21.12.2017

Uradni list Evropske unije

C 440/3

Sklepi Sveta o zdravju v digitalni družbi – napredek pri podatkovno vodenih inovacijah na področju zdravja

(2017/C 440/05)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OPOZARJA NA

člen 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi ter da mora dejavnost Unije dopolnjevati nacionalne politike in hkrati upoštevati odgovornost držav članic za opredelitev njihove zdravstvene politike ter za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe. Unija mora spodbujati sodelovanje med državami članicami na področju javnega zdravja in, če je potrebno, podpirati njihove ukrepe. Zlasti mora spodbujati sodelovanje med državami članicami za izboljšanje komplementarnosti njihovih zdravstvenih storitev na obmejnih območjih;

dejstvo, da je Svet večkrat poudaril (1), da je treba kot odziv na skupne izzive, povezane z vzdržnostjo zdravstvenih sistemov, preučiti inovativne pristope in modele zdravstvenega varstva ter se pri tem s sistemov, temelječih na bolnišnični oskrbi, preusmeriti k celostni oskrbi, storiti več za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni ter izvajati personalizirano medicino, hkrati pa priznati priložnosti, ki jih ponujajo orodja in storitve e-zdravja;

Sklepe Sveta z dne 1. decembra 2009 o varnem in učinkovitem zdravstvenem varstvu prek e-zdravja (2).

Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2015 o varnejšem zdravstvenem varstvu v Evropi: izboljšanje varnosti pacientov in boj proti protimikrobni odpornosti (3), v kateri je pozval, naj se preučijo možnosti, ki jih ponuja e-zdravje, za boljšo varnost bolnikov, med drugim z elektronskimi zdravstvenimi datotekami in mobilnimi zdravstvenimi orodji, ter k tesnejšemu sodelovanju za izmenjavo izkušenj in znanja med državami članicami;

Sporočilo Komisije „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“, sprejeto 6. maja 2015 (4), in Sporočilo Komisije „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: Pospešitev digitalne preobrazbe uprave“, sprejeto 19. aprila 2016 (5);

Sporočilo Komisije „Akcijski načrt za e-zdravje za obdobje 2012–2020 – Inovativno zdravstveno varstvo za 21. stoletje“, sprejeto 6. decembra 2012 (6), in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2014 o akcijskem načrtu za e-zdravje za obdobje 2012–2020 – Inovativno zdravstveno varstvo za 21. stoletje (7);

Sporočilo Komisije „o učinkovitih, dostopnih in prožnih zdravstvenih sistemih (8)“, ki ga je sprejela 4. aprila 2014 in v katerem je priznala pomemben prispevek e-zdravja k prožnosti zdravstvenih sistemov.

UGOTAVLJA NASLEDNJE:

Države članice se pri zagotavljanju vzdržnosti svojih zdravstvenih sistemov in kritju rastočih potreb starajočega se prebivalstva soočajo s skupnimi izzivi, povezanimi z visoko prevalenco kroničnih bolezni ter omejenimi človeškimi in finančnimi viri. Soočajo pa se tudi s skupnimi izzivi, ki izvirajo iz čezmejnih zdravstvenih groženj.

Sodobne družbe so zaradi globalnih trendov v digitalizaciji vse bolj informacijsko naravnane, ljudje pa uporabljajo digitalna orodja tako v zasebnem kot poklicnem življenju. To spreminja tudi njihov odnos in pričakovanja do načina izvajanja zdravstvenega varstva.

10.

Z masovnimi podatki (9) in boljšimi zmogljivostmi podatkovne analitike (10), pa tudi personalizirano medicino, podpornimi sistemi za klinično odločanje, ki jih uporabljajo zdravstveni delavci, in mobilnimi zdravstvenimi orodji, ki jih posamezniki uporabljajo za upravljanje lastnih zdravstvenih in kroničnih stanj, se porajajo nove možnosti. V zdravstvenem sektorju so potrebna nova znanja in spretnosti, da bi se ta potencial lahko izkoristil.

11.

