Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2018/C 259/01)

Zadnja objava

UL C 249, 16.7.2018

Prejšnje objave

UL C 240, 9.7.2018

UL C 231, 2.7.2018

UL C 221, 25.6.2018

UL C 211, 18.6.2018

UL C 200, 11.6.2018

UL C 190, 4.6.2018

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 30. maja 2018 – Kenzo Tsujimoto/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Kenzo

(Združeni zadevi C-85/16 P in C-86/16 P) (1)

((Pritožba - Znamka Evropske unije - Zahtevi za registracijo besedne znamke KENZO ESTATE - Prejšnja besedna znamka Evropske unije KENZO - Uredba (ES) št. 207/2009 - Člen 8(5) - Relativni razlog za zavrnitev registracije - Ugled - Upravičen razlog))

(2018/C 259/02)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Kenzo Tsujimoto (zastopniki: A. Wenninger-Lenz, M. Ring in W. von der Osten-Sacken, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, agent), Kenzo (zastopniki: P. Roncaglia, G. Lazzeretti, F. Rossi in N. Parrotta, avvocati)

Izrek

1.	Pritožbi se zavrneta.

2.	Kenzu Tsujimotu se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 335, 12.9.2016.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio – Italija) – Confederazione Generale Italiana dei Trasporti e della Logistica (Confetra) (C-259/16), Associazione Nazionale Imprese Trasporti Automobilistici (C-259/16), Fercam SpA(C-259/16), Associazione non Riconosciuta Alsea (C-259/16), Associazione Fedit (C-259/16), Carioni Spedizioni Internazionali Srl (C-259/16), Federazione Nazionale delle Imprese di Spedizioni Internazionali – Fedespedi (C-259/16), Tnt Global Express SpA (C-259/16), Associazione Italiana dei Corrieri Aerei Internazionali (AICAI) (C-260/16), DHL Express (Italy) Srl (C-260/16), Federal Express Europe Inc. (C-260/16), United Parcel Service Italia Ups Srl (C-260/16)/Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni, Ministero dello Sviluppo Economico

(Združeni zadevi C-259/16 in C-260/16) (1)

((Predhodno odločanje - Poštne storitve v Evropski uniji - Direktiva 97/67/ES - Členi 2, 7 in 9 - Direktiva 2008/6/ES - Pojem „izvajalec poštnih storitev“ - Podjetja, ki delujejo na področju cestnega prevoza, špedicije in hitre pošte ter ki izvajajo sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo poštnih pošiljk - Dovoljenje, potrebno za opravljanje javnih poštnih storitev - Prispevanje k stroškom univerzalne storitve))

(2018/C 259/03)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Lazio

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Confederazione Generale Italiana dei Trasporti e della Logistica (Confetra) (C-259/16), Associazione Nazionale Imprese Trasporti Automobilistici (C-259/16), Fercam SpA(C-259/16), Associazione non Riconosciuta Alsea (C-259/16), Associazione Fedit (C-259/16), Carioni Spedizioni Internazionali Srl (C-259/16), Federazione Nazionale delle Imprese di Spedizioni Internazionali – Fedespedi (C-259/16), Tnt Global Express SpA (C-259/16), Associazione Italiana dei Corrieri Aerei Internazionali (AICAI) (C-260/16), DHL Express (Italy) Srl (C-260/16), Federal Express Europe Inc. (C-260/16), United Parcel Service Italia Ups Srl (C-260/16)

Toženi stranki: Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni, Ministero dello Sviluppo Economico

Ob udeležbi: Poste Italiane SpA (C-260/16)

Izrek

1.

Člen 2, točke 1, 1a in 6, Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je obravnavana v postopkih v glavni stvari in v skladu s katero so podjetja, ki delujejo na področju cestnega prevoza, špedicije ali hitre pošte in ki izvajajo sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo poštnih pošiljk, opredeljena – razen če je njihova dejavnost prenos poštnih pošiljk kot samostojna dejavnost – kot izvajalci poštnih storitev v smislu člena 2, točka 1a, te direktive.

2.

Člena 2, točka 19, in 9(1) Direktive 97/67, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/6, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je obravnavana v postopkih v glavni stvari in v skladu s katero mora vsako podjetje, ki deluje na področju cestnega prevoza, špedicije in hitre pošte pridobiti splošno dovoljenje za izvajanje poštnih storitev, če je to zakonodajo mogoče upravičiti z eno od bistvenih zahtev iz člena 2, točka 19, te direktive ter je z njo spoštovano načelo sorazmernosti, kar pomeni, da lahko zagotovi uresničevanje zastavljenega cilja ter ne presega tistega, kar je potrebno za njegovo doseganje, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

3.

Člena 7(4) in 9(2) Direktive 97/67, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/6, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je obravnavana v postopkih v glavni stvari in v skladu s katero morajo imetniki splošnega dovoljenja za izvajanje poštnih storitev prispevati v kompenzacijski sklad za obveznosti univerzalne storitve, če je te storitve mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki sodijo v okvir univerzalne storitve, ker so v zadostni meri medsebojno zamenljive z univerzalno storitvijo.

---

(1)  UL C 343, 19.6.2016.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 30. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Novara – Italija) – Bruno Dell'Acqua/Eurocom Srl, Regione Lombardia

(Zadeva C-370/16) (1)

((Predhodno odločanje - Privilegiji in imunitete Evropske unije - Protokol št. 7 - Člen 1 - Obstoj ali neobstoj potrebe po predhodnem dovoljenju Sodišča - Strukturni skladi - Finančna pomoč Evropske unije - Postopek za rubež zneskov, ki izhajajo iz te pomoči, pri nacionalnem organu))

(2018/C 259/04)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Novara

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bruno Dell'Acqua

Toženi stranki: Eurocom Srl, Regione Lombardia

Ob udeležbi: Renato Quattrocchi, Antonella Pozzoli, Loris Lucini, Diego Chierici, Nicoletta Malaraggia, Elio Zonca, Sonia Fusi, Danilo Cattaneo, Alberto Terraneo, Luigi Luzzi

Izrek

Člen 1, zadnji stavek, Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije je treba razlagati tako, da če tretja oseba sproži postopek za rubež terjatve pri organu države članice, ki ima ustrezen dolg do dolžnika tretje osebe, upravičenca sredstev, dodeljenih za izvajanje projektov, ki se sofinancirajo iz Evropskega socialnega sklada, predhodno dovoljenje Sodišča ni potrebno.

---

(1)  UL C 383, 17.10.2016.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Rheinland-Pfalz – Nemčija) – Hornbach-Baumarkt-AG / Finanzamt Landau

(Zadeva C-382/16) (1)

((Predhodno odločanje - Svoboda ustanavljanja - Davek od dohodkov pravnih oseb - Ureditev države članice - Določitev obdavčljivega dohodka družb - Ugodnost, ki jo družba rezidentka brezplačno odobri družbi nerezidentki, s katero je v razmerju medsebojne odvisnosti - Izravnava obdavčljivih dohodkov družbe rezidentke - Neobstoj izravnave obdavčljivih dohodkov v primeru enake ugodnosti, ki jo družba rezidentka dodeli drugi družbi rezidentki, s katero je v takem razmerju - Omejitev svobode ustanavljanja - Upravičitev))

(2018/C 259/05)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Rheinland-Pfalz

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Hornbach-Baumarkt-AG

Tožena stranka: Finanzamt Landau

Izrek

Člen 43 ES (postal člen 49 PDEU) v povezavi s členom 48 ES (postal člen 54 PDEU) je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katero je treba dohodke družbe rezidentke neke države članice, ki je družbi s sedežem v drugi državi članici, s katero je v razmerju medsebojne odvisnosti, odobrila ugodnosti pod pogoji, ki odstopajo od pogojev, o katerih naj bi se v enakih ali podobnih okoliščinah dogovorile med seboj neodvisne tretje osebe, določiti tako, kakor bi se, če bi veljali pogoji, o katerih naj bi se dogovorile take tretje osebe in ki bi morali biti predmet izravnave, če do take izravnave obdavčljivih dohodkov ne pride, kadar te iste ugodnosti družba rezidentka odobri drugi družbi rezidentki, s katero je v razmerju medsebojne odvisnosti. Nacionalno sodišče pa mora preveriti, ali ureditev iz postopka v glavni stvari davčnemu zavezancu rezidentu daje možnost, da dokaže, da je bilo o pogojih dogovorjeno iz poslovnih razlogov, ki izhajajo iz njegovega položaja družbenika družbe nerezidentke.

---

(1)  UL C 343, 19.9.2016.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 29. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel – Belgija) – Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen, VZW in drugi/Vlaams Gewest

(Zadeva C-426/16) (1)

((Predhodno odločanje - Zaščita dobrega počutja živali pri usmrtitvi - Posebne metode zakola, predpisane pri verskih obredih - Muslimanski praznik žrtvovanja - Uredba (ES) št. 1099/2009 - Člen 2(k) - Člen 4(4) - Obveznost obrednega zakola v klavnici, ki izpolnjuje zahteve iz Uredbe (ES) št. 853/2004 - Veljavnost - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 10 - Svoboda vere - Člen 13 PDEU - Spoštovanje nacionalnih običajev na področju verskih obredov))

(2018/C 259/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen, VZW, Unie van Moskeeën en Islamitische Verenigingen van Limburg, VZW, Unie van Moskeeën en Islamitische Verenigingen Oost-Vlaanderen, VZW, Unie der Moskeeën en Islamitische Verenigingen van West-Vlaanderen, VZW, Unie der Moskeeën en Islamitische Verenigingen van Vlaams-Brabant, VZW, Association Internationale Diyanet de Belgique, IVZW, lslamitische Federatie van België, VZW, Rassemblement des Musulmans de Belgique, VZW, Erkan Konak, Chaibi El Hassan

Tožena stranka: Vlaams Gewest

Ob udeležbi: Global Action in the Interest of Animals (GAIA) VZW

Izrek

Pri preučitvi vprašanja za predhodno odločanje ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost člena 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi v povezavi z njenim členom 2(k) glede na člen 10 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 13 PDEU.

---

(1)  UL C 383, 17.10.2016.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Zsolt Sziber/ERSTE Bank Hungary Zrt

(Zadeva C-483/16) (1)

((Predhodno odločanje - Varstvo potrošnikov - Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - Direktiva 93/13/EGS - Člen 7(1) - Posojilne pogodbe, izražene v tuji valuti - Nacionalna zakonodaja, ki določa posebne postopkovne zahteve za ugovor nepoštenosti - Načelo enakovrednosti - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člen 47 - Pravica do učinkovitega sodnega varstva))

(2018/C 259/07)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Fővárosi Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Zsolt Sziber

Tožena stranka: ERSTE Bank Hungary Zrt

Ob udeležbi: Mónike Szeder

Izrek

1.

Člen 7 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje nacionalni ureditvi, v kateri so za tožbe potrošnikov, ki so sklenili posojilne pogodbe, ki so izražene v tuji valuti in vsebujejo določilo o razponu med menjalnim tečajem, ki se je uporabil ob izplačilu posojila, in tistem, ki se uporablja pri odplačevanju tega posojila, in/ali določilo o pravici do enostranske spremembe, ki posojilodajalcu omogoča zvišanje obrestne mere, provizij in stroškov, določene posebne postopkovne zahteve, kakršne so obravnavane v postopku v glavni stvari, če ugotovitev nepoštenosti pogojev, ki so vključeni v tako pogodbo, omogoča vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če teh nepoštenih pogojev ne bi bilo.

2.	Direktivo 93/13 je treba razlagati tako, da se uporablja tudi v položajih brez čezmejnega elementa.

---

(1)  UL C 419, 14.11.2016.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 30. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sąd Apelacyjny w Gdańsku – Poljska) – Stefan Czerwiński/Zakład Ubezpieczeń Społecznych Oddział w Gdańsku

(Zadeva C-517/16) (1)

((Predhodno odločanje - Socialna varnost delavcev migrantov - Koordinacija sistemov socialne varnosti - Uredba (ES) št. 883/2004 - Stvarno področje uporabe - Člen 3 - Izjava držav članic v skladu s členom 9 - Poklicna pokojnina - Opredelitev - Predupokojitveni sistemi - Izključitev pravila seštevanja dob na podlagi člena 66))

(2018/C 259/08)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Apelacyjny w Gdańsku

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Stefan Czerwiński

Tožena stranka: Zakład Ubezpieczeń Społecznych Oddział w Gdańsku

Izrek

1.

