Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2018/C 268/01)

Zadnja objava

UL C 259, 23.7.2018

Prejšnje objave

UL C 249, 16.7.2018

UL C 240, 9.7.2018

UL C 231, 2.7.2018

UL C 221, 25.6.2018

UL C 211, 18.6.2018

UL C 200, 11.6.2018

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Spetsializiran nakazatelen sad – Bolgarija) – kazenski postopek zoper Nikolaya Koleva, Milka Hristova, Stefana Kostadinova

(Zadeva C-612/15) (1)

((Predhodno odločanje - Člen 325 PDEU - Goljufije ali druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije na področju carin - Učinkovitost kazenskega pregona - Ustavitev kazenskega postopka - Razumni rok - Direktiva 2012/13/EU - Pravica do obveščenosti o obdolžitvah - Pravica do dostopa do listin iz spisa - Direktiva 2013/48/EU - Pravica do dostopa do odvetnika))

(2018/C 268/02)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Stranke v postopku v glavni stvari

Nikolay Kolev, Milko Hristov, Stefan Kostadinov

Izrek

1.

Člen 325(1) PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa ustavitev kazenskega postopka, kot je ureditev, določena v členih 368 in 369 Nakazatelno protsesualen kodeks (kazenski zakonik) v delu, v katerem se ta ureditev uporabi v postopkih, začetih v zvezi z veliko goljufijo ali drugimi hudimi nezakonitimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije na carinskem področju. Nacionalno sodišče mora zagotoviti polni učinek člena 325(1) PDEU s tem, da navedene ureditve po potrebi ne uporabi, pri čemer mora zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic obdolženih oseb.

2.

Člen 6(3) Direktive 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se podrobne informacije o obdolžitvi obrambi sporočijo po vložitvi obtožnice pri sodišču, vendar preden sodišče začne vsebinski preizkus obtožbe in preden se pred njim dejansko začne razprava, ali celo po začetku te razprave, vendar pred fazo posvetovanja, kadar so tako sporočene informacije pozneje spremenjene, če sodišče sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja pravice do obrambe in poštenosti postopka. Člen 7(3) te direktive je treba razlagati tako, da mora nacionalno sodišče zagotoviti, da se obrambi dejansko omogoči dostop do dokaznega gradiva, pri čemer se lahko tak dostop glede na okoliščine primera omogoči po vložitvi obtožnice pri sodišču, vendar preden sodišče začne vsebinski preizkus obtožbe in preden se pred njim dejansko začne razprava, ali celo po začetku te razprave, vendar pred fazo posvetovanja, kadar se spis med postopkom pred sodiščem dopolni z novimi dokazi, če sodišče sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja pravice do obrambe in poštenosti postopka.

3.

Člen 3(1) Direktive 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje niti nacionalni ureditvi, ki nacionalnemu sodišču nalaga, da odvetnika, ki sta ga imenovali dve obdolženi osebi, izloči proti njuni volji z obrazložitvijo, da si njuni interesi nasprotujejo, niti temu, da navedeno sodišče navedenima osebama omogoči, da imenujeta novega odvetnika, ali po potrebi samo imenuje dva odvetnika po uradni dolžnosti, ki nadomestita prvega odvetnika.

---

(1)  UL C 48, 8.2.2016.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht – Nemčija) – Unabhängiges Landeszentrum für Datenschutz Schleswig-Holstein/Wirtschaftsakademie Schleswig-Holstein GmbH

(Zadeva C-210/16) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 95/46/ES - Osebni podatki - Varstvo posameznikov pri obdelavi teh podatkov - Odredba o izklopu strani Facebooka (stran oboževalcev), ki omogoča zbiranje in obdelavo nekaterih podatkov, povezanih z obiskovalci te strani - Člen 2(d) - Upravljavec osebnih podatkov - Člen 4 - Nacionalno pravo, ki se uporabi - Člen 28 - Nacionalni nadzorni organi - Pooblastila teh organov za posredovanje))

(2018/C 268/03)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesverwaltungsgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Unabhängiges Landeszentrum für Datenschutz Schleswig-Holstein

Tožena stranka: Wirtschaftsakademie Schleswig-Holstein GmbH

ob udeležbi: Facebook Ireland Ltd, Vertreter des Bundesinteresses beim Bundesverwaltungsgericht

Izrek

1.

Člen 2(d) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov je treba razlagati tako, da pojem „upravljavec“ v smislu te določbe zajema skrbnika strani oboževalcev, ki gostuje na družabnem omrežju.

2.

Člena 4 in 28 Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da lahko nadzorni organ države članice, kadar ima podjetje s sedežem zunaj Evropske unije več poslovnih enot v različnih državah članicah, pooblastila, ki so mu podeljena s členom 28(3) te direktive, izvaja v zvezi s poslovno enoto tega podjetja, ki je na ozemlju te države članice, čeprav je na podlagi delitve nalog v skupini na eni strani ta poslovna enota zadolžena samo za prodajo oglasnega prostora in druge ukrepe trženja na ozemlju navedene države članice, na drugi strani pa je za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov za celotno ozemlje Evropske unije izključno odgovorna poslovna enota, ki je v drugi državi članici.

3.

Člen 4(1)(a) ter člen 28(3) in (6) Direktive 95/46 je treba razlagati tako, da je nadzorni organ države članice, kadar namerava v zvezi z organom s sedežem na ozemlju te države članice izvajati pooblastila za posredovanje iz člena 28(3) te direktive zaradi kršitev pravil v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki jih je storila tretja oseba, ki je odgovorna za obdelavo teh podatkov in ki ima sedež v drugi državi članici, pristojen za to, da neodvisno od nadzornega organa drugonavedene države članice opravi presojo zakonitosti take obdelave podatkov, in lahko svoja pooblastila za posredovanje izvaja v zvezi z organom s sedežem na njegovem ozemlju, ne da bi nadzorni organ druge države članice predhodno pozval, naj posreduje.

---

(1)  UL C 260, 18.7.2016.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 7. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgerichtshof – Avstrija) – EP Agrarhandel GmbH/ Bundesminister für Land-, Forst-, Umwelt und Wasserwirtschaft

(Zadeva C-554/16) (1)

((Predhodno odločanje - Skupna kmetijska politika - Uredba (ES) št. 73/2009 - Podpora za kmete - Premije za krave dojilje - Člen 117, drugi odstavek - Posredovanje podatkov - Odločba 2001/672/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/300/EU - Premik goveda na poletne pašnike v gorskih območjih - Člen 2(4) - Rok za priglasitev premika - Izračun - Prepozna priglasitev - Upravičenost do izplačila premij - Zahteva - Upoštevanje roka za oddajo na pošto))

(2018/C 268/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: EP Agrarhandel GmbH

Tožena stranka: Bundesminister für Land-, Forst-, Umwelt und Wasserwirtschaft

Izrek

Člen 2(4) Odločbe Komisije z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (2001/672/ES), kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije z dne 25. maja 2010 (2010/300/EU), je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, v skladu s katero je za spoštovanje roka za priglasitev premika na poletno pašo odločilen datum prejema obvestila o priglasitvi.

---

(1)  UL C 46, 13.2.2017.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia – Španija) – Grupo Norte Facility SA/Angel Manuel Moreira Gómez

(Zadeva C-574/16) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 1999/70/ES - Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP - Določba 4 - Načelo prepovedi diskriminacije - Pojem „pogoji zaposlitve“ - Primerljivost položajev - Upravičenost - Pojem „objektivni razlogi“ - Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz objektivnega razloga - Nižja odpravnina, ki se izplača ob izteku pogodbe o „nadomestitveni“ zaposlitvi za določen čas))

(2018/C 268/05)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Galicia

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Grupo Norte Facility SA

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Angel Manuel Moreira Gómez

Izrek

Določbo 4, točka 1, Okvirnega sporazuma o zaposlitvi za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je v Prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o zaposlitvi za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero je odpravnina, ki se ob izteku roka, za katerega so bile te pogodbe sklenjene, izplača delavcem, zaposlenim na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih za pokrivanje delovnega časa, ki se je sprostil zaradi delne upokojitve drugega delavca, kot je pogodba o nadomestitvi iz postopka v glavni stvari, nižja od odpravnine, ki se ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz objektivnega razloga odobri delavcem, zaposlenim za nedoločen čas.

---

(1)  UL C 30, 30.1.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 6. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe College van Beroep voor het Bedrijfsleven – Nizozemska) – M.N.J.P.W. Nooren, J.M.F.D.C. Nooren, dediča M.N.F.M. Noorna/Staatssecretaris van Economische Zaken

(Zadeva C-667/16) (1)

((Predhodno odločanje - Skupna kmetijska politika - Financiranje od EKSRP - Uredba (ES) št. 1122/2009 - Podpora za razvoj podeželja - Neupoštevanje pravil o navzkrižni skladnosti - Znižanja in izključitve - Seštevanje znižanj))

(2018/C 268/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

College van Beroep voor het Bedrijfsleven

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: M.N.J.P.W. Nooren, J.M.F.D.C. Nooren, dediča M.N.F.M. Noorna

Tožena stranka: Staatssecretaris van Economische Zaken

Izrek

Člene od 70 do 72 Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih z navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina, v povezavi s členoma 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba razlagati tako, da je treba v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je bilo ugotovljenih več primerov neskladnosti na istem področju, sešteti znižanje celotnega zneska neposrednih plačil, ki so bila ali naj bi bila prejeta, ki se uporabi v primerih neskladnosti iz malomarnosti, na eni strani in znižanje, ki se uporabi v primerih namerne neskladnosti, na drugi, pri čemer mora biti celotni znesek znižanj za koledarsko leto določen ob upoštevanju načela sorazmernosti ter ne sme preseči celotnega zneska iz člena 23(1) Uredbe št. 73/2009.

---

(1)  UL C 78, 13.3.2017.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 7. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Belgija) – Inter-Environnement Bruxelles ASBL in drugi/Région de Bruxelles-Capitale

(Zadeva C-671/16) (1)

((Predhodno odločanje - Okolje - Direktiva 2001/42/ES - Člen 2(a) - Pojem „načrti in programi“ - Člen 3 - Presoja vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje - Regionalna urbanistična uredba o evropski četrti v Bruslju (Belgija)))

(2018/C 268/07)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Inter-Environnement Bruxelles ASBL, Groupe d’Animation du Quartier Européen de la Ville de Bruxelles ASBL, Association du Quartier Léopold ASBL, Brusselse Raad voor het Leefmilieu ASBL, Pierre Picard, David Weytsman

Nasprotna stranka: Région de Bruxelles-Capitale

Izrek

Člene 2(a), 3(1) in 3(2)(a) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje je treba razlagati tako, da regionalna urbanistična uredba, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki določa nekatere zahteve za izvedbo nepremičninskih projektov, spada pod pojem „načrti in programi“, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje, v smislu te direktive in je treba zato glede nje opraviti presojo vplivov na okolje.

---

(1)  UL C 78, 13.3.2017.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Curtea Constituţională a României – Romunija) – Relu Adrian Coman, Robert Clabourn Hamilton, Asociaţia Accept / Inspectoratul General pentru Imigrări, Ministerul Afacerilor Interne

(Zadeva C-673/16) (1)

((Predhodno odločanje - Državljanstvo Unije - Člen 21 PDEU - Pravica državljanov Unije do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic - Direktiva 2004/38/ES - Člen 3 - Upravičenci - Družinski člani državljana Unije - Člen 2, točka 2(a) - Pojem„zakonec“ - Zakonska zveza med osebama istega spola - Člen 7 - Pravica do prebivanja za več kot tri mesece - Temeljne pravice))

(2018/C 268/08)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea Constituţională a României

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Relu Adrian Coman, Robert Clabourn Hamilton, Asociaţia Accept

Toženi stranki: Inspectoratul General pentru Imigrări, Ministerul Afacerilor Interne

Ob udeležbi: Consiliul Naţional pentru Combaterea Discriminării

Izrek

1.

