31.1.2018

Uradni list Evropske unije

C 34/5

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 8. novembra 2017

o spremembah okvira Unije za kapitalske zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja

(CON/2017/46)

(2018/C 34/05)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 2. in 20. februarja 2017 prejela zahtevi Sveta Evropske unije oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagane spremembe CRR).

ECB je 17. in 20. februarja 2017 prejela zahtevi Evropskega parlamenta oziroma Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagane spremembe CRD).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagane spremembe CRR in CRD vsebujejo določbe, ki vplivajo na naloge ECB, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, v skladu s členom 127(6) Pogodbe in na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

ECB podpira sveženj Komisije za reformo bančnega sektorja, s katerim se bodo v zakonodaji Unije izvedli pomembni elementi programa regulativne reforme na svetovni ravni. Pričakuje se, da bo predlog Komisije bistveno okrepil regulativno strukturo in s tem prispeval k zmanjševanju tveganj v bančnem sektorju. Ta napredek pri zmanjševanju tveganj bo podlaga za vzporeden in sorazmeren napredek pri delitvi tveganj.

To mnenje obravnava vprašanja, ki so posebej pomembna za ECB in so razdeljena na dva dela: (1) spremembe sedanjega regulativnega in nadzornega okvira Unije in (2) izvajanje mednarodno dogovorjenih nadzornih standardov.

1. Spremembe sedanjega regulativnega in nadzornega okvira Unije

1.1 Izpopolnitve drugega stebra

1.1.1

Namen predlaganih sprememb pri izvajanju zahtev v okviru drugega stebra iz okvira Basel III (3) v direktivi o kapitalskih zahtevah (4) (CRD) je doseči večjo regulativno konvergenco v Uniji s tem, da se jasneje opredelijo elementi v vrstnem redu kapitalskih zahtev in uvedejo smernice o dodatnem kapitalu v okviru drugega stebra ter znatno poostrijo pogoji, pod katerimi lahko pristojni organi izvajajo nadzorniška pooblastila v tej zvezi.

1.1.2

ECB na splošno podpira konvergenco nadzora, toda predlog za pripravo regulativnih tehničnih standardov o dodatnih kapitalskih zahtevah ni ustrezen način za doseganje tega cilja.

Prvič, zahteve v okviru drugega stebra se določijo za posamezne institucije, pri čemer je potrebna nadzorniška presoja pristojnih organov. Z zanašanjem zgolj na regulativne tehnične standarde Evropskega bančnega organa (EBA) ali uporabo teh standardov za dele elementov tveganja ne bi dosegli pristopa za posamezne institucije, ki temelji na tveganjih in upošteva raznolikost profilov tveganosti institucij, pristojnim organom pa bi dejansko preprečili dohajanje tveganj in sprememb v sektorju.

Drugič, Smernice o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) (5), ki jih je izdal organ EBA, že dajejo skupno podlago za dosledno izvajanje procesa SREP v Uniji, ki omogoča ustrezno stopnjo nadzorniške presoje in se lahko dopolni s strokovnimi pregledi organa EBA. V zadnjih letih se je konvergenca znatno izboljšala z izvajanjem navedenih smernic (6) in izvajanjem metodologije ECB za proces SREP, ki se dosledno uporablja povsod v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) (7).

Glede na te pozitivne spremembe ECB meni, da je sedanji okvir ustrezen in da bodo enotnemu trgu z vidika konvergence še naprej koristili sedanji instrumenti, morda dopolnjeni z dodatno uporabo strokovnih pregledov organa EBA.

1.1.3

Predlagane spremembe CRD namesto nadzornih organov pooblaščajo kreditne institucije, da v okviru nekaterih omejitev odločijo o sestavi kapitala, s katerim se izpolnjujejo zahteve v okviru drugega stebra, in izključujejo možnost, da se zahteve v okviru drugega stebra določijo tako, da jih je treba izpolniti v celoti z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom. ECB meni, da bi morali nadzorni organi obdržati pooblastilo za določitev zahteve glede sestave dodatnega kapitala in zahtevanje, da se dodatne kapitalske zahteve izpolnijo izključno z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom. Z bonitetnega vidika se je ob bančni krizi in poznejših dogodkih na trgu izkazalo, da lahko pride do velikih težav pri obravnavi, npr., instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, katerih sposobnost za pokrivanje izgub ni tolikšna kot pri navadnem lastniškem temeljnem kapitalu in katerih stroški bi še bolj ogrozili dobičkonosnost kreditnih institucij. Poleg tega je bila praksa ECB, odkar je prevzela naloge bonitetnega nadzora, da določi zahteve v okviru drugega stebra, ki jih je treba izpolniti z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom. Zakonodajni organi Unije so z zahtevo, da se zahteve glede blažilnikov izpolnjujejo izključno z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, pokazali, da dajejo prednost najkakovostnejšemu kapitalu. Sprememba prakse bi povzročila manjšo predvidljivost za kreditne institucije in neenake konkurenčne pogoje.

1.1.4

Uvedba skupne podlage za nalaganje kapitalskih smernic bo sicer pripomogla k doslednemu izvajanju teh smernic povsod v Uniji, vendar ECB meni, da bi morale predlagane spremembe CRD jasneje upoštevati potrebo po fleksibilnosti pri določanju smernic v okviru drugega stebra. Zlasti bi bilo treba upoštevati razmerje med mejno vrednostjo stresnih testov in določitvijo smernic v okviru drugega stebra. Ker so nadzorniški stresni testi izhodišče za določitev smernic v okviru drugega stebra, bi morale predlagane spremembe CRD v skladu s sedanjo mednarodno dobro prakso tudi omogočiti pristojnim organom, da pri stresnih testih za vse kreditne institucije uporabijo fiksno mejno vrednost, ki je lahko nižja od skupne kapitalske zahteve SREP (TSCR). Uporaba fiksne mejne vrednosti bi morala biti na voljo kot stalna možnost. Poleg tega bi morala biti uporaba TSCR prilagojena metodologiji, ki se uporablja pri stresnih testih. Na primer, uporaba mejne vrednosti v višini TSCR v neugodnem scenariju zahteva uporabo dinamičnega pristopa bilance stanja. Predlagane spremembe CRD bi morale vsebovati tudi določbo o pregledu v treh letih.

1.1.5

Poleg tega bi bilo treba dodatno pojasniti, kakšno je razmerje med smernicami v okviru drugega stebra in zahtevami po skupnem blažilniku. Zlasti bi se bilo treba izogniti morebitnemu nasprotju s ciljem politike, ki mu je namenjen proticiklični kapitalski blažilnik. To vključuje potrebo po tem, da se odstrani navedba obravnavanja „cikličnih gospodarskih nihanj“ kot cilja politike, ki so mu namenjene smernice v okviru drugega stebra. Dodatno, čeprav bi se bilo treba izogniti vsakršnemu prekrivanju smernic v okviru drugega stebra in zahtev v okviru drugega stebra, je treba v predlaganih spremembah CRD pojasniti, da pristojni organi v primeru, ko se pri stresnem testu ugotovijo dodatne vrste kreditnega tveganja v hipotetičnem scenariju in so te vrste del zahtev v okviru drugega stebra, ohranijo možnost uporabe ukrepov za obravnavo teh tveganj v smernicah v okviru drugega stebra.

1.1.6

Predlagane spremembe CRD omejujejo pooblastila pristojnih organov, da od kreditnih institucij zahtevajo, da jim predložijo dodatne ali pogostejše informacije. Čeprav ECB v celoti podpira osnovni cilj teh sprememb, da se prepreči podvajanje poročanja in zmanjšajo stroški poročanja, je možnost, da se ad hoc zahtevajo podrobni podatki, bistvena za pravilno oceno profila tveganosti kreditnih institucij, med drugim za potrebe procesa SREP. Ta tveganja je težko v celoti zajeti vnaprej prek harmoniziranega poročanja, zlasti glede na to, kako se spreminjajo dejavnosti in tveganja kreditnih institucij. Poleg tega bodo morali pristojni organi vedno zbirati dodatne podrobne informacije, da bi lahko ustrezno ocenili prednosti in slabosti kreditnih institucij v zvezi s posameznimi tveganji ali kategorijami sredstev, npr. v zvezi z nedonosnimi posojili. Zato ECB meni, da bi bilo treba te omejitve odstraniti iz predlaganih sprememb CRD.

1.1.7

Pristojnim organom bi bilo treba omogočiti, da naložijo kapitalske zahteve vedno, kadar je obrestno tveganje pomemben razlog za zaskrbljenost, in ne samo takrat, kadar tveganja presežejo vnaprej določeno mejno vrednost. Poleg tega predlagano pooblastilo organu EBA, da določi nekatere koncepte za namene pregledovanja izpostavljenosti kreditnih institucij obrestnemu tveganju, ki izhaja iz dejavnosti iz netrgovalne knjige, nakazuje izčrpen seznam okoliščin, v katerih so potrebni nadzorniški ukrepi zaradi možnih sprememb obrestnih mer (8). ECB meni, da bi morali imeti pristojni organi več fleksibilnosti pri nalaganju nadzorniških ukrepov.

1.1.8

Predlagane spremembe CRD zahtevajo, da se pristojni organi posvetujejo z organi za reševanje, preden sprejmejo kakršno koli dodatno kapitalsko zahtevo (9). ECB sicer podpira cilj, da se doseže učinkovito usklajevanje z organi za reševanje, toda v praksi bi se izkazalo, da je predlog za formalno posvetovanje z organi za reševanje, preden se določijo dodatne kapitalske zahteve ali smernice, kakor je določeno v CRD, po nepotrebnem obremenjujoč in neupravičeno formalističen, ne da bi izboljšal vsebino sedanje ureditve. Poleg tega že veljavni memorandum o soglasju med ECB in Enotnim odborom za reševanje (10), ki je bil prvič uporabljen v povezavi s pripravo sklepov SREP v letu 2016, zagotavlja učinkovito sodelovanje. Ker kapitalske smernice niso zavezujoče, bi morala odločitev o naložitvi teh smernic ostati zunaj okvira skupnih odločitev in bi morala zanjo veljati samo izmenjava informacij med člani kolegija.

1.2 Razmerje med mikrobonitetnimi in makrobonitetnimi pooblastili

ECB na splošno podpira to, da se drugi steber odstrani iz nabora makrobonitetnih instrumentov, vendar ponavlja stališče, da odstranitev zahtev v okviru drugega stebra ne bi smela povzročiti, da organi ne bi imeli zadostnih instrumentov za uresničevanje svojega mandata in doseganje ciljev politike (11). Tako je podpora ECB predlagani odstranitvi zahtev v okviru drugega stebra iz nabora makrobonitetnih instrumentov pogojena s tem, da se ta nabor razširi in da se zagotovi njegovo delovanje. Delujoč in učinkovit makrobonitetni okvir je posebej pomemben v monetarni uniji, kjer so makrobonitetne politike potrebne za obravnavo neravnotežij, značilnih za posamezne države ali sektorje, ter imajo tako ključno dopolnilno vlogo pri obravnavi heterogenosti finančnih in gospodarskih ciklov v državah članicah in na ta način pomagajo ohranjati celovitost enotnega trga in varovati finančno stabilnost. Hkrati revidirani okvir ne bi smel omogočati sprejemanja odločitev o ločitvi (ring-fencing), ki bi lahko povečale tveganje razdrobljenosti trga in ovirale konsolidacijo bančnega sistema.

Na splošno ECB ponavlja, da je pomembno opraviti temeljit makrobonitetni pregled, kakor je poudarjeno v prispevku ECB k posvetovanju Evropske Komisije o pregledu okvira makrobonitetne politike Unije. V vmesnem času pa so za izboljšanje učinkovitosti delovanja makrobonitetnega okvira prioritetno potrebne najmanj naslednje prilagoditve sedanjega okvira. Prvič, treba bi bilo odpraviti sedanji vrstni red mehanizma aktiviranja (t. i. pecking order). Sedanji vrstni red daje negativne spodbude v zvezi z izbiro instrumentov in ima za posledico nagnjenost k neukrepanju. Drugič, treba bi bilo poenostaviti in harmonizirati raznolike postopke za uradno obveščanje o makrobonitetnih ukrepih in aktiviranje teh ukrepov. To bi med drugim zajemalo vzpostavitev enotnega in poenostavljenega postopka za aktiviranje uporabe makrobonitetnih instrumentov iz člena 458 uredbe o kapitalskih zahtevah (12) (CRR) ter harmoniziranje postopkov za aktiviranje različnih kapitalskih blažilnikov na način, da bodo lahko makrobonitetni organi učinkovito, uspešno in pravočasno ukrepali. V tej zvezi bi bilo treba razmisliti tudi o spremembah pravil, ki se nanašajo na blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije in blažilnik sistemskih tveganj, da se pojasni namen politike pri teh blažilnikih ter s tem odpravi prekrivanje in izboljša učinkovitost njune uporabe s strani organov. Tretjič, proces iz člena 136(3) CRD bi bilo treba poenostaviti, tako da vsak imenovani organ vsako četrtletje oceni ustrezno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika, določi ali ponovno določi pa jo samo, če se je spremenila intenzivnost cikličnih sistemskih tveganj. V povezavi s tem bi bilo treba spremeniti tudi postopke za uradno obveščanje o stopnji proticikličnega blažilnika in zahtevati, da imenovani organi držav članic, ki sodelujejo v EMN, informacije iz točk (a) do (g) člena 136(7) CRD uradno sporočijo tudi ECB. ECB tudi meni, da je izredno pomembno, da se okvir makrobonitetne politike redno pregleduje, pri tem pa upošteva razvoj analitičnega okvira in izkušnje z izvajanjem politike v praksi. Zato bi bilo treba uvesti tudi določbo o celovitem pregledu makrobonitetnega okvira, vključno s področjem uporabe in ustreznostjo nabora instrumentov, v naslednjih treh letih.

1.3 Opustitev bonitetnih zahtev na čezmejni ravni

1.3.1

ECB na splošno podpira uvedbo možnosti, da pristojni organ opusti uporabo bonitetnih zahtev na posamični podlagi za podrejeno družbo, ki ima sedež v drugi državi članici kot njena nadrejena oseba, kar je skladno z vzpostavitvijo EMN in bančne unije.

1.3.2

Z dodatnimi bonitetnimi varovalkami in tehničnimi spremembami bi lahko obravnavali morebitna tveganja za finančno stabilnost, ki bi nastala z uporabo tega mehanizma opustitve v bančni uniji, ki se še dokončuje. Zlasti bi lahko uvedli naslednja dodatna predpogoja za opustitev za podrejene družbe: (a) podrejene družbe, ki so upravičene do opustitve, ne smejo same presegati določenega praga, npr. pragov pomembnosti, ki so določeni v uredbi o EMN, in (b) za opustitev bi morala veljati spodnja meja 75 %, npr. minimalna kapitalska zahteva bi se lahko znižala največ z 8 % na 6 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Pri tem bi bilo jamstvo potrebno samo v zvezi z zneskom kapitalskih zahtev, ki se dejansko opustijo. ECB tudi priporoča, da se ti pogoji pregledajo v treh letih od začetka njihove veljavnosti in da se zlasti prouči, ali je treba glede na razvoj bančne unije spodnjo mejo dodatno znižati.

1.3.3

Predlagane spremembe CRR bi morale dodatno pojasniti, da je treba jamstvo, ki ga da nadrejena oseba podrejeni družbi, ustrezno upoštevati v bonitetnih zahtevah za kreditno tveganje, ki veljajo za to nadrejeno osebo. Zlasti bi morala nadrejena oseba imeti 100 % glasovalnih pravic v podrejeni družbi.