Uvrstitev socialne dajatve na eno od področij socialne varnosti iz člena 3 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki jo pristojni nacionalni organ opravi v izjavi, ki jo država članica predloži na podlagi člena 9(1) navedene uredbe, ni dokončna. Opredelitev socialne dajatve lahko poda zadevno nacionalno sodišče, in sicer samostojno in ob upoštevanju konstitutivnih elementov zadevne socialne dajatve, pri čemer, če je potrebno, Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje.

2.	Dajatev, kot je ta v postopku v glavni stvari, je treba šteti za „dajatev za starost“ v smislu člena 3(1)(d) Uredbe št. 883/2004.

---

(1)  UL C 22, 23.1.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 31. maja 2018 – Evropska komisija/Republika Poljska

(Zadeva C-526/16) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2011/92/ES - Presoja vplivov vrtin za iskanje in preučevanje plina iz skrilavca - Globinsko vrtanje - Izbirna merila - Določitev pragov))

(2018/C 259/09)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: M. Owsiany-Hornung, D. Milanowska in C. Zadra, agenti)

Tožena stranka: Republika Poljska (zastopniki: B. Majczyna, D. Krawczyk, M. Orion Jędrysek, H. Schwarz in K. Majcher, agenti)

Izrek

1.

Republika Poljska s tem, da je projekte za iskanje ali preučevanje nahajališč mineralov z vrtanjem do globine 5 000 metrov – razen za vrtine z globino najmanj 1 000 metrov na območjih za odvzem vode, območjih varovanih celinskih voda, naravovarstvenih območjih v obliki narodnih parkov, naravnih rezervatov, krajinskih parkov in varovanih območij „Natura 2000“ ter v njihovi okolici – izključila iz postopka, po katerem se preverja, ali je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni izpolnila svoje obveznosti na podlagi člena 2(1) v povezavi s členom 4(2) in (3) Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in prilogama II in III k tej direktivi.

2.	Republika Poljska nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.

---

(1)  UL C 14, 16.1.2017.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta domstolen – Švedska) – Länsförsäkringar Sak Försäkringsaktiebolag/Dödsboet efter Ingvar Mattsson, Jan-Erik Strobel in drugi/Länsförsäkringar Sak Försäkringsaktiebolag

(Zadeva C-542/16) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2002/92/ES - Področje uporabe - Pojem „zavarovalno posredovanje“ - Direktiva 2004/39/ES - Področje uporabe - Pojem „investicijsko svetovanje“ - Svetovanje pri zavarovalnem posredovanju glede vložitve kapitala v okviru naložbenega življenjskega zavarovanja - Opredelitev dejavnosti zavarovalnega posrednika, kadar nima namena za sklenitev prave zavarovalne pogodbe))

(2018/C 259/10)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Högsta domstolen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Länsförsäkringar Sak Försäkringsaktiebolag, Jan-Erik Strobel, Mona Strobel, Margareta Nilsson, Per Nilsson, Kent Danås, Dödsboet efter Tommy Jönsson, Stefan Pramryd, Stefan Ingemansson, Lars Persson, Magnus Persson, Anne-Charlotte Wickström, Peter Nilsson, Ingela Landau, Thomas Landau, Britt-Inger Ruth Romare, Gertrud Andersson, Eva Andersson, Rolf Andersson, Lisa Bergström, Bo Sörensson, Christina Sörensson, Kaj Wirenkook, Lena Bergquist Johansson, Agneta Danås, Hans Eriksson, Christina Forsberg, Christina Danielsson, Per-Olof Danielsson, Ann-Christin Jönsson, Åke Jönsson, Stefan Lindgren, Daniel Röme, Ulla Nilsson, Dödsboet efter Leif Göran Erik Nilsson

Toženi stranki: Dödsboet efter Ingvar Mattsson, Länsförsäkringar Sak Försäkringsaktiebolag

Izrek

1.

Člen 2, točka 3, Direktive 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju je treba razlagati tako, da izvajanje pripravljalnih opravil za sklenitev zavarovalne pogodbe spada pod pojem „zavarovalno posredovanje“, tudi če zadevni zavarovalni posrednik nima namena skleniti prave zavarovalne pogodbe.

2.

Finančno svetovanje glede vložitve kapitala, ki se zagotavlja v okviru zavarovalnega posredovanja, ki se nanaša na sklenitev pogodbe o naložbenem življenjskem zavarovanju, spada na področje uporabe Direktive 2002/92, ne spada pa na področje uporabe Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS.

---

(1)  UL C 14, 16.1.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sø- og Handelsretten – Danska) – Ernst & Young P/S / Konkurrencerådet

(Zadeva C-633/16) (1)

((Predhodno odločanje - Nadzor koncentracij podjetij - Uredba (ES) št. 139/2004 - Člen 7(1) - Izvedba koncentracije pred priglasitvijo Evropski komisiji in ugotovitev združljivosti s skupnim trgom - Prepoved - Obseg - Pojem „koncentracija“ - Odpoved pogodbe o sodelovanju s tretjim s strani enega od podjetij, ki je stranka koncentracije))

(2018/C 259/11)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Sø- og Handelsretten

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ernst & Young P/S

Tožena stranka: Konkurrencerådet

Izrek

Člen 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) je treba razlagati tako, da se koncentracija izvede le s transakcijo, ki v celoti ali delno, pravno ali dejansko, prispeva k spremembi nadzora ciljnega podjetja. Za odpoved pogodbe o sodelovanju v okoliščinah, kot so v zadevi v glavni stvari, ki jih mora preveriti predložitveno sodišče, ni mogoče šteti, da povzroči izvedbo koncentracije in to neodvisno od vprašanja, ali je imela ta odpoved učinke na trgu.

---

(1)  UL C 46, 13.2.2017.

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal administratif de Lille – Francija) – Adil Hassan/Préfet du Pas-de-Calais

(Zadeva C-647/16) (1)

((Predhodno odločanje - Uredba (EU) št. 604/2013 - Določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v državi članici vloži državljan tretje države - Postopki za sprejem in ponovni sprejem - Člen 26(1) - Sprejetje odločitve o predaji in obvestilo glede predaje, preden država članica, na katero je naslovljena zahteva za ponovni sprejem, ugodi tej zahtevi))

(2018/C 259/12)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif de Lille

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Adil Hassan

Tožena stranka: Préfet du Pas-de-Calais

Izrek

Člen 26(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica – ki je v drugi državi članici, za katero meni, da je v skladu z merili iz te uredbe odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, vložila zahtevo za sprejem ali ponovni sprejem osebe iz člena 18(1) navedene uredbe – sprejme odločitev o predaji in navedeno osebo obvesti glede te odločitve, preden država članica, na katero je navedena zahteva naslovljena, to zahtevo izrecno ali implicitno odobri.

---

(1)  UL C 70, 6.3.2017.

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 31. maja 2018 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Finanzamt Dachau/Achim Kollroß (C-660/16), Finanzamt Göppingen/Erich Wirtl (C-661/16)

(Združeni zadevi C-660/16 in C-661/16) (1)

((Predhodno odločanje - Obdavčenje - Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) - Direktiva 2006/112/ES - Dobava blaga - Člen 65 - Člen 167 - Predplačilo za nakup blaga, ki ni bilo dobavljeno - Kazenska obsodba zakonitih zastopnikov dobavitelja zaradi goljufije - Insolventnost dobavitelja - Odbitek vstopnega davka - Pogoji - Člena 185 in 186 - Popravek s strani nacionalnega davčnega organa - Pogoji))

(2018/C 259/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Finanzamt Dachau (C-660/16), Finanzamt Göppingen (C-661/16)

Toženi stranki: Achim Kollroß (C-660/16), Erich Wirtl (C-661/16)

Izrek

1.

Člena 65 in 167 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te v zadevah v glavni stvari, pravice do odbitka davka na dodano vrednost, povezanega z izvršitvijo predplačila, ni mogoče zavrniti potencialnemu pridobitelju zadevnega blaga, če je bilo to predplačilo izvršeno in prejeto ter če je mogoče šteti, da so bili temu pridobitelju ob tem plačilu znani vsi upoštevni elementi prihodnje dobave in se je torej zdelo, da je dobava tega blaga gotova. Vendar je navedenemu pridobitelju uveljavljanje te pravice mogoče zavrniti, če je glede na objektivne elemente izkazano, da je ob izvršitvi predplačila vedel oziroma da razumno ni mogoče, da ne bi vedel, da ta dobava ni bila gotova.

2.

Člena 185 in 186 Direktive 2006/112 je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kakršne so te iz zadev v glavni stvari, ne nasprotujeta nacionalni zakonodaji ali praksi z učinkom, da je popravek davka na dodano vrednost, povezanega z izvršitvijo predplačila za dobavo blaga, pogojen s tem, da je dobavitelj to predplačilo vrnil.

---

(1)  UL C 86, 20.3.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal Superior de Justicia de Madrid – Španija) – Lu Zheng/Ministerio de Economía y Competitividad

(Zadeva C-190/17) (1)

((Predhodno odločanje - Kontrola gotovine ob vstopu v Evropsko unijo ali izstopu iz nje - Uredba (ES) št. 1889/2005 - Področje uporabe - Člen 63 PDEU - Prosti pretok kapitala - Državljan tretje države, ki prenaša večji neprijavljen znesek gotovine v svoji prtljagi - Obveznost prijave, vezana na izstop tega zneska iz španskega ozemlja - Sankcije - Sorazmernost))

(2018/C 259/14)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Madrid

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Lu Zheng

Tožena stranka: Ministerio de Economía y Competitividad

Izrek

Člena 63 in 65 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki določa, da se neizpolnitev obveznosti prijave večjih zneskov gotovine ob vstopu na ozemlje te države članice ali ob izstopu iz njega sankcionira z globo, ki lahko znaša do dvakratnika neprijavljenega zneska.

---

(1)  UL C 221, 10.7.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 31. maja 2018 – Evropska komisija/Italijanska republika

(Zadeva C-251/17) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode - Direktiva 91/271/EGS - Členi 3, 4 in 10 - Sodba Sodišča o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti - Neizvršitev - Člene 260(2) PDEU - Denarne sankcije - Denarna kazen in pavšalni znesek))

(2018/C 259/15)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Manhaeve in L. Cimaglia, agenta)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopniki: G. Palmieri, agent, skupaj z M. Russom in F. De Lucom, avvocati dello Stato)

Izrek

1.	Italijanska republika s tem, da ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe z dne 19. julija 2012, Komisija/Italija (C-565/10, neobjavljena, EU:C:2012:476), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima v skladu s členom 260(1) PDEU.

2.

Če neizpolnitev obveznosti, ugotovljena v točki 1, na dan razglasitve te sodbe še traja, se Italijanski republiki naloži, naj Evropski komisiji plača denarno kazen v višini 30 112 500 EUR na polletje zamude pri izvrševanju ukrepov, potrebnih za uskladitev s sodbo z dne 19. julija 2012, Komisija/Italija (C-565/10, neobjavljena, EU:C:2012:476), od dneva razglasitve te sodbe in do izvršitve sodbe z dne 19. julija 2012, Komisija/Italija (C-565/10, neobjavljena, EU:C:2012:476)v celoti, katere dejanski znesek je treba izračunati na koncu vsakega šestmesečnega obdobja z znižanjem celotnega zneska glede vsakega od teh obdobij za odstotek, ki ustreza deležu, ki predstavlja populacijski ekvivalent aglomeracij, katerih kanalizacijski sistemi in sistemi za čiščenje komunalne odpadne vode so bili ob koncu zadevnega obdobja usklajeni s sodbo z dne 19. julija 2012, Komisija/Italija (C-565/10, neobjavljena, EU:C:2012:476), v razmerju do števila populacijskega ekvivalenta aglomeracij, ki na dan razglasitve te sodbe nimajo takih sistemov.