V položaju, v katerem je državljan Unije uveljavil svojo pravico do prostega gibanja s tem, da se je v skladu s pogoji iz člena 7(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC preselil v državo članico, ki ni država članica, katere državljan je, in v njej dejansko prebival ter pri tem razvil ali utrdil družinsko življenje z državljanom tretje države istega spola, s katerim je v državi članici gostiteljici zakonito sklenil zakonsko zvezo, je treba člen 21(1) PDEU razlagati tako, da nasprotuje temu, da pristojni organi države članice, katere državljanstvo ima državljan Unije, navedenemu državljanu tretje države zavrnejo podelitev pravice do prebivanja na ozemlju te države članice z utemeljitvijo, da pravo navedene države članice ne omogoča sklenitve zakonske zveze med osebama istega spola.

2.

Člen 21(1) PDEU je treba razlagati tako, da ima v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, državljan tretje države, ki je istega spola kot državljan Unije, s katerim je v eni od držav članic v skladu z njenim pravom sklenil zakonsko zvezo, pravico, da na ozemlju države članice, katere državljanstvo ima državljan Unije, prebiva več kot tri mesece. Za to izvedeno pravico do prebivanja ne smejo veljati strožji pogoji od tistih iz člena 7 Direktive 2004/38.

---

(1)  UL C 104, 3.4.2017.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 5. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de lo Social no 33 de Madrid – Španija) – Lucía Montero Mateos/Agencia Madrileña de Atención Social de la Consejería de Políticas Sociales y Familia de la Comunidad Autónoma de Madrid

(Zadeva C-677/16) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna politika - Direktiva 1999/70/ES - Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP - Določba 4 - Načelo prepovedi diskriminacije - Pojem „pogoji zaposlitve“ - Primerljivost položajev - Upravičenost - Pojem „objektivni razlogi“ - Odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas iz objektivnega razloga - Neobstoj odpravnine ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja))

(2018/C 268/09)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Social no 33 de Madrid

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lucía Montero Mateos

Tožena stranka: Agencia Madrileña de Atención Social de la Consejería de Políticas Sociales y Familia de la Comunidad Autónoma de Madrid

Izrek

Določbo 4, točka 1, Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999 in priloženega Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki ne določa izplačila nikakršne odpravnine delavcem, zaposlenim na podlagi pogodb za določen čas, sklenjenih za začasno zapolnitev delovnega mesta, dokler traja izbirni postopek ali postopek napredovanja za dokončno zapolnitev navedenega delovnega mesta, kot je pogodba zaradi nadomeščanja v postopku v glavni stvari, ob izteku obdobja, za katero so bile te pogodbe sklenjene, medtem ko se delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ob odpovedi njihove pogodbe o zaposlitvi iz objektivnega razloga odpravnina priznava.

---

(1)  UL C 86, 20.3.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 7. junija 2018 – ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias/Evropska komisija

(Zadeva C-6/17 P) (1)

((Pritožba - Arbitražne klavzule - Dogovora Perform in Oasis, sklenjena v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) - Upravičeni stroški - Vračilo plačanih zneskov - Nasprotna tožba))

(2018/C 268/10)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias (zastopnik: S. Paliou, dikigoros)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in A. Kyratsou, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias, se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 63, 27.2.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 7. junija 2018 – ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias/Evropska komisija

(Zadeva C-7/17 P) (1)

((Pritožba - Arbitražne klavzule - Sporazuma Persona in Terregov, sklenjena v okviru Šestega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2002 – 2006) - Upravičeni stroški - Vračilo izplačanih zneskov - Nasprotna tožba))

(2018/C 268/11)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Pritožnica: ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias (zastopnik: S. Paliou, dikigoros)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: R. Lyal in A. Kyratsou, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	ANKO AE Antiprosopeion, Emporiou kai Viomichanias se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 63, 27.2.2017.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 6. junija 2018 – Apcoa Parking Holdings GmbH/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

(Zadeva C-32/17 P) (1)

((Pritožba - Znamka Evropske unije - Zahteva za registracijo figurativne in besedne znamke PARKWAY - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Uredba (ES) št. 207/2009 - Člen 7(1)(c)))

(2018/C 268/12)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Apcoa Parking Holdings GmbH (zastopnik: A. Lohmann, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Söder, agent)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbi Apcoa Parking Holdings GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 151, 15.5.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 7. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Hamburg – Nemčija) – Scotch Whisky Association/Michael Klotz

(Zadeva C-44/17) (1)

((Predhodno odločanje - Zaščita geografskih označb žganih pijač - Uredba (ES) št. 110/2008 - Člen 16, od (a) do (c) - Priloga III - Registrirana geografska označba „Scotch Whisky“ - Viski, proizveden v Nemčiji in tržen pod imenom „Glen Buchenbach“))

(2018/C 268/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Hamburg

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Scotch Whisky Association

Tožena stranka: Michael Klotz

Izrek

1.

Člen 16(a) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 je treba razlagati tako, da se mora sporni znak za ugotovitev obstoja „posredne komercialne uporabe“ registrirane geografske označbe uporabljati v obliki, ki je fonetično in/ali vizualno bodisi istovetna s to označbo bodisi ji je podobna. Zato ne zadošča, da lahko ta sporni del znaka pri upoštevni javnosti vzbudi kakršno koli asociacijo na navedeno označbo ali na z njo povezano geografsko območje.

2.

Člen 16(b) Uredbe št. 110/2008 je treba razlagati tako, da mora predložitveno sodišče za ugotovitev obstoja „navajanja“ registrirane geografske označbe presoditi, ali običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren povprečni evropski potrošnik, ko se sreča s spornim imenom, takoj pomisli na proizvod, ki je označen z zaščiteno geografsko označbo. V okviru te presoje mora to sodišče, če, prvič, si sporno ime in zaščitena geografska označba nista fonetično in/ali vizualno podobna, in drugič, ta označba ni delno vključena v navedeno ime, po potrebi upoštevati konceptualno bližino med navedenim imenom in navedeno označbo. Člen 16(b) Uredbe št. 110/2008 je treba razlagati tako, da se pri ugotavljanju obstoja „navajanja“ registrirane geografske označbe ne smejo upoštevati okoliščine, v katere je umeščen sporni del znaka, zlasti ne to, da je na njem pojasnilo o resničnem poreklu zadevnega proizvoda.

3.	Člen 16(c) Uredbe št. 110/2008 je treba razlagati tako, da se pri ugotavljanju obstoja „napačne ali zavajajoče navedbe“, ki je s to določbo prepovedana, ne smejo upoštevati okoliščine, v katerih se sporni del znaka uporablja.

---

(1)  UL C 121, 18.4.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 6. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret – Danska) – Koppers Denmark ApS/Skatteministeriet

(Zadeva C-49/17) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2003/96/ES - Obdavčitev energentov in električne energije - Člen 21(3) - Obdavčljivi dogodek, ki bi imel za posledico obdavčitev - Poraba proizvedenih energentov na območju obrata, v katerem se proizvajajo energenti - Energenti, ki se uporabljajo za druge namene kot za pogonsko gorivo ali za gorivo za ogrevanje - Uporaba topila kot goriva za ogrevanje v obratu za destilacijo katrana))

(2018/C 268/14)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Østre Landsret

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Koppers Denmark ApS

Tožena stranka: Skatteministeriet

Izrek

Člen 21(3) Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije je treba razlagati tako, da poraba energentov na območju obrata, v katerem so bili proizvedeni, za namene proizvodnje drugih energentov, ne spada pod izjemo, ki se nanaša na obdavčljivi dogodek, ki bi imel za posledico obdavčitev, iz te določbe, če se v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, energenti, ki se proizvedejo v okviru glavne dejavnosti takega obrata, uporabljajo v druge namene, in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje.

---

(1)  UL C 112, 10.4.2017.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 7. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – KP/LO

(Zadeva C-83/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Haaški protokol iz leta 2007 - Pravo, ki se uporablja za preživninske obveznosti - Člen 4(2) - Sprememba običajnega prebivališča upravičenca - Možnost uporabe prava države novega običajnega prebivališča upravičenca, ki je lex fori, za nazaj - Obseg besedne zveze „če upravičenec od zavezanca ne more dobiti preživnine“ - Primer, v katerem upravičenec ne izpolnjuje zakonskega pogoja))

(2018/C 268/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: KP

Tožena stranka: LO

Izrek

1.

Člen 4(2) Haaškega protokola z dne 23. novembra 2007 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, ki je bil v imenu Evropske skupnosti odobren s Sklepom Sveta 2009/941/ES z dne 30. novembra 2009, je treba razlagati tako, da: — okoliščina, da je država sodišča država, v kateri ima upravičenec običajno prebivališče, ne ovira uporabe te določbe, ker pravo, določeno s subsidiarnim kolizijskim pravilom iz te določbe, ni pravo, določeno z glavnim kolizijskim pravilom iz člena 3 navedenega protokola; — se v položaju, v katerem preživninski upravičenec, ki je spremenil običajno prebivališče, pri sodiščih države svojega novega običajnega prebivališča proti zavezancu vloži preživninski zahtevek za preteklo obdobje, v katerem je prebival v drugi državi članici, lex fori, ki je tudi pravo države njegovega novega običajnega prebivališča, lahko uporablja, če so bila sodišča države članice, v kateri je sodišče, pred katerim teče postopek, pristojna za odločanje o sporih v zvezi s preživninami, ki se nanašajo na ti stranki in na navedeno obdobje.

2.

Besedno zvezo „ne more dobiti preživnine“ iz člena 4(2) Haaškega protokola z dne 23. novembra 2007 je treba razlagati tako, da zajema tudi položaj, v katerem upravičenec ne more dobiti preživnine na podlagi prava države svojega nekdanjega običajnega prebivališča, ker ne izpolnjuje nekaterih pogojev, ki jih to pravo določa.

---

(1)  UL C 168, 29.5.2017.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 7. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Belgija) – Raoul Thybaut, Johnny De Coster, Frédéric Romain/Région wallonne

(Zadeva C-160/17) (1)

((Predhodno odločanje - Okolje - Direktiva 2001/42/ES - Člen 2(a) - Pojem „načrti in programi“ - Člen 3 - Presoja vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje - Urbano komasacijsko območje - Možnost odstopanja od urbanističnih predpisov - Sprememba „načrtov in programov“))

(2018/C 268/16)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Raoul Thybaut, Johnny De Coster, Frédéric Romain

Tožena stranka: Région wallonne

Ob udeležbi: Commune d’Orp-Jauche, Bodymat SA

Izrek

Člene 2(a), 3(1) in 3(2)(a) Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje je treba razlagati tako, da odlok o določitvi urbanega komasacijskega območja, katerega edini cilj je določitev geografskega območja, znotraj katerega bo mogoče izvesti urbanistični načrt, ki se nanaša na spremembo namembnosti in razvoj mestnih funkcij, in zahteva izgradnjo, spremembo, razširitev, odstranitev ali izgradnjo cestnega nadvoza in nadvoza nad javnimi območji, za katerega izvedbo bo dovoljeno odstopiti od nekaterih urbanističnih predpisov, zaradi te možnosti odstopanja spada pod pojem „načrti in programi“, ki lahko znatno vplivajo na okolje v smislu te direktive, in zato zahteva okoljsko presojo.

---

(1)  UL C 178, 6.6.2017.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 6. junija 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Supremo Tribunal de Justiça – Portugalska) – Virgílio Tarragó da Silveira/Massa Insolvente da Espírito Santo Financial Group, SA

(Zadeva C-250/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Postopek zaradi insolventnosti - Uredba (ES) št. 1346/2000 - Člen 15 - Učinki postopka zaradi insolventnosti na pravde v teku, ki se nanašajo na premoženje ali pravico, ki sta bila odvzeta dolžniku - Pojem „pravda v teku“ - Postopek v glavni stvari, ki zadeva ugotovitev obstoja terjatve))

(2018/C 268/17)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal de Justiça

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Virgílio Tarragó da Silveira

Tožena stranka: Massa Insolvente da Espírito Santo Financial Group, SA

Izrek

Člen 15 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati tako, da se uporablja za pravdo v teku pred sodiščem države članice, katere predmet je naložitev plačila denarnega zneska dolžniku, dolgovanega na podlagi pogodbe o opravljanju storitev, in denarne odškodnine zaradi neizpolnitve te pogodbene obveznosti, kadar je bil ta dolžnik razglašen za insolventnega v postopku zaradi insolventnosti, začetem v drugi državi članici, in se ta razglasitev insolventnosti nanaša na celotno premoženje navedenega dolžnika.

