4.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 233/4

Menjalni tečaji eura (1)

3. julija 2018

(2018/C 233/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1665
JPY	japonski jen	129,09
DKK	danska krona	7,4506
GBP	funt šterling	0,88350
SEK	švedska krona	10,3123
CHF	švicarski frank	1,1573
ISK	islandska krona	124,60
NOK	norveška krona	9,4655
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,073
HUF	madžarski forint	327,35
PLN	poljski zlot	4,3915
RON	romunski leu	4,6615
TRY	turška lira	5,4444
AUD	avstralski dolar	1,5761
CAD	kanadski dolar	1,5344
HKD	hongkonški dolar	9,1506
NZD	novozelandski dolar	1,7281
SGD	singapurski dolar	1,5921
KRW	južnokorejski won	1 298,07
ZAR	južnoafriški rand	15,9718
CNY	kitajski juan	7,7481
HRK	hrvaška kuna	7,3845
IDR	indonezijska rupija	16 766,10
MYR	malezijski ringit	4,7208
PHP	filipinski peso	62,249
RUB	ruski rubelj	73,6468
THB	tajski bat	38,681
BRL	brazilski real	4,5429
MXN	mehiški peso	22,9451
INR	indijska rupija	79,9310

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

4.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 233/6

Umik predlogov Komisije

(2018/C 233/05)

Seznam umaknjenih predlogov

Dokument	Medinstitucionalni postopek	Naslov
Kmetijstvo in razvoj podeželja
COM/2017/0150	2017/068/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi prilagoditvene stopnje za neposredna plačila, določene v Uredbi (EU) št. 1306/2013, za koledarsko leto 2017
Gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carina
COM/2011/737	2011/333/CNS	Predlog uredbe Sveta o načinih in postopkih za dajanje lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost na razpolago
COM/2014/43	2014/0020/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU
Zunanje zadeve in varnostna politika
COM/2003/695	CNS 2003/0268	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Andsko skupnostjo in njenimi državami članicami, republikami Bolivijo, Kolumbijo, Ekvador, Peru in Bolivarsko republiko Venezuelo na drugi strani
COM/2014/360	2014/0182/NLE	Predlog sklepa Sveta o stališču Unije v Svetu za sodelovanje, ustanovljenem s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Gruzija
COM/2014/359	2014/0181/NLE	Predlog sklepa Sveta o stališču Unije v Svetu za sodelovanje, ustanovljenem s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Moldavija
JOIN/2013/014	2013/0149/NLE	Skupni predlog sklepa Sveta o stališču Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani, v zvezi s sprejetjem Priporočila o izvajanju drugega akcijskega načrta ESP EU-Libanon
Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja
COM/2012/164	2012/82/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi postopka selitve motornih vozil, registriranih v drugi državi članici, na enotnem trgu
Mednarodno sodelovanje in razvoj
COM/2011/0861	2011/0420/NLE	Predlog sklepa Sveta o pristopu EU k Mednarodnemu svetovalnemu odboru za bombaž (ICAC)
Pravosodje, potrošniki in enakost spolov
COM/2014/0212	2014/0120/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom
Pomorske zadeve in ribištvo
COM/2011/0760	2011/0345/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež
COM/2013/09	2013/0007/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike
Migracije, notranje zadeve in državljanstvo
COM/2014/163	2014/0095/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o popotniškem vizumu ter spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 562/2006 in (ES) št. 767/2008
COM/2014/164	2014/0094/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem zakoniku Unije (Vizumski zakonik)
Promet
COM/2013/409	2013/0187/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa

4.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 233/8

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o spletni manipulaciji in osebnih podatkih

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) www.edps.europa.eu)

(2018/C 233/06)

Digitalizacija družbe in gospodarstva ima mešan vpliv na državljansko udejstvovanje pri sprejemanju odločitev in na ovire pri vključevanju javnosti v demokratične procese.

Analitika masovnih podatkov in sistemi umetne inteligence omogočajo zbiranje, združevanje, analiziranje in stalno shrambo ogromnih količin podatkov. V zadnjih dveh desetletjih se je za večino spletnih storitev vzpostavil prevladujoč poslovni model, ki temelji na sledenju ljudem na spletu in zbiranju podatkov o njihovem značaju, zdravju, razmerjih ter mislih in mnenjih, da bi se ustvarjali prihodki iz digitalnega oglaševanja. Ti digitalni trgi so se skoncentrirali okrog nekaj podjetij, ki delujejo kot učinkoviti vratarji svetovnega spleta in katerih tržna vrednost, prilagojena za inflacijo, je višja od vrednosti katerih koli drugih podjetij v zgodovini.

Ta digitalni ekosistem je povezal ljudi po vsem svetu, saj svetovni splet uporablja 50 % prebivalstva, pri tem pa je mogoče opaziti zelo neenakomerno geografsko, zdravstveno in spolno zastopanost. Po začetnem optimizmu glede potenciala, ki ga imajo spletna orodja in družbeni mediji pri državljanskem udejstvovanju, se je pojavila zaskrbljenost, da se z ljudmi manipulira, in to tako s stalnim zajemanjem pogosto zaupnih informacij o njih kot z nadzorom informacij, ki jih glede na to, v katero kategorijo so umeščeni, vidijo na spletu. Viralno ogorčenje je ključno gonilo vrednosti za veliko storitev na podlagi algoritmov, pri čemer so nekateri proizvodi in aplikacije zasnovani tako, da kar najbolj pritegnejo pozornost in povečujejo zasvojenost. Povezanost je, vsaj po sedanjem modelu, vodila v nesoglasja.

