1.   

OPOZARJA, da Pogodba o Evropski uniji pomeni novo stopnjo v procesu oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani, in da je cilj Unije krepitev blaginje njenih narodov (1). Politike Unije morajo predvsem zadovoljiti potrebe in interese državljanov.

2.   

OPOZARJA, da je zdravstveno varstvo za Unijo temeljnega pomena in da ima vsakdo pravico do preventivnega zdravstvenega varstva v skladu s pogoji, ki jih določajo nacionalne zakonodaje in običaji, kot je zapisano v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (2).

3.   

OPOZARJA, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi (3).

4.   

OPOZARJA, da bi moralo imeti zdravje posameznikov in skupnosti prednost pred gospodarskimi in trgovinskimi vprašanji, kot je med drugim zapisano v Evropski listini o okolju in zdravju (4).

5.   

OPOZARJA, da je spoštovanje kultur in tradicij držav članic ena od temeljnih vrednot Unije, potrjenih v Pogodbah (5).

6.   

OPOZARJA, da ima dejavnost Unije v skladu s členom 168(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pomembno vlogo pri dodajanju vrednosti prizadevanjem držav članic, saj dopolnjuje nacionalne politike, hkrati pa upošteva odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe.

7.   

OPOZARJA, da morajo države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah (OZN) (6) v največji možni meri zagotavljati otrokovo preživetje in razvoj ter priznavati otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja.

8.   

OPOZARJA na trdno zavezanost vseh institucij Unije in držav članic k spodbujanju, varstvu in uresničevanju otrokovih pravic v vseh ustreznih politikah Unije (7). Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo. Unija mora za izpolnjevanje zavezanosti spoštovanju otrokovih pravic usklajevati vse svoje ustrezne ukrepe in pobude v okviru Pogodb, Listine EU o temeljnih pravicah in Konvencije o otrokovih pravicah (OZN), ki so skupna podlaga za vse ukrepe Unije v zvezi z otroki.

9.   

POUDARJA, da je prihodnost Evrope v rokah mladih ter da bi morala biti zdravje in dobro počutje resnično v središču vseh politik Unije, in sicer z ocenjevanjem učinka vseh pobud in ukrepov na zdravje ljudi ter zato, da bi ustvarili primerno okolje za zdrav način življenja. Otroštvo je edinstveno obdobje, ki skozi vse življenje vpliva na zdravje, kakovost življenja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (8).

10.   

PRIZNAVA, da so preventivne politike, ki se osredotočajo na zdravo prehrano in redno telesno dejavnost, ena najboljših naložb v dobro počutje zdrave mlade evropske generacije. Ohranjanje in varovanje dobrega počutja posameznikov ter telesnega in duševnega zdravja otrok prinašata koristi vsem posameznikom, celotni družbi in gospodarstvu. Kako pomembno je znati ohranjati telesno in duševno zdravje ter skrbeti za zdrav, v prihodnost usmerjen način življenja, je priznano tudi v Priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (9).

11.   

UGOTAVLJA, da je v skladu s cilji strategije Evropa 2020 (10) taka naložba posledično gonilo rasti evropskega gospodarstva ter vzdržnih sistemov zdravstvenega in socialnega varstva.

12.   

OPOZARJA na pomen zdrave rasti in razvoja otrok. UGOTAVLJA, da so s prehrano povezana stanja, kot sta prekomerna teža in debelost, ena od dejavnikov, ki lahko neposredno vplivajo na zdravje otroka ter so povezani s stopnjo izobrazbe in kakovostjo življenja. Pri otrocih z debelostjo obstajata velika verjetnost, da bodo ostali debeli tudi v odrasli dobi, in večje tveganje za kronične bolezni.

13.   

UGOTAVLJA, da je debelost pri otrocih zdravstveni problem, ki bi ga bilo treba obravnavati tudi v kontekstu socialno-ekonomskih determinant neenakosti na zdravstvenem in socialnem področju.

14.   

OPOZARJA na cilje trajnostnega razvoja OZN, med katerimi sta splošni cilj izboljšanja prehrane in konkretni cilj tretjinskega zmanjšanja prezgodnje umrljivosti zaradi nenalezljivih bolezni s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem do leta 2030 (11), ter na globalni akcijski načrt Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni za obdobje 2013–2020, katerega cilj je zmanjšanje tveganja prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, raka, diabetesa in kroničnih bolezni dihal (12).

15.   

OPOZARJA, da obstajajo štirje glavni dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni (uporaba tobaka, telesna nedejavnost, nezdravo prehranjevanje in škodljivo uživanje alkohola), zaradi česar bi bilo treba več narediti za promocijo zdravja in preprečevanje bolezni.

16.   

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da skrb vzbujajoči trendi naraščanja nenalezljivih bolezni na ravni EU in mednarodni ravni vplivajo na osebno in socialno kakovost življenja državljanov EU ter da ta je ta vpliv mogoče izmeriti v ekonomskem smislu: povečan pritisk na nacionalne zdravstvene sisteme, vpliv na državne proračune in omejena zmogljivost, ki ima za posledico zmanjšanje produktivnosti (13).