Različne digitalne rešitve in informacijski sistemi, ki se trenutno uporabljajo v sistemih zdravstvene in socialne oskrbe, so pogosto medsebojno nezdružljivi ter ne omogočajo izmenjave podatkov na splošno niti izmenjave z nacionalnimi sistemi ali drugimi državami (11). Posledično sta uporabnost teh rešitev in njihova prijaznost do uporabnika omejeni, stroški razvoja in vzdrževanja višji ter kontinuiteta oskrbe ovirana.

12.

Prevlada podatkovnih silosov, neobstoj interoperabilnosti in skupnih standardov za merjene kliničnih rezultatov in rezultatov, ki jih sporoči bolnik, omejen dostop do velikih podatkovnih zbirk in njihova uporaba v raziskovalne in inovacijske namene, neobstoj financiranja in finančnih spodbud, razdrobljeni trgi v EU in trgi različnih storitev še vedno zavirajo okrepitev potenciala digitalne zdravstvene in z njo povezane oskrbe, pa tudi napredek v zdravstvenem sektorju pri uveljavljanju podatkovno vodenih digitalnih storitev ostaja omejen.

POUDARJA NASLEDNJE

13.

Zdravstvene sisteme je treba stalno prilagajati, da bi dosegali pričakovanja državljanov ter izpolnjevali njihove zdravstvene in oskrbovalne potrebe. V tem smislu je treba izkoristiti možnosti digitalne družbe, da bi ljudje lahko z lažjim dostopom do informacij in digitalnih orodij bolje razumeli in upravljali lastno zdravje.

14.

Potrebe državljanov bi morale biti postavljene v središče podatkovno vodenih zdravstvenih inovacij, s čimer bi potrdili aktivno vlogo ljudi pri lastnih zdravstvenih odločitvah in jim zagotovili bolj natančna in personalizirana zdravljenja, pa tudi bolj vključujočo zdravstveno izkušnjo, hkrati pa bi bilo treba podpreti vlogo zdravstvenih delavcev ter povečati njihovo interakcijo in komunikacijo z bolniki.

15.

Pravica državljanov do dostopa do lastnih zdravstvenih podatkov je temeljno načelo pravnega reda Unije na področju varstva podatkov. Brez poseganja v nacionalno zakonodajo in pravne podlage za obdelavo zdravstvenih podatkov so potrebni prožni sistemi in orodja, ki bodo državljanom omogočala dostop do lastnih podatkov in informacij o uporabi teh podatkov, pa tudi upravljanje njihove privolitve za obdelavo in izmenjavo teh podatkov, vključno za sekundarno uporabo. Ljudje bodo s tem pridobili vpogled v uporabo svojih zdravstvenih podatkov in nadzor nad njo, kar bo spodbudilo zaupanje in preglednost, ob upoštevanju različnih odnosov in preferenc ljudi pri ovrednotenju in upravljanju njihovih podatkov na spletu (12).

16.

Digitalne rešitve bi morale prispevati tako k bolj učinkoviti uporabi zdravstvenih virov kot tudi k bolj usmerjenemu, celovitemu in varnemu zdravstvenem varstvu. Z izmenjavo informacij med zdravstvenimi delavci se izboljša varnost bolnikov, saj upade število napak, ki se jim je mogoče izogniti, in neželenih dogodkov ter se povečajo usklajevanje in kontinuiteta oskrbe in sodelovalnost pri zdravljenju (13).

17.

Pomembno je zagotoviti izmenjavo zdravstvenih podatkov med državami članicami EU, da se tudi v drugi državi članici zagotovi kontinuiteta oskrbe, skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (14).

18.

Če so za raziskave in inovacije na voljo primerljivi in visokokakovostni zdravstveni podatki, se lahko pridobi novo znanje za preprečevanje bolezni, diagnosticiranje postane hitrejše in bolj natančno, zdravljenje se izboljša, zlasti s personalizirano medicino, vse to pa prispeva k razvoju zdravstvenih sistemov. Združevanje zbirk podatkov iz različnih podatkovnih virov in prek meja je zlasti pomembno na področju redkih in kompleksnih boleznih z nizko prevalenco.

19.

Čezmejna izmenjava zdravstvenih podatkov in podprta podatkovna infrastruktura sta ključnega pomena za boj proti čezmejnim grožnjam biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora (15), pa tudi za protimikrobno odpornost in okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo. Izmenjava kakovostnih podatkov in analitike bi lahko zelo pomagala pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju izbruhov nalezljivih bolezni ter nadzoru nad njimi.

