18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/1

18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/2

—

ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa namene športne politike EU,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012),

—

ob upoštevanju poročila strokovne skupine EU za dobro upravljanje z naslovom Načela dobrega upravljanja športa v EU iz oktobra 2013;

—

ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o množičnem športu z naslovom Množični šport – oblikovanje Evrope iz junija 2016,

—

ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o športni diplomaciji iz junija 2016,

—

ob upoštevanju programa Erasmus+, katerega namen je odpraviti čezmejne grožnje za integriteto športa ter spodbujati in podpirati dobro upravljanje v športu, dvojno poklicno pot za športnike ter prostovoljstvo v športu, pa tudi socialno vključevanje in enake možnosti,

—

ob upoštevanju bele knjige Komisije o športu (COM(2007)0391),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2015 o nedavnih razkritjih korupcije na visoki ravni pri FIFI (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2013 o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o zastopnikih igralcev (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2013 o Katarju: razmere delavcev migrantov (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (10),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. maja 2016 o krepitvi integritete, preglednosti in dobrega upravljanja pri najpomembnejših športnih dogodkih,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o povečanju vloge množičnega športa pri razvoju prečnih veščin, zlasti med mladimi,

—

ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 21. maja 2014 o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje 2014–2017,

—

ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 26. novembra 2013 o prispevku športa h gospodarstvu EU ter zlasti k reševanju problema brezposelnosti mladih in socialnemu vključevanju,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 25. novembra 2013 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih,

—

ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje (11),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 3. julija 2016 o celostnem pristopu k varnosti in storitvah na nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 18. septembra 2014 o prirejanju izidov športnih tekmovanj,

—

ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča Evropske unije in sklepov Komisije o športnih zadevah, stavah in igrah na srečo,

—

ob upoštevanju ciljev iz globalne agende 2030 za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0381/2016),

A.

ker je Evropska unija z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe v letu 2009 pridobila posebno pristojnost za šport, to je, da izdela in izvaja športno politiko, ki se s sredstvi iz posebne proračunske vrstice usklajuje na ravni EU, in vzpostavi sodelovanje z mednarodnimi športnimi organizacijami, pri tem pa upošteva posebno naravo športa in spoštuje avtonomnost vodilnih struktur na tem področju;

B.

ker ima šport pomembno vlogo v življenju milijonov državljanov EU; ker pri amaterskem in poklicnem športu ne gre zgolj za športne zmogljivosti, dosežke in tekmovanja, temveč prinaša tudi znaten socialni, izobraževalni, gospodarski, kulturni in združevalni prispevek za gospodarstvo in družbo EU, pa tudi ta njene strateške cilje in družbene vrednote;

C.

ker je šport pomemben in hitro rastoč sektor gospodarstva EU ter dragoceno prispeva k rasti, ustvarjanju delovnih mest in družbi, tudi na lokalni ravni, ter ima dodano vrednost in učinke za zaposlovanje, ki presegajo povprečne stopnje rasti; ker delež s športom povezane zaposlenosti po ocenah znaša 3,51 % skupne zaposlenosti v EU, delež s športom povezane bruto dodane vrednosti pa 294 milijard EUR (kar je 2,98 % celotne bruto dodane vrednosti EU);

D.

ker šport ne pridobiva pomena samo v smislu gospodarstva, ampak tudi kot družbeni pojav, ki veliko prispeva k strateškim ciljem in družbenim vrednotam Evropske unije, kot so strpnost, solidarnost, blaginja, mir, spoštovanje človekovih pravic in razumevanje med narodi in kulturami;

E.

ker športno udejstvovanje prispeva k boljši kakovosti življenja, preprečuje bolezni in je temeljnega pomena za krepitev osebnega razvoja in zdravja;

F.

ker je za poklicne športnike bistvenega pomena, da se upoštevajo temeljne delavske pravice;

G.

ker šport prispeva tudi k povezovanju ljudi in presega pojme rase, vere in narodnosti;

H.

ker je integriteta športa najpomembnejša za spodbujanje njegove verodostojnosti in privlačnosti;

I.

ker ima šport posebni značaj, ki temelji na prostovoljskih strukturah in je pogoj za njegovo izobraževalno in družbeno vlogo;

J.

ker so nedavni korupcijski škandali v športu in športnih organizacijah na evropski in mednarodni ravni omadeževali podobo športa, sprožili zahteve in vprašanja glede potrebe po resnični in strukturni reformi vodilnih športnih organov in organizacij, ob hkratnem upoštevanju, da se strukture na področju športa v različnih evropskih državah zelo razlikujejo in da so športne organizacije po svoji naravi pogosto avtonomne;

K.

ker sta poklicni in množični šport pomembna za spodbujanje miru, spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti po svetu, prinašata družbam zdravstvene in gospodarske koristi in imata pomembno vlogo pri poudarjanju temeljnih vrednot na področju izobraževanja in kulture ter podpiranju socialne vključenosti;

L.

ker bi dobro upravljanje v športu moralo spoštovati ustrezno ureditev športa po načelih učinkovitega, preglednega, etičnega in demokratičnega upravljanja, postopkov in struktur z udeležbo deležnikov;

M.

ker so športne organizacije odgovorne za zagotavljanje visokih standardov upravljanja in integritete, ki bi jih morale še dodatno povišati in jih izpolnjevati v vseh okoliščinah, da bi se znova vzpostavilo zaupanje državljanov in okrepilo zaupanje javnosti v pozitivno vrednost športa;

N.

ker so usklajene politike, katerih namen je povečati finančno preglednost, stabilnost in verodostojnost v športu, bistvene za izboljšanje standardov financiranja in upravljanja;

O.

ker evropski model organiziranega športnega udejstvovanja temelji na načelih ozemeljske in državne pripadnosti in ene zveze na disciplino ter mehanizmih solidarnosti med elitnim in množičnim športom, načelu napredovanja in nazadovanja, odprtem tekmovanju in finančni prerazporeditvi;