3.	Italijanski republiki se naloži, naj Evropski komisiji plača pavšalni znesek 25 milijonov EUR.

4)	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 221, 10.7.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tatabányai Törvényszék – Madžarska) – Éva Nothartová / Sámson József Boldizsár

(Zadeva C-306/17) (1)

((Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (EU) št. 1215/2012 - Sodna pristojnost - Posebne pristojnosti - Člen 8, točka 3 - Nasprotna tožba, ki izhaja ali ne izhaja iz iste pogodbe ali dejstev, na katerih je temeljila prvotna tožba))

(2018/C 259/16)

Jezik postopka: madžarščina

Predložitveno sodišče

Tatabányai Törvényszék

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Éva Nothartová

Tožena stranka: Sámson József Boldizsár

Izrek

Člen 8, točka 3, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da se uporablja – vendar ne izključno – v položaju, v katerem je pri sodišču, ki je pristojno za odločanje o domnevni kršitvi osebnostnih pravic tožeče stranke zaradi fotografiranja in video snemanja brez njene vednosti, toženec vložil nasprotno odškodninsko tožbo zaradi deliktne ali kvazideliktne odgovornosti tožeče stranke, predvsem zaradi omejitve njegove intelektualne stvaritve, ki je predmet prvotne tožbe, če preučitev te nasprotne tožbe zahteva, da to sodišče presoja zakonitost dejstev, na katera tožeča stranka opira svoje zahtevke.

---

(1)  UL C 269, 14.8.2017.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Varhoven kasatsionen sad (Bulgarie) – Bolgarija) – Neli Valcheva/Georgios Babanarakis

(Zadeva C-335/17) (1)

((Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Področje uporabe - Pojem „pravica do stikov z otrokom“ - Člen 1(2)(a) in člen 2, točki 7 in 10 - Pravica starih staršev do stikov z otrokom))

(2018/C 259/17)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Varhoven kasatsionen sad (Bulgarie)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Neli Valcheva

Tožena stranka: Georgios Babanarakis

Izrek

Pojem „pravica do stikov z otrokom“ iz člena 1(2)(a) in člena 2, točki 7 in 10, Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je treba razlagati tako, da zajema pravico starih staršev do stikov z njihovimi vnuki.

---

(1)  UL C 269, 14.8.2017.

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 30. maja 2018 – Irit Azoulay in drugi/Evropski parlament

(Zadeva C-390/17 P) (1)

((Pritožba - Javni uslužbenci - Osebni prejemki - Družinski dodatki - Dodatek za šolanje - Zavrnitev povračila šolnine - Člen 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije))

(2018/C 259/18)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: Irit Azoulay, Andrew Boreham, Mirja Bouchard, Darren Neville (zastopnik: M. Casado García-Hirschfeld, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropski parlament (zastopnika: L. Deneys in E. Taneva, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Irit Azoulay, Andrewu Borehamu, Mirji Bouchard in Darrenu Nevillu se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 412, 4.12.2017.

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 30. maja 2018 – L'Oréal/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Guinot SAS

(Združene zadeve C-519/17 P in od C-522/17 P do C-525/17 P) (1)

((Pritožba - Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Zahteve za registracijo besednih znamk MASTER PRECISE, MASTER SMOKY, MASTER SHAPE, MASTER DUO in MASTER DRAMA - Prejšnja nacionalna figurativna znamka MASTERS COLORS PARIS - Zavrnitev zahtev za registracijo - Nezadostna obrazložitev - Sodni preizkus po uradni dolžnosti))

(2018/C 259/19)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: L'Oréal (zastopnika: T. de Haan in P. Péters, odvetnika)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: D. Botis in D. Hanf, agenta), Guinot (zastopnik: A. Sion, odvetnik)

Izrek

1.

Sklepi Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. junija 2017, L’Oréal/EUIPO – Guinot (MASTER PRECISE) (T-181/16, neobjavljen, EU:T:2017:447), L’Oréal/EUIPO – Guinot (MASTER SMOKY) (T-179/16, neobjavljen, EU:T:2017:445), L’Oréal/EUIPO – Guinot (MASTER SHAPE) (T-180/16, neobjavljen, EU:T:2017:451), L’Oréal/EUIPO – Guinot (MASTER DUO) (T-182/16, neobjavljen, EU:T:2017:448) in L’Oréal/EUIPO – Guinot (MASTER DRAMA) (T-183/16, neobjavljen, EU:T:2017:449) se razveljavijo.

2.	Zadeve T-181/16, T-179/16, T-180/16, T-182/16 in T-183/16 se vrnejo v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

(1)  UL C 424, 11.12.2017.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 31. maja 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Berlin – Nemčija) – Claudia Wegener/Royal Air Maroc SA

(Zadeva C-537/17) (1)

((Predhodno odločanje - Zračni promet - Uredba (ES) št. 261/2004 - Člen 3(1) - Področje uporabe - Pojem „vmesni let za zvezo“ - Let z letališča na ozemlju države članice z zvezo na letališču na ozemlju tretje države in s končnim namembnim krajem na drugem letališču te tretje države))

(2018/C 259/20)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Berlin

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Claudia Wegener

Tožena stranka: Royal Air Maroc SA

Izrek

Člen 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 je treba razlagati tako, da se ta uredba uporablja za prevoz potnikov, ki je opravljen na podlagi enotne rezervacije in med odhodom z letališča na ozemlju države članice in prihodom na letališče na ozemlju tretje države vsebuje načrtovani vmesni postanek zunaj Evropske unije z menjavo letala.

---

(1)  UL C 424, 11.12.2017.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 29. januarja 2018 – Mijo Meštrović/Bezirkhauptmannschaft Murtal

(Zadeva C-50/18)

(2018/C 259/21)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Mijo Meštrović

Toženi organ: Bezirkhauptmannschaft Murtal

Intervenientka: Finanzpolizei

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 56 PDEU, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) ter Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES (2) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu predpisu, ki za kršitve formalnih obveznosti pri čezmejnem zagotavljanju dela delavcev, kot je opustitev hranjenja plačnih dokumentov, predvideva zelo visoke upravne globe, zlasti visoke minimalne globe, ki se naložijo kumulativno za vsakega zadevnega delavca?

2.

Če odgovor na prvo vprašanje ni pritrdilen: Ali je treba člen 56 PDEU, Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES razlagati tako, da pri kršitvah formalnih obveznosti pri čezmejnem zagotavljanju dela delavcev nasprotujejo temu, da se kumulativne upravne globe lahko naložijo brez absolutnih zgornjih mej?

---

(1)  UL L 18, str. 1.

(2)  UL L 159, str. 11.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 1. februarja 2018 – Zoran Maksimovic

(Zadeva C-64/18)

(2018/C 259/22)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Zoran Maksimovic

Nasprotni organ: Bezirkshauptmannschaft Murtal

Sodelujoča stranka: Finanzpolizei

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 56 PDEU in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) ter Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES (2) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni določbi, ki za kršitve formalnih obveznosti v primeru čezmejnega dela delavcev, kot je opustitev dajanja na voljo dokumentov o obračunu plače s strani podjetja, ki posreduje delavce, podjetju, ki se mu delavci posredujejo, določa naložitev zelo visokih glob, zlasti visoke najnižje globe, ki se izrekajo kumulativno glede na število prizadetih delavcev?

2.

V primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje: Ali je treba člen 56 PDEU in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ter Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES razlagati tako, da nasprotujejo, da se, če gre za kršitev formalnih obveznosti v primeru čezmejnega dela delavcev, kumulativne upravne globe naložijo brez absolutnih zgornjih mej?

---

(1)  UL 1997, L 18, str. 1.

(2)  UL 2014, L 159, str. 11.

Pritožba, ki jo je Cotécnica, S.C.C.L. vložila 2. februarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 20. novembra 2017 v zadevi T-465/16, Cotécnica/EUIPO – Visán Industrias Zootécnicas (Cotecnica OPTIMA)

(Zadeva C-73/18 P)

(2018/C 259/23)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Cotécnica, S.C.C.L. (zastopniki: J. C. Erdozain López, J. Galán López in L. Montoya Terán, abogados)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

S sklepom z dne 7. junija 2018 je Sodišče (sedmi senat) zavrnilo pritožbo kot očitno neutemeljeno ter družbi Cotécnica, S.C.C.L. naložilo plačilo lastnih stroškov.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 22. februarja 2018 – Humbert Jörg Köfler in drugi

(Zadeva C-140/18)

(2018/C 259/24)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Humbert Jörg Köfler, Wolfgang Leitner, Joachim Schönbeck, Wolfgang Semper

Nasprotni organ v pritožbenem postopku: Bezirkshauptmannschaft Murtal

Druga stranka: Finanzpolizei

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 56 PDEU in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) ter Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES (2) razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni določbi, ki za kršitve formalnih obveznosti v primeru čezmejnega dela delavcev, kot je opustitev zagotavljanja plačnih dokumentov s strani delodajalca, ki delo delavcev zagotovi, delodajalcu, ki mu je delo delavcev zagotovljeno, določa naložitev zelo visokih glob, zlasti visoke najnižje kazni, ki se izrekajo kumulativno glede na število prizadetih delavcev?

2.

V primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje: Ali je treba člen 56 PDEU in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ter Direktivo 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES razlagati tako, da nasprotujejo, da se, če gre za kršitev formalnih obveznosti v primeru čezmejnega dela delavcev, kumulativne globe naložijo brez absolutnih zgornjih mej?

3.	V primeru nikalnega odgovora na prvo ali drugo vprašanje: Ali je treba člen 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, ki za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, določa neomejeno visoke denarne kazni in večletni nadomestni zapor?

---

(1)  UL L 18, str. 1.

(2)  UL L 159, str. 11.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 23. februarja 2018 – Humbert Jörg Köfler

(Zadeva C-146/18)

(2018/C 259/25)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Humbert Jörg Köfler

Nasprotni organ v pritožbenem postopku: Bezirkhauptmannschaft Murtal

Druga stranka: Finanzpolizei

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člena 47 in 49 Listine razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki zavezujoče določa, da znašajo stroški pritožbenega postopka 20 % naložene kazni?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landesverwaltungsgericht Steiermark (Avstrija) 23. februarja 2018 – Humbert Jörg Köfler in drugi

(Zadeva C-148/18)

(2018/C 259/26)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landesverwaltungsgericht Steiermark

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Humbert Jörg Köfler, Wolfgang Leitner, Joachim Schönbeck, Wolfgang Semper

Nasprotni organ v pritožbenem postopku: Bezirkshauptmannschaft Murtal

Druga stranka: Finanzpolizei

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, ki za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, določa neomejeno visoke denarne kazni, posebej visoke najnižje kazni in večletni nadomestni zapor?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy w Sopocie (Poljska) 26. marca 2018 – H.W.

(Zadeva C-214/18)

(2018/C 259/27)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy w Sopocie

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: H.W.

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: PSM „K“ w G., Komornik Sądowy przy Sądzie Rejonowym w Sopocie Aleksandra Treder

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je ob upoštevanju sistema davka na dodano vrednost iz Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1), zlasti njenih členov 1, 2(1)(a) in (c) ter 73 v povezavi s členom 78(1)(a), kot tudi iz tega izhajajočega načela nevtralnosti davka na dodano vrednost, ki spada med temeljna načela prava Unije – ob upoštevanju besedila člena 29a(1) in (6), točka 1, zakona o davku na blago in opravljanje storitev z dne 11. marca 2004 (prečiščeno besedilo Dz. U. 2017, Pos. 1221, s spremembami, v nadaljevanju: ZDDV) v povezavi s členom 49(1) ter členoma 35 in 63(4) zakona o sodnih izvršiteljih in izvršbi z dne 29. avgusta 1997 (prečiščeno besedilo v Dz.U. 2017, Pos. 1277, s spremembami) – dopustno stališče, da je v izvršilnih taksah, ki jih zaračunajo sodni izvršitelji, vsebovan tudi znesek davka na dodano vrednost? Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:

2.

Ali je ob upoštevanju načela sorazmernosti, ki spada med splošna načela prava Unije, dopustno stališče, da sodni izvršitelj, ki je v okviru svojih izvršilnih ukrepov zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, dejansko razpolaga s pravnimi instrumenti, ki mu omogočajo pravilno izpolnitev svojih davčnih obveznosti, ob predpostavki, da izvršilna taksa, zaračunana na podlagi zakona o sodnih izvršiteljih in izvršbi, vsebuje znesek davka na dodano vrednost?

