ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 8
European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 61
11. januar 2018

Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

PRIPOROČILA

 

Evropska centralna banka

2018/C 8/01 ECB/2017/44

Priporočilo Evropske centralne banke z dne 28. decembra 2017 o politiki razdelitve dividend (ECB/2017/44)

1

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2018/C 8/02

Menjalni tečaji eura

4

2018/C 8/03

Izvedbeni sklep Komisije z dne 10. januarja 2018 o objavi enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v Uradnem listu Evropske unije (Cairanne (ZOP))

5

2018/C 8/04

Sklep Komisije z dne 8. maja 2017 o združljivosti ukrepov, ki jih bo sprejela Irska v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), s pravom Unije

10

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2018/C 8/05

Ukrepi, ki jih je Irska sprejela na podlagi člena 14 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta in na katere se nanaša uvodna izjava 1 Sklepa C(2017) 2898 z dne 8. maja 2017

12

2018/C 8/06

Državni prazniki v letu 2018

14

SL

 

I Resolucije, priporočila in mnenja

PRIPOROČILA

Evropska centralna banka

11.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/1

PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 28. decembra 2017

o politiki razdelitve dividend

(ECB/2017/44)

(2018/C 8/01)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 127(6) in člena 132 Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 34 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (2),

ob upoštevanju naslednjega:

Kreditne institucije morajo nadaljevati s pripravami za pravočasno in polno uporabo Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) v težavnem makroekonomskem in finančnem okolju, ki izvaja pritisk na dobičkonosnost bank in posledično na njihovo sposobnost izgraditi kapitalsko osnovo. Poleg tega je potrebno, da kreditne institucije financirajo gospodarstvo, konservativna politika razdelitve dividend pa je del ustreznega obvladovanja tveganj in trdnega bančnega sistema. Uporabiti bi bilo treba enako metodo, kot je bila določena v Priporočilu ECB/2016/44 Evropske centralne banke (5) –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I.

1.

Kreditne institucije bi morale oblikovati politiko razdelitve dividend na podlagi konservativnih in preudarnih predpostavk, da bodo po vsaki razdelitvi izpolnjevale veljavne kapitalske zahteve ter spoštovale rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

(a)

Kreditne institucije morajo ves čas izpolnjevati veljavne minimalne kapitalske zahteve (zahteve v okviru prvega stebra). To vključuje količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 4,5 %, količnik temeljnega kapitala v višini 6 % in količnik skupnega kapitala v višini 8 %, kakor je določeno v členu 92 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(b)

Poleg tega morajo kreditne institucije ves čas izpolnjevati kapitalske zahteve, ki se naložijo s sklepom na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja ob uporabi člena 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in ki presegajo zahteve v okviru prvega stebra (zahteve v okviru drugega stebra).

(c)

Kreditne institucije morajo izpolnjevati tudi zahtevo po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v členu 128(6) Direktive 2013/36/EU.

(d)

Kreditne institucije morajo tudi doseči polno višino (fully loaded) (6) količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala do zadevnega datuma začetka polne uporabe. To se nanaša na polno uporabo zgoraj navedenih količnikov po uporabi prehodnih določb in polno uporabo zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v členu 128(6) Direktive 2013/36/EU. Prehodne določbe so določene v naslovu XI Direktive 2013/36/EU in delu 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Te zahteve je treba izpolnjevati na konsolidirani in posamični podlagi, razen če je bila uporaba bonitetnih zahtev na posamični podlagi opuščena, kakor je določeno v členih 7 in 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.

V zvezi z izplačilom dividend s strani kreditnih institucij (7) v letu 2018 za poslovno leto 2017 ECB priporoča naslednje:

(a)

kategorija 1: kreditne institucije, ki (i) izpolnjujejo veljavne kapitalske zahteve, navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), ter (ii) so že dosegle polno višino količnikov, navedenih v odstavku 1(d), po stanju na 31. december 2017, bi morale razdeliti čisti dobiček v obliki dividend na konservativen način, da bi lahko še naprej izpolnjevale vse zahteve ter spoštovale vse rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tudi v primeru poslabšanja ekonomskih in finančnih razmer;

(b)

kategorija 2: kreditne institucije, ki izpolnjujejo veljavne kapitalske zahteve, navedene v odstavku 1(a), (b) in (c), po stanju na 31. december 2017, ne dosegajo pa polne višine količnikov, navedenih v odstavku 1(d), po stanju na 31. december 2017, bi morale razdeliti čisti dobiček v obliki dividend na konservativen način, da bi lahko še naprej izpolnjevale vse zahteve ter spoštovale vse rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tudi v primeru poslabšanja ekonomskih in finančnih razmer. Poleg tega lahko načeloma izplačajo dividende samo v obsegu, ki zagotavlja, kot minimum, linearno (8) gibanje v smeri zahtevane polne višine kapitalskih zahtev, navedenih v odstavku 1(d), ter rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(c)

kategorija 3: kreditne institucije, ki kršijo zahteve iz odstavka 1(a), (b) ali (c), načeloma ne bi smele razdeliti dividend.