1.3.4

Vzpostaviti bi bilo treba ustrezno prehodno ureditev za izvajanje opustitve kapitalskih zahtev na čezmejni ravni, ki bo upoštevala načrtovani nadaljnji napredek pri vzpostavljanju bančne unije, ki je opredeljen v Sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dokončanju bančne unije (13) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o dokončanju bančne unije), ki ga je izdala Komisija.

1.4 Izvajanje Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 (MSRP 9)

Predlagane spremembe CRR določajo obdobje postopnega uvajanja rezervacij za pričakovane kreditne izgube po MSRP 9 (14), da se zmanjša vpliv MSRP 9 na regulativni navadni lastniški temeljni kapital kreditnih institucij (15). ECB priporoča, da se obdobje izvajanja prehodnih ukrepov v zvezi z MSRP 9 začne 1. januarja 2018 z linearnim postopnim uvajanjem zahtev (16). V povezavi s tem spodbuja predsedstvo Sveta, da pospeši pripravo zakonodaje o izvajanju prehodne ureditve za MSRP 9.

Poleg tega bi bilo bolje, če bi postopno uvajanje veljalo samo za začetno zmanjšanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala 1. januarja 2018 (statičen pristop) in ne za zneske pričakovane izgube, izračunane po MSRP 9 na zadevni datum poročanja v prehodnem obdobju (dinamičen pristop), saj bi ta pristop dejansko povzročil zamudo pri polni uporabi MSRP 9 (17).

Da bi se izognili dvojnemu štetju zneskov, ki se dodajo nazaj navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu, ECB priporoča, da se v prehodnem obdobju uporabljajo popravki za vse dele CRR, ki predpostavljajo, da je navadni lastniški temeljni kapital zmanjšan, tj. za dodajanje dodatnemu kapitalu, za zneske odloženih terjatev za davek, ki se ne odbijejo, in za zmanjšanja vrednosti izpostavljenosti pri standardiziranem pristopu za kreditno tveganje, količnik finančnega vzvoda in okvir za velike izpostavljenosti.

Prehodni ukrepi bi morali biti obvezni za vse institucije; v nasprotnem primeru bi lahko institucije, ki jih ne bi uporabile, prisilile druge institucije, da prav tako predčasno izpolnijo zahteve, kar bi bilo v nasprotju z namenom podaljšanja časa za prilagoditev na začetno zmanjšanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala pri prehodu na MSRP 9.

1.5 Dodatni odbitki in prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala

ECB pozdravlja pojasnilo Komisije o obsegu člena 104(1)(d) CRD in člena 16(2)(d) uredbe o EMN, navedeno v Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o enotnem mehanizmu nadzora, ustanovljenem v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o EMN) (18), in zlasti potrditev, da lahko pristojni organi od kreditne institucije zahtevajo, da za izračune kapitala uporabi posebne prilagoditve (odbitki, filtri ali podobni ukrepi), če se računovodska obravnava, ki jo uporablja kreditna institucija, z nadzorniškega vidika ne šteje za preudarno. ECB meni, da bi bilo treba tako pojasnilo vključiti neposredno v besedilo CRD, da se zagotovi pravna varnost.

1.6 Vmesna EU nadrejena oseba

ECB pozdravlja zahtevo, da se za bančne skupine iz tretjih držav, ki imajo dve ali več institucij s sedežem v Uniji, ustanovijo vmesne EU nadrejene osebe, če so izpolnjena določena merila ali preseženi določeni pragovi (19), saj bo to konsolidacijskemu nadzorniku omogočilo ovrednotenje tveganj in finančne trdnosti celotne bančne skupine v Uniji ter uporabo bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi.

Vendar pa bi morali nekatere vidike predlaganih sprememb CRD dodatno pojasniti, da bi se izognili regulativni arbitraži. Prvič, zahteva bi morala veljati tako za kreditne institucije tretjih držav kot tudi za podružnice tretjih držav (tj. tudi v primerih, ko skupina iz tretje države posluje v Uniji delno ali izključno prek podružnic). Drugič, ko se ustanovi vmesna EU nadrejena oseba, bi bilo treba zahtevati, da se obstoječe podružnice iste bančne skupine iz tretje države, ki presegajo določen prag, ponovno ustanovijo kot podružnice kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, da se preprečijo možnosti za regulativno arbitražo, saj nadzor podružnic tretjih držav ni harmoniziran. Dolgoročno je pomembno tudi, da se harmonizira regulativni in nadzorni okvir za podružnice tretjih držav v Uniji. Tretjič, ne glede na to, ali se vmesna EU nadrejena oseba ustanovi kot finančni holding, mešani finančni holding ali kot kreditna institucija, bi bilo treba zagotoviti, da okvir za določanje nadzora na konsolidirani podlagi ne privede do neustreznega rezultata, ki bi lahko ogrozil izvajanje učinkovitega in uspešnega nadzora s strani pristojnih organov, ki nadzirajo subjekte, ki pripadajo skupini iz tretje države, na posamični podlagi. Posledično bi bilo treba za primere, ko se vmesna EU nadrejena oseba ustanovi kot kreditna institucija, in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev proučiti možnost uvedbe podobnega merila, kot je določeno v členu 111(5) CRD, ki zdaj velja za finančne holdinge in mešane finančne holdinge. Poleg tega bi bilo treba pojasniti obseg uporabe člena 111(5) CRD in postopek, povezan z njegovim izvajanjem. Četrtič, za primere nasprotja med predpisi tretje države in zahtevo po enotni vmesni EU nadrejeni osebi, ki bi lahko preprečilo ali neupravičeno zapletlo izpolnjevanje zahteve po vmesni EU nadrejeni osebi, bi bilo treba proučiti možnost odstopanja, po katerem bi imeli pristojni organi možnost, da v izjemnih okoliščinah uporabijo diskrecijo in dovolijo ustanovitev dveh ločenih vmesnih EU nadrejenih oseb (ali dovolijo izločitev posameznih subjektov iz enotne vmesne EU nadrejene osebe). V tem primeru bi bilo treba prag za zahtevo po vmesni EU nadrejeni osebi uporabiti na ravni celotne skupine iz tretje države, preden se uporabi diskrecija, tako da zaradi uporabe te diskrecije ne pride do izogibanja veljavnih pragov za ustanovitev vmesne EU nadrejene osebe, določenih v predlaganih spremembah CRD.

1.7 Sorazmernost pri poročanju

V zvezi z obveznostmi poročanja manjših institucij ECB na splošno podpira sorazmeren pristop. V nekaterih primerih bi morale za manjše institucije veljati poenostavljene zahteve za poročanje v skladu z njihovo velikostjo, kompleksnostjo in tveganostjo.

Predlagano zmanjšanje pogostosti regulativnega poročanja (20) majhnih kreditnih institucij pristojnim organom preprečuje, da bi te kreditne institucije ustrezno nadzirali (21). Regulativna poročila so zelo pomembna, saj so med najpomembnejšimi viri informacij za tekoči nadzor manjših institucij. Razpoložljivost ustreznih informacij pristojnim organom omogoča, da prilagajajo intenzivnost nadzora teh institucij. Poleg tega, čeprav bi se z zmanjšanjem pogostosti poročanja zmanjšali stroški usklajevanja manjših kreditnih institucij z vidika človeških virov, ni verjetno, da bi se zmanjšalo breme z vidika informacijske tehnologije, saj bi morale manjše institucije še vedno vzpostaviti ustrezne informacijske sisteme in je večina teh stroškov že nastala.

Namesto tega, da se zmanjša pogostost regulativnega poročanja, ECB predlaga, da se po potrebi spremeni obseg poročanja manjših institucij, ko bo organ EBA ocenil finančne posledice Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 (22) za kreditne institucije z vidika stroškov usklajevanja in koristi za nadzor (23).

Dosledno uporabo načela sorazmernosti bi bilo treba upoštevati bolj sistematično v celotni CRR. Ugotoviti bi bilo treba, v katerih konkretnih primerih bi lahko z bolj sorazmerno obravnavo zmanjšali stroške usklajevanja, ne da bi ogrozili ureditev bonitetnega nadzora. Bolj sorazmeren pristop bi lahko določili tudi zlasti na področjih notranjega upravljanja, ureditve glede sposobnosti in primernosti, prejemkov ter razkritij.

1.8 Samodejne omejitve razdelitev

Kar zadeva predlagane spremembe CRD v zvezi z maksimalnim zneskom za razdelitev (MDA), ECB pozdravlja to, da se pojasnjuje vrstni red kapitalskih zahtev. Poleg tega ECB predlaga, da se v MDA vključijo vsi dobički med letom ali dobički poslovnega leta, ki še niso vključeni v navadni lastniški temeljni kapital (brez že izplačanih razdelitev), in ne samo tisti dobički, ki so bili ustvarjeni po zadnji razdelitvi. Z usmeritvijo na zadnjo razdelitev ali izplačilo se omejuje, kateri dobički se lahko uporabijo za izračun MDA. Kreditne institucije imajo pogosto več datumov za odločanje o izplačilu kuponov, dividend in bonusov. Če se kreditna institucija pogosteje odloča o razdelitvah ali jih izplačuje, je krajše obdobje, v katerem se dobički ustvarijo, in s tem manjši znesek dobičkov, ki se lahko uporabijo za izračun MDA. Ta omejitev ni upravičena, če so dobički med letom ali dobički poslovnega leta, ki so ustvarjeni, ne pa še vključeni v navadni lastniški temeljni kapital, višji od izvedenih razdelitev.

1.9 Kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke

1.9.1

Zakonodaja na drugi stopnji je celovito pojasnila modeliranje z vidika kreditnega, tržnega in operativnega tveganja, še vedno pa ni takih posebnih določb za kreditno tveganje nasprotne stranke. ECB priporoča, da se CRR spremeni in zahteva, da organ EBA pripravi regulativne tehnične standarde s posebnimi ocenjevalnimi merili za metodo notranjih modelov (IMM) in napredno metodo prilagoditve kreditnega vrednotenja (A-CVA). Ti regulativni tehnični standardi bi morali podrobneje določati oceno pomembnosti sprememb in razširitev modelov za IMM in A-CVA. Dodati bi morali tudi določbo, s katero bi zahtevali, da kreditne institucije pridobijo odobritev pristojnih organov za uporabo pristopa A-CVA.

1.9.2

Kreditne institucije, ki so že uvedle IMM, je ne uporabljajo izključno in za izračun nekaterih svojih izpostavljenosti uporabljajo druge metode (ki niso notranje). To zbuja skrb, da morda veliko kreditnih institucij ne bo moglo izpolniti zahteve, da se IMM ne sme uporabljati v kombinaciji z drugimi metodami. Zato bi bilo treba CRR spremeniti in kreditnim institucijam omogočiti, da pridobijo dovoljenje za uporabo IMM za kreditno tveganje nasprotne stranke kot stalno izvzetje, kot ga lahko za druge vrste tveganj.

1.9.3

Poleg tega bi bilo treba razširiti sedanja pravila CRR za določitev parametra zapadlosti, tako da bi zajemala tudi izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja z vrednostnimi papirji ter posle brez datuma zapadlosti.

1.9.4

Opredelitev nadzorniške delte, ki jo Komisija predlaga za novi standardizirani pristop za merjenje izpostavljenosti kreditnemu tveganju nasprotne stranke, bi bilo treba uskladiti z matematično pravilnimi standardi Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS).

1.10 Obravnava finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov

1.10.1

ECB podpira harmonizacijo in izboljšave nadzora finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov. Pomembno je, da se lahko ukrepi konsolidiranega nadzora usmerijo neposredno na nadrejeno osebo v bančni skupini, ne glede na to, ali gre za institucijo ali holding. V tej zvezi je temeljni cilj nadzora zagotoviti, da nadrejena oseba usmerja in usklajuje delovanje podrejenih družb na način, ki dejansko olajšuje konsolidirani nadzor. Na splošno bi morala nova ureditev omogočati, da se posebne značilnosti finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga in njegova vloga v skupini zadostno upoštevajo, da bi se izognili prekomernim oviram za delovanje skupine.

1.10.2

Nekatere vidike predlaganih sprememb CRD in CRR bi bilo koristno izboljšati ali pojasniti. Treba je na primer pojasniti, kako se predlagane spremembe v zvezi z dovoljenjem za finančne holdinge in mešane finančne holdinge navezujejo na sedanja pravila o nadzoru kvalificiranih deležev. Poleg tega predlagane spremembe CRD in CRR ne kažejo dovolj jasno, za katere sedanje določbe, ki se nanašajo na „kreditne institucije“, bi bilo treba razumeti, da vključujejo finančni holding in mešani finančni holding za potrebe konsolidiranega nadzora. Podrobnejše določbe so potrebne tudi v zvezi s tekočimi nadzorniškimi ukrepi, ki jih lahko konsolidacijski nadzornik uporabi za finančni holding in mešani finančni holding.

1.10.3

Dodatno je treba proučiti učinek predlaganih sprememb na člen 111 CRD. Pomisleke zbuja zlasti to, da bi se lahko konsolidacijski nadzornik nahajal v drugi jurisdikciji kot finančni holding ali mešani finančni holding. Konsolidacijski nadzornik bi moral v tem primeru zagotoviti skladnost z zahtevami na konsolidirani podlagi pri finančnem holdingu ali mešanem finančnem holdingu s sedežem v drugi državi članici. Predlagane spremembe CRD bi morale vključevati določbe, ki bi podrobneje določale, kako v takih primerih uresničevati učinkovito čezmejno sodelovanje.

1.10.4

Predlagane spremembe CRD bi morale vključevati tudi določbe, ki bi pojasnjevale, kako se obravnavajo obstoječi finančni holdingi in mešani holdingi, ki sodijo v okvir zgoraj omenjenih določb.

1.11 Nadzor velikih čezmejnih investicijskih podjetij

Velika in kompleksna bankam podobna investicijska podjetja, ki opravljajo investicijske storitve, ki vplivajo na njihovo bilanco stanja, zlasti tista, ki poslujejo čezmejno, lahko povzročijo povečano tveganje za finančno stabilnost in povečano tveganje učinkov prelivanja na druge banke. ECB meni, da bi bilo treba dodatno proučiti vprašanje konsolidiranega in posamičnega nadzora velikih čezmejnih bankam podobnih investicijskih podjetij, da se zagotovijo preudarni in dosledni nadzorni standardi, sorazmerni tveganjem, ki jih ta podjetja lahko povzročajo. Ena od možnosti bi bila, da se spremeni CRD/CRR in zagotovi, da se velika čezmejna investicijska podjetja štejejo kot kreditne institucije (24) To bi veljalo za investicijska podjetja, ki redno izvajajo dejavnosti, podobne bančnim, ki jih izvajajo tudi banke. Za investicijska podjetja, ki niso v tej kategoriji, bi se morale ohraniti trenutne razlike v obravnavanju, ki se odražajo v nacionalnih ureditvah.

1.12 Nacionalna pooblastila

1.12.1

Z uredbo o EMN se na ECB prenašajo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, z namenom prispevati k varnosti in trdnosti kreditnih institucij ter k stabilnosti finančnega sistema. Te naloge se izvajajo ob popolnem upoštevanju enotnosti in celovitosti notranjega trga ter enakega obravnavanja kreditnih institucij zaradi preprečevanja regulativne arbitraže (25). Za ta namen mora ECB uporabljati vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene direktive, ki so del upoštevnega prava Unije (26), zlasti CRD in direktiva o sanaciji in reševanju bank (27) (DSRB). Vendar nekatera nadzorniška pooblastila niso posebej navedena v pravu Unije in zaradi razlik med nacionalnimi zakonodajami prihaja do nesimetričnosti nadzorniških pooblastil ECB v sodelujočih državah članicah.

