ISSN 1977-1045 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 267I |
|
![]() |
||
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 61 |
Vsebina |
Stran |
|
|
III Pripravljalni akti |
|
|
Evropski parlament |
|
2018/C 267 I/01 |
SL |
|
III Pripravljalni akti
Evropski parlament Svet Evropska komisija
30.7.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CI 267/1 |
Izjave: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU in razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (prva obravnava) – sprejetje zakonodajnega akta
(2018/C 267 I/01)
Skupna izjava o postopku razrešnice in datumu sprejetja končnih zaključnih računov EU
Evropski parlament, Svet in Komisija v sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem določijo pragmatični časovni razpored za postopek razrešnice.
V zvezi s tem Komisija potrjuje, da si bo prizadevala za sprejetje konsolidiranih letnih zaključnih računov EU za proračunsko leto 2017 do 30. junija 2018, vendar pod pogojem, da ji Evropsko računsko sodišče do 15. maja 2018 pošlje vse ugotovitve o zanesljivosti teh zaključnih računov EU in vseh konsolidiranih računov subjektov, do 15. junija 2018 pa osnutek svojega letnega poročila.
Komisija tudi potrjuje, da si bo prizadevala svoje odgovore na letno poročilo Evropskega računskega sodišča za proračunsko leto 2017 predložiti do 15. avgusta 2018, če bo Evropsko računsko sodišče svoje pripombe k osnutku Komisiji poslalo do 1. junija 2018.
IZJAVE KOMISIJE
Izjava v zvezi s členom 38 Objava informacij o prejemnikih in drugih informacij
Komisija bo prek omrežij z državami članicami podpirala izmenjavo dobrih praks glede objave informacij o prejemnikih sredstev Unije, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja. Komisija bo pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira ustrezno upoštevala pridobljene izkušnje.
Izjava Komisije v zvezi z večletnim finančnim okvirom (enotni sklop pravil)
Komisija želi poudariti, da je pomembno v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 doseči napredek pri enotnem sklopu pravil, ki se uporabljajo za enako vrsto operacij, ne glede na to, kako se bodo te operacije izvrševale.
Izjava Komisije v zvezi s členom 234(1) o ustanovitvi tematskih skrbniških skladov
Kljub pomislekom, ki jih je izrazila Komisija med pogajanji, člen 234(1) finančne uredbe določa, da morata morebitno odločitev o uvedbi tematskih skrbniških skladov EU odobriti Evropski parlament in Svet. Komisija meni, da spada taka odločitev na področje uporabe člena 317 PDEU, saj se nanaša na izvrševanje proračuna. Predvideni nadzor Evropskega parlamenta in Sveta nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije v Uredbi (EU) št. 182/2011 (1) ni določen in bi bil v nasprotju s členom 291 PDEU in to uredbo. Komisija si zato pridržuje svoje pravice.
Izjava Komisije v zvezi s členom 247 Celovito finančno poročanje in poročanje o odgovornosti
Komisija si bo prizadevala zagotoviti dolgoročno napoved prihodnjih prilivov in odlivov za naslednjih pet let v okviru proračunskega postopka skupaj z dopolnilnim pismom k predlogu proračuna.
Izjava v zvezi s členom 266 Posebne določbe o projektih gradnje
Komisija in ESZD bosta Evropski parlament in Svet v okviru delovnega dokumenta iz člena 266 obvestila o vseh prodajah in nakupih zgradb, vključno s tistimi, ki so pod pragom, določenim v navedenem členu.
Izjava Komisije v zvezi s prihodnjimi revizijami finančne uredbe (ocena učinka)
Komisija poudarja, da finančna uredba določa splošna pravila in instrumente za izvrševanje programov porabe. Zato spremembe zakonodaje ne povzročajo nobenih neposrednih gospodarskih, okoljskih ali družbenih učinkov, ki bi jih bilo mogoče koristno preučiti v oceni učinka. Dodana vrednost ocen učinka nastane pri sprejemanju odločitev glede politik pri specifičnih programih porabe, ki morajo biti skladni z regulativnim okvirom, določenim s finančno uredbo. Komisija potrjuje, da bodo ob pripravi teh programov izvedene potrebne ocene učinka.
Komisija bo tudi nadaljevala s svojo prakso namenskih javnih posvetovanj z vsemi deležniki in širšo javnostjo. Poleg rezultatov teh posvetovanj bo Komisija v obrazložitvenem memorandumu prihodnjih revizij navedla tudi, kako je upoštevala ustrezne ocene izvedbenih pravil ali instrumentov za programe, določenih v finančni uredbi, v zvezi s katerimi predlaga spremembo.
Izjava Evropske komisije v zvezi s členom 272(8)
Komisija meni, da kadar lokalne akcijske skupine opravljajo naloge iz točk (a) do (g) prvega pododstavka člena 34(3) Uredbe št. 1303/2013, kakor je bila spremenjena s to uredbo, lokalnih akcijskih skupin ni treba imenovati za posredniške organe. Vendar pa v takih primerih končna potrditev upravičenosti operacij pred njihovo odobritvijo ostane naloga organa upravljanja, razen če se ta naloga uradno prenese na lokalno akcijsko skupino. V tem primeru mora biti lokalna akcijska skupina imenovana za posredniški organ in mora izvajati to nalogo pod končno odgovornostjo organa upravljanja v skladu s členom 123(6) Uredbe št. 1303/2013 v primeru skladov in ESPR ali v skladu s členom 66(2) Uredbe št. 1305/2013 v primeru EKSRP.
Izjava Evropske komisije v zvezi s členom 272(14)(a)
Komisija potrjuje, da se pravila o upravljanju in nadzoru iz odstavkov 1 in 2 člena 40 Uredbe št. 1303/2013, ki veljajo v trenutku podpisa sporazumov o financiranju, še naprej uporabljajo za finančne instrumente iz člena 39 Uredbe št. 1303/2013, ki so bili ustanovljeni s sporazumom o financiranju, podpisanim pred začetkom veljavnosti te uredbe. To odstopanje je že vključeno v pravni okvir s členom 40(2a) Uredbe št. 1303/2013 in zajema celotno življenjsko dobo teh instrumentov, vključno s spremembami prvotnega sporazuma o financiranju, ki lahko vključujejo dodatne prispevke.
Izjava Evropske komisije v zvezi s členom 272(16)(a)
Komisija obžaluje, da se je spremenil člen 42(3) Uredbe št. 1303/2013, saj bodo zaradi tega na depozitne račune vplačani večji zneski iz proračuna EU. Vplačilo vseh upravičenih izdatkov, ki se ne porabijo v programskem obdobju, na depozitni račun, pomeni znatno odstopanje od ciljev kohezijske politike, ker je v nasprotju s temeljnim načelom, da bi bilo treba podporo iz kohezijske politike izvršiti in obračunati ob zaključku programov. Poleg tega to povzroča praktične težave pri izvrševanju, zlasti v zvezi s poročanjem in revizijo zneskov, vplačanih na depozitne račune.
Izjava Evropske komisije v zvezi s členom 272(26)(a) in (e)
Komisija znova poudarja, da ne glede na spremembe zakonodaje o določbah, ki se uporabljajo za operacije, ki potem, ko se zaključijo, ustvarjajo neto prihodek, načelo dobrega finančnega poslovodenja iz člena 33 te uredbe zahteva, da organi upravljanja sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje prekomernega financiranja takih operacij, kar vključuje primere, ko take operacije prejmejo državno pomoč ali ustvarjajo prihranke pri obratovalnih stroških. Tako bi moralo biti zlasti v primeru operacij, katerih skupni upravičeni stroški presegajo 1 000 000 EUR, kadar upravičenec ni MSP.
Izjava Evropske komisije o členu 273
Pravila glede državne pomoči de minimis so določena v uredbah, ki jih sprejme Komisija na podlagi člena 108(4) PDEU v skladu s pooblastilom, ki ji ga je podelil Svet na podlagi člena 109 PDEU (z Uredbo Sveta 2015/1588).
Za ukrepe, ki ne presegajo zgornje meje iz uredb o pomoči de minimis (v večini primerov znaša 200 000 EUR na podjetje v obdobju treh let), se šteje, da ne vplivajo na trgovino med državami članicami. Zato se lahko izvršijo, ne da bi zanje veljala prepoved državne pomoči iz člena 107(1) PDEU.
S pravilom de minimis se skuša doseči pravo ravnotežje med poenostavitvijo in preprečevanjem izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, kjer imajo države članice različne finančne zmogljivosti za subvencioniranje svojih gospodarstev. Znesek pomoči de minimis je določen na ravni, pod katero je mogoče varno domnevati, da pomoč ne bo vplivala na trgovino med državami članicami.
Komisija trenutno ne namerava spremeniti pravil de minimis, da bi jih prilagodila za izjemno resne gospodarske razmere. Vendar pa želi Komisija spomniti, da je v preteklosti uvedla izredne ukrepe, ki so dovoljevali državno pomoč za odpravo resnih motenj v gospodarstvu držav članic. Na primer, zaradi učinkov finančne krize na realni sektor gospodarstva je sprejela tako imenovan „začasni okvir“, ki se je uporabljal od decembra 2009 do decembra 2011 in je med drugim omogočal pomoč v višini do 500 000 EUR na podjetje. Komisija si pridržuje možnost, da na podlagi člena 107(3)(b) PDEU sprejme takšne ukrepe, če bi bilo to potrebno.
(1) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).