Razprava, ki je sledila, se je vrtela okrog zavajajočih, napačnih ali klevetniških informacij (vsebin), prikazanih ljudem, da bi vplivale na politični diskurz in volitve – ta pojav je bil imenovan lažne novice ali spletne dezinformacije. Rešitve so bile usmerjene v ukrepe za preglednost, ki so izpostavili vir informacij, hkrati pa zapostavili odgovornost akterjev v ekosistemu, ki s škodljivim ravnanjem kujejo dobiček. Medtem koncentracija na trgu in vzpon prevladujočih platform ustvarjata novo grožnjo medijskemu pluralizmu. Po mnenju ENVP ta kriza zaupanja v digitalni ekosistem ponazarja soodvisnost zasebnosti in svobode izražanja. Zaupen prostor, ki je na voljo ljudem, se je kot posledica neizogibnega nadzora podjetij in vlad zmanjšal, kar negativno vpliva na sposobnost in pripravljenost ljudi, da bi se izražali in neovirano navezovali stike tudi v civilni sferi, ki je zelo pomembna za trdno demokracijo. Zato to mnenje obravnava način, kako se uporabljajo osebni podatki, s katerimi se izvaja mikrociljanje posameznikov in skupin s specifično vsebino, zadevne temeljne pravice in vrednote ter ustrezne zakone za blažitev s tem povezanih groženj.

ENVP se že več let zavzema za tesnejše sodelovanje med organi za varstvo podatkov in drugimi regulativnimi organi, da bi se zaščitile pravice in interesi posameznikov v digitalni družbi, zaradi česar je leta 2017 vzpostavil digitalno klirinško hišo. Glede na zaskrbljenost, da politične kampanje morda izrabljajo digitalni prostor, da bi se izognile veljavni zakonodaji (1), verjamemo, da je zdaj čas, da se to sodelovanje razširi tudi na volilne in avdiovizualne regulativne organe.

1. ZAKAJ OBJAVLJAMO TO MNENJE

(i) Intenzivna potekajoča javna razprava

Trenutno poteka intenzivna javna razprava o učinku današnjega obširnega in kompleksnega ekosistema digitalnih informacij ne le na tržno gospodarstvo, ampak tudi na politično ekonomijo, na to, kako politično okolje vpliva na gospodarstvo. Glavne platforme so v središču tega ekosistema, s čimer nesorazmerno pridobivajo zaradi rasti digitalnega oglaševanja, in z njegovim razvojem povečujejo svojo sorazmerno moč. Osebni podatki so potrebni za razčlenjevanje, ciljanje in prilagajanje sporočil, prikazanih posameznikom, vendar se večina oglaševalcev ne zaveda, kako se take odločitve sprejmejo, in večina posameznikov se ne zaveda, kako se uporabljajo. Sistem nagrajuje senzacionalistično in viralno vsebino ter na splošno ne razlikuje med oglaševalci, bodisi komercialnimi ali političnimi. Razkritja o tem, kako so se namerne dezinformacije (lažne novice) razširjale po tem sistemu, so privedla do bojazni, da je integriteta demokracij morda v nevarnosti. Gonilo sistemov umetne inteligence – katerih trg tudi zaznamuje koncentracija – so podatki in če ti ne bodo preverjeni, bodo okrepili oddaljevanje in nesprejemanje odgovornosti pri sprejemanju odločitev v tem okolju.

(ii) Pomembnost zakonodaje o varstvu podatkov in političnih kampanj

Temeljne pravice do zasebnosti in varstva podatkov so pri izboljšanju tega stanja nedvomno ključni dejavnik, zaradi česar je to vprašanje strateška prednostna naloga za vse neodvisne organe za varstvo podatkov. Regulativni organi za varstvo podatkov so v svoji Resolution on the Use of Personal Data for Political Communication (resoluciji o uporabi osebnih podatkov v politični komunikaciji) iz leta 2005 izrazili poglavitne pomisleke z vsega sveta v zvezi z varstvom podatkov, povezane z obsežnejšo obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo nekomercialni akterji. Nanašala se je zlasti na obdelavo občutljivih podatkov, povezanih z resničnimi ali domnevnimi moralnimi in političnimi prepričanji ali dejavnostmi ali z glasovalnimi dejavnostmi in napadalno oblikovanje profilov različnih ljudi, ki so trenutno razvrščeni – včasih netočno ali na podlagi površnega stika – kot simpatizerji, podporniki, privrženci ali strankarski (2). V mednarodni resoluciji so pozvali k strožjemu izvrševanju predpisov o varstvu podatkov glede zmanjšanja količine podatkov, zakonite obdelave, privolitve, preglednosti, pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, omejitve namena in varnosti podatkov. Zdaj je morda čas, da se ta poziv obnovi.

Zakonodaja EU o varstvu podatkov in zaupnosti elektronskih komunikacij se nanaša na zbiranje podatkov, oblikovanje profilov in mikrociljanje in če bi se ustrezno izvrševala, bi morala zmanjšati škodo, nastalo zaradi poskusov manipulacije posameznikov in skupin. Obdelava podatkov o volivcih, ki jo izvajajo politične stranke, v EU spada na področje uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov. V Splošni uredbi o varstvu podatkov so osebni podatki, ki razkrivajo politična mnenja, opredeljeni kot posebna vrsta podatkov. Obdelava takih podatkov je na splošno prepovedana, razen kadar velja katera od naštetih izjem. V kontekstu političnih kampanj sta posebej relevantni naslednji dve izjemi, ki ju je vredno navesti v celoti:

„(d)

obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(e)	obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi […];

(g)

obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.“

Izjava 56 pojasnjuje člen 9(2)(g): „[k]adar med volilnimi dejavnostmi delovanje demokratičnega sistema v državi članici zahteva, da politične stranke zberejo osebne podatke o političnih mnenjih ljudi, se lahko obdelava takih podatkov dovoli iz razlogov javnega interesa, če so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.“

Več organov za varstvo podatkov je razvilo pravila ali smernice o obdelavi podatkov v politične namene:

—

marca 2014 je italijanski organ za varstvo podatkov sprejel pravila o obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo politične stranke. Pravila so poudarila splošno prepoved uporabe osebnih podatkov, objavljenih na svetovnem spletu, na primer na družbenih omrežjih ali forumih, za namene političnega komuniciranja, če so bili ti podatki zbrani za druge namene (3),

—

novembra 2016 je francoska državna komisija za varstvo podatkov (CNIL) predpisala dodatne smernice k svojim priporočilom o političnem komuniciranju iz leta 2012, pri čemer je določila pravila za obdelavo osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Komisija je poudarila predvsem, da je zbiranje podatkov o volivcih zaradi oblikovanja profilov in ciljanja na družbenih omrežjih lahko zakonito samo, če temelji na privolitvi, ki je podlaga za obdelavo podatkov (4),

—

aprila 2017 je urad informacijskega pooblaščenca Združenega kraljestva (ICO) izdal posodobljene smernice Guidance on political campaigning (smernice o političnih kampanjah), ki so vključevale tudi smernice o uporabi analitike podatkov v političnih kampanjah. Urad informacijskega pooblaščenca je razložil, da ko politična organizacija za izvedbo analitike pooblasti tretjo družbo, potem je ta družba verjetno obdelovalec podatkov, organizacija pa upravljavec. Da bi bila obdelava zakonita, je treba upoštevati specifične določbe zakona o varstvu podatkov, ki urejajo razmerje med upravljavcem in obdelovalcem (5).