1.12.2

V tej zvezi je ECB že proučila področje uporabe in obseg sedanjih nadzorniških pooblastil ter oblikovala pristop za zagotavljanje dosledne razlage pooblastil ECB. Kljub tej pojasnitvi pooblastil ECB bi s tem, ko bi tem sedanjim nadzorniškim pooblastilom zagotovili skupno pravno podlago v pravu Unije, sprožili zahtevo po prenosu v nacionalno pravo in pripomogli k jasni razlagi, ali posamezno pooblastilo, podeljeno po nacionalnem pravu, sodi v okvir posebne naloge, prenesene na ECB. Poleg tega bi s tem harmonizirali nadzorniška pooblastila pristojnih organov in tako prispevali k enakim pogojem bančnega nadzora v Uniji. Za doseganje tega bi moralo pravo Unije vsebovati jasno navedbo dodatnih nadzorniških pooblastil na več področjih, s čimer bi se izognili pomanjkanju pravne varnosti v zvezi z neposrednimi nadzorniškimi pooblastili ECB in v vsej bančni uniji zagotovili enake konkurenčne pogoje z vidika nadzorniških pooblastil. Ta področja so predvsem pridobitve deležev v tretjih državah, združitve, prenosi sredstev in druge strateške odločitve, spremembe statuta kreditnih institucij in delničarskih sporazumov o izvajanju glasovalnih pravic, dajanje kreditov povezanim osebam, uporaba zunanjih izvajalcev pri kreditnih institucijah, nadzorniška pooblastila v zvezi z zunanjimi revizorji ter dodatna pooblastila v povezavi z izdajo dovoljenj kreditnim institucijam.

1.13 Ocenjevanje sposobnosti in primernosti ter nosilci ključnih funkcij

1.13.1

V CRD zdaj ni zahtev glede postopka, po katerem ravnajo pristojni organi pri ocenjevanju članov upravljalnih organov. Zato se nacionalna praksa znatno razlikuje glede časovnega okvira ocenjevanja, glede rokov in glede tega, ali se ocena opravi pred imenovanjem ali takoj po njem. ECB priporoča, da se pravo Unije spremeni in dodatno harmonizira proces ocenjevanja „sposobnosti in primernosti“.

1.13.2

Nosilci ključnih funkcij pomembno vplivajo na redno vodenje kreditnih institucij in na njihovo celotno strukturo upravljanja. ECB priporoča, da se pravo Unije spremeni tako, da se vanj vključi opredelitev nosilcev ključnih funkcij in pojasni opredelitev višjega vodstva. Da se harmonizirajo nacionalni pristopi, bi bilo treba uvesti tudi določbo o pooblastilih pristojnih organov pri ocenjevanju nosilcev ključnih funkcij v pomembnih institucijah.

1.14 Izmenjava informacij

V sedanjem okviru Unije je le v redkih primerih posebej navedena potreba po sodelovanju med pristojnimi organi, ki so odgovorni za bonitetni nadzor, in organi za preprečevanje pranja denarja (28). Prav tako ni izrecnih določb, ki bi urejale sodelovanje med pristojnimi organi, ki so odgovorni za bonitetni nadzor, in organi, ki so odgovorni za uporabo pravil o strukturni ločitvi. ECB predlaga, da se določbe CRD o izmenjavi zaupnih informacij spremenijo tako, da bodo izrecno urejale sodelovanje s temi drugimi organi.

1.15 Ureditev uveljavljanja zahtev in sankcioniranja

Seznam kršitev, za katere veljajo sankcije po CRD, ne vsebuje številnih pomembnih kršitev, tj. kršitev kapitalskih zahtev v okviru prvega stebra, nadzorniških predpisov in odločitev, ki jih izda pristojni organ, zahteve za pridobitev predhodnega dovoljenja ter obveznosti obveščanja pristojnega organa. Države članice se lahko zato same odločijo, ali bodo pristojne organe pooblastile za nalaganje upravnih kazni v takih primerih. Ta pristop lahko privede do neskladnosti med državami članicami in ogrozi učinkovito uveljavljanje bonitetnih zahtev. Da do tega ne bi prišlo, ECB predlaga, da se razširi seznam kršitev, za katere veljajo sankcije.

1.16 Opcije in diskrecijske pravice

1.16.1

Obstoj nacionalnih opcij in diskrecijskih pravic pri bonitetni ureditvi preprečuje uresničevanje enotnega pravilnika na ravni Unije ter povečuje kompleksnost in stroške, ob tem pa omogoča regulativno arbitražo. Zlasti opcije, ki jih imajo države članice, ovirajo učinkovito delovanje EMN, ki mora upoštevati različno ureditev in prakso v sodelujočih državah članicah. Zaradi vzporednega in različnega izvajanja takih opcij nastane mozaik ureditev, ki lahko ovira nemoteno delovanje nadzora ECB v sodelujočih državah članicah in glede izpostavljenosti v povezavi s tretjimi državami.

1.16.2

V nekaterih primerih te razlike vplivajo tudi na nadzorniška pooblastila. Zato bi bilo treba tiste neupravičene opcije in diskrecijske pravice, ki niso upravičene z bonitetnega vidika, harmonizirati neposredno v zakonodaji na prvi stopnji. Podobno bi bilo treba omejiti uvajanje novih opcij in diskrecijskih pravic, kot je to na primer v predlaganih spremembah CRR na področju kapitalskih naložb v sklade.

1.17 Kapitalske zahteve za izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank (CNS)

ECB podpira to, da predlagane spremembe CRR vključujejo vnaprej določeno obdobje izvzetja v zvezi s kapitalskimi zahtevami za izpostavljenosti do CNS. To vnaprej določeno obdobje izvzetja bi institucijam omogočilo, da bi lahko CNS iz tretje države, ki je zaprosila za priznanje v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (29), štele za kvalificirano CNS. Tako obdobje izvzetja je pomembno, da se institucijam zagotovi pravna varnost glede obravnave njihovih izpostavljenosti v ustreznem obdobju. Ne glede na to ECB meni, da bi lahko določitev najdaljšega obdobja izvzetja, ki znaša pet let po dnevu predložitve vloge za priznanje (če Komisija še ni sprejela izvedbenega akta), šteli za čezmerno glede na posledice za finančno stabilnost, ki bi lahko nastale zaradi izpostavljenosti do nepriznanih CNS iz tretjih držav. ECB zato predlaga, da se določi krajše najdaljše obdobje izvzetja za izpostavljenosti do CNS iz tretjih držav, ki še niso bile priznane po členu 25 Uredbe (EU) št. 648/2012.

2. Izvajanje mednarodno dogovorjenih nadzornih standardov

ECB pozdravlja to, da se v pravu Unije izvajajo mednarodno dogovorjeni nadzorni standardi. Glede na povezanost svetovnega finančnega sistema so svetovni standardi potrebni za zagotavljanje primerljivosti in enakih konkurenčnih pogojev.

2.1 Količnik finančnega vzvoda

2.1.1

ECB podpira to, da se v pravu Unije uvaja zahteva glede količnika finančnega vzvoda in da je ta umerjena na 3 %, kar je skladno s standardi BCBS in priporočili organa EBA (30). ECB priporoča, da se pri podrobnem izvajanju standardov za količnik finančnega vzvoda v Uniji ustrezno upoštevajo rezultati trenutnih mednarodnih razprav, predvsem v okviru BCBS, in nadaljnji razvoj na mednarodni ravni.

2.1.2

Predlagana sprememba CRR odpravlja sedanjo diskrecijsko pravico pristojnih organov, da iz mere izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda izvzamejo vse izpostavljenosti znotraj skupine, ki so že izvzete iz uteži tveganja, in izpostavljenosti, ki izhajajo iz prenosa reguliranih prihrankov (31), ter namesto tega uvaja samodejna izvzetja za te izpostavljenosti (32). ECB meni, da bi bilo treba kreditnim institucijam dovoliti, da te izpostavljenosti izključijo iz količnika finančnega vzvoda, samo če to predhodno odobri pristojni organ, potem ko oceni osnovna tveganja, povezana s finančnim vzvodom, kakor to velja v zdaj veljavnem pravu Unije. V zvezi s pomembnimi institucijami v EMN ocena temelji na Vodniku ECB po opcijah in diskrecijskih pravicah iz prava Unije (33).

2.1.3

Če se ohrani izvzetje izpostavljenosti, ki izhajajo iz uradno podprtih izvoznih kreditov (34), ga je treba na potreben obseg, glede na potrebe na ravni Unije in ne glede na nacionalne preference, saj pomeni odstopanje od standardov BCBS. Tudi samodejno izvzetje izpostavljenosti, ki izhajajo iz promocijskih kreditov, iz mere izpostavljenosti (35) odstopa od standardov BCBS in je v nasprotju z namenom količnika finančnega vzvoda kot mere, ki ne temelji na tveganjih. To samodejno izvzetje tudi ni skladno s priporočili organa EBA in ovira učinkovito primerjavo količnikov finančnega vzvoda na trgu. Poleg tega bi lahko besedilo več izvzetij, ki je pogosto nejasno z vidika pogojev, ki jih je treba izpolniti, institucijam omogočilo različno razlago izvzetij, zaradi česar bi se ta morda uporabljala širše in ne bi bila usmerjena na točno določene primere.

2.1.4

ECB podpira uvedbo posebnega dodatnega količnika finančnega vzvoda za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI), ki bi moral temeljiti na mednarodnih standardih za zasnovo in umeritev teh zahtev, ko bodo ti dokončani. Dodatne zahteve za GSPI bi morale upoštevati njihovo sistemsko pomembnost in poskrbeti za potrebno dodatno sposobnost pokrivanja izgub, da se zagotovi dodatna zaščita teh institucij pred morebitnim propadom.

2.1.5

Predlagane spremembe CRR določajo tudi pobot začetnega kritja v primeru izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov, kar je še en element, ki odstopa od standardov BCBS. Obravnava začetnega kritja pri teh poslih je občutljivo vprašanje, ki se trenutno pregleduje na mednarodni ravni. Pri izvajanju mednarodnih standardov v Uniji bi morali upoštevati zaključke tega pregleda, ko bo dokončan (36).

2.1.6

Predlagane spremembe CRR ohranjajo sedanji pristop za izračun količnika finančnega vzvoda na podlagi bilance stanja ob koncu četrtletja (37). ECB priporoča, da se ta določba pregleda ob upoštevanju trenutnih mednarodnih razprav v zvezi z referenčnim obdobjem za izračun količnika finančnega vzvoda.

2.1.7

Kako obravnavati rezerve centralnih bank za potrebe izračuna izpostavljenosti količnika finančnega vzvoda, je še eno občutljivo vprašanje, ki se trenutno pregleduje na mednarodni ravni. Pri izvajanju količnika finančnega vzvoda po pravu Unije bi bilo treba upoštevati zaključke tega pregleda, ko bo dokončan.

2.1.8

ECB se strinja s priporočili organa EBA, da zahteva glede količnika finančnega vzvoda ne bi smela veljati za CNS, tudi če imajo ti subjekti v nekaterih državah članicah dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Izvzetje teh CNS iz količnika finančnega vzvoda je upravičeno na podlagi posebnih zaščitnih ukrepov, ki se nalagajo CNS z Uredbo (EU) št. 648/2012, in dejstva, da so obveznosti CNS, kot so kritja v obliki vlog, zbrane predvsem za upravljanje tveganj in ne za financiranje investicijske dejavnosti.

2.2 Količnik neto stabilnega financiranja

2.2.1

Predlagane spremembe CRR odstopajo od standardov BCBS v zvezi z obravnavo visokokakovostnih likvidnih sredstev stopnje 1, saj zanje določajo faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 % in ne 5 % (38). ECB predlaga, da se za visokokakovostna likvidna sredstva stopnje 1 (razen denarnih sredstev in rezerv centralnih bank, za katere bi se moral uporabljati faktor potrebnega stabilnega financiranja v višini 0 %) ohrani zahteva glede stabilnega financiranja, saj ta sredstva nosijo nekaj cenovnega tveganja v obdobju enega leta, tudi če ne gre za stresni scenarij. Uvedba enake obravnave kot pri količniku likvidnostnega kritja zaradi različnih časovnih okvirov teh dveh standardov ni primerna.

2.2.2

Predlagane spremembe CRR odstopajo od standardov BCBS tudi v zvezi z obravnavo prihodnjega tveganja financiranja pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih (39). ECB pozdravlja podelitev pooblastila organu EBA, da poroča Komisiji o možnosti za sprejetje mere, ki bolj upošteva tveganja (40), glede na to, da standardi BCBS niso dovolj občutljivi na tveganja (41). Vendar ima predlagana prehodna ureditev nekaj konceptualnih pomanjkljivosti, zaradi katerih nastajajo možnosti za regulativno arbitražo, njihov vpliv na kreditne institucije pa še ni bil ocenjen. Zato ECB predlaga, da se, dokler se ne najde ustreznejša metodologija, prehodna ureditev uskladi s standardi BCBS.

2.2.3

Kar zadeva obravnavo zavarovanih kreditnih poslov, določajo predlagane določbe CRR za zavarovane in nezavarovane posle s finančnimi nasprotnimi strankami s preostalo zapadlostjo, krajšo od šestih mesecev, nižji faktor potrebnega stabilnega financiranja kot standardi BCBS (42). Opraviti bi bilo treba celovit pregled faktorjev, ki se uporabljajo za vse zavarovane posle, na podlagi poglobljene analize, da se ugotovi, ali so faktorji za posamezno premoženje za zavarovanje in za posamezne zapadlosti ustrezno umerjeni. ECB predlaga, da se, dokler se tak pregled ne opravi, uporabljajo faktorji potrebnega stabilnega financiranja po standardih BCBS.

2.2.4

Predlagane spremembe CRR vsebujejo izvzetje iz zahteve glede količnika neto stabilnega financiranja za sredstva in obveznosti, ki so neposredno povezane z običajnimi kritimi obveznicami, skladnimi z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (43), ter za obveznice z možnostjo podaljšanja zapadlosti (soft bullet) in obveznice s pogojno možnostjo izplačila imetnikom obveznic iz kritnega premoženja (conditional pass-through), ki izpolnjujejo nekatera merila glede sprožilcev zapadlosti (44). ECB podpira priporočilo organa EBA, da bi bilo treba izvzeti samo strukture kritih obveznic z možnostjo izplačila imetnikom obveznic iz kritnega premoženja, pri katerih je financiranje popolnoma usklajeno, saj te ne povzročajo tveganja financiranja za banko izdajateljico (45). Za druge krite obveznice pa ECB predlaga, da se ne izvzamejo iz zahteve glede količnika neto stabilnega financiranja, saj podobno kot druge dolgoročnejše obveznosti nosijo znatno tveganje financiranja, ki ga njihove strukturne lastnosti ne zmanjšujejo. Glede na pomembnost kritih obveznic pri financiranju bank bi dejansko izvzetje večine stanja kritih obveznic povzročilo znatno poslabšanje bonitetnih standardov.