P.

ker je priznavanje načela ene športne zveze na zvrst športa zelo pomembno in temelji na družbenem pomenu športa kot najboljšega sredstva za ohranjanje njegovih interesov in koristi za družbo;

Q.

ker je zahteva, naj vsa športna tekmovanja potekajo in so odločena v skladu z mednarodno priznanimi pravili igre, legitimna in nujna za vse deležnike;

R.

ker imajo športna razsodišča osrednjo vlogo pri zagotavljanju splošne veljavnosti pravil igre, pravice do pravičnega sojenja v sporih, povezanih s športom, in do dobrega upravljanja, saj so najprimernejše sredstvo za reševanje sporov v športu v skladu s temeljnimi postopkovnimi pravicami EU;

S.

ker je zaradi vse večje količine denarja, ki kroži v športnem sektorju in z njim povezanih organizacijah, potrebno boljše upravljanje in več preglednosti; ker se v športu kot gospodarski dejavnosti, vrstijo škandali zaradi vnaprejšnjega dogovarjanja o izidu tekem, ki vključujejo druga kazniva dejanja in nezakonite dejavnosti, kot so pranje denarja, korupcija in podkupovanje;

T.

ker vse pogostejše prakse dopinga še vedno ogrožajo integriteto in ugled športa, saj kršijo njegove etične vrednote in načela, kot je poštena igra, in ker uporaba nedovoljenih poživil resno ogroža zdravje športnikov, ki jih jemljejo, in pogosto povzročajo hude in trajne poškodbe, in ker je boj proti dopingu v javnem interesu in vprašanje javnega zdravja;

U.

ker nasilje, huliganstvo in diskriminacija zoper skupino oseb ali člana te skupine v amaterskem ali poklicnem športu škodijo njegovemu ugledu in ljudi odvračajo od obiskovanja športnih prireditev;

V.

ker bi moralo biti spodbujanje športa med invalidi in osebami z motnjami v duševnem razvoju prednostna naloga na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

W.

ker je treba izboljšati sodelovanje in prepoznavnost žensk v športu in na športnih tekmovanjih;

X.

ker se športniki, zlasti mladoletni, soočajo z vse večjimi ekonomskimi pritiski in jih obravnavajo kot blago, zaradi česar jih je treba zaščititi pred vsako obliko zlorabe, nasilja ali diskriminacije, ki se lahko pojavi med njihovim sodelovanjem v športu;

Y.

ker v ekipnih športih v Evropi narašča skrb vzbujajoč trend lastništva tretjih oseb, pri čemer so igralci, med katerimi je veliko zelo mladih, deloma ali v celoti „v lasti“ zasebnih vlagateljev in ne morejo več odločati o svoji bodoči poklicni poti;

Z.

ker so slabe prakse, povezane z zastopniki in klubskimi prestopi igralcev, privedle do primerov pranja denarja, goljufij in izkoriščanja mladoletnikov;

AA.

ker množični šport nudi možnosti za boj proti diskriminaciji, spodbujanje socialne kohezije, vključevanja in povezovanja ter pomembno prispeva k razvoju prečnih veščin;

AB.

ker se vse večje število klubov pri oblikovanju svojih ekip zanaša predvsem na trg za prestope, čeprav bi morali nameniti večjo pozornost lokalnemu usposabljanju;

AC.

ker šport velja za temeljno pravico za vse in bi morali imeti vsi enake pravice do udeležbe v telesnih dejavnostih in športu;

AD.

ker na splošno telesna aktivnost upada, čeprav je nedvoumno dokazano, da koristi osebnemu zdravju, tudi duševnemu, in dobremu počutju ljudi, države članice pa tako ustvarjajo velike prihranke pri javnih izdatkih za zdravje, in kljub naraščajočemu trendu ljubiteljskih športov, kot je tek, ki se izvaja zunaj organiziranih struktur;

AE.

ker športni dogodki in dejavnosti, zlasti pa večja mednarodna tekmovanja, kažejo koristi športa in bi morali imeti pozitiven družbeni, gospodarski in okoljski vpliv;

AF.

ker so nacionalne ekipe temeljnega pomena, saj podpirajo nacionalno identiteto in navdihujejo mlade športnike za doseganje športnih rezultatov na najvišji ravni, hkrati pa spodbujajo solidarnost z množičnim športom;

AG.

ker je nadaljnje izobraževanje in poklicno usposabljanje športnikov ključno za njihovo pripravo na poklicno pot po koncu športne kariere;

AH.

ker so naložbe v usposabljanje in izobraževanje talentiranih mladih športnikov na lokalni ravni ter spodbujanje tega usposabljanja in izobraževanja izjemnega pomena za dolgoročni razvoj športa in njegove vloge v družbi;

AI.

ker so prostovoljci steber organiziranega športa, saj skrbijo za oblikovanje in dostopnost športnih dejavnosti, zlasti na ravni množičnega športa; ker poleg tega nudi še eno odlično priložnost za usposabljanje za mlade, tudi na mednarodni ravni in v povezavi s programi sodelovanja in razvoja na območjih zunaj EU, kjer je treba okrepiti dialog in podpreti zunanjo politiko EU;

AJ.

ker v svojem najširšem smislu šport predstavlja sistem vrednot skupnosti in ker so te vrednote so temelj za skupni jezik, ki presega kulturne in jezikovne ovire; ker lahko prispeva h krepitvi dialoga in solidarnosti s tretjimi državami, spodbujanju varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin po vsem svetu in podpori zunanje politike EU in bi ga bilo treba uporabljati za te namene;

AK.