Smernice nacionalnih organov za varstvo podatkov bi lahko zagotovile dodatno zanesljivo tolmačenje določb o varstvu podatkov in zakonodaji o zasebnosti, ki upoštevajo razlike pri organizaciji nacionalnih političnih sistemov (6).

(iii) Namen tega mnenja ENVP

Vizija ENVP je pomagati EU, da v globalnem dialogu o varstvu podatkov in zasebnosti v digitalni dobi daje zgled, tako da prepozna interdisciplinarne politične rešitve za izzive na področju masovnih podatkov in razvija etično razsežnost obdelave osebnih podatkov (7). ENVP je pozval, naj se posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, obravnava „kot posameznika, ne pa le kot potrošnika ali uporabnika“, in poudarili etična vprašanja v zvezi z napovednim oblikovanjem profilov in individualnim prilagajanjem na podlagi algoritmov (8). Pozval je tudi k odgovornemu in trajnostnemu razvoju digitalne družbe, ki temelji na nadzoru posameznika nad osebnimi podatki o njem, inženiringu, ki upošteva vidik zasebnosti, ter sprejemanju odgovornosti in skladnem izvrševanju (9). Svetovalna skupina za etiko pri ENVP je v poročilu iz januarja 2018 ugotovila, da „mikrociljanje volilnega agitiranja spreminja pravila javnega govora, s čimer zmanjšuje prostor za razpravo in izmenjavo idej“, zato je „nujno potrebna demokratična razprava o uporabi in izkoriščanju podatkov za politične kampanje in odločanje“ (10).

To vprašanje uporabe informacij in osebnih podatkov z namenom manipulacije ljudi in politike seveda močno presega pravico do varstva podatkov. Posamezniku prilagojeno in mikrociljano spletno okolje ustvarja filtrirne mehurčke, zaradi česar so ljudje izpostavljeni približno enakim informacijam in naletijo na manj mnenj, kar povzroča večjo politično in ideološko polarizacijo (11). To krepi prodornost in prepričljivost lažnih zgodb in zarot (12). Raziskave kažejo, da bi manipulacija virov novic ali rezultatov iskanja lahko vplivala na volilno vedenje ljudi (13).

ENVP se zavzema za to, da je obdelava osebnih podatkov, kot je navedeno v Splošni uredbi o varstvu podatkov, koristna za ljudi, ne pa obratno (14). Tehnološki napredek se ne sme ovirati, temveč ga je treba usmerjati v skladu z našimi vrednotami. Spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do varstva podatkov, je odločilno za zagotovitev poštenih volitev, zlasti ko se približujemo volitvam za Evropski parlament, ki bodo leta 2019 (15). To mnenje je zadnje v vrsti obsežnejših aktivnosti ENVP v zvezi z vprašanjem, kako je treba izvajati varstvo podatkov, da se obravnavajo najbolj pereči pomisleki v javni politiki. Temelji na dosedanjem delu ENVP v zvezi z masovnimi podatki in digitalno etiko ter potrebo po uskladitvi zakonske ureditve o konkurenčnih in poštenih trgih (16). V mnenju bo najprej povzet proces, pri katerem osebni podatki spodbujajo in določajo prevladujoč cikel digitalnega sledenja, mikrociljanja in manipulacije. Nato bodo obravnavane vloge različnih akterjev v ekosistemu digitalnih informacij. Obravnavani bodo zadevne temeljne pravice, ustrezna načela varstva podatkov in druge ustrezne pravne obveznosti. Končalo se bo s priporočilom, da se bo težava spletne manipulacije najverjetneje le še poslabšala, da posamezni regulativni pristopi sami po sebi ne bodo zadostni in da morajo regulativni organi zato nujno sodelovati, da bi se spopadli ne le z lokaliziranimi zlorabami, ampak tudi s strukturnimi izkrivljanji, ki jih povzroča prevelika koncentracija na trgu.

7. SKLEPNA UGOTOVITEV

Spletna manipulacija ogroža družbo, saj se zaradi filtrirnih mehurčkov in zaprtih skupnosti ljudje težje razumejo med sabo in delijo svoje izkušnje. Oslabitev tega družbenega lepila bi lahko omajalo demokracijo ter druge temeljne pravice in svoboščine. Spletna manipulacija je tudi simptom nejasnosti in neprevzemanja odgovornosti v digitalnem ekosistemu. Težava je resnična in pereča ter bo verjetno postala še hujša s tem, ko bo več ljudi in stvari povezanih s svetovnim spletom in bo vloga sistemov umetne inteligence narasla. Srž težave je deloma neodgovorna, nezakonita in neetična uporaba osebnih podatkov. Preglednost je potrebna, vendar ni dovolj. Upravljanje vsebine je morda potrebno, vendar se ne sme dovoliti, da bi ogrozilo temeljne pravice. Del rešitve je torej dosledno izvrševanje veljavnih predpisov, zlasti Splošne uredbe o varstvu podatkov, skupaj z drugimi normativnimi predpisi o volitvah in medijskem pluralizmu.

Ker želi ENVP prispevati k pospeševanju razprave, bo spomladi leta 2019 sklical delavnico, na kateri bodo nacionalni regulativni organi s področja varstva podatkov ter volilne in avdiovizualne zakonodaje lahko podrobneje proučili te interakcije, razpravljali o izzivih, s katerimi se spoprijemajo, in obravnavali možnosti za skupne ukrepe, tudi ob upoštevanju prihodnjih volitev za Evropski parlament.

