Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Uhlen Blaufüsser Lay“/„Uhlen Blaufüßer Lay“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„Uhlen Blaufüsser Lay“/„Uhlen Blaufüßer Lay“

PDO-DE-02081

Datum vložitve vloge: 26. 3. 2015

1.   Ime za registracijo

„Uhlen Blaufüsser Lay“/„Uhlen Blaufüßer Lay“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.

Kakovostno peneče vino

4.   Opis vina

Kakovostno vino

Na legi Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Bolj glinaste odkladnine globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko hladnejšega“. Ščegetljiva drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani jod morja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Auslese (izbor)

Na legi Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Bolj glinaste odkladnine globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko hladnejšega“. Ščegetljiva drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani jod morja. Pri vinih iz izbora (Auslese) je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	7,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	350

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Beerenauslese, Trockenbeerenauslese, Eiswein

Na legi Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Bolj glinaste odkladnine globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko hladnejšega“. Ščegetljiva drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani jod morja. Pri vinih iz izbora (Auslese) je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo, ki je pri vinih iz jagodnega izbora (Beerenauslese) gostljata in ima lahko pridih po medu. Ti okusi so lahko še izrazitejši pri vinih iz suhega jagodnega izbora (Trockenbeerenauslese). Pri ledenih vinih (Eiswein) opisani razpon vonjev in okusov zajema tudi pikantno kislost.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	70 v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	400

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Na legi Uhlen Blaufüsser Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Blaufüsser Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo.

Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Bolj glinaste odkladnine globokooceanskih plasti dajejo vinom „Uhlen Blaufüsser Lay“ („Uhlen Blaufüßer Lay“) okus, ki ga pogosto opišejo kot „nekoliko hladnejšega“. Ščegetljiva drobnokristalna struktura in minerali pogosto tako pretanjeno in lahkotno poplesujejo na jeziku, da spominjajo na dišeč morski vetrič. V nekaterih letinah je mogoče okusiti celo slani jod morja. Pri kakovostnih penečih vinih iz opredeljenih regij (Sekt b.A.) je opisani razpon vonjev in okusov podprt in okrepljen z ogljikovim dioksidom, ki se uporablja pri proizvodnji penečega vina.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

5.   Enološki postopki

(a)    Osnovni enološki postopki

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Niso dovoljeni: kalijev sorbat, lizocim, dimetildikarbonat, elektrodializa, dealkoholizacija, kationski izmenjevalci, zgoščevanje (s kriokoncentracijo, osmozo, koničasto centrifugalno kolono), dosladkanje z grozdnim moštom, trske ali pripravki iz hrastovega lesa.

Kakovostno vino

Posebni enološki postopek

Najmanj 88 °Oechsle; najvišja vsebnost kislin = 7,5 g/l; obogatitev do največ 14,0 volumenskih %.

Do 100 °Oechsle in obogatena vina: največji ostanek sladkorja = po zakonu „polsuho“.

Nad 100 °Oechsle: največji ostanek sladkorja = teža mošta/3.

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi)

Posebni enološki postopek

„Auslese“ (izbor): najmanj 105 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 90 g/l.

„Beerenauslese“ (jagodni izbor): najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

„Trockenbeerenauslese“ (suhi jagodni izbor): najmanj 180 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 180 g/l.

„Eiswein“ (ledeno vino): najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Posebni enološki postopek: klasična metoda.

(b)    Največji donosi

70 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno območje

„Uhlen Blaufüsser Lay“ je del ZOP „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270).

Vinogradi Uhlen Blaufüsser ležijo na območju Winningen v podeželskem okrožju Mayen-Koblenz v zvezni deželi Porenje - Pfalška. Ime „Blaufüßer Lay“ je bilo v zemljiško knjigo vpisano kot vinogradniška lega. Več kot desetletje se njegovo ime uporablja za označevanje skrilaste formacije. Narečni izraz „Blumslay“ (iz Blaufüßer Lay – Blauslay – Blooslay – Blumslay), ki je prešel v visoko nemščino, označuje razgledno točko nad vinogradi. Lega se začne s parcelo 2219/1 in konča po reki navzdol s parcelami 2179, 2181/1, 2186, 2190 in 2189/2.