2.3 Temeljni pregled trgovalne knjige

2.3.1

ECB pozdravlja predlog za izvedbo standarda BCBS za tržno tveganje, ki izhaja iz temeljnega pregleda trgovalne knjige (46), v pravu Unije. ECB priporoča, da se pri podrobnem izvajanju tega standarda v Uniji, zlasti primernih prehodnih ureditev, ustrezno upoštevajo rezultati trenutnih mednarodnih razprav, predvsem v okviru BCBS, in nadaljnji razvoj na mednarodni ravni. Poleg tega zdaj predvideno dvoletno obdobje za izvedbo morda ne bo zadostovalo, da bi lahko institucije dokazale izpolnjevanje zahtev glede modelov ter nadzorniki ustrezno ocenili in odobrili modele za tržno tveganje. Razlog za to je, da bodo za več pomembnih vidikov pristopa notranjih modelov tehnične specifikacije določene v regulativnih tehničnih standardih, ki bodo na voljo šele kar nekaj časa po začetku veljavnosti predlaganih sprememb CRR. Zato bi bilo priporočljivo fazo izvajanja podaljšati.

2.3.2

Predlagana prehodna ureditev, ki uvaja znatno znižanje (za 35 %) kapitalskih zahtev na podlagi temeljnega pregleda trgovalne knjige v obdobju treh let, zbuja zaskrbljenost, saj bi lahko povzročila, da bi bile za nekatere institucije kapitalske zahteve za tržno tveganje precej nižje od sedanje ravni. Prehodno obdobje lahko pomaga ublažiti vpliv na kapitalske zahteve za kreditne institucije, vendar pa ECB predlaga, da se prehodno znižanje postopno odpravi po vnaprej določenem razporedu in uporabi v kombinaciji s spodnjo mejo, s katero se prepreči znižanje kapitalskih zahtev za tržno tveganje pod sedanjo raven.

Kar zadeva dodatne spremembe okvira za tržno tveganje, namenjene za večjo sorazmernost, ECB meni, da predlagane spremembe CRR, ki institucijam z majhno trgovalno knjigo dovoljujejo uporabo poenostavljenih pristopov, zadostujejo, pod pogojem, da pragovi zanje ostanejo na ravni, ki je določena v predlogu. Vendar bi moral biti predlagani poenostavljeni standardizirani pristop dovolj občutljiv na tveganja in bi moral privesti do kapitalskih zahtev, ki so ustrezne, če se primerjajo z novimi pristopi za večje kreditne institucije. V tej povezavi bi morale prihodnje spremembe CRR upoštevati zadevni razvoj na ravni BCBS.

2.3.3

Predlagane spremembe CRR nekaterih ključnih elementov standardov BCBS, kot je podrobna določitev preverjanja opredelitve dobičkov in izgub, ne vnašajo neposredno v zakonodajo na prvi stopnji, temveč jih prepuščajo prihodnji delegirani zakonodaji. ECB predlaga, da se ti elementi vključijo neposredno v CRR, v tehničnih standardih pa se izvedejo samo tehnične specifikacije.

2.3.4

Predlagane spremembe CRR dajejo kreditnim institucijam precej svobode pri modeliranju, zaradi česar bi lahko nastale pomembne razlike pri nadzorniški praksi in modeliranju tveganj. Da do tega ne bi prišlo, ECB predlaga, da se v CRR vnesejo omejitve pri modeliranju, ki so bile oblikovane kot del temeljnega pregleda trgovalne knjige na podlagi primerjalne študije.

2.3.5

V nasprotju s standardi BCBS predlagane spremembe CRR kreditnim institucijam omogočajo, da brez omejitev izberejo, v zvezi s katerimi trgovalnimi enotami bodo zaprosile za odobritev notranjih modelov in v zvezi s katerimi bodo ohranile standardizirani pristop. Da se prepreči regulativna arbitraža, bi morali imeti pristojni organi možnost, da na podlagi pristopa, ki ga kreditne institucije izberejo za primerljive trgovalne enote, določijo vključitev trgovalnih enot, za katere menijo, da bi morale biti zajete v pristopu notranjih modelov.

Konkretne spremembe besedila predlaganih sprememb CRR in CRD, ki jih predlagajo zaposleni v ECB, so skupaj s pripadajočimi pojasnili navedene v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehničnega delovnega dokumenta ni sprejel Svet ECB. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 8. novembra 2017

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2016) 850 final.

(2) COM(2016) 854 final.

(3) Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave (BIS) na naslovu www.bis.org.

(4) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5) Glej Smernice EBA/GL/2014/13 Evropskega bančnega organa z dne 19. decembra 2014 o skupnih postopkih in metodologijah za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP).

(6) Glej poročilo EBA Report on the convergence of supervisory practices (EBA-Op-2016-11), 14. julij 2016, dostopno na spletni strani EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(7) ECB na podlagi člena 4(1)(f) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63) (uredba o EMN) izvaja nadzorniško pregledovanje in je za ta namen opredelila skupno metodologijo za proces SREP, glej zlasti Vodnik po bančnem nadzoru ECB iz novembra 2014, dostopen na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu. Posledično se je izrazito izboljšala doslednost dodatnih zahtev, ki se nalagajo pomembnim kreditnim institucijam. Zlasti se je v zvezi s pomembnimi kreditnimi institucijami v EMN korelacija med skupnim rezultatom SREP in kapitalskimi zahtevami povečala s 26 % pred letom 2014 na 76 % v letu 2016 (glej stran 44 brošure o metodologiji za proces SREP v EMN v letu 2016 (2016 SSM SREP methodology booklet), dostopne na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu).

(8) Glej predlagani novi člen 98(5a) CRD.

(9) Glej predlagani novi člen 104c CRD.

(10) Memorandum of understanding between the Single Resolution Board and the European Central Bank of 22 December 2015 in respect of cooperation and information exchange, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(11) Glej prispevek ECB k posvetovanju Evropske komisije o pregledu okvira makrobonitetne politike EU (12. december 2016), dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(12) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(13) COM(2017) 592 final.

(14) Glej Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, MSRP 9 Finančni instrumenti (2014), dostopno na spletni strani www.ifrs.org.

(15) Glej predlagani novi člen 473a CRR.

(16) Skladno s predlaganim novim odstavkom 96A dokumenta Basel III, glej dokument BCBS Standards: Regulatory Treatment of accounting provisions – interim approach and transitional arrangements, marec 2017, dostopno na spletni strani BIS na naslovu www.bis.org. Na podlagi navedenega odstavka se odstotki za vsako leto določijo linearno.

(17) Glej predlagani novi člen 473a CRR.

(18) COM(2017) 591 final.

(19) Glej predlagani novi člen 21b CRD.

(20) Glej predlagane nove člene 99(4), 101(5), 394(3) in 430(1) CRR.

(21) Ta predlog bi vplival na okoli 80 % manj pomembnih institucij.

(22) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 28.6.2014, str. 1).

(23) Glej predlagani novi člen 99(7) CRR.

(24) Glej sporočilo o dokončanju bančne unije, str. 19, in poročilo o EMN, str. 8.

(25) Glej prvi odstavek člena 1 uredbe o EMN.

(26) Glej člen 4(3) uredbe o EMN.

(27) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(28) Niti CRD niti Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73) ne urejata posebej tovrstnega sodelovanja.

(29) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(30) EBA Report on the leverage ratio requirements under Article 511 of the CRR (št. EBA-Op-2016-13), 3. avgust 2016, dostopno na spletni strani EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(31) Glej predlagani novi člen 429a(1)(j) CRR.

(32) Glej predlagani novi člen 429a(1) CRR.

(33) Glej Vodnik ECB po opcijah in diskrecijskih pravicah iz prava Unije (prečiščena različica), november 2016, dostopen na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu.

(34) Glej predlagani novi člen 429a(1)(f) CRR.

(35) Glej predlagani novi člen 429a(1)(e) CRR.

(36) Glej dokument o posvetovanju BCBS: Revisions to the Basel III leverage ratio framework, 25. april 2016, dostopno na spletni strani BIS na naslovu www.bis.org.

(37) Glej predlagani novi člen 429(2) CRR v povezavi s členom 14(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014.

(38) Glej predlagani novi člen 428r(1)(a) CRR in odstavek 37 dokumenta BCBS Basel III: the net stable funding ratio, oktober 2014 (v nadaljnjem besedilu: okvir BCBS za količnik neto stabilnega financiranja), dostopno na spletni strani BIS na naslovu www.bis.org.

(39) Glej predlagani novi člen 428u(2) ter člen 428x(2), (3) in (4) CRR.

(40) Glej predlagani novi člen 510(4) in (5) CRR.

(41) Glej prispevek Eurosistema k dokumentu o posvetovanju GD FISMA Evropske komisije, DG FISMA consultation paper on further considerations for the implementation of the net stable funding ratio in the European Union, 14. september 2016.

(42) Glej predlagani novi člen 428s(b) in člen 428u(1)(a) in (b) CRR ter odstavka 38 in 39(b) okvira BCBS za količnik neto stabilnega financiranja.

(43) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(44) Glej predlagani novi člen 428f(2)(c) in (d) CRR.

(45) Glej priporočilo 6 v poročilu EBA Report on Net Stable Funding Requirements under Article 510 of the CRR (EBA Op/2015/22) z dne 15. decembra 2015, dostopno na spletni strani EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(46) Dokument BCBS Standards: Minimum capital requirements for market risk, januar 2016, dostopno na spletni strani BIS na naslovu www.bis.org.

31.1.2018

Uradni list Evropske unije

C 34/17

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 8. novembra 2017

o spremembah okvira Unije za krizno upravljanje

(CON/2017/47)

(2018/C 34/06)

Uvod in pravna podlaga

ECB je 17. in 20. februarja 2017 prejela zahtevi Evropskega parlamenta oziroma Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z izvzetimi subjekti, finančnimi holdingi, mešanimi finančnimi holdingi, prejemki, nadzorniškimi ukrepi in pooblastili ter ukrepi za ohranitev kapitala (3) (v nadaljnjem besedilu: predlagane spremembe direktive o kapitalskih zahtevah).

ECB je 2. in 20. februarja 2017 prejela zahtevi Sveta Evropske unije oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 glede sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (4) (v nadaljnjem besedilu: predlagane spremembe uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje).

ECB je 20. februarja 2017 prejela zahtevi Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU v zvezi s sposobnostjo kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo ter o spremembi Direktive 98/26/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2012/30/EU, Direktive 2011/35/EU, Direktive 2005/56/ES, Direktive 2004/25/ES in Direktive 2007/36/ES (5) (v nadaljnjem besedilu: predlagane spremembe direktive o sanaciji in reševanju bank) (v nadaljnjem besedilu skupaj: predlagane spremembe uredb in direktiv).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagane spremembe uredb in direktiv vsebujejo določbe, ki vplivajo na naloge ECB, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, v skladu s členom 127(6) Pogodbe in na prispevek Evropskega sistema centralnih bank k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Izvajanje standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub v Uniji

ECB pozdravlja predlagane spremembe uredb in direktive, katerih namen je izvajanje standarda Odbora za finančno stabilnost za skupno sposobnost pokrivanja izgub (6) za globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) s sedežem v Uniji. Z razširitvijo področja uporabe zahtev glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub na drug sklop kreditnih institucij, npr. na druge sistemsko pomembne institucije (DSPI), bi se pojavile težave z umeritvijo, saj imajo te institucije zelo heterogene profile. Če pa se proučuje možnost razširitve področja uporabe, bi bila lahko druga možnost zajetje podsklopa DSPI, ki so podobne GSPI po velikosti, kompleksnosti, poslovnem modelu, medsebojni povezanosti in sistemski pomembnosti, po možnosti z nižjo spodnjo mejo za umeritev. Tako bi lahko natančneje upoštevali razlike v primerjavi z GSPI.

2. Spremembe minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti

2.1

Minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti je sestavljena iz dveh delov: zneska za pokrivanje izgub in zneska za dokapitalizacijo. Predlagane spremembe direktive o sanaciji in reševanju bank (7) (DSRB) in uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje (8) (uredba o EMR) dajejo organu za reševanje možnost, da znesek za dokapitalizacijo v okviru minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti prilagodi, da ustrezno odraža tveganja, ki izhajajo iz poslovnega modela, modela financiranja in splošnega profila tveganja (9). To organu za reševanje omogoča, da upošteva verjetno zmanjšanje sredstev in drugačen profil tveganja institucije po uporabi instrumentov za reševanje ter znesek za dokapitalizacijo prilagodi novi manjši bilančni vsoti.

Poleg tega ECB meni, da bi bilo treba organu za reševanje omogočiti, da po posvetovanju s pristojnim organom znesek za dokapitalizacijo v okviru minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti prilagodi navzgor, da zagotovi „varnostno rezervo“. Ta mali blažilnik bo zagotovil, da bodo imeli skupina in subjekti, ki nastanejo zaradi reševanja, dovolj sredstev za pokritje dodatnih nepričakovanih izgub in nepredvidenih stroškov, ki lahko nastanejo v obdobju po reševanju, npr. ki lahko nastanejo zaradi končnega rezultata vrednotenja ali so povezani s stroški zaradi izvajanja načrta poslovne reorganizacije. Znesek take varnostne rezerve bi bilo treba določiti v vsakem primeru posebej, odvisno od načrta reševanja za kreditno institucijo.

2.2

Predlagane spremembe DSRB in uredbe o EMR organu za reševanje omogočajo, da subjektu da navodilo, naj zagotovi kapital in kvalificirane obveznosti, ki presegajo minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, da se pokrijejo morebitne dodatne izgube subjekta in zagotovi zaupanje trga v reševanje (10). ECB priporoča, da se predlagana navodila za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti odstranijo, saj povečujejo kompleksnost okvira brez jasnih koristi. Prvič, navodila za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti lahko zvišajo celotno umeritev zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, saj bi trg ta navodila lahko razumel kot zahtevo, ki jo je treba vedno spoštovati. Pooblastilo organa za reševanje, da navodila za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, če se redno kršijo, pretvori v strogo zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (11), bi lahko utrdilo razumevanje trga, da navodila za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti dejansko prispevajo k višji zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Drugič, navodila za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti niso potrebna za utrditev skladnosti z zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, saj je v predlogu Komisije zahteva po skupnem blažilniku že naložena nad zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Tretjič, navodil za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ni mogoče utemeljiti s tem, da bi se z njimi izognili samodejnim omejitvam glede maksimalnega zneska za razdelitev (MDA), saj kršitev zahteve po skupnem blažilniku, ki je naložena nad zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, v nobenem primeru ne bi smela povzročiti takojšnih samodejnih omejitev razdelitev (12). Četrtič, navodila za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti se ne zdijo potrebna za večjo fleksibilnost organa za reševanje, saj se lahko zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti po potrebi tudi prilagodi, na primer z upoštevanjem predlagane varnostne rezerve.

2.3

V skladu s predlaganimi spremembami direktive o kapitalskih zahtevah (13) (CRD) (14) kreditne institucije ne bodo izpolnjevale zahteve po skupnem blažilniku, če ne bodo imele dovolj kapitala in kvalificiranih obveznosti za hkratno izpolnitev zahteve po skupnem blažilniku, kapitalskih zahtev in minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Ker se zahteva po skupnem blažilniku naloži nad minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (15) (prvi scenarij) in kapitalskimi zahtevami (16) (drugi scenarij), je treba pooblastila za obravnavanje kršitev v zvezi z blažilniki prilagoditi glede na osnovno stanje. Pri prvem scenariju je primerno, da organ za reševanje zahteva načrt za ponovno vzpostavitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, pri drugem scenariju pa bi moral ukrepati pristojni organ v skladu s CRD.