V tem mnenju so podane utemeljitve o tem, da tehnologija in vedenje na trgu povzročata škodo zaradi strukturnih neravnovesij in izkrivljanj. ENVP je pozval k prilagoditvi spodbud za uvajanje inovacij. Tehnološki velikani in pionirji so do zdaj uživali koristi delovanja v razmeroma nenadzorovanem okolju. Prizadete so tradicionalne panoge in osnovni koncepti krajevne pristojnosti in suverenosti ter tudi družbene norme, vključno z demokracijo. Te vrednote so odvisne od pluralnosti glasov in ravnovesja med strankami. En sam akter ali sektor se s tem ne more spopasti. Varstvo podatkov je del rešitve in to morda večji, kot bi pričakovali. Ni dovolj, da se zanašamo na dobro voljo komercialnih akterjev, ki se na koncu izkažejo za neodgovorne. Zdaj moramo ukrepati, da se na bolj pošten način razširijo koristi digitalizacije.

V Bruslju, 19. marca 2018

Giovanni BUTTARELLI

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) Glej na primer http://www.independent.co.uk/news/uk/politics/election-2017-facebook-ads-marginal-seats-tories-labour-outdated-election-spending-rules-a7733131.html (dostop 18.3.2018).

(2) Resolucija je na voljo na spletnem naslovu: https://icdppc.org/wp-content/uploads/2015/02/Resolution-on-Use-of-Personal-Data-for-Polictical-Communication.pdf (dostop 18.3.2018).

(3) http://www.garanteprivacy.it/web/guest/home/docweb/-/docweb-display/docweb/3013267, „Provvedimento in materia di trattamento di dati presso i partiti politici e di esonero dall’informativa per fini di propaganda elettorale“, v uradnem listu številka 71 dne 26. marca 2014 objavil italijanski organ za varstvo podatkov (splet. št. dok. 3013267).

(4) https://www.cnil.fr/fr/communication-politique-quelles-sont-les-regles-pour-lutilisation-des-donnees-issues-des-reseaux, „Communication politique: quelles sont les règles pour l’utilisation des données issues des réseaux sociaux?“, 8. novembra 2016 objavila Commission Nationale de l’informatique et des libertés (francoska državna komisija za informatiko in pravice).

(5) Https://ico.org.uk/media/for-organisations/documents/1589/promotion_of_a_political_party.pdf, urad informacijskega pooblaščenca, „Guidance on political campaigning“ (20170426).

(6) V skladu s členom 57(1)(d) GDPR vsak nadzorni organ na svojem ozemlju „spodbuja ozaveščenost upravljavcev in obdelovalcev glede njihovih obveznosti na podlagi te uredbe“.

(7) Glej Zgledno delovanje: Strategija ENVP za obdobje 2015–2019, str. 17 Masovni podatki se po našem mnenju nanašajo na prakso združevanja velikih količin podatkov iz različnih virov in njihovo analizo, pri čemer se pogosto uporabljajo algoritmi samostojnega učenja za informirane odločitve. Ena od največjih vrednosti masovnih podatkov za podjetja in vlade pa izhaja iz spremljanja vedenja ljudi, kolektivno in individualno, in temelji na njegovi predvidljivi zmogljivosti, mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 4/2015 z naslovom Novi digitalni etiki naproti: podatki, dostojanstvo in tehnologija, 11.9.2015, str. 6.

(8) Profili, ki se uporabljajo za napovedovanje vedênja ljudi, so pod pritiskom tveganja stigmatizacije, krepitve obstoječih stereotipov, družbenega in kulturnega razlikovanja in izključevanja, tovrstna kolektivna inteligenca pa ogroža posamezno izbiro in enake možnosti. Taki filtrirni mehurčki ali osebne zaprte celice lahko na koncu ovirajo ustvarjalnost, inovativnost ter pravici do izražanja ter zbiranja in združevanja, ki so omogočile, da so digitalne tehnologije zaživele, mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 4/2015, str. 13 (viri niso vključeni).

(9) Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 7/2015 z naslovom Soočanje z izzivi masovnih podatkov, str. 9.

(10) Poročilo svetovalne skupine za etiko pri Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, januar 2018, str. 28.

(11) Glej na primer The Economist, How the World Was Trolled (4. november 2017), vol. 425, št. 9065, str. 21–24.

(12) Allcott, H., in Gentzkow, M., Social Media and Fake News in the 2016 Election (pomlad 2017). Stanford University, Journal of Economic Perspectives, vol. 31, št. 2, str. 211–236. https://web.stanford.edu/~gentzkow/research/fakenews.pdf, str. 219.

(13) V enem poskusu so uporabnike družbenih platform seznanili, kaj so povedali njihovi prijatelji glede tega, kako so volili, kar je povzročilo, da je statistično pomembno večji segment prebivalstva (0,14 % prebivalstva z volilno pravico ali približno 340 000 volivcev) odšel na vmesne volitve za kongres leta 2010; Allcott, H., in Gentzkow M., Social Media and Fake News in the 2016 Election (pomlad 2017), Stanford University, Journal of Economic Perspectives, vol. 31, št. 2, str. 211–236, str. 219. V drugi študiji so raziskovalci trdili, da razlike pri rezultatih Googlovega iskanja lahko spremenijo glasovalne izbire neodločenih volivcev za 20 %; Zuiderveen Borgesius, F., Trilling, D., Möller, J., Bodó, B., de Vreese, C., in Helberger, N. (2016). Should we worry about filter bubbles?. (Nas morajo filtrirni mehurčki skrbeti?) internet Policy Review, 5(1). DOI: 10.14763/2016.1.401, str. 9.

(14) Uvodna izjava 4 iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu podatkov).

