ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 9

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 61
12. januar 2018


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2018/C 9/01

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8723 – Aviva Investors/ERAFP/Place des Halles Shopping Centre) ( 1 )

1

2018/C 9/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8731 – COMSA/Mirova/PGGM/Cedinsa Concessionària) ( 1 )

1

2018/C 9/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8707 – CPPIB/Allianz/GNF/GNDB) ( 1 )

2


 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2018/C 9/04

Menjalni tečaji eura

3

2018/C 9/05

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 20. junija 2017 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39740 – Google Search (Shopping) – Država poročevalka: Ciper

4

2018/C 9/06

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 26. junija 2017 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39740 – Google Search (Shopping) – Država poročevalka: Ciper

5

2018/C 9/07

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (Zadeva AT.39740 – Google Search (Shopping))

6

2018/C 9/08

Povzetek sklepa Komisije z dne 27. junija 2017 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 54 Sporazuma EGP (Zadeva AT.39740 – Google Search (Shopping)) (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4444)

11


 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2018/C 9/09

Razpis za zbiranje predlogov 2018 – Enostavni programi – Nepovratna sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

15

2018/C 9/10

Razpis za zbiranje predlogov 2018 – Multiprogrami – Nepovratna sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

32

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

 

Evropska komisija

2018/C 9/11

Opozorilo o veljavnih protidampinških ukrepih za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske v Unijo, kakor so bili razširjeni na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih med drugim iz Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Republike Koreje ali ne

50

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2018/C 9/12

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8715 – CVC/TMF) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

51


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/1


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8723 – Aviva Investors/ERAFP/Place des Halles Shopping Centre)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 9/01)

Komisija se je 21. decembra 2017 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8723. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/1


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8731 – COMSA/Mirova/PGGM/Cedinsa Concessionària)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 9/02)

Komisija se je 21. decembra 2017 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8731. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/2


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.8707 – CPPIB/Allianz/GNF/GNDB)

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 9/03)

Komisija se je 19. decembra 2017 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8707. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/3


Menjalni tečaji eura (1)

11. januarja 2018

(2018/C 9/04)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,2017

JPY

japonski jen

134,19

DKK

danska krona

7,4474

GBP

funt šterling

0,89075

SEK

švedska krona

9,8203

CHF

švicarski frank

1,1736

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

9,6735

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,547

HUF

madžarski forint

309,43

PLN

poljski zlot

4,1785

RON

romunski leu

4,6413

TRY

turška lira

4,5648

AUD

avstralski dolar

1,5281

CAD

kanadski dolar

1,5093

HKD

hongkonški dolar

9,4002

NZD

novozelandski dolar

1,6653

SGD

singapurski dolar

1,6006

KRW

južnokorejski won

1 282,33

ZAR

južnoafriški rand

14,9744

CNY

kitajski juan

7,8127

HRK

hrvaška kuna

7,4538

IDR

indonezijska rupija

16 102,18

MYR

malezijski ringit

4,7905

PHP

filipinski peso

60,589

RUB

ruski rubelj

68,4650

THB

tajski bat

38,460

BRL

brazilski real

3,8858

MXN

mehiški peso

23,3050

INR

indijska rupija

76,5335


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/4


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 20. junija 2017 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39740 – Google Search (Shopping)

Država poročevalka: Ciper

(2018/C 9/05)

(1)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da sta za namene te zadeve upoštevna proizvodna trga trg za storitve splošnega iskanja in trg za storitve primerjave cen.

(2)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da sta za namene te zadeve upoštevna geografska trga za storitve splošnega iskanja in za storitve primerjave cen po obsegu nacionalna.

(3)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima Google od leta 2008 prevladujoči položaj na vsakem nacionalnem trgu za splošno iskanje v EGP, razen na Češkem, kjer ima Google prevladujoči položaj od leta 2011.

(4)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ugodnejše razvrščanje in prikazovanje Googlove storitve primerjave cen na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s konkurenčnimi storitvami primerjave cen pomeni zlorabo prevladujočega položaja v smislu člena 102 PDEU in člena 54 Sporazuma EGP.

(5)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se je kršitev na vsakem od trinajstih nacionalnih trgov za storitve splošnega iskanja začela od trenutka, ko je Google vzpostavil storitev Product Universal na zadevnem nacionalnem trgu ali, če Product Universal ni bil nikoli vzpostavljen na zadevnem nacionalnem trgu, od trenutka, ko je Google vzpostavil storitev Shopping Unit na zadevnem trgu.

(6)

Svetovalni odbor nima nobenih pripomb ali drugih točk, za katere bi zahteval, da jih Komisija upošteva.

(7)

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/5


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka dne 26. junija 2017 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39740 – Google Search (Shopping)

Država poročevalka: Ciper

(2018/C 9/06)

(1)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi bilo treba naslovnikom osnutka sklepa naložiti globo.

(2)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnega zneska globe, določenega v tej zadevi.

(3)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da v tej zadevi ni oteževalnih ali olajševalnih okoliščin.

(4)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi bilo treba v tej zadevi uporabiti množitelj z odvračilnim namenom. Večina držav članic se strinja. Ena država članica se vzdrži.

(5)

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnega zneska globe. Večina držav članic se strinja. Ena država članica se vzdrži.

(6)

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/6


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1)

(Zadeva AT.39740 – Google Search (Shopping))

(2018/C 9/07)

UVOD

(1)

Osnutek sklepa se nanaša na ugodnejše razvrščanje in prikazovanje storitve primerjave cen družbe Google Inc. na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s konkurenčnimi storitvami primerjave cen.

(2)

Komisija je 30. novembra 2010 po prejetju več pritožb (2) proti družbi Google Inc. v zvezi z več praksami začela postopek v smislu člena 11(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (3) in člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 (4). Organi držav članic, pristojni za konkurenco, v skladu z navedenim členom 11(6) tako nimajo več pristojnosti za uporabo členov 101 in 102 PDEU v zvezi s temi praksami. Zato je bilo z organov nekaterih držav članic, pristojnih za konkurenco, na Komisijo prenesenih več pritožb (5). Komisija je po začetku postopka prejela še nekaj pritožb (6). Aprila 2012 so bile zadeve 39768 (Ciao), 39775 (eJustice/1PlusV), 39845 (VfT), 39863 (BDZV & VDZ), 39866 (Elfvoetbal), 39867 (Euro-Cities/HotMaps), 39875 (nntp.it), 39897 (Microsoft) in 39975 (Twenga) združene z zadevo 39740 (Foundem). Dokumenti, ki so bili registrirani v teh zadevah, so bili nato združeni v enem spisu pod številko zadeve 39740 – Google Search. Komisija je postopek nadaljevala pod številko zadeve 39740.

(3)

Komisija je 13. marca 2013 v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 na družbo Google Inc. naslovila predhodno oceno, v kateri je izrazila zaskrbljenost, da družba morda krši člen 102 PDEU in člen 54 Sporazuma EGP, in sicer poleg drugih poslovnih praks z ugodno obravnavo povezav do storitev specializiranih storitev iskanja družbe Google Inc. na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s povezavami do konkurenčnih specializiranih storitev iskanja.

(4)

Družba Google Inc. je zanikala, da bi katera koli poslovna praksa iz predhodne ocene pomenila kršitev člena 102 PDEU ali člena 54 Sporazuma EGP, in predložila zaveze za odpravo pomislekov Komisije glede konkurence v zvezi s temi praksami. Prvi sklop zavez je Komisiji predložila 3. aprila 2013, drugi sklop zavez 21. oktobra 2013, tretjega pa 31. januarja 2014.

(5)

Komisija je med 27. majem 2014 in 11. avgustom 2014 v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 poslala dopise pritožnikom, ki so pritožbo vložili pred 27. majem 2014 (dopisi iz člena 7(1)) (7). V njih je opisala svojo začasno oceno, da bi se lahko s tretjim sklopom zavez odpravili pomisleki Komisije glede konkurence, izraženi v predhodni oceni, in da zato namerava zavrniti njihove pritožbe (8).

(6)

Več naslovnikov dopisov iz člena 7(1) je menilo, da v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 niso imeli ustreznega dostopa do dokumentov, ki jih je Komisija uporabila kot podlago za začasno oceno. Zahtevali so dostop do teh dokumentov v skladu s členom 7(2)(b) Sklepa 2011/695/EU. Pooblaščenec za zaslišanje je v odgovoru na te zahteve pojasnil, da procesne pravice pritožnikov niso tako obsežne kot pravica podjetij, ki so predmet preiskave Komisije, do poštene obravnave. Zlasti pravica do dostopa naslovnikov dopisov iz člena 7(1) nima enakega obsega kot pravica do dostopa do spisa Komisije, ki jo imajo naslovniki obvestil o nasprotovanju. Ker pa so se dopisi iz člena 7(1) izrecno nanašali na predhodno oceno (9), je pooblaščenec za zaslišanje menil, da je treba naslovnikom dopisov iz člena 7(1) dati na voljo redigirano različico predhodne ocene. GD za konkurenco jim je na zahtevo pooblaščenca za zaslišanje omogočil tak dostop.

(7)

Naslovniki dopisov iz člena 7(1) so pisno izrazili svoja stališča (10). Komisija je po analizi stališč teh pritožnikov menila, da ne more sprejeti sklepa na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, v skladu s katerim bi tretji sklop zavez postal zavezujoč in bi se sklenilo, da ni več razlogov za ukrepanje Komisije. Družbo Google Inc. je na to opozorila 4. septembra 2014.

OBVESTILO O NASPROTOVANJU

(8)

Komisija je 15. aprila 2015 sprejela obvestilo o nasprotovanju, v katerem je predstavila svojo predhodno ugotovitev, da ugodnejše razvrščanje in prikazovanje storitve primerjave cen družbe Google Inc. na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s konkurenčnimi storitvami primerjave cen pomenita zlorabo prevladujočega položaja in nista v skladu s členom 102 PDEU in členom 54 Sporazuma EGP.

(9)

Družba Google Inc. je dostop do spisa dobila 27. aprila 2015 s šifriranim DVD-jem. Postopka v varni sobi sta bila organizirana junija in julija 2015 (11). Družba Google Inc. je v skladu s členom 7(1) Sklepa 2011/695/EU zahtevala dostop do nekaterih podatkov, ki so sorodni podatkom, do katerih je bil dostop zagotovljen s postopkoma v varni sobi, vendar dostop do teh podatkov ni bil omogočen. GD za konkurenco je zadevnim predložiteljem podatkov po posredovanju pooblaščenca za zaslišanje v skladu s členom 8(1) Sklepa 2011/695/EU poslal dopise, v katerih jih je obvestil o razlogih za načrtovano razkritje podatkov Komisije s postopkom v varni sobi. Ker zadevni predložitelji podatkov v določenem roku temu niso nasprotovali, je bil nato izveden postopek v varni sobi.

(10)

Družba Google Inc. je od pooblaščenca za zaslišanje v skladu s členom 7(1) Sklepa 2011/695/EU zahtevala tudi dostop do (i) nekaterih delov poročila iz varne sobe, ki so ga pripravili zunanji svetovalci družbe v okviru postopka v varni sobi, in do (ii) celotne različice odgovora na določeno zahtevo Komisije za informacije. Po posredovanju pooblaščenca za zaslišanje je bil zagotovljen dostop do različice delov poročila iz varne sobe, ki je bila znatno manj redigirana in je bila dovolj smiselna za namene ustreznega uveljavljanja pravice družbe Google Inc. do zaslišanja. GD za konkurenco je v zvezi z odgovorom na zahtevo za informacije, ki jo je prejel od pooblaščenca za zaslišanje, od zadevnega subjekta, ki se je odzval na zahtevo za informacije, najprej pridobil manj redigirano različico njegovega odgovora, ki bi jo lahko delil z družbo Google Inc., kar je tudi storil. Drugič, GD za konkurenco je ta subjekt v skladu s členom 8(1) Sklepa 2011/695/EU obvestil o razlogih, zaradi katerih namerava Komisija razkriti še vedno redigirane informacije v manj redigirani različici znotraj zaupnega kroga, ki ga sestavljajo nekateri zunanji svetovalci družbe Google Inc. Ker subjekt, ki se je odzval na zahtevo za informacije, temu ni ugovarjal, Komisija pa je prejela ustrezne zaveze k zaupnosti, so bile te informacije razkrite.

(11)

Družba Google Inc. se je 27. avgusta 2015 odzvala na obvestilo o nasprotovanju. Ustnega zaslišanja ni zahtevala.

DODATNO OBVESTILO O NASPROTOVANJU

(12)

Komisija je 14. julija 2016 (12) po reorganizaciji družbe Google Inc. in ustanovitvi družbe Alphabet Inc. kot holdinga, nadrejenega družbi Google Inc., začela postopek zoper družbo Alphabet Inc. Istega dne je na družbi Google Inc. in Alphabet Inc. (v nadaljnjem besedilu skupaj: Google) naslovila dodatno obvestilo o nasprotovanju, ki mu je bilo priloženo obvestilo o nasprotovanju (13). Tudi obvestilo o nasprotovanju je bilo torej naslovljeno na družbo Alphabet Inc.

(13)

V dodatnem obvestilu o nasprotovanju so med drugim navedeni razlogi, zaradi katerih je Komisija uporabila postopek iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1/2003, pri čemer je navedeno, da to ni vplivalo na stališče Komisije o tem, ali je to njena obveznost.

(14)

Google je dostop do spisa dobil 27. julija 2016 s šifriranim DVD-jem. Organiziran je bil postopek v varni sobi, ki se je začel 14. septembra 2016.

(15)

Google je 26. septembra 2016 v skladu s členom 7(1) Sklepa 2011/695/EU name naslovil zahtevo za dodaten dostop do 20 dokumentov, v kateri je navedel, da je po potrebi pripravljen sprejeti omejeno razkritje s postopki v varni sobi ali zaupnimi krogi. Po mojem posredovanju so bile razkrite manj redigirane različice, v nekaterih primerih s postopkom v varni sobi (ki se je začel 27. oktobra 2016) ali postopki z zaupnim krogom, s katerimi je bil dostop omogočen le določenim zunanjim svetovalcem, ki jih je imenoval Google, da bi te dokumente proučili v njegovem imenu.

(16)

Google se je 3. novembra 2016 odzval na dodatno obvestilo o nasprotovanju. Ustnega zaslišanja ni zahteval.

DOPIS O DEJSTVIH

(17)

Komisija je Googlu 28. februarja 2017 poslala dopis o dejstvih. Google je 1. marca 2017 prejel šifrirano zgoščenko, s katero je lahko dostopal do spisa po dodatnem obvestilu o nasprotovanju. Izveden je bil postopek v varni sobi, ki se je začel 13. marca 2017 in se je nanašal na informacije, ki so bile po mnenju predložiteljev zaupne, vendar so se strinjali, da se omogoči omejen dostop do teh informacij s postopkom v varni sobi.

(18)

Google je 20. marca 2017 v skladu s členom 7(1) Sklepa 2011/695/EU name naslovil zahtevo za dodaten dostop do (i) nekaterih redigiranih (delov) dokumentov, ki so mu bili zagotovljeni v okviru dostopa do spisa po dodatnem obvestilu o nasprotovanju ali v zaupnem krogu po mojem posredovanju leta 2016, in (ii) zapiskov s srečanj z nekaterimi tretjimi osebami, zlasti s pritožniki, ki so podrobnejši od zapiskov, ki so mu bili že posredovani. Zahtevo Googla sem zavrnil, saj (i) menim, da dostop do redigiranih delov dokumentov ni potreben za namene učinkovitega uveljavljanja pravice Googla do zaslišanja, in (ii) ker v spisu Komisije ni podrobnejših zapiskov (14).

(19)

Google je 29. marca 2017 name naslovil dopis, v katerem je pozval, naj Komisija umakne dopis o dejstvih z dne 28. februarja 2017 in izda dodatno obvestilo o nasprotovanju ali nov dopis o dejstvih. V skladu z zahtevo iz člena 3(7) Sklepa 2011/695/EU, da se je treba v zvezi s katerim koli vprašanjem glede učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic zadevnih strank najprej obrniti na GD za konkurenco, sem zadevo posredoval GD za konkurenco, ki je Googlu odgovoril 31. marca 2017.

(20)

Google je 2. aprila 2017 name naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je zahteval dostop do nekaterih delov poročila iz varne sobe, ki so ga pripravili njegovi zunanji svetovalci v okviru postopka v varni sobi z začetkom 13. marca 2017, v katerih so bile informacije, ki jih je GD za konkurenco označil za zaupne, zunanji svetovalci Googla pa ne. Po mojem posredovanju je bila varna soba spet odprta od 6. aprila 2017, zlasti da bi lahko imenovani zunanji svetovalci Googla, če bi tako želeli, pripravili revidirana poročila iz varne sobe. Da bi spoštovali prima facie zaupno naravo informacij, so bili argumenti, ki jih ni bilo mogoče predložiti nezaupno, predloženi v zaupni različici poročila iz varne sobe za spis Komisije. Google je 18. aprila 2017 predložil svoj odgovor na dopis o dejstvih.