---

(1)  UL L 347, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska) 16. aprila 2018 – Kamil Dziubak, Justyna Dziubak/Raiffeisen Bank Polska SA

(Zadeva C-260/18)

(2018/C 259/28)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Warszawie (Poljska)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Kamil Dziubak, Justyna Dziubak

Tožena stranka: Raiffeisen Bank Polska SA

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člena 1(2) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) (1) razlagati tako, da pravnih praznin v pogodbi, kadar ugotovitev nepoštenosti nekaterih pogodbenih pogojev, ki urejajo, kako naj stranke izpolnijo obveznosti (njihovo višino), povzroči neveljavnost celotne pogodbe, ki je neugodna za potrošnika, ni mogoče zapolniti z uporabo dispozitivnih določb, ki neposredno nadomestijo nepošten pogoj, temveč z uporabo določb nacionalnega prava, ki učinke, izražene v pravnem razmerju, določajo tudi v skladu z načeli pravičnosti (načeli življenja v družbi) ali poslovnih običajev?

2.

Ali je treba posledice neveljavnosti celotne pogodbe za potrošnika po potrebi presoditi glede na okoliščine, ki so obstajale ob njeni sklenitvi, ali glede na okoliščine, ki obstajajo v času nastanka spora med strankami v zvezi z veljavnostjo zadevnega pogoja (sklicevanja potrošnika na nepoštenost tega pogoja), in kakšen pomen je treba pripisati stališču, ki ga potrošnik zastopa v takšnem sporu?

3.	Ali je mogoče ohraniti pogoje, ki so nepošteni pogoji v smislu Direktive 93/13/EGS, če bi bila njihova ohranitev v času odločanja o sporu za potrošnika objektivno ugodna?

4.

Ali je ob upoštevanju člena 6(1) Direktive 93/13/EGS dopustno, da ugotovitev nepoštenosti pogodbenih pogojev, ki urejajo višino obveznosti in kako naj jo stranke izpolnijo, povzroči, da pravno razmerje, kot se na podlagi pogodbe izoblikuje po črtanju nepoštenih pogojev, ne ustreza več volji strank v zvezi z glavno dajatvijo? Ali se lahko, zlasti kljub ugotovitvi nepoštenosti pogodbenega pogoja, druge določbe, ki se ne štejejo za nepoštene ter ki urejajo glavno pogodbeno obveznost potrošnika in so v skladu s (pogodbenim) dogovorom strank vsebinsko neločljivo povezane s pogojem, ki ga potrošnik izpodbija, uporabljajo še naprej?

---

(1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288)

Pritožba, ki jo je Slovaška republika vložila 19. aprila 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 5. februarja 2018 v zadevi T-216/15, Dôvera zdravotná poisťovňa/Evropska komisija

(Zadeva C-271/18 P)

(2018/C 259/29)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Slovaška republika (zastopnica: B. Ricziová)

Druge stranke v postopku: Dôvera zdravotná poisťovňa a.s., Union zdravotná poisťovňa a.s., Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 5. februarja 2018 v zadevi T-216/15, Dôvera zdravotná poisťovňa a.s/Evropska komisija, s katero je Splošno sodišče ugodilo tožbi družbe Dôvera zdravotná poisťovňa a s., razveljavi;

—	tožbo družbe Dôvera zdravotná poisťovňa a s. zavrne kot neutemeljeno in

—	družbi Dôvera zdravotná poisťovňa a.s. in Union zdravotná poisťovňa a.s. naloži plačilo stroškov postopka.

Podredno, če bo Sodišče menilo, da nima dovolj informacij, da bi lahko dokončno odločilo o sporu, Slovaška republika Sodišču predlaga, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 5. februarja 2018 v zadevi T-216/15, Dôvera zdravotná poisťovňa a.s/Evropska komisija, s katero je Splošno sodišče ugodilo tožbi družbe Dôvera zdravotná poisťovňa a s., razveljavi;

—	zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, da to odloči o sporu, in

—	odločitev o stroških pridrži.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Slovaška republika v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe Splošnega sodišča:

1.

V okviru prvega pritožbenega razloga Slovaška republika trdi, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo svoje pristojnosti glede sodnega nadzora nad odločbami Evropske komisije na področju državnih pomoči. Ustaljena sodna praksa Sodišča Evropske unije v zvezi s tem je jasna in po mnenju Slovaške republike v tem primeru ni bila upoštevana. Slovaška republika zatrjuje, da Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni spoštovalo široke diskrecijske pravice Evropske komisije pri zapletenih gospodarskih presojah in ni dokazalo obstoja očitno napačne presoje Evropske komisije, temveč je presojo Komisije zgolj nadomestilo s svojo, in sicer s popolnoma nasprotno vsebino, s čimer je prekoračilo svojo pristojnost glede nadzora.

2.

V okviru drugega pritožbenega razloga Slovaška republika trdi, da je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi z dveh vidikov izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi, ker naj bi prišlo do povsem napačne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer naj bi te napake jasno izhajale iz dokumentov v spisu. Navajano izkrivljanje dokazov se po eni strani nanaša na element dobička, po drugi pa na element konkurence v slovaškem sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja.

3.

Slovaška republika v okviru tretjega pritožbenega razloga trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri pravni opredelitvi slovaškega sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, s čimer je kršilo člen 107(1) PDEU in načelo pravne varnosti. Izpodbijana sodba naj ne bi bila združljiva s prejšnjo sodno prakso Sodišča v zvezi s sistemi socialne varnosti. Natančneje, Splošno sodišče (i) naj bi odločilo v nasprotju s tem, kar je Sodišče odločilo v prejšnjih sodbah v podobnih zadevah; (ii) naj bi odločilo enako kot je Sodišče odločilo v prejšnjih sodbah v drugačnih zadevah in (iii) naj ne bi spoštovalo načela, izoblikovanega v pretekli sodni praksi Sodišča, v skladu s katerim je opredelitev nekega sistema socialne varnosti odvisna od njegovih prevladujočih značilnosti.

4.

Slovaška republika v okviru četrtega pritožbenega razloga nazadnje zatrjuje, da je v obrazložitvi izpodbijane sodbe več napak, zaradi katerih naj bi bilo utemeljeno, da Sodišče to sodbo razveljavi. Natančneje, (i) Splošno sodišče naj nekaterih svojih ugotovitev in pristopov (ki so bili ključnega pomena) sploh ne bi pojasnilo; (ii) obrazložitev izpodbijane sodbe naj bi bila z več vidikov nedosledna in Splošno sodišče naj bi podalo protislovno obrazložitev ter (iii) Splošno sodišče naj v obrazložitvi izpodbijane sodbe ne bi upoštevalo trditev Komisije in Slovaške republike. Splošno sodišče naj bi zato kršilo obveznost obrazložitve, ki izhaja iz člena 36 v povezavi s členom 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Latvija) 20. aprila 2018 – SIA „Kuršu zeme“

(Zadeva C-273/18)

(2018/C 259/30)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākā tiesa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: SIA „Kuršu zeme“

Tožena stranka: Valsts ieņēmumu dienests

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 168(a) Direktive 2006/112/ES (1) razlagati tako, da nasprotuje prepovedi odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, če navedena prepoved temelji samo na zavestni vpletenosti davčnega zavezanca v zasnovo simuliranih transakcij, vendar pa ni navedeno, kako naj bi bile konkretne transakcije v škodo proračuna (zaradi neplačila davka na dodano vrednost ali v obliki neupravičene zahteve za vračilo navedenega davka), v primerjavi s položajem, v katerem bi bile transakcije zasnovane v skladu z njihovimi dejanskimi okoliščinami?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Administrativo de Círculo de Lisboa (Portugalska) 24. aprila 2018 – Henkel Ibérica Portugal, Unipessoal L.da/Comissão de Segurança de Serviços e Bens de Consumo

(Zadeva C-277/18)

(2018/C 259/31)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Administrativo de Círculo de Lisboa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Henkel Ibérica Portugal, Unipessoal L.da

Tožena stranka: Comissão de Segurança de Serviços e Bens de Consumo

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je nacionalna ureditev na Portugalskem iz uredbe zakona št. 69/2005 z dne 17. marca o prenosu Direktive 2001/95/ES (1) in uredbe zakona št. 150/90 z dne 10. maja o prenosu Direktive 87/357/EGS (2) – ki poleg tega, da prepoveduje dajanje na trg proizvodov, ki lahko ogrožajo zdravje in varnost potrošnikov, ker bi jih ti lahko zamenjali s prehranskimi proizvodi, prepoveduje tudi dajanje na trg proizvodov, ki bi se jih lahko zaradi njihovega videza zamenjalo za druge proizvode (zlasti za igrače) in bi pri običajni in razumno predvidljivi uporabi lahko ogrožali zdravje in varnost potrošnikov, zlasti otrok – združljiva s pravom Skupnosti, zlasti z Direktivo 2001/95/ES Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov, s členoma 28 in 30 Pogodbe (tako kot sta navedena v tej direktivi) in z Direktivo Sveta 87/357/EGS z dne 25. junija 1988?

2.

Ali člena 34 in 36 Pogodbe nasprotujeta uporabi določb nacionalnega prava, ki na ozemlju te države prepovedujejo dajanje na trg ne le proizvodov, ki bi jih v skladu s členom 1(2) navedene direktive bilo mogoče zamenjati za prehranske proizvode, temveč tudi drugih proizvodov, katerih videz bi lahko potrošnike spodbudil k temu, da bi jih uporabili drugače, in ne v skladu z namenom, za katerega so bili zasnovani, tudi če ne gre za nevarne pripravke v smislu člena 2 Direktive 1999/45/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 447.

(2)  Direktiva Sveta z dne 25. junija 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z izdelki, ki zaradi zavajajočega videza ogrožajo zdravje ali varnost potrošnikov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 8, str. 283).

(3)  Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 24, str. 109).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 24. aprila 2018 – Manuel Jorge Sequeira Mesquita/Fazenda Pública

(Zadeva C-278/18)

(2018/C 259/32)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Manuel Jorge Sequeira Mesquita

Tožena stranka: Fazenda Pública

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 135(1)(l) Direktive Sveta 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006 v zvezi z oprostitvijo dajanja nepremičnin v najem razlagati tako, da taka oprostitev velja za pogodbo o odstopu kmetijskega gospodarstva s kmetijskimi površinami, ki jih sestavljajo vinogradi, v uporabo družbi, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pri čemer se pogodba sklene za eno leto z možnostjo avtomatičnega podaljšanja vsakič za eno leto in se v skladu s pogodbo na koncu vsakega leta plača ustrezna najemnina?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Social de Barcelona (Španija) 24. aprila 2018 – Magdalena Molina Rodríguez/Servicio Público de Empleo Estatal (SEPE)

(Zadeva C-279/18)

(2018/C 259/33)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Social n. 33 de Barcelona (Španija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Magdalena Molina Rodríguez

Tožena stranka: Servicio Público de Empleo Estatal (SEPE)

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba prepoved posredne diskriminacije na podlagi spola iz člena 4(1) Direktive 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (1) razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi iz člena 215(1), točka 3, splošnega zakona o socialni varnosti (sprejetega z RDleg št. 1/94), ki v različici, spremenjeni s kraljevo uredbo-zakonom št. 5/2013 z dne 15. marca 2013, vključuje nov pogoj za dostop do pomoči zaradi brezposelnosti za delavce, starejše od 55 let – in sicer nepreseganje dohodkovnega praga v gospodinjstvu – če se potencialnim prejemnicam s tem – kot dokazujejo predloženi statistični podatki – znatno bolj omeji dostop do navedene pomoči (v primerjavi s potencialnimi prejemniki)?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 215.

Pritožba, ki jo je Repower AG vložila 24. aprila 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 21. februarja 2018 v zadevi T-727/16, Repower/EUIPO

(Zadeva C-281/18 P)

(2018/C 259/34)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnik: Repower AG (zastopniki: R. Kunz-Hallstein, H. P. Kunz-Hallstein, V. Kling, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, repowermap.org

Predlogi

—	Razveljavitev sodbe splošnega sodišča z dne 21. februarja 2018 v zadevi T-727/16, prva točka izreka v delu, v katerem je bila tožba zavrnjena;

—	razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. avgusta 2016 (zadeva R 2311/2014-5 (REV));

—	naložitev plačila stroškov EUIPO.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

1.	EUIPO v okviru postopka pred Splošnim sodiščem ne bi smel zamenjati obrazložitve razveljavitve. EUIPO je spremenil predmet spora ter kršil pravico do izjave in obveznost izvajanja njene diskrecijske pravice.