(15) Kot je navedlo Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Orlovskaya Iskra proti Rusiji, „svobodne volitve in svoboda izražanja, zlasti svoboda politične razprave, skupaj tvorijo temeljni kamen vsakega demokratičnega sistema. Obe pravici sta vzajemno povezani in delujeta tako, da druga drugo utrjujeta: svoboda izražanja je na primer eden od pogojev, potrebnih za svobodno izražanje mnenja ljudstva pri izbiri zakonodajnega telesa. Zaradi tega je v obdobju pred volitvami še posebej pomembno, da se dovoli svobodno širjenje vseh vrst mnenj in informacij. V kontekstu volilnih soočenj je neovirano uveljavljanje svobode govora kandidatov še posebej pomembno“ (viri niso vključeni v besedilo), odstavek 110. http://hudoc.echr.coe.int/eng?i=001-171525.

(16) 2014: predhodno mnenje o zasebnosti in konkurenčnosti v dobi velikih podatkov, 2015: Mnenje št. 4/2015 z naslovom Novi digitalni etiki naproti: podatki, dostojanstvo in tehnologija, 2015: Mnenje št. 7/2015 z naslovom Soočanje z izzivi masovnih podatkov. Poziv za preglednost, nadzor uporabnikov, vgrajeno varstvo podatkov in odgovornost, 2016: Mnenje ENVP št. 8/2016 o učinkovitem izvrševanju temeljnih pravic v dobi masovnih podatkov.

4.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 233/12

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o dveh predlaganih uredbah o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost obsežnih informacijskih sistemov EU

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP) www.edps.europa.eu)

(2018/C 233/07)

Današnji pereči izzivi v zvezi z varnostjo in upravljanjem meja zahtevajo preudarnejšo uporabo informacij, ki so pristojnim državnim organom že na voljo. To je Evropsko komisijo spodbudilo, da je začela postopek za vzpostavitev interoperabilnosti (obstoječih in prihodnjih) obsežnih informacijskih sistemov EU na področjih migracij, azila in varnosti. Decembra 2017 je tako izdala dva predloga uredb, ki bi vzpostavila pravni okvir za interoperabilnost obsežnih informacijskih sistemov EU.

Interoperabilnost – če se izvede skrbno premišljeno in povsem v skladu s temeljnimi pravicami, vključno s pravicama do zasebnosti in do varstva podatkov – je lahko koristno orodje za obravnavo zakonitih potreb pristojnih organov, ki uporabljajo obsežne informacijske sisteme, in za prispevanje k razvoju uspešne in učinkovite izmenjave informacij. Interoperabilnost ni le ali predvsem tehnična izbira, temveč politična izbira, ki bi lahko imela resne pravne in družbene posledice, ki jih ni mogoče skriti za domnevnimi tehničnimi spremembami. Odločitev zakonodajalca EU, da naredi obsežne informacijske sisteme interoperabilne, bi trajno in močno vplivala na njihovo zgradbo in način delovanja, poleg tega bi spremenila način, kako so se do zdaj razlagala pravna načela s tega področja, zaradi česar bi pomenila točko brez povratka.

Čeprav bi se interoperabilnost sprva lahko predvidela kot orodje le za lažjo uporabo sistemov, bi predloga uvedla nove možnosti za dostop do podatkov, shranjenih v raznih sistemih, in za njihovo uporabo, in sicer v boju proti identitetnim prevaram, za lažje ugotavljanje identitete in za racionalizacijo dostopa organov kazenskega pregona do informacijskih sistemov, ki niso povezani s kazenskim pregonom.

Natančneje, na podlagi predlogov se ustvari nova centralizirana podatkovna zbirka, ki bi vsebovala informacije o milijonih državljanov tretjih držav, tudi njihove biometrične podatke. Zaradi svojega obsega in narave podatkov, ki jih je treba shraniti v tej podatkovni zbirki, bi posledice katere koli kršitve varstva podatkov lahko resno škodovale potencialno zelo veliko posameznikom. Če takšne informacije kadar koli pridobijo nepooblaščene osebe, bi lahko podatkovna zbirka postala nevarno orodje proti spoštovanju temeljnih pravic. Zato je treba vzpostaviti tehtne pravne, tehnične in organizacijske zaščitne ukrepe. Posebno pozornost je treba nameniti tudi namenom podatkovne zbirke ter pogojem in načinom njene uporabe.

V zvezi s tem ENVP poudarja pomen dodatne pojasnitve obsega vprašanja identitetne prevare med državljani tretjih držav, da bi se s tem zagotovilo, da je predlagani ukrep ustrezen in sorazmeren. Možnost preverjanja v centralizirani podatkovni zbirki za lažje ugotavljanje identitete na ozemlju držav članic bi bilo treba opredeliti ožje.

ENVP razume potrebo organov kazenskega pregona, da morajo imeti na voljo najboljša možna orodja za hitro odkrivanje storilcev terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Vendar olajšanje dostopa organov kazenskega pregona do informacijskih sistemov, ki niso povezani s kazenskim pregonom (tj. do informacij, ki jih organi pridobijo za druge namene, ne za kazenski pregon), čeprav v omejenem obsegu, z vidika temeljnih pravic sploh ni zanemarljivo. Rutinski dostop bi dejansko pomenil resno kršitev načela omejitve namena. ENVP zato poziva k ohranitvi pravih zaščitnih ukrepov, da se ohranijo temeljne pravice državljanov tretjih držav.

Nazadnje želi ENVP poudariti, da predloga tako v pravnem kot tehničnem smislu še dodatno povečujeta kompleksnost obstoječih sistemov in tistih, ki se še pripravljajo, in to z natančno opredeljenimi posledicami, ki jih je v tej fazi težko oceniti. Ta kompleksnost bo imela posledice za varstvo podatkov ter za upravljanje sistemov in nadzor nad njimi. Natančno opredeljene posledice za pravice in svoboščine, ki so jedro projekta EU, je v tej fazi težko v celoti oceniti. Zato ENVP poziva k širši razpravi o prihodnosti izmenjave informacij EU, njihovem upravljanju in načinih za zaščito temeljnih pravic v tem okviru.

1. UVOD

1.1 Ozadje

Aprila 2016 je Komisija sprejela sporočilo Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost (1), na podlagi katerega se je začela razprava o tem, kako bi lahko informacijski sistemi v Evropski uniji bolje izboljšali upravljanje meja in notranjo varnost.