---

(1)  UL C 239, 24.7.2017.

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 7. junija 2018 – Equipolymers Srl, M&G Polimeri Italia SpA, Novapet SA/Committee of Polyethylene Terephthalate (PET) Manufacturers in Europe (CPME), Cepsa Química SA, Indorama Ventures Poland sp. z o.o., Lotte Chemical UK Ltd, Ottana Polimeri Srl, UAB Indorama Polymers Europe, UAB Neo Group, UAB Orion Global pet, Svet Evropske unije, Evropska komisija, European Federation of Bottled Waters (EFBW), Caiba SA, Coca-Cola Enterprises Belgium (CCEB), Danone, Nestlé Waters Management & Technology, Pepsico International Ltd, Refresco Gerber BV

(Zadeva C-363/17 P) (1)

((Pritožba - Damping - Uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Tajske in Tajvana - Izvedbeni sklep 2013/226/EU - Sklep o zaključku postopka pregleda zaradi izteka ukrepov brez uvedbe dokončne protidampinške dajatve - Nepogodbena odgovornost - Vzročna zveza - Obveznost obrazložitve))

(2018/C 268/18)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnice: Equipolymers Srl, M&G Polimeri Italia SpA, Novapet SA (zastopnika: L. Ruessmann, avocat, J. Beck, solicitor)

Druge stranke v postopku: Committee of Polyethylene Terephthalate (PET) Manufacturers in Europe (CPME), Cepsa Química SA, Indorama Ventures Poland sp. z o.o., Lotte Chemical UK Ltd, Ottana Polimeri Srl, UAB Indorama Polymers Europe, UAB Neo Group, UAB Orion Global pet, Svet Evropske unije (zastopniki: H. Marcos Fraile, agentka, skupaj z B. O’Connor, solicitor, in S. Gubel, avocat), Evropska komisija, European Federation of Bottled Waters (EFBW), Caiba SA, Coca-Cola Enterprises Belgium (CCEB), Danone, Nestlé Waters Management & Technology, Pepsico International Ltd, Refresco Gerber BV

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbam Equipolymers Srl, M&G Polimeri Italia SpA in Novapet SA se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 283, 28.8.2017.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 7. junija 2018 – Ori Martin SA / Sodišče Evropske unije

(Zadeva C-463/17 P) (1)

((„Pritožba - Odškodninska tožba - Nezadostnost obrazložitve sodbe, ki jo je izdalo Sodišče v pritožbenem postopku - Izkrivljanje cilja sklopa odškodninskih zahtevkov))

(2018/C 268/19)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Ori Martin SA (zastopnik: G. Belotti, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Sodišče Evropske unije (zastopnika: J. Inghelram in Á. M. Almendros Manzano, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družba Ori Martin SA nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasilo Sodišče Evropske unije.

---

(1)  UL C 392, 20.11.2017.

Pritožba, ki jo je Kevin Karp vložil 20. decembra 2017 zoper sklep Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 23. oktobra 2017 v zadevi T-833/16, Karp/Parlament

(Zadeva C-714/17 P)

(2018/C 268/20)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Kevin Karp (zastopnika: N. Lambers, avocat, R. Ben Ammar, avocate)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament

Sodišče (deveti senat) je s sklepom z dne 19. junija 2018 odločilo, da pritožba ni dopustna.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bezirksgericht Villach (Avstrija) 27. novembra 2017 – Norbert Norbauer in drugi/Enrico Casamassima

(Zadeva C-722/17)

(2018/C 268/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bezirksgericht Villach

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Norbert Reitbauer, Dolinschek GmbH, B.T.S. Trendfloor Raumausstattungs-GmbH, Elektrounternehmen K. Maschke GmbH, Klaus Egger, Architekt DI Klaus Egger Ziviltechniker GmbH

Tožena stranka: Enrico Casamassima

Vprašanji za predhodno odločanje

1

Vprašanje 1: Ali je treba člen 24, točka 5, Uredbe (EU) št. 1215/2012 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, da tožba v zvezi z ugovorom, ki je v členu 232 Exekutionsordnung (avstrijski zakon o izvršbi in zavarovanju) določena za primer nesoglasja o razdelitvi zneska, dobljenega s prodajo na javni dražbi, sodi na področje uporabe te določbe, in sicer tudi tedaj, kadar zastavni upnik tožbo proti drugemu zastavnemu upniku (a) opira na ugovor, da terjatev drugega zastavnega upnika iz posojila, zavarovana z zastavno pravico, ne obstaja več zaradi protiterjatve dolžnika iz naslova odškodnine, in (b) poleg tega – kakor pri izpodbojni tožbi – na ugovor, da je nastanek zastavne pravice za to terjatev iz posojila neveljaven zaradi postavitve upnika v ugodnejši položaj?

2

Vprašanje 2 (če je odgovor na vprašanje 1 nikalen): Ali je treba člen 24, točka 1, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah razlagati tako, da tožba v zvezi z ugovorom, ki je v členu 232 Exekutionsordnung (avstrijski zakon o izvršbi in zavarovanju) določena za primer nesoglasja o razdelitvi zneska, dobljenega s prodajo na javni dražbi, sodi na področje uporabe te določbe, in sicer tudi tedaj, kadar zastavni upnik tožbo proti drugemu zastavnemu upniku (a) opira na ugovor, da terjatev drugega zastavnega upnika iz posojila, zavarovana z zastavno pravico, ne obstaja več zaradi protiterjatve dolžnika iz naslova odškodnine, in (b) poleg tega – kakor pri izpodbojni tožbi – na ugovor, da je nastanek zastavne pravice za to terjatev iz posojila neveljaven zaradi postavitve upnika v ugodnejši položaj?

---

(1)  UL L 351, str 1.

Pritožba, ki jo je Merck KGaA vložila 30. januarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 17. novembra 2017 v zadevi T-802/16, Endoceutics/EUIPO – Merck

(Zadeva C-62/18 P)

(2018/C 268/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Merck KGaA (zastopniki: M. Best, U. Pfleghar, S. Schäffner, Rechtsanwälte, M. Giannakoulis, advocate)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Endoceutics, Inc.

Sodišče (osmi senat) je s sklepom z dne 31. maja 2018 odločilo, da je pritožba nedopustna.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (Nemčija) 16. februarja 2018 – Strafverfahren/Dumitru-Tudor Dorobantu

(Zadeva C-128/18)

(2018/C 268/23)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Obdolžena oseba: Generalstaatsanwaltschaft Hamburg (državno tožilstvo v Hamburgu, Nemčija)

Drugi udeleženec v postopku: Dumitru-Tudor Dorobantu

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Kakšne minimalne zahteve glede razmer v zaporu se pri izvajanju Okvirnega sklepa (1) zahtevajo na podlagi člena 4 Listine? a. Ali pravo Unije določa „absolutno“ najmanjšo velikost bivalnega prostora zapornika, katere neizpolnitev vedno pomeni kršitev člena 4 Listine? i. Ali se pri določitvi individualnega deleža upošteva, ali gre za samice ali večposteljne sobe? ii. Ali je pri izračunu velikosti bivalnega prostora treba odšteti površino, ki jo zaseda pohištvo (postelja, omara, itd.)? iii. Kateri gradbeni pogoji morajo biti izpolnjeni za skladnost razmer v zaporu s pravom Unije? Kakšen pomen ima neposreden (ali zgolj posreden) dostop do sanitarij ali drugih prostorov ter oskrba z mrzlo in toplo vodo, ogrevanje, osvetlitev, itd.? b. Kakšno vlogo imajo pri ocenjevanju različni „režimi prestajanja kazni“, in sicer različne stopnje zaprtosti in različne stopnje svobode gibanja v zavodu za prestajanje kazni zapora? c. Ali se lahko – kot je to storil senat v svojih odločbah o dopustitvi – upoštevajo tudi pravne in organizacijske izboljšave v odreditveni državi članici (uvedba sistema ombudsmana, vzpostavitev sodišč za izvrševanje kazni, itd.)?

2.

Na podlagi kakšnih meril se preverjajo razmere v zaporu z vidika temeljnih pravic prava Unije? V kakšnem obsegu ta merila vplivajo na razlago pojma „dejanske nevarnosti“ v smislu sodne prakse Sodišča v zadevi Aranyosi in Căldăraru? a. Ali lahko pravosodni organi izvršitvene države članice izvajajo obsežen nadzor razmer v zaporu v odreditveni državi članici, oziroma se morajo omejiti na „nadzor očitne nezakonitosti“? b. Če bo Sodišče v okviru odgovora na prvo vprašanje za predhodno odločanje prišlo do zaključka, da pravo Unije določa „absolutne“ pogoje glede razmer v zaporu: ali bi neizpolnitev teh minimalnih pogojev pomenila „nezmožnost tehtanja“, ki bi hkrati vedno pomenila obstoj „dejanske nevarnosti“, ki prepoveduje izročitev, ali se lahko izvršitvena država članica vključi v tehtanje? Ali se lahko pri tem upoštevajo vidiki, kot so zagotavljanje pravne pomoči znotraj Unije, delovanje evropskega kazenskega sistema ali načeli medsebojnega zaupanja in medsebojnega priznavanja?

---

(1)  Okvirni sklep sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami; UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Dresden (Nemčija) 22. februarja 2018 – hapeg dresden gmbh/Bayrische Straße 6-8 GmbH & Co. KG

(Zadeva C-137/18)

(2018/C 268/24)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Dresden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: hapeg dresden gmbh

Tožena stranka: Bayrische Straße 6-8 GmbH & Co. KG

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba pravo Unije, zlasti člen 15(3)(b) in (c) ter člen 16(1), prvi, drugi in tretji pododstavek, točki (b) in (c), Direktive 2006/123/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 (Direktiva o storitvah), razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji – kot je ta, ki se uporablja v postopku v glavni stvari – v skladu s katero v pogodbah z arhitekti in/ali inženirji ni dovoljeno dogovoriti honorarja, nižjega od minimalnih tarif iz Honorarordnung für Architekten und Ingenieure (pravilnik o honorarjih za arhitekte in inženirje)?