SODELOVANJE PRITOŽNIKOV IN ZAINTERESIRANIH TRETJIH STRANI V POSTOPKU

(21)

Pritožniki, katerih pritožbe so bile povezane z zadevami, na katere se nanaša obvestilo o nasprotovanju ali dodatno obvestilo o nasprotovanju, so s skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 prejeli njihove nezaupne različice.

(22)

Pooblaščenec za zaslišanje je kot zainteresirane tretje osebe v postopku potrdil več subjektov, ki so izkazali zadosten interes za namene člena 27(3) Uredbe (ES) št. 1/2003, člena 13(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 ter člena 5(1) in (2) Sklepa 2011/695/EU (15). Obveščeni so bili o naravi in vsebini postopka v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 in dobili priložnost za pisno predstavitev svojih stališč. En vlagatelj ni zagotovil dodatnih pisnih stališč v odgovor na dopis iz člena 5(3) Sklepa 2011/695/EU, s katerim je bil obveščen o razlogih, zaradi katerih je pooblaščenec za zaslišanje menil, da ni izkazal zadostnega interesa za zaslišanje.

PODALJŠANJE ROKOV

(23)

Na pooblaščenca za zaslišanje so bile naslovljene zahteve za podaljšanje rokov, ki jih je določila Komisija za odgovore na obvestilo o nasprotovanju, dodatno obvestilo o nasprotovanju, dopis o dejstvih, zahtevo za informacije s sklepom iz člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1/2003, dopise iz člena 7(1) in nezaupne različice obvestila o nasprotovanju. Po pogovoru z odgovornim direktorjem je ocenil te zahteve in, kadar je bilo to ustrezno glede na veljavne določbe, podaljšal roke.

PROCESNE TOČKE, NA KATERE JE GOOGLE OPOZORIL V SVOJIH ODGOVORIH

(24)

V odgovorih na obvestilo o nasprotovanju in dodatno obvestilo o nasprotovanju je navedenih več argumentov, ki naj bi opisovali procesne pomanjkljivosti v preiskavi Komisije.

(25)

Google v odgovorih na obe obvestili trdi, da je bila Komisija obvezana pojasniti, zakaj ni upoštevala postopka v zvezi z zavezami v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 in je namesto tega izdala obvestilo o nasprotovanju. Komisija je ne glede na to, ali taka obveznost zanjo dejansko velja, kot je navedeno v odstavku (13) zgoraj, v vsakem primeru razloge za to navedla v dodatnem obvestilu o nasprotovanju.

(26)

V odgovoru na obvestilo o nasprotovanju je navedeno, da v njem niso bili zagotovljeni ustrezni razlogi in dokazi za njegove ugotovitve v zvezi s trajanjem in geografskim obsegom domnevne kršitve, zaradi česar naj bi prišlo do napak, ki so v odgovoru opisane kot procesna pomanjkljivost. Četudi bi to držalo, menim, da pri tem ne bi šlo za oviranje učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic Googla. Obvestilo o nasprotovanju vsebuje ključne elemente, uporabljene proti Googlu, vključno z dejstvi, opredelitvijo značilnosti teh dejstev in dokazi, na katere se je Komisija sklicevala v tisti fazi postopka, da bi lahko Google učinkovito predložil svoje argumente v upravnem postopku, ki poteka zoper njega (16).

(27)

Podobno Google v svojem odgovoru na dodatno obvestilo o nasprotovanju trdi, da: (i) v dodatnem obvestilu niso bili ustrezno ocenjeni dokazi in da to obvestilo torej pomeni kršitev njegove pravice do zanesljivega upravnega postopka; (ii) v njem ni bila ustrezno pojasnjena predhodna zaskrbljenost ali predlagani popravni ukrepi in ne vsebuje pravne ocene navedenih dokazov ter torej pomeni kršitev njegove pravice do obrambe; (iii) dodatno obvestilo ne zagotavlja podpore za zahtevo za popravne ukrepe, ki jo vsebuje. Te argumente in obvestili o nasprotovanju Komisije v tej zadevi sem proučil in sklenil, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic Googla spoštovano. V osnovi so vprašanja v argumentih Googla povezana z vsebino, zato ugotavljam, da so bila obravnavana v osnutku sklepa.

(28)

Google v odgovoru na dodatno obvestilo o nasprotovanju trdi tudi, da mu Komisija ni zagotovila dovolj informativnih zapisnikov srečanj s pritožniki. Vendar Sodišče Evropske unije ni izrecno razsodilo, da mora Komisija pripraviti ali dati na voljo zapisnike srečanj ali telefonskih pogovorov, če se ne namerava sklicevati na informacije, razkrite med temi srečanji ali pogovori (17). Osnutek sklepa se ne sklicuje na take informacije. Poleg tega Google ni predlagal ali navedel, da so bile med temi srečanji ali pogovori razkrite kakršne koli informacije razbremenilne narave, prav tako pa ni opredelil razbremenilnih dokazov, ki naj bi se šteli za ustrezne za namene te zadeve (18). Komisija je v vsakem primeru pripravila in zagotovila dostop do jedrnatih zapiskov s srečanj in pogovorov z imeni strank in obravnavanimi temami v obsegu, skladnem z varovanjem poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. V okviru izvajanja dostopa do spisa je Googlu razkrila tudi vse dokumente, ki so jih posamezniki ali podjetja predložila v okviru teh srečanj ali telefonskih pogovorov.

OSNUTEK SKLEPA

(29)

Komisija v osnutku sklepa po pisnem zaslišanju Googla meni, da je podjetje, ki ga sestavljata Google Inc. in od 2. oktobra 2015 tudi Alphabet Inc., z ugodnejšim razvrščanjem in prikazovanjem storitve primerjave cen družbe Google Inc. na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s konkurenčnimi storitvami primerjave cen kršilo člen 102 PDEU in člen 54 Sporazuma EGP. Temu podjetju nalaga, naj odpravi kršitev in se vzdrži vseh praks, ki bi lahko imele enak ali podoben cilj ali učinek. Poleg tega mu nalaga globo.

(30)

V skladu s členom 16(1) Sklepa 2011/695/EU sem pregledal osnutek sklepa, da bi proučil, ali se nanaša samo na nasprotovanja, v zvezi s katerimi so imele stranke priložnost izraziti svoja stališča. Menim, da se.

(31)

Na splošno ugotavljam, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic v tej zadevi spoštovano.

V Bruslju, 26. junija 2017

Joos STRAGIER


(1)  V skladu s členoma 16 in 17 Sklepa 2011/695/EU predsednika Evropske komisije z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 275, 20.10.2011, str. 29) (v nadaljnjem besedilu: Sklep 2011/695/EU).

(2)  Te pritožbe so vložile (po vrstnem redu, v katerem jih je prejela Komisija) družbe Infederation Ltd (Foundem); Ciao GmbH (Ciao) (pritožba je bila na Komisijo prenesena z nemškega zveznega urada za varstvo konkurence (Bundeskartellamt) v skladu z obvestilom Komisije o sodelovanju znotraj mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL C 101, 27.4.2004, str. 43); eJustice.fr (eJustice), pri čemer je bila ta pritožba pozneje dopolnjena, pridružila pa se ji je nadrejena družba eJustice 1plusV; in Verband freier Telefonbuchverleger (VfT).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 123, 27.4.2004, str. 18).

(5)  Pritožbe so bile prenesene z urada Bundeskartellamt (pritožbe družb Euro-Cities AG (Euro-Cities); Hot Maps Medien GmbH (Hot Maps); skupna pritožba zveznega združenja nemških založnikov časopisov (Bundesverband Deutscher Zeitungsverleger – BDZV) in združenja nemških založnikov revij (Verband Deutscher Zeitschriftenverleger – VDZ), ki je bila pozneje dopolnjena) in italijanskega urada za konkurenco (Autorità della Concorrenza e del Mercato) (pritožba Alfia Sessola (nntp.it)).

(6)  Te pritožbe so vložile (po vrstnem redu, v katerem jih je prejela Komisija) družbe Elf B.V. (Elf); Microsoft Corporation (Microsoft); združenje založnikov španskih časopisov (La Asociación de Editores de Diarios Españoles – AEDE); Twenga SA (Twenga); Streetmap EU Ltd (Streetmap); Expedia Inc. (Expedia); Odigeo Group (Odigeo); TripAdvisor Inc. (TripAdvisor); skupno pritožbo sta vložili družbi Nextag Inc. (Nextag) in Guenstiger.de GmbH (Guenstiger); Visual Meta GmbH (Visual Meta) in združenje za pobudo za konkurenčni spletni trg (Initiative for a Competitive Online Marketplace – ICOMP), ki je pritožbo pozneje dopolnilo.

(7)  Pred tem datumom je prejela je tudi pritožbe Evropske potrošniške organizacije (BEUC), združenja Open internet Project (OIP) in družbe Deutsche Telekom AG (Deutsche Telekom). Komisija je med 27. majem 2014 in 15. aprilom 2015 prejela pritožbe družb Yelp Inc. (Yelp), HolidayCheck AG (HolidayCheck) in Trivago GmbH (Trivago).

(8)  En pritožnik ni dobil dopisa iz člena 7(1), saj se ni nanašal nanj.

(9)  Glej odstavek (3) zgoraj.

(10)  Družbi Streetmap in nntp.it nista predložili pisnih pripomb na dopisa iz člena 7(1), naslovljena nanju, v določenem roku, zato se v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 773/2004 šteje, da sta umaknili pritožbi.

(11)  S tem postopkom se zagotovi omejen dostop, pri čemer se informacije za omejen čas v varni sobi v prostorih Komisije razkrijejo omejenemu številu opredeljenih svetovalcev, zanj pa velja več omejitev in zaščitnih ukrepov, da se prepreči razkritje zaupnih informacij zunaj varne sobe. GD za konkurenco je izdal dobre prakse za razkritje informacij v varnih sobah in na svojem spletišču objavil standardna pravila za varne sobe in standardne sporazume o nerazkritju za postopke v varni sobi.

(12)  Na datum obvestila o nasprotovanju ali pozneje so bile prejete pritožbe družb News Corporation (News Corp); Tradecomet.com Ltd in Tradecomet LLC (skupaj Tradecomet); VG Media Gesellschaft zur Verwertung der Urheberund Leistungsschutzrechte von Medienunternehmen mbH (VG Media); dodatna pritožba News Corp; Getty Images Inc. (Getty) in Promt GmbH (Promt). Pritožbi družb Microsoft in Ciao sta bili umaknjeni.

(13)  Po reorganizaciji dela med pooblaščenci za zaslišanje sem 19. julija 2016 prevzel mesto Wouterja Wilsa, tj. pooblaščenca za zaslišanje, odgovornega za to zadevo.

(14)  V zvezi s srečanji z anonimno stranko obstajajo podrobnejši zapiski. Redigirane informacije bi lahko razkrile njeno identiteto, zato sem menil, da za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja pravice Googla do zaslišanja dodaten dostop do teh informacij ni potreben.

(15)  Pooblaščenec za zaslišanje je kot zainteresirane tretje osebe priznal naslednje subjekte: Twenga*; MoneySupermarket.com Group PLC (MoneySupermarket); BEUC*; Organización de Consumidores y Usuarios (OCU) (OCU je Komisijo pozneje obvestil, da ne želi biti več obravnavan kot zainteresirana tretja oseba, o čemer je bil obveščen tudi Google); Company AC; FairSearch Europe (FairSearch); SARL Acheter moins cher (Acheter moins cher); S.A. LeGuide.com (LeGuide); Kelkoo SAS (Kelkoo); Getty*; Myriad International Holdings B.V. (MIH) in evropsko združenje s področja tehnoloških in potovalnih storitev (European Technology & Travel Services Association – ETTSA). Subjekti, označeni z zvezdico (*), so pozneje vložili pritožbe, od takrat pa so obravnavani kot pritožniki.

(16)  Med drugim glej sodbo v zadevi Elf Aquitaine proti Komisiji (T-299/08, EU:T:2011:217, točke 134–136 in navedena sodna praksa).

(17)  Glej na primer sodbo v zadevi Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji (T-191/98 in T-212/98 – T-214/98, EU:T:2003:245, točki 351 in 352).

(18)  Glej sodbo v zadevi Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji (točka 358).


12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/11


Povzetek sklepa Komisije

z dne 27. junija 2017

v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 54 Sporazuma EGP

(Zadeva AT.39740 – Google Search (Shopping))

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 4444)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2018/C 9/08)

Komisija je 27. junija 2017 sprejela sklep v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 54 Sporazuma EGP. Komisija v skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003  (1) v tem povzetku objavlja imena strank in glavno vsebino sklepa, vključno z vsemi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti.

1.   UVOD

(1)

V sklepu je ugotovljeno, da se z ugodnejšim razvrščanjem in prikazovanjem storitve primerjave cen družbe Google Inc. (v nadaljnjem besedilu: Google) na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s konkurenčnimi storitvami primerjave cen kršita člen 102 PDEU in člen 54 Sporazuma EGP. Sklep določa, da morata Google in njegova matična družba Alphabet Inc. (v nadaljnjem besedilu: Alphabet) kršitev takoj odpraviti in da morata plačati globo zaradi zlorabe v obdobju od 1. januarja 2008.

(2)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 20. in 26. junija 2017 izdal pozitivni mnenji glede sklepa v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1/2003 ter globe za družbi Alphabet in Google.

2.   OPREDELITEV TRGA IN PREVLADUJOČ POLOŽAJ

(3)

V sklepu je ugotovljeno, da sta upoštevna proizvodna trga za namen te zadeve trg za storitve splošnega iskanja in trg za storitve primerjave cen.

(4)

Zagotavljanje storitev splošnega iskanja je ločen proizvodni trg, ker (i) gre za gospodarsko dejavnost, (ii) ker sta zamenljivost na strani povpraševanja in zamenljivost na strani ponudbe med storitvami splošnega iskanja in drugimi spletnimi storitvami omejeni ter (iii) ker se ta ugotovitev ne spremeni, če se upoštevajo storitve splošnega iskanja prek stacionarnih naprav v primerjavi z iskanjem prek mobilnih naprav.

(5)

Zagotavljanje storitev primerjave cen je ločen upoštevni proizvodni trg. Razlog za to je, da storitve primerjave cen niso zamenljive s storitvami, ki jih zagotavljajo: (i) storitve iskanja, specializirane za drugačne vsebine (kot so leti, hoteli, restavracije ali novice); (ii) oglaševalske platforme za spletna iskanja; (iii) spletni trgovci na drobno; (iv) trgovske platforme in (v) nespletna orodja za primerjavo cen.

(6)

V sklepu je ugotovljeno, da sta upoštevna geografska trga za storitve splošnega iskanja in storitve primerjave cen po obsegu nacionalna.

Prevladujoč položaj Googla na področju splošnega iskanja

(7)

V sklepu je ugotovljeno, da ima Google od leta 2007 prevladujoč položaj na vseh nacionalnih trgih za splošno iskanje v EGP z izjemo Češke, kjer ima prevladujoč položaj od leta 2011.

(8)

Ta ugotovitev temelji na tržnih deležih Googla, obstoju ovir za širjenje in vstop, redkosti večdomnosti uporabnikov in obstoju učinkov znamk ter pomanjkanju izravnalne kupne moči. Ugotovitev velja ne glede na dejstvo, da se storitve splošnega iskanja ponujajo brezplačno, in ne glede na to, ali je splošno iskanje prek stacionarnih naprav ločen trg v primerjavi s splošnim iskanjem prek mobilnih naprav.

3.   ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA

(9)

V sklepu je ugotovljeno, da Google zlorablja svoj položaj na upoštevnih trgih za storitve splošnega iskanja v EGP z ugodnejšim razvrščanjem in prikazovanjem svoje storitve primerjave cen na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s konkurenčnimi storitvami primerjave cen.

(10)

Pri tem gre za zlorabo, ker Google s takim ravnanjem: (i) promet preusmerja s konkurenčnih storitev primerjave cen h Googlovi storitvi primerjave cen, in sicer zmanjšuje promet z Googlovih strani z rezultati splošnega iskanja h konkurenčnim storitvam primerjave cen in povečuje promet z Googlovih strani z rezultati splošnega iskanja k njegovi lastni storitvi primerjave cen, ter (ii) ima tako ravnanje lahko oziroma bo verjetno imelo protikonkurenčne učinke na nacionalnih trgih za storitve primerjave cen in storitve splošnega iskanja.

Ravnanje Googla: ugodnejše razvrščanje in prikazovanje svoje storitve primerjave cen na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja

(11)

V sklepu je pojasnjeno, kako je Google dosegel ugodnejše razvrščanje in prikazovanje svoje storitve primerjave cen na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja v primerjavi s konkurenčnimi storitvami primerjave cen.

(12)

Najprej je pojasnjeno, kako se konkurenčne storitve primerjave cen razvrščajo in prikazujejo na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja. V zvezi z razvrščanjem konkurenčnih storitev primerjave cen je v sklepu pojasnjeno, kako lahko nekateri namenski algoritmi vplivajo na slabšo razvrstitev konkurenčnih storitev primerjave cen na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja in kako je to vplivalo na vidljivost teh storitev na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja. V zvezi z njihovim prikazovanjem je pojasnjena oblika, v kateri je mogoče v Googlovih rezultatih splošnega iskanja prikazati konkurenčne storitve primerjave cen.