2.	Splošno pravno načelo, ki dopušča umik nezakonitega upravnega akta, se v obravnavanem primeru ne bi smelo uporabiti. Zakonodaja ne vsebuje pravne praznine. Določbe členov 80 in 83 Uredbe št. 207/2009 so lex specialis.

3.	Pritožnici v skladu s členom 83 Uredbe št. 207/2009 ni bilo naloženo, da dokaže neobstoj načela umika nezakonitih upravnih aktov v državah članicah.

4.	Tudi če se predpostavi obstoj takega splošnega načela, ki se uporabi na področju prava znamk, zaradi varstva legitimnega pričakovanja niso bili izpolnjeni pogoji za popoln umik.

5.	V odločbi odbora za pritožbe je obrazložitev znatno pomanjkljiva.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Audiencia Provincial de Almería (Španija) 25. aprila 2018 – Liliana Beatriz Moya Privitello in Sergio Daniel Martín Durán/Cajas Rurales Unidas, Sociedad Cooperativa de Crédito

(Zadeva C-283/18)

(2018/C 259/35)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Audiencia Provincial de Almería

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki in pritožnika: Liliana Beatriz Moya Privitello in Sergio Daniel Martín Durán

Tožena stranka in nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Cajas Rurales Unidas, Sociedad Cooperativa de Crédito

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali uporaba enega od referenčnih indeksov za sklepanje pogodb o dolgoročnih hipotekarnih kreditih s spremenljivo obrestno mero, ki obstajajo na trgu in jih je javno objavila Banco de España (centralna banka Španije), izključuje njeno presojo z vidika preglednosti, tudi če so bili uporabljeni indeksi, ki jih posebna zakonodaja izrecno dovoljuje, če navedena zakonodaja pogodbenim strankam omogoča izbiro indeksa in če je navedena banka uporabila enega od njih, ne da bi stranko obvestila o obstoju drugih, ki so za potrošnika ugodnejši?

2.

Če navedena zakonodaja omogoča izbiro referenčnega indeksa med predvidenimi indeksi, ali je nacionalno zakonodajo, kot je ta, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (in sicer med drugim in predvsem: Orden de 5 de mayo de 1994 sobre transparencia de las condiciones financieras de los préstamos hipotecarios (odredba z dne 5. maja 1994 o preglednosti finančnih pogojev hipotekarnih kreditov), Orden EHA/2899/2011, de 28 de octubre, de transparencia y protección del cliente de servicios bancarios (odredba EHA/2899/2011 z dne 28 oktobra o preglednosti in varstvu strank bančnih storitev), Circular 5/2012, de 27 de junio, del Banco de España, a entidades de crédito y proveedores de servicios de pago, sobre transparencia de los servicios bancarios y responsabilidad en la concesión de préstamos (okrožnica centralne banke Španije št. 5/2012 z dne 27. junija, namenjena kreditnim ustanovam in ponudnikom plačilnih storitev, o preglednosti bančnih storitev in odgovornosti pri dodeljevanju posojil) na podlagi Ley 10/2014, de 26 de junio, de ordenación, supervisión y solvencia de entidades de crédito (zakon št. 10/2014 z dne 26. junija o upravljanju, nadzoru in solventnosti kreditnih ustanov) ali njegovega predhodnika, člena 48 Ley 26/1988, de 29 de julio, sobre Disciplina e Intervención de las Entidades de Crédito (zakon št. 26/1988 z dne 29. julija o disciplini in nadzoru kreditnih ustanov)), pri sklepanju dolgoročnih hipotekarnih kreditov s spremenljivo obrestno mero mogoče šteti za „obvezne zakone in predpise“ v smislu člena 1(2) Direktive 93/13/EGS (1)?

---

(1)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti (Romunija) 26. aprila 2018 – Grup Servicii Petroliere SA/Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Soluţionare a Contestaţiilor, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

(Zadeva C-291/18)

(2018/C 259/36)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Curtea de Apel Bucureşti

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Grup Servicii Petroliere SA

Nasprotni stranki: Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Soluţionare a Contestaţiilor, Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 148(c) v povezavi s točko (a) Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) razlagati tako, da se oprostitev davka na dodano vrednost pod nekaterimi pogoji uporablja za dobavo plavajočih vrtalnih ploščadi na morju, oziroma ali plavajoča vrtalna ploščad na morju spada pod pojem „plovila“ v smislu navedenega predpisa prava Unije, glede na to, da ta predpis v skladu z naslovom iz poglavja 7 navedene direktive ureja „oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom“?

2.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali iz razlage člena 148(c) v povezavi s točko (a) Direktive 2006/112/ES izhaja, da je bistven pogoj za uporabo oprostitve davka na dodano vrednost dejstvo, da bi se morala plavajoča vrtalna ploščad na morju, ki je vplula na odprto morje, med njeno uporabo (v okviru komercialne/industrijske dejavnosti) tam dejansko premikati oziroma pluti na morju z ene točke na drugo dlje kot stoji oziroma miruje ob izvajanju dejavnosti vrtanja na morju, oziroma ali mora dejavnost plovbe dejansko prevladovati glede na dejavnost vrtanja?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Galicia (Španija) 26. aprila 2018 – Sindicato Nacional de CCOO de Galicia/Unión General de Trabajadores de Galicia (UGT), Universidad de Santiago de Compostela, Confederación Intersindical Gallega

(Zadeva C-293/18)

(2018/C 259/37)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Galicia

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sindicato Nacional de CCOO de Galicia

Tožene stranke: Unión General de Trabajadores de Galicia (UGT), Universidad de Santiago de Compostela, Confederación Intersindical Gallega

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba šteti, da delavci, ki so zaposleni na podlagi člena 20 zakona št. 14/2011 z dne 1. junija o znanosti, tehnologiji in inovacijah, spadajo na področje uporabe okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega med ETUC, UNICE in CEEP, na podlagi katerega je bila sprejeta Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 (1)?

2.	Ali je treba odpravnino zaradi prenehanja pogodb o zaposlitvi šteti za pogoj zaposlitve v smislu določbe 4 okvirnega sporazuma?

3.

Če sta odgovora na prvi dve vprašanji pritrdilna: ali je treba šteti, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene na podlagi zakona št. 14/2011 z dne 1. junija o znanosti, tehnologiji in inovacijah, primerljivo s prenehanjem pogodb, sklenjenih za nedoločen čas, iz objektivnih razlogov na podlagi člena 52 zakona o delovnih razmerjih?

4.	Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen: ali je mogoče te razlike zakonsko utemeljiti?

---

(1)  Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Relação do Porto (Portugalska) 30. aprila 2018 – Mediterranean Shipping Company (Portugalska) — Agentes de Navegação SA/Banco Comercial Português SA, Caixa Geral de Depósitos SA

(Zadeva C-295/18)

(2018/C 259/38)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Relação do Porto

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Mediterranean Shipping Company (Portugalska) — Agentes de Navegação SA

Nasprotni stranki: Banco Comercial Português SA, Caixa Geral de Depósitos SA

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 2 Direktive 2007/64/ES (1) razlagati tako, da izvršitev plačilnega naloga za direktne bremenitve, ki ga je izdala tretja oseba za račun, katerega ni imetnica in katerega imetnik s kreditno institucijo ni sklenil niti pogodbe o plačilni storitvi za posamezno dejanje niti okvirne pogodbe o opravljanju plačilnih storitev, spada na področje uporabe navedene direktive, opredeljeno z navedenim členom?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je mogoče v teh okoliščinah navedenega imetnika računa obravnavati kot „uporabnika plačilne storitve“ za namene člena 58 navedene direktive?

---

(1)  Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil d'État (Belgija) 9. maja 2018 – Terre wallonne ASBL/Région wallonne

(Zadeva C-321/18)

(2018/C 259/39)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Terre wallonne ASBL

Tožena stranka: Région wallonne

Vprašanji za predhodno odločanje

1)

Ali je odlok – s katerim organ države članice določa cilje ohranjanja omrežja Nature 2000 v skladu z Direktivo 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1) – načrt ali program v smislu Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (2), natančneje v smislu člena 3(2)(a) ali v smislu člena 3(4) navedene direktive?

2)	Če je odgovor pritrdilen, ali je tak odlok predmet okoljske presoje v skladu z Direktivo 2001/42/ES, čeprav takšna presoja ni potrebna v skladu z Direktivo 92/43/EGS, na podlagi katere je bil odlok sprejet?

---

(1)  UL L 206, str. 7.

(2)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, str. 30).

Pritožba, ki so jo Caviro Distillerie Srl, Distillerie Bonollo SpA, Distillerie Mazzari SpA in Industria Chimica Valenzana (ICV) SpA vložile 25. maja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. marca 2018 v zadevi T-211/16, Caviro Distillerie in drugi/Komisija

(Zadeva C-345/18 P)

(2018/C 259/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnice: Caviro Distillerie Srl, Distillerie Bonollo SpA, Distillerie Mazzari SpA in Industria Chimica Valenzana (ICV) SpA (zastopnik: R. MacLean, solicitor)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnice Sodišču predlagajo, naj:

—	sodbo Splošnega sodišča razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče storilo napako s tem, da je pri presoji drugega tožbenega razloga iz tožbe pritožnic obrazložitev nedopustno nadomestilo s svojo;

—	sodbo Splošnega sodišča razveljavi zaradi očitnega izkrivljanja dokazov, ki so mu bili predloženi v zvezi z razvojem in končnim položajem tržnega deleža industrije Unije;

—	ugodi pritožbenemu razlogu pritožnic v zvezi s pomanjkljivo presojo Splošnega sodišča glede položaja tržnega deleža in v skladu s svojo pristojnostjo samo odloči o tem razlogu ter sprejme končno odločbo;

—	podredno, zadevo vrne v odločanje Splošnemu sodišču, da ustrezno odloči o razlogu pritožnic v zvezi s tem;

—	potrdi, da je Splošno sodišče s tem, da je Splošno sodišče storilo očitno napako pri presoji ter kršilo člena 3(2) in 3(5) osnovne uredbe (1) s tem, da je ugotovilo, da Komisija pri sprejetju ugotovitev v zvezi s premoženjsko škodo ni storila nobene očitne napake pri presoji;

—	potrdi, da Splošno sodišče ni podalo zadostne obrazložitve in da je njegova obrazložitev protislovna; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov, ki so pritožnicam nastali v tem postopku in v postopku na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnice navajajo tri pritožbene razloge. Vsi trije razlogi, podani pred Sodiščem, se nanašajo na drugi tožbeni razlog, podan pred Splošnim sodiščem. Na kratko, pritožnice pred Sodiščem navajajo te pritožbene razloge:

1.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je pri presoji pomena zmanjšanja tržnega deleža industrije Unije tako z relativnega kot z absolutnega vidika obrazložitev Komisije nadomestilo s svojo, in/ali očitno izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi v zvezi z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije.

2.	Splošno sodišče je storilo očitno napako pri presoji in kršilo člena 3(2) in 3(5) osnovne uredbe s tem, da je ugotovilo, da Komisija pri sprejetju ugotovitev v zvezi s premoženjsko škodo ni storila nobene očitne napake pri presoj.

3.

Splošno sodišče ni ustrezno obrazložilo svoje ugotovitve v zvezi s tem, saj ni pojasnilo, zakaj napaka Komisije pri presoji tržnega deleža industrije Unije ni upravičevala razglasitve ničnosti sporne uredbe, kot so predlagale pritožnice. Poleg tega je obrazložitev Splošnega sodišča protislovna, saj je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija storila napako pri presoji tržnega deleža industrije Unije, vendar nazadnje odločilo Komisiji v prid.

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, UL 2009, L 343, str. 51.