20.

Digitalni enotni trg informacijskih tehnologij (IT), ki se uporabljajo na področju zdravja, in prost pretok podatkov lahko spodbudijo razvoj in uvajanje inovativnih podatkovno vodenih tehničnih rešitev, s katerimi bi dosegli boljše zdravstvene rezultate bolnikov in izboljšali njihovo kakovost življenja, pri čemer bi morali zagotoviti, da so storitve in proizvodi prijazni do uporabnika, interoperabilni in varni.

21.

Zdravstveni sistemi bi lahko prispevali tudi h gospodarski rasti, saj ponujajo gospodarske priložnosti zlasti za mala in srednje velika podjetja, ki razvijajo inovativne podatkovno vodene digitalne rešitve.

22.

Za odpravo ovir za povečanje potenciala digitalne zdravstvene oskrbe in z njo povezane oskrbe je potreben celovit sklop ukrepov, ki bodo gradili na priložnostih, ki jih ponuja digitalni enotni trg, in načelu prostega pretoka podatkov, pa tudi temeljnih načelih akcijskega načrta EU za e-upravo.

23.

Pri načrtovanju in uvajanju digitalnih orodij v zdravstveno varstvo je treba ustrezno pozornost nameniti zahtevam glede kakovosti, varnosti in varstva podatkov, pa tudi etičnim vidikom in razlikam v digitalni in zdravstveni pismenosti, da bi preprečili pojav novih neenakosti na področju zdravja. Uporaba digitalnih orodij pomembno vpliva na večjo zdravstveno pismenost, saj med drugim omogoča komunikacijo med zdravstvenimi delavci in bolniki.

24.

Varstvo podatkov in varnost informacij sta najpomembnejša za ohranjanje zaupanja javnosti v digitalne zdravstvene storitve. Zato je potrebna hitra uveljavitev pravnega okvira EU za varstvo podatkov (16), varnost omrežij in informacij (17) in varno elektronsko identifikacijo (18).

25.

Da bi ohranili zaupanje v digitalne zdravstvene storitve, je treba na eni strani dvigniti raven ozaveščenosti in v ta namen za oblikovalce politik, zdravstvene delavce in državljane razviti strategije komuniciranja o tem, kako digitalno zdravje lahko prispeva k večji kakovosti zdravstvene oskrbe, na drugi pa zagotoviti preglednost glede uporabe zdravstvenih podatkov.

26.

Države članice bodo z usklajevanjem in sodelovanjem na področju digitalnega zdravja lahko hitreje uvajale digitalne inovacije v svoje zdravstvene sisteme, se učile ena od druge ter izkoristile prednosti usklajenih pristopov, hkrati pa ohranile svoje nacionalne pristojnosti. Zato je treba okrepiti praktično sodelovanje med državami članicami.

27.

Mehanizmi financiranja EU imajo pomembno vlogo pri podpori vseevropskih podatkovnih infrastruktur za raziskave, pa tudi pri razvoju rešitev IT na področju zdravja in spodbujanju naložb držav članic v vsesplošno uvajanje teh rešitev.

POZDRAVLJA

28.

viden napredek držav članic pri izvajanju e-zdravja in dejstvo, da večina držav članic že uporablja sisteme elektronskih zdravstvenih zapisov in e-recepte ali pa se na tovrstno uporabo že pripravlja (19) (20);

29.

delo v okviru mreže e-zdravje (21), vzpostavljene z Direktivo 2011/24/EU, in skupnega ukrepanja EU v podporo mreži e-zdravje, ki se je izkazalo za pomemben člen pri usklajevanju prizadevanj držav članic v mreži, saj olajšuje čezmejno izmenjavo zdravstvenih podatkov znotraj EU;

30.

napredek, dosežen pri vzpostavljanju evropske infrastrukture digitalnih storitev e-zdravja (eHDSI) (22), ki se financira iz Instrumenta za povezovanje Evrope (23) in je namenjena čezmejni izmenjavi e-receptov in povzetkov podatkov o pacientih;

31.

delo evropskih referenčnih mrež (24) za vzpostavitev namenske platforme IT za združevanje strokovnega znanja, izmenjavo informacij in medsebojno učenje, pri čemer priznava, da te mreže lahko prispevajo k večji izmenjavi podatkov za namene boljšega diagnosticiranja ter raziskav in inovacij, zlasti na področju redkih in kompleksnih bolezni z nizko prevalenco;

32.

partnerstva in pobude od spodaj navzgor o e-zdravju, ki se izvajajo v okviru evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje (25), ki so zelo pomembni za podporo prenosa znanja in najboljših praks med regijami ter pritegnitev deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja k sodelovanju;

33.