ker zbujajo kršitve pravic intelektualne lastnine športnih organizacij, tudi v obliki digitalnega piratstva (zlasti nedovoljeni prenosi športnih prireditev v živo), veliko skrb glede dolgoročnega financiranja športa na vseh ravneh;

AL.

ker je treba na vseh športnih prireditvah zagotavljati svobodo tiska;

AM.

ker lahko šport prispeva k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/14

—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 67(4) in 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, zlasti členov 7, 21 in 35 Konvencije,

—

ob upoštevanju člena 2 izbirnega protokola h Konvenciji Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije z dne 25. maja 2000,

—

ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 24. aprila 1963,

—

ob upoštevanju Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah z dne 29. maja 1993,

—

ob upoštevanju poročila komisarja za človekove pravice o posvojitvah in otrocih z vidika človekovih pravic, ki je bilo objavljeno 28. aprila 2011,

—

ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A8-0370/2016),

A.

ker je treba pri sprejemanju vseh odločitev na področju posvojitev nujno upoštevati načelo največje koristi za otroka, nediskriminacijo in njegove temeljne pravice;

B.

ker namen posvojitve ni, da bi odraslim dali pravico do otroka, temveč da bi otroku dali stabilno, ljubeče in skrbno okolje, v katerem bo otrok lahko skladno rasel in se razvijal;

C.

ker postopek posvojitve zadeva otroke, ki ob vložitvi prošnje za posvojitev še niso dopolnili 18 let oziroma še niso dosegli polnoletnosti v svoji državi izvora;

D.

ker je treba najti ravnovesje med pravico posvojenega otroka, da pozna svojo pravo identiteto, in pravico bioloških staršev, da zaščitijo svojo identiteto;

E.

ker gmotno stanje bioloških staršev ne bi smelo biti edina podlaga in razlog, da jim pristojni organi odvzamejo roditeljsko pravico in dajo otroka v posvojitev;

F.

ker se postopek posvojitve ne bi smel začeti, preden postane morebitna odločba o odvzemu roditeljske pravice bioloških staršev pravnomočna in so ti imeli priložnost, da uporabijo vsa pravna sredstva zoper tako odločbo; ker lahko druge države članice odklonijo priznanje akta o posvojitvi, ki je bil sprejet brez teh postopkovnih jamstev;

G.

ker bo večja učinkovitost in preglednost omogočila izboljšave nacionalnih postopkov posvojitve, poenostavila pa bi lahko tudi mednarodne posvojitve, kar bi povečalo število posvojenih otrok; ker bi moralo biti v zvezi s tem spoštovanje člena 21 Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki so jo ratificirale vse države članice, glavno referenčno merilo za vse postopke, ukrepe in strategije v zvezi s čezmejnimi posvojitvami, ob spoštovanju največje koristi za otroka;

H.

ker bi bilo treba narediti več, da bi brezvestnim posredniškim organizacijam za preprečevanje izkoriščanja bodočih staršev, ki jih zanima posvojitev, in ker je treba torej sodelovanje pri boju proti kriminalu in korupciji v EU okrepiti tudi na tem področju;

I.

ker bi bilo treba čim bolj spodbujati namestitev bratov in sester v isto posvojiteljsko družino, da bi jih obvarovali pred dodatnimi travmatičnimi izkušnjami zaradi ločitve;

J.

ker je s Haaško konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah z dne 29. maja 1993 (v nadaljnjem besedilu: Haaška Konvencija), ki so jo ratificirale vse države članice, določen sistem upravnega sodelovanja in priznavanja meddržavnih posvojitev, tj. posvojitev, pri katerih posvojitelji in otrok oz. otroci svojega običajnega prebivališča nimajo v isti državi;

K.

ker je s Haaško konvencijo določeno, da se meddržavne posvojitve samodejno priznajo v vseh državah podpisnicah in da za veljavnost posvojitve ni potreben poseben postopek priznanja;

L.

ker se v skladu s Haaško konvencijo priznanje odkloni le, če je posvojitev v očitnem nasprotju z javnim redom zadevne države, ob upoštevanju največje koristi za otroka;

M.

ker je izobraževanje v pravosodju v najširšem pomenu bistveno za medsebojno zaupanje na vseh pravnih področjih, tudi na področju posvojitev; ker se morajo zato obstoječi programi EU za izobraževanje v pravosodju in podporo Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju bolj osredotočiti na specializirana sodišča, kot so sodišča za družinske zadeve in za mladoletnike;

N.

ker bi morali dobiti državljani boljši dostop do izčrpnih informacij o pravnih in postopkovnih vidikih posvojitev v državah članicah; ker bi v zvezi s tem lahko razširili portal e-pravosodje;

O.

ker je bilo leta 1997 vzpostavljeno sodelovanje v okviru Evropske mreže varuhov otrokovih pravic in bi bilo treba evropske varuhe s področja zadev, poveznih z otroki, spodbuditi k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju znotraj te mreže; ker bi bilo lahko med temi prizadevanji tudi njihovo vključevanje v obstoječe programe za izobraževanje v pravosodju, ki jih financira EU;

P.

ker bi bilo treba opraviti poglobljeno analizo, saj je treba storiti več za preprečevanje in boj proti čezmejni trgovini z otroki za namen posvojitve ter izboljšati ustrezno in učinkovito izvajanje obstoječih predpisov in smernic za boj proti trgovini z otroki; ker je treba torej sodelovanje pri boju proti kriminalu in korupciji v EU okrepiti tudi na tem področju, da bi preprečili ugrabitve, prodajo ali trgovino z otroki;

Q.

ker je načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami temeljnega pomena v pravu Unije, saj omogoča oblikovanje in vzdrževanje območja brez notranjih meja; ker načelo vzajemnega priznavanja, ki temelji na vzajemnem zaupanju, obvezuje države članice k temu, da izvršijo sodbo ali odločbo iz druge države članice;

R.