---

(1)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu(UL L 376, str. 36).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Wien (Avstrija) 19. marca 2018 – Wasserleitungsverband Nördliches Burgenland in drugi

(Zadeva C-197/18)

(2018/C 268/25)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgericht Wien

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Wasserleitungsverband Nördliches Burgenland, Robert Prandl, Gemeinde Zillingdorf

Druge stranke: Bundesministerin für Nachhaltigkeit und Tourismus, vormals Bundesminister für Land und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 288 PDEU v povezavi s členom 5(4) ali členom 5(5) v povezavi s Prilogo I, točka 2, Direktive Sveta 91/676/EGS (1) z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (v nadaljevanju: Direktiva o nitratih) razlagati tako, da je v primeru:

a)

izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ki opravlja storitve oskrbe s pitno vodo in ki pri tem pred dobavo pitne vode potrošnikom (za katere velja obveznost priključitve na vodovod) to vodo s povečano vrednostjo nitratov, ki jo črpa iz zajetja, katero mu je dano na razpolago, ustrezno obdela, da bi pred dobavo vode potrošnikom dosegel vrednost manj kot 50 mg/l koncentracije nitratov v vodi – pri čemer je ta izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na podlagi zakona tudi zavezan k oskrbi s pitno vodo na določenem območju – v smislu sodne prakse Sodišča Evropske unije izpolnjen pogoj neposrednega nanašanja (v tem primeru morebiti zaradi pomanjkljivega prenosa Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991), saj zatrjevani nezadostni delovni programi (ker je na območju tega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo vrednost 50 mg/l koncentracije nitratov v vodi prekoračena) nanj vplivajo tako, da mora izvajati ukrepe obdelave vode in so mu zato v okviru Direktive o nitratih priznane subjektivne pravice: a.1) glede spremembe nacionalnega delovnega programa, že sprejetega za prenos Direktive o nitratih (v skladu s členom 5(4) Direktive o nitratih), v tem smislu, da se sprejmejo strožji ukrepi s ciljem doseganja ciljev iz člena 1 Direktive o nitratih in konkretno, da se doseže vrednost največ 50 mg/l koncentracije nitratov v podzemni vodi na posameznih mestih odvzema? a.2) glede sprejetja dodatnih ali okrepljenih ukrepov (v skladu s členom 5(5) Direktive o nitratih) s ciljem uresničitve ciljev iz člena 1 Direktive o nitratih in konkretno, da se doseže vrednost največ 50 mg/l koncentracije nitratov v podzemni vodi na posameznih mestih odvzema?

b)

potrošnika, ki bi na podlagi zakona lahko vodo iz svojega lastnega zajetja uporabljal za lastno porabo in te vode zaradi povišanih vrednosti nitratov ne uporablja (vode v času predloga, na katerem temelji obravnavani postopek, ni mogel uporabljati, v času predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije pa bi jo sicer lahko uporabljal, vendar pa je nesporno mogoče pričakovati ponovno povečanje vrednosti nitratov nad 50 mg/l koncentracije nitratov v vodi), ampak mu vodo dobavlja izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, v smislu sodne prakse Sodišča Evropske unije izpolnjen pogoj neposrednega nanašanja (v tem primeru morebiti zaradi pomanjkljivega prenosa Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991), saj zatrjevani nezadostni delovni programi, ker je na mestu odvzema vode (lastno zajetje) vrednost 50 mg/l koncentracije nitratov v vodi prekoračena, nanj vplivajo tako, da pravice do uporabe podtalne vode na njegovem lastnem zemljišču, ki mu je z omejitvami priznana na podlagi zakona, ne more uporabiti in so mu zato v okviru Direktive o nitratih priznane subjektivne pravice: b.1) glede spremembe nacionalnega delovnega programa, že sprejetega za prenos Direktive o nitratih (v skladu s členom 5(4) Direktive o nitratih), v tem smislu, da se sprejmejo strožji ukrepi s ciljem doseganja ciljev iz člena 1 Direktive o nitratih in konkretno, da se doseže vrednost največ 50 mg/l koncentracije nitratov v podzemni vodi na posameznih mestih odvzema? b.2) glede sprejetja dodatnih ali okrepljenih ukrepov (v skladu s členom 5(5) Direktive o nitratih) s ciljem uresničitve ciljev iz člena 1 Direktive o nitratih in konkretno, da se doseže vrednost največ 50 mg/l koncentracije nitratov v podzemni vodi na posameznih mestih odvzema?

c)

občine kot osebe javnega prava, ki občinsko zajetje za oskrbo s pitno vodo, s katerim upravlja, zaradi vrednosti nitratov, ki presegajo 50 mg/l koncentracije nitratov v vodi, uporablja oziroma daje na razpolago le kot zajetje nepitne vode – pri čemer to ne vpliva na oskrbo s pitno vodo – v smislu sodne prakse Sodišča Evropske unije izpolnjen pogoj neposrednega nanašanja (v tem primeru morebiti zaradi pomanjkljivega prenosa Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 z delovnimi programi, ki so v tem pogledu nezadostni), ker je vrednost 50 mg/l koncentracije nitratov v vodi na mestu odvzema prekoračena in torej uporaba vode kot pitne vode ni mogoča ter so ji zato v okviru Direktive o nitratih priznane subjektivne pravice: c.1) glede spremembe nacionalnega delovnega programa, že sprejetega za prenos Direktive o nitratih (v skladu s členom 5(4) Direktive o nitratih), v tem smislu, da se sprejmejo strožji ukrepi s ciljem doseganja ciljev iz člena 1 Direktive o nitratih in konkretno, da se doseže vrednost največ 50 mg/l koncentracije nitratov v podzemni vodi na posameznih mestih odvzema? c.2) glede sprejetja dodatnih ali okrepljenih ukrepov (v skladu s členom 5(5) Direktive o nitratih) s ciljem uresničitve ciljev iz člena 1 Direktive o nitratih in konkretno, da se doseže vrednost največ 50 mg/l koncentracije nitratov v podzemni vodi na posameznih mestih odvzema? Pri tem je v vseh treh primerih vsekakor zagotovljeno varstvo zdravja potrošnikov in sicer – v primerih (b) in (c) – z dobavo vode od izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo (v zvezi s katerimi veljata obveznost in pravica priključitve na vodovod) ali – v primeru (a) – z ustreznimi ukrepi obdelave.

---

(1)  Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, str. 1).

Pritožba, ki jo je Asociación de la pesca y acuicultura del entorno de Doñana y del Bajo Guadalquivir (Pebagua) vložila 18. marca 2018 zoper sklep Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 16. januarja 2018 v zadevi T-715/16, Pebagua/Komisija

(Zadeva C-204/18 P)

(2018/C 268/26)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Asociación de la pesca y acuicultura del entorno de Doñana y del Bajo Guadalquivir (Pebagua) (zastopnik: A. J. Uceda Sosa, abogado)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijani sklep Splošnega sodišča v celoti razveljavi;

—	dokončno odloči o sporu, v celoti ugodi predlogu tožeče stranke na prvi stopnji in zato Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1141 z dne 13. julija 2016 (1) razglasi za nično, ali, podredno, razglasi za nično vključitev vrste Procambarus clarkii na seznam Unije, potrjen z navedeno Uredbo;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V izpodbijanem sklepu se zadeva, na katero se nanaša tožba, vsebinsko ne obravnava, temveč je ugotovljeno, da tožba ni dopustna zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke, kar naj bi pomenilo kršitev drugega pogoja za aktivno legitimacijo iz četrtega odstavka člena 263 PDEU, saj naj bi se izpodbijana uredba na podjetja, ki jih zastopa pritožnica, neposredno nanašala in naj ne bi potrebovala izvedbenih ukrepov.

---

(1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1141 z dne 13. julija 2016 o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2016, L 189, str. 4).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija) 29. marca 2018 – Krohn & Schröder GmbH/Hauptzollamt Hamburg-Hafen

(Zadeva C-226/18)

(2018/C 268/27)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Krohn & Schröder GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Hafen

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali se člen 212a CZ (1) uporablja za oprostitev protidampinške in izravnalne dajatve v skladu s členom 3(1) Uredbe 1238/2013 (2) in členom 2(1) Uredbe 1239/2013 (3)?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali je pri uporabi člena 212a CZ za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) CZ zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) CZ, izpolnjen pogoj iz člena 3(1)(a) Uredbe 1238/2013 in člena 2(1)(a) Uredbe 1239/2013, kadar družba, ki je povezana z družbo, navedeno v Prilogi Izvedbenega sklepa 2013/707/EU – ki je zadevno blago proizvedla, poslala in ga zaračunala – sicer ni bila uvoznik zadevnega blaga in tudi ni poskrbela za njegovo sprostitev v prosti promet, vendar je imela ta namen in ji je bilo zadevno blago tudi dejansko dobavljeno?

3.

Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen: ali se smeta pri uporabi člena 212a CZ za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) CZ zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) CZ, račun na podlagi zaveze in potrdilo o izvozni zavezi v smislu člena 3(1)(b) in (c) Uredbe 1238/2013 in člena 2(1)(b) in (c) Uredbe 1239/2013 predložiti tudi v roku, ki ga v skladu s členom 53(1) CZ določijo carinski organi?

4.

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen: ali račun na podlagi zaveze v smislu člena 3(1)(b) Uredbe 1238/2013 in člena 2(1)(b) Uredbe 1239/2013, na katerem je namesto Izvedbenega sklepa 2013/707/EU naveden Sklep 2013/423/EU, v pogojih spora o glavni stvari in ob upoštevanju splošnih pravnih načel izpolnjuje pogoje iz Priloge III, točka 9, Uredbe 1238/2013 in Priloge 2, točka 9, Uredbe 1239/2013?

5.

Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen: ali se sme pri uporabi člena 212a CZ za carinski dolg, nastal v skladu s členom 204(1) CZ zaradi prekoračitve roka iz člena 49(1) CZ, račun na podlagi zaveze v smislu člena 3(1)(b) Uredbe 1238/2013 in člena 2(1)(b) Uredbe 1239/2013 predložiti tudi še v pritožbenem postopku glede določitve carinskega dolga?

---

(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 82/97 z dne 19. decembra 1996 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 8, str. 179).

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1238/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL 2013, L 325, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1239/2013 z dne 2. decembra 2013 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani (UL 2013, L 325, str. 66).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio (Italija) 4. maja 2018 – Associazione „Verdi Ambiente e Società – Aps Onlus“ in drugi/Presidenza del Consiglio dei Ministri in drugi

(Zadeva C-305/18)

(2018/C 268/28)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Associazione „Verdi Ambiente e Società – Aps Onlus“, VAS – Aps Onlus, Associazione di Promozione Sociale „Movimento Legge Rifiuti Zero per l’Economia Circolare“

Tožene stranke: Presidenza del Consiglio dei Ministri, Ministero dell’Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare, Regione Lazio, Regione Toscana, Regione Lombardia

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Sodišče Evropske unije naj odloči, ali člena 4 in 13 Direktive 2008/98/ES (1) ter njene uvodne izjave 6, 8, 28 in 31 nasprotujejo primarni nacionalni zakonodaji in z njo povezani izvedbeni sekundarni zakonodaji – in sicer členu 35(1) uredbe-zakona št. 133/2014, preoblikovane v zakon št. 164/2014, in odloku predsednika Sveta ministrov z dne 10. avgusta 2016, objavljenem v Uradnem listu Italijanske republike št. 233 z dne 5. oktobra 2016 –, v kateri so kot strateška infrastruktura in objekti temeljnega nacionalnega interesa, ki pomenijo sodoben, integriran sistem ravnanja s komunalnimi in podobnimi odpadki in zagotavljajo samozadostnost na državni ravni, opredeljene samo sežigalnice iz prilog in tabel odloka predsednika Sveta ministrov, ker nacionalni zakonodajalec obratov za obdelavo odpadkov za recikliranje in ponovno uporabo ne obravnava enako, čeprav sta to v skladu z navedeno direktivo prednostna načina v hierarhiji ravnanja z odpadki. Podredno, če zgoraj navedeno ni tako, naj Sodišče Evropske unije odloči, ali člena 4 in 13 Direktive 2008/98/ES nasprotujeta primarni nacionalni zakonodaji in z njo povezani izvedbeni sekundarni zakonodaji – in sicer členu 35(1) uredbe-zakona št. 133/2014, preoblikovane v zakon št. 164/2014, in odloku predsednika Sveta ministrov z dne 10. avgusta 2016, objavljenem v Uradnem listu Italijanske republike št. 233 z dne 5. oktobra 2016 –, v kateri so kot strateška infrastruktura in objekti temeljnega nacionalnega interesa opredeljene sežigalnice komunalnih odpadkov, da se odpravijo in preprečijo nadaljnji postopki za ugotavljanje kršitev zaradi neizvajanja evropskih predpisov na tem področju ter omeji odlaganje odpadkov na odlagališčih.

2.

Sodišče Evropske unije naj odloči, ali členi 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12 Direktive 2001/42/ES (2), posamično ali skupaj, nasprotujejo uporabi primarne nacionalne zakonodaje ter z njo povezane izvedbene sekundarne zakonodaje – in sicer členu 35(1) uredbe-zakona št. 133/2014, preoblikovane v zakon št. 164/2014, in odloku predsednika Sveta ministrov z dne 10. avgusta 2016, objavljenem v Uradnem listu Italijanske republike št. 233 z dne 5. oktobra 2016 –, ki določa, da lahko predsednik Sveta ministrov z odlokom poveča zmogljivost obstoječih sežigalnic in določi število, zmogljivosti ter regionalna mesta gradnje sežigalnic s pridobivanjem energije iz komunalnih in podobnih odpadkov, da se zadosti preostalim ugotovljenim potrebam in postopoma vzpostavi družbeno-ekonomsko ravnovesje med območji državnega ozemlja ob upoštevanju ciljev ločenega zbiranja odpadkov in recikliranja, ne določa pa, da je treba med pripravo takega načrta, kot izhaja iz odloka predsednika Sveta ministrov, upoštevati predpise o strateški okoljski presoji iz Direktive 2001/42/ES.