Sporočilo Komisije o vmesnem pregledu izvajanja strategije za enotni digitalni trg (26), v katerem je poudarila pomen digitalne preobrazbe v zdravju in oskrbi;

34.

prizadevanja in predanost deležnikov, temelječa na Izjavi o zdravju v digitalni družbi, sprejeti na konferenci na visoki ravni „Zdravje v digitalni družbi. Digitalna družba za zdravje“, ki je potekala med 16. in 18. oktobrom 2017 v Talinu in na kateri je bila sprejeta odločitev o začetku delovanja skupin, sestavljenih iz različnih deležnikov, ki bodo pripravile ukrepe za odziv na glavne izzive, povezane z obsežnim uvajanjem digitalnih inovacij na področju zdravja.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ

35.

še naprej izvajajo politike, ki podpirajo digitalne inovacije v zdravstvenem sektorju, vlagajo v podatkovno vodena orodja in metodologije, ki omogočajo zagotavljanje varnih in visokokakovostnih zdravstvenih storitev, ter ta orodja in metodologije tudi dejavno uporabljajo, in podpirajo trajnostne zdravstvene sisteme;

36.

v okviru svojih nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za digitalno zdravje:

—

zagotovijo ustrezna digitalna orodja za upravljanje osebnih zdravstvenih informacij, ki bodo državljanom skladno z načeli iz splošne uredbe o varstvu podatkov omogočala dostop do lastnih zdravstvenih podatkov in njihovo uporabo ter po potrebi omogočala varno izmenjavo zdravstvenih podatkov in združevanje podatkov, ki jih sporoči uporabnik, z zdravstvenimi podatki;

—

izvajajo ukrepe za boljšo primerljivost, točnost in zanesljivost zdravstvenih podatkov, spodbujajo uporabo zdravstvenih podatkov za bolj pregledne in v bolnika usmerjene zdravstvene sisteme, osredotočene na zdravstvene rezultate ter zdravstveno politiko in odločanje, temelječa na dokazih, ter spodbujajo podatkovno vodene inovacije;

—

pregledajo, kjer je primerno in ustrezno, obstoječe nacionalne pravne in upravne okvire, da se odpravijo prepreke za izmenjavo podatkov na splošno in njihovo izmenjavo med zdravstvenimi delavci zaradi varnosti in kontinuitete oskrbe ter da se omogoči uporaba zdravstvenih podatkov v raziskovalne in inovacijske namene, ob doslednem spoštovanju zahtev glede varstva podatkov;

—

na eni strani izvajajo ukrepe za izboljšanje digitalnih spretnosti državljanov in zdravstvenih delavcev, med drugim tako, da zdravstvenim delavcem zagotovijo usposabljanja o uporabi digitalnih orodij, ter na drugi sodelujejo z državljani in civilno družbo, da bi javnost pridobila zaupanje v izmenjavo podatkov v dobro zdravja ter ji bila naklonjena;

37.

vzpostavijo trdne in zanesljive okvire upravljanja z zdravstvenimi podatki, skladno s priporočilom OECD za upravljanje z zdravstvenimi podatki (27), da se zagotovita zasebnost in celovitost zdravstvenih podatkov;

38.

sodelujejo, da bi hitreje dosegli konvergenco, ki je potrebna v regulativnih in upravljavskih pristopih za uporabo zdravstvenih podatkov v raziskovalne in inovacijske namene, in v ta namen opredelijo in spodbujajo najboljše prakse pri uporabi primernih varoval v zvezi z varstvom podatkov in upravljanju zdravstvenih podatkov v Uniji ter po potrebi sodelujejo z organi, pristojnimi za varstvo podatkov, na primer v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov, predvidenim s splošno uredbo o varstvu podatkov;