ker so kljub mednarodnim pravilom na tem področju še vedno razlike med mnenji držav članic glede načel, ki bi morala veljati za postopek posvojitve, tako kot obstajajo razlike tudi glede postopka posvojitve in pravnih učinkov postopka posvojitve;

S.

ker je Evropska unija pristojna za sprejemanje ukrepov za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami brez vpliva na nacionalno družinsko pravo, vključno na področju posvojitev;

T.

ker izjeme javnega reda služijo varovanju identitete držav članic, kar odraža tudi materialno družinsko pravo držav članic;

U.

ker trenutno ni evropskih določb o priznanju – samodejnem ali ne – nacionalnih aktov o posvojitvi, se pravi o posvojitvah, ki se opravijo izključno v eni državi članici;

V.

ker odsotnost takšnih določb povzroča precejšnje težave evropskim družinam, ki se po posvojitvi otroka preselijo v drugo državo članico, kjer posvojitev morda ne bo priznana, kar lahko pomeni, da bodo imeli starši težave pri zakonitem izvajanju roditeljske pravice, lahko pa se soočijo tudi z gmotnimi težavami zaradi različnih taks na tem področju;

W.

ker odsotnost takšnih določb ogroža pravice otrok do stabilne in stalne družine;

X.

ker so starši ob selitvi v drugo državo članico sedaj lahko dolžni iti skozi posebni nacionalni postopek priznanja ali celo ponovne posvojitve otroka, kar povzroča precejšnjo pravno negotovost;

Y.

ker lahko sedanje stanje povzroča resne težave in preprečuje družinam, da bi v celoti uveljavljale pravico do prostega gibanja;

Z.

ker je morda treba pregledati in oceniti splošno stanje prek posvetovanj med pristojnimi organi držav članic;

AA.

ker se Uredba Bruselj II ne ukvarja s priznanjem akta o posvojitvi, saj obravnava le starševsko odgovornost;

AB.

ker je zato izjemno pomembno, da se sprejme zakonodaja, ki bo omogočala samodejno priznanje domačega akta o posvojitvi, izdanega v eni državi članici, v drugi državi članici, pod pogojem, da se zagotovi spoštovanje nacionalnih predpisov o javnem redu in načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

AC.

ker bi takšna zakonodaja dopolnila Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 (1) (Bruselj IIa) na področju sodne pristojnosti in starševske odgovornosti in zapolnila luknjo na področju priznavanja posvojitev, kot določa mednarodno pravo (Haaška konvencija);

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/26

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Demokratični republiki Kongo;

—

ob upoštevanju izjav delegacije EU v Demokratični republiki Kongo stanju na področju človekovih pravic v tej državi,

—

ob upoštevanju političnih dogovorov, doseženih v Demokratični republiki Kongo 18. oktobra 2016 in 31. decembra 2016,

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 18. decembra 2016 o nezmožnosti dogovora v Demokratični republiki Kongo,

—

ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice/podpredsednice z dne 23. novembra 2016 o aktualnih političnih prizadevanjih v Demokratični republiki Kongo,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Demokratični republiki Kongo z dne 23. maja 2016 in 17. oktobra 2016,

—

ob upoštevanju lokalnih izjav EU z dne 2. avgusta 2016 in 24. avgusta 2016 o volilnem postopku v Demokratični republiki Kongo po začetku nacionalnega dialoga v državi,

—

ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Demokratični republiki Kongo, zlasti št. 2293 (2016) o podaljšanju režima sankcij za Demokratično republiko Kongo in mandatu skupine strokovnjakov ter št. 2277 (2016), s katero je bil podaljšan mandat misije OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo (MONUSCO),

—

ob upoštevanju izjav Varnostnega sveta OZN za javnost z dne 15. julija 2016 in 21. septembra 2016 o razmerah v Demokratični republiki Kongo,

—

ob upoštevanju letnega poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo, ki je bilo objavljeno 27. julija 2015,

—

ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN z dne 9. marca 2016 o misiji OZN za stabilizacijo v Demokratični republiki Kongo in o izvajanju okvirnega sporazuma o miru, varnosti in sodelovanju za Demokratično republiko Kongo in regijo,

—

ob upoštevanju skupnih sporočil za javnost Afriške unije, Združenih narodov, Evropske unije in Mednarodne organizacije za frankofonijo z dne 16. februarja 2016 in 5. junija 2016 o nujnosti vključujočega političnega dialoga v Demokratični republiki Kongo in ob upoštevanju njihove zaveze, da bodo podprli kongovske akterje pri prizadevanjih za utrditev demokracije v državi,

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o miru, varnosti in sodelovanju za Demokratično republiko Kongo in regijo, podpisanega februarja 2013 v Adis Abebi,

—

ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev,

—

ob upoštevanju skupne izjave, ki sta jo 24. septembra 2016 podala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica in komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica, potem ko je gabonsko ustavno sodišče razglasilo uradne rezultate predsedniških volitev,

—

ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o Gabonu z dne 11. septembra 2016,

—

ob upoštevanju sporočila za javnost Afriške unije z dne 1. septembra 2016, v kateri je obsodila nasilnost povolilnega konflikta v Gabonu in pozvala k njegovi mirni rešitvi,

—

ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014, ki ga je Svet Evropske unije sprejel 22. junija 2015,

—

ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa v okviru 11. evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020, v katerem ima prednost krepitev demokracije, upravljanja in pravne države,

—

ob upoštevanju resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 18. maja 2011 o izzivih za prihodnost demokracije in spoštovanju ustavne ureditve v državah AKP in EU ter njene resolucije z dne 27. novembra 2013 o spoštovanju pravne države ter vlogi nepristranskega in neodvisnega sodstva,

—

ob upoštevanju memoranduma o soglasju, ki sta ga podpisala Gabonska republika in Evropska unija in se nanaša na misijo EU za opazovanje volitev v Gabonu,