17.   

OPOZARJA na pomen prehranjevanja in hrane za izboljšanje zdravja državljanov, kar je izrecno potrjeno v sklepih Sveta, nazadnje na temo prehrane in telesne dejavnosti, izboljševanja živil ter prekomerne teže in debelosti pri otrocih (14), v katerih so med drugim obravnavani izzivi spremembe sestave živil, javnih naročil in trženja. OPOZARJA, da je tesna povezava med prehranjevanjem in nenalezljivimi boleznimi priznana tudi v Dunajski deklaraciji z dne 5. julija 2013 (15) ter v Evropskem akcijskem načrtu regionalnega urada STO glede hrane in prehranjevanja za obdobje 2015–2020 (16), ki ji je sledil.

18.   

POZDRAVLJA nacionalne politike in akcijske načrte držav članic, katerih cilj je, da se potrošnikom do leta 2020 zagotovi, da bo zdrava izbira lahka izbira (17) – med drugim tudi z zavzemanjem za spremembo sestave živil in spodbujanjem javnih naročil v zvezi z zdravo prehrano, omejevanjem trženja, ki dela hrano z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja privlačno za otroke –, ter druga prizadevanja za preprečevanje prekomerne teže in debelosti pri otrocih. Na splošno bi morala s spremembo sestave živil prehrana postati bolj zdrava, energijska vrednost pa se ne bi smela povečati.

19.   

OPOZARJA, da je osrednji namen pravnega okvira Unije (18) potrošnikom zagotoviti možnost, da ozaveščeno izbirajo ustrezno prehrano.

20.   

UGOTAVLJA, da je oblikovanje zdravih navad že od spočetja, v času nosečnosti in prvih dneh življenja eno od ključnih determinant daljše pričakovane življenjske dobe zdravega prebivalstva, kar med drugim velja tudi za reproduktivno zdravje in umski razvoj. Vzorci prehranjevanja, pridobljeni v prvih treh letih življenja, lahko povzročijo spremembe v odzivnosti metabolizma, ki lahko z metabolnim programiranjem in epigenetskimi mehanizmi postanejo nepopravljive (19). Preventivni ukrepi za oblikovanje prehranjevalnih navad bi torej morali spodbujati uživanje hrane z dobro hranilno vrednostjo že od najzgodnejših let (20) ter skozi celo življenje.

21.   

PRIZNAVA, da se bistveni, z zdravjem povezani vedenjski vzorci, razviti v otroštvu in mladosti, ohranjajo celo življenje.

22.   

POUDARJA, da ima socialno in ekonomsko okolje ključno vlogo pri oblikovanju izbire. Zato bi morale politike in pobude, ki se ukvarjajo s tem okoljem, spodbujati in podpirati zdrave prehranjevalne navade, ne da bi pri tem neupravičeno prenesli breme odgovornosti na posameznika.

23.   

PRIZNAVA, da zmanjševanje neenakosti v zdravju ne more temeljiti le na izbiri posameznika; tudi vse ustrezne javne politike morajo podpirati zdrava okolja.

24.   

OPOZARJA, da je uspešnost učinkovite in ambiciozne preventivne politike odvisna od resničnega uveljavljanja pristopa vključevanja zdravstvenega vidika v vse politike. Za zdravje spodbudno okolje se lahko ustvari le z medsebojnim sodelovanjem vseh sektorjev, pri tem pa je treba vzpostaviti ravnotežje med nasprotujočimi si prednostnimi nalogami in preprečiti razdrobljenost. To zagotavlja vsevladni in vsedružbeni pristop.

25.   

MENI, da je pomembno, da druge politike Unije, kot je skupna kmetijska politika, prispevajo k uresničenju cilja potrošnikom zagotoviti možnost zdrave izbire, na kar je bilo že opozorjeno v dokumentu „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“, ki ga je Svet ob podpori 23 delegacij (21) sprejel 19. marca 2018. PRIZNAVA prispevek sheme za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah ter drugih mehanizmov, ki jih podpira skupna kmetijska politika v državah članicah, k izboljšanju rezultatov na področju zdravja v EU (22).

26.   

PRIZNAVA, da je treba posebno pozornost nameniti otrokom iz socialno prikrajšanih skupnosti. UGOTAVLJA, da so možnosti za zdravo odraščanje tesno povezane s socialnimi determinantami. Današnje breme bolezni izvira iz načina obravnave teh socialnih dejavnikov ter načina razporejanja in uporabe naših virov (23).

27.   

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da lahko sedanji način prehranjevanja še poslabša že tako vse slabše prehranjevalne navade, prispeva k prekomerni teži in debelosti in okrepi s tem povezane dejavnike tveganja za nenalezljive bolezni. Pripravljena in predelana živila so zlahka na voljo in dostopna ter na splošno vse bolj postajajo del vsakodnevne prehrane. Zlasti mladi radi pogosteje jedo zunaj in uživajo lahko dostopno hitro prehrano z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja ter sladkane in energijske pijače.