Kreditne institucije, ki ne morejo izpolniti tega priporočila, ker menijo, da so pravno zavezane izplačati dividende, bi morale nemudoma stopiti v stik s svojo skupno nadzorniško skupino.

Od kreditnih institucij iz kategorij 1, 2 in 3, kakor so navedene v odstavku 2(a), (b) in (c), se pričakuje, da bodo izpolnile tudi smernice v okviru drugega stebra. Če vse drugo ostane nespremenjeno, se lahko pričakuje, da bo zahtevani kapital (9) ostal dokaj stabilen. Če kreditna institucija ne izpolnjuje smernic v okviru drugega stebra ali pričakuje, da jih ne bo izpolnjevala, bi morala nemudoma stopiti v stik s svojo skupno nadzorniško skupino. ECB bo pregledala razloge, zakaj se je kapital kreditne institucije zmanjšal ali se pričakuje, da se bo zmanjšal, ter preučila možnost sprejetja ustreznih in sorazmernih ukrepov za posamezno institucijo.

II.

To priporočilo je naslovljeno na pomembne nadzorovane subjekte in pomembne nadzorovane skupine, kakor so opredeljeni v točkah 16 in 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17).

III.

To priporočilo je naslovljeno tudi na pristojne nacionalne organe in imenovane nacionalne organe glede manj pomembnih nadzorovanih subjektov in manj pomembnih nadzorovanih skupin, kakor so opredeljeni v točkah 7 in 23 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17). Od pristojnih nacionalnih organov in imenovanih nacionalnih organov se pričakuje, da bodo to priporočilo primerno uporabili za take subjekte in skupine (10).

V Frankfurtu na Majni, 28. decembra 2017

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(2)  UL L 141, 14.5.2014, str. 1.

(3)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(4)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5)  Priporočilo ECB/2016/44 Evropske centralne banke z dne 13. decembra 2016 o politiki razdelitve dividend (UL C 481, 23.12.2016, str. 1).

(6)  Vsi blažilniki v polni višini.

(7)  Kreditne institucije so lahko v različnih pravnih oblikah, npr. družbe, ki kotirajo na borzi, in družbe, ki niso delniške družbe, kot so vzajemne družbe, zadruge ali hranilnice. Pojem „dividenda“ se v tem priporočilu uporablja za vse vrste izplačil denarja, ki jih odobri skupščina družbe.

(8)  To v praksi pomeni, da bi morale kreditne institucije v obdobju štirih let, ki se je začelo 31. decembra 2014, načeloma vsako leto zadržati najmanj 25 % vrzeli do polne višine količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnika temeljnega kapitala in količnika skupnega kapitala, navedenih v odstavku 1(d).

(9)  Zahtevani kapital pomeni vsoto zahtev v okviru prvega in drugega stebra, varovalnega kapitalskega blažilnika ter smernic v okviru drugega stebra. Ne glede na postopno uvajanje varovalnega kapitalskega blažilnika bi morale kreditne institucije pričakovati, da bodo imele tudi v prihodnosti pozitivne smernice v okviru drugega stebra.

(10)  Če se to priporočilo uporabi za manj pomembne nadzorovane subjekte in manj pomembne nadzorovane skupine, ki menijo, da ga ne morejo izpolniti, ker štejejo, da so pravno zavezani izplačati dividende, bi morali ti nadzorovani subjekti in nadzorovane skupine nemudoma stopiti v stik z zanje pristojnimi nacionalnimi organi.

IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

11.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/4

Menjalni tečaji eura (1)

10. januarja 2018

(2018/C 8/02)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,1992

JPY

japonski jen

133,62

DKK

danska krona

7,4469

GBP

funt šterling

0,88670

SEK

švedska krona

9,8110

CHF

švicarski frank

1,1725

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

9,6448

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,570

HUF

madžarski forint

309,92

PLN

poljski zlot

4,1814

RON

romunski leu

4,6395

TRY

turška lira

4,5548

AUD

avstralski dolar

1,5289

CAD

kanadski dolar

1,4931

HKD

hongkonški dolar

9,3809

NZD

novozelandski dolar

1,6654

SGD

singapurski dolar

1,5981

KRW

južnokorejski won

1 280,95

ZAR

južnoafriški rand

14,9214

CNY

kitajski juan

7,7996

HRK

hrvaška kuna

7,4493

IDR

indonezijska rupija

16 105,86

MYR

malezijski ringit

4,8004

PHP

filipinski peso

60,624

RUB

ruski rubelj

68,3985

THB

tajski bat

38,506

BRL

brazilski real

3,8952

MXN

mehiški peso

23,1300

INR

indijska rupija

76,2630

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

11.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/5

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 10. januarja 2018

o objavi enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v Uradnem listu Evropske unije

(Cairanne (ZOP))

(2018/C 8/03)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 97(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Francija je v skladu z oddelkom 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 vložila vlogo za zaščito imena „Cairanne“.

(2)

V skladu s členom 97(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija vlogo preučila in sklenila, da izpolnjuje pogoje iz členov od 93 do 96, člena 97(1) ter členov 100, 101 in 102 navedene uredbe.

(3)

Da se omogoči predložitev izjav o ugovoru v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi enotni dokument iz člena 94(1)(d) navedene uredbe in sklic na objavo specifikacije proizvoda iz nacionalnega postopka za preučitev vloge za zaščito imena „Cairanne“ bilo treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije –

SKLENILA:

Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Cairanne“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 10. januarja 2018

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„CAIRANNE“

PDO-FR-02175

Datum vložitve vloge: 13. 7. 2016

1.   Ime za registracijo

„Cairanne“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

Rdeča vina

Rdeča vina, večinoma pridobljena iz sorte vinske trte grenache noir, v povezavi s sortama syrah in mourvèdre, so darežljiva, z visoko intenzivnostjo barve. Zanja so značilne arome jagodičja in cvetlični vonji. V ustih prevladajo sladki in blagi tanini, ki prispevajo k elegantnemu in kompleksnemu finalu.

Vina imajo najmanj 12,5-odstotni naravni volumenski delež alkohola.

Ob pakiranju:

—

vsebnost jabolčne kisline je največ 0,4 g na liter,

—

vsebnost nezavretega sladkorja za vina ≤ 3 g/l, če je TAVN ≤ 14 %,

—

vsebnost nezavretega sladkorja za vina ≤ 4 g/l, če je TAVN > 14 %,

—

intenzivnost barve (DO 420 nm+DO 520 nm + DO 620 nm) ≥ 5,

—

kazalniki za polifenole skupaj (DO 280 nm) ≥ 45.

Druga merila so v skladu z evropskimi predpisi.

Splošne analitične lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

14

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

16,33

Najvišja skupna vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

100

Bela vina

Bela vina so večinoma pridobljena iz sort vinske trte clairette, grenache blanc in roussanne. Imajo cvetlično aromo, v ustih pa so sadna in mineralna.

Vina imajo najmanj 12-odstotni naravni volumenski delež alkohola.

Druga merila so v skladu z evropskimi predpisi.

Splošne analitične lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

13,5

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

16,33

Najvišja skupna vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

150

5.   Enološki postopki

(a)    Osnovni enološki postopki

Obdelovanje vinograda

Postopek gojenja

—   Gostoto nasada

Razmik med vrstami ne sme biti večji od 2,4 m.

Vsako steblo trsa ima na razpolago največ 2,5 kvadratnega metra površine. Ta površina se pridobi tako, da se zmnoži razdalja med vrstami z razdaljo med stebli trsa v isti vrsti.

Razmik med stebli trsa v isti vrsti je med 0,80 m in 1,25 m.

—   Pravila rezi

Trsi se obrezujejo v kratko rez (kotlasto ali kordonsko obliko royat) z največ šestimi rezniki na trs; vsak reznik ima največ dve očesi.

—

Plastična zastirka je prepovedana.

—

Osmukanje nepotrebnega listja s kemijskimi sredstvi in uničenje plevela s kemijskimi sredstvi znotraj parcel sta prepovedana.

—

Uporaba herbicidov pred vznikom v medvrstnem prostoru in na neobdelani zemlji okoli vinograda je prepovedana.

—

Trosenje industrijskega blata in svežih iztrebkov je prepovedano.

—

Vsaka bistvena sprememba oblikovanosti terena in naravnega pedološkega zaporedja parcel, namenjenih proizvodnji ZOP, je prepovedana.

—

Namakanje se lahko dovoli.