2.4

Postopek za obravnavo ali odpravo ovir za rešljivost zaradi kršitev v zvezi z blažilniki, ki se naložijo nad minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (17), bi bilo treba spremeniti tako, da bi vključeval posvetovanje s pristojnim organom, kakor je že določeno v zvezi z drugimi ovirami. Poleg tega bi morali organom za reševanje omogočiti večjo fleksibilnost glede rokov, da bi zagotovili, da ima kreditna institucija po potrebi dovolj časa, da pripravi najustreznejšo strategijo za obravnavo kršitev v zvezi z blažilniki. ECB pozdravlja predlog Komisije, ki organu za reševanje omogoča, da kot del ukrepov za obravnavo ovir za rešljivost zahteva, da institucija spremeni profil zapadlosti instrumentov za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (18).

2.5

ECB priporoča, da se v predlaganih spremembah DSRB in uredbe o EMR pojasni, da so organi za reševanje zadolženi za spremljanje ravni razpoložljivih instrumentov, primernih oziroma kvalificiranih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ter samega količnika minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ob upoštevanju vseh izračunov odbitkov. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da so organi za reševanje zadolženi tudi za spremljanje skladnosti z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter obveščanje pristojnega organa o vseh kršitvah in drugih pomembnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na sposobnost kreditne institucije za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ali navodil za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

2.6

V primeru kršitve minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki sovpada s kršitvijo kapitalskih zahtev, bi moral pristojni organ najprej obravnavati kršitev kapitalskih zahtev in sprejeti ustrezne ukrepe, tj. sprejeti nadzorniške ukrepe ali po posvetovanju z organom za reševanje uporabiti pooblastila za zgodnje posredovanje. To posvetovanje bi moralo biti kratko, da se zagotovi hiter odziv na kršitev kapitalskih zahtev. Poleg tega mora organ za reševanje pri izvajanju pooblastila za obravnavo kršitve minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti upoštevati ukrepe, ki jih sprejme pristojni organ.

2.7

V skladu s predlaganimi spremembami uredbe o kapitalskih zahtevah (19) (CRR) se za predčasni odkup kvalificiranih obveznosti zahteva predhodno dovoljenje, da se prepreči zmanjšanje obveznosti, primernih za reševanje s sredstvi upnikov. Za izdajo takega dovoljenja bi moral biti pristojen organ za reševanje, saj je pristojen tudi za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti ter določitev zneska in kakovosti instrumentov, ki bodo potrebni za preferenčno strategijo reševanja (20).

Organ za reševanje bi se moral v primerih, ko kreditna institucija opravi konverzijo obveznosti, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, v kapitalske instrumente, da zagotovi skladnost s kapitalskimi zahtevami, posvetovati s pristojnim organom, saj je morda potrebna odobritev takega ukrepa, da se ohrani kapitalska pozicija institucije kot delujočega podjetja. V spremembah bi bilo treba tudi pojasniti, da ta zahteva za predhodno dovoljenje velja tudi za instrumente kvalificiranih obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto, kadar subjekt ali skupina v postopku reševanja krši minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

2.8

ECB razume smisel predlaganih sprememb CRD, ki določajo, da se samodejne omejitve MDA ne uporabljajo, kadar je kršitev zahteve po skupnem blažilniku posledica nezmožnosti institucije, da nadomesti obveznosti, ki ne izpolnjujejo več meril glede primernosti ali meril glede zapadlosti za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (21). To izvzetje bi bilo treba razširiti, tako da bi vključevalo tudi primer, ko institucija krši zahtevo po skupnem blažilniku, ki je naložena nad zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (22), zaradi zmanjšanja kapitala, ne krši pa zahteve po skupnem blažilniku, ki je naložena nad kapitalskimi zahtevami. Kreditna institucija ima lahko v tem primeru še vedno relativno visoko raven kapitala, ki bi brez minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti zadoščala za izpolnjevanje kapitalskih zahtev in zahteve po skupnem blažilniku.

2.9

ECB priporoča, da se predlagano izvzetje iz uporabe omejitev MDA v primeru, ko kreditni instituciji primanjkuje instrumentov za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ne omeji na šestmesečno obdobje, saj to morda ni zadosten odlog samodejne uporabe omejitev MDA in bi tako lahko še dodatno okrepilo pretrese na trgih financiranja, kadar je treba izdati nove kapitalske ali dolžniške instrumente (23). Izvzetje bi se moralo namesto tega uporabljati za 12-mesečno obdobje, tako da bo imela institucija več časa za izdajo instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. To je zlasti pomembno, ker imajo instrumenti za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na splošno krajšo zapadlost kot kapitalski instrumenti ter tako povzročajo večje tveganje refinanciranja, ki lahko sovpade s prihodnjim pretresom na trgih financiranja.

2.10

S stališča finančne stabilnosti med kreditnimi institucijami niso zaželena navzkrižna imetja obveznosti za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Da se prepreči dvojno štetje in omeji širjenje negativnih vplivov, bi se morala pravila za odbitke uporabljati za vsa imetja zunanjih obveznosti za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, tj. tistih, ki se izdajo subjektom zunaj skupine v postopku reševanja, ne glede na vrsto kreditne institucije, tj. ne samo pri GSPI. Za vse kreditne institucije bi se morala uporabljati enaka metoda, kot se zdaj predlaga za GSPI, tj. od obveznosti, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, in od kapitala se odštejejo odbitki na podlagi ustreznega pristopa v zvezi z odbitki. Na splošno bi morali biti drugi vidiki pravil o odbitkih skladni s tem, kar je bilo dogovorjeno na mednarodni ravni za skupno sposobnost pokrivanja izgub, tj. v dokumentu Odbora za finančno stabilnost o pogojih za skupno sposobnost pokrivanja izgub in v okviru Basel III (24), tudi za bančne skupine z več kot enim subjektom v postopku reševanja in več kot eno skupino v postopku reševanja.

2.11

S stališča finančne stabilnosti bi se lahko poslabšala rešljivost, če bi bili imetniki novih „neprednostnih“ nadrejenih dolžniških instrumentov in podrejenih dolžniških instrumentov mali investitorji. Zato bi bilo treba razmisliti o jasnih in lahko razumljivih zahtevah glede razkritja in drugih zaščitnih ukrepih za izboljšanje ozaveščenosti investitorjev o tveganjih, povezanih s takimi instrumenti. Prav tako bi bilo priporočljivo razmisliti o možnosti, da bi za vsak instrument zahtevali najnižjo nominalno vrednost vsaj 100 000 EUR na enoto. Tako bi zvišali naložbeni prag in tudi izboljšali ozaveščenost investitorjev, s tem pa omejili neposredne investicije malih investitorjev. V zvezi s temi vprašanji bi si morali prizadevati za skupen okvir na ravni Unije, da bi se izognili različnim pristopom držav članic, ki bi povzročili razdrobljenost trga Unije za te instrumente (25).

2.12

Pojasniti bi bilo treba, kako se obravnavajo skupine, ki se rešujejo po pristopu z več vstopnimi točkami. Prvič, opredelitev „skupine v postopku reševanja“ ne bi smela vključevati podrejenih družb tretjih držav, ki so same vstopne točke, saj se te v primeru reševanja obravnavajo ločeno od ostalih delov skupine (26). Drugič, v spremembah bi morali pojasniti, da je treba minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na ravni subjekta v postopku reševanja izpolnjevati na konsolidirani podlagi na ravni skupine v postopku reševanja (27). Tretjič, predlagana pravila o odbitkih od kvalificiranih obveznosti, ki se uporabljajo za skupine, ki se rešujejo po pristopu reševanja z več vstopnimi točkami (28), bi morala v celoti upoštevati dokument o pogojih za skupno sposobnost pokrivanja izgub v zvezi z dovoljenimi prilagoditvami in sestavnimi deli formule.

3. Prehodna ureditev za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti

3.1

Eden od ključnih dejavnikov pri izvajanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za posamezne subjekte je določitev ustreznega prehodnega obdobja. Potencialno visoka raven primanjkljaja pri izpolnjevanju minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se lahko pojavi ob uvedbi novih harmoniziranih ravni, lahko nekaterim kreditnim institucijam povzroči velike težave pri pravočasnem izpolnjevanju teh zahtev v sedanjem makroekonomskem okolju. ECB zato predlaga, da se za vse kreditne institucije uvede ustrezno minimalno prehodno obdobje, ki ne bi smelo biti krajše od obdobja, ki je v dokumentu o pogojih za skupno sposobnost pokrivanja izgub določeno za GSPI. Poleg tega bi morali organu za reševanje omogočiti fleksibilnost, da v vsakem posameznem primeru določi končno obdobje za uskladitev, ki je daljše od tega harmoniziranega minimalnega obdobja. ECB priporoča, da se pojasni, da bi moralo kakršno koli podaljšanje obdobja za posamezno institucijo prek minimalnega prehodnega obdobja temeljiti na oceni težav pri izpolnjevanju zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, s katerimi bi se ta institucija soočila zaradi omejenega dostopa do trga ali omejene tržne zmogljivosti ali zaradi podobnih omejitev v zadevnem makroekonomskem okolju.

3.2

ECB razume smisel tega, da se za instrumente, primerne za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, uvajajo nova merila primernosti, s katerimi se ta merila usklajujejo z merili primernosti za skupno sposobnost pokrivanja izgub (29) in ki uvajajo dodatne značilnosti, ki izboljšujejo stalnost instrumentov, primernih za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (30). Ta nova merila bodo pomagala pri zagotavljanju sposobnosti minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za pokrivanje izgub na točki reševanja. Vendar lahko dodatne značilnosti, ki presegajo merila primernosti za skupno sposobnost pokrivanja izgub, povzročijo dodaten primanjkljaj, npr. s tem, da postanejo obveznosti s klavzulo o predčasni zapadlosti oziroma pospešitvi neprimerne, kar je treba upoštevati pri določitvi končnega prehodnega obdobja za uskladitev z minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v vsakem posameznem primeru. Druga možnost bi bila, da se besedilo predlaganih sprememb CRR preoblikuje tako, da se določi, da se bodo za obveznosti, ki so bile prej primerne za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, niso pa skladne z novimi dodatnimi značilnostmi, uporabljala predhodna pravila, kar pomeni, da bodo še naprej primerne, kot so po sedanji ureditvi. Taka uporaba predhodnih pravil bi se morala postopno izteči v razumnem obdobju.

3.3

V zvezi z zahtevo, da je treba obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, izključiti iz kvalificiranih obveznosti, je treba dodatno pojasniti pomen „vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov“. To se morda lahko doseže s pripravo ustreznih regulativnih tehničnih standardov (31).

4. Ukrepi za zgodnje posredovanje

4.1

Med nadzorniškimi ukrepi po CRD (32) in uredbi o EMN (33) ter ukrepi za zgodnje posredovanje, določenimi v DSRB, obstaja pomembno prekrivanje, tako z vidika vsebine kot tudi z vidika pogojev za njihovo uporabo. To prekrivanje povzroča znatne izzive pri izvajanju okvira za zgodnje posredovanje v praksi, še posebej zaradi nejasnosti glede pogojev za zgodnje posredovanje.

4.2

Poleg tega je treba pooblastila ECB za zgodnje posredovanje izvajati na podlagi posameznih nacionalnih ureditev, s katerimi se prenaša DSRB (34). To povzroča negotovost glede ukrepov, ki so na voljo, in pogojev za njihovo izvajanje v posamezni državi članici.

4.3

Zato ECB priporoča, da se iz DSRB odstranijo tisti ukrepi za zgodnje posredovanje, ki so na voljo že v CRD in v uredbi o EMN, ter da se uredba o EMR spremeni tako, da se v uredbi določi pravna podlaga za pooblastila ECB za zgodnje posredovanje in s tem omogoči dosledna uporaba teh pooblastil.

5. Instrument moratorija pred reševanjem

5.1

Predlagane spremembe DSRB dajejo pristojnim organom in organom za reševanje nova pooblastila za določitev mirovanja obveznosti plačila in izročitve. ECB na splošno pozdravlja harmonizacijo teh pooblastil na ravni Unije, vendar pa pričakuje, da se bodo ta daljnosežna pooblastila izvajala le v izjemnih okoliščinah, če sploh. Ker je instrument moratorija izjemen ukrep in negativno vpliva na pogodbe, bi bilo treba o njem odločiti ob tesnem usklajevanju vseh zadevnih organov. ECB priporoča, da se uvede postopek, po katerem se bo odgovornost za instrument moratorija dodelila pristojnemu organu ali organu za reševanje, odvisno od tega, ali se moratorij uvede pred ugotovitvijo, da subjekt „propada ali bo verjetno propadel“, ali po njej. Ta postopek bi moral praviloma preprečevati uvedbo zaporednih moratorijev. Samo izjemoma, zaradi posebnih okoliščin in v skladu z načelom sorazmernosti, bi moral imeti organ za reševanje možnost uvedbe dodatnega moratorija, da premosti obdobje med ugotovitvijo, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, in sprejetjem ukrepa za reševanje.

5.2

Na splošno bi moral biti instrument moratorija pred reševanjem ločen in neodvisen od ukrepov za zgodnje posredovanje. Glavni namen moratorija pred reševanjem bi moral biti preprečitev resnega poslabšanja bilance stanja kreditne institucije. Instrument moratorija pred reševanjem bi dal pristojnemu organu dovolj časa, da bi po potrebi dokončal oceno, ali subjekt propada ali bo verjetno propadel, tudi ob upoštevanju časa, ki je potreben za tako formalno odločitev, o kateri se je treba tudi posvetovati z organom za reševanje. Poleg tega ima organ za reševanje zaradi moratorija dodaten čas, da se vzporedno začne pripravljati na svoje naloge reševanja. Najdaljše obdobje moratorija bi moralo znašati skupaj pet delovnih dni, kar je omejitev, ki je potrebna tudi glede na velik vpliv moratorija na pravice upnikov. ECB opozarja, da daljša obdobja, v katerih vlagatelji nimajo dostopa do svojih vlog, načenjajo zaupanje v bančni sistem in lahko celo povzročijo tveganja za finančno stabilnost.

5.3

Učinkovit moratorij pred reševanjem mora imeti najširši možni obseg, da omogoči pravočasen odziv na likvidnostne odlive. Splošno izvzetje za krite vloge in terjatve v okviru odškodninskih shem za vlagatelje bi bilo treba nadomestiti z omejenimi diskrecijskimi izvzetji, ki jih lahko odobri pristojni organ, da se ohrani nekaj fleksibilnosti. Pristojni organ bi lahko v skladu s tem pristopom na primer vlagateljem dovolil, da vsak dan dvignejo omejen znesek vlog, skladno z ravnjo zaščite, določeno v direktivi o sistemih jamstva za vloge (35), pri tem pa bi upošteval morebitne likvidnostne in tehnične omejitve. Vzpostaviti bi bilo treba nekatere zaščitne ukrepe za varovanje pravic vlagateljev, kot je jasno obveščanje o tem, kdaj bo ponovno omogočen dostop do vlog. Poleg tega bi bilo treba oceniti možne posledice po direktivi o sistemih jamstva za vloge, saj instrument moratorija pred reševanjem ne bi bil koristen, če bi se štelo, da povzroči nerazpoložljivost vlog po navedeni direktivi.

5.4

ECB priporoča, da se sedanja izvzetja iz moratorija, povezana z infrastrukturami finančnega trga, vključno s centralnimi nasprotnimi strankami, razširijo tudi na (a) centralne depotne družbe tretjih držav, ki jih prizna Evropski organ za vrednostne papirje in trge v skladu z uredbo o centralnih depotnih družbah (36), in (b) plačilne sisteme tretjih držav, za katere velja ureditev skupnega pregleda, pri kateri sodeluje vsaj ena centralna banka v Evropskem sistemu centralnih bank. Mirovanje, ki udeležencu (kreditni instituciji) prepoveduje izvajanje kakršnih koli plačil infrastrukturi finančnega trga, bo dejansko povzročilo, da udeleženec ne bo več mogel izpolnjevati svojih obveznosti, ko bodo zapadle. V zvezi s plačilnimi obveznostmi do infrastruktur finančnega trga bi to povzročilo neplačilo udeleženca. Če se ta vrsta plačil ne izvzame, bi moratorij dejansko lahko povzročil in razširil sistemsko tveganje, preden bi začeli delovati zaščitni ukrepi infrastrukture finančnega trga (37).