Proizvodi, označeni z ZOP „Uhlen Blaufüsser Lay“, se lahko proizvedejo na registriranem območju označbe porekla „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270). Razmejeno območje leži znotraj ZOP „Mosel“.

Površina lege Uhlen Blaufüßer Lay meri 1,96 ha.

7.   Glavne sorte vinske trte

Renski rizling

8.   Opis povezave

Vinogradi Uhlen Blaufüsser Lay so del terasaste pokrajine Spodnje Mozele. Lega Uhlen Blaufüsser Lay je tradicionalno terasirana z jugo-zahodno usmeritvijo in leži med približno 75 m in 210 m nadmorske višine. Pri tako nizki nadmorski višini se pričakujejo nekoliko višje temperature, ki jih potrjuje povprečna temperatura 11,6 °C zadnjih petih let. Pičle padavine (približno 620 mm) in hkrati veliko število sončnih ur (1 922) ustvarjajo mikroklimo, ki se precej razlikuje od drugih regij v ZOP „Mosel“ in v kateri grozdje dosega posebno zrelost (velik delež potencialnega alkohola z nizko vsebnostjo kislin in zrelimi fenoli). Vina opisujejo kot izrazita in polnega okusa. Posebne geološke razmere na območju Uhlen Blaufüsser Lay bistveno pripomorejo k fiziološki zrelosti grozdja in posebnemu okusu tamkajšnjih vin.

Po geološki dobi se lega Uhlen Blaufüßer Lay uvršča v devonski sistem, in sicer v spodnjedevonske serije. Še natančneje, gre za odkladnine iz podstopnje Oberems/Laubach in starejše odkladnine iz plasti Laubach. Postopno poglabljanje morja je razvidno v čedalje temnejših paketih meljastega in glinastega skrilavca. Skalnata tla iz teh preperelih odkladnin so rigolana tla raznih meljastih in glinastih skrilavcev. Zaradi višje vsebnosti gline v tleh kot pri sosednjih ZOP je poljska zmogljivost tal večja in povprečna temperatura tal v globljih plasteh nižja. Zato so v primerjavi s sosednjimi ZOP organoleptične lastnosti bistveno različne. Nasploh zadržana cvetica vin „Uhlen Blaufüsser Lay“ ima manjši delež sadnih prvin. Vonjalni vtis po mineralih, ki nastane pri tem, se nadaljuje v ustih z občutkom, ki ga večinoma opisujejo kot „prefinjen, hladen, čist“.

Človeški vpliv se naslanja na tisočletno vinogradniško tradicijo. Umetnost zasajanja vinogradov na terasah, podprtih s suhimi zidovi, sega nazaj vse do rimskih časov. Leta 380 n. št. je rimski pesnik Avzonij take zidave opisal kot „amfiteatre“. Vinogradništvo dokazuje tudi najdba rimskih kovancev v terasah, ki so bili verjetno daritev. Od takrat se je na območju nepretrgoma gojila vinska trta. V stoletjih se je kakovost stalno izboljševala z novimi sortami vinske trte (od začetka 19. stoletja naprej rizling) in novimi gojitvenimi oblikami (v obliki žive meje, na kolih, z žičnimi brajdami). V zadnjih desetletjih se ob večji okoljski ozaveščenosti poudarja čedalje manjša uporaba lahko topnih mineralnih gnojil. Ker sta se v tla vrnili naravna mikroflora in -favna, se ob kationski izmenjavi povečuje sprejemanje hranil z vezavo kompleksnejših molekul in simbiotskim součinkovanjem mikrobov, ki živijo na koreninskih laskih. Ti lahko delujejo kot pretvorniki med posebnimi organskimi in rudninskimi snovmi v tleh ter tako še povečajo edinstvenost celovitega okusa vina.

