31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/1

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/2

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2015 z naslovom „Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“ (COM(2015)0478),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. maja 2015 z naslovom Stanje narave v Evropski uniji: poročilo o stanju in trendih za habitatne tipe in vrste, ki jih zajemata direktivi o pticah in habitatih, za obdobje 2007–2012 v skladu z zahtevo iz člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah (COM(2015)0219),

—

ob upoštevanju poročila z naslovom „Report on the open public consultation of the ‚fitness check‘ on the Birds and Habitats Directives“ (Poročilo o javnem posvetovanju o preverjanju ustreznosti direktiv o pticah in habitatih, ni na voljo v slovenščini) (1),

—

ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o odnosu Evropejcev do biotske raznovrstnosti, ki je bila objavljena oktobra 2015 („Posebni Eurobarometer 436“),

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015 (SOER 2015)“,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. februarja 2014 o pristopu EU k boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2014)0064),

—

ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine Obzorja 2020 o na naravi temelječih rešitvah in renaturaciji mest z naslovom Towards an EU Research and Innovation Policy Agenda for Nature-Based Solutions and Re-Naturing Cities (Za politično agendo EU na področju raziskav in inovacij za na naravi temelječe rešitve in renaturacijo mest; ni na voljo v slovenščini), ki je bilo objavljeno leta 2015,

—

ob upoštevanju finančnega sklada za naravni kapital, ki predstavlja del finančnega instrumenta LIFE za okoljske in podnebne ukrepe,

—

ob upoštevanju posvetovanja Komisije o prihodnji pobudi EU pod sloganom „brez neto izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev“,

—

ob upoštevanju izidov 12. konference pogodbenic Konvencije OZN o biotski raznovrstnosti, zlasti vmesnega pregleda napredka pri izvajanju strateškega akcijskega načrta o biotski raznovrstnosti za obdobje 2011–2020, vključno s četrto izdajo publikacije Global Diversity Outlook, da bi dosegli cilje iz Aičija na področju biotske raznovrstnosti, in ukrepov za izboljšanje izvajanja,

—

ob upoštevanju odločitve X/34 z 10. zasedanja konference pogodbenic o biotski raznovrstnosti, ki poudarja pomen kmetijske biotske raznovrstnosti za prehransko varnost in prehrano, predvsem v zvezi s podnebnimi spremembami in omejenimi naravnimi viri, kot je priznano z rimsko izjavo, sprejeto na svetovnem vrhu o zanesljivi preskrbi s hrano leta 2009,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 12. junija 2014, zlasti prizadevanj EU in držav članic za povečanje sredstev za izpolnitev zavez iz Hyderabada, in sicer s podvojitvijo skupnih tokov finančnih sredstev, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, do leta 2015,

—

ob upoštevanju poročila sekretariata Konvencije o biotski raznovrstnosti in Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom: Connecting Global Priorities: Biodiversity and Human Health, a State of Knowledge Review (Povezovanje svetovnih prednostnih nalog: biotska raznovrstnost in zdravje ljudi – pregled znanja; ni na voljo v slovenščini), objavljenega leta 2015,

—

ob upoštevanju predloga resolucije, podanega na 69. zasedanju generalne skupščine OZN, glede odobritve razvojne agende za obdobje po letu 2015 z naslovom „Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development“ (Preoblikovanje našega sveta: agenda za trajnostni razvoj za leto 2030; ni na voljo v slovenščini),

—

ob upoštevanju poročil o ekonomiki ekosistemov in biotske raznovrstnosti (TEEB – The Economics of Ecosystems and Biodiversity), pri čemer gre za svetovno pobudo za izboljšanje prepoznavnosti vrednot narave,

—

ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in Konvencije o selitvenih vrstah,

—

ob upoštevanju rdečega seznama ogroženih živalskih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (2),

—

ob upoštevanju Mednarodne konvencije Mednarodne pomorske organizacije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti,

—

ob upoštevanju skupne kmetijske politike po letu 2013, zlasti Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (3) in Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (5),

—

ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor (8),

—

ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave iz aprila 2015 z naslovom „Safeguarding biological diversity – EU policy and international agreements“ (Varovanje biotske raznovrstnosti – politika EU in mednarodni sporazumi; ni na voljo v slovenščini),

—

ob upoštevanju poročila Forest Europe z naslovom „State of Europe's Forests 2015“ (Razmere evropskih gozdov za leto 2015; ni na voljo v slovenščini) (9),

—

ob upoštevanju študije svojega tematskega sektorja za pravice državljanov in ustavne zadeve iz leta 2009 o nacionalni zakonodaji in praksi, kar zadeva izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, zlasti člena 6 direktive,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij, sprejetega na 115. plenarnem zasedanju dne 3. in 4. decembra 2015 z naslovom Prispevek k preverjanju ustreznosti direktiv o pticah in habitatih,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0003/2016),

A.

ker biotska raznovrstnost zajema edinstveno pestrost ekosistemov, habitatov, vrst in genov na Zemlji, od katerih je človek močno odvisen;

B.

ker ima biotska raznovrstnost ogromno notranjo vrednost, ki jo je kot tako treba ščititi v korist naših naslednjih generacij; ker biotska raznovrstnost tudi koristi zdravju ljudi in prispeva izjemno družbeno in gospodarsko vrednost ter ker naj bi socialno-ekonomski oportunitetni stroški neizpolnitve ciljev biotske raznovrstnosti za leto 2020 znašali 50 milijard EUR letno;

C.

ker ima kmetijstvo pomembno vlogo pri doseganju ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; ker mora biti kmetijstvo zaradi potrebe po učinkoviti proizvodnji hrane za vse večje število svetovnega prebivalstva in zaradi ciljev energetske politike o povečanju uporabe biomase kot vira energije učinkovito;

D.

ker kmetijstvo in gozdarstvo v okviru uporabe veljavne zakonodaje prispevata k ohranjanju biotske raznolikosti;

E.

ker je raznolikost rastlinskih vrst, ki jih tradicionalno pridelajo na majhnih in srednje velikih kmetijah ter družinskih kmetijah izredno pomembna tako zaradi odziva na različne potrebe in uporabe v podeželskih skupnostih kot zaradi zmanjšanja ranljivosti poljščin zaradi neugodnih vremenskih razmer, škodljivcev in bolezni;

F.

ker trajnostno in odgovorno obdelovanje zemlje ter gojenje živine bistveno prispevata k ohranitvi biotske raznovrstnosti;

G.

ker je biotska raznovrstnost po vsem svetu pod hudim pritiskom, ki povzroča nepopravljive spremembe, ki zelo škodijo naravi, družbi in gospodarstvu;

H.

ker 11. cilj iz Aičija poziva k zaščiti vsaj 17 % kopenskih in celinskih vodnih območij prek učinkovito upravljanih sistemov zaščitenih območij; ker se delež evropskih ekoregij s 17-odstotnim deležem znotraj zaščitenih območji močno zmanjša, če se izključijo območja, ki so zaščitena samo s programom Natura 2000;

I.

ker ima lahko obnova ekosistemov pozitiven učinek na blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

J.

ker najmanj osem od desetih državljanov EU meni, da so posledice izgube biotske raznovrstnosti resne, in ker je v okviru javnega posvetovanja o preverjanju ustreznosti direktiv o naravi sodelovalo 552 470 državljanov, kar je največji odziv na katerokoli posvetovanje Komisije; ker državljani po raziskavi Eurobarometra želijo prejemati več informacij o izgubi biotske raznovrstnosti in ker večina ljudi ni vedela za mrežo Natura 2000;

K.

ker precejšnje število predanih državljanov bodisi na lastno pobudo ali v okviru lokalnih ali regionalnih akcijskih skupin sprejema lokalne in regionalne ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti ter pri tem v razmeroma kratkem času dosega pozitivne rezultate;

L.

ker 65 % državljanov EU živi manj kot 5 km stran od območja Natura 2000, 98 % pa jih živi manj kot 20 km stran, zato naj bi ta območja imela potencial za osveščanje o biotski raznovrstnosti in zagotavljanje ekosistemskih storitev, ki prispevajo k blaginji velikega deleža prebivalstva EU;

M.

ker morajo biti politike biotske raznovrstnosti v celoti skladne z načelom subsidiarnosti, da je mogoče v celoti upoštevati regionalne razlike med pokrajinami in habitati;

N.

ker je biotska raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih velikega pomena, saj so to edinstveni rezervati endemičnih živalskih in rastlinskih vrst; ker se direktivi o pticah in habitatih v nekaterih od teh regij kljub temu ne uporabljata;

1.

pozdravlja vmesni pregled strategije za biotsko raznovrstnost ter poročili „Stanje narave“ in SOER 2015; poudarja strateški pomen teh poročil za doseganje ciljev EU na področju biotske raznovrstnosti;

2.

izraža resno zaskrbljenost zaradi stalne izgube biotske raznovrstnosti; ugotavlja, da cilji za leto 2020 ne bodo doseženi brez znatnih dodatnih in trajnih prizadevanj; hkrati je seznanjen z znanstvenimi dokazi, da bi bila evropska narava v veliko slabšem stanju brez pozitivnega učinka direktiv EU o pticah in habitatih in da načrtna in ustrezno financirana prizadevanja resnično prinašajo pozitivne rezultate; vendar poudarja, da ostaja še veliko možnosti za izboljšave;

3.

poudarja, da je najpomembnejši dejavnik izgubljanja biotske raznovrstnosti uničevanje habitatov, tako da bi moralo imeti prednost pri reševanju problematike izgubljanja biotske raznovrstnosti, namreč pri zmanjševanju degradacije in drobitve;

4.

poudarja, da izguba biotske raznovrstnosti ne zadeva le vrst in habitatov, temveč tudi gensko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za ohranjanje genske raznovrstnosti;

5.

poudarja pomembno vlogo biotske raznovrstnosti pri ciljih trajnostnega razvoja, zlasti pri ciljih 14 (ohraniti in trajnostno izkoriščati oceane, morja in morske vire) in 15 (zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno izkoriščanje kopenskih ekosistemov, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti degradacijo tal in odpraviti njene posledice ter zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti); spominja, da ima EU neverjetno biotsko raznovrstnost, zlasti po zaslugi njenih najbolj oddaljenih regij, pa tudi v pridruženih čezmorskih državah in ozemljih; zato poziva EU, naj bo še naprej trdno zavezana nadaljnji krepitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti in zagotovi, da se učinkovito izvaja;

6.

ugotavlja, da so razdrobljenost habitatov ter njihova degradacija in uničenje zaradi sprememb rabe zemljišč, podnebnih sprememb, netrajnostnih vzorcev porabe in izkoriščanja morja nekateri od glavnih vplivov in gonil, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti v EU in zunaj njenih meja; zato poudarja, da je treba opredeliti in oblikovati kazalnike, ki nedvomno in znanstveno merijo stanje biotske raznovrstnosti na določenem področju ali v regiji, ter da je treba podpreti racionalno in trajnostno rabo virov v EU in na svetovni ravni, tudi v državah v razvoju; ter predvsem poziva EU, naj svoje mednarodne zaveze glede te raznovrstnosti bolje vključi v svoje strategije na področju podnebnih sprememb in v strategijo Evropa 2020; poudarja, da bi lahko gospodarstvo, ki bi bilo bolj gospodarno z viri, in zmanjšanje prekomerne potrošnje omogočilo EU, da zmanjša svojo odvisnost od naravnih virov, zlasti tistih, ki ne prihajajo iz Evrope; prav tako spominja, da bi lahko ekosistemski pristopi do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje zagotovili stroškovno učinkovite alternative tehnološkim rešitvam, napredek v številnih uporabnih znanostih pa je odvisen od dolgoročne razpoložljivosti in raznolikosti naravnega bogastva;

7.

poudarja, da je večja politična volja na najvišji ravni odločilnega pomena za zaščito biotske raznovrstnosti in za ustavitev njenega izginevanja; meni, da so izvajanje veljavne zakonodaje ter uveljavljanje in nadaljnje vključevanje biotske raznovrstnosti v druga področja politike bistvenega pomena; poziva zlasti regionalne in lokalne organe v državah članicah, naj zagotovijo informacije o biotski raznovrstnosti in ozaveščajo o tem;

8.

obžaluje, da v Evropi približno četrtini prostoživečih vrst grozi izumrtje, številni ekosistemi pa so poškodovani, kar povzroča resno škodo za družbo in gospodarstvo EU;

9.

poudarja, da se narava in gospodarski razvoj ne izključujeta; je prepričan, da je treba naravo bolj celovito vključiti v družbo, tudi v gospodarstvo in zasebna podjetja, da bi ustvarili trajnostno gospodarsko rast in sprejeli aktivne ukrepe za varstvo, obnovo in boljše upravljanje okolja; meni da mora zlasti prizadevanje za zmanjšanje izkoriščanja virov imeti osrednje mesto pri zbliževanju okoljskih in gospodarskih ciljev;

10.

poudarja, da izgubljanje biotske raznovrstnosti povzroča uničujoče ekonomske stroške za družbo, ki doslej v gospodarski in drugih politikah še niso bili ustrezno zajeti; meni, da je bistveno prepoznati, da so naložbe v biotsko raznovrstnost bistvene s socialno-ekonomskega vidika; ugotavlja, da je vsako šesto delovno mesto v EU do neke mere odvisno od narave in biotske raznovrstnosti; poudarja, da ima biotska raznovrstnost znaten potencial za ustvarjanje novih znanj in veščin, delovnih mest in poslovnih priložnosti; pozdravlja metode za merjenje gospodarske vrednosti biotske raznovrstnosti; meni, da lahko ti instrumenti prispevajo k povečanju ozaveščenosti, izboljšajo uporabo razpoložljivih sredstev in vodijo do boljšega odločanja;

11.

poziva Komisijo, naj okrepi vlogo biotske raznovrstnosti in ekosistemov v gospodarstvu, da bi prešli na zeleno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za spodbujanje zelene komponente evropskega semestra; poudarja, da je biotska raznovrstnost splošna družbena odgovornost, ki ne sme temeljiti samo na javnih izdatkih;

12.

meni, da bi morala biti gospodarska vrednost biotske raznovrstnosti prisotna v kazalnikih, ki so podlaga za sprejemanje odločitev in pri katerih se ne upošteva zgolj BDP, ne da bi to privedlo do spreminjanja biotske raznovrstnosti v tržno blago; je prepričan, da bo to prispevalo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; glede tega poziva k sistematični vključitvi vrednot biotske raznovrstnosti v nacionalne računovodske sisteme kot del spremljanja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja;

13.

poudarja, da EU in države članice niso izpolnile ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2010; glede na pomanjkanje napredka v smeri doseganja ciljev biotske raznovrstnosti do leta 2020 poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje dvoletna poročila, v katerih bosta Svet in Komisija podrobneje pojasnila stanje razprav, razloge za neizpolnjevanje ciljev ter strategijo za zagotavljanje skladnosti v prihodnje;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj nujno dajo večjo prednost doseganju ciljev za leto 2020; poziva k pristopu z več deležniki ter poudarja bistveno vlogo in polno udeležbo nacionalnih, regionalnih in lokalnih akterjev pri tem procesu; poudarja, da so v tem okviru bistveni tudi financiranje, večja ozaveščenost in večje razumevanje javnosti glede varstva biotske raznovrstnosti ter podpora zanjo; meni, da sta dobra politika obveščanja in zgodnje vključevanje vseh zadevnih akterjev, tudi socialno-ekonomskih, ključnega pomena pri doseganju teh ciljev;

15.

poziva EU, naj v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj zmanjša svoj odtis na biotsko raznovrstnost po vsem svetu, da bo ta v okviru ekoloških omejitev ekosistemov, to pa lahko doseže z napredkom pri doseganju glavnih ciljev na področju biotske raznovrstnosti in izpolnjevanjem zavez o njeni zaščiti; prav tako poziva EU, naj pomaga državam v razvoju pri njihovih prizadevanjih za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje njene trajnostne rabe;

16.

obžaluje počasen napredek držav članic pri izvajanju okoljske zakonodaje EU; poudarja, da je potrebnih več informacij o stanju glede izvajanja v državah članicah;

17.

poudarja, da je polno izvajanje in izvrševanje ter ustrezno financiranje direktiv o naravi temeljni pogoj za zagotovitev uspešnosti celotne strategije in doseganja njenega krovnega cilja; ker je na voljo le malo časa, poziva vse zadevne strani, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi to dosegle ter ustvarile široko podporo;

18.

poziva voditelje EU, naj upoštevajo pol milijona državljanov, ki so pozvali, naj se naša stroga naravovarstvena zakonodaja ohrani in bolje izvaja;

19.

poziva Komisijo, naj izboljša smernice, ki bi morale podpirati polno izvajanje in izvrševanje teh direktiv v skladu z veljavno sodno prakso; poziva Komisijo, naj večjo prednost nameni dialogu z državami članicami in vsemi upoštevnimi deležniki, tudi socialno-ekonomskimi, da bi spodbudili izmenjavo dobrih praks;

20.

priznava, da je ena od glavnih koristi direktiv o naravi ta, da v veliki meri pomagata zagotavljati enake konkurenčne pogoje po vsej EU, in sicer z zagotavljanjem osnovnega standarda varstva okolja, ki ga morajo vse države članice izpolnjevati skladno z zahtevami glede skupnih standardov in skladno z načelom vzajemnega priznavanja v okviru enotnega trga;

21.

ugotavlja, da je leta 2012 načrt upravljanja imelo samo 58 % območij Natura 2000; je zaskrbljen zaradi različnih stopenj izvajanja; poziva države članice, naj zaključijo določanje kopenskih in morskih območij Nature 2000 in po posvetovanju z vsemi deležniki pripravijo načrte upravljanja;

22.

poudarja, da je za upravljanje območij Natura 2000 v vsej EU sicer potrebnih najmanj 5,8 milijarde EUR, okoljske in socialno-ekonomske koristi, ki jih ta območja prinašajo, pa so letno vredne 200 do 300 milijard EUR; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo upravljanje območij Natura 2000 pregledno;

23.

se zaveda, da bodo zavarovana morska območja, opredeljena v okviru mreže Natura 2000, odločilno prispevala k dobremu okoljskemu stanju po okvirni direktivi o morski strategiji ter k uresničevanju globalnega cilja zaščite 10 odstotkov obalnih in morskih območij, ki je določen v 11. cilju glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, do leta 2020; obžaluje, da ta cilj še zdaleč ni dosežen;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj povečajo zbiranje podatkov in spremljanje habitatov in vrst, zlasti tam, kjer so večje vrzeli, da bi ocenili napredek pri doseganju teh ciljev;

25.

je zaskrbljen, ker še vedno nimamo natančnega vpogleda v financiranje ohranjanja narave po posameznih državah članicah; meni, da je naše poznavanje razmer na tem področju močno pomanjkljivo; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma opredelijo in vnesejo ustrezne proračunske vrstice v nacionalnih proračunih;

26.

znova poziva k sofinanciranju EU za upravljanje območij Natura 2000, ki naj dopolnjuje sredstva sklada za razvoj podeželja, strukturne in ribiške sklade, ter sredstva, ki jih zagotavljajo države članice;

27.

odločno poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo z natančnim izvrševanjem direktiv o naravi; poudarja, da je treba spoštovanje zakonodaje EU in njeno izvrševanje izboljšati, na primer z uporabo sorazmernih, učinkovitih in odvračilnih kazni;

28.

v zvezi s tem poziva k dodatnim prizadevanjem za ustavitev nezakonitega ubijanja in lova ptic s pastmi ter trgovine z njimi ter k razrešitvi lokalnih sporov, ki iz tega izhajajo; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nova orodja za odkrivanje nezakonitih dejavnosti na območjih Natura 2000;

29.

poziva Komisijo, naj do leta 2017 predstavi poseben predlog o razvoju vseevropskega omrežja za zeleno infrastrukturo (TEN-G); spodbuja k skupnemu razvoju strategije za evropske zelene koridorje za določene vrste divjih živali, v povezavi z državami članicami;

30.

poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma oblikujejo in začnejo izvajati okvire za opredelitev prednostnih nalog na področju obnove ekosistemov;

31.

poziva države članice, naj prednostno obravnavajo cilj obnovitve 15 % poškodovanih ekosistemov do leta 2020 in naj uporabijo odobrena proračunska sredstva, ki so za ta namen na voljo v večletnem finančnem okviru; poziva Komisijo, naj pripravi smernice, kako naj se ta sredstva uporabijo za obnovo degradiranih ekosistemov in na splošno za varstvo biotske raznovrstnosti;

32.

želi spomniti, kako zelo pomembna sta kmetijstvo in gozdarstvo pri doseganju tega cilja in da je treba zanju poiskati trajnostne rešitve;

33.

se zaveda škodljivega vpliva onesnaženja zraka na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, kjer kritična obremenitev z dušikovimi hranili in zakisanost kažeta, kolikšen pritisk je na naravne ekosisteme in raznovrstnost vrst;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v biotsko raznovrstnost in tako podpirajo zmožnost podjetij za inovacije, zlasti v ekološkem inženirstvu;

35.

ugotavlja, da je vključitev ohranjanja narave v druge politike še vedno ključnega pomena in poudarja bistveno vlogo kmetijstva in gozdarstva v tem pogledu;

36.

poudarja, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti bistveno za proizvodnjo hrane in krme ter zato v bistvenem interesu kmetov; poudarja pomen pristopa z več deležniki, na podlagi katerega se kmetje in gozdarji tudi aktivno vključujejo in spodbujajo k skupnem reševanju teh izzivov;

37.

opozarja, da skupna kmetijska politika že ima na voljo instrumente za obnovitev, ohranjanje in krepitev ekosistemov, na primer instrument površin z ekološkim pomenom; poudarja, da se obnovitev, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, tudi tistih, ki so vključeni v območja Nature 2000, poudarja kot eno od šestih ključnih prednostnih nalog za razvoj podeželja v EU;

38.

obžaluje, da še ni bilo doseženo merljivo izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, vendar priznava, da je še prezgodaj za ocenjevanje dejanske učinkovitosti te reformirane politike; pozdravlja namen Komisija, da oceni napredek v zvezi z izvajanjem skupne kmetijske politike, in odločno poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo, ocenjujejo in po potrebi povečujejo učinkovitost zelenih ukrepov –tudi ocenjevanja prožnosti držav članic – ter upoštevnih ukrepov na področju razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike; poziva Komisijo, naj svoje ugotovitve upošteva pri vmesnem pregledu skupne kmetijske politike;

39.

poziva države članice, naj bolje izkoristijo že obstoječe instrumente skupne kmetijske politike in kohezijske politike za pomoč kmetom in gozdarjem pri doseganju ciljev biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba skupaj s trajnostnimi rešitvami za kmetijstvo in gozdarstvo spodbujati trajnostno uporabo rastlinskih genskih virov in tradicionalnih kmetijskih sort;

40.

poudarja, da bi morale biti površine z ekološkim pomenom v prvi vrsti območja za varstvo in spodbujanje procesov ekološkega kmetovanja, na primer opraševanja in ohranjanja tal; poziva Komisijo, naj objavi podatke o tem, koliko držav članic na površinah z ekološkim pomenom dovoli uporabo pesticidov in gnojil, odkar velja Uredba (EU) št. 1307/2013;

41.

poziva Komisijo, naj zaradi preglednosti objavi obrazložitve držav članic, zakaj so se odločile za zelene ukrepe;

42.

vztraja, da morajo Komisija in države članice zagotoviti, da bodo finančna sredstva v okviru skupne kmetijske politike preusmerjena s subvencioniranja za okolju škodljivih dejavnosti na financiranje trajnostnih kmetijskih praks in ohranjanje povezane biotske raznovrstnosti;

43.

poudarja, da je treba zaščititi kmetijsko biotsko raznovrstnost v državah v razvoju, da bi zagotovili prehransko varnost; zato poziva Komisijo, naj v državah v razvoju investira v agroekologijo, v skladu s priporočili posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane;

44.

poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostni razvoj svetovnih gozdov z zagotavljanjem ekoloških procesov, biotske raznovrstnosti in produktivnosti gozdov in s spoštovanjem pravic domorodnih ljudstev do ohranjanja gozdnih virov; poleg tega poziva Komisijo, naj prepove uničevanje naravnih gozdov, zavaruje ogrožene vrste ter prepove strupene pesticide in sajenje gensko spremenjenih dreves;

45.

poziva Komisijo, naj v okviru svoje strategije za biotsko raznovrstnost bolj upošteva tropske gozdove, in sicer zato, ker združujejo ekosisteme, habitate in zlasti ogrožene občutljive vrste ter zaradi njihove ključne vloge pri okoljskem ravnovesju in podnebju ter družbene in kulturne funkcije pri avtohtonem prebivalstvu;

46.

poziva države članice k razvoju in izvajanju načrtov za gospodarjenje z gozdovi, da bi izboljšali stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst ter omogočili večjo razpoložljivost informacij; poziva Komisijo, naj zaradi zagotovitve skladnosti in primerljivosti pripravi merila in standarde za zbiranje podatkov o gozdni biotski raznovrstnosti;

47.

opozarja na potencialno grožnjo, ki jo za biotsko raznovrstnost predstavljata vse večje povpraševanje po biogorivih in vse večji pritisk na države v razvoju, da jih proizvajajo s pretvorbo in degradacijo habitatov in ekosistemov, kot so mokrišča in gozdovi;

48.

poziva, naj bodo socialna in okoljska merila za trajnost za proizvodnjo biomase skladen del okvira, ki ga določa direktiva o obnovljivih virih energije; meni, da je treba nujno razviti standarde trajnosti za vse sektorje, v katerih se lahko uporablja biomasa, skupaj z merili za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovili, da energija iz biomase ne bi prispevala k podnebnim spremembam ali postala dodatno gonilo za prisvajanje zemljišč in neustrezno prehransko varnost;

49.

je zaskrbljen, ker se 90 % palmovega olja, ki se porabi na svetu, proizvede v Indoneziji in Maleziji na račun gozdov šote, ki jih požgejo zato, da naredijo prostor za velike plantaže akacij in oljnih palm; poudarja, da je na podlagi študije Svetovne banke Indonezija prav zaradi gozdnih požarov postala tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj pravilno in sproti izvajajo prenovljeno skupno ribiško politiko ter uporabljajo pristop upravljanja ribištva na podlagi ekosistema z namenom, da dosežejo cilj največjega trajnostnega donosa, med drugim s spodbujanjem trajnostnih in inovativnih ribolovnih metod; poudarja, da je pomembno zmanjšati onesnaženost, da bi med drugim ohranili morsko biotsko raznovrstnost in staleže ter podprli gospodarsko rast prek modrega gospodarstva;

51.

poudarja bistveni pomen morskih ekosistemov in virov kot temelja za trajnostni razvoj obalnih držav; poziva države članice, naj v celoti izvajajo prejšnje zaveze ter sodelujejo z vladami na svetovni, regionalni in nacionalni ravni, da bi dosegli pomembno povečanje ambicij in stopnjevanje ukrepov za doseganje pravičnega ter ekonomsko in ekološko trajnostnega ribištva;

52.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo imela EU vodilno vlogo pri doseganju sporazuma v okviru Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti, ki presega jurisdikcijo držav;

53.

poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in tretjimi državami za izboljšanje izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 o nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu;

54.

poziva Komisijo in države članice, naj z izvajanjem projektov za zmanjšanje kemičnega, fizičnega in mikrobiološkega onesnaževanja izboljšajo okoljsko kakovost morij EU ter tako čim bolj povečajo trajnost pomorskega prometa in zavarujejo biotsko raznovrstnost, ki jo ta promet neizogibno ogroža; v zvezi s tem ugotavlja, da 12,7 milijona ton plastike (5 % skupne proizvodnje) vsako leto konča v oceanih, kamor pride po kanalizaciji, vodnih pritokih in iz obalnih odlagališč, kar ogroža okolje in biotsko raznovrstnost vsega planeta;

55.

odločno poziva Komisijo, naj nemudoma in v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1143/2014 določi natančen in izčrpen seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki so razlog za zaskrbljenost v Uniji, s pogojem, da ta seznam ne bo omejen na določeno število vrst in bo vključeval celovite in skladne ukrepe za izvajanje, podprte z ustreznimi sredstvi, katerih namen bi bil doseganje ciljev; poudarja pomen nenehnega posodabljanja tega seznama in izvajanja dodatnih ocen tveganja za vrste, da bo zakonodaja o invazivnih tujerodnih vrstah lahko delovala kot močan vzvod;

56.

poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o ravnanju z ladijskimi balastnimi vodami, da bi preprečili širjenje invazivnih tujerodnih vrst s prevozom po morju in celinskih vodah, ter prispevali k izvajanju in doseganju cilja;

57.

poziva države članice, naj spremljajo uvoz eksotičnih vrst na svoje ozemlje in naj o tem redno poročajo Komisiji in drugim državam članicam; poziva, da je treba bolj omejiti uvoz in zasebno last ogroženih vrst, vključno s primati, plazilci in dvoživkami;

58.

poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2020 postopoma odpravijo subvencije s škodljivim učinkom na okolje in zagotovijo, da bodo ocene teh subvencij dokončane do leta 2016 ter da bodo zahteve o poročanju vključene v ustrezna sektorska področja politike EU; odločno poziva Komisijo in države članice, naj v celoti potrdijo in olajšajo prehod v krožno gospodarstvo;

59.

poziva ostale države članice, naj pred zasedanjem Konference pogodbenic Kjotskega protokola decembra 2016 ratificirajo protokol iz Nagoje o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove rabe;

60.

spominja, da EU na svetovni ravni pomembno prispeva k boju proti izgubi biotske raznovrstnosti in da je skupaj s svojimi državami članicami glavna donatorica sredstev za njeno ohranjanje ter največja donatorica uradne razvojne pomoči zanjo;

61.

pozdravlja vodilni projekt Komisije B4Life za obdobje 2014–2020, vendar meni, da bi morala EU povečati svoj prispevek, da bi preprečila globalno izgubo biotske raznovrstnosti, ter poziva EU in njene države članice, naj uresničijo svoje zaveze iz Hyderabada, do bodo do leta 2015 podvojile skupne tokove finančnih sredstev, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, v države v razvoju, ter ohranile to raven vsaj do leta 2020;

62.

poudarja, da kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami in propadom habitatov, neposredno ogrožajo globalno biotsko raznovrstnost; priznava, da je izpustitev trgovanja s prostoživečimi vrstami in pomanjkanje ukrepov v zvezi z udeležbo EU v konvenciji CITES velika vrzel v strategiji EU za biotsko raznovrstnost; poudarja, da so nujno potrebni usklajeni ukrepi za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami; poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen akcijski načrt za boj proti nedovoljeni trgovini z divjimi živalmi in rastlinami ter proizvodi, ki se pridobivajo iz njih, ter poziva k sprejetju podobnih ukrepov za reševanje problema krčenja in propadanja gozdov;

63.

poudarja, da so direktive o naravi mejnik za politiko o naravi ne le v EU, ampak tudi na mednarodni ravni; meni, da je mogoče direktive o naravi zaradi njihove jedrnate, skladne in dosledne oblike šteti nekako za pametno pravno ureditev, ki je bila sprejeta, še preden se je o tej temi sploh govorilo;

64.

poudarja, da je Natura 2000 še vedno razmeroma mlada mreža, ki še zdaleč ni uresničila svojega celotnega potenciala; meni, da direktive o naravi ostajajo pomembne in da najboljše prakse na področju izvajanja dokazujejo njihovo učinkovitost; poudarja, da je v direktivah o varstvu narave veliko prožnosti, vključno z možnostjo za prilagoditev glede na tehnični in znanstveni napredek; ugotavlja, da sta pametno izvajanje in mednarodno sodelovanje bistvena za doseganje ciljev biotske raznovrstnosti;

65.

nasprotuje morebitni reviziji direktiv o naravi, saj bi ta ogrozila izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost, pripeljala do daljšega obdobja pravne negotovosti, s tveganjem, da bi to privedlo do oslabljenega pravnega varstva in financiranja, kar bi bilo slabo za naravo, ljudi in gospodarstvo; v zvezi s tem poudarja, da bi moralo preverjanje programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za direktivi o naravi, ki poteka, biti osredotočeno na boljše izvajanje;

66.

je prepričan, da vse težave pri doseganju ciljev direktiv o naravi in uresničevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost na splošno niso povezane s samo zakonodajo, ampak predvsem z njenim nepopolnim, večsmernim in neustreznim izvajanjem ter vključevanjem v druga področja politik;

67.

poudarja, da je v direktivah o naravi veliko prostora za prožnost, kar pri njihovem izvajanju olajšuje upoštevanje gospodarskih, socialnih, kulturnih in regionalnih zahtev, kot je zapisano v direktivi o habitatih; vseeno odločno poziva Komisijo, naj pojasni smernice za njihovo razlago in izvajanje, da bi se izognili spornim točkam oz. jih razrešili;

68.

poziva, naj se natančno preučita vloga velikih plenilcev in morebitna uvedba prilagoditvenih ukrepov, da se ohranijo biotska raznovrstnost, kmetijska krajina in večstoletna praksa paše živine na gorskih območjih;

69.

priznava, da je naravovarstvena zakonodaja EU koristna za ohranjanje ekosistemov, habitatov in vrst na zavarovanih območjih; kljub temu obžaluje, da so najbolj oddaljene francoske regije, ki so edinstveni rezervati živalskih in rastlinskih vrst in predstavljajo pomemben delež evropske in globalne biotske raznovrstnosti, izključene iz tega zakonodajnega okvira pa tudi iz vseh drugih zakonodajnih okvirov, ki so prilagojeni njihovim posebnim značilnostim; kljub temu opozarja na uspeh projektov v teh regijah, financiranih s programom LIFE+, in evropske pobude BEST za okrepitev ohranjanja biotske raznovrstnosti in prilagoditev podnebnim spremembam v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in teritorijih;

70.

poziva Komisijo, naj v okviru pripravljalnega ukrepa BEST uvede trajnostni mehanizem za financiranje varstva biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in teritorijih;

71.

vidi izgubo biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih naravnih območij kot vrzel v strategiji; spodbuja Komisijo in države članice, naj v okviru sodelovanja z lokalnimi organi in civilno družbo zberejo informacije o teh habitatih in vrstah ter oblikujejo ustrezne okvire za preprečevanje drobitve habitatov in neto izgube biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov;

72.

meni, da mora ta okvir vsebovati sklop dopolnilnih ukrepov, ki obravnavajo temeljne vzroke za izgubo biotske raznovrstnosti ter izboljšujejo vključevanje biotske raznovrstnosti v sektorske politike, tudi kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko in promet;

73.

spodbuja države članice, naj s pobudami v okviru mestnega načrtovanja zagotovijo skrbno premišljeno uporabo prostora in ustrezno zaščito mreže Natura 2000, ohranijo odprte prostore, pri čemer naj se raje odločijo za pašništvo kot za opuščanje obdelovalnih površin, ki povečuje naravna tveganja (plazovi, blatni tokovi, premikanje tal), in vzpostavijo skladno omrežje modro-zelene infrastrukture od podeželskih do mestnih območij, hkrati pa poskrbijo za potrebno pravno varnost za gospodarske dejavnosti; poziva Komisijo, naj pripravi pregled najboljših praks na tem področju;

74.

meni, da je za bolj učinkovito in ciljno usmerjeno uporabo razpoložljivih virov bistvenega pomena, da Komisija pripravi posebna merila za finančni sklad za naravni kapital, ki morajo zagotavljati, da projekti prinašajo ustrezne, pozitivne in znanstveno podprte rezultate za biotsko raznovrstnost; meni, da bi bilo treba projekte LIFE povezati s financiranjem iz drugih programov, kot so strukturni skladi, da bi razširili in ponovili uspešne projekte po vsej EU ter ustvarili večji multiplikacijski učinek;

75.

poziva Komisijo, naj razširi pristop financiranja biotske raznovrstnosti iz več skladov, in poziva k boljši povezavi med različnimi finančnimi instrumenti;

76.

poziva Komisijo in države članice, naj zaradi vključevanja ciljev za biotsko raznovrstnost izboljšajo skladnost med ustreznimi sektorskimi politikami, obenem pa zagotovijo, da bo prihodnji večletni finančni okvir vseboval jamstva, da ne bo prihajalo do neto skupnih izgub pri biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah;

77.

poziva Komisijo, naj ustanovi skupino na visoki ravni za naravni kapital, ki bi te cilje uresničevala tako, da bi jim dala večjo politično prepoznavnost in prednost;

78.

obžaluje, da okoljska zakonodaja EU ni predmet usklajenih in učinkovitih okoljskih inšpekcijskih in nadzora, namenjenih odkrivanju in preprečevanje kršitev okoljske zakonodaje v različnih sektorjih, tudi na zavarovanih območjih ohranjanja narave; pozdravlja pripravljalno delo za okvir EU za okoljske inšpekcijske preglede in poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja pripravi zakonodajni predlog;

79.

poudarja pomen inovacij, raziskav in razvoja za doseganje ciljev direktiv o naravi, ter poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo zlasti na povezave med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in koristmi za zdravje ljudi in gospodarsko blaginjo, ter usklajujejo ukrepe za zbiranje podatkov; želi spomniti, da še vedno obstajajo velike vrzeli v poznavanju stanja morskih ekosistemov in ribiških virov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo podatki o učinku ribištva in akvakulture na širše okolje zbrani in javno objavljeni;

80.

poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi politik, ki jih že izvajajo v državah članicah, čimprej oblikujejo evropsko pobudo za opraševalce, pri čemer naj namenijo posebno pozornost odpornosti rastlin na škodljivce, ki prizadene čebele in druge opraševalce, ter predstavijo predloge za okvirno direktivo o tleh, direktivo o dostopu do pravnega varstva in revidiran pravni okvir EU za okoljske inšpekcijske preglede;

81.

z zaskrbljenostjo poudarja, da je vse več znanstvenih dokazov o negativnih učinkih, ki jih imajo lahko neonikotinoidni pesticidi na bistvene storitve, kot sta opraševanje in naravno varstvo pred škodljivci; zato poziva Komisijo, naj ohrani prepoved uporabe neonikotinoidov;

82.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti uporabljajo načelo previdnosti pri izdaji dovoljenj za uporabo in sproščanje živih spremenjenih organizmov v okolje, da se prepreči kakršen koli negativni vpliv na biotsko raznovrstnost;

83.

poudarja pomen programa LIFE za okolje, zlasti podprogramov narava in biotska raznovrstnost, da bi zavarovali in okrepili biotsko raznovrstnost v Evropi;

84.

je trdno prepričan, da se okolje in inovacije dopolnjujejo, in posebej opozarja na rešitve, ki temeljijo na naravi ter ponujajo ekonomsko in okoljsko pametne odgovore na izzive, kot so podnebne spremembe, pomanjkanje surovin, onesnaževanje in protimikrobna odpornost; poziva zadevne deležnike, naj te pozive uvrstijo v program Obzorje 2020; poziva države članice, naj bodo učinkovitejše pri puščanju prostora za regulacijo, da bi omogočile pametne rešitve, ki dajejo dobre rezultate glede biotske raznovrstnosti;

85.

poudarja neločljivo povezanost vprašanj, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami in pomanjkanjem surovin; želi spomniti, da bo ohranjanje podnebnih sprememb pod 2 oC v primerjavi s predindustrijsko dobo bistveno za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti; hkrati opozarja, da številni ekosistemi delujejo kot zaščita pred naravnimi nevarnostmi, s čimer prispevajo k strategijam za prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blažitev;

86.

poziva Komisijo in države članice, naj to upoštevajo, tako da do leta 2020 zagotovijo polno vključitev strategije EU za biotsko raznovrstnost v stališče EU v razpravah o novem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah, zlasti v luči dejstva, da je v skladu s projektom ROBIN, ki ga financira EU, zaščita biotske raznovrstnosti del rešitve za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti ker imajo tropski gozdovi potencial za 25-odstotno zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov;

87.

poziva Komisijo, naj v svoje mednarodne sporazume vključi vprašanja, povezana z okoljem in podnebnimi spremembami, ter naj izvede okoljske analize, ki bodo osredotočene na možnosti zaščite in izboljšanja biotske raznovrstnosti; poudarja, da je pomembno sistematično ugotavljati in ocenjevati potencialne učinke na biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi ugotovitev študije o opredelitvi in ublažitvi negativnih učinkov, ki jih ima povpraševanje EU po nekaterih dobrinah na biotsko raznolikost v tretjih državah, in sicer tako, da predlaga možne načine, kako preprečiti ali čim bolj zmanjšati izgubo svetovne biotske raznovrstnosti, ki jo povzročajo določeni vzorci proizvodnje in porabe v EU;

88.

poziva države članice, naj na podlagi previdnostnega načela in načela, da je treba sprejeti preventivne ukrepe, ob upoštevanju tveganj in negativnih učinkov hidravličnega lomljenja za pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov na podnebje, okolje in biotsko raznovrstnost, ter vrzeli, opredeljenih v regulativnem okviru EU za dejavnosti, povezane s plinom iz skrilavca, ne odobrijo novih dejavnosti hidravličnega lomljenja v EU;

89.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo upoštevanje guadeloupskega časovnega načrta, ki je bil sprejet oktobra 2014, in vzpostavijo potrebna orodja za varstvo biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in teritorijih;

90.

poudarja globalno vlogo strategije EU za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj vključi določbe o biotski raznovrstnosti v trgovinska pogajanja, ki potekajo, in zagotovi vključitev ciljev za biotsko raznovrstnost v trgovinske politike EU;

91.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/14

—

ob upoštevanju peticij državljanov EU s težavami pri branju, zlasti peticije 924/2011, ki jo je vložil Dan Pescod (državljan Združenega kraljestva) v imenu Evropske zveze slepih/Kraljevega državnega inštituta za slepe, o dostopu slepih do knjig in ostalih tiskovin,

—

ob upoštevanju Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (Marakeška pogodba),

—

ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju člena 216(2) Poslovnika,

A.

ker je bilo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije leta 2010 v Evropi 2 550 000 slepih in 23 800 000 slabovidnih oseb, kar pomeni 26 350 000 slepih in slabovidnih;

B.

ker je slepim in slabovidnim v razvitih državah v dostopnih oblikah na voljo samo 5 % vseh objavljenih knjig, v državah v razvoju pa manj kot 1 %;

C.

ker so EU in njene države članice podpisnice Konvencije OZN o pravicah invalidov;

D.

ker so EU in države članice aprila 2014 podpisale Marakeško pogodbo, s čimer so se politično zavezale k njeni ratifikaciji;

E.

ker je odbor Konvencije OZN o pravicah invalidov spodbudil Evropsko unijo, naj v sklepnih ugotovitvah o izvirnem poročilu Evropske unije o izvajanju konvencije čim prej sprejme vse ustrezne ukrepe za ratifikacijo in izvajanje Marakeške pogodbe;

F.

ker je Komisija predstavila predlog sklepa Sveta o sklenitvi Marakeške pogodbe v imenu Evropske unije (COM(2014)0638);

1.

želi opomniti, da člena 24 in 30 Konvencije OZN o pravicah invalidov določata pravico invalidov do izobraževanja brez diskriminacije in na podlagi enakih možnosti ter obenem zagotavljata, da zakoni o varstvu intelektualne lastnine ne bodo nerazumno ali diskriminacijsko ovirali dostopa invalidov do kulturnega gradiva;

2.

izraža globoko ogorčenje, ker je sedem držav članic EU oblikovalo manjšinski blok, ki onemogoča postopek ratifikacije Marakeške pogodbe; poziva Svet in države članice, naj pospešijo postopek ratifikacije brez zahteve po predhodnem pregledu pravnega okvira EU ali odločitvi Sodišča Evropske unije;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, državam članicam, Evropski komisiji in Odboru Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/15

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) in zlasti členov 7(3) in 19(3) Uredbe,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju dejstva, da je 18. novembra 2015 Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 glasoval za to, da ne poda mnenja,

—

ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 16. julija 2015 (3),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je družba Bayer CropScience AG 24. junija 2011 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 belgijskemu pristojnemu organu predložila vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo sojo FG72, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg;

B.

ker gensko spremenjena soja MST-FGØ72-2 , kot je opisana v vlogi, izraža beljakovino 2mEPSPS, ki povzroča odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata, in beljakovino HPPD W336, ki omogoča odpornost proti herbicidom na osnovi izoksaflutola; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi (5);

C.

ker je stalni odbor 18. novembra 2015 z glasovanjem o osnutku izvedbenega sklepa Komisije odločil, da ne bo podal mnenja o tem sklepu;

D.

ker je Komisija 22. aprila 2015 v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sklepe o odobritvi sprejema v skladu z veljavno zakonodajo brez podpore mnenj držav članic v odboru ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločitve, ki naj bi bila predvsem izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme;

E.

ker je Parlament 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 (6), ker se gensko spremenjeni organizmi sicer pridelujejo na ozemlju držav članic, a trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved trgovine in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.

meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (7), tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8) dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali, okolja ter interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

2.

poziva Komisijo, naj osnutek izvedbenega sklepa umakne;

3.

poziva Komisijo, naj na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži nov zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, pri čemer naj upošteva pogosto izražene nacionalne pomisleke, ki ne zadevajo le vprašanj v zvezi z varnostjo gensko spremenjenih organizmov za zdravje ali okolje;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/17

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 (MON-877Ø8-9 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) in zlasti členov 7(3) in 19(3) Uredbe,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju dejstva, da je 18. novembra 2015 Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 glasoval za to, da ne poda mnenja,

—

ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 18. junija 2015 (3),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je družba Monsanto Europe S.A. 23. marca 2012 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 nizozemskemu pristojnem organu predložila vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg;

B.

ker gensko spremenjena soja MON-877Ø8-9 × MON-89788-1, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovine DMO, ki povzročajo odpornost proti herbicidom na osnovi aktivnih snovi dikamba, in beljakovino CP4 EPSPS, ki povzroča odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi (5);

C.

ker je stalni odbor 18. novembra 2015 z glasovanjem o osnutku izvedbenega sklepa Komisije odločil, da ne bo podal mnenja o tem sklepu;

D.

ker je Komisija 22. aprila 2015 v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sklepe o odobritvi sprejema v skladu z veljavno zakonodajo brez podpore mnenj držav članic v odboru ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki naj bi bila predvsem izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme;

E.

ker je Parlament 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 (6), ker se gensko spremenjeni organizmi sicer pridelujejo na ozemlju držav članic, a trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved trgovine in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.

meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (7), tj. v skladu z splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8) dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali, okolja ter interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

2.

poziva Komisijo, naj osnutek izvedbenega sklepa umakne;

3.

poziva Komisijo, naj na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži nov zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, pri čemer naj upošteva pogosto izražene nacionalne pomisleke, ki ne zadevajo le vprašanj v zvezi z varnostjo gensko spremenjenih organizmov za zdravje ali okolje;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/19

—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788 (MON-877Ø5-6 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1) in zlasti členov 7(3) in 19(3) Uredbe,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju dejstva, da je 18. novembra 2015 Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 glasoval za to, da ne poda mnenja,

—

ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 16. julija 2015 (3),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (4),

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

—

ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.

ker je družba Monsanto Europe S.A. 11. avgusta 2011 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 nizozemskemu pristojnem organu predložila vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo sojo MON 87705 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg;

B.

ker ima gensko spremenjena soja MON-877Ø5-6 × MON-89788-1, kot je opisana v vlogi, manj izraženo Δ12-desaturazo maščobnih kislin (FAD2) in tioesterazo palmitoil acilprenašalnega proteina (FATB), posledica česar je višja vsebnost oleinske kisline in manjša vsebnost linolne kisline, ter izraža beljakovino CP4 EPSPS, ki povzroča odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi (5);

C.

ker je stalni odbor 18. novembra 2015 z glasovanjem o osnutku izvedbenega sklepa Komisije odločil, da ne bo podal mnenja o tem sklepu;

D.

ker je Komisija 22. aprila 2015 v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sklepe o odobritvi sprejema v skladu z veljavno zakonodajo brez podpore mnenj držav članic v odboru ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki naj bi bila predvsem izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme;

E.

ker je Parlament 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 (6), ker se gensko spremenjeni organizmi sicer pridelujejo na ozemlju držav članic, a trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved trgovine in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.

meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (7), tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8) dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali, okolja ter interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

2.

poziva Komisijo, naj osnutek izvedbenega sklepa umakne;

3.

poziva Komisijo, naj na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži nov zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, pri čemer naj upošteva pogosto izražene nacionalne pomisleke, ki ne zadevajo le vprašanj v zvezi z varnostjo gensko spremenjenih organizmov za zdravje ali okolje;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/21

—

ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) (1), ki je začel veljati januarja 1995 kot izid urugvajskega kroga pogajanj v okviru STO,

—

ob upoštevanju poročila z dne 21. aprila 2011 o posebnem pogajalskem srečanju o trgovini s storitvami, ki ga je predsednik sveta za trgovino s storitvami pri STO, veleposlanik Fernando de Mateo, pripravil za odbor za trgovinska pogajanja (2),

—

ob upoštevanju izjave skupine „Really Good Friends of Services“ (Zelo dobri prijatelji storitev) z dne 5. julija 2012 (3),

—

ob upoštevanju direktiv EU za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA), ki jih je Svet sprejel 8. marca 2013, 10. marca 2015 pa je preklical njihovo tajnost in jih objavil (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o začetku pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah (5),

—

ob upoštevanju političnih smernic predsednika Junckerja z dne 15. julija 2014, namenjenih novi Komisiji, z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

—

ob upoštevanju končnega poročila o začetku z dne 17. julija 2014, ki ga je za Komisijo pripravilo podjetje Ecorys, z naslovom Trade Sustainable Impact Assessment in support of negotiations on a plurilateral Trade in Services Agreement (TiSA) (Ocena učinka na vzdržnost trgovine za pogajanja o večstranskem sporazumu o storitvah (TiSA)) (6),

—

ob upoštevanju dokumentov za pogajanja, ki so jih predložile vse pogodbenice sporazuma TiSA, zlasti tistih, katerih tajnost je Komisija preklicala in jih objavila 22. julija 2014, vključno s prvotno ponudbo EU (7),

—

ob upoštevanju izjave komisarke Cecilie Malmström z dne 5. februarja 2015 o mobilnosti pacientov v sporazumu TiSA (8),

—

ob upoštevanju skupne izjave EU – ZDA z dne 20. marca 2015 o javnih storitvah (9) v okviru pogajanj o sporazumu TiSA in čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP),

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,

—

ob upoštevanju člena 39 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki obravnava varstvo osebnih podatkov, in člena 12 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 2 in 3 PEU in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki spodbujajo enakost spolov kot eno od osnovnih vrednot EU,

—

ob upoštevanju členov 14 in 106 PDEU ter priloženega protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2003 o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (GATS) v okviru STO, vključno s kulturno raznolikostjo (10),

—

ob upoštevanju člena 21 PEU,

—

ob upoštevanju členov 207 in 218 PDEU,

—

ob upoštevanju načela usklajenosti politik za razvoj, določenega v Pogodbi o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za regije o lokalni in regionalni razsežnosti sporazuma o trgovini s storitvami (TiSA) (CDR 2700/2015),

—

ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0009/2016),

A.

ker bi morala pogajanja o sporazumu TiSA doseči učinkovite mednarodne predpise, ne pa slabše notranje predpise;

B.

ker je sporazum TiSA v sedanji obliki in s sedanjimi člani pogajanj večstranski sporazum, vendar bi si morali prizadevati, da bo končni dogovor dosegel kritično maso, da bi lahko postal večstranski dogovor v okviru STO;

C.

ker mora vsak trgovinski sporazum zagotoviti več pravic in nižje cene za evropske potrošnike, ustvariti več delovnih mest in zaščititi delavce; ker mora prav tako prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti gospodarskih družb na svetovni ravni ter enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja; ker bi morala trgovinska politika prispevati k agendi za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in agendi OZN za trajnostni razvoj po letu 2015 ter biti z njima v celoti usklajena;

D.

ker mora biti vsak trgovinski sporazum namenjen odpiranju trgov za naša podjetja v tujini in zagotavljanju varnostne mreže za naše državljane doma; ker bi moral sporazum TiSA izboljšati dostop do tujih trgov, spodbujati primere najboljše prakse in oblikovati globalizacijo, da bi zagotovili, da bo odražal vrednote, načela in interese EU in njenim podjetjem pomagal uspevati v obdobju globalnih vrednostnih verig; ker pravice potrošnikov ter socialni in okoljski standardi niso trgovinske prepreke, pač pa gradniki strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, o katerih se ni mogoče pogajati; ker mora trgovinska politika EU spoštovati cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU; ker zagotavljanje storitev v EU temelji na načelih univerzalnega dostopa, kakovosti, varnosti, cenovne dostopnosti in enake obravnave, ki jih je treba vseskozi zagotavljati v vseh mestih in regijah; ker bi morala EU spodbujati enakost spolov na mednarodni ravni;

E.

ker so v okviru globalizacije, storitvene naravnanosti in digitalizacije naših gospodarstev in mednarodne trgovine potrebni nujni politični ukrepi za izboljšanje mednarodnih pravil; ker je v bistvenem interesu EU, da se okrepijo svetovna trgovinska pravila za urejanje svetovnih oskrbovalnih verig; ker večstranski trgovinski sistem ostaja najučinkovitejši okvir za odprto in pravično trgovino po vsem svetu;

F.

ker je sporazum TiSA priložnost, da EU utrdi svoj položaj največje izvoznice storitev na svetu, ki je v letu 2013 zagotovila 25 % svetovnega izvoza storitev in imela trgovinski presežek v višini 170 milijard EUR; ker se je vrednost izvoza storitev EU v zadnjih 10 letih podvojila in v letu 2014 dosegla 728 milijard EUR; ker storitveni sektor zaposluje skoraj 70 % delovne sile EU in zagotavlja 40 % vrednosti blaga, izvoženega iz Evrope; ker bo 90 % novih delovnih mest v EU v obdobju 2013–2025 ustvarjenih v storitvenem sektorju; ker bi lahko ta sporazum spodbudil ustvarjanje delovnih mest v EU;

G.

ker je trgovina s storitvami gonilo za ustvarjanje delovnih mest in rast v EU, kar bi lahko s sporazumom TiSA še okrepili;

H.

ker so številni pomembni trgi, tudi v gospodarstvih v vzponu, evropskim podjetjem še zmeraj nedostopni; ker nepotrebne ovire za trgovino s storitvami, ki s pretvorbo v ustrezne tarife znašajo 15 % za Kanado, 16 % za Japonsko, 25 % za Južno Korejo, 44 % za Turčijo in 68 % za Kitajsko, še naprej preprečujejo evropskim podjetjem, da bi v celoti izkoristila prednosti svoje konkurenčnosti; ker je EU, kjer tarifni ekvivalent omejitev za storitve znaša samo 6 %, znatno bolj odprta kot večina njenih partneric; ker bi morala EU izkoristiti svoj položaj najpomembnejše uvoznice in izvoznice storitev ter s pomočjo vzajemnega tržnega dostopa in poštene konkurence zagotoviti enake konkurenčne pogoje;

I.

ker necarinske ovire, ki povprečno predstavljajo več kot 50 % stroška čezmejnih storitev, nesorazmerno prizadenejo mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tretjino izvoznikov storitev v EU in pogosto nimajo potrebnih človeških in finančnih virov za premagovanje teh ovir; ker bi odprava nepotrebnih ovir olajšala internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, če bi jih bilo mogoče odpraviti brez ogrožanja izpolnjevanja ciljev javne politike, na katerih temeljijo; ker bi bilo treba ohraniti ukrepe, potrebne za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike;

J.

ker globalizacija vrednostnih verig veča delež uvoza v domači proizvodnji in izvozu; ker sta trgovina z blagom in trgovina s storitvami povezani in so za ureditev oskrbovalnih verig potrebna svetovna pravila; ker so v okviru globalnih vrednostnih verig zavezujoči osnovni mednarodni standardi postali še pomembnejši za preprečevanje nadaljnjega tekmovanja v zniževanju standardov, pa tudi socialnega in okoljskega dampinga;

K.

ker je treba okrepiti zaupanje državljanov v trgovinsko politiko EU z zagotavljanjem ne le dobrih rezultatov na področju zaposlovanja in ustvarjanja bogastva za državljane in podjetja, pač pa tudi z zagotavljanjem najvišje ravni preglednosti, sodelovanja in odgovornosti, z vodenjem stalnega dialoga s socialnimi partnerji, civilno družbo, lokalnimi in regionalnimi organi ter drugimi primernimi deležniki, pa tudi z določanjem jasnih smernic v pogajanjih;

L.

ker se večina zavez v časovnem načrtu EU nanaša na nacionalno zakonodajo držav članic; ker izvrševanje zavez zadeva predvsem regionalne in lokalne vlade;

M.

ker varstvo podatkov ni ekonomsko breme, temveč vir gospodarske rasti; ker ima obnova zaupanja v digitalni svet ključni pomen; ker so podatkovni tokovi nujni za trgovino s storitvami, vendar ne smejo v nobenem primeru ogroziti pravnega reda EU na področju varstva podatkov in pravice do zasebnosti;

N.

ker je Parlament v resoluciji z dne 4. julija 2013 o začetku pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah pozval Komisijo, da sprejeme nadaljnje ukrepe v zvezi z njenim namenom priprave ocene učinka na trajnost;

O.

ker bo sporazum TiSA vključeval gibanje fizičnih oseb med državami pogodbenicami sporazuma, pri tem pa morajo biti vsi evropski državljani enako obravnavani pri dostopu na ozemlje pogodbenic;

P.

ker ima Parlament v postopku odobritve zadnjo besedo v zvezi s trgovinskimi sporazumi, poslanci pa se bodo o sprejetju oziroma zavrnitvi sporazuma TiSA odločili šele po zaključku pogajanj; ker bi ratifikacija v določenih državah članicah lahko zahtevala ratifikacijo v regionalnih parlamentih in/ali parlamentarnih domovih, ki zastopajo regionalno raven;

Q.

ker si Parlament pridržuje pravico izraziti mnenje po preučitvi prihodnjih predlogov in osnutkov besedil sporazuma TiSA;

1.

v okviru pogajanj za sporazum o trgovini s storitvami, ki so v teku, na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

2.

poziva Komisijo, naj to resolucijo v celoti upošteva in nanjo odgovori v šestih mesecih po njenem sprejetju;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh udeleženk pogajanj o sporazumu TiSA.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/35

—

ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking + 5 (2000), Peking + 10 (2005), Peking + 15 (2010) in Peking + 20 (2015),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 1996 z naslovom „Incorporating equal opportunities for women and men into all Community policies and activities“ (Vključevanje enakih možnosti za ženske in moške v vse politike in dejavnosti Skupnosti) (COM(1996)0067), v katerem se je Komisija zavezala, da bo spodbujala enakost žensk in moških v vseh svojih dejavnostih in na vseh ravneh svojih politik, s čimer je dejansko uvedla načelo vključevanje načela enakosti spolov,

—

ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma (2011–2020), ki ga je marca 2011 sprejel Svet Evropske unije,

—

ob upoštevanju raziskovalnega poročila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom „Evaluation of the strengths and weaknesses of the strategy for equality between women and men 2010-2015“ (Ocena prednosti in slabosti strategije za enakost žensk in moških 2010–2015),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom „Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi: Listina žensk“ (COM(2010)0078),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (COM(2010)0491),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015 (1),

—

ob upoštevanju analize javne razprave o enakosti žensk in moških v EU, ki je bila objavljena oktobra 2015,

—

ob upoštevanju novega časovnega načrta z naslovom „New start to address the challenges of work-life balance faced by working families“ (Nov začetek za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine), pri čemer gre za sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov, ki ga je Komisija objavila avgusta 2015,

—

ob upoštevanju zaključkov seje svetovalnega odbora za enake možnosti žensk in moških Evropske komisije z dne 26. novembra 2015;

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom „Strategic engagement for gender equality 2016-2019“ (Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019) (SWD(2015)0278),

—

ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) z dne 7. decembra 2015, zlasti odstavka 35,

—

ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Nizozemske, Slovaške in Malte) z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o novi strategiji za pravice žensk in enakost spolov v Evropi po letu 2015 (O-000006/2016 – B8-0103/2016),

—

ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je enakost spolov temeljna vrednota EU, kot je priznano v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, glede katere se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti, in ker je enakost spolov kot strateški cilj bistvenega pomena pri doseganju splošnih ciljev strategije Evropa 2020 za rast, zaposlovanje in socialno vključenost;

B.

ker je pravica do enakega obravnavanja odločilna temeljna pravica, priznana v Pogodbah o Evropski uniji, in je globoko zasidrana v evropski družbi ter nujno potrebna za njen nadaljnji razvoj, veljati pa mora v zakonodaji, praksi, sodni praksi in v dejanskem življenju;

C.

ker je EU v zgodovini naredila nekaj pomembnih korakov za krepitev pravic žensk in enakosti spolov, vendar so se v zadnjem desetletju politično ukrepanje in reforme za enakost spolov na ravni EU upočasnili; ker prejšnja strategija Komisije za enakost žensk in moških za obdobje 2010–2015 ni bila dovolj izčrpna, da bi prispevala k enakosti spolov na evropski in mednarodni ravni, in ker cilji, ki jih je načrtovala, dejansko niso bili doseženi; ker bo morala nova strategija za obdobje po letu 2015 dati nov zagon in voditi do konkretnih ukrepov za okrepitev pravic žensk in spodbujanje enakosti spolov;

D.

ker je v oceni strategije za obdobje 2010–2015 in stališč deležnikov, ki je predstavljena v raziskovalnem poročilu Komisije z naslovom „Evaluation of the strengths and weaknesses of the strategy for equality between women and men 2010-2015“ (Ocena prednosti in pomanjkljivosti strategije za enakost žensk in moških 2010–2015), poudarjeno, da je treba še naprej krepiti strateški pristop, ki je bil sprejet leta 2010;

E.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 9. junija 2015 jasno pozval k novi, ločeni strategiji za enakost spolov in pravice žensk za obdobje po letu 2015; ker so rezultati javnega posvetovanja pokazali, da je bilo 90 % anketirancev naklonjenih novi strategiji;

F.

ker je Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) v svojih sklepih z zasedanja dne 7. decembra 2015 (člen 35) Komisijo pozval, naj sprejme novo strategijo za enakost spolov za obdobje po letu 2015, in sicer v obliki sporočila; ker se je predsedujoča trojica EU v svoji izjavi z dne 7. decembra 2015 zavezala, da bo Svetu za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) izročila osnutek sklepov Sveta o strategiji EU za enakost spolov za obdobje po letu 2015;

1.

želi spomniti, da člen 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listina temeljnih pravic Komisijo obvezujeta, da sprejema ukrepe v korist enakosti spolov;

2.

ugotavlja, da je Komisija v preteklosti očitno sprejela jasno, pregledno, legitimno in javno sporočilo o strategiji za enakost žensk in moških, ki so ga potrdile vse institucije na najvišji politični ravni;

3.

z obžalovanjem ugotavlja, da v delovnem programu Komisije za leto 2016, objavljenem novembra 2015, strategija EU za enakost spolov po letu 2015 ni posebej omenjena; obžaluje, da je Komisija 3. decembra 2015 objavila zgolj delovni dokument svojih služb z naslovom „Strategic engagement for gender equality 2016-2019“, (Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019), s čimer ni zgolj predstavila notranjega dokumenta nižje stopnje pomembnosti, temveč tudi omejila trajanje ukrepov, ki iz tega dokumenta izhajajo;

4.

pozdravlja, da je Komisija avgusta 2015 objavila časovni načrt z naslovom „New start to address the challenges of work-life balance faced by working families“ (Nov začetek za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine), pri čemer gre za sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov;

5.

poziva države članice, naj prevzamejo polno odgovornost za boljše izvajanje načel enakega obravnavanja in enakih možnosti za moške in ženske na nacionalni ravni;

6.

obžaluje, da Svet EPSCO na zasedanju 7. decembra 2015 ni dosegel soglasja za sprejetje uradnega stališča o več vprašanjih v korist enakosti spolov, med drugim tudi o direktivi o zastopanosti žensk v upravnih odborih, ki jo Parlament že dolgo pričakuje;

7.

pozdravlja pristop Komisije, ki je bil predstavljen v navedenem delovnem dokumentu služb Komisije o strateških prizadevanjih za enakost spolov, vendar obžaluje, da ne vsebuje konkretnih referenčnih meril in dodeljenih proračunskih sredstev, brez katerih ni mogoče ne meriti ne dosegati napredka glede ciljev in kazalnikov;

8.

poziva Komisijo, naj ponovno pretehta svojo odločitev in sprejme sporočilo o novi strategiji za enakost spolov in pravice žensk za obdobje 2016–2020, v katerem bo obravnavala vprašanja enakosti spolov in ki bo skladno z mednarodno agendo, zlasti s sklepnim dokumentom Peking + 20 iz leta 2015 in z novim okvirom za „Gender Equality and Women’s Empowerment: Transforming the Lives of Girls and Women through EU External Relations (2016-2020)“ (Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU (2016–2020));

9.

poziva Komisijo, naj sodeluje s Parlamentom in Svetom, ter poziva k srečanju na vrhu, ki naj bo posvečeno enakosti spolov in pravicam žensk, na katerem bi ugotavljali doseženi napredek in obnovili zaveze v okviru bližajočega se Sveta EPSCO v marcu 2016;

10.

želi spomniti, da mora biti izvajanje zakonodaje in političnih orodij EU v skladu z načeli subsidiarnosti in „dodane vrednosti“, da za praktično in konkurenčno delovanje notranjega trga niso vedno potrebna enotna pravila ter da mora Komisija upoštevati upravno obremenitev, ki izhaja iz njenih zakonodajnih predlogov, ter različna kulturna okolja in prakse v različnih državah članicah;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam držav članic.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/38

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o vzhodnem partnerstvu, Ukrajini in Ruski federaciji,

—

ob upoštevanju poročil misije za spremljanje stanja na področju človekovih pravic na Krimu, ki sta jo izvedla urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (ODIHR) in visoka komisarka OVSE za narodne manjšine,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. marca, 27. junija in 16. julija 2014 o izvajanju sankcij proti Rusiji po nezakoniti priključitvi Krima;

—

ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Ukrajini za obdobje od 16. avgusta do 15. novembra 2015,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine,

—

ob upoštevanju poročila organizacije Freedom House o svobodi v svetu 2016, ki je stanje političnih in državljanskih svoboščin na nezakonito priključenem Krimu ocenila kot „nesvobodno“,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je Ruska federacija nezakonito priključila Krim in Sevastopol, s čimer je prekršila mednarodno pravo, tudi ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino, memorandum iz Budimpešte iz leta 1994 in sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Rusko federacijo in Ukrajino iz leta 1997;

B.

ker so med nezakonito priključitvijo Krima, ki jo je marca 2014 izvedla Ruska federacija, Ukrajinci, vključno s krimskimi Tatari, pa tudi krimska vojska pokazali velik pogum in predanost Ukrajini ter se miroljubno uprli sovražnemu dejanju priključitve; ker je več mednarodnih organizacij in skupin za človekove pravice javno obsodilo, da je Ruska federacija na začetku leta 2014 po zasedbi in nezakoniti priključitvi polotoka resno okrnila varstvo človekovih pravic na Krimu;

C.

ker so bile zabeležene ciljne zlorabe tatarske skupnosti, ki je večinsko nasprotovala ruskemu prevzemu in bojkotirala tako imenovani referendum 16. marca 2014, in sicer z izvajanjem ruske nejasne in preohlapne „protiekstremistične“ zakonodaje z namenom, da bi ustrahovali in utišali kritike; ker te zlorabe vključujejo ugrabitve, prisilna izginotja, nasilje, mučenje in zunajsodne poboje, ki jih dejanske oblasti niso preiskale in preganjale;

D.

ker so vodjem krimskih Tatarov, na primer Mustafi Džemiljevu, poslancu ukrajinske vrhovne rade (parlamenta) in predsedniku medžlisa (tatarskega predstavniškega telesa) Refatu Čubarovu prepovedali vstop na Krim; ker jima je vstop sedaj dovoljen, vendar jim stalno grozi prijetje; ker je rusko sodišče nedavno izdalo nalog za prijetje Mustafe Džemiljeva, ki je v preteklosti prestal 15 let v sovjetskih zaporih zaradi prizadevanj, da bi se njegovo ljudstvo smelo vrniti na svojo rodno zemljo na Krimu;

E.

ker so omejili dejavnost vseh verskih skupnosti, tudi krščanskih cerkva, ki so neodvisne od Moskve; ker so za vse te težave krive stroge omejitve svobode združevanja, razlastitve, nepodaljševanje dokumentov in redne preiskave preostalih nepremičnin teh verskih organizacij;

F.

ker posamezniki, ki po priključitvi niso želeli prevzeti ruskega državljanstva, doživljajo diskriminacijo in se soočajo z resnimi težavami na vseh področjih političnega, družbenega in gospodarskega življenja;

G.

ker je Rusija omejila dostop do Krima OVSE, OZN in Svetu Evrope, da ne omenjamo nevladnih organizacij za človekove pravice in neodvisnih novinarjev; ker je zaradi nedostopnosti zelo oteženo spremljanje človekovih pravic na Krimu in poročanje o njih;

H.

ker je bila vsa populacija krimskih Tatarov, avtohtonih prebivalcev Krima, leta 1944 deportirana v druge dele nekdanje ZSSR ter se je na Krim lahko vrnila šele leta 1989; ker so 12. novembra 2015 v ukrajinski vrhovni radi sprejeli resolucijo, s katero so priznali deportacijo krimskih Tatarov leta 1944 kot genocid in proglasili 18. maj za dan spomina;

1.

ponavlja svojo odločno zavezanost suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah in njeno svobodno in suvereno odločitev, da bo sledila evropski poti; želi spomniti na svojo odločno obsodbo nezakonite ruske priključitve Krimskega polotoka in zavezanost EU, njenih držav članic in mednarodne skupnosti, da bodo v celoti izvajali politiko nepriznanja nezakonite priključitve Krima; prav tako poudarja, da je ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad polotokom pogoj za obnovo odnosov sodelovanja z Rusko federacijo, vključno z ukinitvijo s tem povezanih sankcij;

2.

odločno obsoja doslej najobsežnejše kršitve človekovih pravic, ki so jih utrpeli prebivalci Krima, med katerimi so zlasti krimski Tatari, ki se ne pokoravajo pravilom tako imenovanih lokalnih oblasti, vsiljenih pod pretvezo boja proti ekstremizmu ali terorizmu;

3.

obsoja hude omejitve svobode izražanja, združevanja in miroljubnega zbiranja, tudi ob tradicionalnih spominskih slovesnostih, kot so obletnica deportacije krimskih Tatarov v času Stalinovega totalitarnega režima v Sovjetski zvezi in kulturna srečanja krimskih Tatarov; poudarja, da imajo Tatari kot avtohtoni prebivalci Krima v skladu z mednarodnim pravom pravico ohranjati in krepiti svoje posebne politične, pravne, gospodarske, družbene in kulturne institucije; poziva k spoštovanju medžlisa kot legitimnega predstavniškega telesa krimske tatarske skupnosti ter k preprečevanju vseh primerov nadlegovanja in sistematičnega preganjanja njegovih poslancev; izraža zaskrbljenost zaradi kršenja njihove pravice do lastnine in svoboščin, ustrahovanja, zapiranja ter nespoštovanja njihovih državljanskih, političnih in kulturnih pravic; prav tako je zaskrbljen zaradi omejevalnih zahtev za medijske hiše in organizacije civilne družbe, da se morajo ponovno registrirati;

4.

odločno poziva ruske in dejanske lokalne oblasti, naj učinkovito, nepristransko in pregledno raziščejo vse primere izginotja, mučenja in zlorabe človekovih pravic, ki jih izvajajo policija in paravojaške sile, ki so na Krimskem polotoku dejavne od februarja 2014;

5.

želi spomniti, da ima ruska federacija kot okupacijska sila odgovornost, da zagotovi varnost vsega prebivalstva in spoštovanje človekovih, kulturnih in verskih pravic avtohtonih Tatarov in vseh drugih manjšin na Krimu ter ohrani pravno ureditev na Krimu;

6.

opominja, da je bil za institucije in neodvisne strokovnjake OVSE, OZN in Sveta Evrope v celoti ali delno omejen dostop do Krimskega polotoka, zato kljub njihovemu mandatu za izvajanje takih dejavnosti na Krimu niso mogle spremljati razmer na področju človekovih pravic;

7.

poziva oblasti Ruske federacije in dejanske oblasti na Krimu, ki so zavezane mednarodnemu humanitarnemu pravu in mednarodnemu pravu na področju človekovih pravic, naj zagotovijo neoviran dostop na Krim za mednarodne institucije in neodvisne strokovnjake OVSE, OZN in Sveta Evrope, pa tudi za vse nevladne organizacije za človekove pravice ali medijske hiše, ki želijo obiskati Krim ter oceniti tamkajšnje razmere ter o njih poročati; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj glede tega izvajata pritisk na Rusijo; pozdravlja odločitev generalnega sekretarja Sveta Evrope, da bo poslal na Krim svojega posebnega predstavnika za človekove pravice, saj je bil to prvi obisk po ruski priključitvi, ki naj bi omogočil svežo oceno razmer na terenu; se veseli njegovih ugotovitev; poudarja, da bi morala biti vsakršna mednarodna prisotnost na terenu usklajena z Ukrajino;

8.

pozdravlja pobudo Ukrajine, da vzpostavi mednarodni pogajalski mehanizem za ponovno vzpostavitev ukrajinske suverenosti nad Krimom v formatu „Ženeva +“, pri katerem bi bila neposredno vključena EU; poziva Rusijo, naj začne pogajanja z Ukrajino in drugimi stranmi o odpravi zasedbe Krima, ukinitvi trgovinskega in energijskega embarga ter odpravi izrednega stanja na Krimu;

9.

obžaluje ovire, ki preprečujejo, da bi se tatarski vodje vrnili na Krim, ter njihovo preganjanje, pa tudi vse večji in nesprejemljiv pritisk na ostale poslance medžlisa; obžaluje tudi nedopustno zaprtje medijske hiše ATR, ki je pomembna zaradi obveščanja tatarske skupnosti na Krimu; poziva Evropsko komisijo, naj poveča finančno pomoč, ki je nujna za zagotovitev delovanja tega in drugih medijev, ki so v izgnanstvu v Ukrajini; meni, da pomenijo ukinitev tatarskih šol in predavanj na Krimu ter omejitve glede uporabe jezika resno omejevanje osnovnih pravic članov skupnosti, saj je tatarski jezik dejansko izbrisan iz javnega življenja;

10.

poziva k ohranitvi večkulturnega okolja Krima in popolnemu spoštovanju ukrajinskega, tatarskega in drugih manjšinskih jezikov in značilnih kultur;

11.

obžaluje dejanja, s katerimi želi dejanska uprava ovirati delovanje medžlisa krimskih Tatarov, ki je njihov najvišji izvršilni in predstavniški organ, in sicer z zaprtjem njegovega sedeža, zasegom nepremičnin in ustrahovanjem;

12.

obsoja redne represivne ukrepe, katerih tarča so neodvisni mediji, novinarji in aktivisti civilne družbe na Krimu; obžaluje, da Ruska federacija ukrajinskim državljanom na Krimu prisilno izdaja ruske potne liste; obsoja tudi prakso dejanskih oblasti, da prebivalcem Krima vsiljujejo rusko državljanstvo;

13.

ponovno potrjuje podporo sklepu EU, da prepove uvoz s Krima, razen če je pospremljen s potrdilom o poreklu, ki so ga izdali ukrajinski organi, pa tudi omejevalnim ukrepom, ki so povezani z izvozom določenega blaga in tehnologije, naložbami, trgovino in storitvami na Krimu; poziva Svet, naj nadaljuje sankcije, vse dokler ne bo Krim ponovno in v celoti vključen v pravni red Ukrajine;

14.

poziva Rusko federacijo, naj razišče vse primere mučenja zapornikov, ki so bili nezakonito ujeti na Krimu, izpusti zapornike, med drugimi Olega Sencova in Oleksandra Kolčenka, pa rudi Ahtema Čiigoza, podpresednika medžlisa, Mustafo Degermendžija in Alija Asanova, ki so bili prijeti na Krimu zaradi miroljubnih protestov proti okupaciji, ter jim zagotovi varen povratek v Ukrajino; poziva Rusko federacijo, naj konča politično motivirano preganjanje disidentov in civilnih aktivistov; obsoja njihovo poznejšo premestitev v Rusijo in prisilno podelitev ruskega državljanstva;

15.

obsoja militarizacijo Krimskega polotoka in hude negativne posledice, ki jih je imela za gospodarsko in družbeno življenje, pa tudi grožnje Rusije, da bo na Krimu namestila jedrsko orožje, kar je velika grožnja za regionalno, evropsko in globalno varnost; ponavlja svoj poziv k umiku vseh ruskih enot s Krima in iz vzhodne Ukrajine;

16.

poudarja, da bi bilo treba gospodarsko sodelovanje, pa tudi dobavo blaga in storitev med Ukrajino in začasno okupiranim Krimskim polotokom izvajati ob upoštevanju pravnega okvira Ukrajine, kar bi morale upoštevati vse strani, da bi se izognili morebitnim negativnim posledicam za prebivalstvo na Krimu; v primeru, da strani ne bi ravnale v skladu s tem, poziva oblasti, naj preiščejo in preprečijo kršitve;

17.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja oseb LGBTI na Krimu, ki se po ruski priključitvi precej poslabšal, ter zaradi represivnih ukrepov in groženj dejanskih oblasti in paravojaških skupin;

18.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, OVSE, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije in medžlisu tatarskih prebivalcev Krima.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/42

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bahrajnu, predvsem tiste z dne 9. julija 2015 o Bahrajnu, zlasti o primeru Nabila Radžaba (1),

—

ob upoštevanju, da je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena s kraljevim ukazom za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in njihovih posledicah in poročanje o njih, novembra 2011 objavila svoje poročilo;

—

ob upoštevanju drugega letnega poročila za leto 2014, ki ga je predsednik nacionalnega inštituta za človekove pravice, dr. Abdulaziz Abul, dne 27. januarja 2016 predstavil notranjemu ministru, generalpodpolkovniku Šejku Rašidu Bin Abdulahu Al Kalifi;

—

ob upoštevanju skupne izjave o Bahrajnu, ki jo je na 30. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice dne 14. septembra 2015 dalo 33 držav,

—

ob upoštevanju skupne izjave posebnega poročevalca OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic, posebnega poročevalca OZN za spodbujanje in varstvo pravice do svobode mnenja in izražanja ter posebnega poročevalca OZN o pravici do svobodnega in miroljubnega zbiranja in združevanja o Bahrajnu z dne 16. julija 2015,

—

ob upoštevanju poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije iz novembra 2011,

—

ob upoštevanju poziva k takojšnji izpustitvi zapornika vesti dr. Abdulžalila Al Singaceja, ki gladovno stavka,

—

ob upoštevanju sklepa ministrskega sveta Arabske lige, sprejetega 1. septembra 2013 v Kairu, o vzpostavitvi vsearabskega sodišča za človekove pravice v bahrajnski prestolnici Manama,

—

ob upoštevanju sporazuma iz leta 1988 o sodelovanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu,

—

ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, kot so bile spremenjene dne 12. aprila 2013,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju ter Arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnik je Bahrajn,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/178 in resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 25/7 o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri boju proti terorizmu,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je Bahrajn pomemben partner Evropske unije v Perzijskem zalivu, tudi na področju političnih in gospodarskih odnosov, energije in varnosti; ker je nadaljnje poglabljanje partnerstva v našem skupnem interesu za boljše odzivanje na prihodnje izzive;

B.

ker so bahrajnske oblasti od začetka vstaje leta 2011 na podlagi obtožbe terorizma povečale uporabo represivnih ukrepov, tudi uporabo smrtne kazni, proti miroljubnim protestnikom; ker so bahrajnska sodišča leta 2015 izrekla sedem novih smrtnih obsodb;

C.

ker so bahrajnske oblasti dne 18. februarja 2014 prijele 32-letnega letališkega varnostnika Mohameda Ramadana, ker naj bi skupaj s Huseinom Ali Muso, ki so ga prijeli že prej, domnevno sodeloval pri bombnem napadu 14. februarja 2014 v Al Dajru, v katerem je bil ubit nek varnostni uradnik, številni drugi pa so bili ranjeni;

D.

ker je bil Mohamed Ramadan domnevno prijet brez naloga za prijetje, oba moška pa poročata, da so ju nasilno tepli in mučili, dokler se nista strinjala s priznanjem, vendar sta kasneje umaknila izjave pred državnim tožilcem; ker so priznanja, domnevno pridobljena z mučenjem, glavni dokaz v sojenju zoper Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muso;

E.

ker je bahrajnsko kazensko sodišče dne 29. decembra 2014 Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muso obsodilo na smrt; ker sta bila obsojena skupaj z desetimi drugimi obtoženci, od katerih jih je devet obsojenih na šest let zaporne kazni, eden pa na dosmrtno kazen; ker je za utemeljitev smrtne kazni uporabljen bahrajnski protiteroristični zakon;

F.

ker je kasacijsko sodišče, ki je najvišje pritožno sodišče v Bahrajnu, dne 16. novembra 2015 potrdilo smrtni obsodbi Mohameda Ramadana in Huseina Ali Muse, čeprav sta obtožena umaknila priznanje in znova zatrjevala, da je bilo izsiljeno z mučenjem; ker bahrajnsko sodišče ni obravnavalo njunih trditev ali sploh začelo preiskave;

G.

ker je Mohamed Ramadan le eden od desetih posameznikov, ki so obsojeni na smrt v Bahrajnu in prvi, ki je bil obsojen na smrt po letu 2011; ker je Mohamed Ramadan eden od prvih, ki so izčrpali vse pravne možnosti za pritožbo in mu grozi skorajšnja usmrtitev; ker po znanih podatkih v njegovi zadevi niso opravili nobene preiskave domnevnega mučenja;

H.

ker je dne 14. avgusta 2014 pet strokovnjakov OZN s področja človekovih pravic bahrajnsko vlado seznanilo s svojo zaskrbljenostjo zaradi domnevnih samovoljnih aretacij, pridržanj in mučenja devetih bahrajnskih državljanov, tudi Mohameda Ramadana, in njihovih kasnejših obsodb po sojenjih, ki niso izpolnjevala mednarodnih standardov pravičnega sojenja in dolžnega pravnega postopanja;

I.

ker so številne nevladne organizacije za človekove pravice dokumentirale nepoštena sojenja, uporabo mučenja in smrtnih obsodb v Bahrajnu, ki kršijo različne mednarodne konvencije, vključno z Mednarodnim paktom o političnih in državljanskih pravicah, h kateremu je Bahrajn pristopil leta 2006;

J.

ker je bahrajnska neodvisna preiskovalna komisija, ustanovljena dne 29. junija 2011 s kraljevim ukazom št. 28 za preiskavo dogodkov v Bahrajnu februarja 2011 in poročanje o njih, podala številna priporočila o človekovih pravicah in političnih reformah;

K.

ker je med 26 priporočili neodvisne bahrajnske preiskovalne komisije tudi priporočilo, naj umaknejo vse izrečene smrtne kazni za dejanja, storjena med dogodki februarja in marca 2011; ker je to eno od dveh priporočil, ki so bila v celoti izvršena, kar je pozitiven premik k odpravi smrtne kazni;

L.

ker je zaradi teh priporočil bahrajnska vlada od leta 2012 ustanovila tri organe – urad varuha človekovih pravic pri ministrstvu za notranje zadeve, enoto za posebne preiskave pri uradu generalnega tožilca in komisijo za pravice zapornikov in pripornikov –, katerih skupna naloga je odpraviti uporabo mučenja v centrih za zasliševanje in pridržanje;

M.

ker številna nedavna dejanja bahrajnskih oblasti še vedno kršijo in omejujejo pravice in svoboščine dela ljudstva, zlasti pravico posameznikov do miroljubnega protesta, svobodo izražanja in digitalno svobodo; ker se borci za človekove pravice soočajo s sistematičnimi napadi, nadlegovanjem in aretacijami;

N.

ker je po poročilih v Bahrajnu še vedno veliko število zapornikov vesti;

O.

ker po poročilih bahrajnske varnostne sile še naprej izvajajo mučenje pripornikov;

1.

izraža zaskrbljenost in razočaranje, ker se Bahrajn znova zatekel k praksi smrtne kazni; poziva k ponovni uvedbi moratorija za smrtno kazen kot prvi korak k njeni odpravi; poziva bahrajnsko vlado, zlasti njegovo veličanstvo Šejka Hamada Bin Iso Al Khalifo, naj izreče kraljevo pomilostitev za Mohameda Ramadana ali omili njegovo kazen;

2.

odločno obsoja, da varnostne sile še naprej uporabljajo mučenje in druge oblike krutega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja zapornikov; je izredno zaskrbljen zaradi telesne in duševne integritete zapornikov;

3.

izraža zaskrbljenost, ker v Bahrajnu uporabljajo protiteroristično zakonodajo za kaznovanje političnih prepričanj in preprečevanje državljanom, da bi bili politično dejavni;

4.

poudarja, da je treba zagovornikom človekovih pravic zagotoviti zaščito in omogočiti nemoteno delovanje, brez ustrahovanja ali nadlegovanja;

5.

ugotavlja, da si bahrajnska vlada prizadeva za reformo kazenskega zakonika in sodnih postopkov, ter spodbuja nadaljevanje tega procesa; poziva bahrajnsko vlado, naj spoštuje mednarodne standarde o pravici do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja in izpolnjuje minimalne mednarodne standarde, določene v členih 9 in 14 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

6.

poziva pristojne oblasti, naj začnejo hitro in nepristransko preiskavo vseh domnevnih primerov mučenja in kazenski pregon domnevnih storilcev mučenja ter odpravijo vse obsodbe, sprejete na podlagi priznanj, pridobljenih z mučenjem;

7.

opominja bahrajnske oblasti, da člen 15 Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju prepoveduje uporabo kakršne koli izjave, pridobljene z mučenjem, kot dokaza v katerem koli postopku; poziva k takojšnji ratifikaciji opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugega opcijskega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni;

8.

poziva bahrajnsko vlado, naj izda takojšnjo in odprto povabilo poročevalcu OZN o mučenju za obisk države in mu omogoči neoviran dostop do pridržanih, in sicer v vseh prostorih za pridržanje;

9.

je seznanjen s priporočili varuha človekovih pravic, komisije za pravice zapornikov in pripornikov in nacionalnega instituta za človekove pravice, zlasti glede pravic pridržanih in pogojev v zaporih, vključno glede domnevnega slabega ravnanja in mučenja; bahrajnsko vlado vseeno poziva, naj zagotovi neodvisnost urada varuha človekovih pravic ter komisije za pravice zapornikov in pripornikov, pa tudi enote za posebne preiskave pri uradu javnega tožilca;

10.

poudarja, da ima podpora Bahrajnu, zlasti njegovemu pravosodnemu sistemu, velik pomen za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; odločno spodbuja ustanovitev delovne skupine EU-Bahrajn za področje človekovih pravic;

11.

poziva bahrajnske oblasti, naj odpravijo samovoljno prepoved potovanja za Nabila Radžaba in umaknejo vse obtožbe proti njemu, povezane s svobodo govora;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn ter članom Sveta za sodelovanje v Zalivu.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/46

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko (1) in z dne 13. marca 2014 prednostnih nalogah EU za 25. sejo Sveta Združenih narodov za človekove pravice (2),

—

ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 7. januarja 2016 o izginotju oseb, povezanih z založbo Mighty Current, v Hongkongu;

—

ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 29. januarja 2016 o zaskrbljenosti EU zaradi razmer na področju človekovih pravic na Kitajskem,

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije za leto 2014 o posebnem upravnem območju Hongkong, objavljenega aprila 2015,

—

ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko 6. maja 1975,

—

ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo izvajati leta 2003,

—

ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko do leta 2020, o katerem je bil dogovor dosežen 21. novembra 2013,

—

ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki je bil začasno prekinjen,

—

ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa 1. julija 2015 sprejel nov zakon o nacionalni varnosti in da je bil 5. maja 2015 objavljen drugi osnutek novega zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij,

—

ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 34. kroga tega dialoga v Pekingu 30. novembra in 1. decembra 2015,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice o tretjem rednem poročilu o Hongkongu, Kitajska, ki ga je odbor sprejel na svojem 107. zasedanju (od 11. do 28. marca 2013),

—

ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN proti mučenju o petem rednem poročilu o Kitajski, sprejetem na njegovi 1391. in 1392. seji 2. in 3. decembra 2015,

—

ob upoštevanju temeljnega zakona posebnega upravnega območja Hongkong Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: temeljni zakon), zlasti členov o osebnih svoboščinah in svobodi tiska, in odloka o pravicah Hongkonga,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je v zadnjih štirih mesecih v skrivnostnih okoliščinah izginilo pet knjigarnarjev (Lui Bo, Gui Minhai, Zhang Zhiping, Lin Rongji in Lee Po), štirje rezidenti Hongkonga in en nerezident, povezanih z založbo Mighty Current in njeno knjigarno, kjer so prodajali literarna dela, ki so kritizirala vlado v Pekingu; ker sta med njimi dva državljana EU – Gui Minhai je švedski državljan in Lee Po britanski; ker je bilo leta 2016 potrjeno, da sta državljana EU v celinski Kitajski, in ker se domneva, da so tam tudi ostali trije; ker se je 23. januarja 2016 v neznanem kraju v celinski Kitajski Leeju Poju začasno pridružila njegova žena; ker je stalno pomanjkanje informacij o tem, kako in kje so, zelo zaskrbljujoče;

B.

ker naj bi po prepričljivem poročanju medijev teh pet knjigarnarjev dale ugrabiti oblasti v celinski Kitajski, kar skrbi tudi zakonodajalce, organizacije za človekove pravice in številne državljane; ker so Lee Poja ugrabili v Hongkongu, Giu Minhai pa je izginil s svojega doma na Tajskem;

C.

ker se je 10. januarja 2016 na hongkonških ulicah zbralo na tisoče protestnikov, ki so od mestne vlade zahtevali, naj ukrepa in razišče izginotje petih knjigarnarjev; ker je do teh izginotij prišlo po vrsti silovitih napadov v letih 2013 in 2014 na hongkonške novinarje, ki so kritizirali vlado v Pekingu;

D.

ker Hongkong zagotavlja in ščiti svobodo govora, izražanja in objavljanja; ker je v Hongkongu objavljanje prispevkov, ki kritizirajo kitajsko vodstvo, zakonito, v celinski Kitajski pa je prepovedano; ker glede teh svoboščin in kot je določeno v členu 27 temeljnega zakona načelo „ena država, dva sistema“ zagotavlja Hongkongu avtonomijo od Pekinga;

E.

ker so bila objavljena razkritja, da je komunistična partija v nekem notranjem dokumentu iz aprila 2015 načrtovala strategijo, v skladu s katero naj bi v Hongkongu in Macau pri viru uničila prepovedane knjige, tarča pa naj bi bilo 14 založnikov in 21 publikacij; ker so nekateri knjigarnarji v Hongkongu iz strahu pred nasilnimi dejanji s polic umaknili knjige, ki kritizirajo Kitajsko;

F.

ker vlada celinske Kitajske strogo omejuje in kriminalizira svobodo izražanja, zlasti s cenzuro; ker „veliki kitajski protipožarni zid“ interneta omogoča, da vlada cenzurira vse politično nesprejemljive informacije; ker Kitajska ohranja strogo omejevanje svobode izražanja, priljubljenost knjig, ki so kritične do Kitajske, med bralci celinske Kitajske pa velja za grožnjo družbeni stabilnosti;

G.

ker je Gui Minhai 17. januarja 2016 na celinski Kitajski podal izjavo za medije, v kateri trdi, da je prostovoljno odpotoval na celinsko Kitajsko in priznava preteklo obsodbo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, kar se zdi izsiljeno priznanje;

H.

ker so švedski in britanski organi zahtevali popolno podporo kitajskih oblasti, da bi zaščitili pravice svojih dveh državljanov ter drugih „izginulih“ posameznikov;

I.

ker je Odbor Združenih narodov proti mučenju poročal o resni zaskrbljenosti zaradi nenehnih poročil iz različnih virov o stalni praksi nezakonitega pridržanja v nepriznanih in neuradnih priporih, tako imenovanih „črnih ječah“; ker je izrazil tudi resno zaskrbljenost zaradi nenehnih poročil, da je v tem kazenskopravnem sistemu še vedno globoko zakoreninjena praksa mučenja in slabega ravnanja, in da se preveč zanaša na priznanja kot podlago za obsodbe;

J.

ker je Kitajska uradno in formalno sprejela univerzalnost človekovih pravic in se je v zadnjih treh desetletjih s podpisom vrste sporazumov na tem področju vključila v mednarodno strukturo človekovih pravic ter tako postala del mednarodnega pravnega in institucionalnega okvira človekovih pravic;

K.

ker člen 27 temeljnega zakona, ki je de facto ustava Hongkonga, zagotavlja „svobodo govora, tiska in publikacij, svobodo združevanja, zbiranja, sprevodov in demonstracij“; ker temeljni zakon, o katerem sta se dogovorili Kitajska in Združeno kraljestvo, zagotavlja te pravice za obdobje 50 let, ki se bo končalo leta 2047;

L.

ker so se na 17. vrhu med EU in Kitajsko 29. junija 2015 dvostranski odnosi dvignili na novo raven, in ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami;

M.

ker sta EU in Kitajska dialog o človekovih pravicah vzpostavili že leta 1995, in ker obe strani menita, da so človekove pravice pomemben del njunih dvostranskih odnosov;

N.

ker je bilo v skladu z 21. letnim poročilom hongkonškega združenja novinarjev (julij 2014), leto 2014 za svobodo tiska v Hongkongu eno najtemnejših let v zadnjih desetletjih; ker so nekatere novinarje fizično napadli ali odpustili, druge, ki so izrazili kritične poglede, pa so premestili na manj občutljiva območja;

1.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja podatkov o tem, kje je in kako se počuti pet pogrešanih knjigarnarjev; poziva k takojšnji objavi podrobnih informacij o lokaciji in dobrem počutju Lee Poa in Gui Minhaia, in poziva k njuni takojšnji varni izpustitvi in omogočenju pravice do informacij; poziva k takojšnji izpustitvi vseh drugih oseb, ki so samovoljno pridržane zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja in objavljanja v Hongkongu, tudi treh drugih knjigarnarjev;

2.

poziva kitajsko vlado, naj nemudoma poroča o podatkih v zvezi s pogrešanimi knjigarnarji ter takoj vzpostavi vključujoč in pregleden dialog ter poda sporočilo v zvezi s to zadevo med celinskimi in hongkonškimi organi; pozdravlja sporočilo Lee Poa in njegovo ponovno združitev s soprogo;

3.

poziva pristojne oblasti na Kitajskem, v Hongkongu in na Tajskem, naj raziščejo in razjasnijo okoliščine izginotja v skladu z načelom pravne države in, kolikor je mogoče, pomagajo pri varni vrnitvi založnikov domov;

4.

izraža zaskrbljenost zaradi obtožb organov kazenskega pregona celinske Kitajske, ki delujejo v Hongkongu; opozarja, da je kršitev temeljnega zakona, če so celinski organi kazenskega pregona delovali v Hongkongu; meni, da bi bilo to v nasprotju z načelom „ena država, dva sistema“; poziva Kitajsko, naj spoštuje jamstva neodvisnosti, ki jih Hongkongu podeljuje temeljni zakon;

5.

odločno obsoja vse primere kršitev človekovih pravic, zlasti samovoljne aretacije, izročitve, prisilna priznanja, tajno pridržanje, pridrževanje v osamitvi in kršitve svobode objavljanja in izražanja; opozarja, da je treba varovati neodvisnost knjižnih urednikov, novinarjev in blogerjev; poziva k takojšnjemu prenehanju kršenja človekovih pravic in političnega ustrahovanja;

6.

obsoja omejitve in kriminalizacijo svobode izražanja ter obžaluje zaostrovanje omejitev svobode izražanja; poziva kitajsko vlado, naj preneha omejevati prosti pretok informacij, vključno z omejevanjem uporabe interneta;

7.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi skorajšnjega sprejetja osnutka zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij, saj utegne drastično ovirati dejavnosti kitajske civilne družbe in resno omejiti svobodo združevanja in izražanja v državi, vključno s prepovedjo, da bi nevladne organizacije iz tujine, ki niso registrirane pri kitajskem ministrstvu za javno varnost in regionalnih oddelkih za javno varnost, financirale kitajske posameznike ali organizacije, ter prepovedjo za kitajske skupine, da bi izvajale „dejavnosti“ v imenu ali s pooblastilom neregistriranih nevladnih organizacij iz tujine, kar vključuje tudi tiste s sedežem v Hongkongu in Macau; poziva kitajske oblasti, naj osnutek zakona bistveno spremenijo in ga uskladijo z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, vključno z mednarodnimi obvezami Ljudske Republike Kitajske;

8.

izraža zaskrbljenost zaradi novega osnutka zakona o kibernetski varnosti, ki bi še okrepil in institucionaliziral prakse cenzure in nadzora kibernetskega prostora, ter zaradi sprejetega zakona o nacionalni varnosti in osnutka zakona o boju proti terorizmu; je seznanjen z bojaznimi kitajskih reformističnih odvetnikov in zagovornikov državljanskih pravic, da bodo ti zakoni še bolj omejili svobodo izražanja in da bo samocenzura še večja;

9.

meni, da morajo trdni in stalni odnosi med EU in Kitajsko zagotoviti učinkovito platformo za zrel, smiseln in odprt dialog o človekovih pravicah, ki bo temeljil na vzajemnem spoštovanju;

10.

poudarja zavezo Evropske unije krepitvi demokracije, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, temeljnimi svoboščinami in pravicami, preglednostjo ter svobodo obveščanja in izražanja v Hongkongu;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske Republike Kitajske ter izvršnemu predsedniku in svetu Posebnega upravnega območja Hongkong.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/50

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/213/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES (1),

—

ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208),

—

ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine OZN št. A/RES/64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja in pozdravila pripravljenost EU, da spodbuja dialog med Srbijo in Kosovom,

—

ob upoštevanju deklaracije in priporočil s četrtega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija, ki je potekalo 7. in 8. oktobra 2015,

—

ob upoštevanju izidov konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski/zahodnobalkanski poti, ki je potekala 8. oktobra 2015 v Luxembourgu,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve o ukrepih za reševanje begunske in migracijske krize z dne 9. novembra 2015 ter sklepov Sveta za zunanje zadeve o migracijah z dne 12. oktobra 2015,

—

ob upoštevanju načrta s sedemnajstimi točkami, ki so ga sprejeli voditelji držav članic EU in držav nečlanic, ki se soočajo s pritokom beguncev in migrantov, na srečanju o zahodnobalkanski migracijski poti 25. oktobra 2015;

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Srbije za leto 2015 z dne 10. novembra 2015 (SWD(2015)0211),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o poročilu o napredku Srbije za leto 2014 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – o rasnem sovraštvu do Romov v Evropi in priznanju, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno (3),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenih procesih,

—

ob upoštevanju dela, ki ga je opravil stalni poročevalec Odbora za zunanje zadeve za Srbijo David McAllister,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je Evropski svet 28. junija 2013 sklenil, da bo začel pristopna pogajanja s Srbijo; ker je prva medvladna konferenca potekala 21. januarja 2014; ker je bil pregled usklajenosti zakonodaje končan marca 2015; ker je Srbija septembra 2015 dokončno oblikovala svojo pogajalsko ekipo;

B.

ker je Komisija v poročilu o Srbiji za leto 2015 poročala o napredku, ki ga je ta država dosegla na področju evropskega približevanja, in ocenila njena prizadevanja za izpolnitev københavnskih meril ter pogojev stabilizacijsko-pridružitvenega procesa; ker je Komisija sprejela nov pristop do poročanja, ki pristopnim državam zagotavlja precej jasnejše smernice, čemu morajo nameniti pozornost;

C.

ker je treba Srbijo, kot vse države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, soditi po lastnih dosežkih pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega sklopa meril in ker je časovni načrt za pristop določen na podlagi kakovosti nujnih reform in predanosti njim;

D.

ker je Srbija sprejela pomembne ukrepe za normalizacijo odnosov s Kosovom, kar je 19. aprila 2013 privedlo do sklenitve prvega sporazuma o načelih normalizacije odnosov; ker so bili 25. avgusta 2015 doseženi štirje pomembni sporazumi; ker mora napredek Srbije v okviru pristopnih pogajanj potekati vzporedno z njenim napredkom v procesu normalizacije odnosov s Kosovom v skladu s pogajalskim okvirom; ker so nujna nadaljnja prizadevanja za trajno pomiritev teh odnosov; ker je izredno pomembno, da obe strani sporazume izvajata dosledno;

E.

ker je julija 2015 Srbija postala 33. država, ki sodeluje pri mehanizmu Unije na področju civilne zaščite;

F.

ker je Komisija poudarila, da je treba okrepiti ekonomsko upravljanje, pravno državo in zmogljivosti javne uprave v vseh državah Zahodnega Balkana;

G.

ker Evropska unija v središče svoje politike širitve postavlja načelo pravne države;

H.

ker je januarja 2015 Srbija prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE);

1.

pozdravlja začetek pogajanj in odprtje poglavij 32 (finančni nadzor) in 35 (druga vprašanja – točka I – normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom) na medvladni konferenci v Bruslju 14. decembra 2015; pozdravlja stalno zavezanost Srbije procesu evropskega združevanja; poziva Srbijo, naj med svojim prebivalstvom dejavno promovira to strateško odločitev; pozdravlja začetek izvajanja ambicioznega programa reform v tej državi; poziva Srbijo, naj se odločno loti sistemskih, socialnih in gospodarskih reform; poziva jo, naj pri izvajanju reform posebno pozornost nameni mladim;

2.

pozdravlja priprave Srbije, da bo ob koncu pregleda usklajenosti zakonodaje učinkovito začela pristopna pogajanja, ter pripravo in predložitev obsežnih akcijskih načrtov za poglavji 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost); upa, da se bodo lahko pogajanja o teh poglavjih začela na začetku leta 2016; poudarja, da so temeljita pogajanja o poglavjih 23 in 24 bistvena za obravnavo reform, ki jih je treba izvesti na področju pravosodja in temeljnih pravic ter pravic, svobode in varnosti; želi opomniti, da mora napredek na teh področjih potekati vzporedno s splošnim napredkom v okviru pogajanj; poudarja, da so pogajanja o poglavju 35 bistvenega pomena za napredek Srbije na njeni poti do članstva v EU; meni, da je v zvezi s tem pomemben pogoj za njeno članstvo v EU vsesplošna normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom;

3.

poudarja, da je temeljito izvajanje zakonodaje in politik še vedno bistveni kazalnik uspešnega procesa vključevanja; spodbuja srbske politične voditelje, naj nadaljujejo reforme, ki so potrebne za uskladitev s standardi EU; poziva Srbijo, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik;

4.

pozdravlja, da je Srbija napredovala na področju poslovnega okolja, zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in na trgu dela, vključno z delovno zakonodajo in politiko zaposlovanja; spodbuja srbske oblasti, naj dodatno izboljšajo naložbeno okolje v Srbiji in zmanjšajo gospodarske in socialne razlike med regijami, zagotovijo varstvo tujih naložb in rešijo dolgotrajne naložbene spore, ter ob upoštevanju doseženega napredka pri prestrukturiranju javnih podjetij opozarja na pomen nadaljnjega doseganja napredka na tem področju in preglednosti privatizacijskega procesa; poudarja, da mora Srbija uskladiti svojo zakonodajo o nadzoru državne pomoči s pravnim redom;

5.

pozdravlja napredek na področju gospodarskih reform, ki so izboljšale proračunski položaj Srbije, ter poziva Komisijo, naj še naprej podpira vlado pri njenih načrtih za izvedbo nadaljnjih reform, zlasti za odpravo fiskalnih neravnovesij in reform glavnih gospodarskih sektorjev;

6.

izreka pohvalo Srbiji za njen konstruktiven pristop pri reševanju migracijske krize; obenem meni, da bi bilo treba spodbujati tudi konstruktiven pristop v odnosih s sosednjimi državami; ugotavlja, da je Srbija ključna in koristna partnerica EU na Balkanu, zato ji mora EU zagotoviti vire in ustrezno finančno pomoč; z zadovoljstvom ugotavlja, da si Srbija močno prizadeva, da z evropsko in mednarodno pomočjo državljanom tretjih držav zagotovi zatočišče in humanitarno pomoč; poziva jo, naj čim prej poveča svoje sprejemne zmogljivosti; ugotavlja, da so potrebne celovite reforme za racionalizacijo celotnega azilnega sistema, ki mora biti usklajen s pravnim redom EU in mednarodnimi standardi; ugotavlja, da je Srbija sprejela dodatne ukrepe za obravnavo neutemeljenih prošenj za azil, ki so jih srbski državljani vložili v državah članicah EU in pridruženih schengenskih državah; poziva jo, naj prispeva k še dodatnemu zmanjšanju neutemeljenih prošenj; poudarja, da so zmogljivosti in viri, ki vrnjenim osebam omogočajo ponovno vključitev, še vedno omejeni;

7.

poziva Srbijo, naj si bolj prizadeva za postopno uskladitev svoje zunanje in varnostne politike s politiko EU, tudi na področju odnosov z Rusijo; v zvezi s tem obžaluje izvajanje skupnih vojaških vaj med Srbijo in Rusijo; pozdravlja dejavno udeležbo Srbije v mednarodnih operacijah ohranjanja miru;

8.

poudarja izjemen pomen načela pravne države; poudarja tudi bistveni pomen neodvisnega sodstva; ugotavlja, da je bil na področju sodstva dosežen določen napredek, predvsem pri sprejetju pravil za ocenjevanje sodnikov in tožilcev, vendar je stopnja političnega vmešavanja še vedno visoka; je seznanjen, da pravosodni organi zahtevajo, da se jim zagotovijo ustrezna sredstva; poziva oblasti, naj izvajajo nacionalno strategijo za reformo sodstva, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 23, ter naj zagotovijo neodvisnost sodstva in da delo sodnikov in tožilcev ne bo pod političnim vplivom; poziva vlado, naj sprejme nov zakon o brezplačni pravni pomoči in uvede zakonske spremembe za izboljšanje kakovosti in doslednosti sodne prakse in pravnega izobraževanja; izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajnih sodnih zaostankov kljub programu vrhovnega kasacijskega sodišča za njihovo zmanjšanje in poziva Srbijo, naj sprejme dodatne ukrepe za povečanje zaupanja v sodstvo;

9.

poziva srbsko vlado, naj dosledno in brez diskriminacije izvaja zakon o rehabilitaciji; prav tako predlaga, naj dodatno spremeni zakon o vračilu premoženja, da bi odstranila vse postopkovne in pravne ovire za vračilo v naravi;

10.

ugotavlja, da sta korupcija in organizirani kriminal v tej regiji zelo razširjena in zavirata demokratični, družbeni in gospodarski razvoj Srbije; ugotavlja, da je bil z neprestanim izvajanjem zakonodaje in sprejetjem zakona o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti dosežen določen napredek pri boju proti korupciji, vendar je ta pojav v Srbiji še vedno zaskrbljujoč; poudarja, da je treba doseči napredek pri preiskavah in obtožbah o korupciji, vključno s korupcijo na visoki ravni in potrebo po usklajevanju in spremljanju doslednega izvajanja strategije proti korupciji, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 23 v vseh pomembnih institucijah; poziva oblasti, naj zagotovijo, da bosta lahko agencija in svet za boj proti korupciji v celoti in učinkovito izvajala svoje naloge ter da bodo državne institucije upoštevale njuna priporočila; meni, da sta regionalna strategija in tesnejše sodelovanje med vsemi državami v tej regiji bistvena za učinkovitejše reševanje teh vprašanj; poziva akademske ustanove, naj skupaj z državnimi organi in javnimi uslužbenci sprejmejo predpise na tem področju za preiskavo primerov plagiatorstva in preprečevanje nadaljnjih primerov;

11.

poziva srbske oblasti, naj spremenijo in izvajajo poglavja kazenskega zakonika o gospodarskem kriminalu in kaznivih dejanjih korupcije, da bi zagotovili verodostojen in predvidljiv okvir kazenskega prava; znova izraža veliko zaskrbljenost zaradi določb in izvajanja člena 234 kazenskega zakonika o zlorabi odgovornih položajev; ponovno poziva k neodvisnemu in temeljitemu pregledu preklasificiranih primerov zlorabe odgovornih položajev, da bo mogoče nemudoma ovreči dolgotrajne primere nepravičnega kazenskega pregona;

12.

ugotavlja, da so potrebna večja prizadevanja za boj proti organiziranemu kriminalu in da je treba doseči napredek na področju pravnomočnih obsodb, kot je določeno v akcijskem načrtu za poglavje 24; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj zagotovijo strokovno pomoč za oblikovanje institucionalnega okvira in strokovno znanje za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu; v zvezi s tem poziva k neposrednemu medsebojnemu sodelovanju organov kazenskega pregona Srbije in Kosova ter uradov za zvezo v Beogradu in Prištini;

13.

je seznanjen s prizadevanji za izboljšanje postopka posvetovanja v parlamentu in nadaljnjo krepitvijo sodelovanja parlamenta v pogajalskem procesu za pristop k EU; je še vedno zaskrbljen, ker se pri sprejemanju zakonodaje uporabljajo predvsem nujni postopki, vključno z zakonodajo, povezano s pristopnim procesom k EU, saj pri teh postopkih ni vedno dovolj časa za posvetovanje z deležniki in širšo javnostjo; poudarja, da je treba dodatno okrepiti nadzor parlamenta nad izvršilno oblastjo; poudarja, da je pomembno, da opozicija dejavno in konstruktivno sodeluje v postopku odločanja in demokratičnih institucijah; poudarja, da mora biti financiranje političnih strank pregledno in v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi;

14.

poudarja pomen, ki ga ima delo organizacij civilne družbe v demokratični družbi; ugotavlja, da se je izboljšalo sodelovanje med vlado in organizacijami civilne družbe; spodbuja srbske oblasti, naj sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev preglednega dialoga med civilno družbo in državnimi institucijami ter naj povečajo učinkovito sodelovanje predstavnikov civilne družbe in narodnih manjšin v postopku odločanja; oblasti še poziva, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo za zagotovitev učinkovitega delovanja organizacij civilne družbe; poziva k pravočasnemu in preglednemu preglednemu obveščanju državljanov, organizacij in splošne javnosti o poteku pristopnih pogajanj in omogočanju njihove vsesplošne udeležbe v tem procesu;

15.

ponovno poziva srbsko vlado, naj v celoti obravnava priporočila misij OVSE/ODIHR za opazovanje volitev, zlasti tistih za zagotavljanje preglednosti financiranja volilnih kampanj in preglednosti volilnih postopkov; poziva oblasti, naj ustrezno preiščejo primere med občinskimi volitvami in drugimi kampanjami, ki so jih zaznamovali nasilje in trditve o ustrahovanju in nepravilnostih;

16.

ponavlja, da so pri zagotavljanju nadzora in prevzemanju odgovornosti izvršilne oblasti pomembni neodvisni nadzorni organi, vključno z varuhom človekovih pravic; poziva oblasti, naj varuhu človekovih pravic zagotovijo vso politično in upravno podporo pri njegovem delu ter se vzdržijo neupravičenih kritik proti njemu;

17.

pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za celovito reformo javne uprave, zakona o inšpekcijskem nadzoru, nacionalne strategije za usposabljanje uradnikov lokalnih uprav in zakona o najvišjem številu zaposlenih v javnem sektorju ter poziva k njihovemu takojšnjemu izvajanju; poudarja, da je treba depolitizirati in profesionalizirati javno upravo ter da morajo postopki zaposlovanja in odpuščanja postati preglednejši, da bi zagotovili strokovnost, nevtralnost in kontinuiteto javne uprave;

18.

pozdravlja, da ima Srbija ustrezen pravni in institucionalni okvir za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin; vendar opaža, da so še vedno pomanjkljivosti pri njenem izvajanju, zlasti na področju preprečevanja diskriminacije ranljivih skupin, vključno z invalidi, osebami s HIV/aidsom in osebami LGBTI; pozdravlja uspešno izvedeno parado ponosa, ki je potekala 20. septembra 2015, vendar poudarja, da sta diskriminacija oseb LGBTI in nasilje nad njimi še vedno zaskrbljujoča; v zvezi s tem spodbuja vlado, naj obravnava priporočilo CM/Rec(2010) odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam; izraža zaskrbljenost zaradi številnih napadov na pripadnike ranljivih skupin, ki še niso bili v celoti raziskani; poleg tega izraža zaskrbljenost zavoljo trajnega problema družinskega nasilja; poziva oblasti, naj dejavno spodbujajo spoštovanje človekovih pravic za vse;

19.

je zaskrbljen, ker se stanje na področju svobode izražanja in svobode medijev ni izboljšalo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da stalni politični pritisk spodkopava neodvisnost medijev, kar ima za posledico večjo samocenzuro medijskih hiš; je zaskrbljen, ker se novinarji pri opravljanju svojega poklica soočajo s političnim pritiskom, ustrahovanjem, nasiljem in grožnjami; poziva oblasti, naj preiščejo vse primere napadov na novinarje in medijske hiše, ki jih je ostro obsodilo mednarodno novinarsko združenje; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti polno izvajanje novih zakonov o medijih; poudarja, da je glede lastništva in financiranja medijev nujna popolna preglednost in nediskriminacija glede državnega oglaševanja;

20.

je zelo zaskrbljen, ker so v medije večkrat prišle informacije o potekajočih kazenskih preiskavah, kar pomeni kršitev načela domneve nedolžnosti; poziva srbske oblasti, naj izvedejo temeljito preiskavo številnih odmevnih primerov, kjer so mediji predstavili dokaze o domnevnih kaznivih dejanjih;

21.

poudarja pomen svetov narodnih manjšin pri uveljavljanju pravic narodnih manjšin in njihovega demokratičnega značaja ter spodbuja njihovo ustrezno in preverljivo financiranje; pozdravlja, da se je Srbija zavezala, da bo pripravila akcijski načrt za narodne manjšine, s katerim bo dodatno izboljšala izvajanje in razvoj praks ter pravni okvir na področju narodnih manjšin; ponovno poziva Srbijo, naj zagotovi, da bo stopnja pridobljenih pravic in pristojnosti ostala nespremenjena pri njihovi pravni uskladitvi s sodbo srbskega ustavnega sodišča, ter poziva k čim prejšnjem sprejetju zakona o svetih narodnih manjšin za razjasnitev njihovega pravnega statusa in varnosti njihovih pristojnosti; izraža globoko zaskrbljenost, ker je bilo zaradi napovedane privatizacije medijev prekinjeno predvajanje programov v manjšinskih jezikih; poziva Srbijo, naj okrepi prizadevanja za učinkovito in skladno izvajanje zakonodaje o varstvu manjšin in o nediskriminatornem obravnavanju narodnih manjšin v Srbiji, tudi na področju izobrazbe, zlasti glede pravočasnega financiranja in prevajanja učbenikov materinega jezika manjšin, uporabe manjšinskih jezikov, zastopanosti v javni upravi in predstavniških telesih na lokalni, regionalni in državni ravni ter dostopa do medijev in verskih obredov v jezikih manjšin; poziva srbsko vlado, naj izvaja vse mednarodne pogodbe in dvostranske sporazume, ki se nanašajo na pravice manjšin;

22.

ugotavlja, da kulturna raznolikost Vojvodine prav tako prispeva k identiteti Srbije; poudarja, da se ne sme omajati avtonomije Vojvodine ter da je treba nemudoma sprejeti zakon o njenih virih, kot je določeno v ustavi;

23.

poziva srbske oblasti, naj izvedejo konkretne ukrepe za izboljšanje položaja Romov, zlasti na področju zagotavljanja osebnih dokumentov, izobraževanja, bivalnih razmer, zdravstvenega varstva in zaposlovanja; poleg tega jih poziva, naj zagotovijo enako zastopanost Romov v javnih ustanovah in javnem življenju, pri čemer naj posebno pozornost namenijo vključitvi Rominj; poudarja, da je treba dodatno izboljšati politiko vključevanja Romov in da se je treba ob upoštevanju nasilja nad predstavniki nevladne organizacije, ki zastopa to manjšino, učinkovito spopasti z diskriminacijo; zato z zanimanjem pričakuje ukrepe v prihodnji strategiji in akcijskem načrtu za vključevanje Romov; v zvezi s tem poudarja prištinsko deklaracijo, ki vsebuje poziv vladam, mednarodnim in medvladnim organizacijam ter organizacijam civilne družbe, naj dosledno uporabljajo načela nediskriminacije in enakosti v okviru svojega dela in dejavnosti za spodbujanje in uveljavljanje pravic Romov;

24.

ceni konstruktiven pristop srbske vlade do odnosov s sosednjimi državami, saj je to omogočilo velik napredek pri regionalnem sodelovanju in tesnejših odnosih z EU, in poziva Srbijo, naj še naprej gradi dobre sosedske odnose; poziva jo, naj spodbuja dobre sosedske odnose in mirno reševanje sporov, torej naj med drugim spodbuja ozračje strpnosti in obsodi vse oblike sovražnega govora in vojne retorike ter se vzdrži dejanj, kot je javna dobrodošlica ob vrnitvi posameznikov, obsojenih za vojna hudodelstva; ugotavlja, da bi bilo treba nerešene spore in odprta vprašanja, zlasti vprašanja določitve meje, nasledstva, vrnitve kulturnih dobrin in odprtja jugoslovanskih arhivov, reševati v skladu z mednarodnim pravom in uveljavljenimi načeli, vključno z izvajanjem pravno zavezujočih sporazumov, kot je med drugim sporazum o nasledstvu, in da bi bilo treba dvostranske spore rešiti v zgodnji fazi pristopnega procesa v skladu z mednarodnim pravom; poudarja konstruktivno vlogo Srbije v okviru berlinskega procesa in pobude zahodnobalkanske skupine šestih držav ter njene agende o povezljivosti; pozdravlja druge pobude, ki se osredotočajo na prihodnost Zahodnega Balkana, zlasti brdski proces, ki se je izkazal kot pomemben okvir za sodelovanje na političnem in tehničnem področju, in meni, da bi lahko konkretno sodelovanje na področjih skupnega interesa prispevalo k stabilizaciji Zahodnega Balkana; pri tem pozdravlja prvo skupno srečanje ministrov Srbije ter Bosne in Hercegovine 4. novembra 2015 v Sarajevu; poziva Srbijo, naj v okviru sedanjih stikov z Bosno in Hercegovino in z dobrimi sosedskimi odnosi nadalje spodbuja stabilizacijo in institucionalno krepitev te države; ponovno poziva srbske oblasti, naj uvedejo nadaljnje ukrepe za čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU, tudi v okviru programov za čezmejno in mednarodno sodelovanje 2014–2020 in strategije EU za Podonavje; pozdravlja zamisel o začetku pogajanj za podpis pogodbe o dobrih odnosih s sosedi in upa, da bo to pomenilo pozitivnejši razvoj za regijo; pozdravlja srečanje bolgarskega, romunskega in srbskega predsednika vlade o sodelovanju na področju energetike in prometne infrastrukture;

25.

spodbuja Srbijo, naj v duhu sprave in dobrih sosedskih odnosov še naprej sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo; poudarja pomen celovite nacionalne strategije za notranjo obravnavo vojnih zločinov; poziva oblasti, naj si še naprej prizadevajo za rešitev vprašanja o usodi pogrešanih oseb in za pripravo sheme odškodnin za žrtve in njihove družine, saj je to pomemben prvi pogoj za spravo, družinam žrtev pa naj zagotovijo pravico, da se seznanijo z usodo pogrešanih družinskih članov; poudarja, da bi bilo treba zakon o civilnih žrtvah sprejeti brez nepotrebnih zamud, upoštevaje dejstvo, da veljavna zakonodaja ne priznava več skupin žrtev vojnih hudodelstev; ugotavlja, da se še vedno pojavljajo polemike, zlasti zaradi različne razlage nedavne zgodovine; ponovno izraža podporo pobudi REKOM, regionalni komisiji za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih grobih kršitvah človekovih pravic, ki so bili storjeni v nekdanji Jugoslaviji;

26.

pozdravlja objavo osnutka nacionalne strategije za vojna hudodelstva, v katerem so opredeljeni načrti za kazenski pregon zaradi kaznivih dejanj, storjenih v 90. letih prejšnjega stoletja na ozemlju nekdanje Jugoslavije; poudarja, da je treba okrepiti in depolitizirati srbske institucije, ki se ukvarjajo z vojnimi hudodelstvi; poziva Srbijo, naj ustanovi učinkovit sistem za zaščito prič in žrtev ter žrtvam in njihovim družinam zagotovi pravico do odškodnine; poziva k izboljšanju regionalnega sodelovanja na področju vojnih hudodelstev; Srbijo ponovno poziva, naj skupaj s Komisijo in sosednjimi državami v duhu sprave in dobrih sosedskih odnosov ponovno pregleda svojo zakonodajo o pristojnosti v sodnih postopkih zaradi vojnih hudodelstev;

27.

pozdravlja neprekinjeno sodelovanje Srbije pri normalizaciji odnosov s Kosovom ter sklenitev bistvenih sporazumov 25. avgusta 2015, in sicer o ustanovitvi združenja/skupnosti občin z večinskim srbskim prebivalstvom na Kosovu, o energetiki, o telekomunikacijah in o mostu v Mitrovici; poziva Srbijo, naj hitro začne izvajati svoj del teh sporazumov ter naj tvorno sodeluje s Kosovom pri oblikovanju in izvajanju prihodnjih sporazumov; ugotavlja, da je bil napredek dosežen na področjih, kot so policija, civilna zaščita, zavarovanje vozil, carine, mehanizmi povezovanja in kataster; ponavlja, da je treba napredek pri dialogu ocenjevati glede na izvajanje na terenu; poziva Srbijo in Kosovo, naj se vzdržita negativne retorike in začneta v dobri veri in pravočasno v celoti izvajati vse že sklenjene sporazume ter odločno nadaljujeta normalizacijo odnosov; poziva, naj si obe vladi in institucije EU nenehno prizadevajo, da bi sporočile in pojasnile določbe doseženih sporazumov, s čimer bi zbližali albanske in srbske etnične skupnosti na Kosovu; izreka pohvalo prizadevanjem poslovne skupnosti pod vodstvom gospodarskih zbornic, da bi prispevali k normalizaciji odnosov, in sicer z dialogom med gospodarskima zbornicama Srbije in Kosova, da bi odpravili ovire za sklepanje poslov med stranema in olajšali stike in sodelovanje med podjetji; poziva Evropsko komisijo, naj podpre nadaljevanje in razvoj teh dejavnosti v prihodnje; spodbuja Srbijo in Kosovo, naj opredelita nove teme dialoga, da bi izboljšali življenje prebivalcev in v celoti normalizirali odnose; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj oceni, kako strani izpolnjujeta svoje dolžnosti; poziva Srbijo, naj ravna v duhu dobrososedskih odnosov, in upa, da dejstvo, da Kosovo ni uspelo pridobiti članstva v Unescu, ne bo oviralo dialoga in njegovega nadaljnjega vključevanja v regionalne in mednarodne organizacije ter da se bodo nadaljevali sodelovanje in prizadevanja za zaščito kulturne dediščine; poziva Beograd in Prištino, naj ohranita dobre sosedske odnose; je zadovoljen, da sta srbski in kosovski predsednik vlade, Vučić in Mustafa, 27. januarja 2016 ponovno začela pogovore; je seznanjen, da sta se pogovarjala tudi o vzajemnem priznavanju univerzitetnih diplom in poklicnih spričeval ter o izboljšanju cestnih in železniških povezav; poudarja, da bo napredek na terenu koristil vsej regiji;

28.

upoštevaje berlinski proces podpira oblikovanje foruma civilne družbe Zahodnega Balkana, kjer bodo lahko predstavniki civilne družbe iz te regije izmenjavali zamisli, izražali svoje pomisleke in skrbi ter oblikovali konkretna priporočila za nosilce odločanja, obenem pa poziva, naj se ta proces nadaljuje na naslednjem srečanju na vrhu v Parizu leta 2016 ter naj se za civilnodružbene organizacije iz te regije organizirajo pripravljalne delavnice;

29.

poudarja, da mora Srbija kot pogodbenica Energetske skupnosti ostati dejavna pri delu institucij te skupnosti in še naprej izvajati pravni red, da bi zgradila trajnostne in zanesljive energetske sisteme; poziva oblasti, naj začnejo uresničevati cilje, določene v strategiji razvoja za energetski sektor, saj doslej ni bilo večjih naložb v sektor obnovljive energije; spodbuja Srbijo, naj na trgu s plinom razvije konkurenco in sprejme ukrepe za boljše usklajevanje s pravnim redom na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, ter jo poziva, naj bolj spodbuja zeleno energijo; poziva Komisijo, naj podpre srbsko vlado pri prizadevanjih za zmanjšanje odvisnosti države od uvoza energije z izpopolnitvijo raznolikosti virov energije in za diverzifikacijo oskrbe Srbije s plinom; ugotavlja, da nedavno sprejeti sveženj instrumenta za predpristopno pomoč II za leto 2015 zlasti vključuje program v vrednosti 155 milijonov EUR za pomoč pri financiranju glavnih regionalnih infrastrukturnih projektov v energetskem in prometnem sektorju na Zahodnem Balkanu; spodbuja Srbijo, na zagotovi skladnost s povprečnimi zavezami EU glede podnebnih sprememb ter dogovor, dosežen na 21. zasedanju konference pogodbenic v Parizu;

30.

poziva srbsko vlado, naj, upoštevajoč pomembnost evropskega združenja za teritorialno sodelovanje za nadaljnji razvoj čezmejnega sodelovanja med državami članicami EU in njihovimi sosedami, zagotovi potrebno pravno podlago, ki bo omogočala sodelovanje Srbije v tem združenju;

31.

izraža zaskrbljenost zaradi slabega izvajanja zakonodaje o odpadkih ter poziva srbske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za zaprtje in očiščenje divjih odlagališč, ter naj pripravijo verodostojno politiko za zmanjšanje odpadkov v skladu z okvirno direktivo o odpadkih;

32.

pozdravlja načrt za obnovo, nadgradnjo in posodobitev delov železniškega omrežja ter spodbuja srbske oblasti, naj še naprej izboljšujejo javni prevoz v sodelovanju s sosednjimi državami;

33.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/58

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji,

—

ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 22. oktobra 2012 o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o okvirnem sporazumu s Kosovom o sodelovanju v programih Unije,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2013 v zvezi s sprejetjem sklepa o pooblastilu za začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med EU in Kosovom,

—

ob upoštevanju prvega sporazuma o načelih, ki urejajo normalizacijo odnosov, ki sta ga podpisala predsednika vlad in Hashim Thaçi in Ivica Dačić dne 19. aprila 2013, ter akcijskega načrta za izvajanje z dne 22. maja 2013,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/349/SZVP z dne 12. junija 2014 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem, Eulex Kosovo,

—

ob upoštevanju podpisa stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Kosovom dne 27. oktobra 2015 in ratifikacije v kosovski skupščini dne 2. novembra 2015,

—

ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja Združenih narodov o trenutnih dejavnostih misije začasne uprave Združenih narodov na Kosovu in z njo povezanem razvoju dogodkov, vključno z najnovejšim poročilom z dne 3. novembra 2015,

—

ob upoštevanju podaljšanja mandata posebnega predstavnika EU za Kosovo Samuela Žbogarja do 28. februarja 2017,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. novembra 2015 o strategiji širitve EU (COM(2015)0611),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. decembra 2015 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenih procesih,

—

ob upoštevanju sklepov z zasedanj Sveta za splošne zadeve dne 7. decembra 2009, 14. decembra 2010 in 5. decembra 2011, v katerih je bilo poudarjeno in ponovno potrjeno, da bi moralo po izpolnitvi vseh pogojev tudi Kosovo imeti korist od morebitne liberalizacije vizumske ureditve, in to brez poseganja v stališče držav članic do njegovega statusa,

—

ob upoštevanju začetka dialoga o vizumih januarja 2012, časovnega načrta za vizumsko liberalizacijo iz junija 2012, drugega poročila Komisije z dne 24. julija 2014 o napredku Kosova pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve (COM(2014)0488) in strokovne misije Komisije iz julija 2015,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da pomaga pri dialogu med Srbijo in Kosovom,

—

ob upoštevanju skupnih izjav z medparlamentarnih srečanj predstavnikov Evropskega parlamenta in Kosova z dne 28. in 29. maja 2008, 6. in 7. aprila 2009, 22. in 23. junija 2010, 20. maja 2011, 14. in 15. marca 2012, 30. in 31. oktobra 2013 ter 29. in 30. aprila 2015,

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Kosova za leto 2015 z dne 10. novembra 2015 (SWD(2015)0215),

—

ob upoštevanju svojih preteklih resolucij,

—

ob upoštevanju dela, ki ga je opravila Ulrike Lunacek, stalna poročevalka Odbora za zunanje zadeve za Kosovo,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je neodvisnost Kosova do zdaj priznalo 110 od 193 držav članic OZN, med njimi 23 od 28 držav članic Evropske unije;

B.

ker je bil 27. oktobra 2015 med EU in Kosovom podpisan stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, kosovska skupščina pa ga je ratificirala 2. novembra 2015; ker je Evropski parlament 21. januarja 2016 sporazum odobril;

C.

ker se vse (potencialne) države kandidatke ocenjuje po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

D.

ker je EU večkrat zatrdila, da je pripravljena pomagati pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova z jasno evropsko perspektivo, kar je v skladu z evropsko perspektivo te regije;

E.

ker Evropska unija v središče svoje politike širitve postavlja načelo pravne države;

F.

ker EU poudarja, da je treba v vseh državah zahodnega Balkana okrepiti ekonomsko upravljanje, načelo pravne države in zmogljivosti javne uprave;

G.

ker bo 14. junija 2016 potekel mandat misije EULEX; ker na Kosovu ravno poteka strateški pregled te misije;

1.

je zadovoljen, da je bil 27. oktobra 2015 podpisan stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Kosovom, saj gre za njuno prvo pogodbeno razmerje, pozdravlja pa tudi hitro ratifikacijo v kosovski skupščini 2. novembra 2015; poudarja, da sporazum utira pot vključevanju Kosova v EU in bo pomembna spodbuda za izvajanje in institucionalizacijo reform, pomagal pa bo tudi začeti sodelovanje z EU na številnih področjih, s čimer bomo okrepili politični dialog in dosegli tesnejše trgovinsko povezovanje, pa tudi utrdili odnose s sosednjimi državami in prispevali k stabilnosti v tej regiji; poziva vlado Kosova, naj se osredotoči na izvajanje celovitih reform, potrebnih za izpolnitev obveznosti v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

2.

pozdravlja, da je Komisija sprejela sveženj v podporo reformam in regionalnemu sodelovanju na zahodnem Balkanu – v njem je izražena zavezanost EU, da bo podpirala proces političnih in gospodarskih reform držav, ki si prizadevajo za pristop k EU;

3.

poudarja, da je namen stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma uveljaviti evropske standarde na področjih konkurence, javnih naročil, intelektualne lastnine in varstva potrošnikov, kot oprijemljiv korak na poti h gospodarskemu vključevanju Kosova v EU pa tudi vzpostaviti prostotrgovinsko območje;

4.

pozdravlja napredek, dosežen v letu 2015, pri dogovarjanju v okviru procesa normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo, namreč v zvezi z ustanovitvijo združenja/skupnosti kosovskih občin s srbsko večino, v zvezi z energijo in mostom v Mitrovici ter sporazumi o telekomunikacijah z dne 25. avgusta 2015, zavarovanju vozil iz junija 2015 in sodstvu iz februarja 2015; podpira nepretrgana mediacijska prizadevanja podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, ki še ni povsem dosežena; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj temeljito oceni stanje izvajanja vseh doslej podpisanih sporazumov z vidika sprejemanja zakonov na terenu ter o tem redno poroča Evropskemu parlamentu ter parlamentoma Kosova in Srbije; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poišče pomanjkljivosti in pozove obe strani, naj izpolnita sprejete zaveze, ter poziva Srbijo in Kosovo, naj se vzdržita negativne retorike, naj začneta v dobri veri in pravočasno popolnoma izvajati že sklenjene sporazume in naj odločno nadaljujeta proces normalizacije odnosov; poudarja, da sta za normalizacijo odnosov med Prištino in Beogradom odločilnega pomena neprekinjen in konstruktiven dialog ter popolno izvajanje doseženih sporazumov; je zadovoljen, da sta srbski in kosovski predsednik vlade, Vučić in Mustafa, v sredo, 27. januarja 2016, ponovno začela pogovore; je seznanjen, da sta se pogovarjala tudi o vzajemnem priznavanju univerzitetnih diplom in poklicnih spričeval ter o izboljšanju cestnih in železniških povezav; poudarja, da bo napredek na terenu koristil vsej regiji;

5.

je zaskrbljen zaradi velikega števila pogrešanih iz vojnega obdobja in zaradi le malo napredka na tem področju; poziva k popolnemu meddržavnemu sodelovanju pri tem, saj je popolno sodelovanje pri ugotavljanju resnice o pogrešanih bistveno za vzajemno spravo;

6.

je seznanjen s sodbo ustavnega sodišča o ustanovitvi združenja srbskih občin; poziva k popolnemu in skrbnemu izvajanju sklenjenih sporazumov; poziva k spoštovanju načela pravne države in obžaluje, da opozicijske sile niso izkoristile te prekinitve za obnovitev parlamentarnega dialoga, ter spodbuja vse politične sile, naj konstruktivno sodelujejo v interesu svoje države, demokratičnih institucij in državljanov; meni, da so spoštovanje pravil demokracije, politični dialog in nemoteno parlamentarno delo bistveni za izvajanje vseh vidikov kosovskega reformnega programa; ostro obsoja nasilne obstrukcije v skupščini; poziva, da se je treba v skupščini izogniti nadaljnjim nasilnim protestom; poudarja, da bi morali izvoljeni poslanci pri sestajanju in razpravljanju v skupščini spoštovati svojo institucijo; poudarja, da bi morala vlada spoštovati resolucije in sklepe parlamenta in bi morala pred podpisom sporazumov z drugimi državami vsakokrat poročati o tem, kot zahteva zakonodajni organ; v zvezi s tem pozdravlja premišljeni predlog dveh kosovskih poslancev, enega koalicijskega in enega opozicijskega, z dne 20. novembra 2015; poziva vse politične akterje, naj ponovno navežejo politični dialog, da bi odpravili zastoj in poiskali vzdržno rešitev, tako da bo lahko kosovska skupščina začela spet normalno delovati; poziva vse kosovske voditelje, naj te razmere obravnavajo kot izjemno pomembne in ravnajo odgovorno ter naj upoštevajo, da je skupščino izvolil kosovski narod in da je izvoljena zanj; je zelo zaskrbljen zaradi ponavljajočih se nasilnih dejanj in poziva organe kazenskega pregona, naj svoje dolžnosti izvajajo povsem v skladu s pravnimi postopki; je zaskrbljen zaradi dogodkov, ki so vodili k aretaciji nekaterih poslancev, in poziva, naj se opravi preiskava o morebitnih zlorabah pooblastil pri teh aretacijah; poziva skupščino Kosova, naj pojasni pravila v zvezi z odvzemom imunitete njenim poslancem; je seznanjen z zahtevo varuha človekovih pravic za začetek preiskave v zvezi s posredovanjem policije 28. novembra 2015, ki jo je naslovil na državno tožilstvo v Prištini;

7.

poudarja, da mora skupščina postati učinkovitejša, da mora v vseh okoliščinah spoštovati svoj poslovnik in da bi ga morala spoštovati tudi vlada; poudarja, da je treba okrepiti nadzorno vlogo skupščine, in jo še posebej poziva, naj čim prej sprejme zakonodajo, ki bo v procesu vključevanja Kosova okrepila vlogo odbora za vključevanje v EU in omogočila polno sodelovanje opozicije v tem procesu; spodbuja skupščino, naj se pri obravnavi zakonodaje redno posvetuje z Beneško komisijo in jo vključi v ta proces; poudarja, da je treba nujno imenovati sposobne člane regulativnih in nadzornih organov ter tako zagotoviti ustrezno delovanje državne uprave, in sicer v izbirnih postopkih, ki se bodo opirali na dosežke ter bodo pregledni in nepolitični;

8.

je seznanjen, da pet držav članic ni uradno priznalo Kosova, in meni, da bi nadaljnja priznanja pomagala okrepiti stabilnost v tej regiji in pripomogla k nadaljnji normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom ter povečala verodostojnost Evropske unije na področju zunanje politike; v zvezi s tem pozdravlja odločitev petih držav članic, ki niso priznale Kosova, da bodo poenostavile odobritev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma v Svetu; poziva vse države članice EU, naj si po vseh močeh prizadevajo, da bi v duhu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in uradnih pogodbenih razmerij poenostavile gospodarske in medosebne stike ter okrepile socialne odnose med svojimi državljani in državljani Kosova; pozdravlja, da je Kosovo predložilo prvi program gospodarskih reform, ki bo prvi korak pri poglabljanju gospodarskega dialoga z EU;

9.

pozdravlja delo kosovskih oblasti pri zaustavljanju trenda nezakonitih migracij, ki so dosegle višek v začetku leta 2015; poudarja, da bi bilo treba kratkoročne ukrepe odvračanja prebivalstva od odhoda pospremiti z družbeno-gospodarskim razvojem in ustvarjanjem delovnih mest, s čimer bi državljane prepričali, da bi ostali na Kosovu in ustvarjali prihodnost v svoji državi; je prepričan, da bi z liberalizacijo vizumskega režima prispevali tudi k zajezitvi nezakonitega priseljevanja, omogočili medčloveške stike, saj bi se državljanom odprle možnosti za turistična potovanja v tujino ali obiskovanje sorodnikov in prijateljev, ne da bi se jim bilo treba pri tem spoprijemati z dolgotrajnimi in dragimi vizumskimi postopki, ter odpravili tudi občutek izoliranosti; ponovno poudarja, da je potencialno nevarno, če bo Kosovo predolgo edina „zaklenjena“ in izolirana država v tej regiji; poleg tega poziva Prištino, naj sprejme učinkovite ukrepe za boj proti kriminalnim mrežam, ki so vpletene v trgovino z ljudmi; meni, da bi lahko v boju proti nezakonitemu priseljevanju pomagalo, če bi na skupnem evropskem seznamu varnih držav izvora Kosovo označili kot varno državo izvora;

10.

pozdravlja napredek pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima; poziva javne organe, naj hitro in v celoti začnejo izvajati vsa zahtevana merila; poziva Komisijo, naj okrepi svoje delo za proces liberalizacije vizumskega režima za Kosovo; je pripravljen podpreti brezvizumski režim za Kosovo, takoj ko bo Komisija pravočasno ugotovila, da so vsa tehnična merila izpolnjena, in poziva Svet, naj čim hitreje stori enako; obenem pa meni, da je treba še naprej iskati in sodno preganjati trgovce z ljudmi in tihotapce, da bi jih odvrnili od teh nezakonitih dejavnosti; poziva vse institucije EU, zlasti Komisijo, naj pospešijo proces liberalizacije vizumskega režima za Kosovo, kosovske oblasti pa poziva, naj izpolnijo svoje obveznosti in uresničijo preostala merila, da bi Kosovo v letu 2016 vstopilo v brezvizumski režim in da bi se tamkajšnji ljudje bolj približali EU;

11.

podpira nadaljevanje razprav o okvirnem sporazumu, ki bi Kosovu omogočil sodelovanje v programih EU;

12.

pozdravlja, da je bil sprejet zakonodajni sveženj o človekovih pravicah, s katerim naj bi okrepili institucionalni okvir za nadzor nad varovanjem in spoštovanjem človekovih pravic; poudarja, da je to zakonodajo izjemno pomembno izvajati; je še posebej zadovoljen, da je bila ustanovljena funkcija varuha človekovih pravic in da je bil varuh tudi imenovan, še posebej za vzpostavljanje družbenega zaupanja v kosovsko družbo; obžaluje pa, da njegovo delo ovira pomanjkanje ustreznih prostorov, in poziva oblasti, naj njegovemu uradu v skladu s pariškimi načeli hitro dodelijo nove prostore; poziva oblasti, naj zagotovijo nemoteno delovanje vseh obstoječih neodvisnih ustanov in regulativnih organov;

13.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je politična volja oblasti za pristen dialog s civilno družbo še vedno zelo šibka; poziva oblasti, naj v dobri veri izvajajo pravni okvir za sodelovanje s civilno družbo, zlasti z zagotavljanjem vseh potrebnih sredstev za skupni svetovalni odbor; poziva pisarno EU, naj spodbuja ta posvetovanja in po potrebi olajšuje njihovo izvedbo;

14.

prav tako pozdravlja maja 2015 sprejeti zakon o zaščiti pred diskriminacijo in varuhu človekovih pravic podeljeni mandat, da deluje kot organ za enakost; je še zmeraj zaskrbljen nad nizko ravnjo obravnave in preiskav primerov sovražnega govora, katerega tarča so predvsem skupnost LGBTI in manjšinske skupnosti; spodbuja svetovalno in usklajevalno skupino za pravice skupnosti LGBTI, naj dejavno spremlja, kaj se dogaja v zadevah in pri problematiki s tega področja;

15.

pozdravlja tudi sprejetje zakona o enakosti spolov in poziva kosovske oblasti, naj obravnavajo vključevanje načela enakosti spolov kot prednostno nalogo ter poskrbijo, da bodo upravni organi in oblasti pri tem za zgled; je zaskrbljen zaradi strukturnih izzivov, ki ovirajo izvajanje tega zakona; je še zmeraj zaskrbljen zaradi premajhne zastopanosti žensk na položajih odločanja; je zaskrbljen, ker ni napredka pri boju proti nasilju v družini in nasilju na podlagi spola; poziva oblasti, naj javno spodbujajo ter vzpostavijo zaščitne mehanizme in ukrepe za nudenje zatočišča ženskam, ki spregovorijo in prijavijo nasilje v družini; je zaskrbljen zaradi nizke ravni lastništva v rokah žensk; poziva oblasti, naj dejavno zagotavljajo lastninske pravice ženskam, med drugim z vpisom vseh solastnikov pri katastrskih in registracijskih uradnikih, pa tudi z informacijsko kampanjo;

16.

izraža pomislek, da je bil v zadnjem letu dosežen zelo omejen napredek na področju svobode izražanja in medijev; je zaskrbljen, ker se novinarji pri opravljanju svojega dela soočajo z nasiljem in grožnjami, ter poudarja, da je treba okrepiti zaščito novinarjev s sistematičnim odzivanjem, javnim obsojanjem, hitrim preiskovanjem in pravočasnim zaključevanjem zadev v zvezi z napadi zoper novinarje; poudarja, da je treba več napredka doseči tudi na področju neodvisnosti medijev; poziva oblasti, naj po temeljitem in celovitem procesu javnega posvetovanja čim prej zapolnijo sistematične vrzeli v zakonodaji in zagotovijo svobodo medijev, zlasti zato, da bi lastništvo medijev postalo pregledno ter da bi zagotovili trajnost javne radiotelevizije; poziva oblasti k učinkovitemu izvajanju zakonodaje o razžalitvi, sovražnem govoru in obrekovanju;

17.

opozarja, da morata Kosovo in Srbija v skladu z ugotovitvami Agencije OZN za begunce in poročilom posebnega poročevalca OZN iz leta 2014 o razmerah na področju človekovih pravic za notranje razseljene osebe poiskati trajne rešitve za begunce;

18.

ugotavlja, da so potrebna dodatna prizadevanja za zaščito in dejansko zagotovitev pravic vseh etničnih manjšin na Kosovu, vključno z romsko, aškalsko in egiptovsko, pa tudi goransko skupnostjo, s in sicer popolnim izvajanjem ustrezne zakonodaje ter ob upoštevanju najboljših praks iz te regije in držav članic EU; poziva nacionalne in lokalne oblasti, naj si bolj prizadevajo za izvajanje sprejetih zakonov, da bi prispevale k nadaljnjemu razvoju večetnične družbe, zlasti kar zadeva izobraževanje in zaposlovanje pripadnikov manjšin, in da bi preprečile neposredno in posredno diskriminacijo; je zadovoljen, da prištinska deklaracija vsebuje poziv vladam, mednarodnim in medvladnim organizacijam ter organizacijam civilne družbe, naj dosledno uporabljajo načela nediskriminacije in enakosti v okviru svojega dela in dejavnosti spodbujanja in uveljavljanja pravic Romov ter preprečevanja proticiganstva na zahodnem Balkanu;

19.

ponovno izraža zaskrbljenost, da ni opaznejšega napredka pri boju proti korupciji na visoki ravni in organiziranemu kriminalu ter da ni rezultatov pri kazenskem pregonu in obsodbah; poudarja, da ostaja vprašanje organiziranega kriminala zelo zaskrbljujoče; ugotavlja, da mora vlada Kosova nedvomno in izrecno pokazati, da se država na vseh ravneh sistematično bojuje proti korupciji; poziva oblasti, naj sprejmejo celovit in strateški pristop k boju proti močno razširjeni korupciji, kajti to je še vedno velika ovira za demokratični, socialni in gospodarski razvoj Kosova; poziva kosovsko protikorupcijsko agencijo, naj sproži več preiskav, in poziva tožilstvo, naj ukrepa v zvezi z zadevami, ki jih je predložila; poudarja, da je preglednost sodnih postopkov bistven element boja proti korupciji in varovanja temeljnih pravic; poudarja tudi, da ima politična elita pomembno vlogo in odgovornost v boju proti korupciji;

20.

pozdravlja okrepljena prizadevanja in veliko zavezanost boju proti terorizmu, in spodbuja k izvajanju strategije za boj proti terorizmu; poziva oblasti, naj se spoprimejo z vzroki radikalizacije, zlasti visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi in nasilnim ekstremizmom; pozdravlja sodelovanje Kosova v koaliciji, ki se bori proti terorizmu, in ukrepe, ki jih oblasti sprejemajo za preprečevanje radikalizacije mladih; poziva oblasti, naj pozorno spremljajo mobilizacijo potencialnih islamskih tujih borcev in teroristov ter jo preprečijo; je zadovoljen, da je Kosovo po ustavi laična in v smislu verskih prepričanj nevtralna država;

21.

ugotavlja, da se je po podatkih kosovskega ministrstva za notranje zadeve približno 300 državljanov Kosova pridružilo džihadistom v Siriji in Iraku, ter da so se mnogi že vrnili; pozdravlja sprejete vladne ukrepe, po katerih je za državljane, ki so sodelovali pri terorističnih dejavnostih, predvidena zaporna kazen;

22.

ugotavlja, da je bil na področju sodstva s sprejetjem ustrezne zakonodaje dosežen napredek; poudarja, da jo je treba začeti hitro konkretno in učinkovito izvajati; je še zmeraj zelo zaskrbljen nad počasnimi sodnimi postopki, visokim številom sodnih zaostankov, pomanjkanjem sredstev za pravosodni sistem, nizko ravnjo odgovornosti sodnih uradnikov in možnostjo političnega vplivanja na pravosodne strukture, kar v zakonodaji še vedno ni ustrezno obravnavano, in poudarja, kako pomembno je, da pravosodni sistem polno deluje in ima uveljavljena pravila glede časa za obravnavo zadev na sodiščih; pozdravlja ukrepe za vključitev sodstva na severu, kjer nekatera mesta sodnikov in tožilcev zasedajo kosovski Srbi; poziva politične oblasti, naj nedvoumno in popolnoma podprejo neodvisnost sodnikov in tožilcev, na katere se v potekajočih preiskavah in sodnih postopkih še vedno poskuša vplivati; poziva oblasti, naj spremenijo ustavo in zagotovijo, da bo večina članov sodnega sveta Kosova v skladu s priporočili Beneške komisije izvoljena iz strokovnih krogov;

23.

poziva Kosovo, naj sledi smernicam skupne zunanje in varnostne politike EU;

24.

je seznanjen, da so bila sprejeta dopolnila k ustavi, s katerimi so bili ustanovljeni specializirani senati in specializirano tožilstvo; pozdravlja zaključek pogajanj med Kosovom in Nizozemsko za sporazum o državi gostiteljici ter pričakuje, da bodo specializirani senati čim prej polno operativni in da bo imelo specializirano tožilstvo dovolj osebja za opravljanje svojih nalog; oboje poziva, naj sledijo izkušnjam in najboljšim praksam Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo skladno z ustreznimi ustavnimi določbami o njihovi ustanovitvi; poziva kosovske oblasti, naj z novim sodiščem polno sodelujejo; poziva EU in države članice, naj senatom zagotovijo zadostna sredstva za delovanje;

25.

meni, da mora pregled misije EULEX in njena postopna odprava potekati vzporedno z okrepitvijo in razširitvijo mandata posebnega predstavnika EU, tako da bo lahko izvajal dejavnosti spremljanja, mentorstva in svetovanja, pomagal pri procesu vključevanja Kosova v EU, boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter pri kazenskem pregonu vojnih zločinov; medtem poziva k večji učinkovitosti ter popolni preglednosti in odgovornosti misije EULEX v času trajanja njenega mandata; je seznanjen s sklepi Sveta iz decembra 2015 o mandatu misije EULEX in poziva Kosovo, naj ji pomaga, da bo lahko svoj obnovljeni mandat v celoti in nemoteno izvajala; poudarja, da je treba pri pregledu mandata upoštevati ugotovitve in izvajati priporočila, ki jih je v svojem poročilu po obtožbah o korupciji v vrstah misije EULEX podal prof. Jean-Paul Jacqué; poziva misijo EULEX, naj doseže dogovor z misijo UNMIK o predaji nerešenih zadev ustreznim kosovskim oblastem; poziva države članice, naj za ustrezen čas napotijo dobro usposobljene in kvalificirane strokovnjake in zagotovijo njihovo ponovno vključitev v nacionalne službe, ko bodo njihove misije končane;

26.

obžaluje, da je bila prošnja Kosova za članstvo v Unescu zavrnjena zaradi dejavnega oviranja Srbije, kar je v nasprotju z zavezami o vzpostavitvi dobrih sosedskih odnosov, pa tudi ker države članice niso uspele doseči soglasja; pozdravlja sprejetje zakona o varstvu zgodovinske dediščine v Prizrenu in poziva, naj se v celoti izvaja, vendar opozarja na ogroženost mestne dediščine zaradi nebrzdane nezakonite gradnje; je zadovoljen, da so bila obnovljena številna območja srbske verske in kulturne dediščine, ki so bila v letu 2004 žal uničena, na primer pravoslavna katedrala, in poziva k nadaljnji obnovi srbske verske in kulturne dediščine; ob tem poziva zainteresirane strani, tudi kosovske oblasti, naj sodelujejo s srbsko vlado, srbsko skupnostjo na Kosovu in srbsko pravoslavno cerkvijo ter si prizadevajo poiskati sistem spodbujanja, varovanja in ohranjanja kosovske kulturne in verske dediščine, ki bi jo bilo treba obravnavati kot skupno evropsko dediščino; pozdravlja, da kosovska ustava zavezuje državo k ohranjanju in varovanju svoje kulturne in verske dediščine, in poziva k dodatnim prizadevanjem za zaščito pravic vseh verskih manjšin, tudi kosovskih kristjanov; poudarja, da bi morala biti prednostna naloga Kosova pridružitev mednarodnim in regionalnim organizacijam in mehanizmom; v zvezi s tem opominja, da je pomembno spoštovati sklenjeni sporazum o regionalnem sodelovanju; meni, da bo odprtje pisarne za regionalno mladinsko sodelovanje na zahodnem Balkanu v okviru berlinskega procesa, za katerega se zavzemajo številne strani, prineslo pozitivne rezultate, zlasti pri odnosih med mladimi iz Srbije in Kosova;

27.

upoštevaje berlinski proces podpira oblikovanje foruma civilne družbe Zahodnega Balkana, kjer bodo lahko predstavniki civilne družbe iz te regije izmenjavali zamisli, izražali svoje pomisleke in skrbi ter oblikovali konkretna priporočila za odločevalce, obenem pa poziva, naj se ta proces nadaljuje na naslednjem srečanju na vrhu v Parizu leta 2016 ter naj se za civilnodružbene organizacije iz te regije organizirajo pripravljalne delavnice;

28.

je zadovoljen, da je bila skupščina Kosova povabljena, da na vseh ravneh in pod enakimi pogoji stalno sodeluje pri dejavnostih in srečanjih parlamentarne skupščine procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP-PA), kakor je bilo sklenjeno maja 2015, in meni, da gre za pomemben prispevek k regionalnemu parlamentarnemu dialogu; obžaluje, da skupščina Kosova ni bila sprejeta kot polnopravna članica v druge parlamentarne pobude za regionalno sodelovanje, kot sta konferenca evropskih integracijskih odborov parlamentov v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu (COSAP) ter mreža parlamentarnih odborov za gospodarstvo, finance in evropsko povezovanje zahodnega Balkana (NPC); poziva vse parlamente v tej regiji, naj sprejmejo bolj vključujoč pristop v zvezi s prošnjami skupščine Kosova za članstvo v regionalnih pobudah, s čimer bi prispevali k boljšemu regionalnemu sodelovanju;

29.

ponovno poziva Kosovo, naj izpopolni zakonodajni okvir za javne službe ter v celoti izvaja strateški okvir za javno upravo in akcijski načrt; poziva oblasti, naj odpravijo spolitiziranost javne uprave, v vseh javnih ustanovah spodbujajo na dosežkih temelječo strokovnost ter zagotovijo dobro finančno poslovodenje v javnih ustanovah in preglednost pri nadzoru skupščine nad izvrševanjem proračuna;

30.

poudarja, da je pomembno povečati sredstva za projekte kosovskih nevladnih organizacij, katerih cilj je okrepiti načela dobrega upravljanja, povečati preglednost in odgovornost, okrepiti institucionalne mehanizme pravosodnih sistemov, še bolj utrditi institucionalno in socialno demokracijo ter okrepiti prizadevanja za varstvo in uveljavljanje pravic obrobnih skupin in etničnih manjšin;

31.

ponovno izraža zaskrbljenost nad visoko stopnjo brezposelnosti, zlasti med mladimi in ženskami, in obsoja splošno diskriminacijo žensk v družbi in na trgu dela; poudarja, da je treba kosovski mladini zagotoviti perspektivo za prihodnost; poziva Kosovo, naj poskusi odpraviti pomanjkanje strokovnega znanja na trgu dela in vse upravne prepreke, ki bi utegnile privesti do diskriminatornega ravnanja, in naj izboljša splošno poslovno okolje v državi, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj v okviru sredstev instrumenta za predpristopno pomoč zagotovi dodatno pomoč mladim podjetnikom, pri tem pa naj se posebej osredotoči na usposabljanje in delavnice ter izmenjavo strokovnega znanja, vključno z ukrepi za lažje povezovanje s podjetniki iz držav članic EU, pri čemer naj si še posebej prizadeva za preprečitev bega možganov, predvsem po začetku veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

32.

poudarja, da ostajajo strukturne reforme bistvene za spodbujanje potencialne rasti in storilnosti kosovskega gospodarstva ter povečevanje njegove prožnosti in konkurenčnosti; se strinja z ugotovitvijo Komisije, da bi moralo Kosovo okrepiti svoj srednjeročni davčni okvir, povečati preglednost javnih financ, preusmeriti proračunske odhodke k ukrepom za rast ter usmeriti neposredne tuje naložbe in nakazila iz tujine v proizvodne sektorje; poziva Kosovo, naj pospeši prestrukturiranje javnih podjetij, izboljša stečajne postopke in postopke zaradi insolventnosti ter zmanjša odvisnost od carinskih prihodkov z razširitvijo domače davčne osnove in posodobitvijo zbiranja prihodkov;

33.

poudarja, da je treba glede na visoko brezposelnost in nizko stopnjo udeležbe na trgu dela nujno izboljšati reforme trga dela ter jih dopolniti z reformami izobraževalnega sistema; poudarja, da je treba z dodatnimi prizadevanji bolje uskladiti izobraževalni sistem s potrebami trga dela, zlasti s spremembo okvira učnih načrtov za preduniverzitetno izobraževanje; prav tako poudarja, da je pomembno razširiti sistem poklicnega izobraževanja in da ga je treba dopolniti z aktivnimi politikami na trgu dela;

34.

ugotavlja, da je Kosovo v zgodnji fazi razvoja delujočega gospodarstva; je zadovoljen, da je bilo na področju industrije ter malih in srednjih podjetij doseženega nekaj napredka; poziva, naj se še naprej zmanjšuje breme za mala in srednja podjetja ter da je treba poleg zagotavljanja podpore zagonskim in inovativnim podjetjem, ki prinašajo visoko dodano vrednost, začeti izvajati oceno učinka zakonodaje na mala in srednja podjetja, da bi spodbudili podjetniško dejavnost, saj bo prinesla družbene in gospodarske koristi; poziva Komisijo, naj iz sredstev instrumenta za predpristopno pomoč zagotovi dodatno pomoč mladim podjetnikom, vključno z ukrepi za lažje povezovanje s podjetniki iz držav članic EU in sodelovanje podjetniških združenj Kosova v Evropski zvezi mladih podjetnikov, zlasti po začetku veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; poziva kosovske institucije, naj socialnim in trajnostnim podjetjem omogočijo financiranje naložb, da bi se spopadli z izzivi socialne problematike in trajnostne rasti;

35.

ponovno poudarja, da je pomembno Kosovu čim prej dodeliti lastno mednarodno klicno številko, ki mu bo pomagala pridobiti mednarodno prepoznavnost; poziva mednarodno telegrafsko zvezo (ITU), naj nadaljuje postopek v zvezi s tem;

36.

poudarja, kako pomembno je spoštovati občutljivo naravo vseh skupnosti pri širjenju kroga povabljencev, kakor je bilo razvidno v primeru generala Dikovića, in poziva mednarodne sile KFOR, naj sodelujejo s kosovskimi oblastmi, da bi preprečile dejanja, s katerimi bi žalili spomin na žrtve in ogrozili dialog med Prištino in Beogradom; želi spomniti, da je treba 48 ur pred tovrstnimi obiski ustrezno obvestiti pisarni za stike na Kosovu in v Srbiji;

37.

pozdravlja izboljšave cestne in mobilnostne infrastrukture, zlasti avtocest, pa tudi sprejetje drugega svežnja instrumenta za predpristopno pomoč leta 2015, ki vključuje obsežen projekt za kosovsko železniško infrastrukturo; vseeno obžaluje, da bodo stroški izgradnje tako visoki; upa, da bo pred kratkim podpisani sporazum o posojilu za posodobitev kosovskega dela železniške mreže v sklopu evropske poti št. 10, ki sta ga sklenila Kosovo in Evropska investicijska banka, uspel pospešiti celovit načrt za izboljšanje javnega prometa in nadgradnjo železniške infrastrukture; ob tem je zadovoljen, da sta predsednika vlad, Isa Mustafa in Aleksandar Vučić, 27. januarja 2016 sklenila, da bosta začela pogovore o neposredni zračni in železniški povezavi med Kosovom in Srbijo; glede na to, da je agenda Komisije za povezanost ena od najpomembnejših prednostnih nalog in po mnenju Parlamenta odločilni dejavnik za gospodarski razvoj te regije, poziva kosovske oblasti, naj zagotovijo popolno in hitro izvajanje tehničnih standardov in „mehkih“ ukrepov, kakor je bilo dogovorjeno na zahodnobalkanskem vrhu leta 2015 na Dunaju;

38.

ima pomisleke zaradi trenutnih negotovih energetskih razmer na Kosovu, ki negativno vplivajo na vsakodnevno življenje; poudarja, da je trenutna raven električnih izgub in s tem povezane komercialne škode zaradi dotrajanosti omrežja izjemno visoka, in poziva k obsežnim reformam, da bi z naložbami v izboljšanje obstoječega omrežja električne energije povečali energetsko učinkovitost in zanesljivost oskrbe, saj je delujoče električno omrežje osnovni pogoj za domače in tuje družbe, ki želijo začeti poslovati na Kosovu; poziva regulativni urad za energetiko, naj bo bolj prilagodljiv pri podeljevanju licenc in dovoljenj novim poslovnim vlagateljem v obnovljive vire energije; je seznanjen, da je bil z ameriškim podjetjem Contour Global dosežen dogovor o izgradnji 500-megavatne elektrarne Novo Kosovo, in poziva, naj bo postopek pregleden ter naj ga pospremi ocena družbenega in okoljskega učinka projekta, pri kateri je treba popolnoma upoštevati standarde EU;

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje in vladi ter narodni skupščini Kosova.

31.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/66

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji, zlasti tistih z dne 15. septembra 2011 (1), 22. novembra 2012 (2), 18. septembra 2014 (3) in 15. januarja 2015 (4),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/233/SZVP z dne 22. maja 2013 o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libya),

—

ob upoštevanju odločitve o začetku operacije EU NAVFOR MED Sophia z dne 18. maja 2015 ker se je junija 2015 začela vojaška operacija EU v južnem delu osrednjega Sredozemlja EUNAVFOR MED (danes: SOPHIA), katere namen je identificirati, zajeti in uničiti plovila in identificirati sredstva, ki jih uporabljajo tihotapci migrantov ali trgovci z njimi oziroma za katere se sumi, da jih le-ti uporabljajo,

—

ob upoštevanju nedavnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o Libiji z dne 30. aprila, 26. in 27. maja, 30. junija, 12. julija, 17. avgusta, 13. in 22. septembra, 9. oktobra, 19. in 26. novembra, 14. in 17. decembra 2015 ter 7., 11. in 18. januarja 2016,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Libiji z dne 18. januarja 2016,

—

ob upoštevanju libijskega političnega dogovora, ki je bil podpisan 17. decembra 2015 v Shiratu v Maroku,

—

ob upoštevanju skupne izjave z ministrskega srečanja o Libiji, ki je potekalo v Rimu, ki so jo 13. decembra 2015 dale Alžirija, Kitajska, Egipt, Francija, Nemčija, Italija, Jordanija, Maroko, Katar, Saudova Arabija, Španija, Tunizija, Turčija, Združeni arabski emirati, Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Evropska unija, Organizacija Združenih narodov, Liga arabskih držav in Afriška unija,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2259 (2015) o razmerah v Libiji, ki je bila soglasno sprejeta 23. decembra 2015,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (5),

—

ob upoštevanju nacionalne konference libijskih plemen, ki je julija 2011 potekala v Tripoliju in kjer so v želji končati državljansko vojno pozvali k zakonu o splošni pomilostitvi,

—

ob upoštevanju srečanj političnih voditeljev in aktivistov v Alžiru 11. marca 2015,

—

ob upoštevanju, da so vlade Alžirije, Francije, Nemčije, Italije, Maroka, Španije, Tunizije, Združenih arabskih emiratov, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerika izrekle podporo vladi narodne enotnosti v Libiji,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker je imela v času Gadafijeve diktature Libija največje skladišče orožja in vojaške opreme na južnih obalah Sredozemlja in je od padca njegovega režima v veliki meri napajala nezakonito trgovino z orožjem, z orožjem pa je oskrbovala tudi vse teroriste in ekstremiste na območju Sahela (Mali, Niger, Nigerija) ter opozicijska gibanja v Sudanu, Čadu in Siriji;

B.

ker so Libijci med „arabsko pomladjo“ februarja 2011 odšli na ceste in se je začel devetmesečni državljanski konflikt; ker je Nato podprl upornike, ki so bili tarča splošne državne represije, ta podpora pa je dokončno privedla do padca Gadafijevega režima;

C.

ker je bila libijska družba že od nekdaj – pred, zlasti pa po udaru – organizirana na podlagi plemenskega sistema; ker igrajo plemenska zavezništva med etničnimi identitetami (večina arabskih, pa berberska, tubujska in tuareška manjšina) še vedno pomembno vlogo v kaosu, ki vlada v Libiji;

D.

ker so islamistične skupine prodrle v večino milic, ki so se borile proti Gadafiju, in so postopoma prevzele vodstvo v njih, nekatere med njimi pa so v konfliktu odigrale ključno vlogo; ker so ustrezne resolucije varnostnega sveta OZN Daiš, Ansar Al Šarijo in Al Kaido, ki so vse prisotne v Libiji, opredelile kot teroristične organizacije;

E.

ker je avgusta 2012 prehodni nacionalni svet oblast predal splošnemu nacionalnemu kongresu, izvoljenemu parlamentu, ki je potem izbral začasnega voditelja države; ker so volivci junija 2014 namesto splošnega nacionalnega kongresa izbrali nov parlament, predstavniški dom, ki se je preselil v Tobruk; ker se je kmalu potem pod prevlado Muslimanske bratovščine ponovno zbral splošni nacionalni kongres, ki je izbral svojega predsednika vlade in s prevzemom glavnega mesta Tripoli zamajal avtoriteto predstavniškega doma; ker obe vojskujoči se strani domnevno prejemajo podporo zunanjih sil, zlasti Egipta, Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov na strani predstavniškega doma (Tobruk) ter Turčije in Katarja na strani novega splošnega nacionalnega kongresa (Tripoli);

F.

ker vse od avgusta 2014 oba politična organa (predstavniški domv Tobruku, ki ga priznava mednarodna skupnost, in novi splošni nacionalni kongres, vzpostavljen v Tripoliju) trdita, da vodita državo, oba pa tudi uživata podporo močno oboroženih milic, ki so povezane s pokrajinami, mesti in plemeni različnega porekla;