5.5

Predlagana harmonizacija pooblastil v zvezi z moratorijem pred reševanjem prav tako ne bi smela posegati v druga pooblastila v zvezi z moratorijem, npr. pooblastila nadzornih ali pravosodnih organov, ki so uvedena na nacionalni ravni za zaščito načela par condicio creditorum (enako obravnavanje upnikov) po začetku insolvenčnega postopka. Če se po uvedbi moratorija ne začne reševanje kreditne institucije, npr. ker organ za reševanje ugotovi, da reševanje ne bi bilo v javnem interesu, lahko taki nacionalni instrumenti spet pridejo v poštev. Do podobnega primera bi lahko prišlo, če bi se v zvezi s subjektom, ki propada, po uporabi instrumentov za reševanje začel insolvenčni postopek.

5.6

Izvzetja v DSRB, ki veljajo za centralne banke, tudi v zvezi z instrumentom moratorija pred reševanjem, bi bilo treba razširiti tako, da bi vključevala tudi Banko za mednarodne poravnave (BIS). BIS ima nalogo, da spodbuja sodelovanje med centralnimi bankami, zagotavlja dodatne možnosti za mednarodne finančne operacije in deluje kot skrbnik ali zastopnik pri mednarodnih finančnih poravnavah. Zato je primerno, da se po DSRB obravnava podobno kot centralna banka.

5.7

Dodatno bi bilo treba oceniti tudi priznavanje instrumenta moratorija po pravu tretjih držav, posebej v primerih, kjer še ni bil vzpostavljen mehanizem za priznavanje. Zlasti bi bilo treba skrbno proučiti možne posledice instrumenta moratorija v povezavi z univerzalnim protokolom o mirovanju pravic v postopku reševanja (Universal Resolution Stay Protocol) združenja International Swaps and Derivatives Association iz leta 2015, ki priznava samo krajše obdobje mirovanja pravic z možnostjo izvzetja v zvezi z jurisdikcijami, ki naknadno spremenijo trajanje zakonskega mirovanja pravic.

5.8

Skrbno bi bilo treba oceniti tudi možne posledice bonitetnih regulativnih zahtev glede na predlagano trajanje instrumentov moratorija in predvideno mirovanje pravice do odpovedi ali pobota/poravnave.

6. Ocena, ali subjekt propada ali bo verjetno propadel, v zvezi z manj pomembnimi kreditnimi institucijami, za katere je neposredno pristojen Enotni odbor za reševanje

Čeprav spremembe uredbe o EMR, ki jih predlaga Komisija, tega ne obravnavajo, je treba nujno nameniti pozornost postopku za reševanje, ki je določen v uredbi o EMR. Zlasti vodi neskladje med pristojnostmi ECB in Enotnega odbora za reševanje v zvezi s posameznimi institucijami skupaj s sedanjim besedilom uredbe o EMR v pomanjkanje pravne varnosti glede tega, kateri organ je pristojen za ocenjevanje, ali manj pomembna kreditna institucija, za katero je neposredno pristojen Enotni odbor za reševanje, propada ali bo verjetno propadla. Iz jezikovne razlage člena 18 uredbe o EMR izhaja, da je v zvezi z nekaterimi manj pomembnimi kreditnimi institucijami ECB pristojna za izvedbo ocene, ali propadajo ali bodo verjetno propadle, vendar ta razlaga ne upošteva omejitev primarnega prava Unije. Iz sistemske razlage pravnega okvira Unije namreč izhaja, da bi morala biti za manj pomembne čezmejne skupine in druge manj pomembne kreditne institucije, za katere je neposredno pristojen Enotni odbor za reševanje, ocena, ali propadajo ali bodo verjetno propadle, zunaj neposredne pristojnosti ECB in namesto tega v pristojnosti pristojnih nacionalnih organov, ki so pristojni nadzorni organi za manj pomembne kreditne institucije na podlagi uredbe o EMN (38). ECB priporoča, da se predlagane spremembe uredbe o EMR razširijo tako, da bodo izrecno določale, da je za oceno, ali manj pomembne kreditne institucije v pristojnosti Enotnega odbora za reševanje propadajo ali bodo verjetno propadle, pristojen ustrezni pristojni nacionalni organ (39).

Konkretne spremembe besedila predlaganih sprememb uredb in direktiv, ki jih predlagajo zaposleni v ECB, so skupaj s pripadajočimi pojasnili navedene v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehničnega delovnega dokumenta ni sprejel Svet ECB. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani ECB.

V Frankfurtu na Majni, 8. novembra 2017

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2016) 850 final.

(2) ECB je o nekaterih predlaganih spremembah uredbe o kapitalskih zahtevah in direktive o kapitalskih zahtevah sprejela ločeno mnenje, glej Mnenje CON/2017/46. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(3) COM(2016) 854 final.

(4) COM(2016) 851 final.

(5) COM(2016) 852 final.

(6) Glej dokument Odbora za finančno stabilnost Principles on Loss-absorbing and Recapitalisation Capacity of G-SIBs in Resolution Total Loss-absorbing Capacity (TLAC) Term Sheet z dne 9. novembra 2015 (v nadaljnjem besedilu: dokument Odbora za finančno stabilnost o pogojih za skupno sposobnost pokrivanja izgub), dostopno na spletni strani Odbora za finančno stabilnost na naslovu www.fsb.org.

(7) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(8) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(9) Predlagani novi člen 45c(3) DSRB in predlagani novi člen 12d(3) uredbe o EMR.

(10) Glej predlagani novi člen 45e(1) DSRB in predlagani novi člen 12f(1) uredbe o EMR.

(11) Glej predlagani novi člen 45e(3) DSRB.

(12) Glej odstavka 2.9 in 2.10.

(13) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(14) Glej predlagani novi člen 141a CRD.

(15) Glej predlagani novi člen 141a(1)(d) CRD.

(16) Glej predlagani novi člen 141a(1)(a), (b) in (c) CRD.

(17) Glej predlagani novi člen 17(5)(h1) DSRB.

(18) Glej predlagani novi člen 17(5)(j1) DSRB.

(19) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(20) To je skladno s stališčem iz odstavka 2.6.

(21) Glej predlagani novi člen 141a(2) CRD.

(22) Glej predlagani novi člen 141a(1)(d) CRD.

(23) Treba je opozoriti, da lahko pride do kršitve zahteve po skupnem blažilniku tudi pri visoki ravni regulativnega kapitala, ko kreditna institucija dejansko velik del minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti izpolnjuje s kapitalom in ne z drugimi obveznostmi, primernimi za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

(24) Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave (BIS) na naslovu www.bis.org.

(25) Glej tudi odstavek 3.5 Mnenja CON/2017/23.

(26) Tako pojasnilo glede obravnavanja podrejenih družb tretjih držav bi lahko bistveno vplivalo na minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za te vrste skupin.

(27) Glej predlagani novi člen 11(3) CRR.

(28) Glej predlagani novi člen 72e(4) CRR.

(29) Glavna preostala razlika je, da se podrejenost ne zahteva za vse institucije in da so strukturirani vrednostni papirji pod nekaterimi pogoji primerni za izpolnjevanje minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

(30) Glej predlagani novi člen 72b(2) CRR, in sicer točko (h) glede spodbud za odkup, točko (j) glede opcij odpoklica, ki se uveljavijo izključno po lastni presoji izdajatelja, točko (k) glede potrebe po skladnosti s členoma 77 in 78 CRR, točko (l) glede odsotnosti omembe predčasnega odplačila, točko (m) glede neobstoja imetnikovih pravic do pospešitve in točko (n) glede tega, da raven izplačil ni odvisna od bonitete institucije.

(31) Glej tudi odstavek 2.1.2 Mnenja CON/2017/6.

(32) Glej zlasti člen 104 CRD.

(33) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63), zlasti člen 16.

(34) Skladno s členom 4(3) uredbe o EMN.

(35) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149). Člen 8(4) navedene direktive na primer določa, da morajo imeti vlagatelji v prehodnem obdobju v petih delovnih dneh po vložitvi zahtevka za izplačilo dostop do ustreznega zneska svojih kritih vlog, s katerim lahko krijejo življenjske stroške.

(36) Glej člen 25 Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(37) Zato obstaja na ravni Unije in na mednarodni ravni (predpisi o dokončnosti poravnave in ključne lastnosti, ki jih je določil Odbor za finančno stabilnost) soglasje glede potrebe po zaščiti finančnih obveznosti, povezanih z infrastrukturami finančnega trga, pred moratorijem.

(38) Glej člen 6(4) uredbe o EMN.

(39) Enake pripombe veljajo smiselno tudi za določbe člena 21 uredbe o EMR.

31.1.2018

Uradni list Evropske unije

C 34/27

Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije

z dne 31. avgusta 2017

o registraciji Evropskega krščanskega političnega gibanja

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2018/C 34/10)

ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (1) ter zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju vloge, ki jo je podalo Evropsko krščansko politično gibanje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (v nadaljevanju: organ) je 11. julija 2017 od Evropskega krščanskega političnega gibanja (vlagatelj) prejel vlogo za registracijo kot evropska politična stranka v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.

(2)	V skladu s tretjim pododstavkom člena 9(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 je organ 8. avgusta 2017 vlagatelja pozval, naj predloži dodatne informacije za dopolnitev vloge.

(3)	Vlagatelj je 15. avgusta 2017, 22. avgusta 2017, 24. avgusta 2017 in 29. avgusta 2017 vložil revidirane različice dela te vloge.

(4)

Vlagatelj je predložil dokumente, ki potrjujejo, da izpolnjuje pogoje iz člena 3 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 in zlasti dokazujejo, da ga v najmanj eni četrtini držav članic zastopajo najmanj naslednji poslanci Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, regionalnih parlamentov ali regionalnih skupščin: Hrvoje Zekanović (Hrvatski rast, Hrvaška), Franck Margain (Parti chrétien-démocrate, Francija), Ivars Brīvers (Kristīgi demokrātiskā savienība, Latvija), Bastiaan Belder (Staatkundig Gereformeerde Partij, Nizozemska), Marek Jurek (Prawica Rzeczypospolitej, Poljska) in Petronela-Mihaela Csokany (Uniunea Bulgară din Banat, Romunija), ki so člani strank članic vlagatelja, ter Branislav Škripek (Slovaška), ki je neposredno član vlagatelja.

(5)	Vlagatelj je predložil izjavo v obliki, ki je določena v Prilogi k Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014, in svoj statut z določbami, ki jih zahteva člen 4 te uredbe.

(6)	Vlagatelj je predložil dodatno dokumentacijo v skladu s členoma 1 in 2 Delegirane uredbe Komisije (EU, Euratom) 2015/2401 (2).

(7)	Organ je vlogo in predloženo dokumentacijo pregledal v skladu s členom 9 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 in sklenil, da vlagatelj izpolnjuje pogoje za registracijo iz člena 3 te uredbe in da statut vsebuje določbe, ki jih zahteva člen 4 te uredbe –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Evropsko krščansko politično gibanje se registrira kot evropska politična stranka.

Evropsko pravno osebnost pridobi na dan objave tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradnega obvestila.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na:

Evropsko krščansko politično gibanje

Bergstraat 33

3811 NG Amersfoort

NIZOZEMSKA

V Bruslju, 31. avgusta 2017

Za Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije

Direktor

M. ADAM

(1) UL L 317, 4.11.2014, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU, Euratom) 2015/2401 z dne 2. oktobra 2015 o vsebini in delovanju registra evropskih političnih strank in fundacij (UL L 333, 19.12.2015, str. 50).

PRILOGA

Article 1

Name and logo

1. The name of the association is European Christian Political Movement (EPCM).

2. The logo exists out of the letters E, C, P, M, in blue and green.

Article 2

Registered office

The registered office of the Association is located at The Hague, The Netherlands (Chamber of Commerce, Koninginnegracht 13, 2514 AA Den Haag). The ECPM head office is at the Bergstraat 33, 3811 NG, Amersfoort, The Netherlands.

Article 3

Objects

1. The objects of the association are to reinforce Christian politics on a European, national, regional and local level, as expressed in the basic programme of the association.

2. The association may pursue its objects with all legal means, including in particular by:

a.	promoting mutual contacts among political parties endorsing the association’s objects;

b.	promoting and exchanging knowledge and experience that may contribute to achieving the association’s objects;

c.	organizing trainings in order to increase the knowledge and skills of the members and their officers;

d.	promoting the further shaping of Christian politics in Europe;

e.	promoting concrete legislation to conform to the basic programme of the association;

f.	participating in European elections.

3. The organisation does not pursue profit goals.

Article 4

Members

Members may be:

a.	Political parties in Europe endorsing the basic programme, as mentioned in article 3;

politicians who qualify for Article 3(1)(b) of Regulation (EC) No 2004/2003 (including amendments from Regulation (EC) No 1524/2007) of the European Parliament and of the Council of the fourth day of November two thousand and three on the regulations governing political parties at European level and the rules regarding their funding and who are also endorsing the basic programme, as mentioned in article 3 and members of national parliaments from nations which have full membership in the Council of Europe.

c.	The association with limited legal competence: European Christian Political Youth (ECPYouth) with its registered office in the Hague, the Netherlands.

Article 5

Associated Bodies

1. Associated bodies are organizations or individual members of the European Parliament that (can) support the association’s work, either financially or by contributing expertise or otherwise.

2. Associated bodies do not have any rights and obligations other than those conferred and imposed on them by or pursuant to this charter.

Article 6

Admission

1. The board shall decide on the admission of members and associated bodies.

2. In the event of non-admission as a member, the general assembly may still decide to admit the relevant party or individual.

Article 7

Termination of membership

1. The membership shall end:

a.	by the member’s notice of termination;

by notice of termination by or on behalf of the association, which may be given if a member has ceased to meet the requirements for membership as set in this charter, if the member fails to perform its obligations vis-à-vis the association, as well as if the association cannot reasonably be required to continue the membership;

c.	by disqualification, which may be pronounced only if a member acts contrary to the association’s charter, the regulations or the resolutions, or prejudices the association.

2. Notice of termination on behalf of the association shall be given by the board.

3. Notice of termination of the membership by the member may be given only with effect from the end of the association year and with due observance of a four-week notice period. The membership may, however, be terminated with immediate effect if the association or the member cannot reasonably be required to continue the membership.

4. Notice of termination contrary to the provisions of the foregoing paragraph shall result in termination as per the earliest possible time following the effective date of termination stated in the notice.

5. A member shall not be authorized by means of notice of termination of its membership to exclude vis-à-vis itself a resolution imposing more stringent financial obligations on the members.

6. Disqualification from the membership shall be effectuated by then board.

7. The person involved may lodge an appeal against a resolution of the association to terminate the membership based on the argument that the association cannot reasonably be required to continue the membership, and against a resolution to disqualify a member from membership within one month of receipt of the notice of the resolution at the general assembly. The person involved shall be notified of the resolution in writing, stating the reasons, as soon as possible. During the appeal period and pending the appeal, the member will be suspended.

8. In the event of termination of the membership in the course of any association year, the annual contribution shall, nevertheless, remain due in full.

Article 8

Termination of the rights and obligations of associated bodies

An associated body’s rights and obligations may at all times mutually be terminated by giving notice, provided that a financial contribution for the current association year promised shall remain due in full.