Opisana povezava velja tudi za Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Navedbe na etiketah in embalaži so določene z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi Evropske unije, Zvezne republike Nemčije in zvezne dežele Porenje - Pfalška. Preden se lahko tradicionalni izrazi, povezani s to označbo porekla, uporabijo na etiketi, mora vino opraviti uradni preskus. Šele ko se pri uradnem preskusu ugotovi, da vino izpolnjuje ustrezne posebne pogoje, se mu dodeli uradna večmestna številka preskusa (t. i. št. AP), na kateri je naveden nadzorni organ, številka vinarskega posestva, število vin, predloženih v uradni preskus, ter leto predložitve v uradni preskus oziroma izdaje številke preskusa. Številko uradnega preskusa je treba navesti na etiketi. Tradicionalni izrazi „Qualitätswein“, „Prädikatswein“ in „Sekt b.A.“ so povezani z označbo porekla in lahko nadomestijo označbo „ZOP“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.ble.de/DE/04_Programme/09_EU-Qualitaetskennzeichen/02_EUBezeichnungenWein/Antraege.html?nn=3057588

Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Uhlen Roth Lay“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„Uhlen Roth Lay“

PDO-DE-02083

Datum vložitve vloge: 26.3.2015

1.   Ime za registracijo

Uhlen Roth Lay

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.

Kakovostno peneče vino

4.   Opis vina

Kakovostno vino

Na legi Uhlen Roth Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Roth Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vin določa preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca, ki jih pogosto zaznamuje hladna kovinska, vendar zadržana ostrina, ki ustvarja prefinjen občutek v ustih. Pri vinih se v večini primerov kažejo samo nekatere vonjave iz pahljače znanih sadnih arom. Včasih imajo pridih zrelih jesenskih jabolk, včasih pa je mogoče zaznati blag pridih vijolic ob sladkem korenu.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Auslese (izbor)

Na legi Uhlen Roth Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Roth Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vin določa preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca, ki jih pogosto zaznamuje hladna kovinska, vendar zadržana ostrina, ki ustvarja prefinjen občutek v ustih. Pri vinih se v večini primerov kažejo samo nekatere vonjave iz pahljače znanih sadnih arom. Včasih imajo pridih zrelih jesenskih jabolk, včasih pa je mogoče zaznati blag pridih vijolic ob sladkem korenu. Pri vinih iz izbora (Auslese) je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	7,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	350

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Beerenauslese (jagodni izbor), Trockenbeerenauslese (suhi jagodni izbor) in Eiswein (ledeno vino)

Na legi Uhlen Roth Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Roth Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vin določa preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca, ki jih pogosto zaznamuje hladna kovinska, vendar zadržana ostrina, ki ustvarja prefinjen občutek v ustih. Pri vinih se v večini primerov kažejo samo nekatere vonjave iz pahljače znanih sadnih arom. Včasih imajo pridih zrelih jesenskih jabolk, včasih pa je mogoče zaznati blag pridih vijolic ob sladkem korenu. Pri vinih iz izbora (Auslese) je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo, ki je pri vinih iz jagodnega izbora (Beerenauslese) gostljata in ima lahko pridih po medu. Ti okusi so lahko še izrazitejši pri vinih iz suhega jagodnega izbora (Trockenbeerenauslese). Pri ledenih vinih (Eiswein) opisani razpon vonjev in okusov zajema tudi pikantno kislost.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	7,0 miliekvivalenta na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	400