(13)

Drugič, pojasnjeno je, kako je na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja razvrščena in prikazana njegova lastna storitev primerjave cen. V zvezi z razvrščanjem Googlove storitve primerjave cen je v sklepu pojasnjeno, da je storitev uvrščena na vidno mesto in da se zanjo ne uporabljajo namenski algoritmi, ki lahko vplivajo na slabšo razvrstitev konkurenčnih storitev primerjave cen na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja. V zvezi z njenim prikazovanjem je pojasnjeno, da je Googlova storitev primerjave cen prikazana z boljšimi funkcijami na vrhu prve strani splošnega iskanja ali blizu vrha, vendar te funkcije niso na voljo konkurentom Googla.

Googlovo ugodnejše razvrščanje in prikazovanje svoje storitve primerjave cen preusmerja promet od konkurenčnih storitev primerjave cen

(14)

V sklepu je najprej analiziran vpliv razvrščanja in prikazovanja rezultatov splošnega iskanja na vedenje uporabnikov. Dokazi kažejo, da uporabniki običajno pogosteje kliknejo povezave, ki so vidnejše na strani z rezultati splošnega iskanja.

(15)

V sklepu je nato analiziran dejanski razvoj prometa h konkurenčnim storitvam primerjave cen, kar potrjuje ugotovitve o vedenju uporabnikov.

(16)

Prvič, dokazi kažejo, da razvrstitev rezultatov splošnega iskanja v Googlovem iskalniku neposredno vpliva na pogostost klikanja teh rezultatov iskanja.

(17)

Drugič, Komisija je primerjala razvoj vidnosti pomembnih konkurenčnih storitev primerjave cen, ki ga je izračunala neodvisna družba Sistrix, in razvoj prometa v okviru splošnega iskanja od Googla k tem storitvam.

(18)

Tretjič, dokazi v spisu Komisije kažejo, da je bil zaradi ugodnejšega razvrščanja in prikazovanja Googlove storitve primerjave cen na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja povečan promet k tej storitvi.

(19)

Četrtič, dokazi v spisu o dejanskemu razvoju prometa h Googlovi storitvi primerjave cen potrjuje, da je za storitev, ki je vidneje razvrščena in prikazana na Googlovih straneh z rezultati splošnega iskanja, značilen večji promet.

Promet v okviru splošnega iskanja z Googlovih strani z rezultati splošnega iskanja obsega velik delež prometa konkurenčnih storitev primerjave cen in ga ni mogoče enostavno nadomestiti

(20)

V sklepu je ugotovljeno, da promet v okviru splošnega iskanja z Googlovih strani z rezultati splošnega iskanja, tj. vir prometa, preusmerjenega s konkurenčnih storitev primerjave cen, obsega velik delež prometa k tem storitvam.

(21)

Ugotovljeno je tudi, da noben obstoječi alternativni vir prometa, ki je zdaj na voljo konkurenčnim storitvam primerjave cen, vključno s prometom v okviru storitve AdWords, mobilnih aplikacij in neposrednega prometa, ne more učinkovito nadomestiti prometa v okviru splošnega iskanja z Googlovih strani z rezultati splošnega iskanja.

Googlovo ravnanje ima potencialne protikonkurenčne učinke

(22)

V sklepu je ugotovljeno, da ima Googlovo ravnanje več potencialnih protikonkurenčnih učinkov.

(23)

Prvič, Googlovo ravnanje bi lahko izključilo konkurenčne storitve primerjave cen, kar lahko povzroči višje pristojbine za trgovce, višje cene za potrošnike in manj inovacij.

(24)

Drugič, Googlovo ravnanje bo najbrž zmanjšalo zmožnost dostopa potrošnikov do najpomembnejših storitev primerjave cen.

(25)

Tretjič, Googlovo ravnanje bi imelo tudi potencialne protikonkurenčne učinke, tudi če storitve primerjave cen niso pomenile ločenega upoštevnega proizvodnega trga, ampak segment možnega širšega upoštevnega proizvodnega trga, ki bi zajemal storitve primerjave cen in trgovske platforme.

Objektivne utemeljitve ali učinkovitost

(26)

V sklepu je ugotovljeno, da Google ni zagotovil preverljivih dokazov, s katerimi bi dokazal, da je njegovo ravnanje nujno za doseganje učinkovitosti in da ni nobenih manj protikonkurenčnih drugih možnosti za njegovo ravnanje, s katerimi bi se lahko zagotovila enaka učinkovitost. Prav tako ni zagotovil argumentov ali dokazov, ki bi pokazali, da verjetna učinkovitost, ki je zagotovljena s takim ravnanjem, prevlada nad vsemi verjetnimi negativnimi učinki na konkurenco in blaginjo potrošnikov na prizadetih trgih.

Vpliv na trgovino

(27)

V sklepu je ugotovljeno, da ima Googlovo ravnanje znaten vpliv na trgovino med državami članicami in med pogodbenicami Sporazuma EGP.

Trajanje

(28)

V sklepu je ugotovljeno, da je kršitev potekala na vseh ustreznih nacionalnih trgih v EGP, odkar je Google začel dajati prednost svoji storitvi primerjave cen na teh trgih, tj.:

v Nemčiji in Združenem kraljestvu od januarja 2008;

v Franciji od oktobra 2010;

v Italiji, na Nizozemskem in v Španiji od maja 2011;

na Češkem od februarja 2013 in

v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Norveškem, Poljskem in Švedskem od novembra 2013.

Popravni ukrepi

(29)

V sklepu je ugotovljeno, da mora Google končati zlorabo in se vzdržati vseh dejanj ali ravnanj, ki bi imela enak ali podoben cilj ali učinek.

(30)

Google mora v 90 dneh od datuma priglasitve sklepa izvesti popravne ukrepe, s katerimi se bo zloraba učinkovito odpravila.

4.   GLOBA

(31)

Globa, ki se zaradi zlorabe naloži družbama Alphabet Inc. in Google Inc., se izračuna na podlagi načel iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003, iz leta 2006. V sklepu je ugotovljeno, da je končni znesek globe, ki se naloži družbama Alphabet Inc. in Google Inc., 2 424 495 000 EUR.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/15


RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 2018

ENOSTAVNI PROGRAMI

Nepovratna sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(2018/C 9/09)

1.   Ozadje in namen tega razpisa za zbiranje predlogov

1.1   Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo

Evropski parlament in Svet sta 22. oktobra 2014 sprejela Uredbo (EU) št. 1144/2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (1). To uredbo dopolnjuje Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 (2), pravila za njeno izvajanje pa določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1831 (3).

Splošni cilj ukrepov za informiranje in promocijo je povečati konkurenčnost kmetijskega sektorja Unije.

Posebni cilji ukrepov za informiranje in promocijo so:

(a)

povečanje ozaveščenosti o prednostih kmetijskih proizvodov Unije in o visokih standardih, ki veljajo za proizvodne metode v Uniji;

(b)

povečanje konkurenčnosti in porabe kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov ter njihove prepoznavnosti znotraj in zunaj Unije;

(c)

povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije;

(d)

povečanje tržnega deleža kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov, s posebnim poudarkom na trgih tretjih držav z največjim potencialom rasti;

(e)

ponovna vzpostavitev običajnih tržnih razmer v primeru hudih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih specifičnih problemov.

1.2   Letni delovni program Komisije za leto 2018

Letni delovni program Komisije za leto 2018, ki je bil z izvedbenim sklepom (4) sprejet 15. novembra 2017, podrobno določa dodeljevanje sofinanciranja in prednostne naloge za enostavne programe in multiprograme na notranjem trgu in v tretjih državah. Na voljo je na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/annual-work-programmes/2018/index_en.htm

1.3   Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano

Evropska komisija je Izvajalski agenciji za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: Chafea) poverila upravljanje nekaterih delov ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, vključno z objavo razpisov za zbiranje predlogov in ocenjevanjem vlog za enostavne programe.

1.4   Sedanji razpis za zbiranje predlogov

Sedanji razpis za zbiranje predlogov se nanaša na izvajanje enostavnih programov v okviru oddelkov 1.2.1.1 (ukrepi, ki spadajo med tematske prednostne naloge 1: enostavni programi na notranjem trgu) in 1.2.1.2 (ukrepi, ki spadajo med tematske prednostne naloge 2: enostavni programi v tretjih državah) Priloge I k Letnemu delovnemu programu Komisije za leto 2018.

2.   Cilji – teme – prednostne naloge

V oddelkih 1.2.1.1 in 1.2.1.2 Priloge I k Letnemu delovnemu programu za leto 2018 so določene tematske prednostne naloge za ukrepe, ki bodo sofinancirani v okviru tega razpisa (glej tudi oddelek 6.2 o upravičenih dejavnostih). Vloge, predložene kot odgovor na ta razpis morajo spadati na področje ene izmed šestih tem iz teh oddelkov Letnega delovnega programa, sicer se ne bodo upoštevale za financiranje. Vložniki lahko v okviru iste prednostne teme vložijo več vlog za različne projekte. Oddajo lahko tudi več vlog za različne projekte v okviru različnih tematskih prednostnih nalog ali tem.

3.   Časovni razpored

Rok za oddajo vlog je 12. april 2018 do 17. ure po srednjeevropskem času.

 

Faze/roki

Datum in ura ali okvirno obdobje

(a)

Objava razpisa za zbiranje predlogov

12.1.2018

(b)

Rok za predložitev vprašanj, ki se ne nanašajo na informacijsko tehnologijo

29.3.2018 do 17. ure po srednjeevropskem času

(c)

Rok za odgovor na vprašanja, ki se ne nanašajo na informacijsko tehnologijo

5.4.2018 do 17. ure po srednjeevropskem času

(d)

Rok za oddajo vlog

12.4.2018 do 17. ure po srednjeevropskem času

(e)

Obdobje ocenjevanja

april–avgust 2018

(f)

Sklep Komisije

oktober 2018

(g)

Informacije za vložnike, ki jih pošljejo države članice

oktober 2018

(h)

Faza prilagoditve nepovratnih sredstev

oktober 2018–januar 2019

(i)

Podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih med državami članicami in upravičenci

< januar 2019

(j)

Datum začetka izvajanja ukrepa

> 1.1.2019

4.   Razpoložljiva proračunska sredstva

Skupna proračunska sredstva, namenjena za sofinanciranje ukrepov v okviru tega razpisa, znašajo 95 000 000 EUR. Okvirni zneski, ki so na razpolago za vsako temo, so navedeni v preglednici „Upravičene dejavnosti“ v točki 6.2.

Ta znesek je odvisen od razpoložljivosti odobrenih proračunskih sredstev, predvidenih v splošnem proračunu EU za leto 2019, ki ga sprejme proračunski organ EU, ali je zajet v začasnih dvanajstinah. Tudi ta znesek je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu za naslednja tri leta ob upoštevanju nediferencirane narave odobrenih proračunskih sredstev.

Agencija Chafea si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

5.   Zahteve glede dopustnosti

Vloge je treba oddati najpozneje do roka za vložitev iz oddelka 3.

Vloge mora oddati koordinator prek spleta na portalu za udeležence (elektronski sistem za oddajo vlog na naslovu: https://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html).

Če zgoraj navedene zahteve ne bodo izpolnjene, bo vloga zavrnjena.

Predloge je mogoče oddati v katerem koli uradnem jeziku Evropske unije. Vendar morajo vložniki ob pripravi vlog upoštevati, da bodo sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev upravljale države članice. Zato je priporočljivo, da vložniki oddajo predlog v jeziku ali jezikih države članice, iz katere izvira organizacija predlagateljica, razen če je zadevna država članica soglašala, da bo podpisala sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v angleščini (5). Da bi neodvisni strokovnjaki, ki podajo tehnični prispevek za ocenjevanje, lažje pregledali predloge, je priporočljivo, da se predlogu, če je napisan v katerem izmed drugih uradnih jezikov EU, priloži angleški prevod tehničnega dela predloga (del B).

6.   Merila za upravičenost

6.1   Upravičeni vložniki

Predloge za enostavne programe lahko oddajo samo pravne osebe ali drugi subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, če njihovi zastopniki lahko prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu in zagotavljajo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe iz člena 131(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

V skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 so tako upravičene vloge naslednjih organizacij in organov:

(i)

trgovinskih in medtrgovinskih organizacij, ki so ustanovljene v državi članici in so reprezentativne za zadevni sektor ali sektorje v tej državi članici, zlasti medpanožnih organizacij iz člena 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), in skupin iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8), če so reprezentativne za ime, ki je zaščiteno na podlagi slednje uredbe in ga zajema zadevni program;

(ii)

organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev iz členov 152 in 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki jih priznava država članica, ali

(iii)

organov agroživilskega sektorja, katerih cilj in dejavnosti so namenjeni informiranju o kmetijskih proizvodih in njihovi promociji ter ki jim je zadevna država članica podelila jasno opredeljeno javno nalogo na tem področju; ti organi morajo biti zakonito ustanovljeni v zadevni državi članici najmanj dve leti pred datumom razpisa za zbiranje predlogov iz člena 8(2).

Navedene organizacije predlagateljice lahko predložijo predlog, če so reprezentativne za sektor ali proizvod iz predloga in izpolnjujejo pogoje iz člena 1(1) ali 1(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/1829, in sicer:

(i)

trgovinska in medtrgovinska organizacija, ki je ustanovljena v državi članici, kakor je določeno v členu 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014, se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni sektor:

če predstavljajo najmanj 50-odstotni delež števila proizvajalcev ali 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje zadevnega proizvoda ali sektorja v zadevni državi članici ali

če država članica priznava medpanožno organizacijo v skladu s členom 158 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(ii)

skupina iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ter člena 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se šteje za reprezentativno za ime, ki je zaščiteno na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 in jo zajema program, če predstavlja vsaj 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje proizvoda(-ov) z zaščitenim imenom;

(iii)

organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev iz člena 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor, če jo (ga) priznava država članica v skladu s členom 154 ali 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali členom 14 Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(iv)

organ agroživilskega sektorja iz člena 7(1)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014 je v okviru programa reprezentativen za zadevni(-e) sektor(-je), če so med njegovimi člani predstavniki tega (teh) proizvoda(-ov) ali sektorja.

Z odstopanjem od točk (i) in (ii) se lahko sprejmejo nižji pragovi, če organizacija predlagateljica v predloženem predlogu dokaže, da posebne okoliščine, vključno z dokazi o strukturi trga, upravičijo obravnavo organizacije predlagateljice kot reprezentativne za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor.

Predloge lahko predloži ena ali več organizacij predlagateljic, od katerih so vse iz iste države članice EU.

Upravičene so samo vloge, ki jih oddajo subjekti s sedežem v državah članicah EU.

Za vložnike iz Združenega kraljestva: upoštevajte, da je treba merila za upravičenost izpolnjevati v celotnem obdobju dodelitve nepovratnih sredstev. Če Združeno kraljestvo v tem obdobju izstopi iz EU, ne da bi z EU sklenilo sporazum, s katerim se zagotovi zlasti, da so vložniki iz Združenega kraljestva še naprej upravičeni do sredstev, ne boste več prejemali sredstev EU (pri čemer boste v projektu še naprej sodelovali, če bo to mogoče) ali pa boste morali izstopiti iz projekta v skladu s členom 34.3 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Neupravičeni subjekti: vložniki, ki za ukrepe za informiranje in promocijo, navedene v njihovih predlogih, že prejemajo sredstva Unije, za te ukrepe niso upravičeni do financiranja s strani Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Za oceno upravičenosti vložnikov so potrebna naslednja dokazila:

zasebni subjekt: izpisek iz uradnega lista, kopija statuta ali izpisek iz registra gospodarskih družb,

javni subjekt: kopija sklepa o ustanovitvi javne družbe ali druga uradna listina o ustanovitvi subjekta javnega prava,

subjekti, ki niso pravne osebe: dokazilo, da lahko njihovi zastopniki prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu.

Poleg tega morajo vsi vložniki predložiti ustrezno dokazilo, da izpolnjujejo merila za reprezentativnost iz člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829.

6.2   Upravičeni ukrepi in dejavnosti

Predlogi morajo izpolnjevati merila za upravičenost iz Priloge II k Letnemu delovnemu programu, in sicer:

(a)

zajemajo lahko samo proizvode in sheme iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1144/2014;

(b)

v njih mora biti zagotovljeno, da se ukrepi izvajajo prek izvajalskih organov iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1144/2014. Organizacije predlagateljice morajo izbrati organe, odgovorne za izvajanje programov, ki bodo zagotavljali, da bo razmerje med kakovostjo in ceno najboljše in da ne bo navzkrižja interesov (glej člen 2 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829). Organizacija predlagateljica se zavezuje, da bo organ, ki bo odgovoren za izvajanje programa, izbran najpozneje do podpisa sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (glej člen 10 Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831);

(c)

če organizacija predlagateljica predlaga, da bi nekatere dele predloga izvedla sama, mora zagotoviti, da stroški ukrepa, ki ga namerava izvesti, ne presegajo običajnih tržnih cen;

(d)

skladni morajo biti s pravom Unije, ki ureja zadevne proizvode in njihovo trženje, biti morajo velikega obsega, odražati morajo razsežnost na ravni Unije in biti skladni z vsemi drugimi določbami iz člena 3(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/1829;

(e)

če sporočilo programa zadeva informacije o zdravstvenih učinkih, morajo biti predlogi skladni s pravili iz člena 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/1829;

(f)

če je v predlogu predlagana navedba izvora ali znamk, mora biti predlog skladen s pravili iz poglavja II Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831.