---

(1)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL 2008, L 312, str. 3).

(2)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio (Italija) 7. maja 2018 – Lavorgna Srl/Comune di Montelanico in drugi

(Zadeva C-309/18)

(2018/C 268/29)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lavorgna Srl

Tožene stranke: Comune di Montelanico, Comune di Supino, Comune di Sgurgola, Comune di Trivigliano

Vprašanje za predhodno odločanje

---

(1)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, str. 65).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Spetsializiran nakazatelen sad (Bolgarija) 11. maja 2018 – kazenski postopek zoper Emila Mileva

(Zadeva C-310/18)

(2018/C 268/30)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Spetsializiran nakazatelen sad

Stranka v postopku v glavni stvari

Emil Milev

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je nacionalna sodna praksa, ki ohranitev prisilnega ukrepa „pripora“ (štiri mesece po prijetju obdolženca) pogojuje z obstojem „utemeljenega suma“, razumljenega kot zgolj ugotovitev „na prvi pogled“, da je obdolženec lahko storil zadevno kaznivo dejanje, združljiva s členom 3, členom 4(1), drugi stavek, členom 10, uvodno izjavo 16, četrti in peti stavek, in uvodno izjavo 48 Direktive 2016/343 (1) ter s členoma 47 in 48 Listine [Evropske unije o temeljnih pravicah]? Če je odgovor nikalen, ali je nacionalna sodna praksa, v kateri je „utemeljen sum“ razumljen kot velika verjetnost, da je obdolženec storil zadevno kaznivo dejanje, združljiva z zgoraj navedenimi določbami?

2.

Ali je nacionalna sodna praksa, ki sodišču, ki odloča o predlogu za spremembo že sprejetega prisilnega ukrepa „pripora“, nalaga obveznost, da svojo odločitev obrazloži, ne da bi primerjalo obremenilne in razbremenilne dokaze, tudi če je obdolženčev odvetnik podal trditve v tem smislu – pri čemer je edini razlog za to omejitev, da mora sodišče ohraniti svojo nepristranskost, če bi mu bila ta zadeva dodeljena v odločanje po vsebini – združljiva s členom 4(1), drugi stavek, členom 10, uvodno izjavo 16, četrti in peti stavek, in uvodno izjavo 48 Direktive 2016/343 ter s členom 47 Listine [Evropske unije o temeljnih pravicah]? Če je odgovor nikalen, ali je nacionalna sodna praksa, v skladu s katero sodišče podrobneje in natančneje preuči dokaze ter poda jasen odgovor na trditve obdolženčevega odvetnika, tudi če s tem tvega, da ne bo moglo obravnavati zadeve ali izdati dokončne odločbe o krivdi, če mu bo navedena zadeva dodeljena v odločanje po vsebini – kar bi pomenilo, da bo o tej zadevi vsebinsko odločalo drugo sodišče – združljiva z zgoraj navedenimi določbami?

---

(1)  Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Svea hovrätt (Švedska) 9. maja 2018 – Dacom Limited/IPM Informed Portfolio Management AB

(Zadeva C-313/18)

(2018/C 268/31)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Svea hovrätt

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Dacom Limited

Druga stranka v postopku: IPM Informed Portfolio Management AB

Vprašanja za predhodno odločanje

1.1

Na podlagi katerih meril je treba določiti, ali delo predstavlja tako pripravljalno gradivo, navedeno v členu 1(1) Direktive 2009/24/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov? Ali lahko dokumenti, v katerih so določene zahteve glede funkcij, ki jih mora izvesti računalniški program, in rezultat, ki ga mora doseči računalniški program, denimo podrobni opisi naložbenih načel ali modelov tveganja za upravljanje sredstev, vključno z matematičnimi formulami, ki jih je treba uporabiti v računalniškem programu, pomenijo tako pripravljalno gradivo?

1.2	Ali mora gradivo, da bi pomenilo pripravljalno gradivo v smislu Direktive, biti tako popolno in podrobno, da osebi, ki dejansko piše kodo računalniškega programa, ni treba v praksi sprejeti nobenih neodvisnih odločitev?

1.3

Ali izključna pravica na pripravljalno gradivo v smislu Direktive pomeni, da je treba računalniški program, ki je nastal pozneje iz pripravljalnega gradiva, obravnavati kot prilagoditev pripravljalnega gradiva in zato kot odvisno delo za namene avtorskih pravic (člen 4(1)(b) Direktive 2009/24/ES) ali pa je treba pripravljalno gradivo in programsko opremo obravnavati kot različne oblike izraza istega dela ali kot da gre za dve neodvisni deli?

2.1	Ali se svetovalca, zaposlenega v drugi družbi, ki pa je več let delal za istega naročnika in je med opravljanjem svojih dolžnosti ali ob upoštevanju navodil naročnika ustvaril računalniški program, lahko štejem za delojemalca [naročnikove družbe] za namene člena 2(3) Direktive 2009/24/ES?

2.2	Na podlagi katerih meril je treba oceniti, ali je nekdo delojemalec za namene te določbe?

3.1

Ali člen 11 Direktive 2004/48/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine pomeni, da mora obstajati možnost pridobitve sodne prepovedi celo v situaciji, ko je tožeča stranka imetnik obravnavanih pravic intelektualne lastnine skupaj z nasprotno stranko, za katero naj velja sodna prepoved?

3.2	Če je odgovor na vprašanje 3.1 pritrdilen, ali je potrebna drugačna ugotovitev, če se izključna pravica nanaša na računalniški program, ki pa se ne razširja in ne daje na voljo javnosti, temveč ga uporablja le lastno podjetje skupnega imetnika pravic?

---

(1)  UL L 111, 2009, str 16.

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 32.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Judicial da Comarca de Faro (Portugalska) 14. maja 2018 – Cátia Correia Moreira/Município de Portimão

(Zadeva C-317/18)

(2018/C 268/32)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Judicial da Comarca de Faro

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Cátia Correia Moreira

Tožena stranka: Município de Portimão

Vprašanji za predhodno odločanje

(a)

Če se izhaja iz tega, da je treba kot „delavca“ obravnavati vsako osebo, ki je v zadevni državi članici kot taka zaščitena z nacionalno delovno zakonodajo, ali je mogoče kot „delavca“ za namene člena 2(1)(d) Direktive Sveta 2001/23/ES (1) z dne 12. marca 2001 obravnavati osebo, ki ima s prenosnikom sklenjeno pogodbo za opravljanje dela na delovnem mestu, vezanem na osebno zaupanje, in je zato zaščitena na podlagi zadevne zakonodaje?

(b)

Ali zakonodaja Evropske unije, zlasti navedena Direktiva 2001/23/ES v povezavi s členom 4(2) Pogodbe o Evropski uniji, nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki tudi v primeru prenosa, ki spada na področje uporabe navedene direktive, zahteva, da se delavci obvezno udeležijo javnega izbirnega postopka in se v razmerju do prenosnika na novo obvežejo, če je ta prenosnik občina?

---

(1)  Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 98).

Pritožba, ki jo je Fred Olsen, S.A. vložila 14. maja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. marca 2018 v zadevi T-108/16, Naviera Armas, S.A./Evropska komisija

(Zadeva C-319/18 P)

(2018/C 268/33)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožnica: Fred Olsen, S.A. (zastopnika: J.M. Rodríguez Cárcamo in A.M. Rodríguez Conde, abogados)

Drugi stranki v postopku:

Naviera Armas, S.A.

Evropska komisija

Predlogi

Družba Fred Olsen, S.A. Sodišču predlaga, naj:

—	v celoti razveljavi sodbo Splošnega sodišča z dne 15. marca 2018 v zadevi T-108/16, Naviera Armas, S.A/Evropska komisija, ob intervenciji družbe Fred Olsen, S.A., EU:T:2018:145,

—	v celoti zavrne predlog družbe Naviera Armas, S.A., ki se nanaša na razglasitev ničnosti sklepa Komisije (2015) 8655 final z dne 8. decembra 2015, o državni pomoči SA.36628 (2015/NN) (ex 2013/CP) – Španija – Fred Olsen, in

—	ostalim strankam v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov, ki jih je utrpela družba Fred Olsen, S.A. v pritožbenem postopku, družbi Naviera Armas, S.A. pa naloži plačilo stroškov, ki jih je utrpela družba Fred Olsen, S.A. v postopku na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.   Prvi pritožbeni razlog

1.	Družba Fred Olsen s prvim pritožbenim razlogom očita neobrazložitev izpodbijane sodbe glede selektivnosti ukrepa, kakor se zahteva v smislu sodbe Komisija/Hansestadt Lübeck (C-524/14 P) (1).

2.

Če bi Splošno sodišče analiziralo selektivnost ukrepa v skladu z merili, ki izhajajo iz navedene sodbe, bi moralo preučiti: (i) splošni referenčni okvir, v katerega se uvrščajo pristojbine, ki jih družba Fred Olsen plačuje za uporabo infrastrukture v Puertu de las Nieves, to je sistem pristojbin, ki velja za vsa pristanišča na Kanarskih otokih, kot to urejajo nacionalni predpisi, (ii) ali so položaji družbe Fred Olsen in ostalih gospodarskih subjektov, ki uporabljajo navedeno infrastrukturo, vključno z družbo Naviera Armas, z vidika preučenega ukrepa med seboj primerljivi, in (iii) morebiten obstoj diskriminacije pri plačilu navedenih pristojbin.

3.

Komisija je v izpodbijanem sklepu zastopala stališče, da zgolj okoliščina, da je družba Fred Olsen edini uporabnik pristanišča Puerto de las Nieves, kot takšna ne pomeni prednosti, pridobljene na podlagi državnih sredstev, ker družba Fred Olsen plačuje običajni znesek pristojbin, ki se zahtevajo od vseh gospodarskih subjektov v okviru zakonodaje, ki velja za vsa pristanišča na Kanarskih otokih. Komisija zato ni bila zavezana, da preuči selektivnost ukrepa.

4.

Nasprotno pa bi Splošno sodišče pri presoji vprašanja, ali obstaja težavni položaj v smislu člena 108(2) PDEU, moralo izvesti ta preizkus, ki bi mu omogočil, da presodi vprašanje, ali so pristaniške pristojbine, ki jih družba Fred Olsen plačuje za to, da je edini uporabnik pristaniške infrastrukture v Puertu de Las Nieves, slednji zagotovile kakršno koli prednost.

5.	Ker je obrazložitev sodbe v zvezi s tem očitno nezadostna, ni mogoče presoditi, ali obstaja domnevna prednost, zaradi česar je treba sodbo Splošnega sodišča razveljaviti v celoti.

2.   Drugi pritožbeni razlog

6.	Družba Fred Olsen z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je bil sklep Komisije, v katerem ni bil uporabljen preizkus zasebnega vlagatelja, zadostno obrazložen.

7.	Splošno sodišče je menilo, da je sklep nezadostno obrazložen, ker bi po njegovem mnenju Komisija morala uporabiti preizkus zasebnega vlagatelja, ki deluje v tržnem gospodarstvu.

8.

Vendar pa v sodbi Splošnega sodišča razen dejstva, da je družba Fred Olsen edini uporabnik pristanišča Puerto de la Nieves, ni nobenega elementa, ki bi kazal na to, da je zaradi te okoliščine imela prednost v zvezi s plačilom pristojbin za uporabo infrastrukture. V tem primeru ne obstaja noben dogovor oziroma popust glede pristojbin, ki jih plačuje družba Fred Olsen, prav tako ni diskriminacije pri plačilu pristojbin v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, kot je družba Naviera Armas.