Article 9

Notice of termination on behalf of the association shall be given by the board.

Article 10

Annual contributions

1. The members shall pay an annual contribution to be determined by the general assembly.

2. Under special circumstances the board may grant a full or partial exemption from the obligation to pay a contribution.

Article 11

Board

1. The board shall consist of at least four private individuals who are either a:

member;

b.	member of a member-party or;

c.	member or staff member of an associate or an individual member, and who are to be elected by the general assembly.

2. The number of board members shall be determined by the general assembly based on a motion of the board.

3. Board members will be appointed by the general assembly.

4. The standing orders may give further regulations on the appointment of board members.

Article 12

Termination of board membership - Periodic membership - Suspension

1. Every board member shall retire ultimately four years after appointment. The retiring board member shall be eligible for reappointment once

2. Every board member, even if appointed for a limited period of time, may at all times be dismissed or suspended by the general assembly. Any suspension not followed by a dismissal resolution within three months shall end by expiry of such term. The retiring board member shall be eligible for reappointment. A person appointed to fill a temporary vacancy shall take the place of his predecessor in the rotation schedule.

3. Furthermore, a board membership shall end:

a.	by termination of a member’s membership of the association;

b.	by resignation.

Article 13

Board offices - Board decision - Making process

1. The chairman shall be appointed to office by the general assembly. The other offices shall be divided among the board members in mutual consultation, provided that the board may also assign the duties of the secretary and the treasurer to non-board members.

2. Standing orders may set additional regulations in respect of the meetings and decision-making process of the board.

Article 14

Board duties - Representation

1. Save as restricted in this charter, the board shall be responsible for the management of the association.

2. In the event of vacancies on the board, the board shall retain its powers. It shall, however, convene a general assembly as soon as possible to discuss the filling of the vacancy or vacancies.

3. The board shall be authorized to have committees to be appointed by the board perform certain parts of the board’s duties under the responsibility of the board.

4. The board shall be authorized to enter into agreements to purchase, alienate or encumber property subject to public registration, to enter into agreements in which the association binds itself as a guarantor or as joint and several debtor, warrants performance by third parties, or binds itself as security for a third-party debt.

5. The association shall be represented both in and out of court either by the board or by the chairman acting jointly together with another board member.

6. With regard to daily management, the association is validly represented by the General Director.

Article 15

Financial management, annual report and reporting

1. The General Director is responsible for the daily financial management, including expenditure and fundraising and is fully authorized with regard to bank matters and loans below €25.000. In consultation with the Board, the General Director appoints an independent administrator to conduct the administration. The administrator can transfer funds only with written approval of the General Director. The General Director will inform the Board of the financial developments and reports on all transfers over €1.000. The independent administrator prepares the accounts after which they are adopted by the General Director and verified by the Board. The Board will be fully transparent to its members and the European Parliament regarding donations and the financial accounts while maintaining the protection of personal data and privacy as long as this does not conflict with any ruling in this charter.

2. The General Director will sign off spending which will be recorded by the administrator. All expenditure will be conducted in accordance with the rules and guidelines for expenditure concerning European political parties. Other staff members can only do expenditure within an established limit and with the sole purpose of arranging travel and stay and meeting rooms.

3. The board remains the final administrative and financial representation of the association and shall keep records of the association’s financial position, so as to show its rights and obligations at all times.

4. The board shall issue its annual report at a congress within six months of the end of the association year - save an extension of such term by the general assembly -, reporting on its management as conducted over the past financial year, under simultaneous submission of a balance sheet and a statement of income and expenditure. After expiry of the said term any member may demand in court that the board report in accordance with the foregoing sentence.

5. The European Parliament appoints the auditor. The General Director and administrator will cooperate with the auditor to establish the annual accounts. These accounts will be submitted to the Board and General Assembly for approval.

6. The association year shall run from the first day of January until the thirty-first day of December. (change of order, was article 15.1)

Article 16

The General Assembly

1. The general assembly is the general meeting by law. All powers in the association not conferred on the board by law or in this charter shall vest in the General Assembly.

2. Ultimately six months after the end of each association year, a congress – the annual meeting - shall be held to discuss, inter alia:

a.	the annual report and the report as referred to in article 15, as well as the report of the committee referred to in such article;

b.	the appointment of the committee referred to in article 15 for the following association year;

c.	the filling of vacancies, if any;

d.	motions submitted by the board or by the members, if any, as announced in the notice convening the meeting.

3. Any other assemblies shall be held as often as the board deems appropriate.

4. Furthermore, on the written request of at least such number of members as are entitled to cast one tenth of the votes, the board shall convene a congress within a maximum term of four weeks. If the request is not complied with within fourteen days, the requesting members may convene the meeting themselves by giving notice in accordance with article 20 or by placing an advertisement in a daily newspaper at least widely read in the place where the association has its registered office.

Article 17

Access and voting right

1. In compliance with article 20, the general assembly shall be open to members of the association, board members, representatives of the associated bodies and invited guests. Suspended members and suspended board members shall not have access to the congress.

2. Other than those referred to in paragraph 1 have admission to the general assembly, unless casu quo the general assembly decides to meet in camera.

3. Every member of the association who is not suspended shall have the right to cast a vote.

4. Every associated body has a right to cast a vote on subjects concerning: political content.

5. In the general assembly each member party has three votes and every individual member has one vote. Every associate body has one vote. The number of votes by individual members and associates can only make up for forty-nine percent (49 %) of the total votes. If the votes of individual members exceed forty-nine percent (49 %) of the total votes then the chairman of the association (or his substitute) is allowed to determine an alternative division of the votes that ensures that the individual members will receive forty-nine percent (49 %) of the total votes.

6. A memberparty may cast his vote only through a representative having power of attorney to the satisfaction of the chairman of the meeting.

Article 18

Chair - Minutes

1. The general assembly shall be chaired by the chairman of the association or his deputy. In the absence of the chairman and his deputy, one of the other board members to be designated by the board shall act as chairman. If the chair is not filled according to this procedure either, the meeting shall appoint its own chairman.

2. The secretary or another person designated for such purpose by the chairman shall keep minutes of the proceedings at each meeting, to be adopted and signed by the chairman and the person keeping the minutes.

Article 19

Congress decision - Making process

1. The decision pronounced at the general assembly by the chairman to the effect that a resolution has been adopted shall be decisive. The same shall be true for the substance of a resolution adopted to the extent that a vote was taken on a motion not set forth in writing.

2. If, however, immediately after the decision referred to in paragraph 1 is pronounced, the correctness thereof is challenged, a new vote shall be taken if the majority of the meeting or, if the original vote was not taken by roll-call or by ballot, a person entitled to vote so requires. Such new vote shall supersede the legal consequences of the original vote.

3. To the extent not provided otherwise by law or in this charter, all resolutions of the general assembly shall be adopted by an absolute majority of the votes cast.

4. Blank votes shall be deemed not to have been cast.

5. If, in an election of persons, none of the candidates has obtained an absolute majority of the votes, a second vote or, in the event of a binding nomination, a second vote between the nominated candidates, shall be held. If in such second vote none of the candidates has obtained an absolute majority either, revotes shall be taken until either one person has obtained an absolute majority of the votes or a vote held between two persons ends in a tie. Such revotes (not including the second vote) shall at all times be held between the persons between whom the preceding vote had been held, with the exception of the person who had obtained the least votes during such preceding vote. If during the preceding vote the least votes had been obtained by more than one person, a drawing of lots shall decide who of such persons can no longer be voted for in the new vote. In the event that a vote between two persons ends in a tie, a drawing of lots shall decide who of such two persons is elected.

6. In the event that a vote on a motion other than on an election of persons ends in a tie, the motion shall be deemed to have been rejected.

7. All votes shall be taken orally, unless the chairman deems a vote by ballot appropriate or if any of the persons entitled to vote so requires prior to the vote. Written votes shall be taken by secret, unsigned ballot. Resolutions may be adopted by acclamation, unless any of the persons entitled to vote requires a vote by roll-call.

8. A unanimous resolution of all members, even outside a meeting, shall have the same force as a resolution of the congress of the general assembly, provided adopted with the prior knowledge of the board.

9. As long as all members are present or represented at a general assembly, valid resolutions may be adopted, provided unanimously, with respect to all items to be discussed - thus, including a motion to amend this charter or to dissolve the association - even if no notice convening a congress has been sent or has been sent in accordance with the requirements in that respect or any other requirements with respect to convening and holding meetings, or any related formalities, have not been observed.

10. Decisions are only valid if at least one quarter of the members are present during the meeting.

Article 20

Convening the General Assembly

1. The general assembly shall be convened by the board. The notice convening the general assembly shall be sent to the addresses of the members according to the membership register as referred to in article 4. The term for convening a congress shall be at least seven days.

2. The notice convening the general assembly shall state the items to be discussed, without prejudice to the provisions of article 21. In the notice convening the general assembly, the board can indicate some items that shall exclusively be discussed by the members. Items mentioned in article 17.4 can never be indicated by the board as to be discussed exclusively.

Article 21

Amendment of the Charter

1. This charter of the association may be amended only by a resolution of the general assembly, the notice convening such meeting stating that a motion to amend the charter shall be discussed at such meeting.

2. Those who had convened the congress of the general assembly to discuss a motion to amend the charter shall deposit a copy of such motion in which the proposed amendment is quoted verbatim, at a suitable location, for inspection by the members, at least five days prior to the meeting until the end of the day of the meeting. Furthermore, a copy as referred to above shall be sent to all members.

3. A resolution to amend the charter shall require at least two thirds of the votes cast in a meeting at which at least two thirds of the members are present or represented. If two thirds of the members are not present or represented, a second meeting shall be convened and held within four weeks thereafter, in which a resolution may be passed on the motion as discussed in the previous meeting, irrespective of the number of members present or represented, provided by a majority of at least two thirds of the votes cast.

4. An amendment of the charter shall not take effect until after having been set forth in an instrument executed before a civil-law notary. Every board member shall be authorized to have the instrument executed, in accordance with the of the general assembly.

Article 22

Dissolution

1. The association may be dissolved by a resolution of the general assembly. The provisions of paragraphs 1, 2 and 3 of the foregoing article shall apply mutatis mutandis.

2. The appropriation of any credit balance after liquidation shall be determined by the general assembly in the resolution to dissolve the association.

Article 23

Standing orders

1. The general assembly may adopt standing orders.

2. The standing orders may not be contrary to the law, even where nonmandatory, or with this charter.

Article 24

Affiliated foundation

Sallux is the foundation affiliated to ECPM and will function as its sole European political foundation in accordance with the Regulation (EC) No 1141/2014 of the European Parliament and of the Council on the regulations governing political foundations and the rules regarding their funding.

Annex I

List of Members of the European Christian Political Movement on June 1, 2017

Full name	English translation	Acronym	Type of membership	Member state
Hayastani Qristonea-Demokratakan Miowt'yown	Christian Democratic Union of Armenia	HQDM	Full membership	Armenia
Hrvatski rast	Croatian Growth	HRAST	Full membership	Croatia
Eesti Kristlikud Demokraadid	Estionian Christian Democrats	EKD	Full membership	Estonia
Parti Chrétien-Démocrate	Christian Democratic Party	PCD	Full membership	France
Christian Democratic People’s party		CDPP	Full membership	Georgia
Bündnis C – Christen für Deutschland	Alliance C – Christians for Germanny	Bundnis-C	Full membership	Germany
Kristigi Demokratiska Savieniba	Christian Democratic Union	KDS	Full membership	Latvia
Partidul Popular Crestin Democrat	Christian Democratic People's party	PPCD	Full membership	Moldova
ChristenUnie	Christian Union	CU	Full membership	The Netherlands
Staatkundig Gereformeerde Partij	Politically Reformed Party	SGP	Full membership	The Netherlands
Prawica Rzeczypospolitej	Right Wing of the Republic	PR	Full membership	Poland
Uniunea Bulgara din Banat	Bulgarian Union in Banat	UBB	Full membership	Romania
Evangelische Volkspartei	Evangelical People's Party	EVP	Full membership	Switzerland
Khrystiyansko Demokratichnyj Soyuz	Christian-Democratic Union	KDS	Full membership	Ukraine
Christian Peoples Alliance		CPA	Full membership	United Kingdom

31.1.2018

Uradni list Evropske unije

C 34/37

Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka za uvoz biodizla s poreklom iz Argentine

(2018/C 34/11)

Evropska komisija („Komisija“) je v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), prejela pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu biodizla s poreklom iz Argentine, ki povzroča škodo (2) industriji Unije.

1. Pritožba

Pritožbo je 18. decembra 2017 vložil Evropski odbor za biodizel („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje biodizla v Uniji.

2. Izdelek v preiskavi

Izdelek v tej preiskavi so monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljena s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znana kot biodizel, v čisti obliki ali mešanici („izdelek v preiskavi“).

3. Trditev o subvencioniranju

Izdelek, ki se domnevno uvaža po subvencioniranih cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Argentine („zadevna država“), ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 1516 20 98 (oznake TARIC 1516209821, 1516209829 in 1516209830), ex 1518 00 91 (oznake TARIC 1518009121, 1518009129 in 1518009130), ex 1518 00 95 (oznaka TARIC 1518009510), ex 1518 00 99 (oznake TARIC 1518009921, 1518009929 in 1518009930), ex 2710 19 43 (oznake TARIC 2710194321, 2710194329 in 2710194330), ex 2710 19 46 (oznake TARIC 2710194621, 2710194629 in 2710194630), ex 2710 19 47 (oznake TARIC 2710194721, 2710194729 in 2710194730), 2710 20 11, 2710 20 15, 2710 20 17, ex 3824 99 92 (oznake TARIC 3824999210, 3824999212 in 3824999220), 3826 00 10 in ex 3826 00 90 (oznake TARIC 3826009011, 3826009019 in 3826009030). Te oznake KN in TARIC so zgolj informativne.

Pritožba vsebuje zadostne dokaze, da so bili proizvajalci izdelka v preiskavi s poreklom iz Argentine deležni ugodnosti številnih subvencij vlade Argentine.

Subvencijske prakse med drugim vključujejo:

(i)	zagotavljanje blaga ali storitev s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega, na primer zagotavljanje soje;

(ii)	vladni nakup blaga za plačilo, ki je višje od primernega, in/ali dohodkovno ali cenovno podporo, kot je vladni nakup biodizla (sporazum o dobavi biodizla);

(iii)

neposredni prenos sredstev, na primer zagotavljanje posojil in financiranje izvoza po preferenčnih pogojih, vključno s preferenčnim posojanjem s strani Narodne banke Argentine (Banco de la Nación Argentina, „BNA“); ter

(iv)

opustitev ali neizterjavo prihodka vlade, kot so na primer pospešena amortizacija za proizvajalce biodizla na podlagi zakona iz leta 2006 o biogorivih, oprostitev ali odlog predpostavljenega minimalnega davka od dohodka za proizvajalce biodizla na podlagi zakona iz leta 2006 o biogorivih in številne davčne oprostitve na ravni provinc.

Pritožnik nadalje trdi, da so navedeni ukrepi subvencije, ker vključujejo finančni prispevek vlade Argentine ali drugih regionalnih vlad (vključno z javnimi organi) ter dodeljujejo ugodnosti proizvajalcem izvoznikom izdelka v preiskavi. Ukrepi naj bi bili omejeni na nekatere družbe, industrije ali skupino podjetij, zaradi česar so specifični in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Na podlagi tega se zdi, da so domnevni zneski subvencij za zadevno državo znatni.