Za vložnike, ki oddajajo predloge, usmerjene v Združeno kraljestvo: upoštevajte, da lahko zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU pride do sprememb v izvajanju programov.

Za oceno upravičenosti načrtovanih dejavnosti je treba predložiti naslednje informacije:

predlogi, ki zadevajo nacionalne sheme kakovosti, vsebujejo dokumentacijo ali sklicevanja na javno dostopne vire, ki dokazujejo, da država članica priznava shemo kakovosti,

predlogi, ki so namenjeni notranjemu trgu in prenašajo sporočila o zdravih prehranjevalnih navadah ali odgovornem uživanju alkohola, navajajo, kako so predlagani program in njegova sporočila usklajeni z zadevnimi nacionalnimi pravili na področju javnega zdravja v državi članici, v kateri se bo program izvajal. Utemeljitve vključujejo sklicevanja ali dokumentacijo v podporo trditve.

Poleg tega mora biti predlog skladen tudi z eno izmed tematskih prednostnih nalog iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2018 za enostavne programe. V nadaljevanju so navedeni odlomki iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2018, v katerih je podrobno opisanih šest tem, za katere je mogoče oddati vloge. V besedilu so opisane teme, predvideni ustrezni znesek, cilji in pričakovani rezultati.

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 1: enostavni programi za notranji trg

Tema

Predvideni skupni znesek

Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati

Tema 1 – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije, kot so opredeljene v členu 5(4)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1144/2014

11 000 000 EUR

Cilj je večja ozaveščenost in priznavanje shem kakovosti Unije:

(a)

sheme kakovosti: zaščitena označba porekla (ZOP)/zaščitena geografska označba (ZGO)/zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) in neobvezne navedbe kakovosti;

(b)

ekološka metoda pridelave;

(c)

grafični znak za kakovostne kmetijske proizvode, značilne za najbolj oddaljene regije Unije.

 

 

Programi informiranja in promocije, namenjeni za sheme kakovosti Unije, bi morali biti ključna prednostna naloga na notranjem trgu, saj take sheme potrošnikom jamčijo za kakovost in značilnosti proizvoda ali uporabljenega proizvodnega procesa, zadevnim proizvodom pa dajejo dodano vrednost ter povečujejo njihove tržne možnosti.

 

 

Med pričakovanimi rezultati je višja raven prepoznavanja grafičnega znaka, povezanega s shemami kakovosti Unije, pri evropskih potrošnikih, saj je znano, da po podatkih posebne raziskave Eurobarometra (št. 440) le 20 % evropskih potrošnikov prepozna grafične znake proizvodov z zaščiteno označbo porekla ter 17 % v primeru zaščitene geografske označbe in 15 % v primeru zajamčene tradicionalne posebnosti, ki so glavne sheme kakovosti Unije. Poleg tega le 23 % evropskih potrošnikov prepozna grafični znak EU za ekološko kmetovanje. Pričakovani končni učinek je okrepitev konkurenčnosti in potrošnje agroživilskih proizvodov, registriranih v okviru sheme kakovosti Unije, ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Tema 2 – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je izpostaviti posebne značilnosti kmetijskih metod v Uniji ter značilnosti evropskih kmetijskih in živilskih proizvodov ter sheme kakovosti iz člena 5(4)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014

7 000 000 EUR

Cilj teme je poudariti vsaj eno posebnost metod kmetijske proizvodnje v Uniji, zlasti v zvezi z varnostjo hrane, sledljivostjo, pristnostjo, označevanjem, hranilnimi in zdravstvenimi vidiki (vključno z ustreznimi prehranskimi praksami in odgovornim uživanjem upravičenih alkoholnih pijač), dobrobitjo živali, varstvom okolja in trajnostjo, ter značilnosti kmetijskih in živilskih proizvodov, zlasti v zvezi z njihovo kakovostjo, okusom, raznolikostjo ali tradicijo.

 

 

Pričakovani končni učinek je tudi večja ozaveščenost o prednostih kmetijskih proizvodov Unije pri evropskih potrošnikih in povečanje konkurenčnosti in porabe agroživilskih proizvodov Unije ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Tema 3 – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je poudariti trajnostni vidik proizvodnje ovčjega/kozjega mesa (*1)

2 000 000 EUR

Sektor ovčjega/kozjega mesa je zelo krhek: poraba ovčjega/kozjega mesa upada, konkurenca zaradi cenejšega uvoza pa je močna.

 

 

Cilj je poudariti trajnostni vidik sektorja ovčjega/kozjega mesa, ki velja za najbolj ekstenziven sistem živinoreje ter pomembno prispeva k varstvu narave in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Črede majhnih prežvekovalcev se pasejo na približno 80 % območij z naravnimi omejitvami v EU in imajo dejavno vlogo pri ohranjanju podeželskega prebivalstva ter travišč in pašnikov. Ukrepi bodo poudarili okoljsko trajnost proizvodnje, pri tem pa zlasti izpostavili njeno koristno vlogo na področju podnebnih sprememb in okolja.

 

 

Z ukrepi se lahko na primer obravnava, kako proizvodi podpirajo in kako njihova metoda proizvodnje prispeva k: blažitvi podnebnih sprememb (npr. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) in/ali prilagajanju nanje; biotski raznovrstnosti, ohranjanju in trajnostni rabi (npr. krajine, genskih virov); trajnostnemu gospodarjenju z vodami (npr. učinkoviti rabi vode, zmanjšanju obremenitve s hranili ali pesticidi); trajnostnemu upravljanju tal (npr. preprečevanju erozije, ravnovesju hranilnih snovi, preprečevanju zakisljevanja, zasoljevanja). Z njimi se lahko poudari lahko tudi dejavna vloga ekstenzivne reje ovac/koz pri ohranjanju podeželskega prebivalstva in travišč in/ali sezonskih selitvah živali med pašniki.

 

 

Pričakovani končni učinek je večja ozaveščenost o prednostih kmetijskih proizvodov Unije pri evropskih potrošnikih, povečanje konkurenčnosti in porabe zadevnih agroživilskih proizvodov Unije ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 2: enostavni programi v tretjih državah

Za dodatne osnovne informacije se vložniki lahko sklicujejo na oddelek 1.2.1.2 Priloge I k delovnemu programu.

Tema

Predvideni skupni znesek

Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati

Tema 4 – programi za informiranje in promocijo, namenjeni eni ali več državam izmed naslednjih: Kitajska (tudi Hongkong in Macao), Japonska, Južna Koreja, Tajvan, jugovzhodna Azija ali Južna Azija (*2)

26 250 000 EUR

Programi za informiranje in promocijo je namenjen eni ali več državam, navedenim v ustrezni temi.

Cilji teh programov je skladen s splošnimi in posebnimi cilji iz členov 2 in 3 Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Pričakovani končni učinek je večja konkurenčnost in poraba kmetijsko-živilskih proizvodov Unije, povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža v navedenih ciljnih državah.

Tema 5 – programi za informiranje in promocijo, namenjeni eni ali več državam izmed naslednjih: Kanada, ZDA, Mehika ali Kolumbija

22 500 000 EUR

Tema 6 – programi za informiranje in promocijo, namenjeni drugim geografskim območjem

26 250 000 EUR

Če želi organizacija predlagateljica izvajati ukrepe, namenjene več prednostnim regijam v tretjih državah, odda bodisi več vlog (po eno vlogo za vsako temo) bodisi odda vlogo v okviru teme „programi za informiranje in promocijo, namenjeni drugim geografskim območjem“. Ta tema se nanaša na geografska območja, ki niso našteta v temah 4 in 5, lahko pa se nanaša tudi na kombinacijo več prednostnih regij iz tem 4 in 5.

Vrste upravičenih dejavnosti

Ukrepi za informiranje in promocijo zajemajo predvsem naslednje dejavnosti, ki so upravičene v okviru tega razpisa:

1.

vodenje projekta;

2.

odnosi z javnostjo:

dejavnosti na področju odnosov z javnostjo,

medijski dogodki;

3.

spletišče, družbena omrežja:

vzpostavitev, posodabljanje in vzdrževanje spletišča,

družbena omrežja (odprtje računov, redno objavljanje),

drugo (mobilne aplikacije, platforme za e-učenje, spletni seminarji itd.);

4.

oglaševanje:

tisk,

TV,

radio,

splet,

na prostem,

kino;

5.

komunikacijska orodja:

objave, gradiva za medije, promocijski izdelki,

promocijski videoposnetki;

6.

prireditve:

stojnice na sejmih,

seminarji, delavnice, sestanki med podjetji, usposabljanja za poklic/kuharje, dejavnosti v šolah,

tedni restavracij,

sponzorstvo prireditev,

študijska potovanja v Evropo;

7.

promocija na prodajnih mestih:

degustacije,

drugo: promocija v publikacijah trgovcev na drobno, oglaševanje na prodajnih mestih.

Degustacije in distribucije vzorcev niso dovoljene v okviru kampanj o odgovornem pitju, ki se izvajajo na notranjem trgu; te dejavnosti pa so sprejemljive, če so pomožne in podpirajo izvajanje ukrepov za informiranje o shemah kakovosti in ekološki metodi pridelave.

Obdobje izvajanja

Sofinancirani ukrep (programi informiranja/promocije) se mora izvajati v obdobju od enega leta do treh let.

Trajanje ukrepa mora biti navedeno v predlogih.

7.   Merila za izključitev  (10)

7.1   Izključitev iz sodelovanja

Vložniki bodo izključeni iz sodelovanja v tem razpisu za zbiranje predlogov, če so v eni od naslednjih situacij za izključitev:

(a)

gospodarski subjekt je v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, v katerem njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, njegove poslovne dejavnosti so začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v nacionalnih zakonih ali drugih predpisih;

(b)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu s pravom države, v kateri ima sedež, države, v kateri se nahaja javni naročnik, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(c)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da je gospodarski subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost, med drugim zlasti naslednje:

(i)

zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za izbor ali pri izvajanju naročila;

(ii)

sklepanje dogovorov z drugimi gospodarskimi subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii)

kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv)

poskus vplivanja na postopek odločanja javnega naročnika med postopkom za oddajo javnega naročila;

(v)

poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi gospodarski subjekt lahko imel neupravičeno prednost v postopku za oddajo javnega naročila;

(d)

s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt kriv česar koli od naslednjega:

(i)

goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995 (11);

(ii)

korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997 (12), in v členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (13), ter korupcije, kot je opredeljena v pravu države, v kateri se nahaja javni naročnik, države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(iii)

sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ (14);

(iv)

pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(v)

terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 in 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (16), ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi)

vpletenosti v delo otrok ali drugih oblik trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(e)

izkazalo se je, da je gospodarski subjekt zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvajanju naročila, financiranega iz proračuna, kar je privedlo do predčasne odpovedi naročila ali uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni ali kar je odredbodajalec, OLAF ali Računsko sodišče razkrilo s svojimi pregledi, revizijami ali preiskavami;

(f)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (18).

7.2   Izključitev iz sofinanciranja

Vložniki bodo izključeni iz sofinanciranja, če so med postopkom za dodelitev nepovratnih sredstev v eni od naslednjih situacij iz člena 107 finančne uredbe:

(a)

so v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu s členom 106 finančne uredbe;

(b)

zavajali so pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v postopku, ali teh informacij niso predložili v postopku dodelitve sofinanciranja.

Koordinator skladnost z merili za izključitev potrdi tako, da ob oddaji vloge na spletu označi ustrezno polje. Vsi upravičenci, ki so izbrani za sofinanciranje (v primeru dodelitve nepovratnih sredstev več upravičencem), morajo podpisati častno izjavo, s katero potrdijo, da niso v nobeni od situacij iz členov 106(1), 106(2), 107 in 108 finančne uredbe. Vložniki morajo upoštevati navodila na spletnem portalu.

8.   Merila za izbor

8.1   Finančna zmogljivost

Vložniki morajo imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravljajo svojo dejavnost ves čas izvajanja ukrepa, in morajo prispevati k njegovemu financiranju.

Finančna zmogljivost vseh vložnikov bo ocenjena v skladu z zahtevami finančne uredbe. Ocenjevanje ne bo izvedeno, če:

znesek, za katerega je vložnik zaprosil, ne presega 60 000 EUR,

je vložnik javni organ.

Dokazila, ki jih je treba priložiti vlogi, vloženi na spletu, za oceno finančne zmogljivosti, zajemajo:

letne računovodske izkaze (vključno z bilanco stanja ter izkazom poslovnega izida) za zadnje poslovno leto, za katerega so bili pripravljeni računovodski izkazi (novoustanovljeni subjekti namesto računovodskih izkazov predložijo poslovni načrt),

vnaprej izpolnjen obrazec o finančni vzdržnosti s povzetkom potrebnih podatkov iz letnih računovodskih izkazov, ki bodo prispevali k oceni vložnikove finančne zmogljivosti.

Koordinator ali drugi upravičenec, ki prosi za prispevek EU, ki presega 750 000 EUR (prag za vsakega posameznega upravičenca), predloži tudi:

revizijsko poročilo pooblaščenega zunanjega revizorja, ki potrjuje računovodske izkaze za zadnje razpoložljivo poslovno leto. Ta določba se ne uporablja za javne organe.

8.2   Operativna zmogljivost

Vložniki morajo razpolagati s potrebno strokovno usposobljenostjo in kvalifikacijami za izvedbo programa.

Vložniki dokažejo, da bo za vodjo projekta imenovana vsaj ena fizična oseba, ki je zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri vložniku ali dodeljena za ukrep na podlagi enakovrednega akta o imenovanju, napotitve proti plačilu ali na podlagi druge vrste neposrednih pogodb (npr. ki zajema izvajanje storitev). Vodja projekta ima najmanj tri leta izkušenj z vodenjem projektov, kar dokaže z naslednjimi podatki, ki jih navede v Prilogi „Dodatne informacije“:

življenjepis (kvalifikacije in strokovne izkušnje) vložnikovega osebja, ki nosi glavno odgovornost za upravljanje in izvedbo predlaganega ukrepa, pri čemer se uporabi predloga Europass (19),

izjava predlaganega vodje projekta, da bo na razpolago v celotnem obdobju trajanja predlaganega ukrepa.

Če organizacije predlagateljice predlagajo izvedbo določenih delov predloga, je treba predložiti dokazila o najmanj treh letih izkušenj z izvajanjem ukrepov za informiranje in promocijo. To dokažejo z naslednjimi podatki, ki jih navedejo v Prilogi „Dodatne informacije“:

poročilo organizacij predlagateljic o dejavnostih ali opis dejavnosti, izvedenih v zvezi z dejavnostmi, ki so upravičene do sofinanciranja, kot je opisano zgoraj v točki 6.

9.   Merila za dodelitev

Del B vloge je namenjen oceni predloga glede na merila za dodelitev.

Vloge morajo vsebovati predlog učinkovite strukture upravljanja ter jasen in natančen opis strategije in pričakovanih rezultatov.

Merila in podmerila, v skladu s katerimi bo ocenjena vsebina vsakega predloga:

Merila

Največje možno število točk

Prag

1.

Razsežnost na ravni Unije

20

14

2.

Kakovost tehničnega predloga

40

24

3.

Kakovost upravljanja projekta

10

6

4.

Proračun in stroškovna učinkovitost

30

18

SKUPAJ

100

62

Predlogi. ki ne bodo dosegli navedenega skupnega praga in/ali posameznih pragov, bodo zavrnjeni.

Podmerila, ki se bodo upoštevala pri ocenjevanju vsakega od glavnih meril za dodelitev:

1.

Razsežnost na ravni Unije:

(a)

ustreznost predlaganih ukrepov za informiranje in promocijo glede na splošne in posebne cilje iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1144/2014, namen iz člena 3 navedene uredbe ter prednostne naloge, cilje in pričakovane rezultate, navedene v okviru zadevne tematske prednostne naloge;

(b)

sporočilo Unije v okviru kampanje;

(c)

učinek projekta na ravni Unije.

2.

Kakovost tehničnega predloga:

(a)

kakovost in pomembnost tržne analize;

(b)

skladnost strategije, ciljev in ključnih sporočil programa;

(c)

ustrezna izbira dejavnosti glede na cilje in strategijo programa, uravnotežena sredstva komunikacije, sinergija med dejavnostmi;

(d)

natančen opis dejavnosti in stvarnih rezultatov;

(e)

kakovost predlaganih metod vrednotenja in kazalnikov.

3.

Kakovost upravljanja projekta:

(a)

organizacija projekta in struktura upravljanja;

(b)

mehanizmi nadzora kakovosti in obvladovanje tveganj.

4.

Proračun in stroškovna učinkovitost:

(a)

utemeljitev celotne ravni naložb;

(b)

ustrezna dodelitev proračunskih sredstev glede na cilje in področje dejavnosti;

(c)

jasen opis predvidenih stroškov in natančnost proračuna;

(d)

skladnost med predvidenimi stroški in stvarnimi rezultati;

(e)

realna ocena glede stroškov koordiniranja projekta in dejavnosti, ki jih bo organizacija predlagateljica izvajala, vključno s številom oseb/dni in višino stroškov na osebo/dan.

Po ocenjevanju se vsi upravičeni predlogi razvrstijo po skupnem številu doseženih točk.

Finančni prispevki se dodelijo najvišje ocenjenim predlogom do višine razpoložljivih proračunskih sredstev.

Za vsako od tematskih prednostnih nalog iz oddelka 6.2 tega razpisa se oblikuje ločen razvrstitveni seznam.

Če sta na zadnjem mestu istega razvrstitvenega seznama dva ali več predloga z enakim številom točk, se da prednost predlogu, ki omogoča razpršenost glede proizvodov ali ciljnih trgov. To pomeni, da Komisija izmed dveh ex aequo predlogov najprej izbere tistega z vsebino, ki še ni zastopana v razvrstitvi na seznamu, in sicer najprej glede proizvodov, nato glede ciljnih trgov. Če tega merila ni mogoče uporabiti, Komisija najprej izbere program z največjim številom točk za posamezna merila za dodelitev. Najprej primerja točke za „razsežnost na ravni Unije“, zatem za „kakovost tehničnega predloga“ in nazadnje za „proračun in stroškovno učinkovitost“.

Če za določeno temo ni dovolj predlogov na razvrstitvenem seznamu, da bi se porabil celoten predvideni znesek, se preostali znesek lahko prerazporedi med druge teme v skladu z naslednjimi merili:

(a)

skupni preostali predvideni znesek za tri teme na notranjem trgu se dodeli projektom, usmerjenim v notranji trg, z najvišjo oceno za kakovost ne glede na to, za katero temo so bili prijavljeni;

(b)

isti pristop se uporabi za predloge, ki so usmerjeni v tretje države (teme 4–6);

(c)

če predvideni znesek še vedno ni porabljen, se preostali zneski za notranji trg in tretje države združijo in dodelijo projektom z najvišjim oceno za kakovost ne glede na to, za katero prednostno nalogo in temo bili prijavljeni.

Vrstni red na razvrstitvenem seznamu se strogo upošteva.

10.   Pravne obveznosti

Agencija Chafea po ocenjevanju sestavi seznam predlogov, priporočenih za financiranje, na katerem so predlogi razvrščeni po skupnem številu doseženih točk.

Komisija v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014 sprejme izvedbeni akt, s katerim se določijo izbrani enostavni programi, morebitne potrebne spremembe v zvezi z njimi in pripadajoči proračuni (sklep o dodelitvi).

V sklepu Komisije bodo navedeni izbrani programi, ki so bili sprejeti za finančni prispevek Unije v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1144/2014. Ta sklep bo naslovljen na pristojne države članice. Zadevne države članice so odgovorne za pravilno izvajanje enostavnih programov in pripadajoča plačila.

Komisija po sprejetju tega izvedbenega akta posreduje kopije izbranih programov zadevnim državam članicam. Države članice nemudoma obvestijo zadevne organizacije predlagateljice, ali so bile njihove vloge sprejete.

Države članice z izbranimi organizacijami predlagateljicam sklenejo sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev o izvajanju programov v skladu z zahtevami iz člena 10 Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831. V sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev bodo podrobno določeni zlasti pogoji in raven financiranja ter obveznosti pogodbenih strank.

11.   Finančne določbe

11.1   Splošna načela za nepovratna sredstva

(a)

Nekumulativno dodeljevanje

Za vsak ukrep se iz proračuna EU nepovratna sredstva dodelijo samo enkrat.

Isti stroški se iz proračuna Unije nikoli ne financirajo dvakrat.

Vložniki navedejo vire in zneske sredstev Unije, ki so jih prejeli ali za katera so zaprosili za isti ukrep, del ukrepa ali za njihovo delovanje (nepovratna sredstva za poslovanje), kot tudi vsa druga sredstva za isti ukrep, ki so jih prejeli ali za katera so zaprosili.

(b)

Neretroaktivnost

Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti za nazaj za že zaključene ukrepe.

(c)

Načelo sofinanciranja

Sofinanciranje pomeni, da sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepa, ne izhajajo v celoti iz nepovratnih sredstev EU.

Preostale odhodke krije izključno organizacija predlagateljica.

Finančni prispevki, ki jih upravičencu namenijo njegovi člani, zlasti prispevki za stroške, ki so upravičeni v okviru ukrepa, so dovoljeni in se obravnavajo kot prejemki.

11.2   Uravnotežen proračun

Ocenjeni proračun ukrepa mora biti predstavljen v delu A obrazca za vlogo. Vsebovati mora uravnotežene prihodke in odhodke.

Proračun se sestavi v eurih.

Za vložnike, ki predvidevajo, da nastali stroški ne bodo v eurih, je priporočljiva uporaba menjalnega tečaja, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije:

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm

11.3   Pogodbe o izvajanju/oddaja naročil podizvajalcem

Kadar izvajanje ukrepa zahteva dodelitev javnih naročil (pogodbe o izvajanju), mora upravičenec dodeliti naročilo tistemu ponudniku, ki nudi najboljšo stroškovno učinkovitost ali najnižjo ceno (kar je primerno), pri čemer se mora izogibati nasprotju interesov (20).

Od upravičenca se pričakuje, da jasno dokumentira razpisni postopek in shrani dokumentacijo za primer revizije.

Če je organizacija predlagateljica oseba javnega prava v smislu člena 2(1)(4) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21), mora podizvajalce izbrati v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša navedena direktiva.

Oddajanje naročil podizvajalcem, tj. zunanje izvajanje določenih nalog in dejavnosti, ki so del ukrepa, kot je opisano v predlogu, mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za vse pogodbe o izvajanju (kot je navedeno zgoraj), poleg tega pa še naslednje pogoje:

mora biti upravičeno glede na lastnosti ukrepa in vse, kar je potrebno za njegovo izvajanje,

osrednje naloge ukrepov (tj. tehnično in finančno usklajevanje ukrepa ter upravljanje strategije) se ne smejo oddajati podizvajalcem niti prenašati,

predvideni stroški oddaje naročil podizvajalcem morajo biti jasno navedeni v tehničnem in finančnem delu predloga,

upravičenec sporoči vsako oddajo naročila podizvajalcu, ki ni predvidena v opisu ukrepa, država članica pa jo mora odobriti. Država članica lahko odobritev podeli:

(i)

pred oddajo naročila podizvajalcu, če upravičenci zahtevajo spremembo;

(ii)

po oddaji naročila podizvajalcu, če je taka oddaja:

posebej utemeljena v vmesnem ali končnem tehničnem poročilu in

če ne bo povzročila sprememb sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki bi vzbudile dvome o odločitvi o dodelitvi nepovratnih sredstev ali bi bile v nasprotju z načelom enake obravnave vložnikov,

upravičenci zagotovijo, da nekateri pogoji, ki veljajo zanje in ki so navedeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (npr. prepoznavnost, zaupnost itd.), veljajo tudi za podizvajalce.

Oddaja naročil podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem

Naročila se lahko oddajo tudi podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem, toda le, če je cena omejena na dejanske stroške subjekta (tj. brez stopnje dobička).

Naloge, ki jih bodo taki subjekti izvajali, morajo biti jasno navedene v tehničnem delu predloga.

11.4   Oblike financiranja, upravičeni in neupravičeni stroški

Financiranje poteka v obliki povračila določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali; zajemalo bo tudi pavšalni znesek za kritje posrednih stroškov (v višini 4 % upravičenih stroškov osebja), ki so povezani z izvajanjem ukrepa (22).

Najvišji znesek, za katerega je mogoče zaprositi

Najvišja stopnja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi EU je:

za enostavne programe za notranji trg: 70 % upravičenih stroškov,

za enostavne programe v tretjih državah: 80 % upravičenih stroškov,

za enostavne programe na notranjem trgu upravičenca s sedežem v državah članicah, ki na dan 1. januarja 2014 ali po tem datumu prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU (23): 75 % upravičenih stroškov programa,

za enostavne programe v tretjih državah upravičenca s sedežem v državah članicah, ki na dan 1. januarja 2014 ali po tem datumu prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU: 85 % upravičenih stroškov programa.

Zadnja odstotka se uporabljata za programe, o katerih Komisija odloči pred datumom, od katerega zadevna država članica ne prejema več takšne finančne pomoči.

Del skupnih upravičenih stroškov, vnesenih v ocenjevalni proračun, je torej treba financirati še iz drugih virov in ne le iz nepovratnih sredstev EU (načelo sofinanciranja).

Upravičeni stroški

Upravičeni stroški so tisti, ki so upravičencu nepovratnih sredstev dejansko nastali in izpolnjujejo merila iz člena 6.1 in 6.2 vzorca sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev ter člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829.

Neupravičeni stroški

Neupravičeni stroški so tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 4 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829. Navedeni so v členu 6.4 vzorca sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

Končni znesek nepovratnih sredstev se izračuna po zaključku programa in po odobritvi zahtevka za plačilo.

„Končni znesek nepovratnih sredstev“ je odvisen od dejanskega obsega, v katerem se izvaja program v skladu s pogoji iz sporazuma.

Znesek izračuna država članica ob izplačilu preostalega zneska v skladu s členom 15 Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831.

11.5   Ureditev plačil

Organizacija predlagateljica lahko v zadevni državi članici vloži vlogo za predplačilo v skladu s členom 13 Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831.

Vloge za vmesno plačilo finančnih prispevkov Unije organizacije predlagateljice vložijo v državah članicah v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831.

Vloge za izplačilo preostalega zneska organizacije predlagateljice vložijo v državah članicah v skladu s členom 15 Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831.

11.6   Vnaprejšnje jamstvo

Predplačilo se v skladu s členom 13 Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831 izplača pod pogojem, da organizacija predlagateljica položi varščino v višini zneska navedenega predplačila v korist države članice v skladu s poglavjem IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (24).

12.   Obveščanje javnosti

Upravičenci morajo pri vseh dejavnostih, za katere so bila uporabljena nepovratna sredstva, jasno navesti, da gre za prispevek Evropske unije.

V zvezi s tem morajo upravičenci posebej poudariti ime in emblem Evropske unije na vseh svojih publikacijah, plakatih, programih in drugih izdelkih, pripravljenih v okviru sofinanciranega projekta.

Pravila za grafično reprodukcijo evropskega emblema so navedena v Medinstitucionalnem slogovnem priročniku (25).

Poleg tega mora biti vse vizualno gradivo, nastalo v okviru programa promocije, ki jo sofinancira Evropska unija, označeno z oznako „Enjoy it’s from Europe“. Navodila za uporabo oznake ter vse grafične datoteke je mogoče naložiti s promocijskega spletišča o Evropi (26).

Vse pisno gradivo, tj. brošure, prospekti, pasice, panoji, tiskani oglasi, časopisni članki, spletišča (razen malih naprav), mora vsebovati opozorilo v skladu s pogoji, podrobno določenimi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, v katerem je pojasnjeno, da predstavlja stališča avtorja. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo informacij, ki jih to gradivo vsebuje.

13.   Varstvo podatkov

Odziv na kateri koli razpis za zbiranje predlogov vključuje beleženje in obdelavo osebnih podatkov (kot so ime, naslov in življenjepisi posameznikov, ki sodelujejo v sofinanciranem ukrepu). Ti podatki se bodo obdelovali v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (27). Če ni drugače navedeno, so odgovori na vprašanja in zahtevani osebni podatki potrebni za oceno vloge v skladu s specifikacijami razpisa za zbiranje predlogov, zato jih bo izvajalska agencija/Komisija ali tretje osebe, ki nastopajo v imenu in na odgovornost izvajalske agencije/Komisije, obdelala izključno v ta namen. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se lahko z nadaljnjimi podrobnostmi postopkov obdelave podatkov, svojimi pravicami in načinom za njihovo uveljavljanje seznanijo v izjavi o varstvu osebnih podatkov, objavljeni na portalu za udeležence:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/support/legal_notices.html

in na spletni strani agencije:

http://ec.europa.eu/chafea/about/data_protection.html

Priporočljivo je, da vložniki izjavo o varstvu osebnih podatkov redno preverjajo, da bodo ustrezno seznanjeni z morebitnimi posodobitvami, do katerih lahko pride pred rokom za oddajo njihovih predlogov ali po njem. Upravičenci so pravno zavezani seznaniti svoje osebje z ustreznimi postopki obdelave, ki jih bo izvedla agencija; v ta namen jim morajo, preden njihove osebne podatke posredujejo agenciji, predložiti izjave o varstvu osebnih podatkov, ki jih je objavila Komisija na portalu za udeležence; osebni podatki se lahko zabeležijo v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) Evropske komisije, določenem v členih 105a in 108 finančne uredbe EU, v skladu z veljavnimi določbami.

14.   Postopek oddaje predlogov

Predlogi morajo biti oddani do roka iz oddelka 3 prek elektronskega sistema za oddajo vlog: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

Pred oddajo predloga:

1.

poiščite razpis:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

2.

ustvarite račun za oddajo predloga:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

3.

registrirajte vse partnerje v registru upravičencev:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

Vložniki bodo pisno obveščeni o rezultatih izbirnega postopka.

Vložniki upoštevajo zahteve glede omejitve števila strani in oblikovanja tehničnega predloga (del B), navedene v sistemu za oddajo.

Vložnik z oddajo predloga sprejme postopke in pogoje tega razpisa ter dokumentov, na katere se razpis nanaša.

Spreminjanje vloge po poteku roka za oddajo vloge ni dovoljeno. Če pa je treba pojasniti nekatere vidike ali popraviti administrativne napake, lahko Komisija/agencija med postopkom ocenjevanja v ta namen stopi v stik z vložnikom (28).

Kontakti

Za vprašanja glede spletnega orodja za oddajo vlog se obrnite na center za računalniško pomoč, vzpostavljen v ta namen, na spletišču portalu za udeležence:

http://ec.europa.eu/research/index.cfm?pg=enquiries

Za vprašanja, ki se ne nanašajo na informacijsko tehnologijo, je pri agenciji Chafea na voljo center za pomoč na naslovu CHAFEA-AGRI-CALLS@ec.europa.eu. Rok za oddajo vprašanj je 29. marec 2018 do 17. ure po srednjeevropskem času. Odgovori na vprašanja bodo objavljeni na strani http://ec.europa.eu/chafea/agri/faq.html do 5. aprila 2018 do 17. ure po srednjeevropskem času.

Pogosto zastavljena vprašanja so objavljena na spletišču agencije Chafea: http://ec.europa.eu/chafea/agri/faq.html.

V korespondenci, ki se nanaša na ta razpis (npr. zahtevki za informacije ali oddaja vloge), je treba jasno označiti, da se nanaša na ta razpis. Potem ko sistem za elektronsko izmenjavo vložniku dodeli identifikacijsko številko predloga, mora vložnik to številko uporabljati v vsej poznejši korespondenci.

Po poteku roka za oddajo vloge ni več mogoče spreminjati.

Povezani dokumenti:

Navodila za vložnike z ustreznimi prilogami

Obrazec za vlogo

Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (z enim upravičencem ali več)


(1)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 z dne 23. aprila 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 266, 13.10.2015, str. 3).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1831 z dne 7. oktobra 2015 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 266, 13.10.2015, str. 14).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 15. novembra 2017 o sprejetju delovnega programa za leto 2018 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, C(2017) 7475/2.

(5)  Informacije so na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/chafea/agri/funding-opportunities/simple-and-multi-programmes.

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(8)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(*1)  Ovčje/kozje meso je upravičeno tudi v okviru teme 1 in teme 2. Da bi se izognili prekrivanju, sporočilo za programe za ovčje/kozje meso, ki so predlagani v okviru teme 2, ne vključuje trajnostnega vidika proizvodnje ovčjega/kozjega mesa (razen če je ovčje/kozje meso povezano z drugimi proizvodi).

(*2)  Pri sestavi regij se upošteva nacionalna in regionalna klasifikacija Združenih narodov. Za več podrobnosti o seznamu držav, ki sestavljajo geografska območja, glej: http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm.

(10)  Členi 106(1), 106(2), 107 in 108 finančne uredbe in ustrezna pravila uporabe iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (UL L 362, 31.12.2012, str. 1), kakor sta bili nazadnje spremenjeni z Uredbo (EU, Euratom) 2015/1929 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 286, 30.10.2015, str. 1) oziroma Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2462 (UL L 342, 29.12.2015, str. 7).

(11)  UL C 316, 27.11.1995, str. 48.

(12)  UL C 195, 25.6.1997, str. 1.

(13)  Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).

(14)  Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(15)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(16)  Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(17)  Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(18)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(19)  Predloga je na voljo na naslednjem naslovu: http://europass.cedefop.europa.eu/.

(20)  Smernice o konkurenčnem postopku so na voljo na naslednji spletni strani:

https://ec.europa.eu/chafea/agri/sites/chafea/files/agri-2016-61788-00-00_en.pdf.

(21)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(22)  Vložnika opozarjamo, da v primeru prejema nepovratnih sredstev za poslovanje posredni stroški niso upravičeni.

(23)  Na dan objave tega razpisa: Grčija.

(24)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(25)  http://publications.europa.eu/code/sl/sl-5000100.htm.

(26)  http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/index_en.htm.

(27)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(28)  Člen 96 finančne uredbe.


12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/32


RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 2018

MULTIPROGRAMI

Nepovratna sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(2018/C 9/10)

1.   Ozadje in namen tega razpisa

1.1   Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo

Evropski parlament in Svet sta 22. oktobra 2014 sprejela Uredbo (EU) št. 1144/2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (1). To uredbo dopolnjuje Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 (2), pravila za njeno izvajanje pa določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1831 (3).

Splošni cilj ukrepov za informiranje in promocijo je povečati konkurenčnost kmetijskega sektorja Unije.

Posebni cilji ukrepov za informiranje in promocijo so:

(a)

povečanje ozaveščenosti o prednostih kmetijskih proizvodov Unije in o visokih standardih, ki veljajo za proizvodne metode v Uniji;

(b)

povečanje konkurenčnosti in porabe kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov ter njihove prepoznavnosti znotraj in zunaj Unije;

(c)

povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije;

(d)

povečanje tržnega deleža kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov, s posebnim poudarkom na trgih tretjih držav z največjim potencialom rasti;

(e)

ponovna vzpostavitev običajnih tržnih razmer v primeru hudih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih specifičnih problemov.

1.2   Letni delovni program Komisije za leto 2018

Letni delovni program Komisije za leto 2018, ki je bil z Izvedbenim sklepom (4) sprejet 15. novembra 2017, podrobno določa dodeljevanje sofinanciranja in prednostne naloge ukrepov za predloge za enostavne programe in multiprograme na notranjem trgu in v tretjih državah. Na voljo je na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/annual-work-programmes/2018/index_en.htm

1.3   Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano

Evropska komisija je Izvajalski agenciji za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: Chafea) poverila upravljanje nekaterih delov ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, vključno z objavo razpisov za zbiranje predlogov, sprejemanjem in ocenjevanjem predlogov, pripravo in podpisom sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za multiprograme in spremljanjem njihovega izvajanja.

1.4   Sedanji razpis za zbiranje predlogov

Sedanji razpis za zbiranje predlogov se nanaša na izvajanje multiprogramov v okviru oddelkov 1.2.1.3 (ukrepi, ki spadajo med tematske prednostne naloge 3: multiprogrami na notranjem trgu) in 1.2.1.4 (ukrepi, ki spadajo med tematske prednostne naloge 4: multiprogrami v tretjih državah) Priloge I k Letnemu delovnemu programu za leto 2018, ki se nanaša na ukrepe, ki spadajo med tematske prednostne naloge 3: multiprogrami na notranjem trgu ter tematske prednostne naloge 4: multiprogrami v tretjih državah.

2.   Cilji – teme – prednostne naloge

V oddelkih 1.2.1.3 in 1.2.1.4 Priloge I k Letnemu delovnemu programu za leto 2018 so določene tematske prednostne naloge za ukrepe, ki bodo sofinancirani v okviru tega razpisa (glej tudi oddelek 6.2 o upravičenih dejavnostih). Vloge, predložene kot odgovor na ta razpis, morajo spadati na področje ene izmed teh štirih tem iz teh oddelkov Letnega delovnega programa, sicer se ne bodo upoštevale za financiranje. Vložniki lahko v okviru iste prednostne teme vložijo več vlog za različne projekte. Oddajo lahko tudi več vlog za različne projekte v okviru različnih tematskih prednostnih nalog ali tem.

3.   Časovni razpored

Rok za oddajo vlog je 12. april 2018 do 17.00 po srednjeevropskem času.

 

Faze/Roki

Datum in ura ali okvirno obdobje

(a)

Objava razpisa za zbiranje predlogov

12.1.2018

(b)

Rok za predložitev vprašanj, ki se ne nanašajo na informacijsko tehnologijo

29.3.2018 do 17.00 po srednjeevropskem času

(c)

Rok za predložitev odgovorov, ki se ne nanašajo na informacijsko tehnologijo

5.4.2018 do 17.00 po srednjeevropskem času

(d)

Rok za oddajo vlog

12.4.2018 do 17.00 po srednjeevropskem času

(e)

Obdobje ocenjevanja

april–avgust 2018

(f)

Informacije za vložnike

oktober 2018

(g)

Faza prilagoditve nepovratnih sredstev

oktober 2018–januar 2019

(h)

Podpis sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev

< januar 2019

(i)

Datum začetka izvajanja ukrepa

> 1.1.2019

4.   Razpoložljiva proračunska sredstva

Skupna proračunska sredstva, namenjena za sofinanciranje ukrepov v okviru tega razpisa, znašajo 74 100 000 EUR. Okvirni zneski, ki so na voljo za vsako temo, so navedeni v preglednici „Upravičene dejavnosti“ v točki 6.2.

Ta znesek je odvisen od razpoložljivosti odobrenih proračunskih sredstev, predvidenih v splošnem proračunu EU za leto 2018, ki ga sprejme proračunski organ, ali je zajet v začasnih dvanajstinah.

Agencija Chafea si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

5.   Zahteve glede dopustnosti

Vloge je treba oddati najpozneje do roka za vložitev iz oddelka 3.

Vloge mora oddati koordinator prek spleta na portalu za udeležence (elektronski sistem za oddajo vlog na naslovu: https://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

Če zgoraj navedene zahteve ne bodo izpolnjene, bo vloga zavrnjena.

Čeprav je predloge mogoče oddati v katerem koli uradnem jeziku Evropske unije, je zelo priporočljivo, da vložniki oddajo svoj predlog v angleščini zaradi lažje obravnave vloge in njenega pregleda, ki ga opravijo neodvisni strokovnjaki, ki podajo tehnično mnenje za ocenjevanje. Vložnike opozarjamo tudi, da bo agencija Chafea z upravičenci v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem glede sofinanciranih ukrepov in spremljanjem teh ukrepov načeloma komunicirala v angleščini (tj. na ravni upravljanja nepovratnih sredstev).

Da bi neodvisni strokovnjaki, ki bodo podali tehnično mnenje za ocenjevanje, lažje pregledali predloge, je priporočljivo, da se predlogu, če je napisan v katerem izmed drugih uradnih jezikov EU, priloži angleški prevod tehničnega dela (del B).

6.   Merila za upravičenost

6.1   Upravičeni vložniki

Predloge lahko oddajo samo pravne osebe ali drugi subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, če njihovi zastopniki lahko prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu in zagotavljajo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe iz člena 131(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

V skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 so tako upravičene vloge naslednjih organizacij in organov:

(i)

trgovinskih ali medtrgovinskih organizacij, ki so ustanovljene v državi članici in so reprezentativne za zadevni sektor ali sektorje v tej državi članici, zlasti medpanožnih organizacij iz člena 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), in skupin iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7), če so reprezentativne za ime, ki je zaščiteno na podlagi slednje uredbe in ga zajema zadevni program;

(ii)

trgovinskih ali medtrgovinskih organizacij Unije, ki so reprezentativne za zadevni sektor ali sektorje na ravni Unije;

(iii)

organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev iz členov 152 in 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki jih priznava država članica, ali

(iv)

organov agroživilskega sektorja, katerih cilj in dejavnosti so namenjeni informiranju o kmetijskih proizvodih in njihovi promociji ter ki jim je zadevna država članica podelila jasno opredeljeno javno nalogo na tem področju; ti organi morajo biti zakonito ustanovljeni v zadevni državi članici najmanj dve leti pred datumom razpisa za zbiranje predlogov iz člena 8(2).

Navedene organizacije predlagateljice lahko predložijo predlog, če so reprezentativne za sektor ali proizvod iz predloga in izpolnjujejo pogoje iz člena 1(1) ali 1(2) Delegirane uredbe (EU) 2015/1829, in sicer:

(i)

trgovinska ali medtrgovinska organizacija, ustanovljena v državi članici ali na ravni Unije, iz člena 7(1)(a) oziroma (b) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni sektor:

če predstavljajo najmanj 50-odstotni delež števila proizvajalcev ali 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje zadevnega proizvoda ali sektorja v zadevni državi članici ali na ravni Unije ali

če država članica priznava medpanožno organizacijo v skladu s členom 158 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(ii)

skupina iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 ter člena 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se šteje za reprezentativno za ime, ki je zaščiteno na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 in jo zajema program, če predstavlja vsaj 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje proizvoda(-ov) z zaščitenim imenom;

(iii)

organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev iz člena 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor, če jo (ga) priznava država članica v skladu s členom 154 ali 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali členom 14 Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(iv)

organ agroživilskega sektorja iz člena 7(1)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativnega za zadevni(-e) sektor(-je), če so med njegovimi člani predstavniki tega (teh) proizvoda(-ov) ali sektorja.

Z odstopanjem od točk (i) in (ii) se lahko sprejmejo nižji pragovi, če organizacija predlagateljica v predloženem predlogu dokaže, da posebne okoliščine, vključno z dokazi o strukturi trga, upravičijo obravnavo organizacije predlagateljice kot reprezentativne za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor.

Predloge lahko oddata:

(a)

vsaj dve organizaciji iz točke (a), (c) ali (d) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 iz najmanj dveh držav članic ali

(b)

ena ali več organizacij iz Unije iz točke (b) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Upravičene so samo vloge, ki jih oddajo subjekti s sedežem v državah članicah EU.

Za vložnike iz Združenega kraljestva: upoštevajte, da je treba merila za upravičenost izpolnjevati v celotnem obdobju dodelitve nepovratnih sredstev. Če Združeno kraljestvo v tem obdobju izstopi iz EU, ne da bi z EU sklenilo sporazum, s katerim se zagotovi zlasti, da so vložniki iz Združenega kraljestva še naprej upravičeni do sredstev, ne boste več prejemali sredstev EU (pri čemer boste v projektu še naprej sodelovali, če bo to mogoče) ali pa boste morali izstopiti iz projekta v skladu s členom 34.3 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Neupravičeni subjekti: vložniki, ki za ukrepe za informiranje in promocijo, navedene v njihovih predlogih, že prejemajo sredstva Unije, za te ukrepe niso upravičeni do sredstev Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Za oceno upravičenosti vložnikov so potrebna naslednja dokazila:

zasebni subjekt: izpisek iz uradnega lista, kopija statuta ali izpisek iz registra gospodarskih družb,

javni subjekt: kopija sklepa o ustanovitvi javne družbe ali druga uradna listina o ustanovitvi subjekta javnega prava,

subjekti, ki niso pravne osebe: dokazilo, da lahko njihovi zastopniki prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu,

poleg tega morajo vsi vložniki predložiti ustrezno dokazilo, da izpolnjujejo merila za reprezentativnost iz člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2015/1829.

6.2   Upravičeni ukrepi in dejavnosti

Predlogi morajo izpolnjevati merila za upravičenost iz Priloge III k Letnemu delovnemu programu, in sicer:

(a)

zajemajo lahko samo proizvode in sheme iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1144/2014;

(b)

skladni morajo biti s pravom Unije, ki ureja zadevne proizvode in njihovo trženje, in morajo odražati razsežnost na ravni Unije;

(c)

predlogi za notranji trg, ki zajemajo eno ali več shem iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, se morajo v svojem glavnem sporočilu Unije osredotočati na te sheme. Če eden ali več proizvodov v tem programu predstavlja sheme, mora ostati v ozadju glavnega sporočila Unije;

(d)

če sporočilo multiprograma zadeva informacije o zdravstvenih učinkih, mora za predloge veljati, da:

so na notranjem trgu skladni s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali jih je sprejel nacionalni organ, pristojen za javno zdravje v državi članici, v kateri se dejavnosti izvajajo,

jih je v tretjih državah sprejel nacionalni organ, pristojen za javno zdravje v državi, v kateri se dejavnosti izvajajo;

(e)

če je v predlogu predlagana navedba izvora ali znamk, mora biti predlog skladen s pravili iz poglavja II Izvedbene uredbe (EU) 2015/1831.

Za vložnike, ki oddajajo predloge, usmerjene v Združeno kraljestvo: upoštevajte, da lahko zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU pride do sprememb v izvajanju programov.

Za oceno upravičenosti načrtovanih dejavnosti je treba predložiti naslednje informacije:

predlogi, ki zadevajo nacionalne sheme kakovosti, vsebujejo dokumentacijo ali sklicevanja na javno dostopne vire, ki dokazujejo, da država članica priznava shemo kakovosti,

predlogi, ki so namenjeni notranjemu trgu in prenašajo sporočila o zdravih prehranjevalnih navadah ali odgovornem uživanju alkohola, navajajo, kako so predlagani program in njegova sporočila usklajeni z zadevnimi nacionalnimi pravili na področju javnega zdravja v državi članici, v kateri se bo program izvajal. Utemeljitve morajo vključujejo sklicevanja ali dokumentacijo v podporo trditve.

Poleg tega mora biti predlog skladen tudi z eno izmed tematskih prednostnih nalog iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2018 za multiprograme. V nadaljevanju so navedeni odlomki iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2018, v katerih so podrobno opisane štiri teme, za katere je mogoče oddati vloge. V besedilu so opisane teme, predvideni ustrezni znesek, cilji in pričakovani rezultati.

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 3: multiprogrami za notranji trg

Tema

Predvideni skupni znesek

Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati

Tema A – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je poudariti trajnostni vidik proizvodnje ovčjega/kozjega mesa (*1)

4 000 000 EUR

Cilj je poudariti trajnostni vidik sektorja ovčjega/kozjega mesa, ki velja za najbolj ekstenziven sistem živinoreje ter ima pomembno vlogo pri varstvu narave in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Črede majhnih prežvekovalcev se pasejo na približno 80 % območij z naravnimi omejitvami v EU in imajo dejavno vlogo pri ohranjanju podeželskega prebivalstva ter travišč in pašnikov. Ukrepi bodo poudarili okoljsko trajnost proizvodnje, pri tem pa zlasti izpostavili njeno koristno vlogo na področju podnebnih sprememb in okolja.

 

 

Z ukrepi se lahko na primer obravnava, kako proizvodi podpirajo in kako njihova metoda proizvodnje prispeva k: blažitvi podnebnih sprememb (npr. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) in/ali prilagajanju nanje; biotski raznovrstnosti, ohranjanju in trajnostni rabi (npr. krajine, genskih virov); trajnostnemu gospodarjenju z vodami (npr. učinkoviti rabi vode, zmanjšanju obremenitve s hranili ali pesticidi); trajnostnemu upravljanju tal (npr. preprečevanju erozije, ravnovesju hranilnih snovi, preprečevanju zakisljevanja, zasoljevanja). Z njimi se lahko poudari tudi dejavna vloga ekstenzivne reje ovac/koz pri ohranjanju podeželskega prebivalstva in travišč in/ali sezonskih selitvah živali med pašniki.

 

 

Pričakovani končni učinek je večja ozaveščenost o prednostih kmetijskih proizvodov Unije pri evropskih potrošnikih, povečanje konkurenčnosti in porabe zadevnih agroživilskih proizvodov Unije ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Tema B – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je povečati uživanje sadja in zelenjave na notranjem trgu v okviru uravnoteženih in dobrih prehranjevalnih praks (*2)

8 000 000 EUR

Komisija je zavezana k spodbujanju dobrih prehranjevalnih praks v skladu z belo knjigo Evropske komisije o strategiji glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (10). Ukrepi poudarjajo koristi uživanja sadja in zelenjave v uravnoteženi prehrani. Sporočila bi bila lahko zlasti osredotočena na: vsakodnevno uživanje vsaj petih porcij različnih vrst sadja in zelenjave, umestitev sadja in zelenjave v prehransko piramido, koristne učinke za zdravje itd.

 

 

Cilj je povečati uživanje sadja in zelenjave v EU s seznanjanjem potrošnikov o uravnoteženih in dobrih prehranjevalnih praksah in

 

 

pričakovani končni učinek je večja konkurenčnost in poraba zadevnih agroživilskih proizvodov Unije, povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Tema C – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije iz člena 5(4)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1144/2014

30 000 000 EUR

Za programe za informiranje in promocijo, katerih cilj je povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije iz člena 5(4)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1144/2014:

cilj je večja ozaveščenost in priznavanje shem kakovosti Unije:

(a)

sheme kakovosti: zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO), zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) in neobvezne navedbe kakovosti;

(b)

ekološka metoda pridelave;

(c)

grafični znak za kakovostne kmetijske proizvode, značilne za najbolj oddaljene regije Unije.

Med pričakovanimi rezultati je višja raven prepoznavanja grafičnega znaka, povezanega s shemami kakovosti Unije, pri evropskih potrošnikih, saj je znano, da po podatkih posebne raziskave Eurobarometra (št. 440) le 20 % evropskih potrošnikov prepozna grafične znake proizvodov z zaščiteno označbo porekla ter 17 % v primeru zaščitene geografske označbe in 15 % v primeru zajamčene tradicionalne posebnosti, ki so glavne sheme kakovosti Unije. Poleg tega le 23 % evropskih potrošnikov prepozna grafični znak EU za ekološko kmetovanje.

Pričakovani končni učinek je okrepitev konkurenčnosti in potrošnje agroživilskih proizvodov, registriranih v okviru sheme kakovosti Unije, ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

ali

programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je izpostaviti posebne značilnosti kmetijskih metod v Uniji ter značilnosti agroživilskih proizvodov EU in shem kakovosti iz člena 5(4)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014

 

Za programe za informiranje in promocijo, katerih cilj je izpostaviti posebne značilnosti kmetijskih metod v Uniji ter značilnosti agroživilskih proizvodov EU in shem kakovosti iz člena 5(4)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014:

Cilj teme je poudariti vsaj eno posebnost metod kmetijske proizvodnje v Uniji, zlasti v zvezi z varnostjo hrane, sledljivostjo, pristnostjo, označevanjem, hranilnimi in zdravstvenimi vidiki (vključno z ustreznimi prehranskimi praksami in odgovornim uživanjem upravičenih alkoholnih pijač), dobrobitjo živali, varstvom okolja in trajnostjo, ter značilnosti kmetijskih in živilskih proizvodov, zlasti v zvezi z njihovo kakovostjo, okusom, raznolikostjo ali tradicijo.

Pričakovani učinek je večja ozaveščenost o prednostih kmetijskih proizvodov Unije pri potrošnikih ter povečanje konkurenčnosti in porabe zadevnih agroživilskih proizvodov Unije ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 4: multiprogrami v tretjih državah

Teme

Predvideni skupni znesek

Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati

Tema D – programi za informiranje in promocijo, namenjeni kateri koli tretji državi

32 100 000 EUR

Programi za informiranje in promocijo so namenjeni eni ali več tretjim državam.

Cilji teh programov so skladni s splošnimi in posebnimi cilji iz členov 2 in 3 Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Pričakovani končni učinek je večja konkurenčnost in poraba agroživilskih proizvodov Unije, povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža v teh ciljnih državah.

Vrste upravičenih dejavnosti

Ukrepi za informiranje in promocijo zajemajo predvsem naslednje dejavnosti, ki so upravičene v okviru tega razpisa:

1.

vodenje projekta;

2.

odnosi z javnostjo:

dejavnosti na področju odnosov z javnostjo,

medijski dogodki;

3.

spletišče, družbena omrežja:

vzpostavitev, posodabljanje in vzdrževanje spletišča,

družbena omrežja (odprtje računov, redno objavljanje),

drugo (mobilne aplikacije, platforme za e-učenje, spletni seminarji itd.);

4.

oglaševanje

tisk,

TV,

radio,

splet,

na prostem,

kino;

5.

komunikacijska orodja:

objave, gradiva za medije, promocijski izdelki,

promocijski videoposnetki;

6.

prireditve:

stojnice na sejmih,

seminarji, delavnice, sestanki med podjetji, usposabljanja za poklic/kuharje, dejavnosti v šolah,

tedni restavracij,

sponzorstvo prireditev,

študijska potovanja v Evropo;

7.

promocija na prodajnih mestih:

degustacije,

drugo: promocija v publikacijah trgovcev na drobno, oglaševanje na prodajnih mestih.

Degustacije in distribucije vzorcev niso dovoljene v okviru kampanj o odgovornem pitju, ki se izvajajo na notranjem trgu; te dejavnosti pa so sprejemljive, če so pomožne in podpirajo izvajanje ukrepov za informiranje o shemah kakovosti in ekološki metodi pridelave.

Obdobje izvajanja

Sofinancirani ukrep (programi informiranja/promocije) se mora izvajati v obdobju od enega leta do treh let.

Trajanje ukrepa mora biti navedeno v predlogih.

7.   Merila za izključitev  (11)

7.1   Izključitev iz sodelovanja

Vložniki bodo izključeni iz sodelovanja v tem razpisu za zbiranje predlogov, če so v eni od naslednjih situacij za izključitev:

(a)

gospodarski subjekt je v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, v katerem njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, njegove poslovne dejavnosti so začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v nacionalnih zakonih ali drugih predpisih;

(b)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu s pravom države, v kateri ima sedež, države, v kateri se nahaja javni naročnik, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(c)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da je gospodarski subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost, med drugim zlasti naslednje:

(i)

zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za izbor ali pri izvajanju naročila;

(ii)

sklepanje dogovorov z drugimi gospodarskimi subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii)

kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv)

poskus vplivanja na postopek odločanja javnega naročnika med postopkom za oddajo javnega naročila;

(v)

poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi gospodarski subjekt lahko imel neupravičeno prednost v postopku za oddajo javnega naročila;

(d)

s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt kriv česar koli od naslednjega:

(i)

goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995 (12);

(ii)

korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997 (13), in v členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (14), ter korupcije, kot je opredeljena v pravu države, v kateri se nahaja javni naročnik, države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(iii)

sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ (15);

(iv)

pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16);

(v)

terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 in 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (17), ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi)

vpletenosti v delo otrok ali drugih oblik trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(e)

izkazalo se je, da je gospodarski subjekt zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvajanju naročila, financiranega iz proračuna, kar je privedlo do predčasne odpovedi naročila ali uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni ali kar je odredbodajalec, OLAF ali Računsko sodišče razkrilo s svojimi pregledi, revizijami ali preiskavami;

(f)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (19).

7.2   Izključitev iz sofinanciranja

Vložniki bodo izključeni iz sofinanciranja, če so med postopkom za dodelitev nepovratnih sredstev v eni od naslednjih situacij iz člena 107 finančne uredbe:

(a)

so v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu s členom 106 finančne uredbe;

(b)

zavajali so pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v postopku, ali teh informacij niso predložili v postopku dodelitve nepovratnih sredstev.

Koordinator skladnost z merili za izključitev potrdi tako, da ob oddaji vloge na spletu označi ustrezno polje. Vsi upravičenci, ki so izbrani za sofinanciranje (v primeru dodelitve nepovratnih sredstev več upravičencem), morajo podpisati častno izjavo, s katero potrdijo, da niso v nobeni od situacij iz člena 106(1), 106(2), 107 in 108 finančne uredbe. Vložniki morajo upoštevati navodila na spletnem portalu.

8.   Merila za izbor

8.1   Finančna zmogljivost

Vložniki morajo imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravljajo svojo dejavnost ves čas izvajanja ukrepa, in morajo prispevati k njegovemu financiranju.

Finančna zmogljivost vseh vložnikov bo ocenjena v skladu z zahtevami finančne uredbe. Ocenjevanje ne bo izvedeno, če:

je vložnik javni organ,

prispevek EU, za katerega je vložnik zaprosil, ne presega 60 000 EUR.

Dokazila, ki se bodo zahtevala pri oceni finančne zmogljivosti, zajemajo:

izkaz poslovnega izida, bilanco stanja za zadnje poslovno leto, za katero so bili pripravljeni računovodski izkazi,

novoustanovljeni subjekti lahko namesto navedenih dokazil predložijo poslovni načrt.

Koordinator ali drugi upravičenec, ki prosi za prispevek EU, ki presega 750 000 EUR (prag za vsakega posameznega upravičenca), predloži tudi:

revizijsko poročilo pooblaščenega zunanjega revizorja, ki potrjuje računovodske izkaze za zadnje razpoložljivo poslovno leto. Ta določba se ne uporablja za javne organe.

Ocena finančne zmogljivosti vložnikov bo izvedena na portalu za udeležence.

8.2   Operativna zmogljivost

Vložniki morajo razpolagati s potrebno strokovno usposobljenostjo in kvalifikacijami za izvedbo programa.

Vložniki dokažejo, da bo za vodjo projekta imenovana vsaj ena fizična oseba, ki je zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri vložniku ali dodeljena za ukrep na podlagi enakovrednega akta o imenovanju, napotitve proti plačilu ali na podlagi druge vrste neposrednih pogodb (npr. ki zajema izvajanje storitev). Vodja projekta ima najmanj tri leta izkušenj z vodenjem projektov, kar dokaže z naslednjimi podatki, ki jih navede v Prilogi „Dodatne informacije“:

življenjepis (kvalifikacije in strokovne izkušnje) vložnikovega osebja, ki nosi glavno odgovornost za upravljanje in izvedbo predlaganega ukrepa, pri čemer se uporabi predloga Europass (20),

izjava predlaganega vodje projekta, da bo na razpolago v celotnem obdobju trajanja predlaganega ukrepa.

Če organizacije predlagateljice predlagajo izvedbo določenih delov predloga, je treba predložiti dokazila o najmanj treh letih izkušenj z izvajanjem ukrepov za informiranje in promocijo. To dokažejo z naslednjimi podatki, ki jih navedejo v Prilogi „Dodatne informacije“:

poročilo organizacij predlagateljic o dejavnostih ali opis dejavnosti, izvedenih v zvezi z dejavnostmi, ki so upravičene do sofinanciranja, kot je opisano zgoraj v točki 6.

9.   Merila za dodelitev

Del B vloge je namenjen oceni predloga glede na merila za dodelitev.

Vloge morajo vsebovati predlog učinkovite strukture upravljanja ter jasen in natančen opis strategije in pričakovanih rezultatov.

Merila in podmerila, v skladu s katerimi bo ocenjena vsebina vsakega predloga:

Merila

Največje možno število točk

Prag

1.

Razsežnost na ravni Unije

20

14

2.

Kakovost tehničnega predloga

40

24

3.

Kakovost upravljanja projekta

10

6

4.

Proračun in stroškovna učinkovitost

30

18

SKUPAJ

100

62

Predlogi, ki ne bodo dosegli navedenega skupnega praga in/ali posameznih pragov, bodo zavrnjeni.

Podmerila, ki se bodo upoštevala pri ocenjevanju vsakega od glavnih meril za dodelitev:

1.

Razsežnost na ravni Unije:

(a)

ustreznost predlaganih ukrepov za informiranje in promocijo glede na splošne in posebne cilje iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1144/2014, namen iz člena 3 navedene uredbe ter prednostne naloge, cilje in pričakovane rezultate, navedene v okviru zadevne tematske prednostne naloge;

(b)

sporočilo Unije v okviru kampanje;

(c)

učinek projekta na ravni Unije.

2.

Kakovost tehničnega predloga:

(a)

kakovost in pomembnost tržne analize;

(b)

skladnost strategije, ciljev in ključnih sporočil programa;

(c)

primerna izbira dejavnosti glede na cilje in strategijo programa, uravnotežena sredstva komunikacije, sinergija med dejavnostmi;

(d)

natančen opis dejavnosti in rezultatov;

(e)

kakovost predlaganih metod vrednotenja in kazalnikov.

3.

Kakovost upravljanja projekta:

(a)

organizacija projekta in struktura upravljanja;

(b)

mehanizmi nadzora kakovosti in obvladovanje tveganj.

4.

Proračun in stroškovna učinkovitost:

(a)

utemeljitev celotne ravni naložb;

(b)

ustrezna dodelitev proračuna glede na cilje in področje dejavnosti;

(c)

jasen opis predvidenih stroškov in natančnost proračuna;

(d)

skladnost med predvidenimi stroški in stvarnimi rezultati;

(e)

realna ocena glede stroškov koordiniranja projekta in dejavnosti, ki jih bo organizacija predlagateljica izvajala, vključno s številom oseb/dni in višino stroškov na osebo/dan.

Po ocenjevanju se vsi upravičeni predlogi razvrstijo po skupnem številu doseženih točk. Finančni prispevki se dodelijo najvišje ocenjenim predlogom do višine razpoložljivih proračunskih sredstev.

Za vsako od tematskih prednostnih nalog iz oddelka 6.2 tega razpisa se oblikuje ločen razvrstitveni seznam.

Če sta na zadnjem mestu istega razvrstitvenega seznama dva ali več predlogov z enakim številom točk, se da prednost predlogu, ki omogoča razpršenost glede proizvodov ali ciljnih trgov. To pomeni, da Komisija izmed dveh ex aequo predlogov najprej izbere tistega z vsebino, ki še ni zastopana v razvrstitvi na seznamu, in sicer najprej glede proizvodov, nato glede ciljnih trgov. Če to merilo ne zadostuje za razlikovanje med predlogi, Komisija najprej izbere program z največjim številom točk za posamezna merila za dodelitev. Najprej primerja točke za „razsežnost na ravni Unije“, zatem za „kakovost tehničnega predloga“ in nazadnje za „proračun in stroškovno učinkovitost“.

Če za določeno temo ni dovolj predlogov na razvrstitvenem seznamu, da bi se porabil celoten predvideni znesek, se preostali znesek lahko prerazporedi med druge teme v skladu z naslednjimi merili:

(a)

skupni preostali predvideni znesek za tri teme na notranjem trgu se dodeli projektom, usmerjenim v notranji trg, z najvišjo oceno za kakovost ne glede na to, za katero temo so bili prijavljeni;

(b)

isti pristop se uporabi za predloge, ki so usmerjeni v tretje države (teme 4–6);

(c)

če predvideni znesek še vedno ni porabljen, se preostali zneski za notranji trg in tretje države združijo in dodelijo projektom z najvišjim oceno za kakovost ne glede na to, za katero prednostno nalogo in temo so bili prijavljeni.

Vrstni red na razvrstitvenem seznamu se strogo upošteva.

10.   Pravne obveznosti

Koordinatorji predlogov, ki bodo uvrščeni na seznam za sofinanciranje, bodo pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev pozvani k sodelovanju pri prilagajanju; prilagajanje bo potekalo prek spletnega sistema za pripravo dodelitve nepovratnih sredstev (SYGMA). Če bo to uspešno, bo podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki bo pripravljen v eurih in bo vseboval podrobne pogoje o financiranju ter njegovo raven.

Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev mora najprej elektronsko podpisati koordinator v imenu konzorcija, nato pa agencija Chafea. Vsi soupravičenci morajo pristopiti k sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev tako, da elektronsko podpišejo obrazec o pristopu k dodelitvi nepovratnih sredstev.

11.   Finančne določbe

Veljavna pravila za izvajanje multiprogramov so opredeljena v finančni uredbi in pravilih uporabe (21).

11.1   Splošna načela za nepovratna sredstva

(a)

Nekumulativno dodeljevanje

Za vsak ukrep se iz proračuna EU nepovratna sredstva dodelijo samo enkrat.

Isti stroški se iz proračuna Unije nikoli ne financirajo dvakrat.

Vložniki navedejo vire in zneske sredstev Unije, ki so jih prejeli ali za katera so zaprosili za isti ukrep, del ukrepa ali za njihovo delovanje (nepovratna sredstva za poslovanje), kot tudi vsa druga sredstva za isti ukrep, ki so jih prejeli ali za katera so zaprosili.

(b)

Neretroaktivnost

Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti za nazaj za že zaključene ukrepe.

Za ukrep, ki se je že začel izvajati, je mogoče nepovratna sredstva dodeliti samo, če lahko vlagatelj dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom oddaje vloge za nepovratna sredstva.

(c)

Načelo sofinanciranja

Sofinanciranje pomeni, da sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepa, ne izhajajo v celoti iz nepovratnih sredstev EU.

Preostale odhodke krije izključno organizacija predlagateljica. Finančni prispevki, ki jih upravičencu namenijo njegovi člani, zlasti prispevki za stroške, ki so upravičeni v okviru ukrepa, so dovoljeni in se obravnavajo kot prejemki.

11.2   Uravnotežen proračun

Ocenjeni proračun ukrepa mora biti predstavljen v delu A obrazca za vlogo. Vsebovati mora uravnotežene prihodke in odhodke.

Proračun se sestavi v eurih.

Za vložnike, ki predvidevajo, da nastali stroški ne bodo v eurih, je priporočljiva uporaba menjalnega tečaja, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije:

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm

11.3   Pogodbe o izvajanju/oddaja naročil podizvajalcem

Kadar izvajanje ukrepa zahteva dodelitev javnih naročil (pogodbe o izvajanju), mora upravičenec dodeliti naročilo tistemu ponudniku, ki nudi najboljšo stroškovno učinkovitost ali najnižjo ceno (kar je primerno), pri čemer se mora izogibati nasprotju interesov (22).

Od upravičenca se pričakuje, da jasno dokumentira razpisni postopek in shrani dokumentacijo za primer revizije.

Če je organizacija predlagateljica oseba javnega prava v smislu člena 2(1)(4) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (23), mora podizvajalce izbrati v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša navedena direktiva.

Oddajanje naročil podizvajalcem, tj. zunanje izvajanje določenih nalog in dejavnosti, ki so del ukrepa, kot je opisano v predlogu, mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za vse pogodbe o izvajanju (kot je navedeno zgoraj), poleg tega pa še naslednje pogoje:

mora biti upravičeno glede na lastnosti ukrepa in vse, kar je potrebno za njegovo izvajanje,

osrednje naloge ukrepov (tj. tehnično in finančno usklajevanje ukrepa ter upravljanje strategije) se ne smejo oddajati podizvajalcem niti prenašati,

predvideni stroški oddaje naročil podizvajalcem morajo biti jasno navedeni v tehničnem in finančnem delu predloga,

upravičenec sporoči vsako oddajo naročila podizvajalcu, ki ni predvidena v opisu ukrepa, Chafea pa jo mora odobriti. Chafea lahko odobritev podeli:

(i)

pred oddajo naročila podizvajalcu, če upravičenci zahtevajo spremembo;

(ii)

po oddaji naročila podizvajalcu, če je taka oddaja:

posebej utemeljena v vmesnem ali končnem tehničnem poročilu in

če ne bo povzročila sprememb sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki bi vzbudile dvome o odločitvi o dodelitvi nepovratnih sredstev ali bi bile v nasprotju z načelom enake obravnave vložnikov,

upravičenci zagotovijo, da nekateri pogoji, ki veljajo zanje in ki so navedeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (npr. prepoznavnost, zaupnost itd.), veljajo tudi za podizvajalce.