28.   

PRIZNAVA, da je nemogoče obrniti trend kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, če ne bomo ohranili raznolikosti živil, tradicionalne zdrave prehrane, kot so sredozemska, nordijska ali druge regionalne prehrane, ter zdravih prehranjevalnih navad in načinov življenja in obenem izboljševali cenovne dostopnosti in privlačnosti sezonskih in svežih živil ter živil z nizko vsebnostjo maščobe, sladkorja in soli.

29.   

Z ZASKRBLJENOSTJO UGOTAVLJA, da so otroci, ki so ranljiva skupina potrošnikov, še posebej izpostavljeni sodobnim načinom trženja, kot so sponzoriranje, promocijsko umeščanje izdelkov (promocija izdelkov na prodajnih mestih), promocijske prodaje, navzkrižno promoviranje z zvezdniki, maskotami blagovnih znamk ali priljubljenimi liki, spletišča, embalaža, označevanje, elektronska in besedilna sporočila, družbena odgovornost podjetij in filantropske dejavnosti, vezane na znamčenje, pa tudi komuniciranje prek virusnega trženja in ustno komuniciranje (24). Dokazano je, da oglaševanje pri otrocih vpliva na njihove preference glede hrane, njihove nakupovalne zahteve in vzorce potrošnje (25). Razvidno je tudi to, da je v mnogih primerih učinkovit nadzor staršev v veliki meri težek, če ne kar nemogoč.

30.   

OPOZARJA, da Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (26) ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev spodbuja, da oblikujejo pravila ravnanja v zvezi z neprimernimi avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, ki spremljajo otroške programe ali so njihov del, o hrani in pijači, ki vsebujeta hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol/natrij in sladkorji, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo. Ugotavlja, da je praksa v nekaterih državah članicah pokazala, da so lahko pravila ravnanja v skladu s priporočili o zdravi prehrani.

31.   

OPOZARJA, da bi bilo treba zmanjšati povprečno količino transmaščobnih kislin, ki jo zaužijejo potrošniki v EU, kot je navedeno tudi v resoluciji, ki jo je Evropski parlament sprejel 26. oktobra 2016 (27).

32.   

Z zaskrbljenostjo UGOTAVLJA, da zaradi čezmejne razsežnosti tega problema sedanji različni pristopi k regulaciji trženja na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni morda ne bodo tako učinkoviti kot regulacija čezmejnega trženja za celotno EU, zlasti pri digitalnih medijih.

33.   

OPOZARJA na prednosti večstranskega dialoga, ki vse nosilce živilskih dejavnosti, kot so kmetje in ribiči, proizvajalci, trgovci ter obrati javne prehrane in restavracije, poziva k socialni in etični odgovornosti. IZREKA PRIZNANJE odločnosti nekaterih deležnikov in nekatere ukrepe, ki jih ti sprejeli s prostovoljnimi zavezami v okviru platforme EU za prehrano, telesno dejavnost in zdravje, tudi na področju trženja (28). Z okrepitvijo sodelovanja in prizadevanj na ravni EU je mogoče deležnike spodbuditi k učinkovitejšim in bolj etičnim skupnim praksam pri (digitalnem) trženju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorjev, katerega ciljna skupina so otroci, ter k bolj ambicioznim zavezam, ki bi resnično pripomogle k izboljšanju prehrane otrok. UGOTAVLJA, da bi bilo treba morda tedaj, ko samoregulacija ne zadostuje, sprejeti zakonodajne ukrepe.

34.   

POZIVA k še bolj doslednemu izvajanju priporočil SZO o trženju živil in brezalkoholnih pijač, katerega ciljna skupina so otroci, v skladu z načelom, da je vodilo otrokova korist, ter obveznostjo EU, da pri oblikovanju in izvajanju vseh svojih politik in dejavnosti zagotovi visoko raven varovanja javnega zdravja.

1.   

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

Knauf International GmbH („Knauf“) pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad (i) hčerinskimi družbami podjetja Armstrong World Industries, Inc. („Armstrong“) v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (EMEA), in v azijsko-pacifiški regiji (APAC), ter (ii) določenimi hčerinskimi družbami skupnega podjetja družb Armstrong in Worthington Industries, ki delujejo v regijah EMEA in APAC (skupaj: „cilj prevzema“).

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

Evropski komisiji je zahtevo za pregled koncentracije v skladu s členom 22(3) uredbe o združitvah predložil avstrijski zvezni organ, pristojen za konkurenco. Zahtevi so se nato pridružile še Nemčija, Litva, Španija in Združeno kraljestvo.

2.   

3.   

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.   

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.8832 – Knauf/Armstrong

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

1.   

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

Podjetje Partners Group pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem Techem.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.   

3.   

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.   

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.8980 – Partners Group/Techem

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke: