21.2.2018

Uradni list Evropske unije

C 65/7

SKLEP KOMISIJE

z dne 31. januarja 2018

o kodeksu ravnanja članov Evropske komisije

(2018/C 65/06)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V Pogodbah, zlasti v členu 17(3) Pogodbe o Evropski uniji in členu 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije, so določena temeljna načela, ki urejajo ravnanje članov Komisije.

(2)

V skladu s temi določbami so člani Komisije izbrani na podlagi splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna. Biti morajo popolnoma neodvisni in ne smejo zahtevati niti ne sprejemati navodil od nobene vlade ali druge institucije, organa, urada ali agencije, se vzdržati vsakega delovanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo ali opravljanjem njihovih nalog in ne smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, bodisi pridobitne ali nepridobitne.

(3)

Člani Komisije so politično odgovorni, Komisija pa je odgovorna Evropskemu parlamentu. V skladu s členom 10 Pogodbe o Evropski uniji politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije. Evropske in nacionalne politične stranke v okviru volitev v Evropski parlament oznanijo kandidate za predsednika Komisije, ki so jim namenile podporo, in njihov program. Predsednika Evropske komisije izvoli Evropski parlament na predlog Evropskega sveta, ki po opravljenih ustreznih posvetovanjih upošteva izide volitev v Evropski parlament. Komisijo kot celoto z glasovanjem potrdi Evropski parlament. To povečuje demokratično legitimnost procesa sprejemanja odločitev v Uniji, katerega del so tudi člani Komisije.

(4)	Pri prevzemu svoje funkcije se člani Komisije slovesno obvežejo, da bodo med svojim mandatom in po njegovem izteku spoštovali iz mandata izhajajoče obveznosti, zlasti dolžnost, da bodo po izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnali pošteno in diskretno.

(5)

Kodeks ravnanja komisarjev z dne 20. aprila 2011 (1), ki določa in pojasnjuje obveznosti, ki veljajo za člane in nekdanje člane Komisije, bi bilo treba revidirati, da se upoštevajo izkušnje, pridobljene pri njegovi uporabi, in da bi ustrezal visokim etičnim standardom, ki se pričakujejo od članov Komisije.

(6)	Primerno je, da se kodeks ravnanja uporablja za osebo, ki se predlaga za kandidata za predsednika Evropske komisije, ter za kandidate za komisarje glede pravočasnega razkritja njihovih interesov pred predstavitvijo v Evropskem parlamentu.

(7)	Ta kodeks ravnanja bi bilo treba uporabljati v skladu s Poslovnikom Komisije (2).

(8)	Za člane Komisije veljajo zahteve glede preglednosti v zvezi s sestanki, ki jih imajo z organizacijami ali samozaposlenimi osebami, določene v Sklepu Komisije (3) o tej zadevi.

(9)

Člen 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da člani institucij Unije tudi po prenehanju opravljanja svojih funkcij ne smejo razkrivati kakršnih koli informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali stroškovnih komponentah.

(10)	Nekdanji člani Komisije so tudi zavezani, da v obdobju, v katerem so upravičeni do mesečnega prehodnega nadomestila, podajo prijavo iz člena 10(4) Uredbe Sveta (EU) 2016/300 (4).

(11)	Neodvisni odbor za etiko bi moral pomagati Komisiji pri izvajanju tega kodeksa ravnanja, tako da bi ji zagotavljal neodvisno svetovanje.

(12)	Član Komisije mora odstopiti, če predsednik to od njega zahteva v skladu s členom 17(6) Pogodbe o Evropski uniji.

(13)	Člani Komisije, ki ne izpolnjujejo več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njihove funkcije, ali če so storili hujšo kršitev, se lahko razrešijo ali pa se ji lahko odvzame pravica do pokojnine ali drugih ugodnosti v skladu s členoma 245 in 247 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(14)	Ta kodeks ravnanja bi bilo treba izvajati v dobri veri in ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti in pravic posameznika.

(15)	Ta kodeks ravnanja bo nadomestil kodeks ravnanja komisarjev z dne 20. aprila 2011 (5).

(16)	Po opravljenih posvetovanjih z Evropskim parlamentom (6) o reviziji kodeksa ravnanja v skladu z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (7) je Evropski parlament podal svoje mnenje 23. januarja 2018 (8) –

SPREJELA TA KODEKS RAVNANJA:

Člen 1

Področje uporabe

Ta kodeks ravnanja se uporablja za člane Komisije in, če je izrecno določeno, za nekdanje člane Komisije, za osebo, ki se predlaga za kandidata za predsednika Evropske komisije, ter za kandidate za komisarje.

Člen 2

Načela

1. Člani Komisije se morajo v celoti posvetiti opravljanju svoje funkcije v splošnem interesu Unije.

2. Člani Komisije morajo ravnati in opravljati svojo funkcijo popolnoma neodvisno, pošteno, dostojanstveno, lojalno in diskretno, v skladu s pravili, določenimi v Pogodbah, in kot je določeno v tem kodeksu ravnanja. Prav tako morajo upoštevati najvišje standarde etičnega ravnanja.

3. Člani Komisije so odgovorni za vzdrževanje političnih stikov, pri čemer upoštevajo odgovornost Komisije v razmerju do Evropskega parlamenta in evropskih volivcev ter vlogo evropskih političnih strank v demokratičnem življenju Unije.

4. Člani Komisije morajo delovati kolegialno in prevzemati kolektivno odgovornost za kakršne koli odločitve Komisije.

5. Člani Komisije morajo spoštovati dostojanstvenost svoje funkcije in ne smejo delovati ali se izražati prek kakršnega koli posrednika, na način, ki negativno vpliva na javno mnenje o njihovi neodvisnosti, poštenosti ali dostojanstvenosti njihove funkcije.

6. Člani Komisije se morajo izogibati vsakršni situaciji, ki bi lahko pomenila navzkrižje interesov ali ki bi se lahko v razumni meri štela kot taka. Navzkrižje interesov nastane, kadar bi lahko osebni interes člana Komisije vplival na neodvisno opravljanje njegove funkcije. Osebni interesi vključujejo, vendar niso omejeni na kakršno koli možno korist ali prednost za člane Komisije, njihove zakonce, partnerje (9) ali ožje družinske člane. Ne gre za navzkrižje interesov, ko član Komisije pridobi korist ali prednost kot pripadnik prebivalstva kot celote ali velike skupine ljudi.

7. Nekdanji člani Komisije morajo spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz njihove funkcije in jih zavezujejo tudi po koncu mandata, zlasti obveznost, da ravnajo pošteno in diskretno v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti v skladu s členom 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in obveznosti, ki so določene v tem kodeksu ravnanja.

Člen 3

Prijava interesov

1. Člani Komisije morajo prijaviti vse finančne ali druge interese ali premoženje, ki bi lahko pomenili navzkrižje interesov pri opravljanju njihove funkcije ali so kako drugače pomembni za opravljanje njihove funkcije. Za namene tega člena lahko interesi člana Komisije vključujejo interese zakoncev, partnerjev (10) in mladoletnih otrok. Vsak član Komisije to stori s predložitvijo izpolnjenega obrazca iz Priloge 1, ki navaja vse informacije, ki so jih člani Komisije dolžni prijaviti v skladu s tem kodeksom, in prevzame odgovornost za njegovo vsebino.

2. Zahteve iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za osebo, ki se predlaga za kandidata za predsednika Komisije, in za kandidate za komisarje, ki prijave pravočasno predložijo Evropskemu parlamentu, da bi jih Parlament lahko pregledal.

3. Prijave se predložijo vsako leto, in sicer 1. januarja, v primeru spremembe informacij, ki jih je treba prijaviti v času mandata članov, pa je treba čim prej predložiti novo prijavo, najkasneje v dveh mesecih od zadevne spremembe.

4. Prijava mora opredeliti:

(a)

finančne interese, vključno s sredstvi in obveznostmi, ki bi lahko bili podlaga za nastanek navzkrižja interesov, v vsakem primeru pa, če vrednost naložbe presega 10 000 EUR. Navedeni finančni interesi so lahko v obliki posebnega finančnega imetja v kapitalu subjekta, zlasti delnic ali katere koli druge oblike finančnih interesov, kot so obveznice ali naložbeni certifikati. Ta obveznost velja za finančne interese zakoncev, partnerjev (11) ter mladoletnih otrok, če bi takšni interesi lahko bili podlaga za nastanek navzkrižja interesov.

(b)

vse dejavnosti, poklicne ali druge, pri čemer obstaja razlika med dejavnostmi, ki so se opravljale v zadnjih desetih letih in so se končale pred nastopom mandata člana Komisije, kot so član uprave družbe, svetovalec ali strokovnjak, član fundacije ali podobnega organa ali izobraževalne ustanove, in častnimi funkcijami in/ali funkcijami, ki so doživljenjske, ali funkcijami, ki so bile neposredno z zakonom formalno prekinjene za čas mandata člana Komisije, ki se ohranijo ob upoštevanju člena 8(2);

(c)

vsak subjekt, v katerem ima član Komisije interes, ali v katerem ali za katerega je opravljal dejavnost iz pododstavkov (a) in (b) zgoraj, razen subjektov, v katerih član Komisije poseduje imetje, ki ga neodvisno upravlja tretja oseba, razen če je povezano s posebnimi industrijami, kot so sektor ali tematski skladi. V primeru fundacije ali podobnega organa je treba navesti namen subjekta.

(d)	članstvo v združenjih, političnih strankah, sindikatih, nevladnih organizacijah ali drugih organih, če bi njihove dejavnosti, javne ali zasebne, lahko vplivale na izvrševanje javnih funkcij;

(e)	vsako nepremičnino, ki je bodisi v neposredni lasti člana Komisije bodisi v posredni lasti prek nepremičninske družbe, razen nepremičnin, ki so namenjene izključni uporabi člana in njegove družine;

(f)	trenutne poklicne dejavnosti zakonca ali partnerja, z navedbo narave dejavnosti, naziva, položaja, in po potrebi, imena delodajalca.

5. Prijave se objavijo v elektronski in strojno berljivi obliki.

Člen 4

Postopek v zvezi z navzkrižjem interesov

1. Člani Komisije se izločijo iz vsake odločitve oziroma preučitve spisa in ne sodelujejo v razpravi, razgovorih ali glasovanju v zvezi z zadevo, ki sodi v okvir člena 2(6).

2. Prijave, predložene v skladu s členom 3, se pregledajo pod okriljem predsednika Komisije.

3. Člani Komisije predsednika obvestijo o vsaki okoliščini, ki spada v okvir člena 2(6), takoj, ko so z njo seznanjeni.

4. Predsednik sprejme vse ukrepe, ki se mu zdijo ustrezni, pri čemer upošteva informacije iz odstavkov 2 in 3 ali druge informacije, ki so na voljo, ter, če je to potrebno, po posvetovanju z neodvisnim odborom za etiko, in sicer:

(a)	prerazporeditev spisa drugemu članu ali pristojnemu podpredsedniku; predsednik o takšni prerazporeditvi obvesti predsednika Evropskega parlamenta,

(b)	zahtevo za prodajo ali dajanje v slepi sklad finančnih interesov iz člena 3(4)(a), kadar so ti podlaga za nastanek navzkrižja interesov na področju portfelja pristojnosti člana.

Člen 5

Kolegialnost in diskretnost

1. Člani Komisije spoštujejo dolžnost lojalnosti do Komisije in diskretnosti pri opravljanju svoje funkcije. Člani Komisije delujejo in izražajo svoje mnenje v skladu z omejitvami, ki jih zahteva njihova funkcija.

2. Člani Komisije ne smejo razkrivati, o čem se je razpravljalo na sejah Komisije.

3. Brez poseganja v disciplinske določbe, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence, so člani Komisije odgovorni za ustrezno obravnavo tajnih dokumentov, občutljivih informacij ali zaupnih dokumentov, ki so kolegiju predloženi v sprejetje ali vednost, ali njihovo zunanje razširjanje s strani osebja svojih kabinetov.

4. Člani Komisije ne podajajo nobenih pripomb, ki bi vzbudile dvom o odločitvi Komisije ali ki bi lahko škodovale ugledu Komisije.

Člen 6

Posebne določbe v zvezi z načelom poštenosti

1. Člani Komisije upravljajo materialne vire Komisije na odgovoren način. Svoje kabinete ter infrastrukturo in vire Komisije uporabljajo ob popolnem spoštovanju zadevnih pravil.

2. Člani Komisije opravljajo službena potovanja v skladu s predpisi finančne uredbe, notranjimi pravili za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije, vodnikom za službena potovanja in pravili iz Priloge 2. Službeno potovanje je opredeljeno kot potovanje, ki ga član Komisije opravi v okviru izvajanja svoje funkcije izven kraja dela Komisije. Člani Komisije ne smejo sprejemati brezplačnih potovanj, ki so jim jih ponudile tretje strani, razen če so podarjena v skladu z diplomatskimi ali vljudnostnimi običaji ali jih predhodno odobri predsednik. Zaradi preglednosti bo Komisija vsaka dva meseca za vsakega svojega člana objavila pregled stroškov službenih potovanj, ki zajemajo vsa službena potovanja, razen če bi objava teh informacij ogrožala varstvo javnega interesa, kar zadeva javno varnost, obrambne in vojaške zadeve, mednarodne odnose, finančno, denarno ali gospodarsko politiko Unije ali države članice.

3. Člani Komisije ravnajo v skladu s pravili o sprejemih in reprezentanci iz zadevnega sklepa Komisije (12) (13). Če stroški niso zajeti v tem sklepu, jih član Komisije krije iz naslova pavšalnega dodatka iz člena 7 Uredbe (EU) 2016/300.

4. Člani Komisije ne sprejemajo daril v vrednosti več kot 150 EUR. Če v okviru diplomatskih ali vljudnostnih običajev prejmejo darila, katerih vrednost presega ta znesek, jih predajo protokolarni službi Komisije. V primeru dvoma glede vrednosti darila je za ovrednotenje darila pristojen direktor Urada za infrastrukturo in logistiko v Bruslju, katerega odločitev je dokončna. Protokolarna služba Komisije vodi javni register daril, ki so bila podarjena v skladu s tem odstavkom, ki vsebuje podatke o darovalcu.

5. Člani Komisije ne smejo sprejemati gostoljubja, razen v skladu z diplomatskimi ali vljudnostnimi običaji. Sodelovanje na dogodkih na podlagi povabila, kjer člani Komisije predstavljajo institucijo, se ne šteje za gostoljubje.

6. Člani Komisije predsednika obvestijo o podelitvi morebitnih odlikovanj, nagrad ali častnih priznanj. Če nagrada vključuje denarni znesek ali dragocene predmete, bi jih moral član Komisije podariti dobrodelni organizaciji po lastni izbiri; dragocene predmete lahko preda tudi protokolarni službi.

7. Člani Komisije osebje svojih kabinetov izberejo v skladu s pravili, ki jih določi predsednik Komisije (14) in na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju zahtevne narave funkcije, iskanih poklicnih profilov in potrebe po vzpostavitvi odnosov, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju med članom Komisije in osebjem njegovega kabineta. Člani Komisije v svoje kabinete ne smejo izbrati svojih zakoncev, partnerjev in ožjih družinskih članov.

Člen 7

Preglednost

1. Člani Komisije in osebje njihovega kabineta se sestajajo le s tistimi organizacijami ali samozaposlenimi osebami, ki so registrirane v registru za preglednost, ustanovljenem v skladu z medinstitucionalnim dogovorom (15) o tej zadevi med Evropskim parlamentom in Komisijo, kolikor spadajo na njeno področje uporabe.

2. Informacije o teh sestankih se objavijo v skladu s Sklepom Komisije 2014/839/EU, Euratom (16).

Člen 8

Zunanje dejavnosti med mandatom

1. Člani Komisije ne smejo opravljati nobene poklicne dejavnosti, pridobitne ali nepridobitne, ali javnih nalog, ne glede na vrsto, razen tistih, ki izhajajo iz izvajanja njihove funkcije. Ta odstavek ne vpliva na ohranjanje funkcije častne narave in/ali doživljenjske funkcije, ali funkcije, ki so bile neposredno z zakonom formalno prekinjene za čas mandata člana kot komisarja, dokler je zagotovljena članova neodvisnost.

2. Člani Komisije lahko opravljajo naslednje zunanje dejavnosti, ob upoštevanju členov 2 in 5:

(a)	občasna neplačana predavanja v interesu evropskega povezovanja, pod pogojem, da je predsednik o tem ustrezno obveščen, in druge komunikacijske dejavnosti v evropskem interesu;

(b)	objava knjige pod pogojem, da se prihodki, ki jih član prejme iz naslova avtorstva dela, objavljenega v okviru opravljanja njegove funkcije, nakažejo dobrodelni organizaciji po lastni izbiri, in da je predsednik o tem ustrezno obveščen;

(c)	priprava člankov ali govorov ali udeležba na konferencah, pod pogojem, da za to ne prejme nobenega plačila oziroma, če plačilo prejme, znesek podari dobrodelni organizaciji po lastni izbiri;

(d)

opravljanje častne neplačane funkcije v ustanovah in podobnih organizacijah na političnih, pravnih, kulturnih, umetniških, socialnih, športnih ali dobrodelnih področjih ali v izobraževalnih ali raziskovalnih ustanovah, pod pogojem, da je predsednik o tem ustrezno obveščen. S „častnimi funkcijami“ so mišljene funkcije, katerih nosilec ne opravlja vodstvene funkcije, nima pristojnosti odločanja ter ni odgovoren za dejavnosti zadevne organizacije, niti jih ne nadzira. Z „ustanovami in podobnimi organizacijami“ so mišljene neprofitne organizacije ali združenja, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu na področjih iz prvega stavka. Opravljanje takšnih funkcij ne sme povzročiti tveganja za kakršno koli navzkrižje interesov. Takšno tveganje obstaja zlasti, če organizacija prejema finančna sredstva iz proračuna Evropske unije.

Člen 9

Sodelovanje v nacionalni politiki v času mandata

1. Člani Komisije lahko sodelujejo v nacionalni politiki kot člani nacionalnih političnih strank ali organizacij socialnih partnerjev (na primer sindikati) ali v nacionalni volilni kampanji, vključno z regionalnimi ali lokalnimi volitvami, če to ne vpliva na njihovo razpoložljivost za delo pri Komisiji, in če svojim nalogam, povezanim z opravljanjem funkcije članov Komisije, ne dajejo prednosti pred obveznostmi, povezanimi z njihovo politično stranko. Članstvo v nacionalnih političnih strankah ali organizacijah socialnih partnerjev vključuje častno ali neizvršno funkcijo v strukturi organov stranke, vendar ne obsega vodstvenih nalog. Politični stiki, ki jih imajo kot člani Komisije, niso zajeti.

2. Člani Komisije predsednika obvestijo, da želijo sodelovati v nacionalni, regionalni ali lokalni volilni kampanji, ter navedejo, kakšno vlogo naj bi v kampanji imeli. Če nameravajo člani Komisije kandidirati na volitvah ali drugače dejavno sodelovati v volilni kampanji, se morajo v celotnem obdobju dejavnega sodelovanja v kampanji in najmanj za čas trajanja kampanje vzdržati sodelovanja pri delu Komisije. V drugih primerih predsednik ob upoštevanju danih okoliščin odloči, ali je predvideno sodelovanje v volilni kampanji združljivo z opravljanjem funkcije člana Komisije. Članu Komisije, ki se vzdrži sodelovanja pri delu Komisije, predsednik odobri „neplačan volilni dopust“. Med neplačanim volilnim dopustom člani Komisije ne smejo uporabljati človeških ali materialnih virov Komisije. Predsednik Komisije pravočasno obvesti predsednika Parlamenta o odobritvi takšnega dopusta ter o tem, kateri član Komisije bo v obdobju dopusta prevzel ustrezne pristojnosti.

3. Člani Komisije se morajo vzdržati vseh javnih izjav ali nastopov v imenu strank ali organizacij socialnih partnerjev, katerih člani so, razen če kandidirajo na volitvah ali sodelujejo v volilnih kampanjah v skladu z odstavkom 2. To ne posega v pravico članov Komisije, da izrazijo svoja osebna mnenja. Člani Komisije, ki sodelujejo v volilnih kampanjah se obvežejo, da ne bodo sprejemali stališč v okviru kampanje, ki ne bi bila skladna z dolžnostjo varovanja zaupnosti ali bi kršila načelo kolegialnosti.

Člen 10

Sodelovanje v evropski politiki v času mandata

1. Člani Komisije lahko sodelujejo v evropski politiki kot člani evropskih političnih strank ali organizacij socialnih partnerjev na evropski ravni, če to ne vpliva na njihovo razpoložljivost za delo pri Komisiji, in če svojim nalogam, povezanim z opravljanjem funkcije članov Komisije, dajejo prednost pred obveznostmi, povezanimi z njihovo politično stranko. Članstvo v evropskih političnih strankah ali organizacijah socialnih partnerjev na evropskem nivoju zajema politično, častno ali neizvršno funkcijo v strukturi organov stranke, vendar ne obsega vodstvenih nalog. Politični stiki, ki jih imajo kot člani Komisije, niso zajeti.

2. Člani Komisije lahko sodelujejo v volilnih kampanjah za volitve v Evropski parlament, tudi kot kandidati. Člana Komisije lahko evropske politične stranke izberejo tudi kot vodilnega kandidata („Spitzenkandidat“) za položaj predsednika Komisije.

3. Člani Komisije predsednika obvestijo, da želijo sodelovati v volilni kampanji v smislu odstavka 2, ter navedejo, kakšno vlogo naj bi v kampanji imeli.

4. Predsednik Komisije pravočasno obvesti Evropski parlament o tem, ali bo eden ali več članov Komisije sodelovalo v volilni kampanji za volitve v Evropski parlament kot kandidat, ter o ukrepih, sprejetih za zagotovitev spoštovanja načel neodvisnosti, poštenosti in diskretnosti, ki jih določa člen 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ta kodeks ravnanja.

5. Člani Komisije, ki kandidirajo ali sodelujejo v volilni kampanji v smislu odstavka 2, ne smejo uporabljati človeških ali materialnih virov Komisije za dejavnosti, povezane z volilno kampanjo.

6. Člani Komisije se morajo vzdržati vseh javnih izjav ali nastopov v imenu katere koli evropske politične stranke, katerih člani so, razen če kandidirajo na volitvah ali sodelujejo v volilni kampanji v skladu z odstavkoma 3 in 4. To ne posega v pravice članov Komisije, da izrazijo svoja osebna mnenja. Člani Komisije, ki sodelujejo v volilnih kampanjah se obvežejo, da ne bodo sprejemali stališč v okviru kampanje, ki ne bi bila skladna z dolžnostjo varovanja zaupnosti ali bi kršila načelo kolegialnosti.

Člen 11

Dejavnosti po koncu mandata

1. Po prenehanju mandata nekdanje člane Komisije še naprej zavezuje dolžnost ravnati pošteno in diskretno v skladu s členom 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Še naprej jih zavezuje tudi obveznost kolegialnosti in diskretnosti, kot je določeno v členu 5, v zvezi z odločitvami in dejavnostmi Komisije iz časa njihovega mandata.

2. V obdobju dveh let po prenehanju mandata nekdanji člani Komisije vsaj dva meseca vnaprej Komisijo obvestijo o svoji nameri opravljanja poklicne dejavnosti. Za namene tega kodeksa „poklicna dejavnost“ pomeni katero koli poklicno dejavnost, bodisi pridobitno ali nepridobitno, razen neplačane dejavnosti, ki ni povezana z dejavnostmi Evropske unije in pri kateri ni potrebno izvajati dejavnosti lobiranja ali zastopanja interesov v razmerju do Komisije in njenih služb, kot so:

(a)	dobrodelne ali humanitarne dejavnosti;

(b)	dejavnosti, ki izhajajo iz političnih, sindikalnih in/ali filozofskih ali verskih prepričanj;

(c)	kulturne dejavnosti;

(d)	samo upravljanje sredstev ali imetja ali osebnega ali družinskega premoženja v zasebne namene

(e)	ali primerljive dejavnosti.

3. Komisija preuči posredovane informacije, da bi ugotovila, ali je vrsta načrtovane dejavnosti v skladu s členom 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ali je povezana z resorjem nekdanjega člana Komisije, odloči pa se šele po posvetovanju z neodvisnim odborom za etiko.

Brez poseganja v možnost predsednika Komisije, da zaprosi za mnenje v primeru dvoma, se z neodvisnim odborom za etiko ni treba posvetovati, če nekdanji člani Komisije nameravajo:

(a)	še naprej služiti evropskemu interesu v drugi instituciji ali organu Evropske unije;

(b)	prevzeti funkcijo v nacionalni javni upravi države članice (na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni);

(c)	sodelovati z mednarodnimi organizacijami ali drugimi mednarodnimi organi v javnem interesu, v katerih je zastopana EU oziroma ena ali več njenih držav članic;

(d)	sodelovati v akademskih dejavnostih;

(e)	sodelovati v enkratnih dejavnostih za kratek čas (1 ali 2 delovna dni);

(f)	sprejeti častne funkcije.

4. Nekdanji člani Komisije za svoje podjetje, podjetje njihovega delodajalca ali stranko ne izvajajo dejavnosti lobiranja (17) pri članih Komisije ali njihovem osebju v zvezi z zadevami, za katere so bili pristojni v okviru svojega resorja, in sicer v obdobju dveh let po prenehanju mandata.

5. V primeru nekdanjega predsednika Komisije obdobja iz odstavkov 2 in 4 znašajo tri leta.

6. Obveznosti iz odstavkov 2 in 4 se ne uporabljajo, če nekdanji član Komisije opravlja javno funkcijo.

7. Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 3, o združljivosti s členom 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije in s tem povezana mnenja neodvisnega odbora za etiko se objavijo ob ustreznem upoštevanju varstva osebnih podatkov.

Člen 12

Neodvisni odbor za etiko

1. Komisija ustanovi neodvisni odbor za etiko. Na zahtevo predsednika odbor svetuje Komisiji o etičnih vprašanjih, povezanih s tem kodeksom, in ji zagotavlja splošna priporočila o etičnih vprašanjih, ki se pojavijo v zvezi s kodeksom.

2. Predsednik določi rok, v katerem mora biti podano mnenje.

3. Zadevni člani ali nekdanji člani Komisije tesno sodelujejo z odborom, zlasti z zagotavljanjem vseh ustreznih informacij, ki jih je odbor zahteval. Imeti morajo možnost, da izrazijo svoje pripombe, če odbor izda negativno mnenje.

4. Odbor sestavljajo trije člani, izbrani na podlagi sposobnosti, izkušenj, neodvisnosti in strokovnosti. Njihova evidenca strokovnega ravnanja, pa tudi izkušnje na visokih funkcijah v evropskih, nacionalnih ali mednarodnih institucij, mora biti brezhibna. Sestava odbora mora odražati izkušnje v različnih institucijah ali na različnih funkcijah. Člane imenuje Komisija na predlog predsednika Komisije. Člani podpišejo izjavo o neobstoju navzkrižja interesov. Njihov mandat traja tri leta in se lahko enkrat podaljša. Če član preneha opravljati funkcijo pred koncem mandata, Komisija na predlog predsednika za preostanek mandata imenuje novega člana.

5. Odbor med svojimi člani izvoli stalnega predsednika. Predsednik skliče sestanke na podlagi prejete zahteve predsednika Komisije.

6. Posvetovanja odbora so zaupna.

7. Kadar mnenje ni sprejeto soglasno, se dodajo tudi nasprotna stališča.

8. Komisija v skladu z ustreznimi upravnimi predpisi, povrne potne stroške in dnevnice za seje odbora in odboru zagotavlja tajniške storitve (18).

Člen 13

Uporaba kodeksa

1. Predsednik Komisije, ki mu pomaga neodvisni odbor za etiko, zagotavlja pravilno izvajanje tega kodeksa ravnanja.

2. Člani ali nekdanji člani Komisije predsednika pravočasno obvestijo, če imajo pomisleke glede uporabe tega kodeksa, in sicer pred ukrepanjem v zvezi z zadevo, za katero imajo take pomisleke.

3. V primeru kršitve tega kodeksa ravnanja, ki ne upravičuje predložitve zadeve Sodišču Evropske unije v skladu s členom 245 ali 247 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se lahko Komisija, ob upoštevanju mnenja neodvisnega odbora za etiko in na predlog predsednika, odloči, da izda opomin, in ga po potrebi objavi.

4. Komisija objavi letno poročilo o uporabi tega kodeksa ravnanja, vključno z delom neodvisnega odbora za etiko. Poročila se objavljajo na spletni strani, namenjeni uporabi tega kodeksa ravnanja.

Člen 14

Začetek veljavnosti

1. Ta kodeks ravnanja razveljavlja in nadomešča kodeks ravnanja z dne 20. aprila 2011 in sklep o ustanovitvi ad hoc odbora za etiko z dne 21. oktobra 2003 (19). Trenutni odbor in njegovi člani izpolnijo preostanek svojega mandata v skladu s tem kodeksom.

2. Kar zadeva nekdanje člane Komisije, katerih mandat se je končal pred začetkom veljavnosti tega sklepa, se člen 11(2) do (6) ne uporablja. Zanje se še naprej uporablja oddelek 1.2 kodeksa ravnanja z dne 20. aprila 2011.

3. Sklep začne veljati 1. februarja 2018.

4. Člen 10(2) do (5) se uporablja od datuma začetka veljavnosti spremenjenega okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Do navedenega datuma se za sodelovanje članov Komisije v volilnih kampanjah za volitve v Evropski parlament še naprej uporabljajo odstavki 8, 9 in 10 oddelka 1.1 kodeksa ravnanja za komisarje z dne 20. aprila 2011 (20).

V Bruslju, 31. januarja 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) C(2011) 2904.

(2) C(2000) 3614 z dne 29. novembra 2000.

(3) C(2014) 9051 z dne 25. novembra 2014).

(4) Uredba Sveta (EU) 2016/300 z dne 29. februarja 2016 o določitvi prejemkov nosilcev visokih javnih funkcij EU (UL L 58, 4.3.2016, str. 1).

(5) C(2011) 2904.

(6) Pismo predsednika Komisije z dne 13. septembra 2017 predsedniku Parlamenta.

(7) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(8) Pismo predsednika Evropskega parlamenta z dne 23. januarja 2018 predsedniku Komisije.

(9) Neporočeni partner, kakor je opredeljen v členu 1(2)(c) Priloge VII Kadrovskih predpisov.

(10) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(11) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(12) C(2007) 3494 z dne 18. julija 2007.

(13) Za uporabo splošnega proračuna kolegija glej Prilogo 2.

(14) C(2014) 9002 z dne 1. novembra 2014.

(15) Sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (UL L 277, 19.9.2014, str. 11).

(16) Sklep Komisije 2014/839/EU, Euratom z dne 25. novembra 2014 o objavi informacij o sestankih članov Komisije z organizacijami ali samozaposlenimi osebami (UL L 343, 28.11.2014, str. 22).

(17) Za vse dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe registra za preglednost, glej člen 7.

(18) To ne vpliva na druge upravne določbe v zvezi s statusom članov in njihovimi pravicami.

(19) C(2003) 3750 z dne 21. oktobra 2003.

(20) C(2011) 2904.

PRILOGA 1

Prijava interesov

Ime in priimek:

I. Pretekle dejavnosti (člen 3(4)(b) in (c) kodeksa)

I.1

Funkcije, ki jih je oseba opravljala zadnjih 10 let v ustanovah in podobnih organizacijah

Navedite naravo funkcije, ime organizacije in njen cilj/dejavnost.

I.2

Funkcije, ki jih je oseba opravljala zadnjih 10 let v izobraževalnih ustanovah

Navedite naravo funkcije in ime ustanove.

I.3

Funkcije, ki jih je oseba opravljala zadnjih 10 let v upravljavskih, nadzornih in posvetovalnih organih družb ali drugih subjektov, ki opravljajo komercialne ali gospodarske dejavnosti

Navedite naravo funkcije ter ime in dejavnost družbe ali subjekta.

I.4

Druge poklicne dejavnosti, ki jih je oseba opravljala zadnjih 10 let, zlasti v storitvenem sektorju, svobodnih poklicih in svetovalnih dejavnostih

Navedite naravo dejavnosti.

II. Trenutne zunanje dejavnosti v skladu s členom 8 kodeksa (člen 3(4)(b) in (c) kodeksa)

Neplačanih predavanj, publikacij in govorov – člen 8(2)(a) do (c) kodeksa – ni treba prijaviti.

II.1

Častne funkcije, ki jih oseba trenutno opravlja v ustanovah, podobnih organizacijah ali v izobraževalnih ali raziskovalnih ustanovah (člen 8(2)(d) zakonika)

Navedite naravo funkcije, ime organizacije in njen cilj/dejavnost.

II.2

Dodatne relevantne informacije o drugih funkcijah (npr. druge častne in/ali doživljenjske funkcije)

III. Finančni interesi (člen 3(4)(a) in (c) kodeksa)

Prosimo, navedite vse finančne interese, vključno s sredstvi in obveznostmi, ki bi lahko bili podlaga za nastanek navzkrižja interesov. Stanja na bančnih računih, posebnega blaga ali posojila za nakup nepremičnin za zasebne namene ponavadi ni treba prijaviti.

Naložbe v vrednosti več kot 10 000 EUR je treba prijaviti v vseh primerih.

V obeh primerih navedite:

—	vrsto interesa (npr. delnice, obveznice, posojila),

—	zadevni subjekt (npr. podjetje, banka, sklad) – če naložbo neodvisno upravlja tretja oseba, imena podjetja ni treba prijaviti, razen če je naložba povezana s posebnimi industrijami, kot so sektor ali tematski skladi),

—	obseg interesa (npr. število delnic in njihova sedanja vrednost, odstotek udeležbe).

IV. Finančni interesi zakonca, partnerja (1) in mladoletnih otrok, če bi takšni interesi lahko bili podlaga za nastanek navzkrižja interesov (člen 3(4)(a) kodeksa)

Navedite načeloma enake informacije kot pod točko III.

V. Članstvo v združenjih, političnih strankah, sindikatih, nevladnih organizacijah ali drugih organih, če bi take dejavnosti, javne ali zasebne, lahko vplivale na izvrševanje javnih funkcij (člen 3(4)(d) kodeksa)

Navedite ime organizacije in področje njene dejavnosti; članstva v klubih na kulturnih, umetniških, socialnih, športnih ali dobrodelnih področjih ni treba prijaviti.

VI. Nepremičnine (člen 3(4)(e) kodeksa)

Nepremičnin, ki jih uporabljata izključno lastnik in njegova družina, ni treba prijaviti.

VII. Poklicne dejavnosti zakonca/partnerja (2) (člen 3(4)(f) kodeksa)

Navedite naravo dejavnosti, naziv, položaj in ime delodajalca.

Potrjujem resničnost zgoraj navedenih informacij.

Datum:

Podpis:

Ta izjava bo objavljena v skladu s členom 3(5) kodeksa.

(1) Neporočeni partner, kakor je opredeljen v členu 1(2)(c) Priloge VII Kadrovskih predpisov.

(2) Vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe registra za preglednost, glej člen 7.

PRILOGA 2

UPORABA SPLOŠNIH SREDSTEV KOLEGIJA IN POTOVANJA KOMISARJEV IZ SLUŽBENIH RAZLOGOV (SLUŽBENA POTOVANJA) (1)

1. Proračun

Splošna sredstva Komisije, ki krijejo stroške službenih potovanj ter sprejemov in reprezentance, vsako leto določi proračunski organ. Porazdeljena so med vse člane Komisije v skladu z njihovimi resorji in dejanskimi potrebami, za kar je odgovoren predsednik. Stroške iz skupnih sredstev odobri vodja kabineta zadevnega člana Komisije (2) (pravni odredbodajalec), ki potrdi tudi veljavnost računov. Stroški se plačajo na podlagi računa in dokazila o plačilu, za kar je odgovoren direktor Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO – odredbodajalec za proračunske obveznosti in plačila).

Stroški službenih potovanj članov Komisije se krijejo iz dodeljenih sredstev v proračunski vrstici 25 01 02 13. Stroški službenih potovanj članov kabineta (v skladu z vodnikom Komisije za službena potovanja) se krijejo iz proračunske vrstice 25 01 02 11 01 01 10.

2. Obvestilo o službenem potovanju – odpoved službenega potovanja

Za vsako službeno potovanje je treba pripraviti potni nalog, ki ga podpiše zadevni član Komisije, na obrazcu, določenem za ta namen (MIPS). V njem je treba navesti:

—	namen službenega potovanja,

—	kraj službenega potovanja,

—	prevozno sredstvo, ki se bo uporabilo,

—	datum in uro odhoda in prihoda,

—	začetek in konec dela.

V primeru odpovedi službenega potovanja mora član Komisije takoj:

—	pisno odpovedati vozovnice in rezervacije, ki jih je izdala potovalna agencija,

—	pisno odpovedati rezervacije hotelov.

3. Prevozna sredstva

Član Komisije lahko uporablja vsa prevozna sredstva, primerna za namene službenega potovanja na podlagi njihove stroškovne učinkovitosti, ob upoštevanju potreb institucije in v skladu s členom 6 kodeksa.

4. Vozovnice in potni stroški

V skladu z vodnikom za službena potovanja povrnjeni potni stroški za službena potovanja načeloma zajemajo potovanje med Brusljem in krajem službenega potovanja.

Vozovnice na zahtevo izda uradna potovalna agencija Komisije. Stroški se v celoti krijejo iz sredstev, dodeljenih za službena potovanja člana Komisije. Delno ali v celoti neuporabljene vozovnice in rezervacije je treba brez odlašanja vrniti potovalni agenciji. Stroške vseh zasebnih potovanj nosi član Komisije sam in jih plača neposredno potovalni agenciji s kreditno kartico.

5. Letalski taksi

Uporabo letalskega taksi prevoza mora odobriti predsednik. Kot splošno pravilo se letalski taksi prevoz lahko dovoli samo v izjemnih okoliščinah, kadar namembnega kraja ni mogoče doseči s komercialnimi leti ali če urnik letov ne ustreza razporedu obveznosti člana Komisije, ali iz varnostnih razlogov. Treba je skrbno preučiti vse možnosti, zlasti prerazporeditev obveznosti, uporabo letalskega taksi prevoza pa predvideti le, kadar ni druge možnosti.

Preden se zahtevki, ki vsebujejo vse praktične podrobnosti (kraj in datum potovanja, program, udeležence, utemeljitev itd.) ter ponudbo izvajalca storitve, predložijo v potrditev predsedniku, jih mora odobriti PMO. Za druge potnike razen za člana Komisije je predvidena finančna udeležba v višini cene letalske vozovnice za redne lete (3). PMO izvede potrebno porazdelitev med različnimi proračunskimi vrsticami.

6. Trajanje službenega potovanja

Trajanje službenega potovanja je čas, ki preteče od odhoda z delovnega mesta do vrnitve nanj z uporabljenimi prevoznimi sredstvi.

7. Službena potovanja, združena z dopustom

Službeno potovanje, združeno z dopustom, se začne ob začetku uradnih delovnih nalog, če je dopust pred službenim potovanjem, oziroma se konča ob zaključku uradnih delovnih nalog, če dopust sledi službenemu potovanju. Enako velja tudi za praznične dni in konce tedna, razen če ni drugače določeno v časovnem načrtu dela. Kljub temu se za praznične dni ali konce tedna ne povrnejo stroški, če delo poteka v matični državi člana Komisije.

8. Dnevnice

Višina dnevnice, ki pripada članom Komisije, ustreza veljavni višini dnevnice za uradnike, povečani za 5 %. Ta se izračuna na podlagi pravil iz vodnika za službena potovanja, ki se uporabljajo za uradnike.

9. Stroški namestitve

Stroški namestitve (razen zajtrka in drugih obrokov) se povrnejo po predložitvi računa. Če ti stroški presežejo 300 EUR na dan, je treba obračunu stroškov priložiti ustrezno utemeljitev.

10. Drugi stroški

Drugi stroški, ki jih upravičuje narava službenega potovanja, se povrnejo na zahtevo in ob predložitvi dokazil. Za povrnitev stroškov za sprejeme in reprezentanco je treba predložiti ločen zahtevek v skladu s sklepom Komisije o tej vrsti stroškov.

11. Obračun stroškov

Članom Komisije se stroški povrnejo na podlagi zahtevka za povračilo stroškov službenega potovanja, ki ga morajo čim prej poslati PMO na obrazcu, določenem v ta namen (MIPS).

Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke:

—	namen službenega potovanja,

—	kraj službenega potovanja,

—	datum in uro odhoda z delovnega mesta in vrnitve nanj ter uporabljena prevozna sredstva,

—	začetek in konec dela,

—	število dni dopusta, če se dopust združi s službenim potovanjem,

—	stroške prevoza, ki jih je neposredno plačal član Komisije,

—	stroške namestitve (razen zajtrka in drugih obrokov),

—	obroke, ki so jih za člana Komisije poravnale tretje osebe,

—	druge stroške, za katere se zahteva povračilo.

Zahtevku je treba priložiti vsa dokazila.

12. Plačilo nekaterih stroškov s strani predstavništev in delegacij Komisije

V nekaterih primerih se lahko dovoli, da stroške, nastale med službenim potovanjem, na kraju samem krije predstavništvo ali delegacija. Gre za izreden postopek, ki je dovoljen samo, kadar takih stroškov ni mogoče poravnati s službeno kreditno kartico ali izstaviti računa neposredno PMO (4). Ob upoštevanju velikega upravnega bremena, povezanega s tem postopkom, mora biti število takih zahtevkov kar se da omejeno.

13. Posebne določbe glede službenih potovanj šoferjev članov Komisije in uporabe voznega parka predstavništev in delegacij EU v drugih državah

V skladu s členom 14 Sklepa Komisije z dne 14. septembra 1979 je vsakemu članu Komisije stalno na voljo službeni avtomobil s šoferjem. Član Komisije ne sme uporabljati šoferja za zasebne prevoze, če to pomeni nadurno delo ali stroške službenega potovanja za šoferja, razen če to upravičujejo varnostni razlogi.

Vsakodnevna vožnja od bivališča člana Komisije v Belgiji do njegove pisarne (ali do železniške postaje ali letališča) se šteje za službeni prevoz.

Šoferji so kriti s potnim nalogom za vožnjo službenega vozila člana Komisije, če se vračajo iz uradnega namembnega kraja ali iz njega peljejo vozilo nazaj, tudi če člana Komisije ali člana njegovega kabineta ni v vozilu. Obračun stroškov, ki ga izpolni šofer na obrazcu, določenem v ta namen (MIPS), in ki ga podpiše vodja kabineta, mora vključevati naslednje podatke:

—	namen službenega potovanja,

—	kraj službenega potovanja,

—	opravljeno pot,

—	datum in uro odhoda z delovnega mesta in vrnitve nanj,

—	stroške namestitve (razen zajtrka in drugih obrokov),

—	vse druge podatke, navedene na obrazcu zahtevka.

Stroški službenih potovanj šoferjev se krijejo iz proračuna kabineta za službena potovanja.

Član Komisije, ki potuje na predstavništvo ali delegacijo EU, ima pravico do uporabe službenega avtomobila v mejah sredstev, ki so na voljo za predstavništvo ali delegacijo. Kadar službeno potovanje zahteva, da se sklene pogodba o prevoznih storitvah zunaj običajnega delovanja predstavništva, se zadevni stroški krijejo iz sredstev, ki so bila dodeljena članu Komisije za službeno potovanje. Za obiske delegacij se uporabljajo predpisi ali dogovori med Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, ki veljajo v času obiska.

(1) Če ni posebnih pravil, se po analogiji uporabljajo splošna pravila vodnika za službena potovanja.

(2) Vodja kabineta predsednika lahko ta pooblastila prenese na direktorja za koordinacijske in upravne naloge v kabinetu predsednika.

(3) Za namene objave v skladu s členom 6(2) kodeksa bodo posamezni potni stroški člana Komisije izračunani glede na povprečne stroške na osebo (člani in osebje) na letalu. To ne vpliva na splošno odgovornost člana Komisije na službeni poti.

(4) Člen 66 uredbe o pravilih uporabe finančne uredbe omejuje uporabo računov izločenih sredstev na primere, ko je izvrševanje plačevanja s proračunskimi postopki zaradi majhnih zneskov materialno nemogoče ali neučinkovito.

21.2.2018

Uradni list Evropske unije

C 65/21

Razpis za zbiranje predlogov

Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje

(2018/C 65/07)

Program za znanje Inštituta Evropske investicijske banke usmerja nepovratna sredstva za raziskave prek različnih shem. Ena od njih je:

—	EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav (EIB University Research Sponsorship Programme).

EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem, ki so povezani z univerzami v EU, državah kandidatkah ali možnih državah kandidatkah in se v svojih raziskavah ukvarjajo s temami, ki so za EIB še posebej zanimive. Finančna pomoč EIBURS, ki znaša do 100 000 EUR na leto in traja tri leta, se dodeli v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami na izbranem področju. Izbrani predlogi bodo morali zagotoviti različne izide, ki bodo predmet pogodbenega razmerja z EIB.

V študijskem letu 2018/2019 je bilo za program EIBURS izbrano novo raziskovalno področje:

„Izboljšano merjenje posrednih učinkov naložbenih projektov: določanje in kalibriranje metod ocene ekonomskega učinka za povečanje združljivosti z analizo stroškov in koristi“

1. Splošno o raziskovalni temi

EIB („banka“) večinoma ocenjuje družbenoekonomsko vzdržnost financiranih projektov z analizo stroškov in koristi (ASK) (1). To tehniko bi lahko opisali kot razširitev poslovnega načrta naložbenega projekta. Poslovni načrt se osredotoča na finančne tokove projekta. Obravnava finančno oziroma denarno vrednost izdatkov (stroškov) in prihodkov (koristi). Če koristi dovolj presegajo stroške, naložba dodaja finančno vrednost in zato v finančnem smislu velja za zaželeno.

Pri ASK se uporablja širša opredelitev stroškov in koristi projekta, in sicer z dveh vidikov. Prvič, ASK zajema vse stroške in koristi, ne glede na to, ali imajo obliko finančnih tokov ali ne. Drugič, ASK upošteva stroške, ki nastanejo vsem članom družbe, ne le zasebnemu vlagatelju.

To pomeni, da upošteva številne dodatne elemente poleg tistih iz poslovnega načrta. Med njimi so morda najbolj poznane „eksternalije“ ali zunanji učinki. Gre za stroške ali koristi, ki jih ne nosijo avtorji ali uporabniki projekta, temveč tretje osebe. Eksternalije so lahko pozitivne ali negativne, odvisno od tega, ali za tretjo osebo pomenijo korist ali strošek. Običajen primer pozitivne eksternalije so učinki prelivanja znanja: projekt vlaganja v raziskave v določenem gospodarskem sektorju na primer ustvarja znanje, ki izboljša produktivnost tudi v drugih gospodarskih sektorjih. Tipičen primer negativne eksternalije pa je onesnaževanje okolja. Eksternalije so zato koristi ali stroški, ki nastanejo osebam zunaj poslovnega načrta in ki ponavadi nimajo oblike finančnih tokov, čeprav lahko imajo za tretje osebe finančne posledice. Tako lahko pozitivna eksternalija v obliki znanja zniža stroške poslovanja v drugih sektorjih.

Drugi elementi, ki so upoštevani v ASK, ne pa tudi v poslovnem načrtu, so spremembe v vrednosti glede na vložek potrošnika (formalno se merijo kot presežek za potrošnika). V poslovnem načrtu se meri denarni element, vrednostni element pa ne. Če se zaradi projekta poveča kakovost proizvoda, ki se javnosti kljub temu prodaja po isti ceni kot pred projektom, poslovni načrt zanemari korist v obliki večje kakovosti in s tem večje vrednosti za potrošnika. ASK pa skuša to spremembo vrednosti upoštevati. V tem primeru gre za korist za eno od strank v poslovnem načrtu (kupca), ki se v poslovnem načrtu ne meri. Pogosto uporabljen zgled za to je vrednost, ki jo potniki pripisujejo krajšim potovalnim časom, ki so rezultat projektov na področju prometa.

Ker ASK upošteva vidik vseh članov družbe, mora nekatere finančne tokove obravnavati drugače kot poslovni načrt. Poslovni načrt na primer subvencijo obravnava kot korist - in sicer kot denarni pritok v projekt. ASK pa upošteva, da je tovrstna korist za nosilca projekta hkrati strošek za davkoplačevalca, zato subvencijo obravnava kot transfer od davkoplačevalca k zasebnemu nosilcu projekta, torej niti kot korist niti kot strošek. Podobno poslovni načrt plačane davke obravnava kot strošek – in sicer kot denarni odliv iz projekta. ASK pa jih obravnava kot transfer iz zasebnega sektorja v sektor države.

Kritiki pogosto omenjajo, da ASK ne zajema vseh koristi in stroškov projekta, še zlasti pa da izpušča učinke, ki so v literaturi o ASK imenovani „posredni učinki“. To so denarne koristi in stroški, ki jih projekt povzroči na drugih z njim povezanih trgih – tako imenovanih „sekundarnih trgih“. V literaturi o ekonomskem učinku so taki učinki lahko različno poimenovani. Ravno obravnava razlik v terminologiji je eno od področij raziskovalnega projekta, predlaganega v tem razpisu.

Metode ASK razvrščajo sekundarne trge v dopolnilne in nadomestne. Projekt izboljšanja produktivnosti pridelave pomaranč, zaradi katerega se cena pomaranč zniža, lahko koristi dopolnilnemu sektorju, na primer sektorju pakiranega pomarančnega soka. ASK naj ne bi upoštevala povečane prodaje in dobička tega dopolnilnega sektorja, s tem pa zanemarila del koristi projekta. Nižja cena pomaranč obenem negativno vpliva na prodajo jabolk, to je nadomestnega sektorja. Tudi nižji dobiček pridelovalcev jabolk naj v ASK ne bi bil upoštevan.

ASK v resnici zajame vse te učinke, če le dopolnilni in nadomestni trgi niso izkrivljeni (2). Priznati pa je treba, da so razmere na trgih često izkrivljene, zato pri ASK obstaja tveganje, da bodo nekateri od teh učinkov izpuščeni. V praksi ima ASK pragmatičen pristop, saj velja dvoje. Prvič, skupne koristi in stroški različnih nadomestnih in dopolnilnih trgov se medsebojno izničijo. Drugič, projekt, katerega družbenoekonomska vzdržnost je odvisna od koristi na sekundarnih trgih, je načeloma šibek: obstaja verjetnost, da bi z drugimi projekti in politikami te koristi dosegli učinkoviteje. Tovrsten pragmatičen pristop je sicer smiseln, vendar je ASK glede posrednih učinkov zagotovo lahko pomanjkljiva.

Kritiki ASK nadalje opozarjajo, da izdatki, povezani s projektom, sprožajo multiplikativne učinke v celotnem gospodarstvu, saj ustvarjajo dobiček, davčne prihodke in zaposlenost v drugih sektorjih. Ta učinek presega zgoraj opisane učinke projekta na nadomestne in dopolnilne trge ter se nanaša na dejanske s projektom povezane denarne izdatke. Kritiki ASK kot njeno dopolnitev ali celo alternativo predlagajo oceno ekonomskega učinka (OEU). Toda njihova kritika izhaja iz nerazumevanja različnih značilnosti in ciljev ASK in OEU. ASK pomeni uporabo ekonomije blaginje v praktičnem odločanju. Upošteva vse koristi in stroške ter meri, ali ena smer delovanja prinaša dodano vrednost v primerjavi z drugo, s tem pa tudi povečanje družbene blaginje. Usmerjena je v odločanje in kot taka zmeraj primerja dve različni smeri delovanja, s čimer vključi tudi oportunitetne stroške. Po drugi strani OEU meri samo denarno izražene spremenljivke in ne upošteva nujno oportunitetnih stroškov. OEU je v osnovi orodje za merjenje. Lahko se uporablja za odločanje, a je osredotočena ožje, kot to zahteva ekonomija blaginje.

OEU, ki temelji na tabelah input-output, simulira celotno gospodarstvo, ko meri, kako izdatki v enem gospodarskem sektorju vplivajo na izdatke v drugih sektorjih. Zdi se, kot da OEU hkrati naslavlja vprašanja posrednih učinkov in multiplikatorjev. Vendar pa ima OEU tri značilnosti, zaradi katerih ni primerna kot nadomestilo in tudi ne kot zgolj dopolnilo ASK. V nadaljevanju so po vrsti obravnavane vse tri pomanjkljivosti.

Prva od treh značilnosti je, da OEU naložbe vidi kot zunanje pritoke v gospodarstvo. Taka predpostavka bi lahko bila sprejemljiva, če opazujemo vpliv projekta na gospodarstvo ali širjenje s projektom povezanih izdatkov po gospodarstvu. Ni pa primerna kot merilo, ali projekt dodaja vrednost, to je, ali so viri uporabljeni bolje, kot če projekta ne bi bilo. Naložbeni projekti so vse prej kot eksogeni: financirati jih je treba s preusmeritvijo virov od drugod iz gospodarstva.

Obravnava projektov, kot bi bili endogeni, bi prinesla radikalno drugačne rezultate. Če poenostavimo, do multiplikativnih učinkov projekta s pomarančami pride na račun multiplikativnih učinkov v drugih sektorjih, kjer je treba zmanjšati izdatke, da bi lahko vire preusmerili v projekt s pomarančami.

Druga od treh značilnosti, ki metodo ASK razlikuje od OEU, je ta, da OEU predpostavlja nespremenljivost cen v gospodarstvu in tako rekoč neskončno razpoložljivost virov. OEU je zasnovana tako, da bo ne glede na velikost projekta v primerjavi z velikostjo gospodarstva zmeraj dovolj virov za njegovo izvedbo, ne da bi se cene v celotnem gospodarstvu spremenile. V resnici pa veliki projekti spreminjajo cene. Višje cene vhodnih elementov na primer pomenijo, da je treba skrčiti proizvodnjo v drugih sektorjih.

Da bi naslovila prvi dve pomanjkljivosti OEU, je akademska skupnost zasnovala izračunljive modele splošnega ravnovesja (ang. computable general equilibrium, CGE), ki so naprednejša metoda OEU. Ta dokaj zapletena tehnika zajema izdelavo modela celotnega gospodarstva in upošteva tudi omejenost virov. Modeli CGE odpravljajo dve doslej obravnavani pomanjkljivosti klasične OEU. Priznavajo, da viri, dodeljeni naložbenemu projektu, ne prihajajo od zunaj, temveč na račun uporabe teh virov v druge namene, obenem pa upoštevajo tudi spremembe cen (3). Skupna ugotovitev empiričnih študij, izvedenih z modeli CGE, je, da so multiplikativni učinki precej manjši kot pri OEU, kar ni presenetljivo. Študije s CGE pa kažejo tudi na to, da je lahko neto učinek projekta – odvisno od produktivnosti različnih sektorjev in omejenosti virov, s katero se soočajo –, za gospodarstvo kot celoto negativen.

Na CGE je tako mogoče gledati kot na izpopolnjeno OEU in hkrati metodo, ki analizo učinkov približa ASK. CGE pa v primerjavi z ASK deli tretjo pomanjkljivost OEU, namreč osredotoča se na tokove, povezane z denarnimi transakcijami – dobiček, davke, plače itd. –, ne upošteva pa številnih spremenljivk, ki jih vključuje ASK, in sicer eksternalij, vrednosti glede na vložek itd. Razlog je, da so bile študije CGE – tako kot OEU – zasnovane kot povezava med analizo projekta ali politike in makroekonomijo, pri čemer je ključni kazalnik makroekonomske uspešnosti nacionalni prihodek ali bruto domači prihodek (BDP).

Omenjene pomanjkljivosti pa ne smejo zakriti dejstva, da CGE ponuja bogatejši opis gospodarstva, v katerem poteka projekt, in da so tehnike CGE postale precej bolj izpopolnjene. Dinamični stohastični modeli splošnega ravnotežja (ang. dynamic stochastic general equilibrium – DSGE) upoštevajo dinamično obnašanje gospodarstev. Projekti, ocenjeni po ASK, lahko imajo 20-letni ali daljši življenjski cikel, zato so vpogledi, ki jih dajejo dinamični modeli, še toliko pomembnejši. Rezultate projektov, na primer, ki v gospodarstvu povzročijo tehnološki šok, se da verjetno bolje razumeti z modeli DSGE kot s statičnimi modeli.

Namen predloga EIBURS je odpraviti tretjo pomanjkljivost in tako omogočiti združljivost rezultatov modelov učinka z modeli ASK. Naloga raziskovalcev je, da izmed metod ocene učinka, ki se trenutno uporabljajo v empiričnih študijah, predlagajo tisto, ki je najbolj obetavna z vidika združljivosti z ASK, ter da delajo na določanju takšne združljivosti. S tem bi uporabnikom ASK na sploh in EIB še posebej pomagali ugotavljati, kako točne so analize stroškov in koristi za ocenjevanje celovite družbenoekonomske slike naložbenih projektov.

2. Vsebina raziskovalnega projekta

Raziskovalni program je sestavljen iz štirih nalog.

1.naloga:

Raziskovalci naj pregledajo nabor metod ocene učinka, ki so najbolj obetavne z vidika učinkovite združljivosti z ASK. Na podlagi naslednjih meril naj izberejo eno metodo:

1.	najpomembneje je, da obstajajo zanesljive, dobro razvite izkušnje z empirično uporabo metode;

2.	metoda mora biti aktualna glede na uporabljeno akademsko literaturo; ter

3.	raziskovalci morajo biti prepričani o možnostih vzpostavitve združljivosti z ASK v okviru omejenega časa in virov, ki jih določa raziskovalni projekt.

2.naloga:

Raziskovalci naj v drugem delu razvijejo dva modela učinka, ki zajemata vse potrebne pogoje za njuno združljivost z merjenjem dodane vrednosti z ASK. En model bi se nanašal na učinkovito, konkurenčno regionalno gospodarstvo v EU z razmeroma visokim dohodkom, drug pa na nekonkurenčno gospodarstvo v EU z razmeroma nizkim dohodkom in visoko brezposelnostjo. Logika izdelave modela za dve tako zelo različni gospodarstvi je, da se z analizo osvetli, ali bi lahko v različnih ekonomskih razmerah pričakovali bistveno različne rezultate. Revnejše regije so ponavadi bolj upravičene do naložb iz javnega sektorja. Primerno bi bilo ugotoviti, ali obstajajo znaki, da bi bilo v okviru ocenjevanj projektov v revnejših regijah kljub dodatnim stroškom smiselno izvesti oceno učinka.

Raziskovalci lahko bodisi zasnujejo popolnoma nove modele učinka ali prilagodijo obstoječe modele. Izberejo lahko katerega koli od navedenih dveh pristopov, pod pogojem, da ne ogroža osrednjega namena raziskovalnega programa, to je združljivosti z ASK.

Pri prilagajanju modelov učinka meritvam po ASK bi se hkrati delalo na dveh ravneh: na „realni“ in „finančni“ strani gospodarstva. Mnogi obstoječi modeli učinka namreč finančnega sektorja ne upoštevajo. Na splošno, glede na predpostavke ASK o izvoru sredstev, vloženih v projekt, zlasti pa glede na dejstvo, da EIB deluje prek finančnega sektorja, bi morali modeli učinka posebno pozornost nameniti finančni strani.

Na „realni“ strani modeli učinka že merijo spremenljivke, kot so BDP, zaposlenost in trgovinska bilanca. Glavne predvidene spremembe bi vključevale dodatne elemente, potrebne za izračun družbene koristi, med drugim:

—	zajem sprememb v presežku za potrošnika v celotnem gospodarstvu in

—	vključitev merjenja pozitivnih in negativnih eksternalij, med drugim tudi okoljskih.

Na finančni strani bi modeli upoštevali druge možnosti pridobivanja finančnih sredstev za projekt, kot so:

—	neposredna obdavčitev,

—	posredna obdavčitev,

—	povečanje zasebnega varčevanja in

—	zadolževanje na mednarodnih kapitalskih trgih (glejte, na primer (4)).

Nujen sestavni del 2. naloge je pojasniti razlike v terminologiji, uporabljeni v obeh tehnikah. CGE na primer govori o povzročenih učinkih (ang. induced effects), kar je verjetno vpliv terminologije ocene ekonomskih učinkov. Taki učinki nimajo nujno neposrednega ustreznika v ASK, ki lahko zajame nekatere elemente povzročenih učinkov iz CGE v obliki posrednih učinkov, medtem ko lahko druge elemente obravnava kot multiplikativne učinke in jih kot take prezre.

3.naloga:

Raziskovalci naj bi nato simulirali učinek različnih vrst investicijskih projektov na vsako od obeh gospodarstev. O številu simuliranih projektov bi se odločili med izvajanjem raziskave. Raziskovalci bi predlagali sektorje za simulacijo in se o njih dogovorili z vodjo iz EIB. Možni bi bili infrastrukturni projekt, velik industrijski projekt ter projekt iz storitvenega sektorja na področju, kot so izobraževanje, prosti čas in podobno. Vsak projekt bi bil simuliran z alternativnimi viri financiranja.

4.naloga:

Raziskovalci naj bi na koncu ocenili, v kolikšni meri bi se rezultati ocene učinka razlikovali od rezultatov „tipične AKS“. Slednja bi se osredotočala na primarni trg in le na najpomembnejše sekundarne trge. Raziskovalci naj povzamejo zaključke in podajo priporočila glede:

(i)	okoliščin, v katerih bi ocene projektov, izvedene z metodami ocene učinka, verjetno dale precej drugačne rezultate od rezultatov ASK; ter

(ii)	okoliščin, v katerih bi stroški in čas, potrebni za izvedbo ocene učinka, zagotavljali ustrezno vrednost glede na vložek pri oceni projekta.

3. Interes EIB za raziskovalni projekt

Raziskovalna tema je osrednjega pomena za dejavnosti financiranja, ki jih izvaja EIB. Statut EIB določa, da bi morala EIB financirati naložbene projekte, ki povečujejo ekonomsko produktivnost (člen 18, 1.b) (5). Banka uporablja ASK kot osrednje orodje, s katerim meri, v kakšni meri naložba povečuje ekonomsko produktivnost. Raziskovalni projekt bo pripomogel k preskušanju integritete ASK in k oceni, ali bi v bilo nekaterih okoliščinah ASK smiselno dopolniti s CGE.

4. Prispevek raziskovalnega projekta k akademskih raziskavam

Modeli ocene učinka, ki jih trenutno izdelujejo akademski raziskovalci ali jih naročajo raziskovalne ustanove, so izboljšani v primerjavi z nekdanjimi metodami. A njihov namen ostaja isti: merjenje neto učinka projekta ali politike na nacionalni dohodek ali BDP. Nacionalni dohodek je nepopoln način merjenja produkta države in kot tak nepopolno orodje za merjenje skupne ekonomske produktivnosti, vključno z vidikom družbene blaginje, tako da ti modeli niso v celoti združljivi z ASK. BDP ne upošteva elementov, kot so večja vrednost glede na vložek (presežek za potrošnika) in okoljske eksternalije. Prilagojene metode učinka, ki bodo združljive z ASK, bodo dale rezultate, ki bodo bolje odražali celotni učinek naložbenega projekta na produktivnost in blaginjo gospodarstva. Take metode merjenja učinka bi lahko uporabili tudi pri ocenjevanju politik, ne le naložbenih projektov.

Kolikor je predlagatelju znano, takšne prilagoditve metod učinka analizi stroškov in koristi še ne obstajajo. Raziskovalni projekt naj bi bil zato v pomoč pri razvoju novih različic ekonomskih modelov družbenoekonomske ocene projektov in politik.

Rok za oddajo predlogov v angleščini je 15. april 2018 do 24:00 (CET). Predlogi, oddani po tem roku, ne bodo upoštevani. Predloge pošljite na e-poštni naslov:

Events.EIBInstitute@eib.org

Več informacij o izbirnem postopki EIBURS in Inštitutu EIB je objavljenih na: http://institute.eib.org/.

(1) Evropska investicijska banka (2013), The Economic Appraisal of Transport Projects at the EIB. Luxembourg: Evropska investicijska banka. (Dostopno na spletu: http://www.eib.org/infocentre/publications/all/economic-appraisal-of-investment-projects.htm.)

(2) Just, R.E., Hueth, D.L. and Schmitz, A. (2004), The Welfare Economics of Public Policy: A Practical Approach to Project and Policy Evaluation. Cheltenham: Edward Edgard.

(3) Hosoe, N., Gasawa, K. and Hashimoto, H. (2010), Textbook of Computable General Equilibrium Modelling: Programming and Simulations. Basingstoke: Palgrave Macmillan.

(4) Godley, W., and Marc L. (2007), Monetary Economics: An Integrated Approach to Credit, Money, Income, Production and Wealth. New York: Palgrave MacMillan.

(5) Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, Protokol (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke (UL C 202, 7.6.2016, str. 251). (Dostopno na spletu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:12016E/PRO/05).)

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 65

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 21. februar 2018

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska komisija
2018/C 65/01	Mnenje Komisije z dne 16. februarja 2018 o spremenjenem načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadnih snovi iz obrata za dekontaminacijo in ekstrakcijo urana SOCATRI v Tricastinu v Franciji	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 65/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8751 – Bell/Hügli) ( 1 )	3
2018/C 65/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8753 – HASCO/Magna/JV) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2018/C 65/04	Sklep Sveta z dne 19. februarja 2018 o imenovanju predsednika Odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte	4
	Evropska komisija
2018/C 65/05	Menjalni tečaji eura	6
2018/C 65/06	Sklep Komisije z dne 31. januarja 2018 o kodeksu ravnanja članov Evropske komisije	7

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska investicijska banka
2018/C 65/07	Razpis za zbiranje predlogov – Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje	21
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2018/C 65/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8816 – Goldman Sachs/Centerbridge/Robyg) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	26
2018/C 65/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8793 – Axión/Enagás/Axent) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	28

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2340
JPY	japonski jen	132,25
DKK	danska krona	7,4473
GBP	funt šterling	0,88168
SEK	švedska krona	9,9688
CHF	švicarski frank	1,1537
ISK	islandska krona	124,30
NOK	norveška krona	9,6683
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,318
HUF	madžarski forint	311,78
PLN	poljski zlot	4,1467
RON	romunski leu	4,6636
TRY	turška lira	4,6566
AUD	avstralski dolar	1,5648
CAD	kanadski dolar	1,5553
HKD	hongkonški dolar	9,6549
NZD	novozelandski dolar	1,6782
SGD	singapurski dolar	1,6272
KRW	južnokorejski won	1 323,70
ZAR	južnoafriški rand	14,4916
CNY	kitajski juan	7,8290
HRK	hrvaška kuna	7,4385
IDR	indonezijska rupija	16 819,73
MYR	malezijski ringit	4,8101
PHP	filipinski peso	64,560
RUB	ruski rubelj	69,9071
THB	tajski bat	38,883
BRL	brazilski real	4,0114
MXN	mehiški peso	23,0002
INR	indijska rupija	80,0030


	(1) Besedilo velja za EGP.