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Na legi Uhlen Roth Lay zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Roth Lay“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vin določa preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca, ki jih pogosto zaznamuje hladna kovinska, vendar zadržana ostrina, ki ustvarja prefinjen občutek v ustih. Pri vinih se v večini primerov kažejo samo nekatere vonjave iz pahljače znanih sadnih arom. Včasih imajo pridih zrelih jesenskih jabolk, včasih pa je mogoče zaznati blag pridih vijolic ob sladkem korenu. Pri kakovostnih penečih vinih iz opredeljenih regij (Sekt b.A.) je opisani razpon vonjev in okusov podprt in okrepljen z ogljikovim dioksidom, ki se uporablja pri proizvodnji penečega vina.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

5.   Enološki postopki

(a)    Osnovni enološki postopki

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Niso dovoljeni: kalijev sorbat, lizocim, dimetildikarbonat, elektrodializa, dealkoholizacija, kationski izmenjevalci, zgoščevanje (s kriokoncentracijo, osmozo, koničasto centrifugalno kolono), dosladkanje z grozdnim moštom, trske ali pripravki iz hrastovega lesa.

Kakovostno vino

Posebni enološki postopek

Najmanj 88 °Oechsle; najvišja vsebnost kislin = 7,5 g/l; obogatitev do največ 14,0 volumenskih %.

Do 100 °Oechsle in obogatena vina: največji ostanek sladkorja = po zakonu „polsuho“.

Nad 100 °Oechsle: največji ostanek sladkorja = teža mošta/3.

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Auslese (izbor), Beerenauslese (jagodni izbor), Trockenbeerenauslese (suhi jagodni izbor), Eiswein (ledeno vino)

Posebni enološki postopek

Auslese (izbor): Najmanj 105 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 90 g/l.

Beerenauslese (jagodni izbor): Najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

Trockenbeerenauslese (suhi jagodni izbor): Najmanj 180 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 180 g/l.

Eiswein (ledeno vino): Najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Posebni enološki postopek:

klasična metoda.

(b)    Največji donosi

70 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno območje

„Uhlen Roth Lay“ je del ZOP „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270). Vinogradi Uhlen Roth Lay ležijo na območjih Kobern in Winningen v podeželskem okrožju Mayen-Koblenz v zvezni deželi Porenje - Pfalška. Ta del lege Uhlen, ki je poimenovan po najvišji točki gozda nad vinogradi in rdečkastih skalah, je že od davnih časov znan kot „Uhlen Roth Lay“. Območje se začne s prvimi vinogradi doline Belltal po reki navzdol pri parcelah št. 262/54 in 156/53 ter se konča po reki navzdol s parcelami 6/1, 117/1 in 2394/3.

Proizvodi, označeni z ZOP „Uhlen Roth Lay“, se lahko proizvedejo na registriranem območju ZOP „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270). Razmejeno območje je zajeto v ZOP „Mosel“.

Površina lege Uhlen Roth Lay meri 15,97 ha.