9.	Zato se sodb Freistaat Sachsen in Land Sajonia-Anhalt/Komisija (T-443/08 in T-455/08) (2), Ryanair/Komisija (T-196/04) (3), ter Aéroports de Paris/Komisija (T-128/98) (4) v tem primeru ne uporabi.

10.	Zato je treba sodbo Splošnega sodišča v celoti razveljaviti, sklep Komisije pa v celoti ohraniti.

---

(1)  Sodba z dne 21. decembra 2016, Komisija/Hansestadt Lübeck (C-524/14 P, EU:C:2016:971).

(2)  Sodba z dne 24. marca 2011, Freistaat Sachsen in Land Sajonia-Anhalt/Komisija (T-443/08 in T-455/08, EU:T:2011:117).

(3)  Sodba z dne 17. decembra 2008, Ryanair/Komisija (T-196/04, EU:T:2008:585).

(4)  Sodba z dne 12. decembra 2000, Aéroports de Paris/Komisija (T-128/98, EU:T:2000:290).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 19. marca 2018 – SAIGI Società Cooperativa Agricola a r.l., MA.GE.MA. Società Agricola Cooperativa/Regione Emilia-Romagna, A.U.S.L. Romagna

(Zadeva C-343/18)

(2018/C 268/34)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Consiglio di Stato

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: SAIGI Società Cooperativa Agricola a r.l., MA.GE.MA. Società Agricola Cooperativa

Toženi stranki: Regione Emilia-Romagna, A.U.S.L. Romagna

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 27 Uredbe ES, pri določitvi, da za dejavnosti iz priloge IV, oddelek A, in priloge V, oddelek A, države članice zagotovijo pobiranje pristojbine, razlagati tako, da nalaga obveznost plačila vsem kmetom, tudi ko „opravljajo dejavnosti zakola in razseka kot pomožno dejavnost, povezano z živinorejo“?

2.

Ali sme država iz plačila sanitarnih dajatev izvzeti nekatere kategorije nosilcev dejavnosti, čeprav je predvidela sistem pobiranja prispevkov, ki v svoji celoti zagotavlja pokrivanje nastalih stroškov uradnega nadzora, ali uporabiti nižje tarife od tistih, ki jih določa Uredba (ES) št. 8[8]2/2004 (1)?

---

(1)  Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 200).

Pritožba, ki jo je Rose Vision S.L. vložila 25. maja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 8. marca 2018 v zadevah T-45/13 RENV in T-587/15, Rose Vision/Komisija

(Zadeva C-346/18 P)

(2018/C 268/35)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Rose Vision S.L. (zastopnik: J.J. Marín López, abogado)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predloga

—	Sodišče naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 8. marca 2018, Rose Vision/Komisija, T-45/13 RENV in C-587/15, ECLI:EU:T:2018:124.

—	Sodišče naj družbi Rose Vision prisodi odškodnino v skladu z navedbami iz desetega in enajstega pritožbenega razloga.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	Napačna uporaba prava, ki se kaže v ponovnem odprtju ustnega dela postopka v zadevi T-587/15 s sklepom Splošnega sodišča z dne 10. oktobra 2017 na podlagi napačne trditve, da ga je zahtevala pritožnica.

2.	Napačna uporaba prava, ki se kaže v izkrivljanju presoje dokazov v izpodbijani sodbi z navedbo, da je Komisija nadomestila opozorilo W 2 z opozorilom W 1 iz julija 2012.

3.

Napačna uporaba prava, ki se kaže v tem, da je bila v izpodbijani sodbi v zadevi T-45/13 RENV zahteva za razglasitev ničnosti vpisa družbe Rose Vision v sistem zgodnjega opozarjanja, ki temelji na tem, da se je opozorilo W 2 aktiviralo, ne da bi bila o tem obveščena, ne da bi ji bil posredovan razlog za ta vpis, ne da bi ji bila dana možnost, da v zvezi s tem predloži navedbe, in ne da bi se zoper navedeni vpis lahko pritožila, razglašena za nedopustno.

4.	Napačna uporaba prava, ki se kaže v opustitvi obrazložitve glede navedb iz četrtega tožbenega razloga v zadevi T-587/15, ki v izpodbijani sodbi sploh niso bile preučene.

5.

Napačna uporaba prava, ki se kaže v tem, da v izpodbijani sodbi – v kateri je bilo sicer pravilno ugotovljeno, da Komisija ni spoštovala dvomesečnega roka, določenega v točki II.22, odstavek 5, splošnih pogojev FP7 (točka 99 izpodbijane sodbe), da je „močno prekoračila dvomesečni rok“ in da je nespoštovanje navedenega roka „obžalovanja vredno“ (točka 116 izpodbijane sodbe) – ni bilo ugodeno zahtevi, naj se ugotovi, da sta končno revizijsko poročilo 11-INFS-025 in revizijsko poročilo 11-BA119-016 s pogodbenega vidika nični, neveljavni ter brez učinka.

6.	Napačna uporaba prava, ki se kaže v izkrivljanju presoje dokazov v izpodbijani sodbi z navedbo, da je Komisija dokazala izvršitev plačil družbi Rose Vision v okviru projektov sISI, 4NEM in SFERA.

7.

Napačna uporaba prava, ki se kaže v tem, da je bil v izpodbijani sodbi, potem ko je bilo priznano, da je Komisija kršila obveznost zaupnosti iz točke II.22, odstavek 1, splošnih pogojev FP7 s tem, da je o reviziji 11-INFS-025 obvestila tretje osebe (točka 158 izpodbijane sodbe), v točkah 159 in 160 te sodbe brez razloga zavrnjen predlog pritožnice, naj se ugotovi, da Komisija ni izpolnila obveznosti zaupnosti revizij 11-INFS-025 in 11-BA119-016 (točka 215 pisnega stališča družbe Rose Vision v zadevi T-45/13 RENV z dne 12. septembra 2016).

8.

Napaka, ki se kaže v kršitvi pogodbenih določil splošnih pogojev FP7 in načela pogodbene pravne varnosti, s tem, da je bila v revizijah 11-INFS-025 in 11-BA119-016 odobrena uporaba novih zahtev iz finančnega vodnika iz leta 2011 za družbo Rose Vision, tako da sta bili obdobji, zajeti z revizijo 11-INFS-025, obdobje od 1. novembra 2009 do 31. oktobra 2010 (za projekt FutureNEM) in obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 (za projekta FIRST in sISI).

9.	Napaka, ki se kaže v izkrivljanju presoje dokazov, konkretneje dokumenta družbe Rose Vision z dne 30. avgusta 2012, ki je bil v izpodbijani sodbi povsem prezrt.

10.	Napaka, ki se kaže v tem, da je bila v izpodbijani sodbi zahteva za plačilo odškodnine iz naslova nepogodbene odgovornosti napačno zavrnjena kot neutemeljena.

11.	Napaka, ki se kaže v opustitvi obrazložitve glede navedb iz člena XII tožbe v zadevi T-587/15 – s katero je bila v točkah od 112 do 117 podana zahteva za plačilo odškodnine iz naslova nepogodbene odgovornosti – ki v izpodbijani sodbi sploh niso bile preučene.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Court of Appeal (Irska) 7. junija 2018 – Hampshire County Council/C.E., N.E.

(Zadeva C-375/18)

(2018/C 268/36)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal

Stranke v postopku v glavni stvari

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Hampshire County Council

Pritožnika: C.E., N.E.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je združljivo s pravom Unije in še posebej z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 (1), da sodišča ene države članice izdajo začasno odredbo (ukrepe zavarovanja), ki je in personam naslovljena na javni organ druge države članice in s katero je temu organu preprečeno, da bi pri sodiščih te druge države članice začel postopek posvojitve otrok, če in personam začasna odredba izhaja iz potrebe, da se zaščitijo pravice strank v postopku izvršitve iz poglavja III Uredbe iz leta 2003?

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

Tožba, vložena 13. junija 2018 – Evropska komisija/Republika Hrvaška

(Zadeva C-391/18)

(2018/C 268/37)

Jezik postopka: hrvaščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. Mataija, M. Patakia, agenta)

Tožena stranka: Republika Hrvaška

Predlog tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Republika Hrvaška ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 15(4) v povezavi s členom 13(1) Direktive Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL 2011, L 199, str. 48), ker Komisiji ni priglasila svojega nacionalnega programa za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;

—	Republiki Hrvaški naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Člen 13(1) Direktive 2011/70/Euratom določa, da države članice Komisiji priglasijo svoje nacionalne programe za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki in naknadne večje spremembe, medtem ko člen 15(4) te direktive določa, da države članice Komisiji prvič priglasijo vsebino svojega nacionalnega programa čim prej in ne pozneje kot do 23. avgusta 2015.

Republika Hrvaška še vedno ni sprejela nacionalnega programa iz navedenih določb. V vsakem primeru ga še vedno ni priglasila Komisiji. Republika Hrvaška torej ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 15(4) v povezavi s členom 13(1) Direktive 2011/70/Euratom.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. junija 2018 – Tillotts Pharma/EUIPO – Ferring (XENASA)

(Zadeva T-362/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije XENASA - Prejšnja besedna znamka Evropske unije PENTASA - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 268/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Tillotts Pharma AG (Rheinfelden, Švica) (zastopnik: M. Douglas, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Ivanauskas et D. Walicka, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Ferring BV (Hoofddorp, Nizozemska) (zastopnika: najprej I. Fowler, solicitor, in D. Slopek, odvetnik, nato I. Fowler)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. aprila 2016 (zadeva R 3264/2014-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Ferring in Tillotts Pharma.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino z dne 29. aprila 2016 (zadeva R 3264/2014-4) se razveljavi.

2.	EUIPO se poleg lastnih stroškov naloži stroške družbe Tillotts Pharma AG.

3.	Družba Ferring BV nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 314, 29.8.2016.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. junija 2018 – HX/Svet

(Zadeva T-408/16) (1)

((Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi proti Siriji - Zamrznitev sredstev - Načelo ne bis in idem - Pravica do obrambe - Pravica do poštenega sojenja - Obveznost obrazložitve - Pravica do učinkovitega pravnega sredstva - Očitna napaka pri presoji - Pravica do zasebne lastnine - Sorazmernost - Pravica do normalnih življenjskih pogojev - Okrnitev ugleda))

(2018/C 268/39)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: HX (Damask, Sirija) (zastopnika: S. Koev in S. Klukowska, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: sprva I. Gurov in G. Étienne, nato I. Gurov in A. Vitro, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2016/850 z dne 27. maja 2016 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2016, L 141, str. 125), Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2016/840 z dne 27. maja 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2016, L 141, str. 30), Sklepa Sveta (SZVP) 2017/917 z dne 29. maja 2017 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL 2017, L 139, str. 62) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2017/907 z dne 29. maja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL 2017, L 139, str. 15) v delu, v katerem se ti akti nanašajo na tožečo stranko.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	HX nosi svoje stroške in stroške Sveta Evropske unije.