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. junija 2018 – Spagnolli in drugi/Komisija

(Združeni zadevi T-568/16 in T-599/16) (1)

((Javni uslužbenci - Uradniki - Smrt zakonca, ki je bil uradnik - Upravičenci umrlega uradnika - Družinska pokojnina - Pokojnina po starših - Premestitev uradnika, ki je preživeli zakonec, na drugo delovno mesto - Prilagoditev plače - Način izračuna družinske pokojnine in pokojnine po starših - Člen 81a Kadrovskih predpisov - Obvestilo o spremembi pokojninskih pravic - Akt, ki posega v položaj v smislu člena 91 Kadrovskih predpisov - Člen 85 Kadrovskih predpisov - Povračilo neupravičeno izplačanih zneskov - Pogoji - Odškodninski zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode))

(2018/C 259/41)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeče stranke: Alberto Spagnolli (Parma, Italija), Francesco Spagnolli (Parma), Maria Alice Spagnolli (Parma) in Bianca Maria Elena Spagnolli (Parma) (zastopnika: C. Cortese in B. Cortese, avocats)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: G. Gattinara in F. Simonetti, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU – v zadevi T-568/16 – za razglasitev ničnosti Obvestila o spremembi št. 3 PMO/04/LM/2015/ARES Urada Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) z dne 6. februarja 2015 glede določitve novih zneskov družinskih pokojnin in pokojnin po starših, ki so bile dodeljene tožečim strankam, in – v zadevi T-599/16 – prvič, za razglasitev ničnosti Odločbe PMO/04/LM/2015/ARES/3406787 PMO z dne 17. avgusta 2015 o povračilu zneskov, ki so bili tožečim strankam neupravičeno izplačani na podlagi družinskih pokojnin in pokojnin po starših, in drugič, za odškodnino za škodo, ki je nastala tožečim strankam.

Izrek

1.	Tožba v zadevi T-568/16 se zavrne.

2.

V zadevi T-599/16 se Odločba PMO/04/LM/2015/ARES/3406787 Urada Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) z dne 17. avgusta 2015 o povračilu zneskov, ki so bili tožečim strankam neupravičeno izplačani na podlagi družinskih pokojnin in pokojnin po starših, razglasi za nično, tožba pa se v preostalem delu zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške v vsaki izmed zadev.

---

(1)  UL C 111, 29.3.2016 (zadeva najprej vpisana pri Sodišču za uslužbence Evropske unije pod številko F-140/15 in prenesena na Splošno sodišče Evropske unije 1.9.2016).

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. junija 2018 – OW/EASA

(Zadeva T-597/16) (1)

((Javni uslužbenci - Začasni uslužbenci - Zaposlitev v interesu službe - Premestitev na novo delovno mesto - Očitna napaka pri presoji - Obveznost obrazložitve - Pravica do obrambe - Zloraba pooblastil))

(2018/C 259/42)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: OW (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, avocat)

Tožena stranka: Evropska agencija za varnost v letalstvu (zastopniki: sprva F. Manuhutu in A. Haug, nato A. Haug, agenta, skupaj z D. Waelbroeck in A. Duron, avocats)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe z dne 20. julija 2015, s katero je izvršni direktor EASA tožečo stranko razporedil na novo delovno mesto.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	OW se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 296, 16.8.2016 (zadeva sprva vpisana v register Sodišča za uslužbence Evropske unije pod številko F-27/16 in prenesena na Splošno sodišče Evropske unije 1.9.2016).

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. junija 2018 – Sipral World/EUIPO – La Dolfina (DOLFINA)

(Zadeva T-882/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek razveljavitve - Besedna znamka Evropske unije DOLFINA - Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke - Člen 51(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 58(1)(a) Uredbe (EE) 2017/1001) - Obveznost obrazložitve - Člen 75 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 94 Uredbe 2017/1001)))

(2018/C 259/43)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sipral World, SL (Barcelona, Španija) (zastopnika: R. Almaraz Palmero in A. Ruo, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Ivanauskas in D. Walicka, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: La Dolfina, SA (Buenos Aires, Argentina) (zastopnik: J. Carbonell Callicó, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. septembra 2016 (zadeva R 1897/2015-2) v zvezi s postopkom razveljavitve med družbama La Dolfina in Sipral World.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Sipral World, SL, se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 46, 13.2.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. junija 2018 – Schmid/EUIPO – Landeskammer für Land- und Forstwirtschaft in Steiermark (Steirisches Kürbiskernöl)

(Zadeva T-72/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek za razveljavitev - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Figurativna znamka Steirisches Kürbiskernöl - Zaščitena geografska označba - Člen 15, člen 51(1)(a) in člen 55(1) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postali člen 18, člen 58(1)(a) in člen 62(1) Uredbe (EU) 2017/1001) - Resna in dejanska uporaba znamke - Uporaba kot znamka))

(2018/C 259/44)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Gabriele Schmid (Halbenrain, Avstrija) (zastopnik: B. Kuchar, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Hanf, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Landeskammer für Land- und Forstwirtschaft in Steiermark (Gradec, Avstrija) (zastopnika: I. Hödl in S. Schoeller, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 7. decembra 2016 (zadeva R 1768/2015-4) v zvezi s postopkom za razveljavitev med G. Schmid in Landeskammer für Land- und Forstwirtschaft in Steiermark.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 7. decembra 2016 (zadeva R 1768/2015-4) se razveljavi.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	EUIPO poleg lastnih stroškov nosi stroške Gabriele Schmid.

4.	Landeskammer für Land- und Forstwirtschaft in Steiermark nosi lastne stroške.

---

(1)  UL C 104, 3.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. junija 2018 – Cotécnica/EUIPO – Mignini & Petrini (cotecnica MAXIMA)

(Zadeva T-136/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije cotecnica MAXIMA - Prejšnja nacionalna figurativna znamka MAXIM Alimento Superpremium - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 259/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Cotécnica, SCCL (Bellpuig, Španija) (zastopniki: sprva J. C. Erdozain López, J. Galán López in J.-B. Devaureix, nato J. C. Erdozain López, J. Galán López in L. Montoya Terán, avocats)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: S. Palmero Cabezas, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Mignini & Petrini SpA (Petrignano di Assisi, Italija) (zastopniki: F. Celluprica, F. Fischetti in F. De Bono, avocats)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora EUIPO za pritožbe z dne 17. novembra 2017 (zadeva R 853/2016-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Mignini & Petrini in Cotécnica.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Cotécnica, SCCL, se poleg lastnih stroškov naloži plačilo stroškov Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in družbe Mignini & Petrini SpA.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. junija 2018 – Emcur/EUIPO – Emcure Pharmaceuticals (EMCURE)

(Zadeva T-165/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije EMCURE - Prejšnji besedni znamki EMCUR, ena Evropske unije, druga nacionalna - Relativni razlog za zavrnitev - Podobnost proizvodov in storitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) št. 2017/1001)))

(2018/C 259/46)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Emcur Gesundheitsmittel aus Bad Ems GmbH (Bad Ems, Nemčija) (zastopnik: K. Bröcker, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnica: M. Rajh, agentka)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Emcure Pharmaceuticals Ltd (Bhosari, indija)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. decembra 2016 (zadeva R 790/2016-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Emcur Gesundheitsmittel aus Bad Ems et Emcure Pharmaceuticals.

Izrek

1.

Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 13. decembra 2016 (zadeva R 790/2016-2) se razveljavi v delu, v katerem se nanaša na storitve iz razredov 42 in 44 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	EUIPO in družba Emcur Gesundheitsmittel aus Bad Ems GmbH nosita vsak svoje stroške.

---

(1)  UL C 129, 24.4.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. junija 2018 – Lion's Head Global Partners/EUIPO – Lion Capital (Lion's Head)

(Zadeva T-294/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija - Besedna znamka Lion’s Head - Prejšnja besedna znamka Evropske unije LION CAPITAL - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001)))

(2018/C 259/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Lion's Head Global Partners LLP (London, Združeno kraljestvo) (zastopnik: R. Nöske, avocat)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Lion Capital LLP (London) (Zastopnika: D. Rose et J. Warner, solicitors)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 28. februarja 2017 (zadeva R 1478/2016-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Lion Capital in Lion’s Head Global Partners.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Lion’s Head Global Partners LLP se naloži stroške.

---

(1)  UL C 231, 17.7.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 7. junija 2018 – Winkler/Komisija

(Zadeva T-369/17) (1)

((Javni uslužbenci - Uradniki - Prenos nacionalnih pokojninskih pravic - Odločba o določitvi števila let pokojninske dobe - Razumni rok - Pravica do izjave - Pravna varnost - Enako obravnavanje - Legitimno pričakovanje - Odgovornost - Premoženjska škoda))

(2018/C 259/48)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Bernd Winkler (Grange, Irska) (zastopnik: A. Kässens, avocat)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: T. Bohr in L. Radu Bouyon, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 270 PDEU, prvič, za razglasitev ničnosti odločbe Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) Evropske komisije z dne 26. septembra 2016 o določitvi števila let pokojninske dobe, ki se na podlagi predloga za prenos pokojninskih pravic, ki jih je tožeča stranka pridobila pred nastopom službe pri Uniji, upoštevajo v pokojninskem sistemu institucij Evropske unije, in, drugič, za povrnitev škode, ki je tožeči stranki domnevno nastala zaradi nezakonitosti, ki naj bi jih Komisija storila pri obravnavi njenega predloga za prenos.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 249, 31.7.2017.

Sodba Splošnega sodišča z dne 12. junija 2018 – Fenyves/EUIPO (Blue)

(Zadeva T-375/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Prijava figurativne znamke Evropske unije Blue - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(c) in (2) Uredbe (ES) št. 207/2009 (postal 7(1)(c) in (2) Uredbe (EU) 2017/1001) - Člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 7(1)(b) Uredbe 2017/1001)))

(2018/C 259/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Klaudia Patricia Fenyves (Hevesvezekény, Madžarska) (zastopnik: I. Monteiro Alves, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: M. Rajh, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 27. marca 2017 (zadeva R 1974/2016-5) v zvezi z zahtevo za registracijo figurativnega znaka Blue kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Klaudii Patricii Fenyves se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 256, 7.8.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 8. junija 2018 – Lupu/EUIPO – Dzhihangir (Djili soy original DS)

(Zadeva T-456/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije Djili soy original DS - Prejšnja nacionalna verbalna znamka DJILI - Relativni razlog za zavrnitev - Tožba, ki je delno očitno nedopustna in delno očitno brez pravne podlage))

(2018/C 259/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Victor Lupu (Bukarešta, Romunija) (zastopnica: P. Acsinte, odvetnica)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Gája, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Ibryam Dzhihangir (Silistra, Bolgarija) (zastopnik: C-R. Romiţan, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora EUIPO za pritožbe z dne 3. maja 2017 (zadeva R 516/2011-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med V. Lupom in I. Dzhihangirjem.

Izrek

1.	Odločitev o ugovoru nedopustnosti se združi z odločitvijo o utemeljenosti.

2.	Tožba se zavrne.

3.	Victorju Lupi se naloži, da poleg svojih stroškov plača tudi stroške Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

4.	Ibryam Dzhihangir nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 309, 18.9.2017.

Sklep Splošnega sodišča z dne 6. junija 2018 – Grupo Bimbo/EUIPO – DF World of Spices (TAKIS FUEGO)

(Zadeva T-608/17) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Umik prijave za registracijo - Ustavitev postopka))

(2018/C 259/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Grupo Bimbo, SAB de CV (Mexico, Mehika) (zastopnik: N. A. Fernández Fernández-Pacheco, avocat)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: V. Ruzek, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: DF World of Spices GmbH (Dissen, Nemčija) (zastopnik: A. Ebert-Weidenfeller, avocat)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. julija 2017 (zadeva R 2300/2016-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama DF World of Spices GmbH in Grupo Bimbo, SAB de CV.

Izrek

1.	Postopek s tožbo se ustavi.

2.	Družbi Grupo Bimbo, SAB de CV se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 369, 30.10.2017.

Tožba, vložena 3. maja 2018 – ABLV Bank/ Enotni odbor za reševanje

(Zadeva T-280/18)

(2018/C 259/52)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ABLV Bank AS (Riga, Latvija) (zastopniki: O. Behrends, M. Kirchner in L. Feddern, lawyers)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za nične sklepe Enotnega odbora za reševanje z dne 23. februarja 2018 v zvezi s tožečo stranko in njeno hčerinsko družbo ABLV Bank Luxembourg, SA;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja 13 tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje ni bil pristojen za sprejetje sklepa o likvidaciji.

2.	Drugi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravice tožeče stranke s tem, da je naznanil formalno odločbo o nesprejetju ukrepov za reševanje.

3.	Tretji tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravice tožeče stranke zaradi napačne presoje na podlagi člena 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014. (1)

4.	Četrti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravice tožeče stranke zaradi napačne presoje na podlagi člena 18(1)(a) Uredbe 806/2014.

5.	Peti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravico tožeče stranke do izjave in njene druge procesne pravice.

6.	Šesti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravico tožeče stranke do ustrezno obrazložene odločitve.