—

ob upoštevanju kongovske in gabonske ustave,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981,

—

ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

—

ob upoštevanju deklaracije Afriške unije iz leta 2002 o načelih, ki veljajo za demokratične volitve v Afriki,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker so pravna država, odgovornost, spoštovanje človekovih pravic ter svobodne in poštene volitve bistveni elementi vsake delujoče demokracije; ker se ti elementi v nekaterih državah podsaharske Afrike izpodbijajo, zlasti v Demokratični republiki Kongo in Gabonu, s tem pa se ti državi potiska v dolgotrajno obdobje politične nestabilnosti in nasilja;

B.

ker so za zmagovalca gabonskih predsedniških volitev leta 2016 razglasili Alija Bonga, dosedanjega predsednika Gabona, ki je bil na oblasti od smrti svojega očeta Omarja Bonga leta 2009; ker so mednarodni opazovalci, zlasti misija Evropske unije za opazovanje volitev, ugotovili očitne nepravilnosti pri zbiranju rezultatov;

C.

ker je Jean Ping, njegov glavni tekmec, izid takoj izpodbijal in obsodil; ker je bila na ustavnem sodišču vložena pritožba zoper nepravilnosti na volitvah s pozivom k ponovnemu štetju glasov, sodišče pa je rezultate nazadnje potrdilo; ker med obravnavo pritožbe vseeno niso bili razpršeni vsi dvomi o izidu predsedniških volitev;

D.

ker kongovski predsednik Joseph Kabila, ki je na oblasti od leta 2001, zavlačuje z volitvami in ostaja na položaju še po koncu svojega ustavnega mandata; ker je to povzročilo nesluteno politično napetost, nemire in nasilje po vsej državi;

E.

ker se je nasilje po izteku mandata predsednika Kabile povečalo, v spopadih med protestniki in varnostnimi silami pa je umrlo vsaj 40 ljudi; ker je bilo po navedbah OZN 107 ljudi poškodovanih oziroma se je z njimi slabo ravnalo, vsaj 460 pa je bilo aretiranih;

F.

ker sta predsednik Kabila in del opozicije 18. oktobra 2016 podpisala dogovor o preložitvi predsedniških volitev na april 2018; ker so strani, ki so 18. oktobra 2016 sklenile dogovor, po več mesecih pogajanj 31. decembra 2016 dosegle celovit in vključujoč politični dogovor; ker ta dogovor predvideva prvi miren prenos oblasti v državi po letu 1960, oblikovanje prehodne vlade nacionalne enotnosti, izvedbo volitev pred koncem leta 2017 in odstop Josepha Kabile s položaja predsednika;

G.

ker so v obeh državah izbruhnili ulični protesti, ki so bili nasilno zatrti, kar je povzročilo številne smrtne žrtve; ker so oblasti utišale pripadnike opozicije in civilne družbe, ki nasprotujejo sedanji vladi; ker skupine za človekove pravice nenehno poročajo o slabšanju razmer na področju človekovih pravic ter svobode izražanja in zbiranja, tudi o čezmerni uporabi sile proti mirnim protestnikom, samovoljnih aretacijah in pridržanjih ter politično motiviranih sojenjih;

H.

ker je svoboda medijev močno okrnjena, saj jo omejujejo z nenehnimi grožnjami in napadi na novinarje; ker so oblasti zaprle medijske hiše in radijske postaje ter omejujejo splet in družabna omrežja;

I.

ker je ena od značilnosti demokratične ureditve spoštovanje ustave, ki je temelj države, njenih institucij in pravne države; ker bi mirne, svobodne in poštene volitve v teh državah bistveno pripomogle k reševanju izzivov demokratičnega napredka in menjave oblasti v srednjeafriški regiji;

J.

ker nacionalni okvirni program v okviru 11. evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020 daje prednost krepitvi demokracije, upravljanja in pravne države; ker imajo EU in afriški partnerji velik skupni interes za nadaljnji razvoj demokracije in vzpostavitev pravilno delujočega ustavnega sistema;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/31

—

ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14 te listine,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (1),

—

ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, (2)

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom (4),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pobudi Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011„Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov“ (COM(2011)0567),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (6),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. in 29. novembra 2011 o referenčnem merilu za učno mobilnost (7),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (8),

—

ob upoštevanju Skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o ponovnem razmisleku o izobraževanju (10),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja,

—

ob upoštevanju deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (Pariška deklaracija), ki je bila sprejeta na neformalnem srečanju ministrov Evropske unije za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja (11),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (COM(2015)0429),

—

ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (12),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence (13),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja (16),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o razvoju medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja z izobraževanjem in usposabljanjem,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. maja 2016 o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju nasilne radikalizacije mladih in boju proti tej radikalizaciji,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016)0381),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (17),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) in Priloge 3 sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0389/2016),

A.

ker je Erasmus+ eden najuspešnejših programov Unije ter glavno orodje za podpiranje dejavnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa in je njegov namen izboljšati poklicno pot mladih in udeležencem ponujati družbene vezi; v obdobju med letoma 2014 in 2020 pa so priložnost za študij, usposabljanje in prostovoljstvo v drugi državi dobili več kot štirje milijoni Evropejcev;

B.

ker Komisija kaže prilagodljivost in je naredila inovativne korake, da bi se usmerila na nove izzive, na primer predlog glede beguncev, ter da bi spodbujala državljanske vrednote v okviru pobud Erasmus+ ter tako zagotavljala bolj dejaven in vključujoč medkulturni dialog;

C.

ker se velika izobraževalna, družbena, politična in ekonomska pomembnost programa izraža v 40-odstotnem povečanju proračuna za programsko obdobje ter v skoraj 100-odstotni stopnji obveznosti proračuna zaradi velikega števila predloženih vlog;

D.