---

(1)  UL C 419, 14.11.2016.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. junija 2018 – MIP Metro/EUIPO – AFNOR (N & NF TRADING)

(Zadeva T-807/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Mednarodna registracija, v kateri je navedena Evropska unija - Besedna znamka N & NF TRADING - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije NF ENVIRONNEMENT - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Neobstoj povečanega razlikovalnega učinka prejšnje znamke - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 268/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG (Düsseldorf, Nemčija) (zastopnika: J.-C. Plate et R. Kaase, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: L. Rampini, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Association française de normalisation (AFNOR) (La Plaine Sant-Denis, Francija) (zastopnik: B. Fontaine, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. julija 2016 (zadeva R 1109/2015-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med AFNOR in MIP Metro Group Intellectual Property.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	MIP Metro Group Intellectual Property GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 22, 23.1.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. junija 2018 – Damm/EUIPO – Schlossbrauerei Au, Willibald Beck Freiherr von Peccoz (EISKELLER)

(Zadeva T-859/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije EISKELLER - Prejšnji nacionalni besedni znamki KELER in KELER 18 - Relativni razlog za zavrnitev - Neobstoj podobnosti znakov - Neobstoj verjetnosti zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 268/41)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sociedad Anónima Damm (Barcelona, Španija) (zastopnika: P. González-Bueno Catalán de Ocón in C. Aguilera Montáñez, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopniki: I. Harrington, D. Hanf, V. Ruzek in D. Walicka, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Schlossbrauerei Au, Willibald Beck Freiherr von Peccoz GmbH & Co. KG (Au-Hallertau, Nemčija) (zastopnika: C. Thomas in V. Schwepler, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. septembra 2016 (zadeva R 2428/2015-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Sociedad Anónima Damm in Schlossbrauerei Au, Willibald Beck Freiherr von Peccoz.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Sociedad Anónima Damm se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 38, 6.2.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. junija 2018 – Le Pen/Parlament

(Zadeva T-86/17) (1)

((Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta - Nadomestilo za parlamentarno pomoč - Izterjava neutemeljeno izplačanih zneskov - Pristojnost generalnega sekretarja - Pravica do obrambe - Dokazno breme - Obveznost obrazložitve - Enako obravnavanje - Zloraba pooblastil - Neodvisnost poslancev - Napačna ugotovitev dejanskega stanja - Sorazmernost))

(2018/C 268/42)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Marion Le Pen (Saint Cloud, Francija) (zastopniki: sprva M. Ceccaldi in J.-P. Le Moigne, nato M. Ceccaldi in na koncu R. Bosselut, avocats)

Tožena stranka: Evropski parlament (zastopnika: G. Corstens in S. Seyr, agenta)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Svet Evropske unije (zastopniki: A. Jensen, M. Bauer in R. Meyer, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa generalnega sekretarja Parlamenta z dne 5. decembra 2016, v skladu s katerim naj se od tožeče stranke izterja znesek 298 497,87 EUR, ki je bil neutemeljeno izplačan iz naslova parlamentarne pomoči, in s tem povezanega opomina z dne 6. decembra 2016.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Marion Le Pen nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasil Evropski parlament, vključno s stroški v zvezi s postopkom za izdajo začasne odredbe.

3.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 104, 3.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. junija 2018 – Erwin Müller/EUIPO – Novus Tablet Technology Finland (NOVUS)

(Zadeva T-89/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije NOVUS - Prejšnji besedni in figurativni znamki Evropske unije NOVUS in novus - Relativni razlog za zavrnitev - Podobnost proizvodov - Člen 8(1)(a) in (b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(1)(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/1001) - Dokazi, prvič predloženi pred Splošnim sodiščem))

(2018/C 268/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Erwin Müller GmbH (Lingen, Nemčija) (zastopnik: N. Grüger, avocat)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: V. Mensing in M. Fischer, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Novus Tablet Technology Finland Oy (Turku, Finska)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe EUIPO z dne 28. novembra 2016 (zadeva R 2413/2015-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Erwin Müller in Novus Tablet Technology Finland.

Izrek

1.	Sklep četrtega odbora za pritožbe Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 28. novembra 2016 (zadeva R 2413/2015-4) se razveljavi, v delu, v katerem se nanaša na „držala za mobilne telefone“ iz prijave znamke..

2.	Tožba se v preostalem delu zavrne.

3.	Družba Erwin Müller GmbH in EUIPO nosita svoje stroške.

---

(1)  UL C 112, 10.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. junija 2018 – Lion's Head Global Partners/EUIPO – Lion Capital (LION’S HEAD global partners)

(Zadeva T-310/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka LION’S HEAD global partners - Prejšnja besedna znamka Evropske unije LION CAPITAL - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 268/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Lion's Head Global Partners LLP (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: R. Nöske, avocat)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Lion Capital LLP (London) (zastopnika: D. Rose in J. Warner, solicitors)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. februarja 2017 (zadeva R 1477/2016-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Lion Capital in Lion’s Head Global Partners.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Lion’s Head Global Partners LLP se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 231, 17.7.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 19. junija 2018 – Karl Storz/EUIPO (3D)

(Zadeva T-413/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka 3D - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001) - Obveznost obrazložitve - Člen 75(1) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 94(1) Uredbe 2017/1001)))

(2018/C 268/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Karl Storz GmbH & Co. KG (Tuttlingen, Nemčija) (zastopnika: S. Gruber in N. Siebertz, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Ivanauskas in D. Walicka, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 11. aprila 2017 (zadeva R 1502/2016-2) v zvezi z mednarodno registracijo figurativne znamke 3D, v kateri je imenovana Evropska unija.

Izrek

1.

Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 11. aprila 2017 (zadeva R 1502/2016-2) se razveljavi v delu, v katerem se nanaša na proizvode „pisarniški pripomočki“ iz razreda 16 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 277, 21.8.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. junija 2018 – Spychalski/Komisija

(Zadeva T-590/16) (1)

((Javni uslužbenci - Zaposlovanje - Obvestilo o natečaju - Javni natečaj EPSO/AD 177/10-ECO2013 - Ocenjevanje glavnega jezika - Odločba, da se imena tožeče stranke ne vpiše na rezervni seznam - Očitna nepristojnost - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage))

(2018/C 268/46)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Michał Spychalski (Varšava, Poljska) (zastopnica: A. Żołyniak, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: K. Herrmann in G. Gattinara, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU, s katerim se predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije za natečaj EPSO/AD 177/10-ECO2013, ki ga je organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO), da se imena tožeče stranke ne vpiše na rezervni seznam, in na drugi strani, da organ za imenovanja dopolni rezervni seznam, ki je bil vzpostavljen na podlagi zadevnega splošnega natečaja, z imenom tožeče stranke, pri čemer je treba izenačiti trajanje veljavnosti dopolnitve in trajanje veljavnosti seznama.

Izrek

1.	Tožba se delno zavrne kot očitno pravno neutemeljena in delno zaradi očitne nepristojnosti Splošnega sodišča, da o njej odloča.

2.	M. Spychalskemu se naloži plačilo stroškov ter stroškov, ki jih je priglasila Evropska komisija.

---

(1)  UL C 383, 17.10.2016 (zadeva prvotno registrirana pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-20/16) in nato 1. septembra 2016 prenesena na Splošno sodišče Evropske unije).

Tožba, vložena 24. aprila 2018 – Front Polisario/Svet

(Zadeva T-275/18)

(2018/C 268/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Front populaire pour la libération de la Saguia-el-Hamra et du Rio de Oro (Front Polisario) (zastopnik: G. Devers, avocat)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je njena tožba dopustna;

—	izpodbijani sklep razglasi za ničen;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Sklep Sveta (EU) 2018/146 z dne 22. januarja 2018 o sklenitvi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani, v imenu Unije (UL 2018, L 26, str. 4) navaja deset tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na nepristojnost Sveta za sprejetje izpodbijanega sklepa, ker naj Unija in Kraljevina Maroko ne bi bili pristojni za sprejemanje mednarodnih sporazumov, ki vključujejo Zahodno Saharo, namesto prebivalcev tega ozemlja, kot jih zastopa Front Polisario.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na neizpolnitev obveznosti preučitve vseh upoštevnih elementov v obravnavanem primeru, ker naj Svet ne bi upošteval dejstva, da se je mednarodni sporazum, sklenjen z izpodbijanih sklepom, uporabljal začasno na ozemlju Zahodne Sahare 12 let, kar ni v skladu z njenim ločenim in drugačnim statusom.

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na neizpolnitev obveznosti preučitve vprašanja spoštovanja temeljnih pravic, ker naj Svet ob sprejetju izpodbijanega sklepa ne bi pomislil na spoštovanje človekovih pravic na ozemlju okupiranega zahodnosaharskega ozemlja.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravic do obrambe, ker naj Svet pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ne bi začel nikakršne razprave s Front Polisario, edinim zastopnikom ljudstva Zahodne Sahare.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev temeljnih načel in vrednot, ki vodijo delovanje Unije na mednarodnem prizorišču, ker naj bi se mednarodni sporazum, sklenjen z izpodbijanim sklepom, na ozemlju Zahodne Sahare uporabljal v okviru aneksionistične politike Kraljevine Maroko in sistematičnih kršitev temeljnih pravic, ki jih zahteva ohranitev te politike.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do samoodločbe, ker naj bi se mednarodni sporazum, sklenjen z izpodbijanim sklepom, uporabljal za Zahodno Saharo, prvič, v nasprotju z ločenim in drugačnim statusom tega ozemlja, in drugič, v nasprotju s pravico zahodnosaharskega ljudstva do tega, da se spoštuje ozemeljska celovitost njegovega ozemlja.

7.	Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela relativnega učinka Pogodb, ker naj ljudstvo Zahodne Sahare, kot ga zastopa Front Polisario, ne bi privolilo v mednarodni sporazum, sklenjen z izpodbijanim sklepom.

8.

Osmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev zračnega prostora Zahodne Sahare, ker naj bi bil učinek izpodbijanega sklepa – s katerim je bila odobrena nezakonita praksa, ki je nastala z začasno uporabo mednarodnega sporazuma, sklenjenega s tem sklepom – vključitev zahodnosaharskega zračnega prostora na področje uporabe navedenega sporazuma.

9.	Deveti tožbeni razlog se nanaša na kršitev prava mednarodne odgovornosti, ker naj Unija z izpodbijanim sklepom ne bi izpolnila obveznosti, da ne prizna nezakonite okupacije Zahodne Sahare, in naj bi pomagala in sodelovala pri ohranitvi tega položaja.

10.

Deseti tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti zagotovitve spoštovanja mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ker če bi Unija spoštovala svoje mednarodne obveznosti do ljudstva Zahodne Sahare, bi se Svet moral vsaj vzdržati sprejetja izpodbijanega sklepa, tako da bi bil omogočen začetek veljavnosti mednarodnega sporazuma, ki bi se uporabljal za del Zahodne Sahare, ki je pod maroško okupacijo.

Tožba, vložena 16. maja 2018 – Madžarska/Komisija

(Zadeva T-306/18)

(2018/C 268/48)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Madžarska (zastopniki: M. Z. Fehér, G. Koós in G. Tornyai, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Komisije (EU) 2018/262 z dne 14. februarja 2018 o predlagani državljanski pobudi z naslovom „We are a welcoming Europe, let us help!“ (1) razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 4(2), (b), (c) in (d), in (3) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (2). Prvi in drugi del predlagane državljanske pobude sodita očitno izven okvira, v katerem ima Komisija pristojnost za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za namen izvajanja Pogodb. Zato je s prijavo te pobude kršen člen 4(2)(b) in (3) Uredbe št. 211/2011. Prvi del pobude je poleg tega očitno žaljiv in zato tudi v nasprotju s členom 4(2)(c) Uredbe št. 211/2011, glede njenega drugega dela pa je mogoče trditi, da lahko privede do rezultata, ki je v nasprotju z vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 PEU, in je zato v nasprotju tudi s členom 4(2)(d) Uredbe št. 211/2011.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 296 PDEU in člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Izpodbijani sklep ne izpolnjuje zahtev, ki izvirajo iz obveznosti obrazložitve, in zato krši obveznost obrazložitve iz člena 296 PDEU in pravico do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine. V izpodbijanem sklepu v bistvu sploh niso navedeni razlogi, iz katerih je Komisija štela, da sta glede treh delov pobude podani ustrezna pravna podlaga in zakonodajna pristojnost Unije in je torej izpolnjen pogoj za prijavo iz člena 4(2)(b) Uredbe št. 211/2011.

---

(1)  UL 2018, L 49, str. 64.

(2)  UL 2011, L 65, str. 1.; popravek: UL 2012, L 94, str. 49.