Junija 2016 je Komisija kot nadaljnje ukrepanje na podlagi sporočila ustanovila strokovno skupino na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost. Naloga te strokovne skupine je bila obravnavati pravne, tehnične in operativne izzive, da bi se dosegla interoperabilnost centralnih sistemov EU za meje in varnost (2).

Ta strokovna skupina je priporočila predstavila najprej v svojem vmesnem poročilu iz decembra 2016 (3), pozneje pa še v svojem končnem poročilu iz maja 2017 (4). ENVP je bil povabljen, naj sodeluje pri delu te strokovne skupine, in je izdal izjavo o konceptu interoperabilnosti na področjih migracij, azila in varnosti; ta izjava je vključena v končno poročilo te strokovne skupine.

Na podlagi sporočila iz leta 2016 in priporočil navedene strokovne komisije je Komisija predlagala nov pristop, pri čemer bi bili vsi centralizirani informacijski sistemi EU za upravljanje varnosti, meja in migracij interoperabilni (5). Komisija je napovedala, da si namerava prizadevati za vzpostavitev evropskega portala za iskanje, skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in skupnega odložišča podatkov o identiteti.

Svet je 8. junija 2017 pozdravil pogled Komisije in predlagal naslednje korake pri doseganju interoperabilnosti informacijskih sistemov do leta 2020 (6). Komisija je 27. julija 2017 začela javno posvetovanje o interoperabilnosti informacijskih sistemov EU za meje in varnost (7). Ob posvetovanju je bila izvedena še ocena učinka.

ENVP je 17. novembra 2017, kot dodatni prispevek, izdal razmislek o interoperabilnosti informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (8). V tem razmisleku je potrdil, da je interoperabilnost lahko – če se izvede skrbno premišljeno in ob upoštevanju temeljnih zahtev glede nujnosti in sorazmernosti – koristno orodje za obravnavo zakonitih potreb pristojnih organov, ki uporabljajo obsežne informacijske sisteme, in za izboljšanje izmenjave informacij.

Komisija je 12. decembra 2017 objavila dva zakonodajna predloga (v nadaljnjem besedilu: predloga) za:

—

Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) ter spremembi Odločbe Sveta 2004/512/ES, Uredbe (ES) št. 767/2008, Sklepa Sveta 2008/633/PNZ, Uredbe (EU) 2016/399 in Uredbe (EU) 2017/2226 (v nadaljnjem besedilu: predlog o mejah in vizumih),

—	Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (policijsko in pravosodno sodelovanje, azil ter migracije) (v nadaljnjem besedilu: predlog o policijskem in pravosodnem sodelovanju, azilu ter migracijah).

1.2 Cilji predlogov

Cilj predlogov je izboljšanje upravljanja schengenskih zunanjih meja in povečanje notranje varnosti Evropske unije. V ta namen se na njuni podlagi vzpostavi okvir za zagotavljanje interoperabilnosti obstoječih in prihodnjih obsežnih informacijskih sistemov EU na področjih mejnih kontrol, azila in priseljevanja ter policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Sestavni deli interoperabilnosti, vzpostavljeni s predlogoma, bi zajemali:

—	tri obstoječe sisteme: schengenski informacijski sistem (SIS), sistem Eurodac in vizumski informacijski sistem (VIS),

—

tri predlagane sisteme, ki se še pripravljajo ali razvijajo:

—	enega, za katerega sta se zakonodajalca EU nedavno strinjala in ga je treba razviti: sistem vstopa/izstopa (SVI) (9), in

—	dva, o katerih pogajanja še potekajo: predlagani evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) (10) in predlagani evropski informacijski sistem kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN) (11),

—	podatkovno zbirko Interpola o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih in

—	podatke Europola (12).

10.

Interoperabilnost teh sistemov zajema štiri sestavne dele:

—	evropski portal za iskanje,

—	skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov,

—	skupno odložišče podatkov o identiteti in

—	detektor več identitet.

11.

Evropski portal za iskanje bi deloval kot posrednik sporočil. Njegov namen je zagotoviti preprost vmesnik, ki bi omogočal hitre rezultate iskanja na pregleden način. Omogočal bi sočasno poizvedovanje v več sistemih na podlagi (biografskih in biometričnih) podatkov o identiteti. Z drugimi besedami, končni uporabnik bi lahko z enim samim iskanjem prejel rezultate iz vseh sistemov, do katerih mu je dostop dovoljen, ne pa, da ločeno išče po posameznih sistemih.

12.

Skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov bi bila tehnično orodje za lažjo identifikacijo posameznikov, ki so lahko registrirani v različnih podatkovnih zbirkah. Hranila bi predloge biometričnih podatkov (prstnih odtisov in podob obraza), ki so v centraliziranih informacijskih sistemih EU (npr. SIS, sistem Eurodac, SVI, VIS in ECRIS-TCN). Omogočala bi sočasno iskanje po biometričnih podatkih, shranjenih v več sistemih, in primerjavo teh podatkov.

13.

Skupno odložišče podatkov o identiteti bi olajšalo identifikacijo oseb, tudi na ozemlju držav članic, poleg tega bi pripomoglo k racionalizaciji dostopa organov kazenskega pregona do informacijskih sistemov, ki niso povezani s kazenskim pregonom. Shranjevalo bi biografske in biometrične podatke, evidentirane v sistemih VIS, ECRIS-TCN, SVI, Eurodac in ETIAS. Podatki bi bili shranjeni – logično ločeni – skladno s sistemom, iz katerega so bili pridobljeni.

14.

Detektor več identitet bi omogočal povezovanje identitet v skupnem odložišču podatkov o identiteti in sistemu SIS ter bi shranjeval povezave med evidencami. Shranjeval bi povezave, ki zagotavljajo informacije, kadar se odkrije eno ali več zanesljivo(ih) ali možno(ih) ujemanje (ujemanj) in/ali se uporabi lažna identiteta. Preverjal bi, ali so iskani ali vneseni podatki v več kot enem izmed sistemov, da se odkrijejo različne identitete (npr. enaki biometrični podatki, povezani z različnimi biografskimi podatki, ali enaki/podobni biografski podatki, povezani z različnimi biometričnimi podatki). Detektor več identitet bi pokazal evidence o biografski identiteti, ki imajo povezavo v več sistemih.