7.   Glavne sorte vinske trte

Renski rizling

8.   Opis povezave

Vinogradi Uhlen Roth Lay so del terasaste pokrajine Spodnje Mozele. Lega Uhlen Roth Lay je tradicionalno terasirana z južno usmeritvijo in leži med približno 75 m in 210 m nadmorske višine. Pri tako nizki nadmorski višini se pričakujejo nekoliko višje temperature, ki jih potrjuje povprečna temperatura 11,6 °C zadnjih petih let. Pičle padavine (približno 620 mm) in hkrati veliko število sončnih ur (1 922) ustvarjajo mikroklimo, ki se precej razlikuje od drugih regij v ZOP „Mosel“ in v kateri grozdje dosega posebno zrelost (velik delež potencialnega alkohola z nizko vsebnostjo kislin in zrelimi fenoli). Vina opisujejo kot izrazita in polnega okusa. Posebne geološke razmere na območju Uhlen Roth Lay pripomorejo k fiziološki zrelosti grozdja in posebnemu okusu tamkajšnjih vin. Po geološki dobi se lega Uhlen Roth Lay uvršča v devonski sistem, in sicer v spodnjedevonske serije. Še natančneje, gre za odkladnine iz podstopnje zgornji emsij/Lahnstein, ki vsebujejo emsijski kvarcit, ter starejši del plasti Hohenrhein. Kamnine imajo zelo visoko vsebnost magnezija, aluminija in zlasti železa. Nekatere kamnine sestojijo iz 8-odstotnega železovega oksida, vključenega v kroglice, ki merijo le 0,25 mm in ležijo med zrni peska. Posamezna zrna drži skupaj kremen, zaradi česar so kamnine trde. Tako nastala preperela skalnata tla so rigolana tla iz raznih skrilavcev, večinoma glinastih in peščenih. pH tal je nižji kot na sosednjih območjih ZOP (približno 6,0 v primerjavi s 7,5 na sosednjih območjih). Ker tla vsebujejo razmeroma malo delcev gline in veliko kamnine (nad 50 %), se dobro prezračujejo vse do nižjih plasti. V povezavi s posebno mikrofloro in -favno to pomeni, da imajo vina s tega območja zelo različne organoleptične lastnosti od vin s sosednjih območij ZOP. Mnoga vina „Uhlen Roth Lay“ imajo zelo prefinjen značaj. Mlada vina, čeprav so ponavadi zelo nema, imajo velikanski potencial za staranje. Človeški vpliv se naslanja na tisočletno vinogradniško tradicijo. Umetnost zasajanja vinogradov na terasah, podprtih s suhimi zidovi, sega nazaj vse do rimskih časov. Leta 380 n. št. je rimski pesnik Avzonij take zidave opisal kot „amfiteatre“. Vinogradništvo dokazuje tudi najdba rimskih kovancev v terasah, ki so bili verjetno daritev. Od takrat se je na območju nepretrgoma gojila vinska trta. V stoletjih se je kakovost stalno izboljševala z žlahtnjenjem novih sort vinske trte (od začetka 19. stoletja naprej rizling) in novimi gojitvenimi oblikami (v obliki žive meje, na kolih, z žičnimi brajdami). V zadnjih desetletjih se ob večji okoljski ozaveščenosti poudarja čedalje manjša uporaba lahko topnih mineralnih gnojil. Ker sta se v tla vrnili naravna mikroflora in -favna, se ob kationski izmenjavi povečuje sprejemanje hranil z vezavo kompleksnejših molekul in simbiotskim součinkovanjem mikrobov, ki živijo na koreninskih laskih. Ti lahko delujejo kot pretvorniki med posebnimi organskimi in rudninskimi snovmi v tleh ter tako še povečajo edinstvenost celovitega okusa vina.

Opisana povezava velja tudi za Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

Dodatne zahteve za označevanje

Opis pogoja:

Navedbe na etiketah in embalaži so določene z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi Evropske unije, Zvezne republike Nemčije in zvezne dežele Porenje - Pfalška. Preden se lahko tradicionalni izrazi, povezani s to označbo porekla, uporabijo na etiketi, mora vino opraviti uradni preskus. Samo vinom, ki izpolnjujejo posebne pogoje uradnega preskusa, se dodeli uradna večmestna številka preskusa, na kateri je naveden nadzorni organ, številka vinarskega posestva, število vin, predloženih v uradni preskus, ter leto predložitve v uradni preskus oziroma izdaje številke preskusa. Številko uradnega preskusa je treba navesti na etiketi. Tradicionalni izrazi „Qualitätswein“, „Prädikatswein“ in „Sekt b.A.“ so povezani z označbo porekla in lahko nadomestijo označbo „ZOP“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.ble.de/DE/04_Programme/09_EU-Qualitaetskennzeichen/02_EUBezeichnungenWein/Antraege.html?nn=3057588

Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Uhlen Laubach“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„Uhlen Laubach“

PDO-DE-02082

Datum vložitve vloge: 26.3.2015

1.   Ime za registracijo

Uhlen Laubach

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.