Tožba, vložena 28. maja 2018 – VI.TO./EUIPO – Bottega (Oblika rožnate steklenice)

(Zadeva T-325/18)

(2018/C 268/49)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Vinicola Tombacco (VI.TO.) Srl (Trebaseleghe, Italija) (zastopnik: L. Giove, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sandro Bottega (Colle Umberto, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Evropske unije (oblika rožnate steklenice) – znamka Evropske unije št. 12 309 795

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. marca 2018 v zadevi R 1037/2017-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	napačna presoja razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	napačna presoja razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e), od (i) do (iii), Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 28. maja 2018 – Gas Natural/Komisija

(Zadeva T-328/18)

(2018/C 268/50)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Gas Natural SDG, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: F. González Díaz in V. Romero Algarra, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	tožbena razloga za razglasitev, navedena v tej tožbi, razglasi za dopustna in utemeljena;

—

v skladu s členom 263 PDEU razglasi za ničen sklep, ki ga je Komisija sprejela 27. novembra 2017 v zadevi SA.47912 (2017/NN), s katerim se uvede formalni postopek preiskave, določen v člen 108(2) PDEU, in sicer glede ukrepa okoljske spodbude, ki ga je Kraljevina Španija odobrila v korist termoelektrarnam na premog, ter

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V obravnavani zadevi izpodbijani sklep sproža formalni postopek preiskave, določen v členu 108(2) PDEU, in sicer glede ukrepa okoljske spodbude, ki ga je Kraljevina Španija odobrila v korist termoelektrarnam na premog.

Po mnenju tožeče stranke iz izpodbijanega sklepa izhaja, da Komisija dvomi o tem, ali so mejne vrednosti emisij za obrate, ki so upravičene do zadevnega ukrepa okoljske spodbude, namenjene izključno zagotavljanju ravni varstva, ki jih zahtevajo predpisi Unije, natančneje Direktiva 2001/80/ES, ki je veljala za termoelektrarne na premog. Če bi bilo tako, zadevni ukrep okoljske spodbude ne bi imel nobenega spodbujevalnega učinka. Poleg tega bi bil ukrep okoljske spodbude v nasprotju z načelom prava Unije o državnih pomočeh, v skladu s katerim države članice podjetjem ne morejo dodeliti državne pomoči, da bi le-ta izpolnila obvezne standarde Unije.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

S prvim tožbenim razlogom se zatrjuje kršitev obveznosti obrazložitve glede selektivne narave ukrepa. — V zvezi s tem se zatrjuje, da Komisija ne podaja nobene navedbe, iz katere bi jasno in nedvoumno izhajalo, zakaj je zadevni ukrep selektiven v smislu člena 107(1) PDEU. Natančneje, Komisija ne pojasnjuje, ali je dejanski in pravni položaj termoelektrarn na premog primerljiv s položajem drugih termoelektrarn, in če je tako, ali lahko zadevni ukrep daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ v smislu člena 107(1) PDEU v primerjavi z drugimi podjetji, ki so glede na cilj, ki ga zasleduje zadevni ukrep, v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.

2.

Z drugim tožbenim razlogom, podanim podredno, se zatrjuje kršitev člena 107(1) PDEU glede selektivne narave ukrepa. — V zvezi s tem se zatrjuje, da plačilo, dodeljeno elektrarnam na premog za nadaljnjo podporo vlaganjem, nikakor ne more biti selektivno, saj zadevno plačilo zgolj v položaj enakosti postavlja vse večje naložbe po letu 1998, ne glede na tehnologijo in/ali dejstvo, da so zadevne elektrarne bodisi CCGT (elektrarna s plinsko turbino s kombiniranim ciklom) bodisi elektrarne na premog, pri čemer se prilagodi znesek tega plačila glede na njihov pomen. — Vsekakor in tudi ob predpostavki, da so ugotovitve Komisije iz izpodbijanega sklepa pravilne – quod non –, tožeča stranka ugotavlja, da elektrarne na premog ob upoštevanju njihovih gospodarskih okoliščin in njihovega pravnega položaja niso bile ne v dejanskem ne pravnem položaju, primerljivem z elektrarnami, ki uporabljajo drugo vrsto energije. Elektrarne na premog so namreč bile edine elektrarne, ki so bile ustanovljene pred letom 1998, ki so bile prisiljene izvesti velike naložbe, da bi še naprej delovale in ki bi jih brez zadevnega plačila bilo treba zapreti, kar bi ogrozilo sistem španske oskrbe z električno energijo.

Tožba, vložena 30. maja 2018 – Eagle IP/EUIPO – Consolidated Artists (LILLY e VIOLETTA)

(Zadeva T-336/18)

(2018/C 268/51)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Eagle IP (Valletta, Malta) (zastopnik: M. Müller, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Consolidated Artists BV (Rotterdam, Nizozemska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije LILLY e VIOLETTA – zahteva za registracijo št. 12723 086

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. marca 2018 v zadevi R 1489/2015-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 30. maja 2018 – Enterprise Holdings/EUIPO (E PLUS)

(Zadeva T-339/18)

(2018/C 268/52)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Enterprise Holdings, Inc. (Saint Louis, Missouri, Združene države Amerike) (zastopnik: D. Farnsworth, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: Prijava besedne znamke Evropske unije E PLUS – Prijava št. 16377 079

Izpodbijana odločba: Odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. marca 2018 v zadevi R 2141/2017-4

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	ugodi vlogi za objavo;

—	EUIPO naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7 Uredbe št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 1. junija 2018 – BNP Paribas/ECB

(Zadeva T-345/18)

(2018/C 268/53)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: BNP Paribas (Pariz, Francija) (zastopniki: A. Gosset-Grainville, M. Trabucchi in M. Dalon, avocats)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi za ničen sklep ECB št. ECB-SSM-2018-FRBNP-17 z dne 26. aprila 2018, v delu v katerem se z njim nalaga odštetje NZP, sklenjenih z Enotnim skladom za reševanje (ESR), nacionalnimi skladi za reševanje in SJV, od navadnega lastniškega kapitala prvega reda na posamični, subkonsolidirani in konsolidirani podlagi, zlasti odstavke 9.1, 9.2 in 9.3 tega sklepa;

—	ECB naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na neobstoj pravne podlage. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da se s spornim sklepom ustvarja novo splošno pravilo, ki očitno presega pravni okvir za bonitetni nadzor, ki ga opravlja tožena stranka. Tožena stranka naj bi poleg tega s tem, da je sklep sprejela brez predhodne analize tveganja plačilne nesposobnosti in likvidnosti ter brez upoštevanja profila tveganosti tožeče stranke, prekoračila pooblastila, določena v členu 4(1)(f) in členu 16 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63) (v nadaljevanju: Uredba o enotnem mehanizmu nadzora). Tožeča stranka nazadnje meni, da člen 16(1)(c) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora Evropske centralne banke (ECB) ne pooblašča za zagotavljanje „boljšega informiranja o tveganjih“ in da člen 4(1)(f) in člen 16(2)(d) Uredbe o enotnem mehanizmu nadzora ne dajeta pravne podlage za sprejetje previdnostnih ukrepov glede zunajbilančnih elementov.

2.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ker naj bi tožena stranka napačno razlagala besedila Skupnosti, s katerimi se uvaja možnost kreditnih institucij, da uporabijo nepreklicne zaveze za plačilo (NZP), da bi odplačale del njihovih obveznosti nasproti skladom za reševanje in sistemom jamstva za vloge (SJV). Izpodbijani sklep naj bi nasprotoval ciljem in namenu upoštevnih pravnih pravil, ker naj ne bi upošteval namena zakonodajalca, ki je razviden iz uveljavitve teh instrumentov. S tem naj bi ta sklep zadevnim določbam odvzel polni učinek.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, ker naj bi bila naložitev odštetja NZP od lastnih sredstev neprimerna in nepotrebna glede na tveganje, ki je popolnoma hipotetično in že pokrito. Po mnenju tožeče stranke je ta ukrep nesorazmeren glede na cilj, ki ga je zastavila sama ECB, da je treba „zagotoviti primerno informiranje o finančnih tveganjih“.

4.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na očitno napako pri presoji in na kršitev načela dobrega upravljanja. Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka, s tem da je izbrala orodje (odštetje od lastnih sredstev), ki je očitno neprimerno glede na cilj, za katerega trdi, da ga želi doseči, (zagotovitev primernega informiranja o tveganjih), kršila načelo dobrega upravljanja, ker iz lastne presoje ni potegnila ustreznih zaključkov.

Tožba, vložena 29. maja 2018 – Advance Magazine Publishers/EUIPO – Enovation Brands (VOGUE)

(Zadeva T-346/18)

(2018/C 268/54)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Advance Magazine Publishers, Inc. (New York, New York, Združene države) (zastopnik: T. Alkin, barrister)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Enovation Brands, Inc. (Aventura, Florida, Združene države)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: prijava znamke Evropske unije – prijava št. 12 010 039

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. marca 2018 v zadevi R 259/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi v delu, ki se nanaša na pravili 20(7)(c) in 50(1) Izvedbene uredbe;

—	drugi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev pravil 20(7)(c) in 50(1) Uredbe št. 2868/95.

Tožba, vložena 6. junija 2018 – KID-Systeme/EUIPO – Sky (SKYFi)

(Zadeva T-354/18)

(2018/C 268/55)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: KID-Systeme GmbH (Buxtehude, Nemčija) (zastopniki: R. Kunze, G. Würtenberger in T. Wittmann, lawyers)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sky plc (Isleworth, Združeno kraljestvo)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: Tožeča stranka pred Splošnim sodiščem

Zadevna sporna znamka: Prijava besedne znamke Evropske unije SKYFi – Prijava št. 12 189 502

Postopek pred EUIPO: Postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. marca 2018 v zadevi R 106/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev členov 8(1), 46, 47, 67, 70, 71, 94 in 95 Uredbe Evropskega parlamenta št. 2017/1001;

—	kršitev členov 2(2), 7(2), 8(2), 8(9), 27 in 71 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/625.

Tožba, vložena 7. junija 2018 – Volvo Trademark/EUIPO – Paalupaikka (V V-wheels)

(Zadeva T-356/18)

(2018/C 268/56)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Volvo Trademark Holding AB (Göteborg, Švedska) (zastopnika: T. Dolde, lawyer, in M. Hawkins, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Paalupaikka Oy (Iisalmi, Finska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije V V-WHEELS – Prijava št. 14439 053

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora EUIPO za pritožbe z dne 2. marca 2018 v zadevi R 1852/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, ki so nastali v postopku pred, oddelkom za ugovore in četrtim odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev člena 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—	Kršitev člena 72(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

—	Kršitev člena 94(1) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 8. junija 2018 – Luz Saúde/EUIPO – Clínica La Luz (HOSPITAL DA LUZ)

(Zadeva T-357/18)

(2018/C 268/57)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: portugalščina

Stranke

Tožeča stranka: Luz Saúde SA (Lizbona, Portugalska) (zastopnika: G. Gentil Anastácio, in P. Guerra e Andrade, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Clínica La Luz, SL (Madrid, Španija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: prijava figurativne znamke Evropske unije HOSPITAL DA LUZ – Prijava št. 14 791 495

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. aprila 2018 v zadevi R 2084/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo, s katero je bila delno zavrnjena zahteva za registracijo znamke tožeče stranke, ki je predmet zadevnega postopka, razveljavi, jo spremeni in odobri registracijo;

—	EUIPO naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Navajani tožbeni razlog

Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 11. junija 2018 – Arçelik/EUIPO (MicroGarden)

(Zadeva T-364/18)

(2018/C 268/58)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Arçelik AS (Istanbul, Turčija) (zastopnica: A. Franke, lawyer)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: Prijava besedne znamke Evropske unije MicroGarden – Prijava za registracijo št. 16971 988

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. aprila 2018 v zadevi R 163/2018-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 7(1)(c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	kršitev člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 19. junija 2018 – ABB/EUIPO (FLEXLOADER)

(Zadeva T-373/18)

(2018/C 268/59)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: ABB AB (Västerås, Švedska) (zastopnika: M. Hartmann in S. Fröhlich, Rechtsanwälte)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije FLEXLOADER – Prijava št. 17 099 474

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 29. marca 2018 v zadevi R 93/2018-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov in stroškov tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 2017/1001.

Sklep Splošnega sodišča z dne 12. junija 2018 – Capo d'Anzio/Komisija

(Zadeva T-425/17) (1)

(2018/C 268/60)

Jezik postopka: italijanščina

Predsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 277, 21.8.2017.