15.

Na podlagi štirih interoperabilnih sestavnih delov so cilji predlogov:

—	zagotoviti, da imajo pooblaščeni uporabniki hiter, nemoten, sistematičen in nadzorovan dostop do zadevnih informacijskih sistemov,

—	olajšati ugotavljanje identitete državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic,

—	odkrivanje več identitet, ki so povezane z istim naborom podatkov, in

—	racionalizirati dostop organov kazenskega pregona do informacijskih sistemov, ki niso povezani s kazenskim pregonom.

16.

Poleg tega bi se na podlagi predlogov vzpostavila centralni register za poročanje in statistične podatke (CRRS) in univerzalni format sporočil (UMF), poleg tega bi se s predlogoma uvedli avtomatizirani mehanizmi za nadzor kakovosti podatkov.

17.

Objava dveh zakonodajnih predlogov namesto enega je posledica potrebe, da bi upoštevala razlika med sistemi, ki se nanašajo na:

—	schengenski pravni red v zvezi z mejami in vizumi (npr. VIS, SVI, ETIAS in SIS, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006),

—	schengenski pravni red na področju policijskega sodelovanja ali na sisteme, ki ne zadevajo schengenskega pravnega reda (sistem Eurodac, ECRIS-TCN in SIS, kot ga ureja Sklep Sveta 2007/533/PNZ).

18.

Oba predloga sta povezana in ju je treba brati skupaj. V obeh predlogih so členi oštevilčeni precej podobno, podobna je tudi njuna vsebina. Zato, če ni navedeno drugače, kadar omenimo posamezni člen, gre za zadevni člen iz obeh predlogov.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

142.

ENVP potrjuje, da je interoperabilnost lahko – če se izvede skrbno premišljeno in ob upoštevanju temeljnih zahtev glede nujnosti in sorazmernosti – koristno orodje za obravnavo zakonitih potreb pristojnih organov, ki uporabljajo obsežne informacijske sisteme, in za izboljšanje izmenjave informacij.

143.

Poudarja, da interoperabilnost ni predvsem tehnična izbira, je zlasti politična izbira, ki jo je treba izvesti in ki bo imela v prihodnjih letih precejšnje pravne in družbene posledice. Glede na izrazit trend kombiniranja posameznih pravnih predpisov Unije in ciljev na področjih politike (tj. mejne kontrole, azil in priseljevanje ter policijsko sodelovanje in zdaj tudi pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) ter odobritev rutinskega dostopa organom kazenskega pregona do podatkovnih zbirk, ki niso povezane s kazenskim pregonom, bi odločitev zakonodajalca EU, da naredi obsežne informacijske sisteme interoperabilne, trajno in močno vplivala na njihovo zgradbo in način delovanja, poleg tega bi spremenila način, kako so se do zdaj razlagala pravna načela s tega področja, zaradi česar bi pomenila točko brez povratka. Zato ENVP poziva k širši razpravi o prihodnosti izmenjave informacij EU, njihovem upravljanju in načinih za zaščito temeljnih pravic v tem okviru.

144.

Čeprav bi predstavljena predloga lahko dajala vtis interoperabilnosti kot zadnjega sestavnega dela že celovito delujočih informacijskih sistemov (ali vsaj sistemov, katerih pravni ustanovni akti so že ustaljeni in v sklepnih fazah zakonodajnega postopka), želi ENVP opozoriti, da to ne drži. Dejansko treh od šestih informacijskih sistemov EU, ki naj bi se na podlagi predlogov medsebojno povezali, trenutno še ni (ETIAS, ECRIS-TCN in SVI), za dva se trenutno še izvaja pregled (SIS in Eurodac), eden pa bo pregledan pozneje letos (VIS). Presoja natančno opredeljenih posledic za zasebnost in varstvo podatkov, ki bi jih povzročil zelo kompleksen sistem s številnimi spremenljivimi deli, je skoraj nemogoča. ENVP opozarja, da je pomembno zagotoviti skladnost med pravnimi besedili, o katerih pogajanja že potekajo (ali prihajajočih), in predlogoma, da se zagotovi enotno pravno, organizacijsko in tehnično okolje za vse dejavnosti obdelave podatkov v Uniji. V zvezi s tem želi poudariti, da to mnenje ne vpliva na morebitna nadaljnja posredovanja, saj različni medsebojno povezani pravni instrumenti napredujejo skozi zakonodajni postopek.

145.

ENVP ugotavlja, da čeprav bi se interoperabilnost sprva lahko predvidela kot orodje le za lažjo uporabo sistemov, bi predloga uvedla nove možnosti za dostop do podatkov, shranjenih v raznih sistemih, in za njihovo uporabo, in sicer v boju proti identitetnim prevaram, za lažje ugotavljanje identitete in za racionalizacijo dostopa organov kazenskega pregona do informacijskih sistemov, ki niso povezani s kazenskim pregonom.

146.

Kot je ENVP že poudaril v svojem razmisleku, poudarja pomen, da se najprej dodatno pojasni obseg vprašanja identitetne prevare med državljani tretjih držav, da bi se s tem zagotovilo, da je predlagani ukrep ustrezen in sorazmeren.

147.

Kar zadeva uporabo podatkov, shranjenih v raznih sistemih, za lažje ugotavljanje identitete na ozemljih držav članic, ENVP poudarja, da so nameni takšne uporabe, tj. boj proti nezakonitim migracijam in prispevanje k visoki ravni varnosti, oblikovani preširoko in bi morali biti v predlogih strogo omejeni in natančno opredeljeni, da bi bili v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Še zlasti meni, da bi moral biti dostop do skupnega odložišča podatkov o identiteti, da se ugotovi identiteta državljana tretje države za zagotavljanje visoke ravni varnosti, dovoljen le, če je že mogoč dostop do podobnih nacionalnih podatkovnih zbirk (npr. nacionalni register/evidenca prebivalcev itd.), in to za iste namene in pod enakimi pogoji. Priporoča, da se to jasno navede v predlogih. V nasprotnem primeru bi se zdelo, da predloga vzpostavljata domnevo, da državljani tretjih držav že v izhodišču pomenijo varnostno grožnjo. Priporoča še, naj se zagotovi, da bi bil dostop do podatkov za identifikacijo osebe med ugotavljanjem identitete dovoljen:

—	načeloma v prisotnosti zadevne osebe in

—	kadar oseba ne more sodelovati in nima dokumenta, iz katerega je razvidna njena identiteta, ali

—	noče sodelovati, ali

v primeru upravičenih in dobro utemeljenih razlogov za prepričanje, da so predloženi dokumenti lažni ali da oseba ne govori resnice o svoji identiteti.