ker vsi ustrezni podatki za popolno kvantitativno in kvalitativno analizo izvajanja še niso na voljo ter je zato prezgodaj za kvalitativno oceno učinkov programa;

E.

ker je iz rezultatov študije o učinku programa Erasmus iz leta 2014 (18) razvidno, da imajo tisti, ki so študirali ali se usposabljali v tujini, v primerjavi z drugimi, ki nimajo te izkušnje, dvakrat večje možnosti za zaposlitev, 85 % študentov v okviru programa Erasmus se odloči za študijsko izmenjavo ali praktično usposabljanje v tujini zato, da bi izboljšali svojo zaposljivost v tujini, stopnja brezposelnosti tistih, ki so študirali ali se usposabljali v tujini, pa je pet let po pridobitvi diplome za 23 % nižja; ker študija o učinku programa Erasmus kaže tudi, da 64 % delodajalcev meni, da je mednarodna izkušnja pomembna za zaposlovanje (ta delež je leta 2006 znašal le 37 %) in da se diplomantom z mednarodnimi izkušnjami dodeli večjo poklicno odgovornost; ker vsak tretji študent v okviru programa Erasmus za praktično usposabljanje dobi ponudbo za delo v podjetju, v katerem je opravil pripravništvo, skoraj vsak deseti pripravnik v okviru programa Erasmus, ki je opravljal prakso na delovnem mestu, pa je odprl svoje podjetje, kar jih namerava storiti oziroma o tem razmišljajo tri četrtine;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

95.

96.

97.

98.

99.

100.

101.

102.

103.

104.

105.

106.

107.

108.

109.

110.

111.

112.

113.

114.

115.

116.

117.

118.

119.

120.

121.

122.

123.

124.

125.

126.

127.

18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/48

—

ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07592/2016),

—

ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(d), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0431/2016),

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. februarja 2017 (1) o osnutku sklepa,

—

ob upoštevanju poročila o predhodni oceni sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Cookovimi otoki ter njegovega protokola iz junija 2013,

—

ob upoštevanju strateških smernic, ki so jih izdelale oblasti Cookovih otokov na področju razvoja lokalnega ribiškega sektorja, zlasti tistih iz dokumenta o priobalni ribiški politiki Cookovih otokov,

—

ob upoštevanju okvira ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, zlasti ciljev št. 1, 2, 9, 10 in 14,

—

ob upoštevanju sklepov in priporočil z 12. srečanja znanstvenega odbora Komisije za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) za dolgoročno ohranjanje in trajnostno rabo izrazito selivskih ribjih staležev zahodnega in srednjega Pacifika,

—

ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0015/2017),

A.

ker je Komisija opravila pogajanja z vlado Cookovih otokov za nov sporazum med Evropsko unijo in Cookovimi otoki o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Cookovimi otoki) za obdobje osmih let ter njegovega protokola o izvajanju za obdobje štirih let;

B.

ker je to prvi sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Cookovimi otoki, ki zagotavlja evropsko prisotnost v vodah vzhodnega Pacifika po nepodaljšanju sporazuma s Kiribati (in podpisanima, a neizvajanima sporazumoma z Mikronezijo in Salomonovimi otoki);

C.

ker je splošni cilj sporazuma med EU in Cookovimi otoki ter protokola okrepiti sodelovanje med EU in Cookovimi otoki na področju ribištva, kar je v interesu obeh pogodbenic in bo pomenilo vzpostavitev partnerskega okvira za spodbujanje trajnostne ribiške politike in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Cookovih otokov;

D.

ker bi morala naša prisotnost v regiji spodbujati trajnostno ribiško politiko in odgovorno izkoriščanje virov ter zagotavljati ustrezno upravljanje virov tuna v Pacifiku;

E.

ker sporazum med EU in Cookovimi otoki temelji na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, ki upošteva ukrepe za ohranjanje in upravljanje komisije za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika v mejah razpoložljivega presežka;

F.

ker obstajajo težave pri pregledovanju in nadzorovanju in ker je nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov težko rešljiv problem, zlasti zaradi razpršenosti ozemlja in virov;

G.

ker je v zahodnem in srednjem Pacifiku več plovil držav članic EU in ker so drugi ribiški sporazumi v regiji zastarali;

H.

ker je bilo dogovorjeno, da se drugim, neevropskim flotam ne bodo nudili ugodnejši pogoji od tistih, ki jih določa sporazum, in ker sporazum vsebuje klavzulo iz Cotonouja o človekovih pravicah, demokratičnih načelih in načelu pravne države;

I.

ker je namen sporazuma med EU in Cookovimi otoki spodbujanje učinkovitejšega in bolj trajnostnega razvoja ribiškega sektorja na otokih in z njim povezane industrije in dejavnosti, v skladu s cilji nacionalne ribiške politike Cookovih otokov, zlasti glede podpore znanstvenim raziskavam in obrtnemu ribolovu, povečanemu iztovarjanju v lokalnih pristaniščih, okrepitvi zmogljivosti za spremljanje, nadzor in preverjanje ribolovnih dejavnosti in boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, v skladu z okvirom ciljev trajnostnega razvoja;

J.

ker so prispevki za podporo razvoju sektorske ribiške politike Cookovih otokov, ki se gibljejo med 47,6 % in 50 % celotnega zneska, velik prispevek z vidika odstotka deleža;

K.

ker se stalež veleokega tuna od leta 2012 zmanjšuje in ker je zaradi tega komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika uvedla upravljalne ukrepe, o katerih bodo ponovno stekla pogajanja v letu 2017, in ker se je ulov z zaporno plavarico v letu 2015 zmanjšal za 26 % v primerjavi z letom 2014; ker se poleg tega vode Cookovih otokov štejejo za „svetišče morskih psov“, čeprav je treba poudariti, da to ni ciljna vrsta evropske flote, ki lovi v teh vodah v okviru novega sporazuma;