39.

pri pobudah čezmejne narave, ki bi lahko bistveno vplivale na uvajanje digitalnih rešitev na področju zdravja, sodelujejo z drugimi državami članicami na regionalni, dvostranski ali večstranski ravni, po potrebi pa tudi z drugimi deležniki.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ

40.

sodelujejo, zlasti v okviru mreže e-zdravje, da bi vzpostavile interoperabilne in uporabniku prijazne sisteme zdravstvenih informacij, ki bodo omogočali povezljivost osebnih zdravstvenih naprav ter boljšo interakcijo med ponudniki zdravstvenih storitev in storitev oskrbe na eni strani in bolniki na drugi, pa tudi boljšo izmenjavo informacij med njimi;

41.

nadaljujejo in racionalizirajo tekoče delo v zvezi s standardi in interoperabilnostjo e-zdravja in v ta namen nadalje razvijajo in širijo evropski okvir za interoperabilnost e-zdravja (28); spodbujajo naj tudi uporabo mednarodnih in odprtih standardov, da se preprečijo lastniške rešitve (29), ki ustvarjajo vezanost na ponudnika, kar zvišuje stroške za razvoj in vzdrževanje IT, in se zavzamejo za izmenjavo informacij o modelih upravljanja, da se okrepi skladnost s standardi;

42.

spodbujajo uporabo skupnih podatkovnih struktur, sistemov kodiranja in terminologij, pa tudi skupnih standardov za merjenje kliničnih rezultatov in rezultatov, ki jih sporoči bolnik, da bi izboljšali semantično interoperabilnost, kakovost in primerljivost podatkov;

43.

okrepijo ukrepe za večjo varnost podatkov ter v ta namen spodbujajo razvoj in uporabo tehnologij za večjo zasebnost in vgrajene zasebnosti, izmenjujejo informacije o razpoložljivih tehničnih orodjih in metodologijah za varno podatkovno izmenjavo med pooblaščenimi posamezniki in organizacijami, pa tudi za upravljanje osebnih zdravstvenih podatkov;

44.

izmenjujejo izkušnje in prenesejo dobre prakse in razvijajo skupne pristope za zagotavljanje varnosti, kakovosti, zaščite in interoperabilnosti mobilnih zdravstvenih orodij in aplikacij ter pri tem zagotavljajo ustrezna varovala, ki bodo povečala zaupanje v uvajanje teh rešitev in podporo takemu uvajanju, kar bo omogočilo boljšo promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in upravljanje kroničnih bolezni, pri tem pa upoštevajo veljavno zakonodajo o medicinskih pripomočkih, kjer je to ustrezno;

45.

si še naprej prizadevajo za uspešno izvajanje evropske infrastrukture digitalnih storitev e-zdravja (eHDSI) in preučijo razširitev področja uporabe čezmejne izmenjave zdravstvenih podatkov, da bi podprli izmenjavo elektronskih zdravstvenih datotek, dostopnih državljanom prek meja, in sicer z opredelitvijo in analizo novih primerov uporabe, ki podpirajo čezmejno zdravstveno varstvo in prispevajo h kontinuiteti oskrbe;

46.

gradijo na obstoječih pobudah v okviru strategije za enotni digitalni trg, kot so evropska pobuda za računalništvo v oblaku (30), EuroHPC (31) in evropski oblak za odprto znanost, in sodelujejo, da bi izboljšale dostop do večjih evropskih zbirk podatkov, longitudinalnih podatkov in vrhunske infrastrukture visoko zmogljivega računalništva za obdelavo podatkov za namene zdravstvenih raziskav in inovacij, ter ob tem zagotavljajo visoko stopnjo varstva podatkov;

47.

razmislijo, gradeč na obstoječih nacionalnih pobudah in pobudah EU, pa tudi javno-zasebnih partnerstvih (32), tako o vzpostavitvi decentraliziranih podatkovnih mrež in skupnih platform, da bi se omogočila vključevanje in analiza podatkov v varnem okolju, s čimer bi se izognili nepotrebni hrambi podatkov v centralnem odložišču Unije, kot tudi o podpori obsežnih čezmejnih izvedbenih projektov, denimo na področju personalizirane medicine, vključno z genomsko medicino;

48.