Enološki postopki

Posebni enološki postopek

—

Grozdje se obira ročno. Vinogradniki so se obvezali k prebiranju obranega grozdja, da se odstranijo poškodovane in nezrele jagode. Jagode imajo najmanjšo vsebnost sladkorja 207 g na liter mošta za rdeče sorte vinske trte (razen za sorto vinske trte grenache noir z 216 g/l) in 196 g na liter mošta za bele sorte vinske trte.

—

Rdeča vina imajo najmanj 12,5-odstotni naravni volumenski delež alkohola.

—

Bela vina imajo najmanj 12-odstotni naravni volumenski delež alkohola.

—

Uporaba kontinuiranih stiskalnic je prepovedana.

—

Vsakršna toplotna obdelava obranega grozdja nad 40 °C je prepovedana.

—

Uporaba koščkov lesa je prepovedana.

(b)    Največji donosi

Rdeča vina

40 hektolitrov na hektar

Bela vina

42 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno območje

Trgatev ter proizvodnja, obdelava in donegovanje vina potekajo na ozemlju občine Cairanne departmaja Vaucluse. Površina razmejenega območja je 2 042 ha.

7.   Glavne sorte vinske trte

 

Grenache N

 

Grenache blanc B

 

Clairette B

 

Mourvèdre N

 

Syrah N

 

Roussanne B

8.   Opis povezave

Geografsko območje, ki leži južno od masiva, ki loči dolini reke Aygues (na zahodu) in reke Ouvèze (na vzhodu), obsega le občino Cairanne v departmaju Vaucluse v jugovzhodni Franciji.

Splošna izpostavljenost območja proizvodnje je optimalna, z največjo višino 335 metrov, območje pa se postopoma niža do obsežne ravnine. Konfiguracija površja deloma nudi trti zavetje pred mistralom, prevladujočim vetrom, ki piha iz severa/severozahoda, in sicer približno 165 dni na leto. Podnebje je sredozemsko z značilno povprečno letno temperaturo med 14 °C in 14,5 °C ter povprečnimi letnimi padavinami 720 mm, ki padejo v glavnem spomladi in jeseni. Podnebne razmere so ugodne za nasajene sorte vinske trte.

Izbor je bil opravljen glede na značilnosti tal, vključno v zvezi s topografijo. To je omogočilo, da so se obdržali sektorji, parcele oziroma deli parcel, ki so najbolj primerni za dozorevanje grozdja in izražanje lastnosti sorte vinske trte cairanne. Na izbranih legah je potrebno dobro gospodarjenje z rastlinami in njihovim proizvodnim potencialom. Tako morajo imeti vina z označbo porekla „Cairanne“ donos na hektar, ki je nižji, in minimalno naravno vsebnost alkohola, ki je višja kot pri vinih z označbo porekla „Côtes du Rhône Villages“. Prisotnost sorte vinske trte grenache v trsnem izboru je okrepljena (najmanj 50 % v primerjavi z najmanj 40 % za označbo porekla „Côtes du Rhône Villages“). Ročno obiranje in prebiranje grozdja sta prav tako značilni praksi za ZOP „Cairanne“, da se kar najbolj ohrani organoleptičen potencial grozdja. S tem se je dalo prednost vinom, ki imajo minimalne zahtevane analitične lastnosti in organoleptične značilnosti darežljivosti in blagosti, opisane zgoraj.

Občina Cairanne se nahaja na geografskem območju kontrolirane označbe porekla „Côtes du Rhône“, priznane z odlokom z dne 19. novembra 1937.

Izvirnost vin, proizvedenih v občini Cairanne, je priznana že od leta 1953 kot dopolnilno geografsko ime ob kontrolirani označbi porekla „Côtes du Rhône“, nato pa leta 1999 kot dopolnilno geografsko ime ob ZOP „Côtes du Rhône Villages“. Vina z območja Cairanne so mirna in suha rdeča in bela vina.

Rdeča vina, večinoma pridobljena iz sorte vinske trte grenache noir, v povezavi s sortama syrah in mourvèdre (sorte vinske trte, ki so dobro prilagojene razmeram osončenosti in suše), so darežljiva, z visoko intenzivnostjo barve. Zanja so značilne arome jagodičja in cvetlični vonji. V ustih prevladajo sladki in blagi tanini, ki prispevajo k elegantnemu in kompleksnemu finalu.

Bela vina so večinoma pridobljena iz sort vinske trte clairette, grenache blanc in roussanne. Imajo cvetlično aromo, v ustih pa so sadna in mineralna, ta okus pa še okrepi prevladujoči apnenec v tleh.

Leta 2013 so vinogradi v občini Cairanne obsegali več kot 1 000 hektarjev, 80 % vina pa se trži v steklenicah.

Povezava med mediteranskim podnebjem, za katero je značilna močna osončenost, in v glavnem južne lege ekspozicije parcel, optimizira zorenje grozdja in njegove vsebnosti sladkorja ter poveča aromatično kompleksnost in okroglost vin.

Poleg tega suho podnebje, ki ga podkrepi mistral, ugodno vpliva na dobro zdravstveno stanje obranega grozdja in kopičenje polifenolov v grozdju. V teh razmerah obveza k prebiranju obranega grozdja, da se ohranijo le najboljše jagode, omogoča visoko vsebnosti sladkorja v moštih in ohranjanje aromatičnega potenciala jagod.

Povezava skupne zgodovine, strokovnega znanja in skupnega cilja v edinstvenem okolju, ki se nahaja na sotočju rek Ouvèze in Aygues, je pripomogla k izoblikovanju identitete vin. Povezave, ki združujejo te elemente, pričajo o epopeji vinogradniške vasi in njenih vinogradnikov skozi stoletja. Vinogradniki iz Cairanne pravijo: „Cairanne je vas in cairanne je vino, že od nekdaj se ju v človeškem spominu zamenjuje.“

9.   Bistveni dodatni pogoji

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Izjema v zvezi s proizvodnjo na zamejenem območju.

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo, obdelavo in donegovanje vina, obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Drôme: Mirabel-aux-Baronnies, Rochegude, Tulette,

—

departma Vaucluse: Buisson, Camaret-sur-Aigues, Châteauneuf-du-Pape, Courthézon, Jonquières, Gigondas, Lagarde-Paréol, Mornas, Orange, Rasteau, Roaix, Sablet, Sainte-Cécile-les-Vignes, Saint-Roman-de-Malegarde, Séguret, Sérignan-du-Comtat, Travaillan, Uchaux, Vacqueyras, Vaison-la-Romaine, Villedieu, Violès, Visan.

Večja geografska enota

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Cru des Côtes du Rhône“.

Manjše geografske enote

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote pod pogojem, da:

—

gre za kraj, zaveden v katastru,

—

da se ta nahaja na prijavi pridelka.

Sklic na objavo specifikacije

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-25a5999e-1720-472a-bb4b-65e29f4f2adc

11.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/10

SKLEP KOMISIJE

z dne 8. maja 2017

o združljivosti ukrepov, ki jih bo sprejela Irska v skladu s členom 14 Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), s pravom Unije

(2018/C 8/04)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (1) in zlasti člena 14(2) Direktive,

ob upoštevanju mnenja odbora, ustanovljenega na podlagi člena 29 Direktive 2010/13/EU,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z dopisom z dne 7. februarja 2017 je Irska Komisijo obvestila o nekaterih ukrepih, ki bodo sprejeti v skladu s členom 14(1) Direktive 2010/13/EU in s katerimi želi posodobiti že veljavne ukrepe, ki jih je Komisija odobrila s sklepom z dne 25. junija 2007 (2). Ukrepi, ki bodo sprejeti, zadevajo določitev seznama dveh dogodkov, ki dopolnjujeta že veljavne ukrepe.

(2)

Komisija je v obdobju treh mesecev od prejema navedenega obvestila preverila, ali so ukrepi, ki bodo sprejeti, skladni s pravom Unije, zlasti kar zadeva sorazmernost ukrepov in preglednost nacionalnega posvetovalnega postopka.

(3)

Komisija je pri preverjanju ukrepov, ki bodo sprejeti, upoštevala razpoložljive podatke o irskem trgu avdiovizualnih storitev, zlasti glede učinka na televizijski trg.

(4)

Irska je po širokem javnem posvetovanju na jasen in pregleden način pripravila seznam dveh dogodkov velikega družbenega pomena poleg že veljavnih ukrepov.

(5)

Na podlagi podrobnih dokazov in podatkov o gledanosti, ki so jih predložili irski organi, je Komisija preverila, ali seznam obeh dogodkov poleg že veljavnih ukrepov, pripravljen v skladu s členom 14(1) Direktive 2010/13/EU, izpolnjuje najmanj dve od naslednjih meril, ki so zanesljivi pokazatelji pomembnosti takšnih dogodkov za družbo: (i) poseben vsesplošni odziv v državni članici in ne zgolj pomembnost za tiste, ki običajno spremljajo zadevni športni dogodek ali dejavnost; (ii) prebivalci države članice dogodku vsesplošno pripisujejo poseben kulturni pomen, zlasti glede spodbujanja kulturne identitete; (iii) sodelovanje državne reprezentance v zadevnem dogodku v okviru mednarodno pomembnega tekmovanja ali turnirja; in (iv) dejstvo, da se dogodek običajno prenaša na brezplačni televiziji ter da pritegne velik del televizijskih gledalcev.

(6)

Priglašeni seznam dogodkov poleg že veljavnih ukrepov vključuje zadevna dogodka, ki veljata za dogodka velikega družbenega pomena, in sicer finalna tekma prvenstva All-Ireland Senior Ladies’ Football in finalna tekma prvenstva All-Ireland Senior Camogie.

(7)

Irski organi so dokazali, da ima finalna tekma prvenstva All-Ireland Senior Ladies’ Football v irski družbi poseben vsesplošni odziv in je za irsko družbo posebnega kulturnega pomena ter ni zanimiva samo za tiste, ki običajno spremljajo ta šport. Ta dogodek pritegne velik del televizijskega občinstva in se po tradiciji prenaša na brezplačni televiziji.

(8)

Irski organi so dokazali, da ima finalna tekma prvenstva All-Ireland Senior Camogie v irski družbi poseben vsesplošni odziv in je za irsko družbo posebnega kulturnega pomena ter ni zanimiva samo za tiste, ki običajno spremljajo ta šport. Ta dogodek pritegne velik del televizijskega občinstva in se po tradiciji prenaša na brezplačni televiziji.

(9)

Zadevni ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego zastavljenega cilja, tj. varstva pravice do obveščenosti in širokega dostopa javnosti do televizijskega prenosa dogodkov velikega družbenega pomena. Ta ugotovitev upošteva, na kakšen način se bosta zadevna dogodka prenašala, opredelitev „kvalificiranega izdajatelja televizijskega programa“, vlogo vrhovnega sodišča pri reševanju sporov, ki nastanejo med izvajanjem ukrepov, in dejstvo, da določitev seznama po pričakovanjih ne bo vplivala na obstoječe pogodbe glede pravic prenosa. Zato se lahko zaključi, da učinki na lastninsko pravico, kot je določena v členu 17 Listine EU o temeljnih pravicah, ne presegajo tistih, ki so neločljivo povezani z vključitvijo dogodkov na seznam iz člena 14(1) Direktive 2010/13/EU.

(10)

Iz istih razlogov se ukrepi, ki bodo sprejeti, zdijo sorazmerni in upravičujejo odstopanje od temeljne svobode opravljanja storitev, kot je določena v členu 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V prevladujočem javnem interesu je zagotavljanje širokega javnega dostopa do prenosov dogodkov velikega družbenega pomena. Poleg tega irski ukrepi ne pomenijo diskriminacije drugih postaj, nosilcev pravic in drugih gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali omejevanja njihovega dostopa na trg.

(11)

Zadevni ukrepi so združljivi tudi s pravili Unije o konkurenci. Opredelitev kvalificiranih izdajateljev televizijskega programa, ki izpolnjujejo pogoje za prenašanje naštetih dogodkov, temelji na objektivnih merilih, ki omogočajo dejansko in potencialno konkurenco pri pridobivanju pravic za prenašanje teh dogodkov. Poleg tega tudi število zadevnih dogodkov ni tako nesorazmerno, da bi lahko povzročilo izkrivljenje konkurence na podrejenih trgih brezplačne in plačljive televizije. Zato se lahko šteje, da učinki na svobodno konkurenco ne presegajo tistih, ki so neločljivo povezani z vključitvijo dogodkov na seznam iz člena 14(1) Direktive 2010/13/EU.

(12)

Komisija je druge države članice obvestila o ukrepih, ki jih bo sprejela Irska, in rezultate svojega preverjanja predstavila odboru, ustanovljenem na podlagi člena 29 Direktive 2010/13/EU. Odbor je sprejel pozitivno mnenje –

SKLENILA:

Edini člen

1.   Ukrepi, ki jih bo sprejela Irska v skladu s členom 14(1) Direktive 2010/13/EU in o katerih je obvestila Komisijo v skladu s členom 14(2) navedene direktive, so skladni s pravom Unije.

2.   Ukrepi, ki jih bo sprejela Irska, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 8. maja 2017

Za Komisijo

Andrus ANSIP

Podpredsednik

(1)  UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

(2)  Sklep Komisije 2007/478/ES z dne 25. junija 2007, UL L 180, 10.7.2007, str. 17.

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

11.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/12

Ukrepi, ki jih je Irska sprejela na podlagi člena 14 Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta in na katere se nanaša uvodna izjava 1 Sklepa C(2017) 2898 z dne 8. maja 2017

(2018/C 8/05)

Z. I. št. 465 iz leta 2017

ZAKON O RADIOTELEVIZIJI 2009 (DOLOČITEV GLAVNIH DOGODKOV)

ODREDBA 2017

Podpisani, DENIS NAUGHTEN, Minister za zveze, podnebne ukrepe in okolje, pri izvajanju pooblastil, ki so mi podeljena s pododdelkom (1) oddelka 162 Zakona o radioteleviziji 2009 (št. 18 iz leta 2009) (kakor je bil prilagojen z Odredbo o zvezah, energijskih in naravnih virih (sprememba imena resorja in naziva ministra) 2016 (Z.I. št. 421 iz leta 2016)) ter po posvetovanju z Ministrom za promet, turizem in šport, kakor je določeno v pododdelku (5) navedenega oddelka (kakor je bil prilagojen s strani turizma in športa (prenos resornih, upravnih in ministrskih funkcij (št. 2)) 2011 (Z.I. št. 217 iz leta 2011)), izdajam naslednjo odredbo, za katero je bil v skladu s pododdelkom (6) navedenega oddelka predložen osnutek obema domovoma irskega parlamenta Oireachtas in sta oba doma sprejela sklep o odobritvi osnutka:

1.

Ta odredba se lahko navaja kot Odredba (določitev glavnih dogodkov) iz leta 2017 o Zakonu o radioteleviziji, 2009.

2.

Dogodki, navedeni v Prilogi, so določeni za dogodke z velikim družbenim pomenom, za katere naj se v javnem interesu zagotovi pravica kvalificirane radiotelevizijske hiše za zagotavljanje neposrednega prenosa in v celoti na brezplačni televiziji.

3.

Vse tekme v ragbijskem prvenstvu Six Nations Rugby Football Championship, na katerih sodeluje Irska, so določene kot dogodek z velikim družbenim pomenom, za katere naj se v javnem interesu zagotovi pravica kvalificiranega izdajatelja televizijskega programa za zagotavljanje prenosa z zamikom in v celoti na brezplačni televiziji.

4.

Odredba (imenovanje glavnih dogodkov) iz leta 2003 o Zakonu o radioteleviziji (televizijski prenos glavnih dogodkov), 1999 (Z.I. št. 99 iz leta 2003) se prekliče.

Obvestilo o pripravi tega zakonskega instrumenta je bilo objavljeno v irskem uradnem listu Iris Oifigiúil z dne 27. oktobra 2017.

PRILOGA

Člen 2

Letne olimpijske igre

Finalne tekme prvenstev All-Ireland Senior Inter-County Football in All-Ireland Senior Inter-County Hurling

Kvalifikacijske tekme evropskega prvenstva v nogometu in svetovnega prvenstva v nogometu FIFA, na katerih sodeluje Irska, doma in drugje

Tekme finala evropskega prvenstva v nogometu in finala turnirjev svetovnega prvenstva v nogometu FIFA, na katerih sodeluje Irska

Otvoritvene igre, polfinalne in finalne tekme na finalu evropskega nogometnega prvenstva ter finalnem turnirju svetovnega pokala FIFA

Tekme finala svetovnega prvenstva v ragbiju, na katerih sodeluje Irska

Irish Grand National in Irish Derby

Nations Cup na dublinskem konjeniškem tekmovanju Dublin Horse Show

Finale prvenstva All-Ireland Ladies Gaelic Football

Finale prvenstva FIFA All-Ireland Ladies Camogie Final

25. oktobra 2017

DENIS NAUGHTEN

Minister za zveze, podnebne ukrepe in okolje

11.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 8/14

Državni prazniki v letu 2018

(2018/C 8/06)

Belgique/België

1.1, 1.4, 2.4, 1.5, 8.5, 10.5, 11.5, 20.5, 21.5, 11.7, 21.7, 15.8, 27.9, 1.11, 2.11, 11.11, 15.11, 25.12, 26.12, 27.12, 28.12, 29.12, 30.12, 31.12

България

1.1, 3.3, 4.3, 5.3, 6.4, 7.4, 8.4, 9.4, 1.5, 6.5, 7.5, 24.5, 6.9, 22.9, 23.9, 24.9, 1.11, 24.12, 25.12, 26.12

Česká republika

1.1, 30.3, 2.4, 1.5, 8.5, 5.7, 6.7, 28.9, 28.10, 17.11, 24.12, 25.12, 26.12

Danmark

1.1, 29.3, 30.3, 1.4, 2.4, 27.4, 10.5, 20.5, 21.5, 5.6, 24.12, 25.12, 26.12, 31.12

Deutschland

1.1, 30.3, 2.4, 1.5, 10.5, 21.5, 3.10, 25.12, 26.12

Eesti

1.1, 24.2, 30.3, 1.4, 1.5, 20.5, 23.6, 24.6, 20.8, 24.12, 25.12, 26.12

Éire/Ireland

1.1, 19.3, 30.3, 2.4, 7.5, 4.6, 6.8, 29.10, 25.12, 26.12

Ελλάδα

1.1, 6.1, 19.2, 25.3, 6.4, 9.4, 1.5, 28.5, 15.8, 28.10, 25.12, 26.12

España

1.1, 2.1, 29.3, 30.3, 2.4, 1.5, 9.5, 10.5, 21.5, 1.11, 24.12, 25.12, 26.12, 27.12, 28.12, 31.12

France

1.1, 2.4, 1.5, 8.5, 10.5, 21.5, 14.7, 15.8, 1.11, 11.11, 25.12

Hrvatska

1.1, 6.1, 1.4, 2.4, 1.5, 31.5, 22.6, 25.6, 5.8, 15.8, 8.10, 1.11, 25.12, 26.12

Italia

1.1, 6.1, 2.4, 25.4, 1.5, 2.6, 15.8, 1.11, 8.12, 25.12, 26.12

Κύπρος/Kıbrıs

1.1, 6.1, 19.2, 25.3, 1.4, 6.4, 9.4, 1.5, 28.5, 15.8, 1.10, 28.10, 24.12, 25.12, 26.12

Latvija

1.1, 30.3, 1.4, 2.4, 30.4, 1.5, 4.5, 13.5, 23.6, 24.6, 9.7, 18.11, 19.11, 24.12, 25.12, 26.12, 31.12

Lietuva

1.1, 16.2, 11.3, 1.4, 1.5, 6.5, 3.6, 24.6, 6.7, 15.8, 1.11, 24.12, 25.12

Luxembourg

1.1, 2.4, 1.5, 10.5, 21.5, 23.6, 15.8, 1.11, 25.12, 26.12

Magyarország

1.1, 15.3, 30.3, 2.4, 1.5, 21.5, 20.8, 23.10, 1.11, 25.12, 26.12

Malta

1.1, 10.2, 19.3, 30.3, 31.3, 1.5, 7.6, 29.6, 15.8, 8.9, 21.9, 8.12, 13.12, 25.12

Nederland

1.1, 1.4, 2.4, 27.4, 10.5, 20.5, 21.5, 25.12, 26.12

Österreich

1.1, 6.1, 1.4, 2.4, 1.5, 10.5, 20.5, 21.5, 31.5, 15.8, 26.10, 1.11, 8.12, 25.12, 26.12

Polska

1.1, 6.1, 1.4, 2.4, 1.5, 3.5, 31.5, 15.8, 1.11, 11.11, 25.12, 26.12

Portugal

1.1, 30.3, 1.4, 25.4, 1.5, 31.5, 10.6, 15.8, 5.10, 1.11, 1.12, 8.12, 25.12

România

1.1, 2.1, 24.1, 8.4, 9.4, 1.5, 27.5, 28.5, 1.6, 15.8, 30.11, 1.12, 25.12, 26.12

Slovenija

1.1, 2.1, 8.2, 1.4, 2.4, 27.4, 1.5, 2.5, 25.6, 15.8, 31.10, 1.11, 25.12, 26.12

Slovensko

1.1, 6.1, 30.3, 2.4, 1.5, 8.5, 5.7, 29.8, 1.9, 15.9, 1.11, 17.11, 24.12, 25.12, 26.12

Suomi/Finland

1.1, 30.3, 2.4, 1.5, 10.5, 22.6, 6.12, 24.12, 25.12, 26.12

Sverige

1.1, 6.1, 30.3, 1.4, 2.4, 1.5, 10.5, 20.5, 6.6, 23.6, 3.11, 25.12, 26.12

United Kingdom

Wales and England: 1.1, 30.3, 2.4, 7.5, 28.5, 27.8, 25.12, 26.12

Northern Ireland: 1.1, 17.3, 19.3, 30.3, 2.4, 7.5, 28.5, 12.7, 27.8, 25.12, 26.12

Scotland: 1.1, 2.1, 30.3, 7.5, 28.5, 6.8, 30.11, 25.12, 26.12