V skladu s členom 10(2) in 10(3) osnovne uredbe je Komisija pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno Komisije glede vseh dokazov, ki so ji na voljo in na podlagi katerih začne preiskavo. Ta memorandum je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem.

Komisija si pridržuje pravico do preiskave drugih zadevnih subvencij, ki bi jih odkrila med potekom preiskave.

4. Trditev o grožnji škode in vzročna zveza

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevne države na splošno znatno povečal po absolutnem obsegu ali tržnem deležu, kar kaže na verjetnost znatno povečanega uvoza. Poleg tega se izdelki domnevno uvažajo v Unijo po cenah, ki so med drugim že negativno vplivale na raven prodajnih cen, prodane količine, tržni delež in dobiček industrije Unije.

Poleg tega pritožnik predloži dokaze, da je na voljo dovolj razpoložljive zmogljivosti v Argentini, ki nakazuje verjetnost znatno povečanega uvoza.

Poleg tega je narava domnevnih subvencij taka, da lahko povzroči negativne učinke na trgovino.

Trdi se tudi, da se bo tok subvencioniranega uvoza verjetno znatno povečal zaradi nedavnega zmanjšanja protidumpinških ukrepov zoper uvoz izdelkov, ki so v preiskavi v EU (3) ter nedavne uvedbe izravnalnih ukrepov v Združenih državah Amerike („ZDA“) za izdelke v preiskavi. To kaže verjetnost preusmeritve izvoza v Unijo, kar bi privedlo do znatnega povečanja subvenciniranega uvoza. Pritožnik trdi, da so te spremembe okoliščin očitno pričakovane in se bodo zgodile kmalu. Zaradi bližnjega nadaljnjega subvencioniranega uvoza bi nastala znatna škoda.

Pritožnik trdi tudi, da je verjetna velika količina nepoštenega uvoza glavni vzrok za neposredno nevarnost nastanka škode in da ni drugih dejavnikov, ki bi lahko prekinili vzročno povezavo.

5. Postopek

Po posredovanju informacij državam članicam je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 10 osnovne uredbe.

S preiskavo bo ugotovila, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevne države za subvencionirani uvoz in ali je ta industriji Unije povzročil ali bi lahko povzročil škodo. Če se to potrdi, bo s preiskavo preučila, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije.

Vlada Argentine je bila povabljena na posvetovanja.

5.1 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

Preiskava subvencioniranja in škode bo zajela obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 („obdobje preiskave“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, bo zajela obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

5.2 Postopek za ugotavljanje subvencioniranja

Proizvajalci izvozniki (4) izdelka v preiskavi iz zadevne države in organi zadevne države so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije. Druge strani, od katerih bo Komisija želela pridobiti ustrezne informacije za namene določitve obstoja in višine subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki so bile dodeljene za izdelek v preiskavi, so prav tako pozvane k sodelovanju s Komisijo v čim večjem obsegu.

5.2.1 Preiskava proizvajalcev izvoznikov

Postopek za izbor proizvajalcev izvoznikov, ki jih je treba preiskati v zadevni državi

(a) Vzorčenje

Ker lahko postopek vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce izvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi I k temu obvestilu.

Komisija se bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov, obrnila tudi na organe zadevne države, po potrebi pa tudi na vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbora vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, se proizvajalce izvoznike lahko izbere na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, ki so bile izbrane v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce izvoznike, organe zadevne države in združenja proizvajalcev izvoznikov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki, poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, izbranim v vzorec, vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevne države.

Vsi proizvajalci izvozniki, izbrani v vzorec, in organi zadevne države morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

Brez poseganja v uporabo člena 28 osnovne uredbe se družbe, ki so se strinjale z možno vključitvijo v vzorec, vendar vanj niso bile izbrane, štejejo za sodelujoče („nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki“). Brez poseganja v oddelek (b) spodaj izravnalna dajatev, ki se lahko uporablja za uvoz nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ne bo presegla tehtanih povprečnih zneskov subvencioniranja, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike iz vzorca (5).

(b) Individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za družbe, ki niso vključene v vzorec

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki lahko v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe zahtevajo, da Komisija zanje določi individualne zneske subvencij. Proizvajalci izvozniki, ki želijo zahtevati individualne zneske subvencij, morajo zaprositi za vprašalnik in ga pravilno izpolnjenega predložiti v 37 dneh od datuma obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

Vendar morajo proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo individualne zneske subvencij, vedeti, da lahko Komisija kljub temu odloči, da zanje ne bo določila individualnih zneskov subvencij, če je na primer proizvajalcev izvoznikov toliko, da bi bila taka določitev preveliko breme in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave.

5.2.2 Preiskava nepovezanih uvoznikov (6) (7)

Nepovezani uvozniki izdelka v preiskavi iz zadevne države v Unijo so pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko postopek vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi II k temu obvestilu.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka v preiskavi v Uniji s poreklom iz zadevne države, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim združenjem uvoznikov. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

5.3 Postopek za ugotavljanje škode in preiskava proizvajalcev Unije

Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno preučitev obsega subvencioniranega uvoza, njegovega učinka na cene na trgu Unije in posledičnega učinka navedenega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi, ali je bila industriji Unije povzročena znatna škoda, so proizvajalci Unije izdelka v preiskavi pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

Preiskava proizvajalcev Unije

Ker postopek vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da izbere vzorec in ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvede v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Komisija je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, da pregledajo dokumentacijo (v ta namen morajo stopiti v stik s Komisijo; kontaktni podatki so v oddelku 5.7). Drugi proizvajalci Unije ali njihovi predstavniki, ki menijo, da bi morali biti iz določenega razloga vključeni v vzorec, morajo stopiti v stik s Komisijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbora vzorca, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, izbranih v končni vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in/ali združenja proizvajalcev Unije.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim združenjem proizvajalcev Unije. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

5.4 Postopek za presojo interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena subvencioniranje in s tem povzročena škoda, bo v skladu s členom 31 osnovne uredbe odločeno, ali ne bi bilo sprejetje protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne potrošniške organizacije so pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Reprezentativne potrošniške organizacije morajo za sodelovanje v preiskavi v istem roku dokazati, da obstaja objektivna povezava med njihovimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Strani, ki se javijo v navedenem roku, lahko Komisiji predložijo informacije o interesu Unije v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 31, upoštevale samo, če bodo podprte z dokazanimi dejstvi, veljavnimi v času predložitve.

5.5 Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Komisija mora te informacije in dokaze prejeti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.6 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o vprašanjih, ki se nanašajo na začetno fazo preiskave, je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

5.7 Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, predložene Komisiji za namene preiskav trgovinske zaščite, ne veljajo avtorske pravice. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (8). Strani, ki predložijo informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj navedejo razloge, če zaprosijo za zaupno obravnavo.

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij.

Če strani, ki predložijo zaupne informacije, ne morejo ustrezno utemeljiti svoje zahteve za zaupno obravnavo ali ne priložijo nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, lahko Komisija teh informacij ne upošteva, razen če je iz ustreznih virov mogoče zadovoljivo dokazati, da so informacije pravilne.

Zainteresirane strani so pozvane, da po elektronski pošti pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil in potrdil, razen obsežnih odgovorov, ki se predložijo na CD-ROM-u ali DVD-ju osebno ali s priporočeno pošto. Zainteresirane strani se z uporabo elektronske pošte strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletnem mestu GD za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/june/tradoc_148003.pdf.

Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Elektronski naslov:

Subvencije: TRADE-AS644-BIODIESEL-SUBSIDY@ec.europa.eu

Škoda: TRADE-AS644-BIODIESEL-INJURY@ec.europa.eu

6. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne zagotovi v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 28 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne pozitivne ali negativne ugotovitve.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, teh informacij ni treba upoštevati, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stranka ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če odgovor ni bil poslan v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, pod pogojem, da zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nesorazmerno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

7. Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo dokumentov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o vprašanjih, ki se nanašajo na začetno fazo preiskave, je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletnem mestu GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe zaključi v 13 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 12(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v 9 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9).

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2) Splošni izraz „škoda“ pomeni znatno škodo kot tudi grožnjo znatne škode ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije, kot je določeno v členu 2(d) osnovne uredbe.

(3) UL L 239, 19.9.2017, str. 9.

(4) Proizvajalec izvoznik je družba v zadevni državi, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz izdelka v preiskavi.

(5) V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe se nični zneski in zneski de minimis subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ter zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in so bile določeni v okoliščinah iz člena 28 osnovne uredbe, ne upoštevajo.

(6) Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo I k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije se osebi štejeta za povezani, če: (a) ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja druge; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(7) Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja subvencioniranja uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(8) Dokument z oznako „Limited“ je dokument, ki se šteje za zaupnega v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 12 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(9) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

PRILOGA I

Besedilo slike

3. DEJAVNOSTI VAŠE DRUŽBE IN POVEZANIH DRUŽB (1)

Natančno opišite dejavnosti vaše družbe in vseh povezanih družb (navedite njihova imena in opredelite povezavo s svojo družbo), ki so vključene v proizvodnjo in/ali prodajo (izvoz in/ali domačo prodajo) izdelka v preiskavi. Take dejavnosti lahko med drugim vključujejo nakup izdelka v preiskavi, njegovo proizvodnjo po pogodbi s podizvajalci, njegovo predelavo, trgovanje itd.

Ime in sedež družbe

Dejavnosti

Povezava

4. DRUGE INFORMACIJE

Prosimo, da se Komisiji predložijo letna poročila družbe in/ali letni računovodski izkazi za leto 2016 (v španščini in, če so na voljo, v angleščini).

Navedite kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi po mnenju družbe Komisiji pomagale pri izbiri vzorca.

5. INDIVIDUALNA SUBVENCIJSKA STOPNJA

Družba mora tudi navesti, ali v primeru, da ne bo izbrana v vzorec, želi prejeti vprašalnik, da ga izpolni in tako zahteva individualno stopnjo subvencije.

☐ Da

☐ Ne

6. POTRDITEV

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov. Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije v zvezi z nesodelujočimi proizvajalci izvozniki temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid za to družbo je lahko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Podpis pooblaščenega uradnika:

Ime in naziv pooblaščenega uradnika:

Datum:

(1) V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije se osebi štejeta za povezani, če: (a) ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja druge; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) tretja oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine (UL L 343, 29.12.2015, str. 558). Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

PRILOGA II

Besedilo slike

☐ Zaupna različica („Limited“) (1)

☐ Nezaupna različica („For inspection by interested parties“)

(označite ustrezno okence)

PROTISUBVENCIJSKI POSTOPEK ZA UVOZ BIODIZLA S POREKLOM IZ ARGENTINE

INFORMACIJE ZA IZBOR VZORCA NEPOVEZANIH UVOZNIKOV

Ta obrazec je v pomoč nepovezanim uvoznikom pri predložitvi informacij za vzorčenje, ki se zahtevajo v točki 5.2.2 obvestila o začetku.

Različici Limited in For inspection by interested parties je treba vrniti Komisiji po elektronski pošti na naslov TRADE-AS644-BIODIESEL-INJURY@ec.europa.eu.

1. OSNOVNI IN KONTAKTNI PODATKI

Predložite naslednje podatke o svoji družbi:

Ime družbe

Naslov

Kontaktna oseba

Elektronski naslov

Telefon

Spletno mesto

2. PRIHODKI OD PRODAJE IN OBSEG PRODAJE

Navedite skupne prihodke od prodaje družbe v eurih (EUR), prihodke od prodaje in težo ali količino uvoza v Unijo (2) ter nadaljnjo prodajo na trgu Unije po uvozu iz Argentine v obdobju preiskave (1. januar do 31. december 2017) za biodizel, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, in pripadajočo težo ali količino.

V tonah

Vrednost v eurih (EUR)

Skupni prihodki od prodaje družbe v eurih (EUR)

Uvoz izdelka v preiskavi iz Argentine v Unijo

Nadaljnja prodaja izdelka v preiskavi na trgu Unije po uvozu iz Argentine

(1) Ta dokument je samo za notranjo uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001(UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55), in členom 12 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

(2) 28 držav članic Evropske unije: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Hrvaška, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo.

Besedilo slike

3. DEJAVNOSTI VAŠE DRUŽBE IN POVEZANIH DRUŽB (1)

Natančno opišite dejavnosti družbe in vseh povezanih družb (navedite njihova imena in opredelite povezavo s svojo družbo), ki so vključene v proizvodnjo in/ali prodajo (izvoz in/ali domačo prodajo) izdelka v preiskavi. Take dejavnosti lahko med drugim vključujejo nakup izdelka v preiskavi, njegovo proizvodnjo po pogodbi s podizvajalci, njegovo predelavo, trgovanje itd.

Ime in sedež družbe

Dejavnosti

Povezava

4. DRUGE INFORMACIJE

Navedite kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi po mnenju družbe Komisiji pomagale pri izbiri vzorca.

5. POTRDITEV

Podpis pooblaščenega uradnika:

Ime in naziv pooblaščenega uradnika:

Datum:

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 34

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 31. januar 2018

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropska komisija
2018/C 34/01	Mnenje Komisije z dne 26. januarja 2018 o načrtu za odlaganje radioaktivnih odpadkov, nastalih pri razgradnji objekta za obsevane materiale, ki je del jedrske elektrarne Chinon v Franciji	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 34/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8348 – RAG Stiftung/Evonik Industries/Huber Silica) ( 1 )	3
2018/C 34/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8692 – SAICA/Emin Leydier) ( 1 )	3
2018/C 34/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8745 – CD&R/D'Ieteren/Belron) ( 1 )	4

	III Pripravljalni akti
	Evropska centralna banka
2018/C 34/05 CON/2017/46	Mnenje Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za kapitalske zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja (CON/2017/46)	5
2018/C 34/06 CON/2017/47	Mnenje Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017 o spremembah okvira Unije za krizno upravljanje (CON/2017/47)	17

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2018/C 34/11	Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka za uvoz biodizla s poreklom iz Argentine	37
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2018/C 34/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8804 – Bain Capital/Fedrigoni) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	48
2018/C 34/13	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8775 – Shell/Impello) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	50
2018/C 34/14	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8783 – Repsol/Kia/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	51

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2018/C 34/07	Sklep Sveta z dne 29. januarja 2018 o podaljšanju mandata predsednika odborov za pritožbe Urada Evropske unije za intelektualno lastnino	24
	Evropska komisija
2018/C 34/08	Menjalni tečaji eura	25
2018/C 34/09	Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije	26
	Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije
2018/C 34/10	Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 31. avgusta 2017 o registraciji Evropskega krščanskega političnega gibanja	27

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2421
JPY	japonski jen	134,98
DKK	danska krona	7,4415
GBP	funt šterling	0,87930
SEK	švedska krona	9,7825
CHF	švicarski frank	1,1589
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,5628
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,330
HUF	madžarski forint	310,38
PLN	poljski zlot	4,1449
RON	romunski leu	4,6513
TRY	turška lira	4,6833
AUD	avstralski dolar	1,5345
CAD	kanadski dolar	1,5304
HKD	hongkonški dolar	9,7117
NZD	novozelandski dolar	1,6937
SGD	singapurski dolar	1,6280
KRW	južnokorejski won	1 329,25
ZAR	južnoafriški rand	14,7979
CNY	kitajski juan	7,8566
HRK	hrvaška kuna	7,4188
IDR	indonezijska rupija	16 630,48
MYR	malezijski ringit	4,8448
PHP	filipinski peso	63,753
RUB	ruski rubelj	69,5888
THB	tajski bat	39,014
BRL	brazilski real	3,9280
MXN	mehiški peso	23,1289
INR	indijska rupija	79,0570