Oddaja naročil podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem

Naročila se lahko oddajo tudi podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem, toda le, če je cena omejena na dejanske stroške subjekta (tj. brez stopnje dobička).

Naloge, ki jih bodo taki subjekti izvajali, morajo biti jasno navedene v tehničnem delu predloga.

11.4   Oblike financiranja, upravičeni in neupravičeni stroški

Sofinanciranje poteka v obliki povračila določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali; zajemalo bo tudi pavšalni znesek za kritje posrednih stroškov (v višini 4 % upravičenih stroškov osebja), ki so povezani z izvajanjem ukrepa (24).

Najvišji znesek, za katerega je mogoče zaprositi

Najvišja stopnja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi EU je:

za multiprograme za notranji trg in v tretjih državah: 80 % upravičenih stroškov programa,

delež za upravičence s sedežem v državah članicah, ki na dan 1. januarja 2014 ali po tem datumu prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU (25), znaša 85 %.

Ta določba se uporablja samo za nepovratna sredstva, ki jih agencija Chafea odobri pred datumom, od katerega zadevna država članica ne prejema več takšne finančne pomoči.

Del skupnih upravičenih stroškov, vnesenih v ocenjevalni proračun, je torej treba financirati še iz drugih virov in ne le iz nepovratnih sredstev EU (načelo sofinanciranja).

Upravičeni stroški

Upravičeni stroški so tisti, ki so upravičencu nepovratnih sredstev dejansko nastali in izpolnjujejo merila iz člena 6 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Upravičeni (neposredni in posredni) stroški so navedeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (glej člen 6.1, 6.2 in 6.3).

Neupravičeni stroški so navedeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (glej člen 6.4).

Izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

Končni znesek nepovratnih sredstev se izračuna po zaključku programa in po odobritvi zahtevka za plačilo.

„Končni znesek nepovratnih sredstev“ je odvisen od dejanskega obsega, v katerem se izvaja program v skladu s pogoji iz sporazuma.

Ta znesek izračuna agencija Chafea po izplačilu preostalega zneska po naslednjih korakih:

(1)

uporaba stopnje povračila pri upravičenih stroških;

(2)

omejitev na najvišji znesek nepovratnih sredstev;

(3)

zmanjšanje zaradi pravila neprofitnosti;

(4)

zmanjšanje zaradi nepravilnega izvajanja ali kršitve drugih obveznosti.

Namen ali posledica nepovratnih sredstev EU ni pridobivanje dobička v okviru projekta. „Dobiček“ pomeni tisti del zneska, izračunanega na podlagi korakov 1 in 2, h kateremu se dodajo še skupni prejemki ukrepa, ki presega skupne upravičene stroške ukrepa.

Zato ima agencija Chafea v primeru ustvarjenega dobička pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki so upravičencem dejansko nastali pri izvajanju ukrepa. Ta določba se ne uporablja za partnerja (koordinatorja ali drugega upravičenca), ki je oddal vlogo za prispevek EU, ki ne presega 60 000 EUR.

11.5   Ureditev plačil

Plačilo predhodnega financiranja v višini 20 % zneska nepovratnih sredstev bo nakazano koordinatorju v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (člen 16.2).

Vmesna plačila bodo izplačana koordinatorju v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (člen 16.3). Vmesna plačila so namenjena povračilu upravičenih stroškov, nastalih pri izvajanju programa v ustreznih obdobjih poročanja.

Skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 90 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev.

Agencija Chafea bo določila znesek za izplačilo preostalega zneska na podlagi izračuna končnega zneska nepovratnih sredstev in v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Če skupni znesek prejšnjih plačil presega končni znesek nepovratnih sredstev, se namesto izplačila preostalega zneska opravi izterjava.

11.6   Jamstvo za predhodno financiranje

Če vložnikova finančna zmogljivost ni zadovoljiva, je za omejitev finančnega tveganja v zvezi s plačilom predhodnega financiranja mogoče zahtevati jamstvo za predhodno financiranje za znesek do višine predhodnega financiranja.

Če se zahteva finančno jamstvo, ga mora v eurih izdati banka ali pooblaščena finančna institucija s sedežem v eni izmed držav članic Evropske unije. Zneski, blokirani na bančnih računih, ne bodo sprejeti kot finančno jamstvo.

Jamstvo se lahko nadomesti s solidarnim poroštvom tretje osebe ali skupnim jamstvom upravičencev ukrepa, ki so pogodbeniki istega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Porok se zavezuje, da bo poravnal obveznosti na prvi poziv, in od agencije Chafea ne sme zahtevati, da najprej ukrepa proti glavnemu dolžniku (tj. zadevnemu upravičencu).

Jamstvo za predhodno financiranje izrecno ostaja v veljavi do izplačila preostalega zneska oziroma, če se namesto plačila preostalega zneska opravi izterjava, največ tri mesece od dne, na katerega je bil upravičenec uradno obveščen o opominu.

Upravičenec, ki prejme prispevek EU, nižji od 60 000 EUR (nepovratna sredstva nizke vednosti), ni dolžan predložiti jamstva.

12.   Obveščanje javnosti

12.1   S strani upravičencev

Upravičenci morajo pri vseh dejavnostih, za katere so bila uporabljena nepovratna sredstva, jasno navesti, da gre za prispevek Evropske unije.

V zvezi s tem morajo upravičenci posebej poudariti ime in emblem Evropske unije na vseh svojih publikacijah, plakatih, programih in drugih izdelkih, pripravljenih v okviru sofinanciranega projekta.

Pravila za grafično reprodukcijo evropskega emblema so navedena v medinstitucionalnem slogovnem priročniku (26).

Poleg tega mora biti vse vizualno gradivo, nastalo v okviru programa promocije, ki jo sofinancira Evropska unija, označeno z oznako „Enjoy it’s from Europe“.

Navodila za uporabo oznake ter vse grafične datoteke je mogoče naložiti s promocijskega spletišča o Evropi (27).

Vse pisno gradivo, tj. brošure, prospekti, pasice, panoji, tiskani oglasi, časopisni članki, spletišča (razen malih naprav), mora vsebovati opozorilo v skladu s pogoji, podrobno določenimi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, v katerem je pojasnjeno, da predstavlja stališča avtorja. Evropska komisija/agencija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo informacij, ki jih to gradivo vsebuje.

12.2   S strani agencije Chafea

Vse informacije o nepovratnih sredstvih, dodeljenih v obračunskem letu, se objavijo na spletnem mestu agencija Chafea najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi obračunskemu letu, v katerem so bila nepovratna sredstva dodeljena.

Agencija Chafea bo objavila naslednje informacije:

ime upravičenca (pravne osebe),

naslov upravičenca, kadar gre za pravno osebo, oziroma regijo, kadar je upravičenec fizična oseba, kot je opredeljeno na ravni NUTS 2 (28), če ima stalno prebivališče v EU, ali ekvivalent, če ima stalno prebivališče zunaj EU,

predmet sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi,

dodeljeni znesek.

13.   Varstvo podatkov

Odziv na kateri koli razpis za zbiranje predlogov vključuje beleženje in obdelavo osebnih podatkov (kot so ime, naslov in življenjepisi posameznikov, ki sodelujejo v sofinanciranem ukrepu). Ti podatki se bodo obdelovali v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (29). Če ni drugače navedeno, so odgovori na vprašanja in zahtevani osebni podatki potrebni za oceno vloge v skladu s specifikacijami razpisa za zbiranje predlogov, zato jih bo izvajalska agencija/Komisija ali tretje osebe, ki nastopajo v imenu in na odgovornost izvajalske agencije/Komisije, obdelala izključno v ta namen. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se lahko z nadaljnjimi podrobnostmi postopkov obdelave podatkov, svojimi pravicami in načinom za njihovo uveljavljanje seznanijo v izjavi o varstvu osebnih podatkov, objavljeni na portalu za udeležence:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/support/legal_notices.html

in na spletišču agencije:

http://ec.europa.eu/chafea/about/data_protection.html.

Priporočljivo je, da vložniki izjavo o varstvu osebnih podatkov redno preverjajo, da bodo ustrezno seznanjeni z morebitnimi posodobitvami, do katerih lahko pride pred rokom za oddajo njihovih predlogov ali po njem. Upravičenci so pravno zavezani seznaniti svoje osebje z ustreznimi postopki obdelave, ki jih bo izvedla agencija; v ta namen jim morajo, preden njihove osebne podatke posredujejo agenciji, predložiti izjave o varstvu osebnih podatkov, ki jih je objavila Komisija na portalu za udeležence; osebni podatki se lahko zabeležijo v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) Evropske komisije, določenem v členih 105a in 108 finančne uredbe EU, v skladu z veljavnimi določbami.

14.   POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV

Predlogi morajo biti oddani do roka iz oddelka 3 prek elektronskega sistema za oddajo vlog:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

Pred oddajo predloga:

1.

poiščite razpis:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

2.

ustvarite račun za oddajo predloga:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

3.

registrirajte vse partnerje v registru upravičencev:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

Vložniki bodo pisno obveščeni o rezultatih izbirnega postopka.

Vložniki upoštevajo zahteve glede omejitve števila strani in oblikovanja tehničnega predloga (del B), navedene v sistemu za oddajo.

Vložnik z oddajo predloga sprejme postopke in pogoje tega razpisa ter dokumentov, na katere se razpis nanaša.

Spreminjanje vloge po poteku roka za oddajo vloge ni dovoljeno. Če pa je treba pojasniti nekatere vidike ali popraviti administrativne napake, lahko Komisija/agencija med postopkom ocenjevanja v ta namen stopi v stik z vložnikom (30).

Kontakti

Za vprašanja glede spletnega orodja za oddajo vlog se obrnite na center za računalniško pomoč, vzpostavljen v ta namen, na spletišču portala za udeležence:

http://ec.europa.eu/research/index.cfm?pg=enquiries

Za vprašanja, ki se ne nanašajo na informacijsko tehnologijo, je pri agenciji Chafea na voljo center za pomoč na naslovu: CHAFEA-AGRI-CALLS@ec.europa.eu. Rok za oddajo vprašanj je 29.3.2018 do 17.00 po srednjeevropskem času. Odgovori na vprašanja bodo objavljeni na strani http://ec.europa.eu/chafea/agri/faq.html do 5.4.2018 do 17.00 po srednjeevropskem času.

Pogosto zastavljena vprašanja so objavljena na spletišču agencije Chafea. http://ec.europa.eu/chafea/agri/faq.html

V korespondenci, ki se nanaša na ta razpis (npr. zahtevki za informacije ali oddaja vloge), je treba jasno označiti, da se nanaša na ta razpis. Potem ko sistem za elektronsko izmenjavo vložniku dodeli identifikacijsko številko predloga, mora vložnik to številko uporabljati v vsej poznejši korespondenci.

Po poteku roka za oddajo vloge ni več mogoče spreminjati.

Povezani dokumenti:

Navodila za vložnike z ustreznimi prilogami

Obrazec za vlogo

Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (z enim upravičencem ali več)


(1)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 z dne 23. aprila 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 266, 13.10.2015, str. 3).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1831 z dne 7. oktobra 2015 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 266, 13.10.2015, str. 14).

(4)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 15. novembra 2017 o sprejetju delovnega programa za leto 2018 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, C(2017) 7475/2.

(5)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(7)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L 404, 30.12.2006, str. 9).

(*1)  Ovčje/kozje meso je upravičeno tudi v okviru teme C in teme D. Da bi se izognili prekrivanju, sporočilo za programe za ovčje/kozje meso, ki so predlagani v okviru teme C, ne vključuje trajnostnega vidika proizvodnje ovčjega/kozjega mesa (razen če je ovčje/kozje meso povezano z drugimi proizvodi).

(*2)  Sadje in zelenjava sta upravičena tudi v okviru teme C in teme D. Sporočilo za programe za sadje in zelenjavo, ki so predlagani v okviru teme C, ne vključuje poudarjanja koristi uživanja sadja in zelenjave v uravnoteženi in ustrezni prehrani (razen če sta sadje in zelenjava povezana z drugimi proizvodi).

(10)  COM(2007) 279 final z dne 30. maja 2007.

(11)  Členi 106(1), 106(2), 107 in 108 finančne uredbe in ustrezna pravila uporabe iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (UL L 362, 31.12.2012, str. 1), kakor sta bili nazadnje spremenjeni z Uredbo (EU, Euratom) 2015/1929 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 286, 30.10.2015, str. 1) oziroma Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2462 (UL L 342, 29.12.2015, str. 7).

(12)  UL C 316, 27.11.1995, str. 48.

(13)  UL C 195, 25.6.1997, str. 1.

(14)  Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).

(15)  Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(16)  Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(17)  Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(18)  Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(19)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(20)  Predloga je na voljo na naslednjem naslovu: http://europass.cedefop.europa.eu/.

(21)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 in veljavna Delegirana uredba (EU) št. 1268/2012, kakor sta bili nazadnje spremenjeni z Uredbo (EU, Euratom) 2015/1929 in Delegirano uredbo (EU) 2015/2462.

(22)  Smernice o konkurenčnem postopku so na voljo na naslednji spletni strani:

https://ec.europa.eu/chafea/agri/sites/chafea/files/agri-2016-61788-00-00_en.pdf.

(23)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(24)  Vložnika opozarjamo, da v primeru prejema nepovratnih sredstev za poslovanje posredni stroški niso upravičeni.

(25)  Na dan objave tega razpisa: Grčija.

(26)  http://publications.europa.eu/code/sl/sl-5000100.htm

(27)  http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/index_sl.htm

(28)  UL L 39, 10.2.2007, str. 1.

(29)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(30)  Člen 96 finančne uredbe.


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE

Evropska komisija

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/50


Opozorilo o veljavnih protidampinških ukrepih za uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske v Unijo, kakor so bili razširjeni na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih med drugim iz Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Republike Koreje ali ne

(2018/C 9/11)

Trenutno veljavni ukrep je protidampinška dajatev, ki so bila z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 102/2012 (1) uvedena na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila med drugim razširjena na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Republike Koreje ali ne, kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1167 (2) („veljavni ukrepi“).

Za uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Republike Koreje, v Unijo se uporablja dajatev v višini 60,4 %, razen za izdelke, ki jih proizvajajo družbe, izvzete kot dejanski proizvajalci v skladu z Uredbo (EU) št. 102/2012 (kakor je bila spremenjena). Ena družba s sedežem v Republiki Koreji, tj. CS Co. Ltd, katere izvoz jeklenih vrvi in kablov v Unijo je izvzet iz protidampinške dajatve, ker je bilo ugotovljeno, da je dejanski proizvajalec izdelkov, je Komisijo obvestila o spremembi svojega uradnega naslova, kot je navedeno spodaj.

Družba je trdila, da sprememba naslova ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se je za družbo uporabljala pod njenim prejšnjim naslovom. Komisija je preverila predložene podatke in sklenila, da podjetje CS Co., Ltd. ostaja isto podjetje z isto matično številko podjetja, spremenil se je le naslov podjetja. Ta sprememba dejansko ne vpliva na ugotovitve Izvedbene uredbe (EU) št. 102/2012.

Sklic na CS Co., Ltd. v razpredelnici v členu 1(4) Izvedbene uredbe (EU) št. 102/2012, kakor je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1167, se razlaga ob upoštevanju spremembe naslova podjetja v 31-102, Junam maeul 2-gil, Yangsan, Gyeongsangnam-do. Dodatna oznaka TARIC zaradi jasnosti ostane A969.


(1)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 102/2012 z dne 27. januarja 2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ukrajine, kakor je bila razširjena na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka, Moldavije in Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 in o zaključku pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Južne Afrike v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 36, 9.2.2012, str. 1).

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1167 z dne 18. julija 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 102/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz jeklenih vrvi in kablov, poslanih med drugim iz Republike Koreje, ne glede na to, ali so deklarirani kot s poreklom iz Republike Koreje ali ne (UL L 193, 19.7.2016, str. 19).


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

12.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/51


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.8715 – CVC/TMF)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2018/C 9/12)

1.

Komisija je 3. januarja 2018 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

CVC Capital Partners SICAV-FIS SA („CVC“, Luksemburg) in

TMF Orange Holding BV („TMF“, Nizozemska).

Podjetje CVC pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem TMF.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za podjetje CVC: svetovanje pri investicijskih skladih in platformah ter njihovo upravljanje,

—   za podjetje TMF: zagotavljanje finančnih, pravnih in upravnih storitev na področju človeških virov za podjetja, alternativne investicijske sklade in zasebne stranke.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.8715 – CVC/TMF

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu

Faks +32 22964301

Poštni naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.