148.

ENVP razume potrebo organov kazenskega pregona, da morajo imeti na voljo najboljša možna orodja za hitro odkrivanje storilcev terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Vendar odprava pravih zaščitnih ukrepov, uvedena za ohranitev temeljnih pravic predvsem zaradi pospešitve postopka, ne bi bila sprejemljiva. Zato priporoča, naj se v členu 22(1) predlogov dodajo pogoji v zvezi z obstojem razumnih razlogov, izvedbo predhodnega iskanja v nacionalnih podatkovnih zbirkah in začetkom poizvedbe v sistemu drugih držav članic za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov v skladu s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ, in to pred vsakim iskanjem v skupnem odložišču podatkov o identiteti. Poleg tega meni, da bi bilo treba vedno preverjati skladnost s pogoji dostopa do čeprav omejenih informacij, na primer zadetek/ni zadetka, in sicer neodvisno od nadaljnjega dostopa do podatkov, shranjenih v sistemu, ki je omogočil zadetek.

149.

ENVP meni, da bi morali biti nujnost in sorazmernost uporabe podatkov, shranjenih v sistemu ECRIS-TCN, za odkrivanje več identitet in lažje ugotavljanje identitete jasneje predstavljeni, poleg tega je potrebna pojasnitev tudi glede njene skladnosti z načelom omejitve namena. Zato priporoča, naj se v predlogih zagotovi, da bi se lahko do podatkov, shranjenih v sistemu ECRIS-TCN, dostopalo in se jih uporabljalo izključno za namene tega sistema, kot je opredeljeno v njegovem pravnem instrumentu.

150.

ENVP pozdravlja, da je cilj predlogov ustvariti usklajeno tehnično okolje sistemov, ki bodo vzajemno delovali ter zagotovili hiter, nemoten, nadzorovan in sistematičen dostop do informacij, ki jih razni deležniki potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Poudarja, da bi bilo treba temeljna načela varstva podatkov upoštevati v vseh fazah izvajanja predlogov, in zato priporoča, naj se v predloga vključi obveznost za agencijo eu-LISA in države članice, da sledijo načelom vgrajenega in privzetega varstva podatkov.

151.

Poleg splošnih pripomb in ključnih zadev, navedenih zgoraj, ima ENVP dodatna priporočila, povezana z naslednjimi vidiki predlogov:

—	funkcionalnost evropskega portala za iskanje (ESP), skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov (BMS), skupnega odložišča podatkov o identiteti (CIR) in detektorja več identitet (MID),

—	obdobja hrambe podatkov v skupnem odložišču podatkov o identiteti in detektorju več identitet,

—	ročna preverjanja povezav,

—	centralni register za poročanje in statistične podatke,

—	delitev vlog in odgovornosti med agencijo eu-LISA in državami članicami,

—	varnost sestavnih delov interoperabilnosti,

—	pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki,

—	dostop osebja agencije eu-LISA,

—	prehodno obdobje,

—	dnevniške datoteke ter

—	vloga nacionalnih nadzornih organov in ENVP.

152.

ENVP je še naprej na voljo za nadaljnje nasvete o predlogih, tudi v povezavi z vsemi delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki so bili sprejeti na podlagi predlaganih uredb in lahko vplivajo na obdelavo osebnih podatkov.

V Bruslju, 19. marca 2018

Giovanni BUTTARELLI

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost (COM(2016) 205 final, 6.4.2017).

(2) Prav tam, str. 15.

(3) Vmesno poročilo predsednika strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost, ki jo je ustanovila Evropska komisija, vmesno poročilo predsednika strokovne skupine na visoki ravni, december 2016, na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=3435&Lang=SL.

(4) Končno poročilo strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost, ki jo je ustanovila Evropska komisija, 11. maj 2017, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=3435&Lang=SL.

(5) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu Sedmo poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2017) 261 final, 16.5.2017).

(6) Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU, 8. junij 2017, na voljo na naslovu: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10151-2017-INIT/sl/pdf.

(7) Javno posvetovanje in ocena učinka sta na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/home-affairs/content/consultation-interoperability-eu-information-systems-borders-and-security_en.

(8) https://edps.europa.eu/sites/edp/files/publication/17-11-16_opinion_interoperability_en.pdf.

(9) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(10) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/794 in (EU) 2016/1624 (COM(2016) 731 final, 16.11.2016).

(11) Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, za dopolnitev in podporo evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (COM(2017) 344 final, 29.6.2017).

(12) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 233

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 4. julij 2018

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 233/01	Sporočilo Komisije – Prilagoditev minimalnih vsot kritja, določenih v Direktivi 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, v skladu z inflacijo	1
2018/C 233/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8416 – The Priceline Group/Momondo Group Holdings) ( 1)	3

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2018/C 233/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8891 – PUIG/BSH/Noustique) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1)	19
2018/C 233/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8939 – Liberty House Group/Aluminium Dunkerque) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1)	21
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2018/C 233/11	Obvestilo o zahtevku v skladu s členom 35 Direktive 2014/25/EU – Prenehanje začasne prekinitve roka za sprejetje izvedbenih aktov	22

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 233/03	Menjalni tečaji eura	4
2018/C 233/04	Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006) ( 1)	5
2018/C 233/05	Umik predlogov Komisije	6
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2018/C 233/06	Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o spletni manipulaciji in osebnih podatkih	8
2018/C 233/07	Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o dveh predlaganih uredbah o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost obsežnih informacijskih sistemov EU	12
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2018/C 233/08	Informativno obvestilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe ( 1)	18


	(1) Besedilo velja za EGP.