Kakovostno peneče vino

4.   Opis vina

Kakovostno vino

Na legi Uhlen Laubach zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Laubach“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Z vsebnostjo apnenca med 25 in 45 % je sivi laubaški apnenec ena od najbolj apnenčastih kamnin v regiji Mozela. To pojasnjuje aromo, ki pogosto spominja na hladno prekajevanje in lešnike, ter ponavadi polnejši, mehak okus vin, ki tam zorijo. To so topla in žametna vina, ki imajo večkrat očarljivo polnost in globino okusa. Vina so gostljata in ponavadi primerna za uživanje po zelo kratkem času zorenja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Auslese (izbor)

Na legi Uhlen Laubach zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Laubach“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Z vsebnostjo apnenca med 25 in 45 % je sivi laubaški apnenec ena od najbolj apnenčastih kamnin v regiji Mozela. Zato imajo vina, ki tam zorijo, aromo, ki pogosto spominja na hladno prekajevanje in lešnike, ter ponavadi polnejši, mehak okus. To so topla in žametna vina, ki imajo večkrat očarljivo polnost in globino okusa. Vina so gostljata in ponavadi primerna za uživanje po zelo kratkem času zorenja. Pri vinih iz izbora (Auslese) je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo, ki je pri vinih iz jagodnega izbora (Beerenauslese) gostljata in ima lahko pridih po medu. Ti okusi so lahko še izrazitejši pri vinih iz suhega jagodnega izbora (Trockenbeerenauslese). Pri ledenih vinih (Eiswein) opisani razpon vonjev in okusov zajema tudi pikantno kislost.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	7,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	350

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) z oznako Beerenauslese (jagodni izbor), Trockenbeerenauslese (suhi jagodni izbor) ali Eiswein (ledeno vino)

Na legi Uhlen Laubach zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Laubach“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Z vsebnostjo apnenca med 25 in 45 % je sivi laubaški apnenec ena od najbolj apnenčastih kamnin v regiji Mozela. Zato imajo vina, ki tam zorijo, aromo, ki pogosto spominja na hladno prekajevanje in lešnike, ter ponavadi polnejši, mehak okus. To so topla in žametna vina, ki imajo večkrat očarljivo polnost in globino okusa. Vina so gostljata in ponavadi primerna za uživanje po zelo kratkem času zorenja. Pri vinih iz izbora (Auslese) je opisani razpon vonjev in okusov podprt z delikatno sladkostjo, ki je pri vinih iz jagodnega izbora (Beerenauslese) gostljata in ima lahko pridih po medu. Ti okusi so lahko še izrazitejši pri vinih iz suhega jagodnega izbora (Trockenbeerenauslese). Pri ledenih vinih (Eiswein) opisani razpon vonjev in okusov zajema tudi pikantno kislost.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	41,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	5,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	7,0 miliekvivalentov na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	2,1
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	400

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Na legi Uhlen Laubach zorijo bela vina iz rizlinga. Gre za tri vrste proizvodov vinske trte, od katerih ima vsak rahlo drugačne lastnosti: Qualitätswein (kakovostno vino), Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi) in Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

Mlada vina „Uhlen Laubach“ so svetlorumene, občasno zelenkaste barve, ki z zorenjem postaja vse močnejša in se nato pri polni zrelosti vina razvije v bogato, čutno zlato barvo. Arome vina zaznamuje preplet sadnih not s pridihi značilnih mineralov skrilavca. Z vsebnostjo apnenca med 25 in 45 % je sivi laubaški apnenec ena od najbolj apnenčastih kamnin v regiji Mozela. To pojasnjuje aromo, ki pogosto spominja na hladno prekajevanje in lešnike, ter ponavadi polnejši, mehak okus vin, ki tam zorijo. To so topla in žametna vina, ki imajo večkrat očarljivo polnost in globino okusa. Vina so gostljata in ponavadi primerna za uživanje po zelo kratkem času zorenja. Pri kakovostnih penečih vinih iz opredeljenih regij (Sekt b.A.) je opisani razpon vonjev in okusov podprt in okrepljen z ogljikovim dioksidom, ki se uporablja pri proizvodnji penečega vina.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13,5
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 gramov na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	1,08
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	185