L.

ker so plovila EU za ribolov s parangalom v preteklosti lovila v toplejših vodah južno od Cookovih otokov; ker je treba upoštevati zahteve uredbe za ohranjanje morskih psov na Cookovih otokih; ker je predhodna ocena pokazala, da v prihodnosti plovila EU za ribolov s parangalom ne bodo zainteresirana za lovljenje v izključni ekonomski coni Cookovih otokov;

M.

ker so Cookovi otoki močno odvisni od uvožene hrane;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/52

—

ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 30. maja 2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije (C(2016)3301),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru za strokovne skupine: horizontalna pravila in javni register (C(2016)3300),

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za proračun (A8-0002/2017),

A.

ker je Parlament izrazil pomisleke v zvezi z delovanjem prejšnjega okvira za strokovne skupine Komisije iz novembra 2010 (3), ki je bil uveden s ciljem uvedbe pomembnih operativnih novosti za krepitev preglednosti in usklajenosti medinstitucionalnega dela;

B.

ker je zlasti Odbor za proračun glede na pomanjkanje preglednosti in neuravnoteženo sestavo nekaterih strokovnih skupin in glede na potrebo po zagotavljanju pravega ravnovesja pri sestavi strokovnih skupin z vidika strokovnega znanja in zastopanih stališč v letih 2011 in 2014 sprejel proračunske rezerve in pozval k njihovi reformi, vendar na ta poziv še ni bilo odziva;

C.

ker je bilo v nedavni študiji, ki jo je naročil, ugotovljeno splošno pomanjkanje preglednosti in neravnovesje v sestavi nekaterih strokovnih skupin (4);

D.

ker sta uravnotežena sestava in preglednost nujna pogoja za to, da bi strokovna mnenja ustrezno odražala potrebo po regulativnih ukrepih in podpirala legitimnost strokovnega znanja in regulativnih ukrepov v očeh evropskih državljanov;

E.

ker je evropska varuhinja človekovih pravic v svoji strateški preiskavi (5) podala priporočilo glede sestave strokovnih skupin Komisije, pri čemer se je zlasti osredotočila na potrebo po večji preglednosti strokovnih skupin;

F.

ker se je Komisija pred sprejetjem sklepa posvetovala s predstavniki Parlamenta in evropsko varuhinjo človekovih pravic;

G.

ker je Komisija Parlamentu predstavila delovni dokument služb Komisije, s čimer se je odzvala na priporočila iz delovnega dokumenta poročevalca Odbora za proračunski nadzor;

H.

ker na žalost ne glede na to niti delovni dokument služb Komisije niti njen sklep ne ponuja rešitev za vse pomisleke Parlamenta;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

18.7.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 252/56

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 325,

—

ob upoštevanju členov 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (1),

—

ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic, s katerim je zaključila svojo samoiniciativno preiskavo o prijavljanju nepravilnosti (OI/1/2014/PMC),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (2),

—

ob upoštevanju člena 9 Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji,

—

ob upoštevanju člena 22(a) Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti,

—

ob upoštevanju členov 8, 13 in 33 konvencije Združenih narodov proti korupciji,

—

ob upoštevanju načela 4 iz priporočila OECD o izboljšanju etičnega ravnanja v javni službi,

—

ob upoštevanju preiskave urada evropske varuhinje človekovih pravic z dne 2. marca 2015 in njenega poziva institucijam EU, naj sprejmejo potrebna pravila o prijavljanju nepravilnosti,

—

ob upoštevanju publikacije OECD z naslovom Zaveza učinkoviti zaščiti žvižgačev,

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Guja proti Moldaviji, vloga št. 14277/04 z dne 12. februarja 2008,

—

ob upoštevanju člena 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0004/2017),

A.

ker mora imeti Parlament v okviru postopka razrešnice čim več informacij o vseh morebitnih nepravilnostih; ker ima Evropski parlament v primerih v zvezi z nepravilnostmi v institucijah pravico do popolnega dostopa do informacij, da bi lahko vodil postopek razrešnice ob polnem poznavanju dejstev;

B.

ker Evropsko računsko sodišče daje Parlamentu odlično osnovo za njegove preiskave, vendar samo ne more obravnavati vseh posameznih odhodkov;

C.

ker tudi Komisija in druge institucije EU Parlamentu posredujejo informativna poročila o svoji porabi, vendar se pri tem prav tako opirajo na uradne mehanizme poročanja;

D.

ker veliko sredstev Unije sodi v okvir deljenega upravljanja Komisije in držav članic, zato Komisija težko poroča o nepravilnostih v zvezi s posameznimi projekti;

E.

ker Parlament od posameznih državljanov in nevladnih organizacij redno prejema informacije v zvezi z nepravilnostmi glede posameznih projektov, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije;

F.

ker imajo torej prijavitelji nepravilnosti pomembno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in sporočanju nepravilnosti v zvezi z odhodki, povezanimi s proračunom EU, pa tudi pri ugotavljanju in razkrivanju primerov korupcije; ker je treba v smislu evropskega javnega dobrega vzpostaviti in spodbujati kulturo zaupanja, v kateri se uradniki in drugi uslužbenci EU, pa tudi splošna javnost, zavedajo, da jih varujejo prakse dobrega upravljanja, prav tako pa je očitno, da institucije EU podpirajo, ščitijo in spodbujajo morebitne prijavitelje nepravilnosti;

G.

ker je treba v ta namen nujno vzpostaviti horizontalni pravni okvir, ki bo določal pravice in obveznosti ter ščitil prijavitelje nepravilnosti v celotni EU, pa tudi v institucijah EU (zagotavljanje anonimnosti, pravna, psihološka in po potrebi finančna pomoč, dostop do različnih informacijskih kanalov, programi za hitro odzivanje itd.);

