16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/1

16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/2

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 78 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Europi (2),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije o migracijah v desetih točkah, predstavljenega na skupnem zasedanju Sveta za zunanje in Sveta za notranje zadeve v Luxembourgu dne 20. aprila 2015,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska agenda o migracijah (COM(2015)0240),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2016 z naslovom „Evropski program za vključevanje državljanov tretjih držav“ (COM(2016)0377),

—

ob upoštevanju predloga za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (COM(2016)0378),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom „Novi program znanj in spretnosti za Evropo“ (COM(2016)0381),

—

ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje in odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU (COM(2015)0452),

—

ob upoštevanju Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt EU o vračanju“ (COM(2015)0453),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije o skupnem priročniku o vračanju, ki bi ga uporabljali pristojni organi držav članic pri izvajanju nalog v zvezi z vračanjem (C(2015)6250),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o predpisih o javnem naročanju v okviru sedanje krize na področju azila (COM(2015)0454),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o reševanju begunske krize v Evropi: vloga zunanjega delovanja EU (JOIN(2015)0040),

—

ob upoštevanju sklepa Komisije o vzpostavitvi nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (Commission Decision on the establishment of a European Union Emergency Trust Fund for stability and addressing root causes of irregular migration and displaced persons in Africa) (C(2015)7293),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o obvladovanju begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah (COM(2015)0490),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2015 z naslovom Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020) (COM(2015)0285),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem programu za vključevanje državljanov tretjih držav,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o obvladovanju begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah (COM(2015)0510),

—

ob upoštevanju sklepov, ki jih je sprejel Evropski svet na zasedanju junija 2014, izrednem zasedanju 23. aprila 2015, zasedanju 25. in 26. junija 2015, neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad članic EU o migracijah 23. septembra 2015, zasedanju 15. oktobra 2015 ter zasedanjih 17. in 18. decembra 2015 ter 18. in 19. februarja 2016,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o varnih izvornih državah na zasedanju 20. julija 2015, o migracijah na zasedanju 20. julija 2015, o prihodnosti politike vračanja oseb na zasedanju 8. oktobra 2015, o migracijah na zasedanju 12. oktobra 2015, o ukrepih za reševanje begunske in migracijske krize na zasedanju 9. novembra 2015 ter o apatridnosti na zasedanju 4. decembra 2015,

—

ob upoštevanju sklepov predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o preselitvi 20 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru večstranskih in nacionalnih shem, sprejetih na zasedanju 20. julija 2015,

—

ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta EU in Turčije z dne 15. oktobra 2015,

—

ob upoštevanju izjave s konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski poti, sprejete dne 8. oktobra 2015, ter izjave voditeljev, sprejete ob srečanju o begunskih tokovih na zahodnobalkanski poti dne 25. oktobra 2015,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta in politične izjave, sprejetih na vrhu med EU in Afriko o migracijah, ki je potekal 11. in 12. novembra 2015 v Valletti,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine,

—

ob upoštevanju skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju k sporočilu o letnem pregledu rasti za leto 2016,

—

ob upoštevanju resolucije št. 1994 (2014) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

—

ob upoštevanju dejavnosti in poročil Evropskega azilnega podpornega urada, zlasti letnega poročila o razmerah na področju azila v Evropski uniji za leto 2014,

—

ob upoštevanju členov 33(1) in 33(2) Konvencije OZN proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1984,

—

ob upoštevanju dejavnosti, letnih poročil in študij Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA), zlasti študij o hudih oblikah izkoriščanja delovne sile,

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja A o integraciji migrantov in njenih vplivih na trg dela, študij tematskega sektorja C o izvajanju člena 80 PDEU, o novih pristopih, alternativnih načinih in sredstvih za dostop do azilnega postopka za osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, o preučitvi novih zakonodajnih možnosti na področju delovne migracije v EU, o okrepitvi skupnega evropskega azilnega sistema in alternativah dublinski uredbi, o sodelovanju EU s tretjimi državami na področju migracije ter ob upoštevanju zapisov tematskih sektorjev A in D o sredstvih EU za migracijsko politiko in integracijo beguncev: analiza učinkovitosti in najboljša praksa za prihodnost, ter študije tematskega sektorja EXPO o migrantih v Sredozemskem morju: varstvo človekovih pravic,

—

ob upoštevanju študij Evropske migracijske mreže, zlasti študije o politikah, praksah in podatkih o mladoletnikih brez spremstva,

—

ob upoštevanju dejavnosti in poročil visokega komisarja Združenih narodov za begunce,

—

ob upoštevanju dejavnosti in poročil posebnega poročevalca Združenih narodov o človekovih pravicah migrantov,

—

ob upoštevanju dejavnosti in poročil Mednarodne organizacije za migracije,

—

ob upoštevanju dela in poročil Evropskega sveta za begunce in izgnance,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij – Evropska agenda o migracijah, sprejetega na 115. plenarnem zasedanju 3. in 4. decembra 2015,

—

ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2015 o evropski agendi o migracijah ter o akcijskem načrtu EU za boj proti tihotapljenju migrantov,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016 o vključevanju beguncev v EU,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (3),

—

ob upoštevanju izkušenj iz programa Equal in pridobljenih spoznanj,

—

ob upoštevanju skupnih osnovnih načel o politiki vključevanja priseljencev v EU, ki jih je sprejel Svet za pravosodje in notranje zadeve novembra 2004, zlasti načel 3, 5 in 7,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela in zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo (4),

—

ob upoštevanju ustreznih publikacij Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, zlasti publikacij o pokazateljih integracije priseljencev leta 2015: namestitev (Indicators of Immigrant Integration 2015: Settling In), zagotovitvi delovanja integracije: begunci in drugi, potrebni zaščite (Making Integration Work: Refugees and others in need of protection) in o novem profilu migrantov zaradi nedavne gospodarske krize (A New Profile of Migrants in the Aftermath of the Recent Economic Crisis),

—

ob upoštevanju ustreznih publikacij Eurofounda, zlasti o izzivih na področju usklajevanja politik za državljane tretjih držav (Challenges of policy coordination for third-country nationals) in pristopih k integraciji beguncev na trg dela v EU (Approaches towards the labour market integration of refugees in the EU),

—

ob upoštevanju zabeležke razprave osebja Mednarodnega denarnega sklada o valu beguncev v Evropi: ekonomski izzivi (The Refugee Surge in Europe: Economic Challenges),

—

ob upoštevanju letnega poročila zbirke podatkov o azilu za obdobje 2014–2015 Preobrat v skupnem azilnem sistemu: begunci sredi solidarnostne krize Evrope (Common Asylum System at a turning point: Refugees caught in Europe's solidarity crisis),

—

ob upoštevanju premislekov Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce z dne 22. oktobra 2013 (druga posodobitev) o mednarodni zaščiti v povezavi z osebami, ki bežijo iz Sirske arabske republike,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU (7),

—

ob upoštevanju študije tematskega sektorja C Evropskega parlamenta iz februarja 2016 o begunkah in prosilkah za azil: vprašanje vključevanja,

—

ob upoštevanju zaključkov z evropskega tristranskega socialnega vrha 16. marca 2016, zlasti izjave evropskih ekonomskih in socialnih partnerjev o begunski krizi,

—

ob upoštevanju mednarodnih obvez iz Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter ob upoštevanju temeljne pravice vseh otrok do dostopa do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja ne glede na spol, raso, etnično ali socialno poreklo,

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2015 o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah (8),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0204/2016),

A.

ker je begunska kriza predvsem humanitarna kriza, ki jo je sprožila tudi destabilizacija držav v sosedstvu EU, vendar ima dolgoročne vplive na njene trge dela in civilno družbo, zaradi česar so potrebni dolgoročni in premišljeni odzivi, da bi zagotovili socialno kohezijo na lokalni ravni in uspešno vključitev prišlekov v naše družbe;

B.

ker je bila Ženevska konvencija oblikovana zato, da bi zaščitili evropske begunce po drugi svetovni vojni, v njej pa je opredeljeno, kdo so begunci, katere so njihove pravice, pa tudi obveznosti držav;

C.

ker obstajajo tri vrste pravnega statusa, na podlagi katerega so osebe upravičene oziroma lahko upravičene do mednarodne zaščite, in sicer osebe s statusom begunca, prosilci za azil in osebe, upravičene do subsidiarne zaščite; ker je treba politike socialnega vključevanja in vključevanja na trg dela prilagoditi njihovim specifičnim potrebam;

D.

ker je treba za učinkovito in takojšnje ukrepanje preučiti vzroke begunske krize; ker so med njenimi glavnimi vzroki konflikti in ker bi z njihovo odpravo lahko močno zmanjšali število beguncev, saj bi se ti lahko vrnili v svoje države;

E.

ker je število prosilcev za azil in beguncev, registriranih v Evropi v letih 2014 in 2015, izjemno, kar je posledica težkih humanitarnih razmer v nekaterih sosednjih državah EU; ker bi boljši dostop do informacij s pomočjo novih tehnologij lahko pripomogel k preprečevanju cvetoče dejavnosti trgovcev z ljudmi in tihotapcev ljudi;

F.

ker akcijski načrt in politična izjava, sprejeta na vrhu EU–Afrika o migracijah v Valletti 11. in 12. novembra 2015, nista prinesla konkretnih in odločnih ukrepov;

G.

ker bo vključevanje beguncev v družbo in na trg dela mogoče le, če bodo države članice in njihove družbe solidarne in če bodo prevzele skupne obveznosti;

H.

ker naj bi se glede na projekcije delovno sposobno prebivalstvo v EU do leta 2020 zmanjšalo za 7,5 milijona; ker projekcije o razvoju potreb na trgu dela v EU kažejo na trenutno in nadaljnje pomanjkanje delovne sile na posameznih področjih;

I.

ker je vključevanje v zaposlitev korak na poti k vključevanju v družbo;

J.

ker je vključevanje beguncev v družbe gostiteljice in zlasti na njihove trge dela dinamičen dvosmeren, pa tudi dvorazsežnostni (ker vključuje pravice in dolžnosti) proces, ki predstavlja izziv in priložnost, saj vključevanje beguncev zahteva usklajeno, toda razmejeno odgovornost in prizadevanja od samih beguncev kot tudi od držav članic, njihovih lokalnih in po potrebi regionalnih uprav in skupnosti gostiteljic, potrebna pa sta tudi sodelovanje in podpora socialnih partnerjev, civilne družbe ter prostovoljskih organizacij;

K.

ker za uspešno vključevanje ni nujno zgolj vključevanje na trg dela, temveč tudi dostop do jezikovnih tečajev ob prihodu, stanovanja, izobraževanja in usposabljanja, socialne zaščite in zdravstvenega varstva, vključno s podporo za duševno zdravje;

L.

ker so razmere na trgu dela v državah gostiteljicah odločujoč dejavnik za uspešno in trajno vključevanje beguncev; ker je stopnja brezposelnosti v EU, zlasti brezposelnosti mladih in dolgoročne brezposelnosti še vedno izjemno visoka, stalen izziv pa je tudi usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela;

M.

ker je vsak begunec posameznik z osebnimi okoliščinami, znanjem, spretnostmi, kvalifikacijami, delovnimi in življenjskimi izkušnjami in potrebami, ki jih je treba priznati; ker begunci lahko izvajajo in ustvarijo gospodarske dejavnosti, ki bodo imele pozitivne donose za skupnosti gostiteljice;

N.

ker poleg tega 24,4 % celotnega prebivalstva v EU grozi revščina in socialna izključenost, skoraj 10 % pa živi v hudem materialnem pomanjkanju;

O.

ker se državljani tretjih držav soočajo s številnimi težavami v postopku priznavanja svojega znanja in spretnosti ter kvalifikacij; ker je priznavanje kvalifikacij iz tretjih držav tesno povezano s preverjanjem znanja in spretnosti;

P.

ker je za vstop odraslih beguncev na trg dela nujno, da se jim prizna opravljeno usposabljanje in kvalifikacije, potrebni pa so tudi posebni ukrepi za pridobitev akademskih kvalifikacij in posebnih znanj in spretnosti;

Q.

ker je zagotavljanje učinkovitega dostopa do trga dela za begunce in prosilce za azil pomembno za povrnitev njihovega človekovega dostojanstva in lastne vrednosti, poleg tega je to stroškovno učinkovit in odgovoren pristop do javnih financ, saj bi se tako znižali stroški držav članic in lokalnih organov, begunci in prosilci za azil pa bi lahko dejavno prispevali v davčno blagajno;

R.

ker imajo ženske in mladoletniki, tako begunci kot prosilci za azil, posebne potrebe glede zaščite; ker je treba v vse politike vključevanja v družbo in na trga dela vključiti vidik spola in varstva otrok;

S.

ker je leta 2015 po podatkih Europola deset tisoč otrok brez spremstva po prihodu v Evropo izginilo;

T.

ker imajo prisilno razseljevanje, konflikti, kršitve človekovih pravic in vojne hude posledice za telesno in duševno zdravje ljudi, ki jih prizadenejo; ker je poleg tega zelo veliko begunk in prosilk za azil žrtev nasilja zaradi spola;

U.

ker so mnogi prosilci za azil, ki so prispeli v Evropo, soočeni z nečloveškimi in negotovimi razmerami, saj živijo v taboriščih, kjer nimajo dostopa do sredstev in dovolj kakovostnih storitev, s katerimi bi zadovoljili svoje osnovne potrebe;

V.

ker člen 33(1) Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951 določa, da nobena država pogodbenica begunca na nikakršen način ne sme izgnati ali prisilno vrniti na meje ozemlja, kjer bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja;

W.

ker člena 3(1) in 3(2) Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 določata, da nobena država pogodbenica ne sme osebe izgnati, vrniti ali izročiti drugi državi, če obstaja utemeljen sum, da bo podvržena mučenju […] pristojni organi upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, po potrebi tudi obstoj doslednega vzorca hudih, grobih ali množičnih kršitev človekovih pravic v zadevni državi;

X.

ker je diskriminacija skupaj z jezikovnimi, izobraževalnimi in institucionalnimi dejavniki na splošno ena izmed pomembnih ovir, ki migrantom preprečuje polno udeležbo na trgu dela in v družbi (9);

Y.

ker je med prosilci za azil in begunci, ki so prišli v EU v let 2015, četrtina otrok, polovica pa jih je starih od 18 do 34 let; ker ti otroci prihajajo z območij konfliktov, kjer obiskovanje šole tudi dalj časa ni bilo mogoče ali pa je bilo omejeno, oziroma iz begunskih taborišč, kjer je imela le manjšina dostop do izobraževanja ali do obiskovanja lokalnih šol;

Z.

ker je v Direktivi 2003/86/ES na področju združitve družine beguncev določeno, da države EU ne smejo uvesti pogojev o minimalnem obdobju bivanja na ozemlju, preden se jim lahko pridružijo družinski člani;

1.

poudarja, da mora takojšnji odziv EU na razmere temeljiti na načelu solidarnosti in pravične delitve odgovornosti, kot je določeno v členu 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in na celostnem pristopu, pri katerem se bo upoštevalo, da je treba izboljšati poti za varno in zakonito migracijo ter se bodo popolnoma spoštovali veljavni ter temeljne evropske pravice in vrednote; poudarja, da je pritok beguncev in prosilcev za azil mogoče obvladovati le tako, da se čim prej vzpostavi stalen mehanizem premestitev za vse države članice;

2.

ugotavlja visoko stopnjo heterogenosti in nejasnosti pri uporabi izraza begunec v javnem in političnem diskurzu; poudarja pomen jasnega evidentiranja beguncev v skladu s pravno opredelitvijo iz Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967, in zakonodaje EU, zlasti direktive o izpolnjevanju pogojev (2011/95/EU) (10), kot je opredeljeno v členu 2(c), (d), (e), (f) in (g), ter direktive o pogojih za sprejem, kot je opredeljeno v členu 2(a), (b) in (c); poudarja, da je treba za namen izvajanja različnih evropskih in mednarodnih politik jasno razločevati begunce od ekonomskih migrantov;

3.

poudarja, da je oseba, ki izpolnjuje pogoje za subsidiarno zaščito, državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, a ji prav tako grozi resno tveganje za trpljenje, mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, oz. civilist, čigar življenje je resno in individualno ogroženo zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada (glej direktivo o izpolnjevanju pogojev);

4.

poudarja, da obstajajo znotraj držav članic bistvene razlike v času in načinu obravnave prošenj za mednarodno zaščito; poudarja, da lahko počasni in pretirano birokratski postopki ovirajo dostop beguncev in prosilcev za azil do izobraževanja in usposabljanja, poklicnega usmerjanja, trga dela in začetek izvajanja programov EU in držav članic ter učinkovito in usklajeno uporabo sredstev na tem področju, povečajo pa lahko tudi ranljivost beguncev in prosilcev za azil za neprijavljeno delo in prekarne pogoje dela; opozarja, da je nujno treba vzpostaviti skupni azilni sistem, da bi izboljšali postopke za priznanje, obenem pa zagotovili najvišjo stopnjo varnosti za begunce in za evropske državljane; priporoča sprejetje ustreznih podpornih ukrepov za države članice, ki so iz geografskih razlogov najbolj udeležene pri prvem sprejemu; priznava, da trajanje odobrenega dovoljenja za prebivanje (zlasti za upravičence do subsidiarne zaščite) pomeni oviro za vključevanje na trg dela, če velja sorazmerno kratek čas;

5.

poziva tudi, naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi zunaj ozemlja EU, da bi tisti, ki so upravičeni, lahko varno vstopali v države gostiteljice, pa tudi zaradi obravnave prošenj za mednarodno zaščito in omejevanja nejasnih migracijskih tokov;

6.

poudarja, da je za lažje socialno vključevanje in integracijo beguncev na trg dela nujno oblikovati pristop, ki bo določal ustrezno prilagoditev in predpostavljal sodelovanje ter bo obravnaval vrsto resnih in večplastnih težave, kot so: vse oblike diskriminacije; jezikovne ovire, ki so prva prepreka za vključevanje; potrjevanje znanja in spretnosti; različno družbeno-ekonomsko, izobrazbeno in kulturno okolje; stanovanje; zdravstvene potrebe, vključno s psihosocialno in posttravmatsko podporo; združitev družine ter velik ranljivih skupin med begunci, zlasti zaskrbljujoče število otrok, vključno z otroki brez spremstva, invalidi, starejše osebe in ženske (11), ki potrebujejo prilagojen odziv na njihove specifične težave;

7.

odklanja vzpostavitev posebnih trgov dela za begunce;

8.

se zavzema, da bi nacionalna minimalna plača veljala tudi za begunce;

9.

opozarja na izredno zaskrbljujoč položaj žensk v begunskih taboriščih v Evropi, zlasti na življenjske in higienske razmere, ki zahtevajo nujne sanitarne ukrepe; poudarja, da imajo ženske drugačne zdravstvene potrebe kot moški, saj so bolj izpostavljene večplastnim tveganjem, vključno z nasiljem na podlagi spola, zapleti na področju reproduktivnega zdravja in kulturnimi ovirami pri dostopanju do zdravstvenega sistema; zato meni, da politike na tem področju ne morejo biti nevtralne glede na spol;

10.

poudarja, da je treba razlikovati med ukrepi v primeru izrednih razmer in v srednje- do dolgoročnem obdobju, da bi se uspešno odzivali na različne potrebe;

11.

ponavlja pomen priznavanja vidika spola in potreb žensk, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, že od samega začetka pri obravnavanju prošenj za status begunca, pa tudi posebnih izzivov na področju vključevanja v družbo in na trg dela, s katerimi se soočajo; poziva k enakim možnostim za moške in ženske v vseh politikah in postopkih, ki so povezani z vključevanjem v družbo in na trg dela, azilom in migracijo, pri čemer je treba upoštevati, da ženske pogosteje skrbijo za otroke in starejše ter za bolne ali sicer odvisne družinske člane; želi opomniti, da sta zagotovljeno kakovostno in cenovno ugodno otroško varstvo ter prožna ureditev dela odločilna primera tega, kako se da izboljšati dostop do trga dela za vse starše ter omogočiti njihovo ekonomsko in socialno opolnomočenje;

12.

poudarja koristi izobraževanja o socialni vključenosti in vključevanju na trg dela; poudarja, kako pomembno je zagotoviti vsem beguncem, zlasti dekletom in ženskam, dostop do formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter vseživljenjskega učenja v povezavi z delovnimi izkušnjami (12); poleg tega poziva k robustnim in preglednim postopkom za priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v tujini, zunaj Evropske unije;

13.

poziva države članice, naj vzpostavijo sistem jezikovnega izobraževanja, v katerem bosta splošno in poklicno jezikovno usposabljanje tesno povezana;

14.

poudarja pomen prilagojenega pristopa k vključevanju na podlagi enakih možnosti, pri katerem se posebna pozornost nameni potrebam in posebnim izzivom različnih ciljnih skupin; glede tega poudarja veliko povpraševanje po programih opismenjevanja;

15.

meni, da bi omogočanje učinkovitega dostopa do stanovanja, zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialne zaščite in trga dela za begunce in prosilce za azil ob zagotavljanju spoštovanja njihovih temeljnih pravic in ob preoblikovanju trgov dela na lokalni in nacionalni ravni, da bi postali bolj vključujoči, lahko imelo pomembno vlogo za povrnitev njihovega človeškega dostojanstva in lastne vrednosti; poudarja, da je to tudi stroškovno učinkovito, saj bi jim omogočilo samozadostnost, ekonomsko neodvisnost ter pozitiven prispevek k družbi, kar je ključen korak pri njihovem vključevanju v družbo in odgovoren pristop k javnim financam, saj bi se tako znižali stroški, ki jih nosijo države članice in lokalni organi, beguncem pa bi bilo omogočeno vključevanje; s tem bi pridobili možnost, da dejavno prispevajo v davčno blagajno, kar bi koristilo njihovi osebnostni rasti, razvoju, samospoštovanju in priznavanju v družbi, pa tudi družbi in skupnosti kot celoti; opozarja, da zaradi zdravstvenih razlogov, starosti ali drugih težav niso vsi begunci, ki predejo v EU, zmožni dela; želi spomniti, da direktivi o zahtevanih pogojih in o pogojih za sprejem določata pravico do dostopa do trga dela in poklicnega usposabljanja tako za prosilce za azil kot za upravičence do mednarodne zaščite;

16.

poziva države članice, naj si prizadevajo za izvajanje priporočil za posamezne države, določenih v okviru evropskega semestra;

17.

poudarja, da je zgodnje in stalno ukrepanje bistvenega pomena za čim hitrejše doseganje vključenosti in vključevanja beguncev v družbo in na trg dela ter v lokalne skupnosti, s tem pa se bo zmanjšalo tudi tveganje, da bi se pozneje počutili izolirani, neustrezni in odrinjeni; želi spomniti, da zgodnji intervencijski ukrepi lahko vključujejo zgodnjo udeležbo prek prostovoljstva, delovne prakse, mentorstva in dejavnosti v skupnosti;

18.

priznava pomen dela civilne družbe in organizacij prostovoljcev, ki zagotavljajo podporo pri krepitvi vloge, vključevanju in prilagodljivosti vsem prosilcem za azil in beguncem pred in med njihovo udeležbo na trgu dela; poudarja, da bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe za ustrezno usposabljanje prostovoljcev, ki sodelujejo pri vključevanju in izobraževanju beguncev; je seznanjen s pomenom vzpostavljanja in gradnje družbenih in skupnostnih mrež med skupnostmi beguncev in migrantov in z njimi, da bi olajšali dostop do trga dela;

19.

poudarja dejstvo, da so razmere na trgu dela v državah gostiteljicah eden od odločujočih dejavnikov za zagotavljanje trajnostnega in uspešnega vključevanja beguncev; se zaveda heterogenosti beguncev, kar zadeva starost ter znanja in spretnosti; poudarja, da je raven brezposelnosti v EU, zlasti med mladimi in dolgoročna brezposelnost, v nekaterih državah in regijah še vedno zaskrbljujoča, zato bi morale Komisija in države članice še naprej prednostno obravnavati politike in naložbe, katerih cilja sta ustvarjanje kakovostnih delovnih mest za vso družbo, s posebnim poudarkom na najranljivejših osebah in na gospodarski rasti; želi spomniti, da morajo biti ukrepi za ustvarjanje kakovostnih zaposlitev, spodbujanje aktivnih trgov dela in spopadanje z brezposelnostjo v lokalnem okolju smiselni, sicer ne bodo učinkoviti;

20.

nadalje opozarja na večje neenakosti na področju socialnih in gospodarskih razmer v EU; vztraja, da jih je treba upoštevati pri premestitvi beguncev, da bi kar v največji meri povečali njihove obete za vključitev na trg dela, saj se prepogosto dogaja, da so premeščeni v kraje, kjer se ne morejo vključiti na trg dela;

21.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bo dobrodošlico beguncem spremljala odločna politika vključevanja, kot so jezikovni tečaji in tečaji usmerjanja, ki zagotavljajo celovit vpogled v temeljne pravice in vrednote EU ter družbeno vključenost; poudarja, da je pri uspešnem vključevanju beguncev, zlasti na trg dela, bistveno pridobivanje jezikovnih spretnosti; poziva države članice, naj zahtevajo, da morajo begunci, ki jim bo verjetno dovoljeno ostati in bodo našli zaposlitev v državi gostiteljici, opraviti celovit splošno in poklicno usmerjen jezikovni tečaj, ter jim to zagotoviti; meni, da bi morali jezikovni tečaji potekati že na žariščnih točkah in v sprejemnih centrih;

22.

poudarja nujnost zgodnje, pravične, pregledne in brezplačne ocene formalnih in neformalnih znanj ter spretnosti beguncev in prosilcev za azil, pa tudi priznavanja in potrjevanja njihove usposobljenosti, da bi olajšali njihov dostop do aktivnih politik trga dela, zlasti prek usposabljanja in poklicnega usmerjanja; tu so potrebni še z ukrepi za zagotavljanje njihovega dostopa na trg dela in nediskiminatornih delovnih pogojev ter prilagojenih ukrepov, ki jim bodo omogočili celovito izkoriščanje njihovega potenciala, državam gostiteljicam pa olajšali usklajevanje ponudbe in povpraševanje po delovni sili; vztraja, da je treba čim prej okrepiti vlogo evropskega okvira kvalifikacij in čimprej uvesti učinkovitejšo ureditev za priznavanje in potrjevanje diplom, izkušenj, znanj in spretnosti; opozarja, da bi od take učinkovite ureditve imeli korist vsi državljani EU; vseeno poudarja, da ta ocena ne bi smela v nobenem primeru voditi do diskriminacije v zvezi s kvalifikacijami prosilcev za azil ter da znanja in spretnosti ter potencialna zaposljivost ne bi smeli biti merilo pri odločanju glede prošenj za azil; opozarja, da je treba omejena sredstva pazljivo porabiti za pravočasno obravnavo postopkov za azil, in za hitro in učinkovito vključevanje beguncev;

23.

poudarja, da bo javna poraba, ki bo zajemala izredne naložbe v ukrepe in programe za vključevanje v družbo in na trg dela, najbrž kratkoročno pozitivno vplivala na nacionalni bruto domači proizvod, medtem ko bodo srednje- in dolgoročni vplivi na javne finance odvisni od učinkovitosti teh ukrepov;

24.

v zvezi s tem pozdravlja odločitev Komisije, da pri ocenjevanju morebitnih začasnih odstopanj od zahtev (13) iz Pakta za stabilnost in rast upošteva proračunski vpliv izjemnega pritoka beguncev, ki je povezan z izrednimi izdatki za države članice v preventivnem in korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast;

25.

poudarja, da imajo glavna sredstva EU, ki so na voljo za vključevanje v družbo in na trg dela, zlasti Evropski socialni sklad (ESS), pa tudi Sklad za azil, migracije in vključevanje, Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), različna prednostna področja, ciljne skupine in načine upravljanja na ravni držav članic; poudarja, da ti skladi podpirajo ciljno usmerjene pobude za izboljšanje jezikovnih in poklicnih znanj in spretnosti, izboljšanje dostopa do storitev in dostopa do trga dela ter podporo kampanjam za ozaveščanje tako gostiteljskih skupnosti kot migrantov; želi spomniti na pomen uporabe skladov za vključevanje za dejanske ukrepe vključevanja in opozarja države članice na pomen partnerskega načela, da bi zagotovili učinkovito in bolj usklajeno uporabo teh skladov; vseeno poudarja, da se mora cilj vključevanja beguncev na trg dela odražati v večjem pomenu, ki ga bo pridobil Evropski socialni sklad;

26.

glede na nezadostnost teh sredstev poudarja, da so potrebni večje javne naložbe in dodatna sredstva, da bi lokalnim organom, socialnim partnerjem, socialnim in gospodarskim subjektom, civilni družbi in organizacijam prostovoljcev prednostno zagotovili neposredno finančno podporo za ukrepe, namenjene hitremu vključevanju beguncev in prosilcev za azil v družbo in na trg dela, ne nazadnje zato, da bi preprečili družbene napetosti, zlasti na področjih, kjer je brezposelnost največja;

27.

priznava prizadevanja Komisije, da bi poenostavila in povečala sinergije med razpoložljivimi instrumenti financiranja; vseeno pa poudarja, da je treba še naprej razvijati dostopnost, dopolnilnost in preglednost teh skladov, da bi okrepili zmogljivosti držav članic za sprejemanje in vključevanje beguncev in prosilcev za azil;

28.

v zvezi s tem poudarja, da so razpoložljiva sredstva v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje pošla; zato priporoča, da se pri pregledu večletnega finančnega okvira ta sklad obdrži;

29.

poudarja, da morajo biti pri oblikovanju in izvajanju politik ter ukrepov na področju družbene vključenosti in vključevanja vedno zagotovljena načela enakega obravnavanja, nediskriminacije, enakih možnosti in enakosti spolov;

30.

poleg tega poudarja, da ukrepov na področju vključevanja in vključenosti za begunce ter prosilce za azil ne bi smeli kriti iz sredstev za programe, namenjene drugim prikrajšanim skupinam, temveč bomo potrebovali dodatne socialne naložbe, ki bodo odražale potrebe po dodatnih ukrepih; želi tudi poudariti, da bi razpoložljiva sredstva EU lahko porabili bolj smotrno in učinkovito, poziva Komisijo, naj pri oblikovanju politik vključevanja upošteva podatke o trgu dela in socialnih razmerah, s čimer bi zagotovili, da proces vključevanja ne bi poslabšal družbenih in gospodarskih razmer v regijah gostiteljicah;

31.

zato poziva Komisijo, naj pri reviziji večletnega finančnega okvira razmisli o vključitvi vsaj 25 % proračunskih sredstev, namenjenih kohezijski politiki, za Evropski socialni sklad, s čimer bi dolgoročno zagotovili ustrezna sredstva za vključevanje na trg dela; poziva Svet, naj v okviru naslednjega pregleda večletnega finančnega okvira prilagodi zgornje meje za skupna dodeljena sredstva in posamezne razdelke, da se upoštevajo notranji in zunanji izzivi, ki so se pojavili zaradi begunske krize, in da se te meje uskladi s potrebami držav članic, ki se soočajo z največjimi izzivi glede vključevanja (14);

32.

opozarja, da bi morale države članice za zagotovitev primerne dodelitve sredstev v okviru Evropskega socialnega sklada po potrebi prilagoditi ustrezne nacionalne predpise, s čimer bi zagotovile, da bodo prosilci za azil obravnavani enako kot državljani EU in državljani tretjih držav, ki imajo dostop do trga dela;

33.

poudarja, da morajo biti vsi zakonodajni akti, ki sestavljajo agendo EU o migracijah (15), medsebojno močno povezani, da bi zagotovili dobro upravljanje beguncev in migrantov;

34.

ugotavlja, da je sodelovanje vseh družbenih akterjev ključnega pomena, zato predlaga, da se ob upoštevanju pristojnosti držav članic glede ukrepov vključevanja okrepi izmenjava primerov dobre prakse na tem področju; poudarja, da bi morali ukrepi vključevanja spodbujati vključenost in ne osamitve za vse zakonito prebivajoče državljane tretjih držav; ugotavlja, da imajo lokalni in regionalni organi, vključno z mestnimi, ključno vlogo v procesu vključevanja;

35.

je trdno prepričan, da bo vključevanje beguncev na trg dela težko brez dejavne in obsežne podpore mikro, malih in srednjih podjetij v EU; meni, da morajo ustrezni organi v državah članicah malim in srednjim podjetjem zagotoviti obsežno in prilagojeno podporo in svetovanje na področju vključevanja beguncev na trg dela;

36.

podpira prizadevanje Komisije za posodobitev evropske agende o migracijah, zlasti z revizijo dublinske uredbe III, da bi povečali solidarnost, delitev odgovornosti in harmonizacijo standardov zaščite med državami članicami; poudarja pozitiven vpliv, ki bi ga mobilnost beguncev imela na reševanje potreb po delovni sili na trgu dela in njenega pomanjkanja, pa tudi na vključevanje beguncev na trg dela, vključno z vidiki, kot je spodbujanje držav članic, naj omogočajo združitve družin; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev resnično enotnega skupnega evropskega azilnega sistema ter celovite in trajnostne politike zakonite migracije v EU, ki bo zadostila povpraševanju na trgu dela po znanju in spretnostih in v kateri bosta osrednjo vlogo imeli družbena vključenost in dejavna politika vključevanja;

37.

obžaluje, da je morala Komisija sprejeti 40 odločitev o kršitvah zoper številne države članice, ker niso izvajale ključnih politik skupnega evropskega azilnega sistema, skupaj z uradnimi opomini 19 državam članicam, ker niso sporočile ukrepov za prenos direktive o pogojih za sprejem, v kateri so določeni nujni standardi za, med drugim, dostop do zaposlitve, poklicno usposabljanje, šolanje in izobraževanje mladoletnih oseb, hrano, stanovanje, zdravstveno varstvo, medicinsko in psihološko oskrbo ter ukrepe za prikrajšane posameznike; je trdno prepričan, da bi morala Komisija narediti več, da bi zagotovila polno in učinkovito izvajanje obstoječih pravil; odločno poziva države članice, naj te razmere popravijo, da bo v skladu s standardi na področju človekovih pravic, evropskimi načeli solidarnosti, pravičnega deleža odgovornosti in odprtega sodelovanja, kot je določeno v Pogodbah;

38.

je seznanjen z izjavo predsednika Junckerja (16) v govoru o stanju v Uniji v letu 2015, v kateri je prosilcem za azil potrdil podporo za dostop do trga dela, medtem ko so njihove prošnje v postopku obravnave; vseeno obžaluje, da je Komisija premalo odločna pri izvajanju sprejetih odločitev; izraža zaskrbljenost, ker so se nekatere države odločile, da zaprejo svoje notranje meje ali uvedejo začasen mejni nadzor, saj s tem ogrožajo svobodo gibanja na schengenskem območju;

39.

obžaluje, da se dogovor o porazdelitvi beguncev med države članice iz septembra 2015 ne izvaja zadovoljivo; poudarja, da večina držav članic ne izpolnjuje kvot za sprejem beguncev; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo dogovore čim hitreje in pospešijo postopke za sprejem in preselitev beguncev;

40.

poudarja, da dolgotrajno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito in neizvajanje registracije prosilcev za azil ob prihodu poleg tega, da ovirata pravočasen in zakonit dostop beguncev in prosilcev za azil na trg dela, tudi ustvarjata razmere za nastanek praks neprijavljenega dela in vseh oblik izkoriščanja; poudarja, da je treba podpreti države članice, ki so najbolj obremenjene z upravljanjem registracij prosilcev za azil;

41.

poudarja, da bi moral biti dostop do pravičnosti in zaščite zagotovljen vsem žrtvam izkoriščanja in diskriminacije; poudarja odločilno delo, ki so ga opravili socialni partnerji, civilna družba, lokalni organi, gospodarski in družbeni akterji in prostovoljne organizacije, ko so priskočili na pomoč beguncem in prosilcem za azil ter jim zagotovili informacije, zlasti o njihovih pravicah, dolžnostih in zaščiti, do katerih so upravičeni, pa tudi podporo, ki jo potrebujejo, tudi ob upoštevanju dejstva, da bodo morebiti ostali le začasno;

42.

poudarja, da je treba za učinkovito vključevanje beguncev v družbo preprečiti ustvarjanje getov;

43.

pozdravlja, da je bilo v okviru sporočila Komisije z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti za Evropo“ določeno oblikovanje orodja za profile spretnosti državljanov tretjih držav, s katerim naj bi okrepili zgodnje prepoznavanje in evidentiranje spretnosti in kvalifikacij državljanov tretjih držav ter uvedli priročnik najboljših praks za podporo vključevanju na trg dela v državah članicah in za izboljšanje spletnega učenja jezikov za novoprispele begunce in prosilce za azil prek programa Erasmus+ in spletnih jezikovnih tečajev;

44.

pozdravlja akcijski načrt Komisije za vključevanje državljanov tretjih držav, ki obravnava ukrepe pred odhodom in pred prihodom, za izobraževanje, zaposlovanje in poklicno usposabljanje, dostop do osnovnih storitev, dejavno udeležbo in vključevanje v družbo;

45.

poziva države članice, naj zagotovijo hitro in celovito vključevanje beguncev na trg dela in v družbo, v skladu z načelom enakega obravnavanja, razmerami na nacionalnih trgih dela in zakonodajo EU ter nacionalno zakonodajo; obvestijo naj jih o javnih storitvah ter jim zagotovijo dostop do njih, zlasti do stanovanja, zdravstvenega varstva in socialne zaščite, tečajev vključevanja in jezikovnih tečajev ter drugega izobraževanja in usposabljanja;

46.

poziva Komisijo, naj predlaga ciljno usmerjeno revizijo direktive o pogojih za sprejem, da bi prosilcem za mednarodno zaščito čim prej po vložitvi prošnje zagotovili dostop do trga dela; odločno poziva Komisijo, naj spodbuja zbliževanje socialne zaščite v smeri višjih standardov in hitro izdajo delovnih dovoljenj v državah članicah;

47.

poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva zagotoviti, da bodo begunci in prosilci za azil dejansko imeli dostop do trga dela, zlasti s preverjanjem, da države članice ne določajo prestrogih pogojev za dostop do zaposlitve, kar bi po nepotrebnem otežilo dostop do zaposlitve; države članice tudi poziva, naj poenostavijo upravne postopke, da bi zaposljivim osebam olajšale vstop na trg dela; poudarja, da bi ti ukrepi pripomogli k vključevanju beguncev, koristni pa bi bili tudi za vse državljane EU;

48.

spodbuja države članice, naj skrajšajo čas obravnave prošenj za mednarodno zaščito, pri čemer naj ustrezno upoštevajo pravice zadevnih posameznikov, ne da bi ogrozili kakovosti odločanja, in že v prvih sprejemnih centrih ocenijo raven izobrazbe in kvalifikacije s ciljem, da bi zgodnji intervencijski ukrepi bolj usmerjeno zajemali učenje jezika, oceno znanj in spretnosti ter tečaje državljanske vzgoje, vključno s tečaji o temeljnih evropskih pravicah, vrednotah in kulturi, ki bi bili namenjeni zlasti tistim prosilcem za azil, ki imajo dobre obete, da jim bo odobrena mednarodna zaščita; poziva, da morajo biti ti ukrepi enako dostopni vsem; poziva Komisijo, naj podpre države članice s konkretnimi in učinkovitimi ukrepi, ki bodo pripomogli k enostavnejši obravnavi prošenj;

49.

poziva države članice, naj beguncem in prosilcem za azil zagotovijo zgoden, lahek in enak dostop do usposabljanja, vključno z delovno prakso in vajeništvom, da bi zagotovili njihovo hitro, učinkovito in celovito vključevanje v našo družbo in na trg dela, tudi s tem, da bi jih opremili s znanjem in spretnostmi, ki jih bodo ob svojem povratku potrebovali za izgradnjo nove prihodnosti; poudarja, da bi to moralo potekati v obliki pobud, ki bi ji skupaj sprejemali zasebni sektor, sindikati in civilna družba; poleg tega poziva države članice, naj na za vsak primer posebej potrjujejo obstoječa znanja in spretnosti beguncev, formalne in neformalne kompetence, talente ter strokovno znanje in izkušnje; želi spomniti, da je jezik prva ovira, ki jo morajo begunci preseči; zato priporoča učinkovite ukrepe, ki ne bi le omogočali učenja in razumevanja jezika države gostiteljice, temveč tudi spodbujali proces medsebojnega spoznavanja različnih kultur, s čemer bi preprečili širjenje ksenofobije in rasizma;

50.

podpira ustanovitev projektne skupine generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji, ki bo čim prej pripravila vseevropske standarde za tovrstne mehke veščine in metode za njihovo beleženje;

51.

pozdravlja rešitve glede večjezičnih informacij za migrante, begunce in prosilce za azil o možnostih formalnega in neformalnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja, delovne prakse in prostovoljnega dela; zato poziva, naj se te storitve razširijo;

52.

opozarja, da bi lahko imeli inovativni instrumenti na podlagi novih medijev, kot so socialni mediji in aplikacije, bistveno vlogo pri omogočanju dostopa do storitev, pa tudi izmenjave informacij o registraciji beguncev, oceni znanj in spretnosti, iskanju zaposlitve, jezikovnem usposabljanju, pa tudi pri neposredni pomoči za vse, ki to pomoč potrebujejo; spodbuja države članice, naj uvedejo namenske platforme in večjezične spletne portale za zagotavljanje jedrnatih in zlahka dostopnih informacij o možnostih priznavanja, obstoječih programih vključevanja in seznamih pristojnih institucij, pri čemer ne gre pozabiti, da imajo vse države EU in države evropskega gospodarskega prostora pooblaščeni nacionalni informacijski center za akademsko priznavanje, ki omogoča primerjavo akademskih kvalifikacij; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem promovirajo to storitev;

53.

opozarja na različne možnosti in modele izobraževanja v državah članicah, zlasti na kombinirani model poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki je v nekaterih državah članicah in med begunci ter prosilci za azil popolnoma ali pretežno nepoznan, čeprav lahko z gladkim prehodom iz šole in izobraževanja v poklicno življenje veliko pripomore k vključevanju beguncev na trg dela in v družbo, omogoča pa tudi ciljno usmerjeno izobraževanje za poklice, v katerih primanjkuje kadrov;

54.

poziva Komisijo, naj predlaga smernice o priznavanju obstoječih kvalifikacij ter znanja in spretnosti beguncev; v zvezi s tem opozarja, da izobraževanje in pridobivanje kvalifikacij v državah izvora beguncev v številnih primerih ne ustrezata evropskim standardom; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za priznavanje, s katerimi bodo države članice preprosteje, hitreje in bolje prepoznavale spretnosti, kompetence, nadarjenost in znanje beguncev; v zvezi s tem opozarja na razlike med trgi dela v državah članicah in na njihove različne potrebe ter upa, da bi z upoštevanjem tega hitreje, preprosteje in učinkoviteje zadovoljili potrebe po delovni sili na določenih področjih in obenem beguncem omogočili hitro vključevanje na trg dela;

55.

poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji direktive o modri karti;

56.

poudarja, da morajo Komisija in države članice okrepiti prizadevanja za boj proti vsem oblikam diskriminacije, ksenofobije in rasizma, med drugim tako, da ozaveščajo o protidiskriminacijski zakonodaji, podpirajo lokalne organizacije, organizacije civilne družbe, socialne partnerje in nacionalne organe za spodbujanje enakosti pri njihovem delu ter si še bolj prizadevajo za stike z mediji in državljani EU, da bi preprečili namerno širjenje napačnih informacij in ksenofobijo, ki sta v nasprotju z evropskimi vrednotami, vsa ta prizadevanja pa bi veliko pripomogla k družbeni sprejetosti in vključenosti beguncev; države članice spodbuja, naj financiranje iz programa za enakost, pravice in državljanstvo uporabijo za usposabljanje o raznolikosti ter izobraževanje in obveščanje beguncev in migrantov, ki vstopajo na trg dela, o pravicah, ki jih imajo po zakonu kot delavci, s čimer bi jim pomagali, da ne bi postali žrtve izkoriščevalskih praks ali delodajalcev; poudarja, da bi bilo pri vseh migracijskih in integracijskih politikah upoštevati večplastno diskriminacijo;

57.

pozdravlja skupno izjavo socialnih partnerjev o begunski krizi, ki so jo podali 16. marca 2016 na tristranskem socialnem vrhu, v kateri poudarjajo zavezanost in pripravljenost, da bodo sodelovali z vladami in drugimi deležniki pri oblikovanju in razvoju politik, ki bodo podpirale vključevanje beguncev; meni, da so socialni partnerji in civilna družba nenadomestljivi posredniki, ki imajo pomembno vlogo pri vključevanju beguncev na trg dela in v družbo nasploh; spodbuja Komisijo, naj okrepi dialog s socialnimi partnerji na podlagi uravnotežene zastopanosti interesov, da bi opredelili priložnosti beguncev na trgu dela zaposlitvene priložnosti;

58.

poziva države članice, naj se učijo iz izkušenj in praks, pridobljenih na mestni ravni, in naj omogočajo njihovo izmenjavo, da bi spodbudili vključujoče trge dela za vse prebivalce, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite, ter naj mesta in lokalne organe vključijo v oblikovanje in izvajanje politik socialnega in ekonomskega vključevanja; meni, da je potrebno učinkovitejše partnerstvo med različnimi ravnmi upravljanja, ter da morajo pobude EU in nacionalne pobude dopolnjevati in krepiti mestne ukrepe ter biti usmerjene na dejanske potrebe naših državljanov; meni, da bi bilo treba dobro prakso držav članic pri učinkovitem usklajevanju ter vključevanju mest priznati in poskrbeti, da bo opazna;

59.

je prepričan, da je treba beguncem, pa tudi oblastem, zagotoviti ustrezno usposabljanje o delovni zakonodaji in nediskriminaciji, s čimer bi zagotovili, da begunci ne bi postali žrtve praks neprijavljenega dela in drugih oblik hudega izkoriščanja delovne sile ali bili tarča diskriminacije na delovnem mestu;

60.

poziva Komisijo, naj finančno podpre nadnacionalne sheme za zagotovitev prenosljivosti in prilagodljivosti dobre prakse, na primer vzajemnega mentorstva in inštruiranja, ki naj vključujejo vse ravni upravljanja in številne deležnike, oblikujejo in izvajajo pa naj jih različni deležniki na ravni EU, ter zagotovi učinkovito izvajanje teh shem na terenu;

61.

poziva države članice, naj izvajajo okvirni sklep o boju proti rasizmu in ksenofobiji ter novo direktivo o žrtvah kaznivih dejanj ter zagotovijo pravočasno preiskavo in pregon vsakršnega nagovarjanja k nasilju, tudi nasilju na podlagi spola, nad migranti in prosilci za azil, ne glede na njihov bivalni status;

62.

poudarja, da se v institucijah in med posamezniki pojavlja vse več sovražnega govora, sovražnosti proti migrantom in ksenofobnega nasilja;

63.

poziva Komisijo in države članice, naj poglobijo diplomatske odnose in sprejmejo vse potrebne gospodarske in socialne ukrepe za stabilizacijo držav izvora beguncev, da bi lahko ostali v svojih državah oziroma se vanje vrnili;

64.

poziva h karseda hitri prerazporeditvi sredstev iz Evropskega socialnega sklada, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, da bi države članice, ki nosijo največje breme begunske krize, v prejele učinkovitejšo pomoč;

65.

poudarja, da je treba mladoletnikom brez spremstva nujno zagotoviti posebno zaščito pred delovnim izkoriščanjem, nasiljem in trgovino z ljudmi; poudarja, da so potrebni mentorji in posebni ukrepi, zlasti za dekleta, saj so pogosto bolj ranljiva in izpostavljena različnim oblikam izkoriščanja, trgovini z ljudmi in spolni zlorabi, bolj pa je tudi verjetno, da bodo prikrajšana za izobraževalne možnosti;

66.

poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost kulture, izobraževanja in usposabljanja v operativnih ukrepih, ki se izvajajo v okviru evropske agende o migracijah; poziva Komisijo, naj sprejme namensko politiko o medkulturnem dialogu;

67.

poziva EU in države članice, naj dajo prednost vključevanju z zgodnjimi namenskimi ukrepi za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in šport, pa tudi reševanju izzivov v družbah gostiteljicah, pri tem pa naj zagotovijo zlasti pravico do izobraževanja otrokom ne glede na status begunca, kot določa 22. člen Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ter s tem dajo prednost koristi otroka;

68.

vztraja, da je treba s pomočjo študij, raziskav in statističnih podatkov opraviti poglobljeno analizo, na podlagi katere bi lahko pripravili najboljše predloge za pobude in ukrepe politike s ciljem, da bi ugotovili, kakšna bi morala biti strategija izobraževanja beguncev glede na njihove dosedanje kvalifikacije, zlasti kar zadeva izobraževanje odraslih;

69.

poudarja, da imajo pri spodbujanju integracije in družbenega vključevanja beguncev in prosilcev za azil v Evropi odločilno vlogo brezplačno javno izobraževanje, kultura, medkulturni in medverski dialog, neformalno in priložnostno izobraževanje, vseživljenjsko učenje ter politika na področju mladih in športa, pa tudi razumevanje in solidarnost držav gostiteljic v boju proti rasizmu, ksenofobiji in ekstremizmu ter v gradnji bolj povezane in vključujoče družbe, ki temelji na kulturni raznolikosti, spodbujanju skupnih evropskih vrednot in varstvu temeljnih pravic; poudarja, da je treba beguncem in prosilcem za azil priskrbeti kulturno in jezikovno mediacijo, dokler se še učijo jezika države gostiteljice ter njenih kulturnih in družbenih vrednot;

70.

poudarja pomembno vlogo športa kot instrumenta, ki s spodbujanjem vzpostavljanja pozitivnih vezi med lokalnim prebivalstvom ter begunci in prosilci za azil podpira socialni in medkulturni dialog, ter poziva evropske institucije in države članice, naj izvajajo programe za socialno vključevanje beguncev prek skupnih kulturnih in športnih dejavnosti; podpira obstoječe pobude športnih organizacij in spodbuja izmenjavo najboljše prakse med različnimi subjekti, ki sodelujejo v športnih dejavnostih, namenjenih družbenemu vključevanju beguncev;

71.

globoko obžaluje, da zaradi novih usmeritev programa Ustvarjalna Evropa izginjajo kulturna omrežja;

72.

poudarja, da je treba z učinkovitimi postopki omogočiti nemoten prehod iz izobraževalnih struktur, ki so na voljo v begunskih taboriščih, v izobraževalne sisteme držav članic, v katerih se nahajajo;

73.

vztraja, da morajo države članice olajšati vpis dijakom in študentom beguncem na vseh izobraževalnih ravneh, in poziva k večjim prizadevanjem za porazdelitev in učinkovito vključitev učencev v okviru nacionalnih šolskih sistemov;

74.

poziva EU in države članice, naj vzpostavijo izobraževalne koridorje s spodbujanjem sporazumov z evropskimi univerzami in Združenjem sredozemskih univerz, da bi gostili begunske študente z območij konfliktov ter jim tako olajšali dostop in spodbujali medsebojno podporo in prostovoljstvo; pozdravlja pobude, ki jih je v zvezi s tem sprejelo več evropskih univerz in njihovih partneric;

75.

pozdravlja evropske in nacionalne programe ter zasebne pobude neprofitnih ustanov, ki zagotavljajo pomoč migrantskim akademikom v znanosti in na drugih strokovnih področjih, ter se zavzema za razvoj in podporo teh programov in pobud;

76.

za zagotovitev, da se bo vključevanje začelo takoj, poziva države članice, naj poiščejo rešitve za praktične in razumljive pripravljalne izobraževalne informacije v več jezikih;

77.

poziva države članice, naj begunskim otrokom in otrokom prosilcem za azil zagotovijo ciljno usmerjeno podporo, ko se vključijo v šolski sistem, na primer z intenzivnimi jezikovnimi tečaji in splošnimi uvajalnimi programi, vključno s pedagoško podporo, da bi jim omogočili čimprejšnje sodelovanje v rednih razredih; poudarja, da se je treba odzvati na različne potrebe in ranljivost posameznih skupin, zlasti mladoletnikov brez spremstva in odraslih brez osnovne izobrazbe;

78.

opozarja EU in države članice, da so v skladu z mednarodnimi določbami dolžne zagotoviti posebno zaščito mladoletnikom, tudi otrokom beguncev, v izrednih razmerah, zlasti pa jim zagotoviti dostop do šol in izobraževalnih ustanov; pozdravlja cilj, da bi 4 % skupnega humanitarnega proračuna EU za leto 2016 namenili za financiranje izobraževanja, in poziva Komisijo in države članice, naj v luči svetovnega humanitarnega vrha, ki bo maja 2016 v Istanbulu, na mednarodni ravni še naprej zagovarjajo povečanje financiranja za izobraževanje v kriznih razmerah v okviru obstoječih programov pomoči;

79.

priporoča, naj se begunskim otrokom zagotovi dodaten jezikovni pouk v jeziku njihove matične države;

80.

poudarja, da je pomembno uvesti podporne izobraževalne ukrepe, zlasti glede na zagotavljanje ustreznih zmogljivosti v žariščnih točkah in vozliščih EU za podporo prizadevanjem humanitarnih in nevladnih organizacij, ki so že začele organizirati izobraževalne in druge dejavnosti v taboriščih, pa tudi zagotavljati spodbude in podporo za razvoj formalnih izobraževalnih struktur v taboriščih, tudi tistih, ki se nahajajo v tretjih državah;

81.

pozdravlja nove pozive za zbiranje predlogov v okviru programov Ustvarjalna Evropa in Erasmus+ za kulturne, izobraževalne in športne programe, programe mobilnosti mladih in projekte, namenjene medkulturnemu dialogu, kulturnemu in družbenemu vključevanju; poudarja, da je treba premagati obstoječe prepreke in ovire pri izvajanju projektov, ki so namenjeni vključevanju beguncev in omogočanju dostopa do programov za vse;

82.

poziva države članice, naj uveljavljajo pobude za zagotovitev večjega sodelovanja in usklajenosti politik in dialoga med javnimi organi, ustreznimi nevladnimi organizacijami, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in begunskimi skupnostmi, da bi okrepili medsebojno poznavanje in razumevanje ter ocenili morebitne nadaljnje pobude za zagotovitev enakega dostopa do visokokakovostnega izobraževanja, tako da bi migrante in begunce vključili v pozitivno učno okolje;

83.

poudarja odločilno vlogo učiteljev pri vključevanju beguncev in migrantskih otrok in mladih v izobraževalni sistem, in poudarja, da je potrebno specializirano pedagoško osebje in napredno spopolnjevanje za učitelje, da ga bodo usposobili; glede tega predlaga, naj EU in države članice razmislijo o vzpostavitvi kanalov sodelovanja za učitelje, da bodo lahko delili svoje izkušnje, izmenjavali zglede najboljše prakse in si nudili vzajemno podporo;

84.

poziva države članice, naj pomagajo učiteljem in profesorjem migrantom poiskati učiteljsko delovno mesto, da bi izboljšali njihov položaj ter v šolskih sistemih dobro izkoristili njihove jezikovne in pedagoške spretnosti in izkušnje;

85.

podpira zamisel o vzpostavitvi služb za pomoč učiteljem, ki bodo nudile pravočasno pomoč pri obvladovanju različnih vrst raznolikosti v razredu in pri spodbujanju medkulturnega dialoga in svetovanje, ko se bodo soočili s konflikti ali z učenci, ki jim grozi nevarnost radikalizacije; poleg tega poziva države članice, naj povečajo priložnosti za politično izobraževanje in zagotovijo ustrezne možnosti za nadaljnje usposabljanje ter izobraževalno gradivo, da bi pojasnili, zakaj ljudje bežijo, ter se borili proti ekstremizmu;

86.

poudarja, da so šole pomembne za zagotavljanje svetovanja ter jezikovnega in kulturnega posredovanja, tudi kar zadeva demokratične vrednote, prek državljanske vzgoje in programov aktivnega državljanstva, ter da imajo ključno vlogo pri pospeševanju in zagotavljanju družbene in kulturne vključenosti, ne le za učence, temveč tudi za njihove družine;

87.

pozdravlja sklep Sveta, da bodo v delovnem načrtu za področje kulture za obdobje 2015–2018 posebni ukrepi namenjeni vlogi kulture, umetnosti in medkulturnega dialoga pri vključevanju migrantov ter da se bodo upoštevali obstoječi primeri dobre prakse v državah članicah;

88.

poudarja, da bi morali bolje spodbujati uporabo umetnosti kot orodja za vključevanje, prav tako pa bi morali omogočati in povečati udeležbo beguncev v umetnostnih dejavnostih;

89.

pozdravlja novo strokovno delovno skupino na področju medkulturnega dialoga in vključevanja migrantov in beguncev prek umetnosti in dialoga (17), ki jo je ustanovila Komisija in ki naj bi do konca leta 2017 objavila priročnik primerov dobre prakse;

90.

poudarja, da je treba spodbujati in nadalje razvijati izobraževalne aplikacije, videoposnetke in vaje za begunce, pa tudi platforme za učenje ter jim tako olajšati in dopolniti izobraževanje in usposabljanje;

91.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/19

—

ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov 11, 153, 191, 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 12, 21, 28, 29, 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497),

—

ob upoštevanju sklepov z desetega zasedanja ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije (1),

—

ob upoštevanju pariškega sporazuma (30. november – 11. december 2015) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 (3),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 z naslovom „Ohranjanje človekovih pravic v središču programov EU“,

—

ob upoštevanju smernic za analizo vpliva človekovih pravic na ocene učinka za pobude politike, povezane s trgovino (4),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „Human rights and democracy clauses in international agreements“ (Človekove pravice in klavzule o demokraciji v mednarodnih sporazumih), ki jo je leta 2015 objavil tematski sektor Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ (5),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov (7),

—

ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja (8),

—

ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem (9),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“ (COM(2011)0681),

—

ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (2015), ki ga je pripravila Konferenca OZN za trgovino in razvoj (10),

—

ob upoštevanju študije „The EU’s Trade Policy: from gender-blind to gender-sensitive?“ (Trgovinska politika EU: od neupoštevanja do upoštevanja vidika spola), ki jo je pripravil tematski sektor Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju četrtega poročila neodvisnega strokovnjaka „The promotion of a democratic and equitable international order“ (Spodbujanje demokratične in pravične mednarodne ureditve) – sporočilo generalnega sekretarja OZN generalni skupščini z dne 5. avgusta 2015 (A/70/285),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (11),

—

ob upoštevanju resolucije OZN št. 64/292, v kateri je generalna skupščina OZN izrecno priznala pravici do vode in komunalne ureditve kot človekovi pravici in ki določa, da sta čista pitna voda in komunalna ureditev odločilni za uresničevanje vseh človekovih pravic,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“ (12),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb (14),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „Gender Mainstreaming in Committees and Delegations of the European Parliament“ (Vključevanje načela enakosti spolov v odborih in delegacijah Evropskega parlamenta), ki jo je leta 2014 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 (15), v kateri je sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino za nadnacionalne družbe in druga podjetja in človekove pravice, ki naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij,

—

ob upoštevanju reformirane splošne sheme preferencialov EU iz Uredbe (EU) št. 978/2012,

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o splošni shemi preferencialov v obdobju 2014–2015 (COM(2016)0029),

—

ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, revidiranih smernic OECD za večnacionalna podjetja, tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih v zvezi z večnacionalnimi družbami in socialno politiko, okvira Mednarodnega sveta za celovito poročanje, desetih načel svetovnega sporazuma Združenih narodov in usmerjevalnega standarda ISO 26000 o družbeni odgovornosti,

—

ob upoštevanju osnutka francoskega zakona o primerni skrbnosti, ki spodbuja vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter izjave predsednika Junckerja na vrhunskem srečanju G7 leta 2015,

—

ob upoštevanju projekta o uresničevanju dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev (Realising Long-term Value for Companies and Investors), ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorno vlaganje in svetovnega sporazuma OZN,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0217/2016),

A.

ker je Parlament leta 2010 izdal priporočila Komisiji v zvezi s socialnimi in okoljskimi standardi, človekovimi pravicami in odgovornostjo gospodarskih družb; ker so bila nekatera od teh priporočila izvedena, druga pa ne;

B.

ker Parlament nastopa kot sozakonodajalec v zvezi z ukrepi, ki opredeljujejo okvir za izvajanje skupne trgovinske politike Unije; ker je za ratifikacijo vsakega trgovinskega sporazuma, ki ga izpogaja Unija, potrebno soglasje Parlamenta, ker je izvajanje priporočil Parlamenta torej potrebno za zagotovitev uspeha vseh pobud, ki jih izvaja Komisija na področju skupne trgovinske politike;

C.

ker ima trgovina močno vlogo pri spodbujanju poslovnih priložnosti, ustvarjanju blaginje in večanju zaposlenosti ter usmerjanju gospodarskega razvoja, družbenega napredka, življenjskih standardov, kakovosti življenja in dolgoročnega izboljšanja standardov človekovih pravic;

D.

ker EU poudarja svojo trdno zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja, kot je potrdila v svoji strategiji „Trgovina za vse“, pa tudi človekovim pravicam in dobremu upravljanju, in sicer s sredstvi, ki temeljijo na spodbudah, kot so GSP + in določbe o preferencialnem dostopu do trgov v državah, zavezanih k izvajanju temeljnih mednarodnih konvencij na teh področjih;

E.

ker lahko EU pozitivno prispeva k večjemu spoštovanju človekovih pravic in trajnostnemu razvoju na svetovni ravni s svojo trgovinsko politiko; ker mora Komisija izvajati svoje ukrepe v skladu s tem ciljem; ker trgovinski in naložbeni sporazumi vplivajo na človekove pravice in trajnostni razvoj, zato bi morali biti zasnovani tako, da bi podpirali družbeni in okoljski napredek, s čimer bi zagotovili, da se evropski standardi ne ogrožajo, zaščitili človekove pravice ter zagotovili spoštovanje socialnih in okoljskih predpisov;

F.

ker trgovina in tuje naložbe mednarodnih podjetij prispevajo k večji zavzetosti na področju človekovih pravic, socialnih pravic in pravic delavcev v državah članicah, v katerih ta podjetja delujejo;

G.

ker je prispevek Evropskega parlamenta mogoče meriti po dejanskem izvajanju njegovih priporočil; ker je treba izvajanje sporazumov redno spremljati, da se zagotovi skladnost s cilji in zavezami iz trgovinskih sporazumov, zlasti tistih v zvezi z varstvom človekovih pravic;

H.

ker imajo v skladu s členom 208 PDEU EU in njene države članice dejansko pravno obveznost, da svoje politike uskladijo z razvojnimi cilji;

I.

ker Komisija v predlogu o novi strategiji za trgovino in naložbe „Trgovina za vse“ priznava povezavo med trgovino, človekovimi pravicami ter socialnimi in okoljskimi standardi in vztraja, da morajo postati sestavni del ekonomskih in trgovinskih odnosov Unije;

J.

ker imajo transnacionalni svetovni trgovci na drobno in podjetja odgovornost za izboljševanje delovnih pogojev in plač v državah proizvajalkah;

K.

ker so sestavni del človekovih pravic tudi pravice žensk; ker enakost spolov sodi v področje delovanja poglavij o trgovinskih sporazumih o trajnostnem razvoju; ker ima specifični učinek trgovinskih in naložbenih sporazumov in liberalizacija zaradi strukturnih neenakosti med spoloma različne posledice za ženske in moške in ker je treba pri trajnostnem in vključujočem razvoju, rasti in trgovinskih sporazumih upoštevati človekove pravice, tudi z vidika spola;

L.

ker agenda za trajnostni razvoj za leto 2030 priznava odločilni vpliv trgovinskih politik pri izvajanju njenih ciljev in zajema številna področja politik, kot so pravila o poreklu, predpisi o živilih, trgi potrošniških dobrin in enakost spolov;

M.

ker se potencial sistema GSP in GSP + za zagotavljanje ratifikacije in izvajanja konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev v državah v razvoju lahko izboljša preko povezovanja gospodarskih spodbud z učinkovitim sprejemanjem in stalnim spremljanjem izvajanja temeljnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev;

N.

ker je EU po tragediji leta 2013 v zgradbi Rana Plaza z vlado Bangladeša in Mednarodno organizacijo dela sprožila globalni dogovor za izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah v Bangladešu, katerega cilj je izboljšati delovne, zdravstvene in varnostne pogoje za delavce; ker so ta prizadevanja prispevala k večji ozaveščenosti javnosti ter inovativnim rešitvam za reševanje vprašanj, povezanih s trgovino in trajnostnim razvojem, na primer sporazuma o protipožarni in gradbeni varnosti v Bangladešu;

O.

ker mora poleg javnega tudi zasebni sektor prispevati k trajnostnemu razvoju; ker morajo podjetja delovati na družbeno in okoljsko odgovoren način; ker nova generacija trgovinskih in naložbenih sporazumov EU obsega poglavja o trajnostnem razvoju, ki pozivajo pogodbenice k prizadevanjem za varstvo človekovih pravic, spoštovanje socialnih in okoljskih standardov ter zagotavljanje družbene odgovornosti gospodarskih družb; ker so se v teh poglavjih pokazale razlike glede njihove ravni ambicij v prihodnjih trgovinskih sporazumih EU; ker se Komisijo spodbuja, naj si čim bolj ambiciozno prizadeva;

P.

ker je strategija „Trgovina za vse“ Komisije za leto 2015 prednostna naloga EU; ker mora zdaj Komisija svoja dobro zelo sprejeta prizadevanja usmeriti v odločne in konkretne ukrepe, da bi ta strategija ustrezno spodbudila agendo o trgovini in trajnostnem razvoju,;

Q.

ker projekt za uresničevanje dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev (Realising Long-term Value for Companies and Investors project), ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorne naložbe in svetovnega pakta OZN, dokazuje, da je gospodarsko okrevanje v Evropi in svetu skladno z načeli socialne pravičnosti, okoljske vzdržnosti in spoštovanja človekovih pravic, ki se medsebojno krepijo;

R.

ker člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da se skupna trgovinska politika EU izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije;

S.

ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) potrjuje, da zunanje delovanje EU vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter upoštevanje Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava;

T.

ker je postala povezava med trgovino in človekovimi pravicami na eni strani ter socialnimi in okoljskimi standardi na drugi sestavni del ekonomskih in trgovinskih odnosov EU; ker bi bilo treba politiko EU na področju človekovih pravic in demokracije v tretjih državah še naprej vključevati prek drugih politik EU, ki imajo zunanjo razsežnost, tudi trgovinske politike; ker bi morala EU s trgovinsko politiko spodbuditi cilj postavljanja visokih globalnih standardov na področjih človekovih in socialnih pravic, varstva potrošnikov ter okoljskih vprašanj;

U.

ker trgovinska politika in ambiciozni trgovinski sporazumi spodbujajo in krepijo svetovni, na pravilih temelječ trgovinski sistem; ker bi bilo treba pred sklenitvijo trgovinskih pogajanj na učinkovit in pregleden način upoštevati tudi vprašanja, povezana s človekovimi pravicami; ker je cilj vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah skupaj z vsemi drugimi ustreznimi instrumenti, tudi spodbujanjem družbene odgovornosti gospodarskih družb, spodbujanje določb o človekovih pravicah v povezavi s trgovinsko politiko;

V.

ker je Svet OZN za človekove pravice 26. junija 2014 sprejel resolucijo o ustanovitvi medvladne delovne skupine, ki bo zadolžena, da začne postopek za vzpostavitev mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta, ki bo v okviru mednarodnega prava urejal dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij;

W.

ker se lahko trgovina in človekove pravice medsebojno krepijo in ker lahko tudi poslovna skupnost, ki je obvezana spoštovati človekove pravice, odigra pomembno vlogo pri pozitivnih spodbudah za podpiranje človekovih pravic, demokracije, okoljskih standardov in odgovornosti gospodarskih družb; ker EU igra vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za globalno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov, in njihovem izvajanju, med drugim na področjih socialne pravičnosti, okoljske trajnosti in spoštovanja človekovih pravic; ker se priznava, da imajo evropska podjetja, ki poslujejo na svetovni ravni in dajejo zgled prek nediskriminatorne poslovne kulture, dolgoročni pozitivni učinek na človekove pravice; ker krepitev trgovinskih odnosov, ki temeljijo na varstvu in uveljavljanju človekovih pravic, izboljšuje medsebojno razumevanje in skupne vrednote, kot so pravna država, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;

1.

poziva Komisijo in države članice, naj v vse svoje politike, tudi v trgovinsko, vključijo vidik spolov in naj med drugim poskrbijo za dejansko spoštovanje Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW); poziva Komisijo, naj pri svoji oceni učinka trgovinske politike EU na pravice žensk upošteva vidike enakosti spolov, in jo poziva, naj sistematično oceni veljavne trgovinske in naložbene sporazume, da bi opredelila njihove posledice za enakost spolov;

2.

poziva Komisijo, naj zagotovi večjo usklajenost glede razvoja, zagotovi učinkovito ocenjevanje politik in usklajevanje med razvojno pomočjo in trgovinsko politiko ter si prizadeva zagotoviti, da bodo vsi deležniki upoštevali mednarodne standarde o človekovih pravicah, enakosti spolov, delovni zakonodaji in spoštovanju okolja;

3.

poziva EU, naj bo dejavna pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela na svojem 70. zasedanju;

4.

poziva EU in države članice, naj spodbujajo zavezujoče ukrepe za zagotovitev, da bodo podjetja davke plačala tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti in ustvarja vrednost, naj spodbujajo, da bi bilo v zasebnem sektorju obvezno poročanje po posameznih državah, kot priporoča OECD, ter naj spodbujajo dobro upravljanje, zlasti pri davčnih zadevah, in učinkovito pobiranje davkov; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo temu vprašanju namenjena prednost na dnevnem redu njihovega dialoga o politikah (na politični ravni o razvoju in o trgovini), in naj podprejo vlogo civilne družbe pri zagotavljanju javnega nadzora nad davčnim upravljanjem in spremljanjem primerov davčnih utaj; meni, da bi bilo treba davčno politiko podjetja obravnavati kot del njegove družbene odgovornosti, kar pomeni, da strategije, ki vključujejo davčne utaje ali okoriščanje z davčnimi oazami, niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem;

5.

potrjuje, da je dostop do skupnih dobrin, kot so voda, zdravstveno varstvo in izobraževanje, pomemben odraz zmožnosti države za zagotavljanje človekovih in socialnih pravic;

6.

poudarja, da je EU zaradi dejstva, da socialna in ekonomska vprašanja upošteva v okviru svoje trgovinske diplomacije, že pred ostalimi glavnimi svetovnimi akterji na področju trgovine; poudarja, da je sodelovanje naših trgovinskih partnerjev na področju človekovih pravic dolgoročno trdna podlaga za nadaljnji dialog, procese sodelovanja in postopni napredek;

7.

poudarja pomen trgovine in tujih naložb kot pomembnih orodij za uresničitev gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja ter varstvo človekovih pravic;

8.

želi spomniti, da trgovina in tuje naložbe povečajo blaginjo v revnejših državah; želi spomniti, da povezava med večjo blaginjo ter boljšim varstvom človekovih pravic, socialnih pravic in delavskih pravic in odločnim varstvom okolja nikakor ni zanemarljiva;

9.

želi spomniti, da je EU zavezana skladnemu spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic in demokracije v svojih odnosih s tretjimi državami v vseh svojih politikah, tudi trgovinski, in vseh svojih ustreznih instrumentih zunanjega financiranja;

10.

zato priporoča, naj bo trgovinska strategija EU orodje za spodbujanje demokratičnih vrednot v tretjih državah; zato pozdravlja krepitev trgovinskih sporazumov in programov trgovinskih preferencialov kot vzvodov za spodbujanje človekovih pravic, odpravo prisilnega dela in dela otrok, zagotavljanje prehranske varnosti in pravice do zdravja, trajnostnega razvoja ter visokih standardov na področjih varnosti in okolja, pa tudi zagotavljanje gospodarskih priložnosti za vse;

11.

poudarja, kako pomembno je za EU vzpostaviti sodelovanje na večstranski ravni, in zato ponavlja svoj poziv Komisiji, naj prevzame vodilno vlogo pri reformi upravljanja STO, zlasti v zvezi z izpolnitvijo naslednjih ciljev:

12.

poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja nadaljnje reforme STO, da bi opredelila večstranska pravila za trajnostno upravljanje svetovnih dobavnih verig na odgovoren način, ki bi morala zlasti vključevati:

13.

ponovno poziva, naj se zagotovi, da se bo vsak ukrep, ki ga bo sprejela katera od strani v okviru pariškega sporazuma, ali se bo nanašal na načela in zaveze iz členov 3 in 4 konvencije UNFCCC, utemeljen tudi s pravno zanesljivejšim varstvom pravice do reguliranja v trgovinskih sporazumih;

14.

poziva Komisijo, naj pospeši napredek pri razvoju shem, ki razlikujejo med proizvodi glede na načine predelave in proizvodnje ter merila trajnosti, v okviru trgovinskih sporazumov;

15.

poziva države članice, naj v skladu z zavezo skupine G-20 okrepijo prizadevanja za izpolnitev zaveze o postopni odpravi subvencij za fosilna goriva;

16.

verjame, da bi lahko trgovinska politika bolj prispevala k energetskemu prehodu in da bi morali trgovinski instrumenti EU spodbujati vzpon in razvoj obnovljivih virov energije ter razvoj zelenega blaga in tehnologij v Evropi; je seznanjen s prizadevanji Komisije pri pogajanjih o mnogostranskem sporazumu o zelenih dobrinah (sporazum o okoljskih dobrinah) in poziva, naj ta pogajanja zagotovijo ambiciozen in uravnotežen sporazum; poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj o tem sporazumu pripravi kvantitativna in kvalitativna merila za opredelitev zelenih dobrin ter v okviru pogajanj spodbuja verodostojno in pregledno metodologijo; prav tako poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva dejavnike, ki vplivajo na trgovino z zelenimi dobrinami, kot so protidampinške politike v sektorju obnovljivih virov energije, ureditve intelektualne lastnine, strogi programi financiranja in nacionalne okoljevarstvene politike, ki ustvarjajo povpraševanje po tovrstnem blagu;

17.

pozdravlja odločitev Komisije, da bo v skladu s smernicami za analizo ocene učinka na človekove pravice za pobude politike, povezane s trgovino, za vse trgovinske sporazume izvedla predhodno in naknadno oceno učinka na trajnostni razvoj; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj:

18.

je seznanjen z ugotovitvami evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s sklepom Komisije o dokončanju sporazuma z Vietnamom pred zaključkom ocene učinka na človekove pravice in poziva Komisijo, naj to oceno opravi čim prej in na podlagi nove metodologije, da bi Parlamentu omogočila sprejeti informirano odločitev;

19.

ponovno izraža svojo podporo pogojenosti s človekovimi pravicami v trgovinskih sporazumih in želi spomniti, kako pomembno je spoštovati in izvajati določbe o človekovih pravicah; pozdravlja prizadevanja Komisije in Sveta, da bi v skladu s skupnim pristopom v vse trgovinske in naložbene sporazume uvedli takšne pravno zavezujoče klavzule o človekovih pravicah, in poziva k objavi skupnega pristopa Sveta; ugotavlja, da klavzule o človekovih pravicah niso bile vključene v vse sporazume EU, in poziva, naj se v potekajočih pogajanjih z drugimi partnerji, zlasti tistih o TTIP, zagotovi vključitev pravno zavezujoče klavzule o človekovih pravicah;

20.

vendar meni, da imajo veljavne klavzule omejen učinek na izvajanje obveznosti in zavez na področju človekovih pravic; zato poziva Komisijo in Svet, naj izvedeta naslednje prilagoditve:

21.

želi spomniti na poziv iz svojega priporočila iz leta 2010, da bi moral vsak trgovinski sporazum EU, tako dvostranski kot mnogostranski, vključevati celovita, izvršljiva in ambiciozna poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju; poudarja neskladnosti med poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju v različnih trgovinskih sporazumih EU; zato poziva Komisijo, naj ohrani najvišjo raven skladnosti v vseh trgovinskih pogajanjih in uvede poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju z naslednjimi elementi:

22.

ponovno izraža poziv k ustanovitvi forumov ali svetovalnih skupin za trajnostni razvoj v različnih fazah priprave sporazuma, pogajanj o njem in njegovega izvajanja; želi spomniti, da morajo biti notranje svetovalne skupine popolnoma neodvisne in imeti dostop do ustreznih sredstev; je seznanjen s kritikami, ki jih pogosto izražajo nekateri udeleženci notranjih svetovalnih skupin, ki jih je EU ustanovila v okviru veljavnih trgovinskih sporazumov, da njihovi premisleki nimajo praktičnega učinka, in predlaga, naj Komisija izvede naslednje ukrepe:

23.

poziva k večji preglednosti in odgovornosti za lokalne organizacije pri oblikovanju mednarodnih trgovinskih pravil in nacionalnih trgovinskih politik ob hkratnem zagotavljanju doslednosti v zvezi s spoštovanjem pravic delavcev in človekovih pravic, vključno s pravicami žensk;

24.

poziva Komisijo, naj tesneje vključi Parlament v proces spremljanja izvajanja trgovinskih in naložbenih sporazumov z ozirom na upoštevanje standardov človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov, ter poziva Svet, naj se posvetuje s Parlamentom o vseh odločitvah, s katerimi bi posamezni sporazum spremenili ali po potrebi celo začasno prekinili njegovo izvajanje;

25.

pozdravlja, da je 1. januarja 2014 začela veljati nova shema splošnih tarifnih preferencialov (GSP) (Uredba (EU) št. 978/2012) in da je bilo objavljeno prvo poročilo o spremljanju GSP za obdobje 2014–2015; meni, da mora biti trgovinska politika način za spodbuditev partnerskih držav EU k sprejetju višjih socialnih in okoljskih standardov, in zato poziva Komisijo, naj izvede naslednje popravne ukrepe:

26.

podpira zavezo Komisije, da si bo prizadevala za odpravo dela otrok; pozdravlja sprejetje delovnega dokumenta služb Komisije in ponavlja svoj poziv iz leta 2010 k uravnoteženemu in realističnemu predlogu zakonodaje, vključno z ukrepi, kot so označevanje proizvodov, proizvedenih brez dela otrok, podelitev trgovinskih preferencialov državam, ki izpolnjujejo določene delovne standarde, in horizontalna prepoved uvoza za proizvode, proizvedene z delom otrok; poudarja, kako pomembno je vključiti cilj boja proti prisilnemu delu in delu otrok v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju trgovinskih sporazumov EU, tako kot je v ostalih šestih temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, poudarja pa tudi pomen sodelovanja EU v mednarodnih razpravah na ravneh STO, OECD in Mednarodne organizacije dela za razširitev njene večstranske razsežnosti;

27.

nasprotuje vsem neposrednim ali posrednim določbam, ki vplivajo na trgovino z energetskimi storitvami in bi omogočile tehnološko nevtralnost subvencij; poziva Komisijo in države članice, naj resno upoštevajo dejstvo, da vedno večje emisije CO2 iz mednarodne trgovine škodijo evropski podnebni strategiji, in poudarja, da lahko prehod na lokalno proizvodnjo in potrošnjo prispeva k izpolnitvi ciljev iz pariškega sporazuma;

28.

želi spomniti na neločljivo povezavo med podnebnimi spremembami in krčenjem gozdov, ki ga povzroča netrajnostno in nezakonito pridobivanje surovin; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje FLEGT in uredbe EUTR, vključno z obveznostjo zakonitosti v dobavnih verigah lesa;

29.

pozdravlja odločitev Komisije, da bo začela študijo izvedljivosti evropskega akcijskega načrta za boj proti krčenju gozdov in njihovemu propadanju;

30.

želi spomniti na poziv Parlamenta iz leta 2010, naj se v vse trgovinske sporazume EU vključijo družbena odgovornost gospodarskih družb in določbe za večje izvajanje, zlasti možnost, da bo lahko Komisija izvedla preiskave domnevnih kršitev zavez glede družbene odgovornosti gospodarskih družb, in vzpostavitev kontaktnih točk EU, ki bodo temeljile na kontaktnih točkah OECD in jih okrepile; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za zagotovitev, da bodo podjetja v celotnih dobavnih verigah upoštevala in v celoti spoštovala temeljne delovne standarde Mednarodne organizacije dela in mednarodno priznane standarde družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlasti nedavno posodobljene smernice OECD za večnacionalna podjetja, deset načel globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalni standard ISO 26000 o družbeni odgovornosti, tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti v tekstilni in ekstraktivni industriji, v katerih je tveganje kršitev človekovih pravic in socialnih standardov večje; opozarja na trajnostni sporazum, ki ga je Komisija po tragediji leta 2013 v zgradbi Rana Plaza sprejela z Bangladešem, Mednarodno organizacijo dela in Združenimi državami; poudarja pomen nadaljnjih prizadevanj za izpolnitev trajnostnih ciljev sporazuma, da bi tako izboljšali pravice delavcev, pa tudi, da je potrebno odgovornejše upravljanje dobavnih verig na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj si prizadeva za podobne programe in ukrepe z drugimi trgovinskimi partnerji EU;

31.

meni, da je bistveno nadaljevati prizadevanja za upoštevanje deklaracije OECD o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah, da bi zagotovili, da bodo smernice izrecno navedene v vseh novih sporazumih med EU in tretjimi državami, in se premaknili s pasivnega k aktivnemu pristopu pri njihovem izvajanju; poziva Komisijo, naj zagotovi preglednost pri dostopu do informacij o ravnanju podjetij ter uvede učinkovit in izvršljiv sistem poročanja, prek katerega se bodo zagotavljale informacije o vrednostnih verigah proizvodov; želi spomniti na svoje stališče iz leta 2010, da bi bilo treba od gospodarskih družb zahtevati, da objavijo svoje bilance stanja na področju družbene odgovornosti, od vseh podjetij pa bi bilo treba zahtevati potrebno skrbnost; poziva Komisijo, naj posodobi svojo strategijo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, da bi uvedla strožje zahteve za poročanje in skladnost ter zagotovila učinkovitejše izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter poziva države članice, naj podprejo spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinskih sporazumih;

32.

poziva, naj EU vzpostavi platforme za dialog o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki bodo združile civilno družbo, podjetja, mednarodne organizacije in druge deležnike;

33.

poziva Komisijo, naj rezultate projekta, imenovanega Uresničevanje dolgoročne vrednosti podjetij in vlagateljev, ki se izvaja v okviru načel OZN za odgovorne naložbe in svetovnega dogovora OZN, uporabi za svoj Evropski sklad za strateške naložbe in za svoj dialog z vlagatelji pri pogajanju o trgovinskih sporazumih, ter naj s podpiranjem trajnostne trgovine podpre koncept Trajnostne unije kapitalskih trgov;

34.

želi spomniti, da so tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko, agenda Mednarodne organizacije dela za dostojno delo ter elementi dela v smernicah OECD za večnacionalna podjetja temeljna besedila v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s pobudami OECD in OZN ter nedavne in na novo pripravljene mednarodne standarde vključi v zakonodajo EU in na srečanju ministrov G20 za trgovino julija 2016 v Šanghaju spodbuja uravnotežena in celovita priporočila politike, vključno s trdno razsežnostjo trajnostnega razvoja glede svetovnih vrednostnih verig;

35.

želi spomniti, da je EU glavni svetovni akter na področju nacionalnih akcijskih načrtov za družbeno odgovornost gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja odgovorno poslovanje podjetij EU, ki delujejo v tujini, in pri tem posebno pozornost namenja zagotavljanju strogega izpolnjevanja njihovih zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje ali katerih koli drugih dvostranskih ali mednarodnih zakonskih obveznosti, ki veljajo za njihovo poslovanje, ter zagotavljanju izpolnjevanja mednarodnih standardov in pravil na področju človekovih pravic, dela in okolja; priporoča tudi, naj Komisija za izpolnitev tega cilja dejavno sodeluje s svojimi partnerskimi državami pri izmenjavi najboljših praks in znanja o načinih in sredstvih za izboljšanje poslovnega okolja in povečanje ozaveščenosti o odgovornem poslovanju;

36.

ugotavlja, da je treba program družbene odgovornosti gospodarskih družb prilagoditi posebnim potrebam regij in držav, da bi prispevali k izboljšanju trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja;

37.

poziva Komisijo, naj sprejme trgovinske in naložbene ukrepe, ki bodo vključevali podelitev oznak, odobritev preferencialnega dostopa do javnih naročil EU in izvedbo podpornih programov za mala in srednja podjetja, ki bodo spodbujali in nagrajevali podjetja, ki bodo uvedla strategije za družbeno odgovornost gospodarskih družb;

38.

toplo pozdravlja, da je bilo v direktivo EU o nefinančnem poročanju vključeno poročanje velikih podjetij o človekovih pravicah; poziva države članice EU, naj direktivo hitro in učinkovito prenesejo; opozarja na okvir za poročanje o vodilnih načelih OZN, referenčno merilo glede človekovih pravic za gospodarske družbe in cilje celovitega poročanja ter poziva vsa podjetja EU, ki kotirajo na borzi, ter njihove deležnike, naj spoštujejo duh direktive v EU in pri trgovanju izven EU;

39.

poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo pri delu Sveta OZN za človekove pravice in Programa OZN za okolje (UNEP) za mednarodno pogodbo, po kateri bodo nadnacionalne družbe odgovarjale za zlorabe na področju človekovih pravic ter kršitve okoljevarstvenih standardov;

40.

poudarja, da je učinkovito izvajanje teh priporočil bistven element pri oceni, ki jo Parlament pripravi glede trgovinskih sporazumov, ki jih s pogajanji doseže Komisija; zahteva podroben in pravočasen odziv Komisije na vsa vprašanja iz te resolucije;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/30

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 o stanju izvajanja razvojne agende iz Dohe pred 10. ministrsko konferenco STO (1),

—

ob upoštevanju svojih priporočil Komisiji za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe ter sporazumu o trgovini s storitvami z dne 8. julija 2015 (2) in 3. februarja 2016 (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497),

—

ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila leta 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2015 o zunanjem vplivu trgovinske in naložbene politike EU na javno-zasebne pobude v državah zunaj EU (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma (6),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2014 z naslovom Ali je upravljanje preferencialnih trgovinskih režimov ustrezno?,

—

ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko,

—

ob upoštevanju Uredbe EU o nezakonito pridobljenem lesu, direktive EU o nefinančnem poročanju, predloga Evropske komisije za uredbo o konfliktnih mineralih, določbe o preglednosti v dobavnih verigah iz zakona Združenega kraljestva o modernem suženjstvu in francoskega zakona o dolžnosti skrbnega ravnanja,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020 (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o Evropi 2020 (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (11),

—

ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve na svojem zasedanju 24. junija 2013,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013, njegovih sklepov o trgovini z dne 21. novembra 2014 in sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 27. novembra 2015,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za mednarodno trgovino glede poročila o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU,

—

ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

—

ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju členov 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 24(2) Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz,

—

ob upoštevanju načela usklajenosti politik za razvoj iz PDEU,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0220/2016),

A.

ker trgovina ni sama sebi namen, temveč je sredstvo za doseganje blaginje in enakopravnosti, spodbuja poslovne priložnosti, trajnostni gospodarski razvoj, družbeni napredek in razumevanje kultur, povečuje zaposlovanje in dviga življenjske standarde brez povečevanja javne porabe;

B.

ker se je skupna trgovinska politika od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009 korenito spremenila; ker trgovina ne poteka ločeno, ampak je povezana s številnimi drugimi politikami in odvisna od njih; ker morajo pogajanja o trgovinskih in naložbenih sporazumih biti več kot samo zniževanje tarif, saj se kompleksni izzivi danes nahajajo v regulativnih zadevah in usklajevanju mednarodnih standardov;

C.

ker v Evropski uniji ni bilo resne razprave o stroških prostotrgovinskih politik (kot so industrijski popravki: zapiranje industrijskih obratov, izguba delovnih mest v proizvodnem sektorju, selitev celotnih industrijskih panog v tretje države, povečan uvoz) ter skupne analize stroškov in koristi politik proste trgovine; ker pomanjkanje takšne odkrite razprave vodi različne deležnike do tega, da postavijo pod vprašaj logiko in usmeritev trgovinske politike EU ter politik EU na splošno, in ker bi odkrita razprava preprečila ta obžalovanja vreden rezultat;

D.

ker globalne presežne zmogljivosti v ključnih industrijskih panogah in posledično trgovinsko neravnovesje zmanjšujejo zaupanje, ki ga imajo podjetja EU in industrija, v stabilnost trgovinske politike EU;

E.

ker je v času nizke gospodarske rasti prispevek zunanje trgovine k okrevanju evropskega gospodarstva bistvenega pomena za zagotavljanje dejanskih in merljivih rezultatov ter prispevanje k dostojnim delovnim mestom, trajnostni gospodarski rasti in enakosti v Evropi ter zunaj nje;

F.

ker se mora trgovinska politika nove generacije odzvati na pomisleke ljudi glede preglednosti in udeležbe, socialnega varstva in delovnih mest, pričakovanj podjetij glede globalnega in povezanega gospodarstva, boja proti revščini in potrebe po zagotavljanju bolj pravične porazdelitve prihodkov iz trgovine ter obravnavanja novih vprašanj, kot so digitalna trgovina ter ključna vloga malih in srednjih podjetij;

G.

ker je zaradi potekajočih trgovinskih pogajanj javnost postala pozorna na trgovinsko politiko EU, pri čemer se vse več državljanov zanima za trgovinsko politiko in je zaskrbljenih, da bi lahko skupna trgovinska politika ogrozila evropsko in nacionalno ureditev ter standarde;

H.

ker je Komisija podala jasno zavezo, da noben trgovinski sporazum ne bo zniževal ravni regulativne zaščite, da se sme raven zaščite spremeniti samo na boljše in da bo pravica do zakonodajnega urejanja vedno zaščitena;

I.

ker bi moralo regulativno sodelovanje v trgovinskih sporazumih zagotoviti najvišjo raven varovanja zdravja in varnosti v skladu s previdnostnim načelom iz člena 191 PDEU;

J.

ker so državljani EU, podjetja ter mala in srednja podjetja izrazili dvome o tem, ali velika industrijska združenja resnično zastopajo interese državljanov EU, podjetij EU in na splošno Evropske unije;

K.

ker preglednost zahteva, da institucije EU preverijo, ali stališča, ki so jih predložile industrije EU, dejansko odražajo mnenja industrije EU;

L.

ker je treba okrepiti trgovinsko in naložbeno politiko EU ne le z zagotavljanjem koristnih rezultatov na področju zaposlovanja ter ustvarjanja blaginje za državljane in podjetja, temveč tudi s krepitvijo okoljskih in socialnih pravic, z zagotavljanjem najvišje ravni preglednosti, sodelovanja in odgovornosti, z vodenjem stalnega dialoga s podjetji, potrošniki, socialnimi partnerji, vsemi ustreznimi deležniki ter lokalnimi in regionalnimi organi, pa tudi z določanjem jasnih smernic pri pogajanjih;

M.

ker pravila o poreklu določajo dejanski obseg liberalizacije trgovine, saj določajo, kateremu blagu dejansko koristijo sporazumi o prosti trgovini, pri javnih razprav o trgovinski politiki pa pogosto manjkajo in do sedaj niso bili predmet analize Parlamenta;

N.

ker mora Evropska unija pri svoji trgovinski politiki in trgovinskih pogajanjih upoštevati občutljivost nekaterih sektorjev v zvezi z odpiranjem trga, zlasti v kmetijskem sektorju;

O.

ker naj bi do leta 2050 delež EU-28 v svetovnem BDP znašal le še 15 % v primerjavi s 23,7 % leta 2013, in ker se od leta 2015 90 % svetovne gospodarske rasti ustvarja zunaj EU, saj se raven rasti gospodarstev v vzponu znatno zmanjšuje;

P.

ker je EU zdaj največja trgovinska sila na svetu, ki nadzoruje tretjino svetovne trgovine, ta delež pa naj bi se do leta 2020 znižal na približno 26 %;

Q.

ker bodo tudi druge spremenljivke, kot so demografske spremembe, negativno vplivale na položaj EU na svetovnem trgovinskem prizorišču; ker naj bi se delež EU v svetovnem prebivalstvu znižal s 7,1 % leta 2013 na 5,3 % leta 2060;

R.

ker bi morali pri prihodnjih trgovinskih sporazumih in pogajanjih upoštevati stališča in biti skladni s stališči iz resolucij Parlamenta o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) ter o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA);

S.

ker se središče ustvarjanja blaginje očitno premika proti vzhodu, in sicer proti azijsko-pacifiški regiji s Kitajsko, ki je že pred Japonsko in bo najbrž prehitela tudi Združene države Amerike ter leta 2025 postala največje gospodarstvo sveta; ker to kaže, da gospodarstva v vzponu in države v razvoju zmanjšujejo zaostanek s skupino industrializiranih držav in dosegajo stopnjo razvitih gospodarstev;

T.

ker naj bi po ocenah čezmejni pretok kapitala, blaga, storitev in podatkov v letu 2014 prispeval dodatnih 7,8 bilijonov USD k svetovnemu gospodarstvu, pri čemer sama dodana vrednost pretoka podatkov predstavlja 2,8 bilijonov USD, od tega pa je bilo več kot 2,7 bilijonov USD namenjenih za blagovno menjavo;

1.

pozdravlja novo strategijo Komisije „Trgovina za vse – za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“, zlasti novi poudarek na elemente, kot so odgovorno upravljanje dobavnih verig, svetovni digitalni trg, trgovine z digitalnim blagom in storitvami, pravične in etične trgovine ter socialni stroški liberalizacije trgovine; je trdno prepričan, da bi se morali v bodočih trgovinskih politikah osredotočiti na boj proti vsem oblikam protekcionizma, vključno z zmanjšanjem nepotrebnih netarifnih ovir za trgovino, in zagotoviti dostop do novih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja; opozarja, da je treba liberalizacijo trgovine pravilno izvesti, da se zagotovi trajnostni razvoj; obžaluje zamudo Komisije pri predstavitvi nove strategije, saj je Parlament zahteval, da se revidirana srednjeročna in dolgoročna trgovinska strategija predstavi do poletja 2012;

2.

je trdno prepričan, da je proizvodni sektor EU ključnega pomena za ponovno industrializacijo Evrope, čeprav storitve predstavljajo več kot 70 % BDP v EU in zagotavljajo 90 % delovnih mest, in da bi se morala strategija zato bolj osredotočiti na vlogo proizvodnega sektorja v skupni trgovinski politiki; poziva Komisijo, naj sodeluje s trgovinskimi partnerji in tako zagotovi, da bodo njihovi trgi bolj odprti za podjetja EU, zlasti na področju prometa, telekomunikacij in javnega naročanja, medtem ko imajo tuja podjetja še vedno koristi od večjega dostopa do notranjega trga EU;

3.

priznava, da ima trgovinska politika EU izreden geopolitični in gospodarski pomen za Evropo pri oblikovanju globalizacije, krepitvi mednarodnih standardov in povečanju dostopa do tujih trgov; ugotavlja, da bodo mednarodna pravila določili drugi, če ne ukrepamo takoj; poudarja, da ima EU status največjega gospodarstva na svetu, zato je trajnostna in odgovorna trgovina njeno najmočnejše politično orodje za podpiranje evropskih interesov, naložb in podjetij ter spodbujanje evropskih vrednot po svetu ob hkratnem pospeševanju gospodarske rasti in naložb ter ustvarjanju delovnih mest doma; podpira cilj Komisije za okrepitev sinergij med trgovinskimi politikami in politikami notranjega trga ter priporoča, naj te politike prednost namenijo ukrepom za ustvarjanje delovnih mest;

4.

pozdravlja zavezo Komisije, da tudi v okviru digitalne revolucije noben trgovinski sporazum ne bo zniževal dosežkov evropskih standardov varstva potrošnikov; poudarja, da bo Parlament še naprej skrbno preverjal, ali potekajoča pogajanja upoštevajo to zavezo;

5.

poudarja povezavo med enotnim trgom in trgovinsko politiko EU, ki bi morala biti popolnoma skladna drug z drugim ter s širšimi politikami in vrednotami Unije; meni, da je odprta, odgovorna in prosta svetovna trgovina, ki temelji na učinkovitih, preglednih in strogih svetovnih pravilih, bistvena za to, da bo enotni trg izpolnil svoj polni potencial, tako da bo deloval, rastel in vzajemno koristil državljanom, potrošnikom in podjetjem, zlasti malim in srednjim; želi spomniti, da odpiranje trgovine vodi k večji produktivnosti, spodbuja večjo zunanjo konkurenčnost in že podpira skoraj eno od sedmih delovnih mest na enotnem trgu ter prinaša pomembne koristi za potrošnike;

6.

poziva Komisijo, naj redno posodablja svojo trgovinsko in naložbeno strategijo ter Parlamentu vsaki dve leti, začenši leta 2017, javno predstavi podrobno poročilo o izvajanju, da bi zagotovili izpolnjevanje njenih zavez; poziva Komisijo, naj v ta poročila vključi napredek pri potekajočih trgovinskih pogajanjih in izvajanje sedanjih trgovinskih sporazumov;

7.

poziva Komisijo, naj pospeši svoje postopke, da bi se izpogajani trgovinski sporazumi lahko predložili Parlamentu v krajšem času, s čimer bi se omogočilo, da se začasno uporabljajo ali da začnejo veljati hitreje;

8.

pozdravlja prizadevanje Komisije za večjo preglednost in odprtost v vseh fazah trgovinskih pogajanj in podpira pobudo Komisije o preglednosti TTIP; priznava, da je Komisija po več zahtevah Parlamenta povečala preglednost pogajanj, tako da je vsem poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov omogočila dostop do tajnih pogajalskih dokumentov ter deležnikom zagotovila več informacij; opozarja, da se je z večjim dostopom poslancev do tajnih informacij v okviru pogajanj o TTIP okrepil parlamentarni nadzor, kar je Parlamentu omogočilo, da še bolje izvaja svojo odgovornost na področju skupne trgovinske politike; zato poziva k razširitvi pobude Komisije za preglednost, da bi se pri vseh sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih zagotovila popolna preglednost in možnost za javni nadzor, ter da bi se posvetovali s partnerskimi državami z namenom spodbujanja najvišjih standardov preglednosti in zagotovili, da bo to vzajemni proces, v katerem pogajalsko stališče EU ne bo ogroženo, in da bo dosežen sporazum o želeni ravni preglednosti pogajanj v predhodnih študijah; poudarja, da lahko smiselna preglednost okrepi svetovno podporo za trgovino, ki temelji na pravilih;

9.

poziva Svet, naj nemudoma objavi vse prejšnje in prihodnje pogajalske mandate;

10.

poziva Komisijo, naj zagotovi močno in uravnoteženo udeležbo civilne družbe in socialnih partnerjev, vključno z ustreznimi, javnimi in spletnimi posvetovanji ter komunikacijskimi kampanjami, da se vsebino trgovinske politike EU izboljša in usmeri v zaščito pravic državljanov in tako okrepi njeno legitimnost;

11.

poudarja, da je treba v okviru potekajoče razprave o obsegu trgovinskih pogajanj pri regulativnem sodelovanju ohraniti glavni namen predpisov, ki je uresničevanje javnega interesa; poudarja, da bi moralo okrepljeno sodelovanje med regulatorji olajšati trgovino in naložbe prek opredelitve nepotrebnih tehničnih ovir za trgovino ter dvojnega ali odvečnega upravnega bremena in formalnosti, ki nesorazmerno vplivajo na MSP, pri čemer pa ne bi bili ogroženi tehnični postopki, povezani s temeljnimi standardi in predpisi, ohranili pa bi se tudi evropski standardi glede zakonodaje na področju zdravja, varnosti, potrošnikov, dela, socialnih zadev in okolja ter kulturne raznolikosti in se v celoti zaščitila previdnostno načelo in regulativna neodvisnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti; opozarja, da morajo ustrezni mehanizmi temeljiti na boljši izmenjavi informacij in večjem sprejemanju mednarodnih tehničnih standardov ter voditi k večji konvergenci, hkrati pa v nobenem primeru ne smejo spodkopavati ali zavlačevati demokratično potrjenih postopkov odločanja posameznih trgovinskih partnerjev; spodbuja uporabo in oblikovanje dodatnih mednarodnih tehničnih standardov na podlagi ocen učinkov ter vsa prizadevanja za zagotavljanje polne predanosti naših trgovinskih partnerjev v mednarodnih organih za standardizacijo; vendar meni, da odsotnost skupnega mednarodnega standarda ne bi smela preprečiti vzajemnega priznavanja enakovrednosti, kjer je to primerno, niti prizadevanja za skupne čezatlantske tehnične standarde;

12.

z namenom zagotovitve preglednosti in ohranitve trgovinskih interesov EU poziva Komisijo, naj pri izvajanju posvetovanj z gospodarskimi sektorji o trgovinskih pobudah zagotovi, da združenja EU dejansko predstavljajo trgovinske interese EU, ki bodo odražali resnične interese nacionalnih gospodarskih sektorjev; poudarja, da bi bilo treba dokumente institucij EU objaviti, če je mogoče, saj je preglednost bistvenega pomena pri pridobivanju podpore javnosti za skupno trgovinsko politiko; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila evropske varuhinje človekovih pravic iz julija 2015, zlasti v zvezi z dostopom do dokumentov za vsa pogajanja;

13.

opozarja, da se bo skupna trgovinska politika izvajala v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije iz člena 21 PEU in člena 208 PDEU in da bi morala spodbujati vrednote, ki jih podpira EU in ki so opredeljene v členu 2 PEU; opozarja, da je treba zagotoviti usklajenost med zunanjimi in notranjimi politikami z zunanjo razsežnostjo; poudarja, da je EU pravno zavezana k spoštovanju človekovih pravic ter da bi morala spodbujati trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj držav, s katerimi trguje; meni, da je EU dolžna storili vse potrebno, da bi predvidela, preprečila in odpravila morebitne negativne posledice njene skupne trgovinske politike, in sicer z rednim izvajanjem predhodnih in naknadnih ocen učinka na človekove pravice in trajnost ter s tem povezanimi pregledi trgovinskih sporazumov, če bi se to izkazalo za potrebno; ponovno poudarja, da bi pravična in ustrezno regulirana trgovina, če je usklajena s cilji trajnostnega razvoja, lahko zmanjšala neenakost in pospešila razvoj; opozarja, da cilji trajnostnega razvoja zajemajo več trgovinskih ciljev na številnih področjih politike – eden najbolj konkretnih je povečanje izvoza iz držav v razvoju, da bi do leta 2020 podvojili delež najmanj razvitih držav v svetovnem izvozu;

14.

pozdravlja, da se je število ljudi, ki živijo v absolutni revščini, kakor jo opredeljuje Svetovna banka, od leta 1990 močno zmanjšalo; vseeno ugotavlja, da si je treba bolj prizadevati za spodbujanje zasebnih in javnih naložb v najmanj razvite države za zagotovitev institucionalnih in infrastrukturnih okvirov, ki jim bodo pomagali bolje izkoristiti prednosti trgovine, ter jim pomagati pri diverzifikaciji njihovega gospodarstva in vključevanju v globalne vrednostne verige, kar bi jim omogočilo, da se specializirajo v proizvode z večjo dodano vrednostjo;

15.

je seznanjen z najavo Komisije, da namerava okrepiti trajnostni razvoj in spodbujati človekove pravice, standarde na področju dela in socialnih zadev ter okoljske trajnosti na svetovni ravni prek svojih trgovinskih in naložbenih sporazumov, vendar poziva k odločnim prizadevanjem za celovito izvajanje in uveljavljanje ustreznih poglavij v praksi; se strinja s stališčem Komisije, da ima EU posebno odgovornost v zvezi z učinki njenih trgovinskih politik na države v razvoju in zlasti na najmanj razvite države;

16.

meni, da spadajo migracije med glavne izzive EU v 21. stoletju; poudarja, da je zagotavljanje skladnosti politike EU na področju trgovine in naložb bistvenega pomena, da bi se odpravili vzroki migracij; obžaluje, da to ni bilo dovolj poudarjeno v strategiji Trgovina za vse;

17.

meni, da bi moral biti cilj poglobljenih in celovitih območij proste trgovine (DCFTA) predvsem konkretno in trajno izboljšati življenjske pogoje navadnih ljudi, zlasti v partnerskih državah v gospodarski krizi;

18.

poudarja, da bi morale biti določbe o standardih na področju človekovih pravic, socialnih zadev in okolja, o zavezah glede pravic delavcev na podlagi temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in načel družbene odgovornosti podjetij (CSR), vključno z uporabo načel OECD za multinacionalne družbe in načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zavezujoče in morajo tvoriti velik del trgovinskih sporazumov EU v obliki izvršljivih zavez; poziva Komisijo, naj v vse trgovinske in naložbene sporazume EU vključi poglavja o trajnostnem razvoju; meni, da je za to, da bi te določbe o trajnostnem razvoju postale zavezujoče, potreben „pristop v treh korakih“ – z vladnimi posvetovanji, nacionalnimi svetovalnimi skupinami in skupinami strokovnjakov s sodelovanjem Mednarodne organizacije dela in v skrajnem primeru z uporabo splošne določbe o reševanju sporov iz sporazuma za reševanje sporov z možnostjo finančnih sankcij; poudarja, da delovni in okoljski standardi niso omejeni na poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak se morajo uporabljati na vseh področjih trgovinskih sporazumov;

19.

poudarja, kako pomembni so učinkoviti zaščitni mehanizmi v trgovinskih sporazumih; hkrati poziva, naj se vključi učinkovit mehanizem uveljavljanja za pravice delavcev in okoljske pravice, za katere se klavzula o človekovih pravicah ne uporablja; poziva Komisijo, naj vzpostavi strukturiran in depolitiziran postopek, v skladu s katerim bi bilo treba na podlagi jasnih meril sprožiti posvetovanja s partnerji o domnevnih kršitvah obveznosti iz poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju;

20.

izpostavlja vključevanje civilne družbe v sporazume o prosti trgovini in možnost uporabe naprednejših medijev, da bi olajšali udeležbo civilne družbe;

21.

ponovno poudarja pomen spoštovanja evropskih in mednarodnih pravil o trgovini z orožjem, zlasti pogodbe Združenih narodov o trgovini z orožjem in kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja; poudarja, da je trgovinska politika EU instrument ekonomske diplomacije, ki bi prav tako lahko prispeval k odpravi temeljnih vzrokov terorizma; poudarja, da je eden od ključnih vidikov trgovinske politike EU tudi učinkovita zakonodaja za nadzor izvoza; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj posodobi zakonodajo EU za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo, da bi si prizadevala za strateške cilje in splošne vrednote EU;

22.

opozarja, da bi lahko po oceni Mednarodne organizacije dela 865 milijonov žensk po svetu več prispevalo h gospodarski rasti, če bi bile deležne boljše podpore; ugotavlja, da so podjetja v lasti žensk preslabo izkoriščen vzvod za spodbujanje konkurenčnosti, krepitev podjetništva in ohranjanje rasti; navaja, da lahko trgovinska politika drugače vpliva na spola v različnih gospodarskih sektorjih in da je potrebnih več podatkov o spolu in trgovini; ugotavlja, da Komisija v svojem sporočilu z naslovom Trgovina za vse ne obravnava vidika spola pri trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za to, da bi se trgovinska pogajanja uporabljala kot orodje za spodbujanje enakosti spolov po vsem svetu, ter zagotovi, da bodo koristi trgovinske liberalizacije lahko izkoristile tako ženske kot moški in da bodo tudi zaščiteni pred njenimi negativnimi učinki; meni, da bi v ta namen Komisija morala zagotoviti, da se vidik enakosti spolov vodoravno vključi v vse prihodnje trgovinske sporazume in da bi morala spremljati učinek veljavnih trgovinskih sporazumov na enakost spolov;

23.

pozdravlja napoved Komisije, da namerava opraviti vmesni pregled splošnega sistema preferencialov, zlasti pa oceniti možnost za razširitev preferencialov na storitve v okviru sistema; hkrati poudarja, da je splošni sistem preferencialov, vključno s pobudo Vse razen orožja in sistemom GSP +, orodje, ki omogoča spoštovanje temeljnih vrednot, in da ga je treba učinkovito izvajati in spremljati;

24.

priznava, da je internacionalizacija svetovnega proizvodnega sistema prispevala k nastanku novih priložnosti za gospodarski razvoj in pot iz revščine s pomočjo zaposlovanja za več sto milijonov ljudi; opozarja, da po podatkih Mednarodne organizacije dela približno 780 milijonov aktivnih žensk in moških ne zasluži dovolj, da bi se rešili revščine; poudarja, da je širitev globalnih vrednostnih verig ustvarila delovna mesta, vendar da je slabo izvrševanje delovne zakonodaje in standardov varnosti pri delu, uvedenih za zaščito delavcev pred izčrpljivim delovnim časom in nesprejemljivimi pogoji, v izvoznih državah še vedno pereč problem; ugotavlja, da so svetovne vrednostne verige nekatera dobaviteljska podjetja spodbudile, da ne upoštevajo delovne zakonodaje, selijo svoje gospodarske dejavnosti iz EU, delavce vključujejo v nevarne in nesprejemljive pogoje, od njih zahtevajo, da pristanejo na izčrpavajoč delovni čas, ter jim ne zagotavljajo temeljnih pravic; opozarja, da te prakse povzročajo nepošteno konkurenco za dobavitelje, ki ravnajo v skladu z delovnim pravom in mednarodnimi standardi dela in okolja, ter vlade, ki želijo izboljšati plače in življenjski standard; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in OECD opravi študijo učinka okrepitve svetovnih vrednostnih verig in predstavi konkretne predloge za izboljšanje razmer v njih; poudarja, da mora nadaljnje vključevanje EU v svetovne vrednostne verige temeljiti na dvojnih načelih varovanja evropskega socialnega in regulativnega modela ter ohranjanja in ustvarjanja trajnostne in pravične rasti in dostojnih delovnih mest v EU ter za njene partnerje; priznava, da globalizacija vrednostnih verig povečuje delež uvoza v domači proizvodnji in izvozu, kar znatno povečuje stroške protekcionističnih ukrepov;

25.

meni, da mora trgovinska politika prispevati k zagotovitvi preglednega proizvodnega procesa vzdolž celotne vrednostne verige ter skladnosti s temeljnimi okoljskimi, socialnimi in varnostnimi standardi; poziva Komisijo, naj spodbuja pobude za standarde potrebne skrbnosti za dobavne verige; pozdravlja željo Komisije po tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela in OECD, da bi se oblikoval globalen pristop k izboljšanju delovnih pogojev, zlasti v sektorju oblačil; poudarja, da je pomembno opredeliti in oceniti nove sektorske ali geografske priložnosti za dodatne odgovorne pobude v zvezi z dobavno verigo; z zanimanjem pričakuje prihodnje sporočilo Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

26.

poziva Komisijo, naj nadaljuje s celovitim okvirom naložbene politike za trajnostni razvoj Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD);

27.

zahteva, da se pomoč za trgovino in tehnična pomoč osredotočita na krepitev vloge revnih proizvajalcev, mikro in mala podjetja, zadruge in žensk ter na enakost spolov, da bi tako povečali njihove koristi iz trgovanja na lokalnih in regionalnih trgih;

28.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajo, s katero bi prepovedali uvoz blaga, proizvedenega s katero koli obliko prisilnega dela ali sodobnega suženjstva, do takrat pa naj okrepi nadzor nad uvozom in dobavno verigo iz etičnih razlogov;

29.

poudarja, da je boljše varstvo celotnega sklopa pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovitejše uveljavljanje bistveno za nadaljnje vključevanje v globalne vrednostne verige;

30.

poziva Komisijo, naj vse države v razvoju podpre pri polnem in učinkovitem izkoriščanju prožnosti, vgrajenih v sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in potrjenih v okviru deklaracije iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001, da bi lahko v okviru svojih javnozdravstvenih programov zagotovile osnovna zdravila po dostopnih cenah; opozarja Svet, naj v zvezi s tem izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz deklaracije iz Dohe, in sicer tako, da zagotovi, da Komisija pri pogajanjih o določbah, povezanih z zdravili, izrecno zagotavlja dostop do zdravil, ko gre za prihodnje dvostranske in regionalne trgovinske sporazume z državami v razvoju ali ko se države v razvoju potegujejo za pristop k STO; pozdravlja podporo Komisije za prošnjo manj razvitih držav za podaljšanje v zvezi s farmacevtsko intelektualno lastnino, vendar obžaluje končni sklep Sveta TRIPS pri STO, da podaljšanje odobri le za 17 let;

31.

pozdravlja pozornost, ki jo Komisija v svojem sporočilu Trgovina za vse namenja pošteni trgovini, in jo poziva, naj prednostno izpolni svoje zaveze o uporabi obstoječe strukture za izvajanje sporazumov o prosti trgovini za spodbujanje pravične trgovine, naj spodbuja sisteme pravične trgovine med malimi proizvajalci v tretjih državah prek delegacij EU ter razvija dejavnosti ozaveščanja v EU, kot je nagrada za evropsko mesto poštene in etične trgovine („EU City for Fair and Ethical Trade“);

32.

meni, da nove tehnologije in internet zagotavljajo nova orodja za sledljivost proizvodov v celotni dobavni verigi;

33.

želi spomniti na vlogo bančnih storitev pri razvoju trgovine in naložb; poziva EU, naj podpre ukrepe za spodbujanje dostopa do bančnih storitev v državah v razvoju;

34.

pozdravlja napoved Komisije, da namerava posodobiti pravila o poreklu, saj predstavljajo vse večjo oviro za trgovino tam, kjer trgovinske tokove obvladujejo globalne vrednostne verige; poudarja, da mora biti posodobitev pravil o poreklu prednostna naloga v vseh sporazumih o prosti trgovini, o katerih se Unija pogaja; poziva Komisijo, naj si zlasti prizadeva za prilagodljiva pravila o poreklu, vključno z nezapletenimi zahtevami glede dodane vrednosti in spremenjenih podkod v sklopu harmoniziranega sistema;

35.

pozdravlja predlog Komisije glede okrepljenega partnerstva s Parlamentom in deležniki za izvajanje trgovinskih sporazumov; poudarja, da mora biti Parlament v celoti in pravočasno vključen v vse faze postopka, vključno s sistematičnim posvetovanjem s Parlamentom pred pripravo pogajalskih mandatov; poudarja, da mora Komisija obveščati Parlament o svojih dejavnostih v zvezi z izvajanjem, nadzorom ter spremljanjem trgovinskih in naložbenih sporazumov;

36.

poziva Komisijo, naj ne zahteva začasne uporabe trgovinskih sporazumov, vključno s poglavji o trgovini v pridružitvenih sporazumih, dokler Parlament ne da soglasja; opozarja, da bi to resno ogrozilo pravice Parlamenta ter ustvarilo morebitno pravno negotovost v zvezi z drugo podpisnico sporazuma in vključenimi gospodarskimi subjekti; želi spomniti na zavezo komisarja za trgovino v zvezi s tem in jo pozdravlja, vendar se zelo zavzema za to, da bi se ta dogovor formaliziral v novem medinstitucionalnem sporazumu;

37.

meni, da se v primeru mešanih sporazumov najboljše ravnotežje med demokratičnim nadzorom in učinkovitostjo doseže z že preizkušeno prakso, pri čemer se sporazum, potem ko je Parlament izdal soglasje zanj in dokler ga nacionalni parlamenti ne ratificirajo, le začasno uporablja;

38.

vztraja, da mora nadzor, ocenjevanje in spremljanje obstoječih sporazumov postati ključna prednostna naloga skupne trgovinske politike; poziva Komisijo, naj prerazporedi ustrezne vire, da bo lahko GD za trgovino boljše spremljal trgovinske sporazume, ki jih je treba izvajati ob upoštevanju vse večje pogajalske agende; poziva Komisijo, naj določi posebne kazalnike, da bi zagotovili spremljanje izvajanja trgovinskih sporazumov ter Parlamentu javno in redno predstavi obsežno in podrobno poročilo o izvajanju, v katerem naj na primer predstavi uspešnost gospodarskih sektorjev EU in učinek sporazumov na različne sektorje in njihove tržne deleže;

39.

poziva Komisijo, naj izboljša kakovost in točnost tako predhodnih kot naknadnih ocen na podlagi pregledane metodologije; poudarja, da je treba vedno predložiti poglobljeno in celovito presojo vpliva pobud v okviru trgovinskih politike na trajnost, zlasti glede na nedavno priporočilo varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbo 1409/201/JN o sporazumu o prosti trgovini med EU in Vietnamom; poudarja, da morajo ocene zajemati najmanj: občutljive gospodarske sektorje, človekove, socialne in okoljske pravice ter kmetijstvo in lokalno proizvodnjo v najbolj oddaljenih regijah; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vmesnih in naknadnih ocen ter slabe kakovosti opravljenih ocen, ki je razvidna iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 2/2014; vztraja, da je treba pri vseh trgovinskih sporazumih opraviti bolj kakovostne vmesne in naknadne ocene, da lahko oblikovalci politik, deležniki in evropski davkoplačevalci presodijo, ali so trgovinski sporazumi dosegli predvidene rezultate; poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o učinku trgovinskih sporazumov, sklenjenih s posebnim poudarkom na MSP, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, človekovih pravice in okolju, vključno s partnerskimi državami, in naj predstavi dodatne ukrepe za zagotovitev, da bodo najmanj razvite države imele koristi od trgovinskih politik;

40.

poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži poročilo o dvojnih cenah in drugih praksah glavnih trgovinskih partnerjev EU, ki izkrivljajo cene, s posebnim poudarkom na energetskih virih, ter naj predstavi, kakšen je gospodarski učinek teh praks na gospodarstvo EU in kaj je na dvostranski in večstranski ravni ter ravni STO storila Komisija za izkoreninjenje teh praks; poziva Komisijo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi v trgovinskih odnosih, ki jih vodi z vsemi trgovinskimi partnerji, odpravila prakso dvojnih cen in druge prakse, ki izkrivljajo cene;

41.

poudarja, da je večstranski trgovinski sistem, ki ga predstavlja STO, še vedno najboljša možnost za zagotavljanje odprtega, pravičnega in na pravilih temelječega sistema, ki upošteva ter uravnoveša številne različne interese svojih članov; ponovno izjavlja, da Parlament odločno podpira večstransko agendo; pozdravlja zaključitev pogajanj o sporazumu o olajševanju trgovine, ki bo prispeval k poenostavitvi in posodobitvi carinskih postopkov v številnih državah, s tem pa državam v razvoju olajšal vključevanje v svetovni trgovinski sistem; poziva vse strani, naj začnejo hitro in korektno izvajati sporazum;

42.

ugotavlja, da so bile na 10. ministrski konferenci STO v Nairobiju leta 2015 dosežene omejene izboljšave; priznava nesoglasja med članicami STO v zvezi s tem, kako nadaljevati s krogom pogajanj iz Dohe, vključno s potrebo po obravnavi novih pristopov k reševanju nerešenih vprašanj pri upoštevanju različnih interesov v državah v razvoju in med najmanj razvitimi državami, obenem pa se, glede na sklenitev kroga pogajanj iz Dohe, zaveda večje odgovornosti gospodarstev v vzponu; pozdravlja zavezo EU, da bo v petletnem obdobju namenila 400 milijonov EUR za podporo državam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam, pri njihovih prizadevanjih za izvajanje sporazuma o trgovinskih olajšavah; je seznanjen z interesom nekaterih članic STO za začetek obravnave novih pogajalskih področij, med drugim o naložbah, podjetjih v državni lasti, konkurenci in digitalni trgovini; meni, da je lahko izid ministrske konference v Nairobiju priložnost za oživitev pogajalske funkcije STO; poziva Komisijo, naj prevzame pobudo pri preoblikovanju in krepitvi STO, tudi z okrepitvijo usklajevanja z Mednarodno organizacijo dela in drugimi z okoljem in človekovimi pravicami povezanimi agencijami ZN, da bi se zagotovile večja učinkovitost, preglednost in odgovornost; poudarja, kako pomembni sta pomoč za trgovino pri krepitvi trgovinskih zmogljivosti ter tehnična pomoč državam v razvoju in najmanj razvitim državam; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj si prizadevajo povečati pomoč za trgovino, da bi lahko države v razvoju izkoristile prednosti večjega deleža dodane vrednosti v globalni vrednostni verigi; poziva Komisijo, naj v prihodnji reviziji strategije za pomoč za trgovino obravnava vprašanje pravične in etične trgovine;

43.

meni, da večletna pogajanja, najbolje v okviru STO (npr. sporazum o trgovini z izdelki informacijske tehnologije (ATI), sporazumi o okoljskih javnih dobrinah in sporazum o trgovini s storitvami (TiSA)), ponujajo priložnost za napredek na ravni STO, vendar le tako, da se ohrani možnost priključitve zainteresiranih članic STO; je prepričan, da morajo biti ti sporazumi, če je le mogoče, dovolj ambiciozni, da jih bo mogoče uveljavljati na podlagi načela države z največjimi ugodnostmi med vsemi članicami STO, prav tako pa morajo delovati kot gradniki za prihodnje večstranske sporazume; poudarja, da bi bilo treba trgovinsko politiko uporabljati tudi kot orodje za povečanje konkurenčnosti okolju koristnih izdelkov, tako glede njihove uporabe kot proizvodnih načinov; poudarja, da si je treba prizadevati za večstransko naravo pobude za zeleno blago ter pretehtati, ali lahko trgovinski sporazumi prinesejo posebne prednosti za pristno okoljsko blago; poudarja, da bi utegnil sporazum TiSA pomeniti priložnost za oživitev napredka na področju trgovine s storitvami na ravni STO;

44.

poziva k močni in učinkoviti parlamentarni razsežnosti STO, da bi povečali preglednost organizacije ter okrepili in poskrbeli za demokratično legitimnost svetovne trgovine; poziva STO, naj v celoti izkoristi parlamentarno konferenco o STO, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo imeli poslanci dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za učinkovito izvrševanje svoje nadzorne vloge in zagotavljanje pomembnega prispevka k trgovinski politiki;

45.

poziva Komisijo, naj se uravnoteženo in ob upoštevanju vzajemnosti in obojestranskih koristi osredotoči na zaključek potekajočih trgovinskih pogajanj, in poziva k oceni morebitnega kumulativnega učinka, zlasti za občutljive proizvode, na katere vplivajo kvote ali liberalizacija v okviru potekajočih pogajanj ali že sklenjenih trgovinskih sporazumih; poziva, naj se ocenijo in bolje komunicirajo dejanske in morebitne posledice sklenjenih trgovinskih sporazumov, da bi poiskali ustrezno ravnovesje med zaščito občutljivih kmetijskih sektorjev in spodbujanjem interesov Unije, ki jih ima kot ena največjih izvoznic kmetijskih pridelkov in živil, kar pomeni, da je treba določiti ustrezno prehodno obdobje in kvote, v redkih primerih pa tudi izvzeti najobčutljivejše proizvode; spominja Komisijo, naj izvede predhodne študije ter neodvisne in nepristranske predhodne ocene trajnostnega učinka, pri tem pa pri pripravi pogajalskih mandatov upošteva interese Unije;

46.

meni, da je treba v prvi vrsti zagotoviti uspešen zaključek trgovinskih pogajanj in čimprejšnjo ratifikacijo sporazumov; zlasti poziva k sklenitvi dogovorov s Kanado in Singapurjem, da bi zagotovili odprtje dveh velikih trgov, ki bodo osrednjega pomena za prihodnje interese podjetij iz EU; poziva, naj se med političnimi razpravami v vsej EU razvije tudi strokovna razprava;

47.

poudarja, kako pomembno je, da se v vseh trgovinskih pogajanjih EU upoštevajo občutljivi in ofenzivni interesi, kot so spodbujanje naložb, odprava nepotrebnih netarifnih ovir za trgovino, prepoznavanje in zaščita geografskih označb in pravic delavcev, izboljšanje dostopa do javnih naročil (zlasti v okviru sedanjih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) in prostotrgovinskem sporazumu med EU in Japonsko), zagotavljanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest, vključitev MSP v globalne vrednostne verige, izvzetje javnih in avdiovizualnih storitev ter zakonska zagotovitev pravice do urejanja pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih kot del ambicioznih, uravnoteženih in celovitih svežnjev;

48.

vztraja, da morajo pogajanja upoštevati prilagojene regionalne trgovinske strategije in da je treba zagotoviti popolno usklajenost z regionalnim povezovanjem, zlasti v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ki jih je Komisija opredelila kot regije, ki so – ne da bi s tem ogrozili bistveno vlogo strateškega partnerstva med EU in ZDA – ključnega pomena za gospodarske interese EU; poziva Komisijo, naj takoj začne pogajanja o naložbenem sporazumu s Tajvanom; opozarja, da imata EU in Latinska Amerika, ki sta naravni zaveznici, skupaj eno milijardo prebivalcev, ki proizvedejo četrtino svetovnega BNP; poudarja, da potencial tega partnerstva ni bil dovolj izkoriščen; pozdravlja dejstvo, da je nova trgovinska in naložbena strategija Komisije osredotočena zlasti na Latinsko Ameriko; poziva Komisijo, naj izkoristi sedanji zagon v trgovinskih pogajanjih z Mercosurjem in sklene celovit, uravnotežen in ambiciozen sporazum; podpira posodobitev sporazumov z Mehiko in Čilom; poziva k novemu zagonu pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo in Novo Zelandijo ter opozarja, kako pomemben je razvoj trgovinskih odnosov EU z Indijo, saj ima ta trg ogromen potencial; poziva Komisijo, naj ponovno osveži pogajanja z Malezijo in čim prej po zaključku pripravljalnih razprav o celovitem gospodarskem partnerstvu začne pogajanja z Indonezijo;

49.

poudarja, da je treba v okviru sedanjih izzivov posebno pozornost nameniti okviru po izteku sporazuma iz Cotonouja, pri tem pa poudariti njegovo povezavo s klavzulami o človekovih pravicah v sporazumih o gospodarskem partnerstvu, pa tudi podpori za vzpostavitev celinskega območja proste trgovine v Afriki, kot spodbudo za stabilnost, regionalno povezovanje, lokalno rast, zaposlovanje in inovacije; opozarja, da mora EU zagotoviti stabilnost v vzhodnem in južnem sosedstvu, in poziva k okrepitvi trgovinskega in gospodarskega povezovanja, da bi v zvezi s tem dosegli polno, hitro in ustrezno izvajanje poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Ukrajino, Gruzijo in Republiko Moldavijo ter konkreten napredek s Tunizijo, Marokom in Jordanijo;

50.

poziva Komisijo, naj v vse faze pogajanj v celoti vključi nacionalna podjetja, tudi s sodelovanjem pri posvetovanjih z nacionalnimi združenji, ki bi potekala vzporedno s posvetovanji s krovnimi združenji EU, in naj besedilo s pogajanji sklenjenega trgovinskega sporazuma dopolni s seznamom, na katerem bodo jasno navedeni izid pogajanj za različne sektorje in razlogi za posamezne odločitve Komisije;

51.

poudarja, da nadaljnji ukrepi za liberalizacijo trgovine, ki bi utegnili privesti do nepoštene trgovinske prakse in konkurence med državami v zvezi z različnimi netarifnimi ovirami, delavskimi pravicami ter okoljskimi standardi in standardi javnega zdravja, zahtevajo, da se mora EU naučiti še učinkoviteje odzivati na nepoštene trgovinske prakse in zagotoviti enake konkurenčne pogoje; poudarja, da morajo instrumenti trgovinske zaščite ostati nepogrešljiv sestavni del trgovinske strategije EU in omogočati večjo konkurenčnost s ponovno vzpostavitvijo pogojev za pošteno konkurenco, če je to potrebno; opozarja, da je bila sedanja zakonodaja EU na področju trgovinske zaščite sprejeta že leta 1995; poudarja, da je treba sistem trgovinske zaščite Unije nujno posodobiti, pri čemer pa se ga ne sme oslabiti; poudarja, da mora biti zakonodaja EU o trgovinski zaščiti učinkovitejša, dostopnejša za MSP ter bolj prilagojena sodobnim izzivom in trgovinskim tokovom, da morajo biti preiskave krajše in da je treba povečati preglednost in predvidljivost; obžaluje, da je predlog o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite obstal v Svetu, ki ni bil sposoben zagotoviti rezultatov v zvezi s tem pomembnim zakonodajnim aktom; obžaluje, da Komisija v sporočilu z naslovom Trgovina za vse ne omenja potrebe po posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite; poziva Svet, naj odpravi zastoj pri posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite na podlagi stališča Parlamenta, zlasti glede na to, da Kitajska zdaj odločno zahteva priznanje statusa tržnega gospodarstva;

52.

ponovno opozarja na pomen partnerstva med EU in Kitajsko, v katerem imajo pomembno vlogo svobodna in pravična trgovina ter naložbe; je prepričan, da bi morala EU za protidampinške in protisubvencijske preiskave kitajskega uvoza uporabljati nestandardno metodologijo za določanje primerljivosti cen, dokler Kitajska ne izpolni vseh petih meril za priznanje kot tržno gospodarstvo, in sicer v skladu s tistimi deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske, ki omogočajo uporabo nestandardne metodologije, ter ob njihovem polnem učinku; poziva Komisijo, naj poda predlog v skladu s tem načelom, in opozarja, da se je treba v zvezi s tem vprašanjem tesno usklajevati z drugimi partnerji v okviru STO;

53.

poziva Komisijo, naj ne sprejme nobenih ukrepov v zvezi s tem brez predhodne poglobljene in celovite ocene učinkov, s katero bi obravnavala vse možne učinke in posledice za zaposlovanje in trajnostno rast v vseh sektorjih EU, pa tudi možne učinke in posledice za okolje;

54.

meni, da je treba okrepiti prizadevanja za obravnavo potreb evropske industrije na celovit način, in ugotavlja, da se proizvodni sektor EU prepogosto uvršča za storitveni sektor; poudarja, da mora trgovinska politika zagotoviti enake konkurenčne pogoje za evropsko industrijo, zagotavljati dostop do novih in nastajajočih trgov ter poenostaviti zbliževanje standardov ob hkratnem zmanjševanju dvojnega certificiranja; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med trgovinsko in industrijsko politiko EU ter spodbuja razvoj in konkurenčnost evropske industrije, pri tem pa se naj posebej posveti strategiji ponovne industrializacije;

55.

poudarja osrednjo vlogo, ki jo imajo pravila o poreklu pri določanju, za katere gospodarske panoge so sporazumi EU o prosti trgovini koristni in za katere ne; priznava, da Parlament še ni v celoti analiziral pravil o poreklu, in poziva Komisijo, naj pripravi poročilo, v katerem bi na štirimestni ravni KN navedla spremembe, ki jih je v zadnjih desetih letih opravila v privzetem pogajalskem stališču o pravilih o poreklu, ter pojasni vzroke zanje;

56.

meni, da je zaradi neučinkovitega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ogroženo preživetje celotnih sektorjev evropske industrije; poudarja, da ponarejanje povzroča izgubo delovnih mest in ogroža inovacije; poudarja, da sta ustrezno varstvo pravic intelektualne lastnine in njihovo učinkovito uveljavljanje temelj svetovnega gospodarstva; pozdravlja prizadevanje Komisije za povečanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v sporazumih o prosti trgovini in v okviru STO ter za sodelovanje s partnerji v boju proti goljufijam; podpira Komisijo pri njenem cilju, tj. varstvu celotnega spektra pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami, vzorci, geografskimi označbami, označbami izvora in zdravili;

57.

opozarja, da ima EU vodilno vlogo v storitvenem sektorju; poudarja, da mora biti odpiranje novih tržnih priložnosti bistveni sestavni del mednarodne trgovinske strategije EU; poudarja, da je vključitev storitev v trgovinske sporazume izjemno pomembna, saj ponuja priložnosti evropskim podjetjem in domačim uslužbencem, obenem pa v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter protokolom št. 26 izključuje sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena iz področja uporabe sporazuma, ne glede na to, ali se financirajo z javnimi ali zasebnimi sredstvi; zahteva, da Komisija spodbuja in vključuje priznavanje poklicnih kvalifikacij v trgovinske sporazume, s čimer se odpirajo nove priložnosti za evropska podjetja in delavce; zlasti poziva, naj se razmisli o tem, da bi se v zameno za takšna priznanja v trgovinske in naložbene sporazume vključile nekatere ugodnosti iz direktive o premestitvah znotraj podjetja;

58.

se strinja s stališčem Komisije, da je postalo začasno gibanje strokovnjakov bistveno za povečanje mednarodnega poslovanja ter ostaja pomemben interes EU; poudarja, da bi bilo treba poglavje o mobilnosti delavcev vključiti v vse trgovinske in naložbene sporazume EU; opozarja pa, da morajo zaveze iz načina 4 veljati samo za gibanje visoko usposobljenih strokovnjakov, denimo oseb z univerzitetno diplomo ali enakovrednim magisterijem oziroma oseb na višjih vodstvenih položajih, za določen namen, za omejeno obdobje in pod natančno določenimi pogoji, opredeljenimi v domači zakonodaji države, v kateri se izvaja storitev, in s pogodbo, ki upošteva to domačo zakonodajo v skladu s členom 16 direktive o storitvah, obenem pa zagotavlja, da ne bo nikakršnih ovir, ki bi EU in državam članicam onemogočale ohranitev in izboljšanje standardov dela in kolektivnih pogodb;

59.

pozdravlja namero Komisije, da bo v okviru trgovinske politike obravnavala nove oblike digitalnega protekcionizma ter določila pravila za elektronsko trgovanje in čezmejni pretok podatkov, pri čemer bo upoštevala zakonodajo EU o varstvu in zasebnosti podatkov ter varovala temeljne pravice; meni, da si je treba močneje prizadevati za vzpostavitev okolja, ki bo naklonjeno e-trgovanju in podjetništvu v EU ter bo zmanjševalo monopole in zlorabo monopolnih položajev na telekomunikacijskem trgu, odpravljalo prakse blokiranja in omogočalo konkretna pravna sredstva; poudarja, da je bistveno, da se zagotovijo regulativno sodelovanje, zmanjševanje spletnih goljufij, medsebojno priznavanje in usklajevanje standardov v sektorju digitalne trgovine; poziva Komisijo, naj pripravi nov model poglavij o e-trgovanju, iz njega pa povsem izvzame obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo podatkov v vseh trgovinskih pogajanjih, da bi zagotovila izmenjavo podatkov ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov v državi izvora subjekta; poziva k boljšemu sodelovanju med izvršnimi organi, zlasti v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami na spletu;

60.

ugotavlja, da postaja digitalno gospodarstvo ne le v Evropi, pač pa po vsem svetu čedalje pomembnejše, saj je po ocenah na svetu 3,3 milijarde uporabnikov interneta, ki predstavljajo 40 % svetovnega prebivalstva; meni, da trendi, kot so računalništvo v oblaku, mobilne spletne storitve, pametna omrežja in družbeni mediji, naglo spreminjajo poslovno okolje; poudarja, da mora trgovinska politika EU držati korak z digitalnimi in tehnološkimi trendi;

61.

zahteva, da Komisija skupaj s partnerji iz STO ustanovi delovno skupino za digitalno trgovino v okviru STO, ki naj bi podrobno preučila, ali je sedanji okvir primeren za elektronsko poslovanje, pregledala posebna priporočila, pojasnitve in prilagoditve, ter si prizadevala za oblikovanje novega okvira za olajševanje trgovine s storitvami, pri čemer bi se opirala na najboljše prakse, ki izhajajo iz izvajanja sporazuma o olajševanju trgovine;

62.

se zaveda, da je vključitev določb o finančnih storitvah v trgovinske sporazume vzbudila pomisleke o njihovih potencialnih negativnih učinkih v zvezi s pranjem denarja, davčnimi utajami in izogibanjem davkom; poziva Komisijo, naj se bori proti korupciji, saj gre za veliko netarifno oviro v razvitih državah in državah v razvoju; vztraja, da trgovinski in naložbeni sporazumi ponujajo dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam; meni, da je treba zaveze, ki temeljijo na mednarodnih standardih, obveznega poročanja po posameznih državah in samodejne izmenjave informacij, vključiti v ustrezne mednarodne sporazume za podporo nadaljnji liberalizaciji finančnih storitev;

63.

meni, da je povezava med trgovinskimi in naložbenimi sporazumi ter pogodbami o dvojnem obdavčenju precej neraziskana, zato poziva Komisijo, naj natančno preuči učinke, ki bi jih utegnila imeti tovrstna orodja druga na drugo, pa tudi na večjo skladnost politik v boju proti davčnim utajam;

64.

poudarja, da je treba v okviru v prihodnost usmerjene trgovinske politike nameniti več pozornosti posebnim potrebam mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij ter zagotoviti, da lahko v celoti izkoristijo prednosti trgovinskih in naložbenih sporazumov; opozarja, da je le majhen delež evropskih malih in srednjih podjetij zmožen prepoznati in izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata globalizacija in liberalizacija trgovine; ugotavlja, da je le 13 % evropskih malih in srednjih podjetij mednarodno dejavnih zunaj EU, hkrati pa zagotovijo tretjino izvoza EU; podpira pobude za spodbujanje internacionalizacije evropskih malih in srednjih podjetij, zato vztraja, da bi bilo koristno v vse prihodnje sporazume o prosti trgovini vključiti poglavje o malih in srednjih podjetjih; meni, da je treba preučiti nove načine, kako bolje pomagati malim in srednjim podjetjem pri prodaji blaga in storitev v tujini; poudarja, da mala in srednja podjetja potrebujejo bolj prilagojeno podporo, ki se začne v državah članicah, poenostavljen dostop do uporabniku prijaznih spletnih informacij o trgovinskih ukrepih ter natančna in jasna navodila o priložnostih in koristih, ki jih ponujajo vsi pretekli ali prihodnji trgovinski sporazumi EU;

65.

poziva Komisijo, naj horizontalno obravnava potrebe malih in srednjih podjetij v vseh poglavjih trgovinskih sporazumov, med drugim tudi z vzpostavitvijo enotne spletne vstopne točke, kjer se lahko mala in srednja podjetja seznanijo z ustrezno zakonodajo, ki je z ozirom na izdajo dovoljenj in druge upravne zahteve bistvenega pomena za čezmejne ponudnike storitev; poudarja, da bi morali ti instrumenti po potrebi zajemati tudi nove priložnosti za dostop do trga za mala in srednja podjetja, predvsem v zvezi z naročili nizke vrednosti; poudarja, da je treba s poenostavitvijo carinskih postopkov, zmanjševanjem odvečnih netarifnih ovir in regulativnega bremena ter poenostavitvijo pravil o poreklu zmanjšati stroške trgovanja za mala in srednja podjetja; meni, da morajo mala in srednja podjetja pomagati Komisiji pri oblikovanju teh orodij, saj bi tako zagotovili, da bodo trgovinski sporazumi izpolnjevali njihove potrebe; spodbuja Komisijo, naj v vseh fazah trgovinskih pogajanj ohranja tesen dialog s predstavniki malih in srednjih podjetij;

66.

poudarja, da je hitrejši dostop evropskih malih in srednjih podjetij do protidampinških postopkov ključen za učinkovitejšo zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami; poudarja potrebo po preoblikovanju večstranskega okvira STO za boljše vključevanje malih in srednjih podjetij ter zagotavljanje hitrejšega reševanja sporov;

67.

poziva Komisijo, naj pred oblikovanjem novih samostojnih ukrepov za podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij oceni in izboljša obstoječa orodja na področju subsidiarnosti, nepodvajanja ter dopolnjevanja v zvezi z ustreznimi programi držav članic in evropsko dodano vrednostjo; poudarja, da bi morala Komisija Parlamentu predložiti neodvisno oceno vseh obstoječih programov;

68.

poudarja, kako pomembne so notranje in zunanje naložbe za gospodarstvo EU, in meni, da je treba zaščititi podjetja EU pri naložbah na trge tretjih držav; v zvezi s tem priznava prizadevanja Komisije za nov sistem sodišč za naložbe (ICS); poudarja, da so o sistemu sodišč za naložbe potrebne nadaljnje razprave z zainteresiranimi stranmi in Parlamentom; poudarja, da mora biti sistem v skladu s pravnim redom EU, predvsem s pooblastili sodišč EU, in, podrobneje, pravili EU o konkurenci; se strinja z željo, da bi srednjeročno oblikovali večstransko rešitev naložbenih sporov; obžaluje, da predlog o sistemu sodišč za naložbe ne vsebuje določbe o obveznosti vlagateljev;

69.

poziva EU in njene države članice, naj za spodbujanje odgovornejših, preglednejših in zanesljivejših naložb upoštevajo priporočila iz celovitega okvira naložbene politike za trajnostni razvoj, ki jih je oblikovala konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD);

70.

ugotavlja, da je treba v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, ki ga je pripravila Komisija, spodbujati naložbe v EU, in meni, da so trgovinske strategije pomembno sredstvo za uresničitev tega cilja. ugotavlja, da Evropski sklad za strateške naložbe nima zunanje razsežnosti; poziva Komisijo, naj glede na dajanje posojil Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj ter ukrepe Evropskega razvojnega sklada opravi natančno analizo delovanja sklada in preuči njegovo uporabnost, nato pa razmisli o oblikovanju zunanje veje; poudarja, da bi morali ti skladi prispevati k trajnostnemu razvoju in dostojnim delovnim mestom ter odpravljanju revščine in temeljnih vzrokov za migracije;

71.

opozarja, da je treba povečati preglednost in odgovornost razvojnih finančnih institucij za financiranje razvoja, javno-zasebnih partnerstev za dejansko sledenje in spremljanje denarnih tokov, vzdržnost dolga in dodano vrednost njihovih projektov za trajnostni razvoj;

72.

poudarja, da so visoki evropski standardi na področju okolja, varnosti hrane, dobrobiti živali in socialne blaginje zelo pomembni za državljane EU, zlasti z vidika javne morale in ozaveščenosti potrošnikov, meni da bi morali trgovinski sporazumi spodbujati pošteno konkurenco, da bodo lahko kmetje EU v celoti izkoristili carinske koncesije in ne bodo v ekonomsko manj ugodnem položaju v primerjavi s kmeti iz tretjih držav; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo standardi EU o varnosti hrane in okolju zaščiteni z ohranjanjem previdnostnega načela, trajnostnega kmetijstva ter visoke stopnje sledljivosti in označevanja proizvodov in z zagotavljanjem, da bo ves uvoz v skladu z ustrezno zakonodajo EU; je seznanjen z velikimi razlikami pri standardih dobrobiti živali po svetu; v zvezi s tem poudarja, da je treba urediti izvoz živih rejnih živali v skladu z veljavno zakonodajo EU in standardi, ki jih je določila Svetovna organizacija za zdravje živali;

73.

meni, da je v sedanji krizi v kmetijstvu pomembno odprtje novih trgov za kmetijske proizvode EU, kot so mlečni izdelki, meso ter sadje in zelenjava; poudarja, da je treba poiskati nove trge z visoko kupno močjo;

74.

meni, da je treba povečati dodano vrednost kmetijstva in voditi promocijske kampanje za odprtje novih trgov; poudarja, da je bistveno utrditi sheme kakovosti na ravni EU, saj proizvodom iz EU prinašajo velik ugled v smislu blagovne znamke na svetovnih trgih, s tem pa imajo posredne koristi za evropsko kmetijstvo na splošno;

75.

poudarja tudi potrebo po strožjem nadzoru uvoza na mejah in okrepljenem nadzoru pogojev proizvodnje in trženja, ki ga izvaja Urad za prehrano in veterinarstvo v državah, ki izvažajo v EU, da bi zagotovili spoštovanje pravil Unije;

76.

poudarja, da je treba v vseh prostotrgovinskih sporazumih doseči napredek na področju sanitarnih, fitosanitarnih in drugih netarifnih ovir za trgovino s kmetijskimi proizvodi, zlasti glede skrajnih mej, ki jih je določila EU, pri vidikih, ki bi lahko vplivali na zdravje potrošnikov;

77.

opozarja na pomen geografskih označb za promocijo tradicionalnih evropskih agroživilskih izdelkov, ker jih ščitijo pred škodljivimi praksami neupravičenega okoriščanja, zagotavljajo pravice potrošnikov in sprejemanje zavestnih odločitev ter varujejo podeželske proizvajalce in kmete, zlasti mala in srednja podjetja; ugotavlja, da sta zaščita in priznavanje geografskih označb v tretjih državah lahko zelo koristni za celoten agroživilski sektor EU, in meni, da bi morali vsi trgovinski sporazumi vključevati zaščitne ukrepe in ukrepe za boj proti ponarejanju;

78.

poziva, naj se odpravijo sedanja neravnovesja v zvezi s stopnjo odprtosti trgov javnih naročil med EU in drugimi trgovinskimi partnerji; poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva za ambiciozno in bolj vzajemno odpiranje mednarodnih trgov javnih naročil, pri čemer mora biti zagotovljeno, da bodo storitve splošnega gospodarskega pomena izvzete in bodo države pri postopkih oddaje javnih naročil še naprej lahko določale socialne in okoljske standarde, kot so merila o ekonomsko najugodnejši ponudbi; poudarja, da potrebujejo evropski gospodarski subjekti, tako družbe kot mala in srednja podjetja, boljši dostop do javnih naročil v tretjih državah, z instrumenti, kot so Akt za mala podjetja, in da je treba odpraviti sedanjo raven nesimetričnosti; ob tem opozarja, da je EU med vsemi članicami Svetovne trgovinske organizacije eden najbolj odprtih trgov za javna naročila;

79.

je seznanjen s spremenjenim predlogom Komisije za uredbo o dostopu blaga in storitev tretjih držav do notranjega trga javnih naročil Unije, ki je pomembno orodje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju tretjih držav do trga, in zelo obžaluje, da vlade držav članic blokirajo prvotni predlog; poziva Komisijo, naj zagotovi pozitivno vzajemnost pri dostopu do trgov javnih naročil z vsemi najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji;

80.

poudarja, da so naravni viri omejeni in bi jih bilo treba uporabiti na ekonomsko in ekološko trajnosten način, pri čemer bi moralo imeti prednost recikliranje; priznava veliko odvisnost držav v razvoju in zlasti manj razvitih držav od naravnih virov; opozarja, da mora evropska trgovinska politika nadaljevati dosledno, trajnostno, celovito in medsektorsko politično strategijo o surovinah, ki jo je Parlament že začrtal v svoji resoluciji o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020;

81.

poudarja, da je potreben prehod na nizkoogljično gospodarstvo, zato poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju energetskih raziskav, razvoja in inovacij, ki naj spodbujajo diverzifikacijo dobaviteljev energije, energetskih dobavnih poti in virov energije, izbiro novih energetskih trgovinskih partnerjev in povečanje konkurence, kar bi potrošnikom zagotovilo nižje cene; poudarja, da sta razvoj obnovljivih virov energije in spodbujanje energetske učinkovitosti bistvenega pomena za povečanje energetske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od uvoza; poudarja, da je pomembno ti določbi vključiti v sporazume o prosti trgovini, da bi vzpostaviti trajnostna energetska partnerstva in izboljšali tehnološko sodelovanje, zlasti na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, ter preprečili selitve virov CO2 in tako dosegli cilje s konference COP21;

82.

je zelo zaskrbljen zaradi nedavnega porasta kaznivih dejanj, povezanih s prostoživečimi vrstami, in s tem povezane nezakonite trgovine, ki ima pogubne posledice za biotsko raznovrstnost in število vrst, pomeni pa tudi očitno in vseprisotno nevarnost za življenjske razmere in lokalna gospodarstva, zlasti v državah v razvoju; pozdravlja zavezo EU, da bo odpravila nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v okviru odziva EU na agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti 15. cilja trajnostnega razvoja, v skladu s katerim je treba zagotoviti zaustavitev divjega lova in trgovine z zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter odpraviti povpraševanje in ponudbo nezakonitih proizvodov iz prostoživečih vrst; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija po obdobju razmisleka, ki bo obsegalo tudi posvetovanje s Parlamentom in državami članicami, preučila, kako najbolje vključiti določbe o nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami v vse prihodnje trgovinske sporazume EU;

83.

poudarja, da lahko boljši, harmonizirani in učinkovitejši carinski postopki v Evropi in tujini prispevajo k olajševanju trgovine in izpolnjevanju ustreznih zahtev za olajševanje trgovine in pomagajo preprečiti, da bi ponaredki ter nezakonito in ponarejeno blago vstopilo na enotni trg, kar škoduje gospodarski rasti EU ter resno ogroža evropske potrošnike; pozdravlja namero Komisije, da bi okrepila sodelovanje med carinskimi organi; znova poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo enotno carinsko službo EU, ki bo učinkoviteje izvajala carinske predpise in postopke na celotnem carinskem območju EU;

84.

poudarja, da bi si morala Komisija na pogajanjih prizadevati za to, da bi prepričala trgovinske partnerje, naj vzpostavijo enotna okenca za carinske in mejne formalnosti, po potrebi tudi s pomočjo sredstev za izgradnjo zmogljivosti v okviru pomoči za trgovino;

85.

poudarja, da sta potrebna ustrezna komunikacija in močno usklajevanje, da bodo odpravo carin spremljali ustrezni tehnični, institucionalni in politični ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bo trgovina še naprej varna;

86.

poziva Komisijo, naj preuči ključne kazalnike uspešnosti, na podlagi katerih se bo ocenjevala učinkovitost carinskih uprav doma in v tujini; obžaluje, da je trenutno na voljo le malo javnih podatkov; poudarja, da bi bilo koristno, da bi redno spremljali uspešnost carin in drugih mejnih organov doma in pri trgovinskih partnerjih za izmenjavo dobrih praks in usklajevanje posebnih interesov znotraj evropskih institucij v zvezi s olajševanjem trgovine, in sicer v skladu z določbami člena 13 sporazuma STO o olajševanju trgovine;

87.

poziva Komisijo in države članice, naj začnejo odprto razpravo o morebitnem prenosu carinskih organov z nacionalne ravni na raven EU;

88.

priznava, da so trgovinski sporazumi lahko potencialno zelo koristni za potrošnike, zlasti s povečanjem konkurence, znižanjem cen, večjo izbiro in spodbujanjem inovacij; poziva Komisijo, naj si, da bi izkoristila ta potencial, na vseh pogajanjih odločno prizadeva za omejitev praks geografskega blokiranja, za zmanjšanje stroškov mednarodnega gostovanja ter za krepitev pravic potnikov;

89.

poziva, naj se sprejmejo ukrepi za zagotavljanje podpore potrošnikom pri čezmejni trgovini z blagom in storitvami s tretjimi državami, na primer prek spletnih kontaktnih točk, ki bodo zagotavljale informacije ali nasvete v zvezi s spori;

90.

vztraja, da morajo potrošniki dobiti natančne informacije o značilnostih proizvodov, s katerimi se trguje;

91.

se strinja s stališčem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da je za odprto in pošteno trgovinsko in naložbeno politiko potrebna vrsta učinkovitih spremljajočih politik, da bi bile koristi liberalizacije trgovine za prebivalce in gospodarstva EU in tretjih držav čim večje, izgube pa čim manjše; poziva države članice in Komisijo, naj naredijo veliko več, da bi ob odpiranju trgovine zagotovile trajnostni razvoj, in sicer naj sprejmejo vrsto podpornih ukrepov, na primer na področju javnih storitev in naložb, izobraževanja in zdravja, aktivne politike trga dela, raziskav in razvoja, razvoja infrastrukture, in ustrezna pravila za zagotavljanje socialne zaščite in varstva okolja;

92.

poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo temeljite, predhodne in naknadne ocene na podlagi sektorskih in regionalnih ocen učinka za ustrezne trgovinske sporazume in zakonodajne dosjeje, s katerimi bi predvideli škodljive učinke za trg dela v EU, in naj poiščejo bolj izpopolnjene načine za uvajanje blažilnih ukrepov za ponovni razvoj industrijskih panog in regij, katerih položaj se slabša, da bi dosegli bolj pravično porazdelitev in večje koristi od trgovine; poudarja, da imajo lahko v zvezi s tem evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad, posebno vlogo; poudarja, da bi lahko tudi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji postal pomemben instrument, če bi ga preoblikovali in prilagodili tako, da bi imel ustrezna finančna sredstva za zagotavljanje podpore podjetjem in proizvajalcem EU, ki so jih prizadele trgovinske sankcije do tretjih držav, ter za pomoč delavcem v malih in srednjih podjetjih, ki jih je neposredno prizadel učinek globalizacije;

93.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij, Konferenci OZN za trgovino in razvoj ter Svetovni trgovinski organizaciji.

16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/47

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh ustreznih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (2000) in njenih protokolov ter zlasti Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (2000) ter Protokola proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku (2000),

—

ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov (1990),

—

ob upoštevanju dela mednarodnih mehanizmov za človekove pravice, vključno s posebnim poročevalcem OZN o trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ter drugimi posebnimi poročevalci OZN s tega področja, pa splošnega rednega pregleda in dela organov iz pogodb OZN o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Sveta za človekove pravice OZN o trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (2014),

—

ob upoštevanju svetovnega poročila o trgovini z ljudmi (2014), ki ga je pripravil Urad Združenih narodov za droge in kriminal,

—

ob upoštevanju vzorčnega zakona OZN proti trgovini z ljudmi, ki je državam v pomoč pri spreminjanju in dopolnjevanju veljavne zakonodaje ter pri sprejemanju nove zakonodaje za boj proti trgovini z ljudmi (2009),

—

ob upoštevanju priporočenih načel in smernic o človekovih pravicah in trgovini z ljudmi, ki so bili Ekonomskemu in socialnemu svetu predstavljeni kot dodatek k poročilu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (UNHCHR) (E/2002/68/Add. 1),

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, na podlagi katerih se izvaja okvir OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč,

—

ob upoštevanju osnovnih načel OZN o pravici do učinkovitega pravnega sredstva za žrtve trgovine z ljudmi,

—

ob upoštevanju Unicefovih smernic o varstvu pravic otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi,

—

ob upoštevanju Konvencije MOD o prisilnem delu iz leta 1930 (št. 29), protokola iz leta 2014 h Konvenciji o prisilnem delu iz leta 1930, Konvencije o odpravi prisilnega dela iz leta 1957 (št. 105) in priporočila (dopolnilnih ukrepov) v zvezi s prisilnim delom iz leta 2014 (št. 203),

—

ob upoštevanju Konvencije o minimalni starosti iz leta 1973 (št. 138) in Konvencije o prepovedi najhujših oblik dela otrok iz leta 1999 (št. 182),

—

ob upoštevanju Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011 (št. 189), ki zadeva dostojno delo za delavce v gospodinjstvu,

—

ob upoštevanju poročila MOD z naslovom Dobički in revščina: ekonomija prisilnega dela (2014),

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 5 te listine,

—

ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ,

—

ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj,

—

ob upoštevanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic;

—

ob upoštevanju dokumenta o ukrepih za krepitev zunanje razsežnosti EU pri preprečevanju trgovine z ljudmi (2009) ter njegovih dveh poročil o izvajanju (2011 in 2012),

—

ob upoštevanju strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016,

—

ob upoštevanju vmesnega poročila o izvajanju strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi (COM(2014)0635),

—

ob upoštevanju dela koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije o človekovih pravicah (1),

—

ob upoštevanju okvira za dejavnosti EU v zvezi z enakostjo spolov in krepitvijo vloge žensk v zunanjih odnosih EU za obdobje 2016–2020,

—

ob upoštevanju Europolovega poročila o stanju iz februarja 2016 z naslovom: Trgovina z ljudmi v EU,

—

ob upoštevanju globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti (GAMM),

—

ob upoštevanju Evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta, sprejetega na vrhu v Valetti novembra 2015,

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (2005),

—

ob upoštevanju zadnjega splošnega poročila o dejavnostih Skupine strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi(GRETA), v katerem je opisano izvajanje Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (2014),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju trgovine s človeškimi organi, ki je na voljo za podpis od marca 2015,

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine: Konvencija o človekovih pravicah in biomedicini,

—

ob upoštevanju istanbulske deklaracije o trgovini z organi in presaditvenem turizmu (2008),

—

ob upoštevanju vodilnih načel OVSE o človekovih pravicah pri vrnitvi žrtev trgovine z ljudmi (2014),

—

ob upoštevanju poročila medvladne projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) (2011),

—

ob upoštevanju Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah,

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije za migracije (IOM) o dejavnostih na področju boja proti trgovini z ljudmi in pomoči ranljivim migrantom (2012),

—

ob upoštevanju poročila IOM o obravnavanju trgovine z ljudmi in izkoriščanja ljudi v času krize (2015),

—

ob upoštevanju Konvencije ASEAN proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (2015),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0205/2016),

A.

ker trgovina z ljudmi, ki je del organiziranega kriminala, predstavlja eno od najhujših zlorab človekovih pravic, saj ljudi degradira na blago ter močno in trajno krši dostojanstvo in pravice žrtve ter vpliva na celotne družine in skupnosti, tudi s tem ker se namerno izkoriščajo ranljive razmere, kot sta revščina in osamljenost;

B.

ker so Združeni narodi (Palermski protokol o trgovanju) trgovino z ljudmi opredelili kot novačenje, prevoz, premeščanje, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb zaradi izkoriščanja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo pooblastil ali ranljivosti ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo; ker izkoriščanje vključuje vsaj prisilno prostitucijo ali druge oblike spolnega izkoriščanja oseb, njihovo prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali podobna stanja, vključno s suženjstvom otrok, da bi postali vojaki, služabniki ali bi jim odstranili organe; ker gre za odvratno dejanje, zlasti če otroke v najhujših oblikah izkoriščajo ljudje;

C.

ker je v členu 2(a) izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije prodaja otrok opredeljena kot „vsakršno dejanje ali posel, s katerim kaka oseba ali skupina oseb posreduje otroka komu drugemu za plačilo ali kakršno koli drugo nadomestilo“;

D.

ker je glede na svetovno poročilo Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) o trgovini z ljudmi (2014) 70 % skupnega števila odkritih žrtev žensk in deklet; ker je 79 % odkritih žrtev spolnega izkoriščanja, ki predstavlja 53 % odkritih oblik izkoriščanja na svetu, žensk in ker je 83 % odkritih žrtev prisilnega dela, ki predstavlja 40 % odkritih oblik izkoriščanja na svetu, moških;

E.

ker se zaradi zapletenih in medsebojno povezanih dejavnikov, kot so sistematična in strukturna diskriminacija, kršitve človekovih pravic, revščina, neenakost, korupcija, nasilni konflikti, zaplembe zemljišč, pomanjkanje izobrazbe, brezposelnost in slabo delujoči režimi delovne migracije, povečuje ranljivost oseb za izkoriščanje in zlorabo, saj imajo te osebe manjšo izbiro in manj sredstev; ker je nasilje nad ženskami v strategiji EU za odpravo trgovine z ljudmi 2012–2016 opredeljeno kot temeljni vzrok trgovine z ljudmi;

F.

ker je trgovina z ljudmi kaznivo dejanje, vezano na spol; ker ženske in dekleta predstavljajo tudi velik delež žrtev drugih oblik trgovine z ljudmi, na primer za prisilno delo in izkoriščanje v gospodinjstvu in sektorju nege, proizvodnem, živilskem, čistilnem in drugih sektorjih;

G.

ker je trgovina z ljudmi ena najbolj donosnih dejavnosti organiziranega kriminala na svetu, poleg trgovine s prepovedanimi drogami in orožjem; ker v skladu z najnovejšimi ocenami Mednarodne organizacije dela nezakonit letni dobiček prisilnega dela, vključno z dobičkom na podlagi pranja denarja, znaša približno 150 milijard USD, pri čemer je ocenjeno, da je 90 % žrtev izkoriščenih v zasebnem gospodarstvu in da dve tretjini dobička izhajata iz komercialnega spolnega izkoriščanja, zaradi česar je to najdonosnejša oblika izkoriščanja;

H.

ker je treba trgovino z ljudmi razumeti tudi z vidika povpraševanja in dobička, saj izkoriščanje žensk, zlasti za spolne storitve, podžiga povpraševanje po teh storitvah in dobiček, ki se pri tem ustvarja;

I.

ker sta neustrezno izvajanje pravnega okvira za trgovino z ljudmi na nacionalni ravni in neobstoj ustreznega pravnega okvira v tretjih državah ena od najpomembnejših ovir za boj proti trgovini z ljudmi;

J.

ker je dostop do pravnega varstva za žrtve trgovine z ljudmi preprosto oviran ali onemogočen; ker sta korupcija in premajhne zmogljivosti v mnogih državah še vedno glavna težava policijskih in sodnih organizacij;

K.

ker po mnenju Europola vsesplošni dostop do interneta po svetu omogoča razcvet trgovine z ljudmi v spletnem okolju; ker to povzroča nove oblike novačenja in izkoriščanja žrtev;

L.

ker obstaja povezava med tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi; ker tihotapci za oglaševanje svojih storitev med potencialnimi migranti med drugim uporabljajo internet;

M.

ker trgovina z ljudmi in tihotapljenje ljudi žal nista prehoden pojav in bi se lahko v prihodnjih letih še zaostrila, saj konfliktna žarišča, represivni režimi in gospodarske razmere v svetu ustvarjajo ugodne razmere za kriminalne dejavnosti trgovcev z ljudmi in tihotapcev ljudi;

N.

ker tokovi nezakonitih migracij povečujejo možnost trgovine z ljudmi, saj je pri migrantih brez urejenega statusa zaradi njihove ranljivosti in nezakonitega položaja tveganje, da postanejo žrtev trgovine z ljudmi, še posebej veliko; ker so mladoletniki brez spremstva, ki predstavljajo velik delež v Evropo prihajajočih migrantov, ciljna skupina mrež, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi;

O.

ker je trgovina z ljudmi regionalni in svetovni problem, ki ga ni mogoče vedno obravnavati izključno na nacionalni ravni;

P.

ker je po ocenah najnovejšega globalnega indeksa suženjstva po vsem svetu v razmerah novodobnega suženjstva ujetih 35,8 milijona ljudi, kar pomeni, da je trgovina z ljudmi zelo razširjena in zajema vse dele sveta;

Q.

ker se pretekli in nastajajoči trendi pri trgovini z ljudmi pojavljajo v različnih oblikah in se med regijami in znotraj podregij močno razlikujejo;

R.

ker se trgovina z ljudmi ne pojavlja le v državah, ki veljajo za manj razvite, temveč v bolj zakriti obliki tudi v razvitih državah;

S.

ker ima azijsko-pacifiška regija po podatkih MOD 56-odstotni delež ocenjenega števila žrtev prisilnega dela na svetovni ravni, vključno s spolnim izkoriščanjem, kar je daleč največji delež na svetu;

T.

ker se ocenjuje, da je v oborožene spopade po vsem svetu vključenih približno 300 000 otrok; ker je obseg trgovine z otroki v Afriki z namenom uporabe otrok za vojake največji na svetu;

U.

ker je v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu 95 % odkritih žrtev odraslih; ker so države na Bližnjem vzhodu predvsem ciljne države za delavce migrante, v katerih t. i. sistem sponzorstva „kafala“ delavce naveže na posameznega delodajalca, pri čemer nastanejo pogoji za zlorabo in delovno izkoriščanje, ki je včasih dejansko enako prisilnemu delu;