7.	Sedmi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje ni preučil in skrbno in nepristransko presodil upoštevnih vidikov posamičnega primera.

8.	Osmi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil načelo sorazmernosti.

9.	Deveti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil načelo enakega obravnavanja.

10.	Deseti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil lastninsko pravico tožeče stranke in njeno svobodo gospodarske pobude.

11.	Enajsti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil načelo nemo auditur.

12.	Dvanajsti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je zlorabil pooblastila.

13.	Trinajsti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravico tožeče stranke iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah, ker ni zagotovil, da bi zadeve tožeče stranke obravnavale pristojne institucije in telesa Unije.

---

(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

Tožba, vložena 3. maja 2018 – ABLV Bank/ECB

(Zadeva T-281/18)

(2018/C 259/53)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: ABLV Bank AS (Riga, Latvija) (zastopniki: O. Behrends, M. Kirchner in L. Feddern, lawyers)

Tožena stranka: Evropska centralna banka (ECB)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	razglasi za ničen sklep Evropske centralne banke (ECB) z dne 23. februarja 2018, da tožeča stranka in družba ABLV Bank Luxembourg, SA, propadata ali bosta verjetno propadli, in

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo deset tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: ECB je merilo „propada ali bo verjetno propadel“ v zvezi s tožečo stranko in njeno hčerinsko družbo ABLV Bank Luxembourg presodila napačno in z več vidikov pomanjkljivo.

2.	Drugi tožbeni razlog: ECB je kršila pravico tožeče stranke do izjave in njene druge procesne pravice.

3.	Tretji tožbeni razlog: ECB je kršila pravico tožeče stranke do ustrezno obrazložene odločitve.

4.	Četrti tožbeni razlog: ECB ni preučila in skrbno in nepristransko presodila upoštevnih vidikov posamičnega primera.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti.

6.	Šesti tožbeni razlog: ECB je kršila načelo enakega obravnavanja.

7.	Sedmi tožbeni razlog: ECB je kršila lastninsko pravico in svobodo gospodarske pobude.

8.	Osmi tožbeni razlog: ECB je kršila načelo nemo auditur.

9.	Deveti tožbeni razlog: ECB je zlorabila pooblastila.

10.	Deseti tožbeni razlog: kršitev pravice tožeče stranke iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah, ker ni zagotovila, da bi zadeve tožeče stranke obravnavale pristojne institucije in telesa Unije.

Tožba, vložena 3. maja 2018 – Bernis in drugi/Enotni odbor za reševanje

(Zadeva T-282/18)

(2018/C 259/54)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Ernests Bernis (Jurmala, Latvija), Oļegs Fiļs (Jurmala), OF Holding SIA (Riga, Latvija) in Cassandra Holding Company SIA (Jurmala) (zastopniki: O. Behrends, M. Kirchner in L. Feddern, lawyers)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	razglasi za nične sklepe Enotnega odbora za reševanje z dne 23. februarja 2018 v zvezi z družbama ABLV Bank, AS, in ABLV Bank Luxembourg, SA,

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navaja 13 tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje ni bil pristojen za sprejetje sklepa o likvidaciji.

2.	Drugi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravice tožečih strank s tem, da je naznanil formalno odločbo o nesprejetju ukrepov za reševanje.

3.	Tretji tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravice tožečih strank zaradi napačne presoje na podlagi člena 18(1)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014. (1)

4.	Četrti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravice tožečih strank zaradi napačne presoje na podlagi člena 18(1)(a) Uredbe 806/2014.

5.	Peti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravico tožečih strank do izjave in njihove druge procesne pravice.

6.	Šesti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravico tožečih strank do ustrezno obrazložene odločitve.

7.	Sedmi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje ni preučil in skrbno in nepristransko presodil upoštevnih vidikov posamičnega primera.

8.	Osmi tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil načelo sorazmernosti.

9.	Deveti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil načelo enakega obravnavanja.

10.	Deseti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil lastninsko pravico tožečih strank in njihovo svobodo gospodarske pobude.

11.	Enajsti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil načelo nemo auditur.

12.	Dvanajsti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je zlorabil pooblastila.

13.	Trinajsti tožbeni razlog: Enotni odbor za reševanje je kršil pravico tožečih strank iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah, ker ni zagotovil, da bi zadeve tožečih strank obravnavale pristojne institucije in telesa Unije.

---

(1)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

Tožba, vložena 3. maja 2018 – Bernis in drugi/ECB

(Zadeva T-283/18)

(2018/C 259/55)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Ernests Bernis (Jurmala, Latvija), Oļegs Fiļs (Jurmala), OF Holding SIA (Riga, Latvija) in Cassandra Holding Company SIA (Jurmala) (zastopniki: O. Behrends, M. Kirchner in L. Feddern, lawyers)

Tožena stranka: Evropska centralna banka (ECB)

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	razglasi za ničen sklep ECB z dne 23. februarja 2018, da družbi ABLV Bank, AS, in ABLV Bank Luxembourg, SA, propadata ali bosta verjetno propadli, in

—	Evropski centralni banki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo 10 tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: ECB je merilo „propada ali bo verjetno propadel“ v zvezi z družbo ABLV Bank in njeno hčerinsko družbo ABLV Bank Luxembourg presodila napačno in z več vidikov pomanjkljivo.

2.	Drugi tožbeni razlog: ECB je kršila pravico tožeče stranke do izjave in njene druge procesne pravice.

3.	Tretji tožbeni razlog: ECB je kršila pravico tožeče stranke do ustrezno obrazložene odločitve.

4.	Četrti tožbeni razlog: ECB ni preučila in skrbno in nepristransko presodila upoštevnih vidikov posamičnega primera.

5.	Peti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti.

6.	Šesti tožbeni razlog: ECB je kršila načelo enakega obravnavanja.

7.	Sedmi tožbeni razlog: ECB je kršila lastninsko pravico in svobodo gospodarske pobude.

8.	Osmi tožbeni razlog: ECB je kršila načelo nemo auditur.

9.	Deveti tožbeni razlog: ECB je zlorabila pooblastila.

10.	Deseti tožbeni razlog: kršitev pravice družbe ABLV Bank iz člena 41 Listine o temeljnih pravicah, ker ni zagotovila, da bi zadeve družbe ABLV Bank obravnavale pristojne institucije in telesa Unije.

Tožba, vložena 16. maja 2018 – Strabag Belgium/Parlament

(Zadeva T-299/18)

(2018/C 259/56)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Strabag Belgium (Antwerpen, Belgija) (zastopniki: M. Schoups, K. Lemmens in M. Lahbib, odvetniki)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ta predlog za razglasitev ničnosti razglasi za dopusten in utemeljen;

—

zato razglasi ničnost (i) sklepa z dne 19. aprila 2018 o potrditvi odločitve Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2017 o oddaji naročila, katerega predmet je okvirna pogodba za dela glavnega izvajalca na stavbah Evropskega parlamenta v Bruslju (javni razpis št. 06/D20/2017/M036) petim ponudnikom, med katerimi ni družbe SA Strabag Belgium, ne pa tej družbi, in (ii) poročila o analizi ponudb (priloga), ki ga je 26. marca 2018 sestavila komisija za ocenjevanje, ki jo je imenoval odgovorni odredbodajalec;

—	Evropskemu parlamentu naloži plačilo vseh stroškov na tej stopnji, vključno z nadomestilom za odvetniške stroške.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev:

(i)

člena 110(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2015/1929 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. oktobra 2015 (UL 2015, L 286, str. 1), s katerim je določeno, da je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 2010 v zvezi s podrobnostmi glede meril za oddajo naročila, vključno z ekonomsko najugodnejšo ponudbo;

(ii)

člena 151, spremenjenega z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2462 z dne 30. oktobra 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL 2015, L 342, str. 7), s katerim so določena pravila, ki se uporabijo za neobičajno nizke ponudbe, in

(iii)

člena 102 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki za javne razpise določa osnovna načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

Tožeča stranka meni, da so bila ta pravila kršena, ker je v izpodbijanem sklepu:

(i)	navedeno, da noben element, predložen bodisi v oddanih ponudbah bodisi v dodatnih pojasnilih, ki so bila naknadno zahtevana, ne omogoča potrditi, da bi bila ponudba ene od družb ponudnic glede na veljavne predpise neobičajno nizka, in

(ii)

navedena ponudba brez ustrezne obrazložitve opredeljena kot pravilna najnižja ponudba, medtem ko naj ponudba te ponudnice očitno ne bi bila pravilna najnižja ponudba, naj bi vsebovala neobičajno nizke cene ter naj bi jo bilo treba po konkretnejši in temeljitejši preučitvi Evropskega parlamenta razglasiti za nepravilno in zavrniti.

Tožba, vložena 8. maja 2018 – MLPS/Komisija

(Zadeva T-304/18)

(2018/C 259/57)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Mouvement pour la liberté de la protection sociale (MLPS) (Pariz, Francija) (zastopnik: M. Gibaud, avocat)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi opustitev Evropske komisije, ki nezakonito ni nadaljevala obravnave pritožbe združenja Mouvement pour la liberté de la protection sociale (MLPS) z dne 21. decembra 2017;

—	odločbo Evropske komisije z dne 7. marca 2018 o zavrnitvi nadaljnje obravnave pritožbe združenja Mouvement pour la liberté de la protection sociale (MLPS) z dne 21. decembra 2017 enostavno razglasi za nično;

—	odloči o stroških v skladu s predpisi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: zlasti napačna presoja, opravljena v izpodbijani odločbi, da se francoski sistemi socialne varnosti lahko opredelijo kot „obvezni sistem socialne varnosti“, čeprav naj nikakor ne bi bili sistemi, namenjeni celotnemu prebivalstvu, niti vsem zaposlenim, temveč sistemi, v katere so delavci uvrščeni na podlagi poklicnega statusa in za katere bi se zato morali uporabljati direktivi 92/49/EGS in 92/96/EGS.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela pravne enotnosti, ker naj bi bila Francija v položaju, ki je povsem podoben položaju Slovaške, za katero je Splošno sodišče presodilo, da je „dejavnost zagotavljanja obveznega zdravstvenega zavarovanja na Slovaškem glede na pridobitni namen zdravstvenih zavarovalnic in obstoj močne konkurence glede kakovosti in ponudbe storitev gospodarska dejavnost“ (sodba z dne 5. februarja 2018, Dôvera zdravotná poist’ovňa/Komisija, T-216/15, neobjavljena, EU:T:2018:64, točka 68). Po mnenju tožeče stranke zato niti glede Francije ne more veljati drugo.

Tožba, vložena 17. maja 2018 – Hamas/Svet

(Zadeva T-308/18)

(2018/C 259/58)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Hamas (Doha, Katar) (zastopnik: L. Glock, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi ničnost Sklepa Sveta (SZVP) 2018/475 z dne 21. marca 2018 o posodobitvi seznama oseb, skupin in subjektov, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu, in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2017/1426 (UL 2018, L 79, str. 26);

—

razglasi ničnost Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/468 z dne 21. marca 2018 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2017/1420 (UL 2018, L 79, str. 7), v delih, v katerih se ta akta nanašata na Hamas, vključno s Hamas-Izz al-Din al-Qassem;

—	Svetu naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931.

2.	Drugi tožbeni razlog: napačna ugotovitev dejstev, ki se očitajo tožeči stranki, s strani Sveta.

3.	Tretji tožbeni razlog: napačna presoja Sveta, kar zadeva teroristično naravo organizacije Hamas.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev načela nevmešavanja.

5.	Peti tožbeni razlog: nezadostno upoštevanje spremembe položaja zaradi preteka časa.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega sodnega varstva.