5.   Enološki postopki

(a)    Osnovni enološki postopki

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Niso dovoljeni: kalijev sorbat, lizocim, dimetildikarbonat, elektrodializa, dealkoholizacija, kationski izmenjevalci, zgoščevanje (s kriokoncentracijo, osmozo, koničasto centrifugalno kolono), dosladkanje z grozdnim moštom, trske ali pripravki iz hrastovega lesa.

Kakovostno vino

Posebni enološki postopek

Najmanj 88 °Oechsle; najvišja vsebnost kislin = 7,5 g/l; obogatitev do največ 14,0 volumenskih %.

Do 100 °Oechsle in obogatena vina: največji ostanek sladkorja = po zakonu „polsuho“.

Nad 100 °Oechsle: največji ostanek sladkorja = teža mošta/3.

Prädikatswein (vino s posebnimi lastnostmi)

Posebni enološki postopek

Auslese (izbor): najmanj 105 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 90 g/l.

Beerenauslese (jagodni izbor): najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

Trockenbeerenauslese (suhi jagodni izbor): najmanj 180 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 180 g/l.

Eiswein (ledeno vino): najmanj 130 °Oechsle; najmanjši ostanek sladkorja = 150 g/l.

Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij)

Posebni enološki postopek: klasična metoda.

(b)    Največji donosi

70 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno območje

„Uhlen Laubach“ je del ZOP „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270).

Vinogradi Uhlen Laubach ležijo na območju Winningen v podeželskem okrožju Mayen-Koblenz v zvezni deželi Porenje - Pfalška. To je del regije Uhlen, ki je več kot desetletje znana v vinskem svetu in drugje kot „Laubach“ po imenu natančne geološke določitve tamkajšnjega skrilavca. Lega se začne po reki navzdol s parcelami 256/112, 2571/118, 2581/119, 2398/0, 2395/3 in 2393/0 ter konča po reki navzdol s parcelo 2222/1.

Proizvodi, označeni z ZOP „Uhlen Laubach“, se lahko proizvedejo na registriranem območju ZOP „Mosel“ (št. registracije PDO-DE-A1270). Razmejeno območje je zajeto v ZOP „Mosel“. Površina lege Uhlen Laubach meri 12,84 ha.