V.

ker je v državah vzhodnega sosedstva EU spolno izkoriščanje glavni vzrok za prijavljene primere trgovine z ljudmi; ker je romska skupnost – tako moški kot ženske – zaradi sistematične diskriminacije in rasizma še posebej izpostavljena trgovini z ljudmi za različne namene;

W.

ker je sodelovanje med državami članicami, Europolom ter izvornimi in tranzitnimi državami žrtev trgovine z ljudmi bistveno v boju proti tihotapskim mrežam;

X.

ker je EU opredelila več prednostnih držav in regij, s katerimi želi dodatno okrepiti in racionalizirati sodelovanje pri ukrepih proti trgovini z ljudmi;

Y.

ker je Komisija leta 2010 imenovala koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi, da bi izboljšala koordinacijo in skladnost med institucijami, agencijami, državami EU, državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi akterji;

1.

obsoja in izrecno zavrača trgovino z ljudmi, ki postaja vse večja industrija človeškega trpljenja ter globoko in dolgotrajno vpliva na vse družbe in gospodarstva;

2.

poudarja, da je trgovina z ljudmi sodobna oblika suženjstva, hudo kaznivo dejanje in ena najhujših oblik kršitev človekovih pravic ter ni sprejemljiva v družbi, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov; meni tudi, da je treba trgovino z ljudmi razlagati celostno in se pri tem poleg spolnega izkoriščanja osredotočiti tudi na prisilno delo, trgovino z organi, prisilno prosjačenje, prisilne poroke, otroke vojake in trgovino z dojenčki;

3.

opozarja, da je trgovina z ljudmi nadnacionalno kaznivo dejanje svetovnega obsega ter da je treba pri vseh ukrepih za boj proti njej upoštevati temeljne vzroke in svetovne trende; v zvezi s tem poudarja, da je pomemben dosleden pristop k notranjim in zunanjim razsežnostim politik EU za boj proti trgovini z ljudmi;

4.

priznava, da trgovina z ljudmi kot organizirani kriminal poteka čez zunanje meje in znotraj notranjih meja, zato so potrebni trdni notranji zakoni na področju trgovine z ljudmi in sodelovanje med državami;

5.

obžaluje stalno pomanjkanje ustrezne zakonodaje, s katero bi se trgovina z ljudmi obravnavala kot kaznivo dejanje in bi se omogočil učinkovit boj proti njej v številnih državah po vsem svetu;

6.

obžaluje tudi veliko vrzel med obstoječo zakonodajo in njenim izvajanjem, vključno z omejenim ali onemogočenim dostopom žrtev do pravnega varstva na eni strani in nezadostnim kazenskim pregonom storilcev na drugi strani;

7.

predvsem obžaluje, da se odkrije veliko manj žrtev trgovine z ljudmi, kot jih po ocenah dejansko je, in da je delež sodnega pregona še vedno izredno nizek; je še vedno globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da veliko žrtev trgovine z ljudmi ostane brez ustrezne podpore, zaščite in ukrepov, ki bi jih odškodovali za kršitev njihovih temeljnih pravic;

8.

opozarja, da so žrtve trgovine z ljudmi v državah, v katerih se izkoriščajo, pogosto „nevidni ljudje“, da se soočajo s težavami zaradi kulturne in jezikovne raznolikosti ter da zaradi vsega tega še težje prijavijo kazniva dejanja, katerih žrtve so; obsoja, da so te težave še večje pri posebej ranljivih kategorijah žrtev, kot so ženske in otroci;

9.

poudarja, da trgovina z ljudmi iz držav v razvoju obstaja zaradi povpraševanja po spolnih storitvah v razvitih državah, kar ljudi, predvsem ženske in dekleta, potiska v ranljiv položaj; poziva države članice, naj zavestno uporabo storitev, v katerih so udeležene žrtve trgovine z ljudmi, razglasijo za kaznivo dejanje;

10.

opominja, da skupine, organizirane na mednarodni ravni, svoje žrtve, ki jih zavedejo z lažnimi obljubami, zlasti za namene prostitucije prikrito ali pa s privolitvijo žrtev prevažajo v bogatejše regije, zlasti v evropske države, kjer so odjemalci premožnejši;

11.

obsoja dejstvo, da je glede na izjave za tisk vodje Europola v Evropi izginilo več kot 10 000 otrok beguncev in migrantov brez spremstva; opozarja EU in države članice, da je precej teh otrok na silo pristalo v rokah kartelov, ki trgujejo z ljudmi ali jih silijo v prosjačenje, na nezakonitem in donosnem trgu preprodaje organov ali v trgovini s sužnji;

12.

poudarja, da je treba upoštevati pomembno razliko med pojmoma trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov; medtem ko ugotavlja, da je tudi tihotapljenje ena od dejavnosti kriminalnih mrež in organiziranega kriminala, ki lahko privede do situacije trgovine z ljudmi, poudarja, da je za koncepta potreben različen odziv na pravni in praktični ravni ter da vključuje različne obveznosti držav; poziva EU in njene države članice, naj usposobijo osebje, ki bo odgovorno za sprejem in odkrivanje migrantov/prosilcev za azil, z uporabo posebnih programov ozaveščanja, namenjenih ustreznemu razlikovanju med tihotapljenjem ljudi in trgovino z ljudmi, zlasti v zvezi z odkrivanjem in zaščito otrok, ki so žrtve trgovine, in otrok brez spremstva, ki so izpostavljeni nevarnosti trgovine z ljudmi;

13.

opominja, da so migranti privolili v tihotapljenje, ki jih privede na njihov cilj, v nasprotju z žrtvami trgovine z ljudmi, ki se jih izkorišča s prisilo, prevaro in zlorabo brez možnosti privolitve; poudarja, da lahko obstaja tudi križanje med tema pojavoma, zaradi česar nastaja tveganje, da kriminalne skupine, ki tihotapijo begunce in druge migrante v EU, slednje prisilijo v izkoriščanje kot žrtve trgovine z ljudmi, zlasti mladoletnike brez spremstva in ženske, ki potujejo same; poziva pristojne organe v državah članicah, naj pri policijskem delu, pravosodnem sodelovanju in dejavnostih pregona posvetijo pozornost temu problemu;

14.

ugotavlja, da kriminalne mreže vedno pogosteje uporabljajo internet in socialna omrežja za privabljanje in zlorabo žrtev; poziva EU in njene države članice, naj v okviru boja proti trgovini z ljudmi dovolj vlagajo v tehnologijo in strokovno znanje za prepoznavanje in odkrivanje zlorabe interneta s strani kriminalnih mrež, tako za novačenje žrtev kot tudi za ponujanje storitev, katerih cilj je izkoriščanje žrtev, in za boj proti tem dejanjem;

15.

se zaveda pomena in vloge informacijskih in komunikacijskih tehnologij v trgovini z ljudmi ter ugotavlja, da se tehnologija sicer uporablja za lažje novačenje in izkoriščanje žrtev, vendar je lahko koristna tudi pri preprečevanju trgovine z ljudmi; meni, da bi bilo treba temeljiteje raziskati vlogo informacijskih in komunikacijskih tehnologij v trgovini z ljudmi;

16.

poziva Komisijo, naj oceni uporabo interneta za trgovino z ljudmi, zlasti kar zadeva spolno izkoriščanje v spletnem okolju; poziva, naj Europol v okviru oddelka za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin (IRU) poostri boj proti trgovini z ljudmi, tako da se bodo vsebine, povezane s trgovino z ljudmi, odkrile, prijavile in odstranile;

17.

poziva Komisijo, naj sodelovanje s tretjimi državami prilagodi razvoju dogodkov v zvezi s trgovino z ljudmi v spletu; poziva Komisijo in Europol, naj preučita možnosti za sodelovanje med evropskimi organi in organi tretjih držav v boju proti kibernetski kriminaliteti (zlasti v okviru Europola); poziva Komisijo, naj preuči tudi vse možne oblike sodelovanja s ponudniki internetnih storitev pri odkrivanju in odstranjevanju vsebin, povezanih s trgovino z ljudmi; zahteva od Komisije, naj o tem ustrezno obvešča Parlament;

18.

obsoja dejstvo, da je trgovina z ljudmi izredno donosen posel ter da se premoženjske koristi iz teh kriminalnih dejavnosti v velikem obsegu stekajo nazaj v svetovni gospodarski in finančni sistem; obsoja dejstvo, da v trgovini z ljudmi sodelujejo najbolj strukturirane in vplivne mednarodne kriminalne združbe, ki so vzpostavile resnično mednarodno in razvejeno kriminalno mrežo; poziva vse države in ustrezne akterje, ki so dejavni na tem področju, naj si prizadevajo spremeniti trgovino z ljudmi iz posla z „majhnim tveganjem/velikim dobičkom“ v posel z „velikim tveganjem/majhnim dobičkom“;

19.

meni, da imajo finančne preiskave, v okviru katerih se izsledijo, zasežejo in vrnejo sredstva, pridobljena s kaznivimi dejanji, ter ukrepi proti pranju denarja ključno vlogo pri boju proti trgovini z ljudmi; opozarja, da je potrebnih več podatkov in da se je treba bolj osredotočiti na dejavnosti pranja denarja; obžaluje, da je uporaba ukrepov za zbiranje, analizo in izmenjavo finančnih informacij v podporo kazenskim preiskavam trgovine z ljudmi še vedno omejena ter pogosto povzroča težave pri popolnemu vključevanju finančnih preiskav v zvezi s primeri trgovine z ljudmi; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo sodelovanje, usklajevanje in izmenjavo informacij s tretjimi državami, da bi se izsledile in zasegle premoženjske koristi iz teh kriminalnih dejavnosti; poziva, naj se zasežena sredstva uporabijo za podporo in odškodnino žrtvam trgovine z ljudmi;

20.

poziva vlade, naj z vso potrebno skrbnostjo preprečujejo korupcijo, ki prispeva k trgovini z ljudmi, ter ugotavljajo in odpravljajo sodelovanje ali sostorilstvo javnega sektorja pri trgovini z ljudmi, vključno z zagotavljanjem, da bodo uslužbenci v javnem sektorju usposobljeni za prepoznavanje teh primerov in da bodo imeli na voljo notranje smernice, ki jim bodo v pomoč pri obravnavanju sumljivih primerov;

21.

opozarja, da se zlorabe, povezane z novačenjem, očitno pojavljajo v mnogih državah in regijah po svetu, in ugotavlja, da so ne glede na to, v kateri državi se te zlorabe pojavijo, tesno povezane s trgovino z ljudmi, na primer prek agencij za zaposlovanje, ki so neposredno vpletene v trgovino z ljudmi, s praksami zavajajočega ali prisilnega zaposlovanja ali prek ustvarjanja dovzetnosti za izkoriščevalsko delo z določanjem visokih pristojbin za zaposlovanje, zaradi česar so zlasti migranti in nizkokvalificirani delavci finančno ranljivi ali odvisni;

22.

poziva EU in njene države članice, naj povečajo sodelovanje s tretjimi državami, da bi lahko preiskovale vse faze trgovine z ljudmi, vključno s fazo novačenja, izboljšale izmenjavo informacij ter začele proaktivne ukrepe, (finančne) preiskave in pregone; poziva vse države, naj izboljšajo nadzor in ureditev delovanja agencij za zaposlovanje;

23.

meni, da ne more obstajati veljavna privolitev v primerih, ko se državljana tretje države odpelje iz njegove oz. njene države v EU (ali ko je državljan EU odpeljan v drugo državo članico) za namene prostitucije, druge oblike spolnega izkoriščanja ali prisilnega dela;

24.

meni, da bi morale vlade spodbujati dialog in partnerstva med več deležniki, da bi vzpostavile sodelovanje med podjetji, strokovnjaki za boj proti trgovini z ljudmi in nevladnimi organizacijami, ter izvajati skupne ukrepe zoper trgovino z ljudmi in zagotavljati, da se spoštujejo pravice delavcev, vključno z njihovimi temeljnimi delavskimi pravicami; vlade tudi poziva, naj uvedejo pravne ukrepe za zagotovitev preglednosti in sledljivosti proizvodov skozi celotno dobavno verigo, podjetja pa, naj bolje poročajo o svojem prizadevanju za preprečevanje trgovine z ljudmi v svojih dobavnih verigah; poziva države članice, naj aktivno sodelujejo z nacionalnimi in mednarodnimi podjetji in tako preprečijo izkoriščanje v celotni dobavni verigi za njihove proizvode ter od njih zahtevajo odgovornost v zvezi s trgovino z ljudmi na kateri koli točki njihove dobavne verige, tudi za povezana podjetja in podizvajalce;

25.

poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno sodelujejo v pogajanjih odprte medvladne delovne skupine za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami ter izvajajo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

26.

poziva EU in njene države članice, naj si v zadostni meri prizadevajo za boj proti prisilnemu delu v industrijah EU v tujini in v povezavi s tretjimi državami, in sicer z uporabo in izvajanjem delovnih standardov ter podpiranjem vlad pri sprejemanju delovne zakonodaje, ki zagotavlja minimalne standarde za varstvo delavcev, tudi tujih, ter zagotovijo, da jih spoštujejo evropska podjetja, ki delujejo v tretjih državah; poziva vlade, naj izvršujejo delovno zakonodajo, pošteno obravnavajo vse delavce in vsem njim zajamčijo enake pravice, ne glede na njihovo nacionalnost ali izvor, ter izkoreninijo korupcijo; poziva k nadaljnjemu mednarodnemu sodelovanju za okrepitev politik o delovni migraciji ter izdelavi in izvajanju boljše zakonodaje za zaposlovanje delovne sile;

27.

poziva k temu, da bi se na svetovni ravni v vseh fazah delovni in okoljski standardi bolje usklajevali z glavnimi delovnimi in okoljskimi standardi MOD, tudi z večjo socialno varnostjo in številnejšimi inšpekcijskimi pregledi na delovnem mestu; poziva tudi k ratifikaciji in izvajanju Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011 (št. 189) ter k prenosu njenih določb v nacionalno zakonodajo, tudi za delavce v diplomatskih gospodinjstvih;

28.

poudarja, da je treba ukrepati in ustaviti povpraševanje po prostituciji, saj je trgovina z ljudmi za namene spolnosti očitno povezana z njo;

29.

opozarja, da je za žrtve prisilne prostitucije v večini držav članic težko najti psihološko pomoč, zato so skoraj izključno odvisne od podpore neprofitnih organizacij; se zato zavzema za povečanje podpore tem organizacijam in poziva države članice, naj zmanjšajo prepreke pri iskanju psihološke pomoči;

30.

poudarja, da se lahko prisilna poroka šteje za obliko trgovine z ljudmi, če vsebuje elemente izkoriščanja žrtve, in poziva vse države članice, naj to razsežnost vključijo v svojo opredelitev trgovine z ljudmi; poudarja, da je izkoriščanje lahko spolno (posilstvo v zakonski zvezi, prisilna prostitucija in pornografija) ali ekonomsko (gospodinjsko delo in prisilno prosjačenje) ter da je lahko prisilna poroka končni cilj trgovine (prodaja žrtve za nevesto ali sklenitev zakonske zveze pod prisilo); opozarja na morebitno nadnacionalno naravo prisilnih porok; zato poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo nacionalni organi, pristojni za migracije, ustrezno usposobljeni za problematiko prisilnih porok v okviru trgovine z ljudmi; poziva Komisijo, naj okrepi tudi izmenjavo najboljše prakse na tem področju;

31.

obsoja prakso trgovine z ljudmi za nadomestno materinstvo pod prisilo, saj krši pravice žensk in otrok; ugotavlja, da povpraševanje spodbujajo razvite države na račun ranljivih in revnih ljudi, ki so pogosto iz držav v razvoju, in poziva države članice, naj razmislijo o posledicah lastnih restriktivnih politik na področju reprodukcije;

32.

priporoča, da se otroci, ki so žrtve trgovine z ljudmi, opredelijo kot taki, pri čemer morajo biti njihove koristi, pravice in potrebe vedno na prvem mestu; poziva k zagotovitvi kratkoročne in dolgoročne pravne, fizične in psihološke ter drugačne podpore in zaščite ter k sprejetju ukrepov za olajšanje ponovne združitve družine, kjer je to mogoče in v korist ter ob upoštevanju dostojanstva in pravic otroka, ali k ureditvi primernega skrbstva;

33.

opozarja, da trgovina z otroki pogosto vodi do spolne zlorabe, prostitucije, prisilnega dela in nezakonite odstranitve organov, ter poudarja, da se nobena privolitev pretihotapljenega otroka za opravljanje dela ali storitev ne bi smela obravnavati kot veljavna; obžaluje, da uslužbenci organov pregona ogrožene otroke pogosto obravnavajo kot prestopnike ali nezakonite priseljence, namesto da bi sistematično iskali znake trgovine z ljudmi in odkrili njene žrtve;

34.

meni, da je treba v zvezi z mladoletniki brez spremstva doseči boljšo in bolj proaktivno odkrivanje otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, zlasti na mejnih prehodih in v sprejemnih centrih, ter boljše večdisciplinarno sodelovanje, da se učinkovito zaščiti otrokova korist; meni, da je treba izboljšati sisteme skrbništva v državah članicah, da otroci brez spremstva in otroci, ločeni od družin, ne bodo padli v roke organizacij trgovcev z ljudmi;

35.

poziva h krepitvi nacionalnih skrbniških sistemov za otroke v Evropi v okviru strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki priznava pomembno vlogo skrbnikov pri varovanju otrok pred nevarnostmi;

36.

poziva EU, naj si nadalje prizadeva za boj proti pojavu otrok vojakov, zlasti z nudenjem podpore vladam pri obravnavi tega vprašanja ter lokalni civilni družbi, ki deluje na kraju samem, naj sprejme ukrepe za preprečevanje novačenja in uporabe otrok vojakov v prihodnosti, naj podpre oblikovanje zakonodaje na področju varstva otrok, vključno z proglasitvijo novačenja otrok za kaznivo dejanje ter naj mobilizira sredstva za povečanje odpornosti in izboljšanje varnega okolja za otroke; poziva EU, naj od tretjih držav zahteva, da ratificirajo in izvajajo ustrezne mednarodne standarde, vključno z izbirnim protokolom h Konvenciji OZN o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih;

37.

poudarja, da bi bilo treba otroke in invalide obravnavati kot ranljive žrtve trgovine z ljudmi; poudarja, da lahko žrtve trgovine z ljudmi zaradi zlorab, ki jih izvajajo njihovi trgovci, postanejo invalidi, in obratno lahko invalid posameznik zaradi svoje ranljivosti postane žrtev trgovca;

38.

pozdravlja vključitev prisilnega prosjačenja med oblike trgovine z ljudmi v Direktivi 2011/36/EU; poziva države članice, naj uskladijo nacionalno zakonodajo ter pozovejo vlade tretjih držav, naj sprejmejo in izvršujejo ustrezne zakonske določbe; obsoja kriminalizacijo žrtev prisilnega prosjačenja in poziva k dostopu do delovnih priložnosti in stanovanj; vztraja, da je treba izvesti usposabljanje za policiste in druge uradnike o pravilnem odkrivanju in naznanitvi, da bi se žrtvam prisilnega prosjačenja zagotovila ustrezna pomoč; poudarja, da veliko žrtev prihaja iz revnega in marginaliziranega okolja; poziva k usmerjenosti preprečevalnih ukrepov v zmanjšanje ranljivosti ogroženih skupin, pri čemer naj se najprej uvedejo osnovne strukture, kot je izobraževanje ali vključevanje v delo, ter v povečanje števila zavetišč in centrov za pomoč ranljivim osebam;

39.

poudarja, da Palermski protokol zahteva, da se delo v odvisnosti in podrejenosti obravnava kot kaznivo dejanje, saj gre za trgovino z ljudmi; poziva vlade, naj izvršujejo zakonodajo in zagotovijo, da bodo osebe, ki ustvarjajo dobiček z delom v odvisnosti, kaznovane;

40.

ugotavlja, da se je pojavila nova oblika trgovine z ljudmi, pri kateri se za posameznike ob hudem mučenju zahteva odkupnina; ugotavlja, da je za to novo obliko trženja ljudi značilno, da se z izsiljevanjem, pretepanjem in posiljevanjem od družinskih članov in sorodnikov, ki bivajo v EU ali zunaj nje, izsili plačilo dolgov;

41.

obsoja nezakonito trgovino s človeškimi organi, tkivi in celicami, med drugim z reproduktivnimi celicami (jajčeca, spermiji), tkivi in celicami zarodkov ter izvornimi celicami odraslih in zarodkov;

42.

poudarja, da je trgovina s človeškimi organi po podatkih iz poročila Global Financial Integrity v svetovnem merilu ena od desetih največjih nezakonitih dejavnosti zaslužkarstva, ki letno ustvarja med 600 milijonov USD in 1,2 milijarde USD dobička in zajema številne države; prav tako poudarja, da so po podatkih OZN sicer lahko tarča ljudje vseh starosti, še posebej ranljivi pa so migranti, brezdomci in nepismeni ljudje;

43.

poudarja, da gospodarska stagnacija, vrzeli v zakonodaji in pomanjkljivosti pri kazenskem pregonu v državah v razvoju, skupaj s čedalje večjo globalizacijo in boljšo komunikacijsko tehnologijo, ustvarjajo izvrstne pogoje za zločinske posle nezakonite trgovine z organi; poudarja, da so ljudje zaradi pomanjkanja gospodarskih priložnosti prisiljeni razmišljati o možnostih, ki bi sicer veljale za nevarne ali nezaslišane, medtem ko nezadostni kazenski pregon zločincem omogoča, da delujejo skoraj brez strahu pred kazenskih pregonom;

44.

poudarja, da je nakup človeških organov, tkiva in celic nezakonit; ugotavlja, da se ljudje, ki so žrtev trgovine z ljudmi za namen odvzema organov, soočajo s posebnimi izzivi in da se žrtve pogosto ne zavedajo dolgotrajnih in napornih zdravstvenih posledic odvzema organov in pomanjkanja oskrbe po operaciji, pa tudi psihološkega vpliva operacije; poziva k bolje usmerjenim pobudam za ozaveščanje, s katerimi bi opozorili na nevarnosti, povezane s prodajo organov, zlasti med najrevnejšimi in najranljivejšimi, ki bi utegnili meniti, da je vredno prodati organ in tako izboljšati lasten ekonomski položaj;

45.

poziva Komisijo, naj obsodi trgovino z ljudmi, katere namen je odstranitev organov, ter sprejme jasno stališče glede nezakonite trgovine z organi, tkivi in celicami; poziva EU, naj združenja zdravnikov in družbe za presajanje organov spodbudi k razvoju kodeksa etičnega ravnanja za zdravstvene delavce in centre za presajanje glede načina pridobitve organa za presaditev v tujini in postopka nege po presaditvi; poudarja, da so prebivalci najrevnejših svetovnih skupnosti še posebej izpostavljeni temu, da postanejo žrtve nezakonite trgovine z organi;

46.

poziva k ratifikaciji in izvajanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju trgovine s človeškimi organi; poziva EU, naj od vlad tretjih držav zahteva uvedbo sodnih postopkov zoper zdravstvene delavce, bolnišnice in zasebne klinike, ki delujejo na nezakonitem in donosnem trgu presajanja organov;

47.

poziva države članice, naj spodbujajo nadaljnja prizadevanja za to, da bi bili zdravstveni delavci v večji meri udeleženi pri krepitvi boja proti tej obliki trgovine z ljudmi, in sicer z ozaveščanjem o vprašanjih v zvezi s trgovino z ljudmi in organizacijo obveznega usposabljanja;

48.

poudarja, kako pomembno je preprečevanje ter večsektorski in večdisciplinaren pristop pri obravnavi nezakonite trgovine z organi, vključno s trgovino z ljudmi za odvzemanje organov, ki je postala svetovni problem; poziva k bolje usmerjenim pobudam za ozaveščanje, s katerimi bi opozorili na nevarnosti, povezane s prodajo organov, in bolje seznanili žrtve in potencialne žrtve s fizičnimi in psihološkimi tveganji, zlasti med tistimi, ki so z vidika neenakosti in revščine med najrevnejšimi in najranljivejšimi ter bi utegnili meniti, da je vredno prodati organ in tako izboljšati lasten ekonomski položaj; poudarja, da bi morale biti kampanje ozaveščanja obvezen sestavni del tako evropske sosedske politike kot razvojnega sodelovanja EU;

49.

poudarja pomembno vlogo zdravnikov, medicinskih tehnikov, socialnih delavcev in drugih zdravstvenih delavcev, ki so edina strokovna kontaktna točka za žrtve, medtem ko so te še zmeraj priprte, in imajo izjemno pomembno vlogo pri preprečevanju trgovine z ljudmi; je zaskrbljen, da gre pri tem trenutno za zamujeno priložnost za ukrepanje; ugotavlja, da je treba zdravstvene delavce bolje seznaniti z odkrivanjem zgodnjih opozorilnih znakov za trgovino z ljudmi in postopki poročanja, da bi zagotovili boljšo pomoč žrtvam, in določiti strožje kazni za sodelovanje pri nezakoniti trgovini z organi;

50.

poziva, naj se v različnih državah uvedejo programi za pridobivanje soglasja ali sheme, pri katerih bi imeli državljani možnost, da se pri opravljanju nekaterih upravnih postopkov neposredno vpišejo v register darovalcev organov, s čimer bi se zmanjšalo povpraševanje pacientov na črnem trgu, obenem pa povečalo število razpoložljivih organov, prav tako pa bi se tako zmanjšali finančni stroški presaditve in potreba po zdravstvenem turizmu;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi preprečile presaditveni turizem in povečale razpoložljivost zakonito pridobljenih organov, da bi izboljšali preprečevanje nezakonitega pridobivanja organov in vzpostavili pregleden sistem sledljivosti presajenih organov, obenem pa zagotovili anonimnost donatorjev; poziva Komisijo, naj pripravi smernice, s katerimi bi spodbudila države članice k sodelovanju v partnerstvih, kot sta Eurotransplant in Scandiatransplant;

52.

poudarja, da Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je na voljo le malo znanstvenih podatkov o trgovini z ljudmi in zdravju, zlasti kar zadeva duševno in psihično zdravje; poudarja tudi, da se pogosto podcenjujejo potrebe žrtev in preživelih; zato poziva Komisijo in pristojne organe držav članic, naj vzpostavi sistem spremljanja in spodbujajo obveščanje o posledicah trgovine z ljudmi ter o potrebah žrtev z vidika fizičnega in psihičnega zdravja;

53.

poziva EU in države članice k pristopu, ki bo temeljil na človekovih pravicah in bo usmerjen v žrtve, ter k osredotočenosti na žrtve in ranljive skupine prebivalstva pri vseh prizadevanjih v boju proti trgovini z ljudmi, njenem preprečevanju in zaščiti žrtev;

54.

obsoja ogromne razlike med obveznostmi, ki jih imajo države glede pravic žrtev, in obsegom, v katerem se te obveznosti izpolnjujejo v praksi; pozdravlja sprejetje Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj; upa, da so države članice to direktivo ustrezno prenesle v nacionalno zakonodajo, saj je bil rok za njeno izvajanje 16. novembra 2015; poziva države članice, vključno z izvornimi, tranzitnimi in namembnimi državami, naj na svojem ozemlju in v skladu z veljavno zakonodajo zagotovijo ali olajšajo dostop do poštenih, ustreznih in primernih pravnih sredstev za vse žrtve trgovine z ljudmi, vključno z nedržavljani;