H.

ker je večina držav članic EU ratificirala konvencijo OZN proti korupciji, po kateri je obvezno prijavitelje nepravilnosti ustrezno in učinkovito zaščititi;

I.

ker je prijavljanje nepravilnosti bistven vir informacij v boju proti organiziranemu kriminalu in preiskavah korupcije v javnem sektorju;

J.

ker imajo prijavitelji nepravilnosti zlasti pomembno vlogo pri odkrivanju in prijavljanju korupcije in goljufij, saj si osebe, ki so neposredno udeležene pri teh kaznivih dejanjih, dejavno prizadevajo ta dejanja prikriti pred vsakršnim uradnim mehanizmom poročanja;

K.

ker je prijavljanje nepravilnosti na osnovi načel preglednosti in integritete bistvenega pomena; ker je treba zato prijavitelje nepravilnosti zaščititi z zakonodajo in v celotni Evropski uniji izboljšati njihovo zaščito, vendar samo, če je namen njihovih dejanj zaščititi javni interes in če ravnajo v dobri veri v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

L.

ker oblasti ne bi smele omejevati ali zmanjševati sposobnosti prijaviteljev nepravilnosti in novinarjev za dokumentiranje in razkrivanje nezakonitih, nepravilnih in škodljivih praks, kadar se te informacije razkrijejo v dobri veri in se javnemu interesu pripiše prednostni pomen;

M.

ker so v skladu s členi 22a, 22b in 22c kadrovskih predpisov od 1. januarja 2014 vse institucije EU dolžne uvesti interna pravila za zaščito prijaviteljev nepravilnosti, ki so uradniki institucij EU, delovna skupina medinstitucionalnega pripravljalnega odbora za vprašanja glede kadrovskih predpisov, ki obravnava zaščito prijaviteljev nepravilnosti, pa še ni zaključila dela; ker bi ta skupina morala v svoje delo vključiti tudi oceno položaja prijaviteljev nepravilnosti, ki so jih doletele negativne posledice v institucijah, da bi na podlagi izkušenj iz preteklosti vzpostavili primere najboljše prakse; meni, da je treba v teh pravilih upoštevati hierarhijo in posebnosti posameznih kategorij iz kadrovskih predpisov;

N.

ker zaščita prijaviteljev nepravilnosti na ravni držav članic ni niti harmonizirana niti se ne izvaja, kar pomeni, da je zanje lahko osebno ali poklicno tveganje, da Parlamentu predložijo informacije o nepravilnostih, tudi če so ogroženi finančni interesi Evropske unije; ker se o nepravilnostih ne poroča prav zato, ker se ljudje bojijo posledic zaradi nezadostne zaščite in ker ne verjamejo, da bo na podlagi njihove prijave kdo ukrepal, zaradi česar so ogroženi finančni interesi Unije;

O.

ker je treba zagotoviti, da se vse oblike povračilnih ukrepov proti prijaviteljem nepravilnosti ustrezno kaznujejo;

P.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 2013 pozval Komisijo, naj do konca leta 2013 predloži zakonodajni predlog o ustanovitvi učinkovitega in celovitega evropskega programa za zaščito prijaviteljev nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju, da bi zaščitili osebe, ki odkrijejo neučinkovito upravljanje in nepravilnosti ter prijavijo primere nacionalne ali čezmejne korupcije, povezane s finančnimi interesi EU; ker je poleg tega pozval države članice, naj za prijavitelje nepravilnosti vzpostavijo ustrezno in učinkovito zaščito;

Q.

ker je zakonodajalec EU zaščito za prijavitelje nepravilnosti predvidel že v sektorskih instrumentih, vključno z Direktivo 2013/30/EU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju, Uredbo (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga, Direktivo (EU) 2015/849 o pranju denarja in financiranju terorizma in Uredbo (EU) št. 376/2014 o poročanju o dogodkih;

R.

ker je zaščita prijaviteljev nepravilnosti v Uniji postala še bolj nujna, saj direktiva o poslovnih skrivnostih omejuje pravice prijaviteljev nepravilnosti in lahko zato nenamerno odvrača osebe, ki želijo poročati o nepravilnostih v zvezi s financiranjem Unije, od katerega imajo korist posamezna podjetja;

S.

ker so veliko dela že opravile mednarodne organizacije, na primer Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svet Evrope, ki sta pripravila priporočila v zvezi z zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

T.

ker po podatkih OECD več kot tretjina organizacij z mehanizmom poročanja ni imela pisne politike o zaščiti tistih, ki poročajo, pred povračilnimi ukrepi oziroma zanjo ni vedela;

U.

ker so mednarodna načela za zakonodajo o prijaviteljih nepravilnosti pripravile tudi nevladne organizacije, kot sta Transparency International in Whistleblowing International Network, in bi se morala EU pri svojih pobudah na tem področju zgledovati po njih;

V.

ker ima urad evropskega varuha človekovih pravic jasno pristojnost za preiskavo pritožb državljanov EU zoper slabo upravljanje v institucijah EU, vendar ne more zaščititi prijaviteljev nepravilnosti v državah članicah;

W.

ker nova različica kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki velja od 1. januarja 2014, vsebuje več določb o prijavljanju nepravilnosti;

X.

ker je zaščita prijaviteljev nepravilnosti bistvena za ohranjanje javnega dobrega in varstvo finančnih interesov Unije ter spodbujanje kulture javne odgovornosti in integritete v javnih in zasebnih institucijah;

Y.

ker so zaposleni v številnih sodnih oblasteh, zlasti pa v zasebnem sektorju, zavezani zaupnosti, kar zadeva določene informacije, kar pomeni, da so lahko prijavitelji nepravilnosti soočeni z disciplinskimi ukrepi zaradi poročanja zunaj svoje organizacije;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.