7.   Glavne sorte vinske trte

Renski rizling

8.   Opis povezave

Vinogradi Uhlen Laubach ležijo v terasasti pokrajini Spodnje Mozele. Lega Uhlen Laubach je tradicionalno terasirana z jugo-zahodno usmeritvijo in leži med približno 75 m in 210 m nadmorske višine. Pri tako nizki nadmorski višini se pričakujejo nekoliko višje temperature, ki jih potrjuje povprečna temperatura 11,6 °C zadnjih petih let. Pičle padavine (približno 620 mm) in hkrati veliko število sončnih ur (1 922) ustvarjajo mikroklimo, ki se precej razlikuje od drugih regij v ZOP „Mosel“ in v kateri grozdje dosega posebno zrelost (velik delež potencialnega alkohola z nizko vsebnostjo kislin in zrelimi fenoli). Vina opisujejo kot izrazita in polnega okusa. Posebne geološke razmere na območju Uhlen Laubach pripomorejo k fiziološki zrelosti grozdja in posebnemu okusu tamkajšnjih vin. Po geološki dobi se lega Uhlen Laubach uvršča v devonski sistem, in sicer v spodnjedevonske serije. Še natančneje, gre za odkladnine iz podstopnje zgornji emsij/Laubach in Lahnstein ter plasti Laubach in Hohenrhein. Visoka vsebnost apnenca v skrilavcu s tega območja kaže na postopno plitvenje morskega dna. Tropsko morje, ki ni bilo globlje od 10 do 20 metrov, je prvotno vsebovalo dovolj kisika, da je omogočilo rast koral in školjk, ki so zdaj v skrilavcu. Tako nastala preperela skalnata tla so rigolana tla iz raznih skrilavcev, večinoma glinastih. Vsebnost apnenca v tleh je dosti višja kot na sosednjih območjih ZOP, kar pomeni, da je tudi pH tal višji (7,5 v primerjavi s 6,0 na sosednjih območjih). Posamezne delce v tleh večinoma držijo skupaj karbonati. Ker tla vsebujejo razmeroma malo delcev gline in veliko kamnine (nad 50 %), se dobro prezračujejo vse do nižjih plasti. Ob visoki vsebnosti apnenca ter posebni mikroflori in -favni to predvsem pomeni, da imajo vina s tega območja zelo različne organoleptične lastnosti od vin s sosednjih območij ZOP. Vina „Uhlen Laubach“ imajo pogosto rahel vonj po dimu. Njihov okus ponavadi opisujejo kot poln in mehak, blag in žameten. Vina so dosti bolj gostljata kot vina na sosednjih območjih ZOP. Ponavadi so primerna za uživanje po zelo kratkem času zorenja. Človeški vpliv se naslanja na tisočletno vinogradniško tradicijo. Umetnost zasajanja vinogradov na terasah, podprtih s suhimi zidovi, sega nazaj vse do rimskih časov. Leta 380 n. št. je rimski pesnik Avzonij take zidave opisal kot „amfiteatre“. Vinogradništvo dokazuje tudi najdba rimskih kovancev v terasah, ki so bili verjetno daritev. Od takrat se je na območju nepretrgoma gojila vinska trta. V stoletjih se je kakovost stalno izboljševala z žlahtnjenjem novih sort vinske trte (od začetka 19. stoletja naprej rizling) in novimi gojitvenimi oblikami (v obliki žive meje, na kolih, z žičnimi brajdami). V zadnjih desetletjih se ob večji okoljski ozaveščenosti poudarja čedalje manjša uporaba lahko topnih mineralnih gnojil. Ker sta se v tla vrnili naravna mikroflora in -favna, se ob kationski izmenjavi povečuje sprejemanje hranil z vezavo kompleksnejših molekul in simbiotskim součinkovanjem mikrobov, ki živijo na koreninskih laskih. Ti lahko delujejo kot pretvorniki med posebnimi organskimi in rudninskimi snovmi v tleh ter tako še povečajo edinstvenost celovitega okusa vina.

Opisana povezava velja tudi za Sekt b.A. (kakovostno peneče vino iz opredeljenih regij).

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne zahteve za označevanje.

Opis pogoja

Navedbe na etiketah in embalaži so določene z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi Evropske unije, Zvezne republike Nemčije in zvezne dežele Porenje - Pfalška. Preden se lahko tradicionalni izrazi, povezani s to označbo porekla, uporabijo na etiketi, mora vino opraviti uradni preskus. Samo vinom, ki izpolnjujejo posebne pogoje uradnega preskusa, se dodeli uradna večmestna številka preskusa, na kateri je naveden nadzorni organ, številka vinarskega posestva, število vin, predloženih v uradni preskus, ter leto predložitve v uradni preskus oziroma izdaje številke preskusa. Številko uradnega preskusa je treba navesti na etiketi. Tradicionalni izrazi „Qualitätswein“, „Prädikatswein“ in „Sekt b.A.“ so povezani z označbo porekla in lahko nadomestijo označbo „ZOP“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://www.ble.de/DE/04_Programme/09_EU-Qualitaetskennzeichen/02_EUBezeichnungenWein/Antraege.html?nn=3057588