55.

opozarja, da je hitro in natančno odkrivanje žrtev bistveno za uresničevanje pravic, do katerih so po zakonu upravičene; vztraja, da je treba sprejeti ukrepe za gradnjo zmogljivosti v zvezi z odkrivanjem žrtev trgovine z ljudmi, zlasti v službah na področju migracij, varnosti in nadzora meje;

56.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje k izmenjavi najboljše prakse s tretjimi državami, predvsem na področju usposabljanja policijskih organov in humanitarnih delavcev za čim bolj ustrezen pristop k žrtvam, pa tudi na področju uporabe načela individualne ocene žrtev, da se ugotovi, kakšne so njihove posebne potrebe ter kakšno pomoč in zaščito jim je treba nuditi;

57.

poudarja pomen načela vzajemnega priznavanja iz člena 82(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; poziva Komisijo, države članice in agencije EU, naj utrdijo status žrtev trgovine z ljudmi s polnim vzajemnim priznanjem pravosodnih in upravnih sklepov, tudi tistih o zaščitnih ukrepih za žrtve, kar pomeni, da bo status žrtve, potem ko ga bo priznala ena od držav članic, veljaven v celotni Evropski uniji, žrtve (ali združenja, ki jih zastopajo) pa bi bile v primeru nepriznavanja statusa, ko potujejo po Evropski uniji, deležne pomoči;

58.

vztraja, da mora odziv kazenskega pravosodja žrtvam zagotavljati enakopraven in učinkovit dostop do pravnega varstva in informacije o njihovih zakonskih pravicah; poziva vse države k izpolnjevanju njihove mednarodne obveznosti, da spoštujejo pravice žrtev v okviru svoje pristojnosti ter žrtvam ne glede na njihovo pripravljenost za sodelovanje v kazenskih obravnavah zagotovijo celovito podporo, vključno s psihološko pomočjo;

59.

potrjuje, da imajo žrtve trgovine z ljudmi pravico do učinkovitega pravnega sredstva, vključno z dostopom do pravnega varstva, priznavanja pravne identitete in državljanstva, vrnitve premoženja, primerne povrnitve škode ter medicinske in psihološke oskrbe, pravnih in socialnih storitev ter dolgoročne podpore pri (ponovnem) vključevanju, vključno z ekonomsko podporo;

60.

poudarja, da je pomemben splošni dostop do zdravstvenega varstva ter spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti za žrtve trgovine z ljudmi, ki se lahko prav zaradi izkoriščanja spopadajo z mnogimi fizičnimi in psihološkimi težavami; poziva države članice, naj za žrtve trgovine z ljudmi ponujajo lahko dostopne zdravstvene storitve in nego;

61.

poziva države članice, kjer so bili ljudje žrtve trgovine, naj zagotovijo ustrezno in potrebno zdravljenje ob upoštevanju vidika spola in na osnovi individualnih potreb, pri tem pa namenijo posebno pozornost žrtvam trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje;

62.

ugotavlja, da je treba invalide ali osebe, ki so postale invalidne kot žrtve trgovine z ljudmi, dodatno zaščititi pred izkoriščanjem, ter poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se s pomočjo, ki je namenjena odkritim žrtvam, ustrezno obravnavajo njihove posebne potrebe;

63.

poudarja, da je treba žrtve trgovine z ljudmi ponovno vključiti v družbo in spoštovati njihovo pravico do zaščite; poziva države članice, naj vzpostavijo in okrepijo mreže centrov, ki zagotavljajo podporo in zavetišče, zagotovijo, da se bodo storitve izvajale v jeziku, ki ga žrtev razume, ter žrtvam omogočijo dostop do izobraževanja; poziva, naj nevladne organizacije, mednarodne organizacije, vladna telesa in agencije iz namembnih in izvornih držav sodelujejo pri prizadevanju za socialno vključevanje in zagotavljanje pomoči zlasti v primerih, ko se žrtve vračajo v svoje domače države;

64.

poudarja, kako pomembno je poskrbeti za varnost žrtev trgovine z ljudmi, ki na sodiščih pričajo proti preprodajalcem;

65.

poziva, naj se žrtvam nameni več pozornosti na kazenskih obravnavah; poziva pristojne organe, naj ne pridržujejo žrtev trgovine z ljudmi in jih ne izpostavljajo tveganju, da bi bile kaznovane za prestopke, storjene zaradi njihovega položaja žrtve trgovine z ljudmi, zlasti v primeru prostitucije, kakšne druge oblike spolnega izkoriščanja ali prisilnega dela; opozarja države članice, naj spoštujejo načelo, da se izogibajo inkriminaciji;

66.

poziva države članice, naj izvajajo pravne instrumente, ki bodo žrtvam trgovine z ljudmi omogočili, da se obrnejo na oblasti, ne da bi ogrozile lastno varnost ali pravice, ki jih imajo kot žrtve;

67.

poziva države članice, naj brez odlašanja izvajajo Direktivo 2011/36/EU, zlasti člen 8 te direktive, pa tudi vse druge ustrezne pravne okvire s področja trgovine z ljudmi; poziva Komisijo, naj zoper države članice, ki te direktive ne izvajajo, sproži pravne postopke in čim prej objavi poročilo o izvajanju, ki bi ga bila morala predstaviti že aprila 2015;

68.

poziva vlade, naj ločijo organe, pristojne za priseljevanje, in inšpektorate za delo, da bi se žrtve spodbudilo k vložitvi pritožb in da bi se jim zagotovilo, da se jim v primeru ugotovljenega trgovanja z ljudmi ni treba bati ukrepanja organov, pristojnih za priseljevanje;

69.

poziva države članice, naj uporabo storitev žrtev trgovine z ljudmi svojih državljanov razglasijo za kaznivo dejanje, če se to dejanje izvrši zunaj države članice in/ali zunaj EU, med ta dejanja pa sodijo tudi prostitucija ali druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo ali storitve, vključno s prosjačenjem, suženjstvom ali podobnimi praksami, služenje, izkoriščanje kriminalnih dejavnosti ali odstranitev organov;

70.

meni, da bi morali položaj begunca, prosilca za azil, imetnika vizuma iz humanitarnih razlogov ali osebe, ki potrebuje mednarodno zaščito, v primeru žrtev trgovine z ljudmi obravnavati kot dejavnik ranljivosti; poziva države članice, naj zagotovijo sodelovanje med organi pregona in azilnimi organi, da bodo žrtvam trgovine z ljudmi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, pomagali vložiti prošnjo za zaščito; ponovno poudarja, da ukrepi proti trgovini z ljudmi ne bi smeli škodovati pravicam žrtev trgovine z ljudmi, migrantov, beguncev in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito;

71.

poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, pri katerih bo upoštevan vidik spola, da bi izboljšale odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi v azilnih postopkih in postopkih vračanja, vodile podrobnejše in po spolu razčlenjene evidence in zagotovile, da so žrtve seznanjene z ustreznimi možnostmi podpore;

72.

opozarja države članice, da Direktiva 2011/36/EU ne posega v načelo nevračanja v skladu s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951;

73.

spodbuja države članice, naj žrtvam trgovine z ljudmi, ki prosijo za azil, zagotovijo enake pravice kot drugim žrtvam trgovine z ljudmi;

74.

ugotavlja, da Mednarodna organizacija za migracije (IOM) navaja, da vračanje migrantov in beguncev pomeni nova tveganja, povezana z vrnitvijo v krog trgovine z ljudmi, ki jih je treba odkriti, oceniti in ublažiti, saj izkoriščevalci za pretihotapljene migrante pogosto pomenijo večjo nevarnost, če je slednjim uspelo pobegniti, če so bili v stiku z uslužbenci organov pregona ali če so pričali na sodišču (2);

75.

poziva EU in države članice, naj poskrbijo za večjo prepoznavnost trgovine z ljudmi v javnosti ter se osredotočijo predvsem na letališča, železniške postaje, avtobuse, šole, univerze in ustrezna delovna mesta; poziva EU in države članice, naj svoje javne uslužbence seznanijo s smernicami EU za odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi in s publikacijo Komisije o pravicah žrtev trgovine z ljudmi v EU, ter spodbuja k njihovi dejavni uporabi;

76.

spodbuja k ciljnemu zagotavljanju sredstev EU lokalnim nevladnim organizacijam za odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi in podpore tem žrtvam ter ozaveščanju prebivalstva, dovzetnega za izkoriščanje in trgovino z ljudmi; v zvezi s tem pozdravlja vlogo medijev, ki lahko pomagajo pri ozaveščanju in obveščanju o tveganjih;

77.

je zaskrbljen, ker je trenutna raven mednarodnega sodelovanja pri primerih trgovine z ljudmi nezadostna, zlasti če so v te primere vključene izvorne in tranzitne države, in ker to močno ovira učinkovit boj proti trgovini z ljudmi; poziva k boljši usklajenosti in sodelovanju ter stalni izmenjavi podatkov pri preiskovanju mednarodne trgovine z ljudmi in boju proti njej, povečanju finančne in tehnične pomoči ter krepitvi čezmejne komunikacije, sodelovanja in gradnje zmogljivosti na vladni ravni in ravni kazenskega pregona, v kar je treba vključiti mejne policiste, uradnike na področju priseljevanja in azila, kriminaliste in agencije za podporo žrtvam, civilno družbo in agencije OZN, tudi v zvezi s tem, kako se odkrivajo in zaščitijo žrtve, ter pri razpravah o tem, kako naj se obravnavajo izvorne, tranzitne in namembne države, ki niso ratificirale Palermskega protokola OZN o trgovanju; poziva EU, naj oblikuje regionalni pristop, ki bo osredotočen na tihotapske poti in zagotavljanje odziva, prilagojenega vrsti izkoriščanja v različnih regijah; poleg tega poudarja uporabnost mednarodnih programov izmenjave oseb, ki se poklicno ukvarjajo z bojem proti trgovini z ljudmi;

78.

poziva Komisijo, pristojne agencije EU in države članice, naj oblikujejo usposabljanje ob upoštevanju vidika spola za osebje v organih kazenskega pregona in mejnih organih, da bodo znali bolje prepoznavati morebitne žrtve trgovine z ljudmi, zlasti za namene spolnega izkoriščanja, in jim pomagati;

79.

vztraja, da mora EU okrepiti policijsko in pravosodno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, zlasti izvornimi in tranzitnimi državami žrtev trgovine z ljudmi, pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu trgovine z ljudmi, zlasti prek Europola in Eurojusta, vključno z izmenjavo informacij, predvsem o znanih tihotapskih poteh, sodelovanjem v skupnih preiskovalnih skupinah ter bojem proti novačenju oseb za trgovino z ljudmi prek spleta in drugih digitalnih medijev; poudarja pomen sistematične izmenjave podatkov med državami članicami in njihovega dopolnjevanja podatkovnih zbirk Europola Focal Point Phoenix in Focal Point Twins; spodbuja tesnejše sodelovanje med Europolom in Interpolom v boju proti trgovini z ljudmi in opominja, da je treba pri izmenjavi podatkov med državami članicami in s tretjimi državami v celoti spoštovati standarde EU o varstvu podatkov; poziva države članice, naj zberejo več primerljivih podatkov o boju proti trgovini z ljudmi ter izboljšajo izmenjavo teh podatkov med seboj in s tretjimi državami;

80.

poziva EU in države članice, naj svojim organom kazenskega pregona in policijskim organom zagotovijo ustrezne človeške vire in sredstva, da bodo lahko prejemali informacije tudi od družin in drugih virov in jih izmenjevali z ustreznimi evropskimi in nacionalnimi organi ter jih ustrezno obravnavali in analizirali;

81.

poudarja, da so tranzitne države ključne v boju proti trgovini z ljudmi, ker se izkoriščanje žrtev v tej fazi še ne začne; poudarja, kako pomembno je dodatno izobraževanje mejnih policistov, da bi se izboljšala njihova usposobljenost za odkrivanje;

82.

poudarja številne izzive, povezane s čezmejno delovno migracijo, zlasti tveganje, da se migranti znajdejo v nezakonitem položaju in se jim odvzamejo najbolj temeljne pravice; poziva k vzpostavitvi mehanizmov za čezmejno delovno migracijo v EU in na mednarodni ravni, da se poveča in formalizira zakonita delovna migracija;

83.

priznava prizadevanja EU za vzpostavitev formaliziranih kanalov čezmejne delovne migracije, ki bi jim bilo treba posvetiti večjo pozornost, ter v zvezi s tem poziva k skladnejšim in večjim prizadevanjem; poudarja možnost formalizirane delovne migracije kot sredstva za preprečevanje trgovine z ljudmi in reševanje življenja;

84.

poziva, naj EU tudi s primernimi finančnimi sredstvi in usklajeno pomočjo okrepi sodelovanje z nevladnimi organizacijami in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, da se povečajo izmenjava dobrih praks, razvoj politik in izvajanje, ter se poveča obseg raziskav, tudi z lokalnimi akterji, pri čemer naj pozornost nameni zlasti dostopu žrtev do pravnega varstva in učinkovitemu kazenskemu pregonu storilcev;

85.

želi spomniti, da bi morale države članice v skladu z Direktivo 2011/36/EU spodbujati organizacije civilne družbe ter z njimi tesno sodelovati, zlasti pri političnih pobudah, v kampanjah za obveščanje in ozaveščanje, v raziskovalnih in izobraževalnih programih, pri usposabljanju ter spremljanju in ocenjevanju učinka ukrepov zoper trgovino z ljudmi; opozarja, da bi morale nevladne organizacije poleg tega pomagati tudi pri zgodnji identifikaciji žrtev ter pomoči in podpori zanje; vztraja, da bi morale države članice poskrbeti, da bodo nevladne organizacije varne pred povračilnimi ukrepi, grožnjami in ustrahovanjem, zlasti pa da ne bodo kazensko preganjane, kadar pomagajo žrtvam trgovine, ki nimajo urejenega statusa;

86.

poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj posebno pozornost nameni preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej v okoljih humanitarnih kriz, kot so naravne nesreče in oboroženi spopadi, da se zmanjša izpostavljenost žrtev trgovcem z ljudmi in drugim kriminalnim mrežam; poudarja, da je treba varstvo zagotoviti vsem, ki so do njega upravičeni v skladu z mednarodnimi in regionalnimi konvencijami;

87.

poudarja, da za osebe, ki so zaradi nenadnih ali progresivnih podnebnih sprememb, ki škodljivo vplivajo na njihova življenja ali življenjske razmere, primorane zapustiti domove, obstaja visoko tveganje, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi; poudarja, da ima ta vrsta mobilnosti ljudi, povezana s podnebnimi spremembami, močno ekonomsko razsežnost, vključno z bojem za preživetje in zmanjšanjem gospodinjskih dohodkov, zato so ti ljudje ranljivi in izpostavljeni neposredni grožnji prisilnega dela ali suženjstva;

88.

priznava in podpira delo koordinatorja EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki je bil imenovan, da bi izboljšal koordinacijo in usklajenost med institucijami EU in agencijami EU ter med državami članicami in tretjimi državami in mednarodnimi akterji, ter ga poziva, naj nadalje razvije konkretne skupne dejavnosti in ukrepe med EU, državami članicami, tretjimi državami in mednarodnimi akterji, da bi se doseglo skladnejše in učinkovitejše sodelovanje pri vzpostavljanju sistemov za odkrivanje in zaščito žrtev ter pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, okrepilo preprečevanje trgovine z ljudmi, povečal pregon trgovcev in vzpostavila mreža za odzivanje na pojavljajoče se težave;

89.

poziva EU, naj si na mednarodni ravni ustrezno prizadeva za preprečevanje in zatiranje trgovine s sužnji ter za postopno in čimprejšnjo popolno odpravo vseh oblik suženjstva;

90.

meni, da morajo strategije za preprečevanje trgovine z ljudmi obravnavati dejavnike, ki k temu pripomorejo, osnovne vzroke zanje in okoliščine, ki se skrivajo za tem pojavom, in slediti celovitemu pristopu, ki bo združil različne akterje, naloge in stališča na nacionalni in mednarodni ravni; meni, da bi morale preprečevalne strategije vključevati tudi ukrepe za odpravo revščine, zatiranja, pomanjkljivega spoštovanja človekovih pravic, oboroženih spopadov ter ekonomske in socialne neenakosti, njihov namen pa bi moral biti zmanjšanje izpostavljenosti potencialnih žrtev, odvračanje od storitev oseb, s katerimi se trguje, kar bi lahko tudi obravnavali kot osnovni vzrok, izboljšanje javnega izobraževanja in izkoreninjenje korupcije javnih uslužbencev; poleg tega poziva vse države, naj učinkovito izvajajo svoje obveznosti iz Palermskega protokola;

91.

poziva države članice, naj ratificirajo vse zadevne mednarodne instrumente, sporazume in pravne obveznosti, vključno z Istanbulsko konvencijo, ter okrepijo prizadevanja, da bo boj proti trgovini z ljudmi učinkovitejši, skladnejši in doslednejši; spodbuja EU, naj pozove k ratifikaciji vseh ustreznih mednarodnih instrumentov;

92.

poziva predstavnike EU, naj trgovini z ljudmi namenijo posebno pozornost v dialogih s tretjimi državami, pa tudi prek programov sodelovanja ter na večstranskih in regionalnih forumih, tudi prek javnih izjav;

93.

poziva EU, naj pregleda programe pomoči v zvezi s trgovino z ljudmi, da bo financiranje bolj ciljno usmerjeno in da bo trgovina z ljudmi postala samostojno področje sodelovanja; v tem kontekstu spodbuja povečanje sredstev za službe znotraj institucij EU, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi; zahteva, da Komisija redno pregleduje svoj seznam prednostnih držav, vključno z merili za izbor, da bo odražal dejansko stanje na kraju samem ter da bi se povečala prožnost in prilagodljivost teh držav spreminjajočim se okoliščinam in nastajajočim trendom;

94.

poziva Komisijo in države članice, naj sočasno s poostritvijo pravnih ukrepov zoper trgovino z ljudmi razširijo njeno opredelitev, da bo vključevala tudi sklicevanje na nove oblike;

95.

poziva EU in države članice, naj izvajajo ukrepe v zvezi z bojem proti trgovini z ljudmi iz trenutnega akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo ter v skladu s strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi;

96.

poziva Komisijo, naj oceni, ali je treba pregledati mandat prihodnjega evropskega javnega tožilstva in med njegove pristojnosti dodati boj proti trgovini z ljudmi;

97.

poziva k večji učinkovitosti politike EU proti trgovini z ljudmi, kar bi lahko dosegli tako, da bi jo tesneje prepletli s širšimi strategijami EU za varnost, enakopravnost žensk in moških, gospodarsko rast, kibernetsko varnost, migracije in zunanje odnose;

98.

poziva institucije EU in države članice, naj izvajajo skladno zunanjo in notranjo politiko, tako da v skladu s temeljnimi vrednotami Unije človekovim pravicam namenijo osrednje mesto v odnosih EU z vsemi tretjimi državami, pri čemer naj kot vzvod uporabijo gospodarske in trgovinske odnose;

99.

poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bodo človekove pravice, enakost spolov in boj proti trgovini z ljudmi ostali v središču razvojne politike EU in partnerstva s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju novih razvojnih politik in pregledovanju obstoječih uvede ukrepe, ki upoštevajo vidik spola;

100.

poudarja, da bi z okrepljeno gospodarsko in družbeno vlogo žensk in deklet zmanjšali njihovo ogroženost, da postanejo žrtve, in poziva Komisijo, naj še naprej izvaja ciljno usmerjene ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov v vse razvojne dejavnosti in zagotavlja, da bo enakost spolov skupaj s pravicami žensk ostala na dnevnem redu političnega dialoga s tretjimi državami;

101.

opozarja na pomembnost ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja 5.2, ki predvideva odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti v javni in zasebni sferi, vključno s trgovino ter spolnim in drugim izkoriščanjem;

102.

poziva EU, naj podpre tretje države pri njihovih prizadevanjih za boljše odkrivanje žrtev ter pomoč žrtvam in njihovo ponovno vključevanje in večji pregon trgovine z ljudmi s sprejetjem in izvajanjem ustrezne zakonodaje ter uskladitvijo pravnih opredelitev pojmov, postopkov in sodelovanja z mednarodnimi standardi;

103.

poziva Komisijo in države članice, naj zaposlenim v organih pregona, tudi agencijah, kot so Frontex, Europol in Evropski azilni podporni urad, ter uslužbencem, ki bodo verjetno imeli stik z žrtvami ali potencialnimi žrtvami trgovine z ljudmi, zagotovijo ustrezno usposabljanje, da bodo sposobni obravnavati primere trgovine z ljudmi s celostnim medsektorskim pristopom, s poudarkom na posebnih potrebah žensk, otrok in drugih ranljivih skupin, kot so Romi in begunci, ter na spodbujanju žrtev in drugih, naj prijavijo trgovce z ljudmi, in zagotavljanju ustrezne zaščite zanje;

104.

meni, da je treba žrtve trgovine z ljudmi odkriti v čim zgodnejši fazi v mreži, zato je treba na mejah okrepiti prizadevanja za odkrivanje žrtev ob vstopu v EU; poziva države članice, naj sodelujejo s tretjimi državami pri oblikovanju in izdajanju posebnih smernic, ki lahko konzularnim službam in mejnim uslužbencem pomagajo pri identifikaciji žrtev trgovine z ljudmi, in v zvezi s tem poudarja pomen izmenjave dobre prakse, zlasti o razgovorih na meji; poleg tega poudarja, da morajo imeti mejne in obalne straže dostop do podatkovnih zbirk Europola;

105.

poziva države članice, naj tesneje sodelujejo s tretjimi državami v boju proti vsem oblikam trgovine z ljudmi, pri tem pa posebno pozornost namenijo razsežnosti spola v tej trgovini ter se borijo zlasti proti otroškim porokam, spolnemu izkoriščanju žensk in deklet ter spolnemu turizmu; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podvojita prizadevanje v okviru kartumskega procesa ter izvajata bolj specifične projekte in zagotovita dejavno udeležbo večjega števila držav;

106.

poziva Komisijo, Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v pogajanjih s tretjimi državami o mednarodnih sporazumih, sporazumih o ponovnem sprejemu in sporazumih o sodelovanju poudarjajo, da se morajo tretje države dejansko spopasti s trgovino z ljudmi in poostriti pregon storilcev teh dejanj ter bolje zaščititi žrtve;

107.

poziva EU, naj dejansko usmeri prizadevanje v odpravo trgovine z ljudmi in boj proti tihotapljenju; poziva EU in države članice, naj vlagajo v odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi med begunci in migranti ter med žrtvami kršitev in zlorab, ki so del operacij tihotapljenja, ki jih nadzirajo kriminalne mreže;

108.

poudarja potrebo po pripravljalnem delu in usposabljanju za mednarodne misije civilne policije ter usposabljanju diplomatov, uradnikov za zvezo, konzularnih funkcionarjev in uradnikov za razvojno sodelovanje, da bi se izboljšalo odkrivanje žrtev trgovine z ljudmi; meni, da je nujno usposobiti te skupine, ker so pogosto prva kontaktna točka žrtev trgovine z ljudmi, in sprejeti ukrepe za zagotovitev, da imajo ti uradniki dostop do ustreznega gradiva za obveščanje oseb, ki bi lahko postale žrtve trgovine z ljudmi;

109.

želi spomniti, da se je 7. oktobra 2015 začela druga faza operacije EUNAVFOR MED, imenovana Sofia, ki omogoča konkreten boj proti tihotapljenju ljudi, saj dovoljuje vkrcanje na ladje in čolne, za katere se sumi, da se uporabljajo za trgovino z ljudmi, njihovo preiskavo, zaseg in preusmeritev na odprto morje; opozarja, da je bilo do zdaj prestreženih 48 domnevnih tihotapcev ljudi in trgovcev z ljudmi, ki so bili privedeni pred pravosodne organe v Italiji; poziva EU, naj še naprej izvaja in okrepi operacije v Sredozemlju;

110.

poziva, naj EU zagotovi konkretne rešitve za zakonite in varne poti v EU za migrante in begunce, na katerih ne bodo izkoriščeni; želi spomniti države članice in EU, da morajo spoštovati mednarodno pravo ter v vse svoje politike, zlasti migracijske, vključiti načelo nevračanja; opozarja, da morata država sprejema in država izvora žrtvam trgovine z ljudmi zagotoviti varno prostovoljno vrnitev in da pa je treba zagotoviti tudi pravne nadomestne možnosti, če bi repatriacija pomenila tveganje za njihovo varnost in/ali varnost njihove družine; poudarja, da morata država sprejema in država izvora zagotoviti žrtvam ob vrnitvi potrebne pogoje za varnost in ponovno vključevanje;

111.

poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo listino OZN in načela azilne zakonodaje.

112.

poziva EU, naj spodbuja programe, ki podpirajo vključevanje migrantov in beguncev ter pri katerih sodelujejo ključni akterji iz tretjih držav in tudi kulturni mediatorji, pomaga pri ozaveščanju skupnosti o trgovini z ljudmi in poveča njihovo odpornost na širjenje organiziranega kriminala;

113.

poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo zaščititi in poiskati vse pogrešane begunce in migrante, zlasti otroke, ki so izginili po prihodu na evropsko ozemlje;

114.

pozdravlja delo Europola, zlasti prek podatkovne zbirke Focal Point Twins, pri odkrivanju oseb, ki potujejo v tretje države z namenom zlorabe otrok; poziva države članice, naj sodelujejo z Europolom in zagotovijo sistematično in hitro izmenjavo podatkov;

115.

želi spomniti, da mora Komisija pred sklenitvijo sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima oceniti tveganja, ki jih pomeni posamezna tretja država, zlasti v zvezi z nezakonitim priseljevanjem; poudarja, da lahko tihotapske mreže uporabljajo tudi zakonite poti za migracijo; zato poziva Komisijo, naj med merila, ki jih je treba izpolnjevati za morebitni sporazum o liberalizaciji vizumskega režima, vključi sodelovanje tretje države v boju proti trgovini z ljudmi;

116.

poudarja, da EU potrebuje zavezujoč in obvezen zakonodajni pristop k preselitvi, kot je določeno v agendi Komisije o migracijah; poudarja, da se humanitarni sprejem lahko uporablja kot dopolnilo k preselitvi, da bi zagotovili nujno zaščito, ki je pogosto začasna, za najbolj ranljive, kadar je to potrebno, npr. mladoletnike brez spremstva ali invalidne begunce ali osebe, ki potrebujejo nujno medicinsko evakuacijo;

117.

poziva EU, naj s tretjimi državami izmenja informacije o pripravi standardiziranega sistema za zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov in analizo trgovine z ljudmi, da bi se v EU in tretjih državah razvila enotna ali vsaj primerljiva predloga za zbiranje in analizo podatkov v zvezi z vsemi vidiki trgovine z ljudmi; poudarja, da je treba dodeliti dovolj sredstev za zbiranje podatkov in raziskave o trgovini z ljudmi;

118.

spodbuja EU, naj razvije novo strategijo za boj proti trgovini z ljudmi po letu 2016 z močnejšo in bolj ciljno usmerjeno zunanjo razsežnostjo, ki bo večjo prednost namenila razvoju partnerstev z lokalno civilno družbo v izvornih, tranzitnih in namembnih državah, ki niso države EU, vladami in zasebnim sektorjem ter obravnavanju finančnih in gospodarskih vidikov trgovine z ljudmi;

119.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) in delegacijam EU.

16.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 101/64