Tožba, vložena 15. maja 2018 – EPSU in Willem Goudriaan/Komisija

(Zadeva T-310/18)

(2018/C 259/59)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeči stranki: Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev (EPSU) (Bruselj, Belgija) in Jan Willem Goudriaan (Bruselj) (zastopnika: R. Arthur, Solicitor, in R. Palmer, Barrister)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

razglasi za ničen sklep Komisije z dne 5. marca 2018, s katerim je odločila, da Svetu ne bo predlagala, da se dogovor socialnih partnerjev EU z dne 21. decembra 2015 o pravicah javnih uslužbencev ter uslužbencev državne uprave do obveščenosti in posvetovanja, ki je bil sklenjen na podlagi člena 155(1) PDEU, izvaja z direktivo, in sicer s sprejetjem sklepa Sveta v skladu s členom 155(2) PDEU;

—	tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata dva razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: Izpodbijani sklep je akt, ki je bil sprejet v nasprotju s členom 155(2) PDEU. Komisija ni bila pristojna, da zavrne podajo predloga Svetu, naj se sporazum izvaja s sklepom Sveta, glede na to, da ni bil podan ugovor glede reprezentativnosti strank sporazuma ali glede zakonitosti sporazuma. — Tožeči stranki trdita, da je sklep Komisije, da Svetu ne bo predlagala, naj se sporazum izvaja s sklepom Sveta, v nasprotju s členom 155(2) PDEU in z obveznostjo spoštovanja avtonomije socialnih partnerjev, kot je zagotovljena s členom 152 PDEU. — Tožeči stranki trdita tudi, da je bila Komisija dolžna podati predlog Svetu, razen če je utemeljeno sklepala, da socialni partnerji, ki so bili stranke sporazuma, niso bili dovolj reprezentativni ali da sporazum ni bil zakonit. — Tožeči stranki dalje trdita, da je Komisija s tem podala oceno primernosti sporazuma, za kar pa ni pristojna.

2.

Drugi tožbeni razlog: razlogi, navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, so očitno napačni ali neutemeljeni. — Tožeči stranki trdita, da z razlogi, ki jih je navedla Komisija v izpodbijanem sklepu, ni bilo mogoče utemeljiti zavrnitve podaje predloga Svetu, naj sprejme sporazum. — Tožeči stranki trdita tudi, da bi bil edini razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti zavrnitev, utemeljen ugovor glede reprezentativnosti socialnih partnerjev ali glede zakonitosti sklepa Sveta za izvajanje sporazuma z direktivo. — Tožeči stranki dalje trdita, da Komisija nikakor ni izvedla ocene učinkov in tako s sorazmernostjo ali subsidiarnostjo ni mogla utemeljiti odločitve za zavrnitev predloga, da se sporazum izvaja z direktivo, in sicer s sprejetjem sklepa Sveta, čeprav bi bilo to načeloma dopustno.

Tožba, vložena 22. maja 2018 – WD/EFSA

(Zadeva T-320/18)

(2018/C 259/60)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: WD (zastopnika: L. Levi in A. Blot, avocats)

Tožena stranka: Evropska agencija za varnost hrane

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je ta tožba dopustna in utemeljena;

ter zato,

—	za ničen razglasi sklep z dne 14. julija 2017, ki ga je sprejel izvršni direktor EASA kot OPSP, iz katerega izhaja, da tožeče stranke ni med uslužbenci, ki so napredovali v prerazvrstitvenem obdobju 2017;

—	za ničen razglasi sklep OPSP z dne 9. februarja 2018 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 10. oktobra 2017 zoper ta sklep z dne 14. julija 2017;

—	za ničen razglasi sklep z dne 9. avgusta 2017 (ki je bil vročen 10. avgusta 2017), ki ga je sprejel izvršni direktor EASA kot OPSP, ki se nanaša na nepodaljšanje pogodbe o zaposlitvi tožeče stranke;

—	za ničen razglasi sklep OPSP z dne 12. marca 2018 o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke z dne 10. novembra 2017 zoper ta sklep z dne 9. avgusta 2017;

—	dodeli odškodnino za utrpljeno škodo;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v zvezi s sklepom o nepodaljšanju njene pogodbe navaja sedem tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev sklepa z dne 8. decembra 2012„Employment contract management“, ki ga je sprejela EASA.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev pravic do obrambe in zlasti pravice do zaslišanja.

4.	Četrti tožbeni razlog: kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja in „Work instruction“ v zvezi z „Contract of Employment renewal process“, ki ga je sprejela EASA.

5.	Peti tožbeni razlog: očitne napake pri presoji in zloraba pooblastil.

6.	Šesti tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitev „Work instructions“ in dolžnosti skrbnega ravnanja.

Tožeča stranka glede sklepa o nenapredovanju navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev sklepa z dne 22. aprila 2008„Career of temporary staff and assignment to a post carrying a higher grade than that at which they were engaged“, na očitno napako pri presoji ter na kršitev načela prepovedi diskriminacije.

Tožba, vložena 28. maja 2018 – VI.TO./EUIPO – Bottega (Oblika pozlačene steklenice)

(Zadeva T-324/18)

(2018/C 259/61)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Vinicola Tombacco (VI.TO.) Srl (Trebaseleghe, Italija) (zastopnik: L. Giove, avvocato)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Sandro Bottega (Colle Umberto, Italija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: tridimenzionalna znamka Evropske unije (oblika pozlačene steklenice) – znamka Evropske unije št. 11 531 381

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. marca 2018 v zadevi R 1036/2017-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	napačna presoja razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta;

—	napačna presoja razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(e), od (i) do (iii), Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 31. maja 2018 – Szécsi in Somossy/Komisija

(Zadeva T-331/18)

(2018/C 259/62)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeči stranki: István Szécsi (Szeged, Madžarska) in Nóra Somossy (Szeged) (zastopnik: D. Lazar, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—	toženi stranki naloži, naj tožečima strankama plača odškodnino v višini 38 330 542,83 forintov;

—	toženi stranki naloži, naj tožečima strankama plača obresti na glavno terjatev od 20. aprila 2016 po letni obrestni meri 11,95 %;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožba temelji na tem razlogu.

Tožeči stranki trdita, da je Komisija krivdno kršila svojo obveznost nadzora iz člena 17 PEU, ker ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi zagotovila, da bi uporabo člena 13 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES (1) in upoštevnih madžarskih predpisov za prenos te direktive s strani madžarskih sodišč.

---

(1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL 2005, L 149, str. 22).

Tožba, vložena 28. maja 2018 – Marry Me Group/EUIPO(MARRY ME)

(Zadeva T-332/18)

(2018/C 259/63)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Marry Me Group (Zug, Švica) (zastopnik: G. Theado, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „MARRY ME“ – Prijava št. 15 958 226

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. marca 2018 v zadevi R 806/2017-5

Tožbeni predlog

Tožeča stranka predlaga:

—	razveljavitev izpodbijane odločbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(b) in (c) Uredbe št. 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 28. maja 2018 – Marry Me Group/EUIPO (marry me)

(Zadeva T-333/18)

(2018/C 259/64)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Marry Me Group AG (Zug, Švica) (zastopnik: G. Theado, avocat)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije, ki vsebuje besedni element „marry me“ – Prijava št. 15 952 468

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. marca 2018 v zadevi R 807/2017-5

Tožbeni predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

Navajani tožbeni razlog

—	kršitev člena 7(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 31. maja 2018 – Mubarak in drugi/Svet

(Zadeva T-335/18)

(2018/C 259/65)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Gamal Mohamed Hosni Elsayed Mubarak (Kairo, Egipt), Alaa Mohamed Hosni Elsayed Mubarak (Kairo), Heidy Mahmoud Magdy Hussein Rasekh (Kairo), Khadiga Mahmoud El Gammal (Kairo) (zastopniki: B. Kennelly QC, J. Pobjoy, Barrister, G. Martin in C. Enderby Smith, Solicitors)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2018/466 z dne 21. marca 2018 o spremembi Sklepa 2011/172/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Egiptu in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/465 z dne 21. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 270/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožeče stranke;

—

ugotovi, da se člen 1(1) Sklepa Sveta 2011/172/SZVP z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Egiptu in člen 2(1) Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu ne uporabljata v delu, v katerem se nanašata na tožeče stranke; in

—	Svetu naloži plačilo stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Svet je s tem, da je štel, da je merilo, ki velja za vpis tožečih strank na seznam iz člena 1(1) Sklepa in člena 2(1) Uredbe, izpolnjeno, storil napake pri presoji.

2.	Drugi tožbeni razlog: člena 1(1) Sklepa in člena 2(1) Uredbe sta nezakonita, ker (a) nimata veljavne pravne podlage in/ali (b) kršita načelo sorazmernosti.

3.	Tretji tožbeni razlog: Svet je s tem, da je domneval, da so v sodnih postopkih v Egiptu spoštovane temeljne človekove pravice kršil pravice, ki jih imajo tožeče stranke na podlagi člena 6 v povezavi s členoma 2 in 3 PEU ter členoma 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Tožba, vložena 31. maja 2018 – Saleh Thabet/Svet

(Zadeva T-338/18)

(2018/C 259/66)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Suzanne Saleh Thabet (Kairo, Egipt) (zastopniki: B. Kennelly QC, J. Pobjoy, Barrister, G. Martin in C. Enderby Smith, Solicitors)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Sveta (SZVP) 2018/466 z dne 21. marca 2018 o spremembi Sklepa 2011/172/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Egiptu in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/465 z dne 21. marca 2018 o izvajanju Uredbe (EU) št. 270/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu razglasi za nična v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko;

—

ugotovi, da se člen 1(1) Sklepa Sveta 2011/172/SZVP z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Egiptu in člen 2(1) Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu ne uporabljata v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko; in Svetu naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Svet je s tem, da je štel, da je merilo, ki velja za vpis tožeče stranke na seznam iz člena 1(1) Sklepa in člena 2(1) Uredbe, izpolnjeno, storil napake pri presoji.

2.	Drugi tožbeni razlog: člena 1(1) Sklepa in člena 2(1) Uredbe sta nezakonita, ker (a) nimata veljavne pravne podlage in/ali (b) kršita načelo sorazmernosti.

3.	Tretji tožbeni razlog: Svet je s tem, da je domneval, da so v sodnih postopkih v Egiptu spoštovane temeljne človekove pravice, kršil pravice, ki jih ima tožeča stranka na podlagi člena 6 v povezavi s členoma 2 in 3 PEU ter členoma 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Tožba, vložena 5. junija 2018 – Hauzenberger/EUIPO (TurboPerformance)

(Zadeva T-349/18)

(2018/C 259/67)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Andreas Hauzenberger (Sinzing, Nemčija) (zastopnik: B. Bittner, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Unije, ki vsebuje besedni element „TurboPerformance“ – Prijava št. 16 053 431

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 5. aprila 2018 v zadevi R 2206/2017-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka predlaga, naj se

—	izpodbijana odločba razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.

Tožba, vložena 5. junija 2018 – Euronet Consulting/Komisija

(Zadeva T-350/18)

(2018/C 259/68)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Euronet Consulting EEIG (Bruselj, Belgija) (zastopnika: P. Peeters in R. van Cleemput, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi za ničen sklep Komisije, katerega datum sprejetja je neznan, ki je bil tožeči stranki vročen z dopisom z dne 26. marca 2018 in s katerim je bila njena ponudba za sklop št. 2 javnega razpisa EuropeAid/138778/DH/SER/Multi – Okvirna pogodba za izvajanje programov zunanje pomoči 2018 (FWC SIEA 2018) zavrnjena, pogodba pa sklenjena z drugimi desetimi ponudniki;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: ena pravna skupina je bila znotraj enega sklopa zastopana dvakrat.

2.	Drugi tožbeni razlog: ena pravna oseba je dvakrat nastopila kot vodja konzorcija, tretjič pa kot članica konzorcija.

3.	Tretji tožbeni razlog: ena pravna skupina je bila zastopana v več kot dveh sklopih.

4.	Četrti tožbeni razlog: ena pravna skupina je kot vodja nastopila v več kot dveh sklopih.

Tožba, vložena 28. maja 2018 – Promeco/EUIPO – Aerts (posode)

(Zadeva T-353/18)

(2018/C 259/69)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Promeco NV (Kortrijk, Belgija) (zastopnika: H. Hartwig in A. von Mühlendahl, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Aerts NV (Geel, Belgija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik spornega modela: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevni sporni model: model Evropske unije št. 218193-0010

Izpodbijana odločba: odločba velikega odbora EUIPO za pritožbe z dne 16. februarja 2018 v zadevi R 459/2016-G

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	zavrne pritožbo, ki jo je družba Aerts NV vložila zoper odločbo oddelka EUIPO za ničnost z dne 8. januarja 2016, zadeva ICD 9842;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški, ki so tožeči stranki nastali v postopku pred velikim odborom za pritožbe;

—	družbi Aerts NV v primeru, da v tej zadevi nastopi kot intervenientka, naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški, ki so tožeči stranki nastali v postopku pred velikim odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 25(1) v povezavi s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002.