še naprej sodelujejo na področju skupnih bolezenskih registrov in platform, kot sta evropska platforma za registracijo redkih bolezni in zbirka podatkov Orphanet (33), ki sta ključni interoperabilnostni orodji za raziskave redkih bolezni;

49.

sodelujejo, da bi izboljšale podatkovno infrastrukturo, analitiko in podporo odločanju za predvidevanje, preprečevanje in nadzor resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje;

50.

bolje izkoristijo mehanizme financiranja Unije, kot so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) (34), strukturni skladi EU, Instrument za povezovanje Evrope in Obzorje 2020 (35), da bi podprle obsežno uvajanje digitalnega zdravja, in sicer z izboljšanjem sinergij v stroškovno učinkoviti uporabi sredstev EU in nacionalnih sredstev ter določitvijo skupnih prednostnih nalog in naložbenih potreb; razvijejo naj tudi ustrezne mehanizme financiranja in spodbude za podporo interoperabilnosti infrastrukture digitalnega zdravja;

51.

Razmislijo o tem, da bi se dogovorile o skupnih merilih in kazalnikih, ki bi jih države članice lahko uporabljale za spremljanje napredka pri uvajanju digitalnega zdravja in ocenjevanje učinka digitalnih rešitev, ob upoštevanju obstoječih okvirov (36).

POZIVA KOMISIJO, NAJ

52.

z zbiranjem in ocenjevanjem dobrih praks in dokazov, ki govorijo v prid prenosu teh praks, in dviganjem ozaveščenosti o digitalnem zdravju še naprej podpira prizadevanja držav članic;

53.

podpre izvajanje obstoječe zakonodaje EU o varstvu podatkov, elektronski identifikaciji in varnosti informacij v zdravstvenem sektorju, med drugim z opredelitvijo dobrih praks in zagotavljanjem lažje izmenjave informacij med državami članicami, da bi se olajšala čezmejna izmenjava podatkov in upoštevale posebne potrebe in zahteve zdravstvenega sektorja, ter ob tem v celoti spoštuje pristojnosti držav članic;

54.

še naprej podpira širitev evropske infrastrukture digitalnih storitev e-zdravja na vse države članice in uveljavlja nove čezmejne storitve ter se ob tem še okrepi obstoječa prizadevanja za premostitev tehničnih, semantičnih in pravnih izzivov in za zagotavljanje doslednosti med različnimi infrastrukturami IT, zlasti eHDSI in namensko platformo IT evropskih referenčnih mrež;

55.

še naprej podpira raziskave in inovacije na področju digitalnega zdravja in zagotavlja podporo znanstvenim institucijam in inovativnim podjetjem, ki razvijajo digitalne rešitve, zlasti malim in srednjim podjetjem;

56.

podpira države članice pri razvoju in uvajanju interoperabilne nacionalne infrastrukture za izmenjavo zdravstvenih podatkov, pri čemer naj se zlasti osredotoči na modele primarne in celostne oskrbe, ki omogočajo zagotavljanje učinkovitih in visokokakovostnih zdravstvenih storitev, in na uvajanje storitev za čezmejno izmenjavo podatkov v okviru eHDSI na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

57.

še naprej podpira vseevropska javno-zasebna partnerstva in sodelovanje deležnikov, kot je evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje, katerega namen je okrepiti vlogo državljanov in zagotoviti lažje izvajanje digitalnega enotnega trga na področju digitalnega zdravja in oskrbe.

(1) Glej: Sklepi Sveta: na poti k sodobnim, odzivnim in vzdržnim zdravstvenim sistemom z dne 6. junija 2011 (UL C 202, 8.7.2011, str. 10); Sklepi sveta o razmisleku o sodobnih, odzivnih in vzdržnih zdravstvenih sistemih z dne 10. decembra 2013 (UL C 376, 21.12.2013, str. 3); Sklepi sveta o gospodarski krizi in zdravstvenem varstvu z dne 20. junija 2014 (UL C 217, 10.7.2014, str. 2.); Sklepi Sveta o personalizirani medicini za bolnike, sprejeti 7. decembra 2015 (UL C 421, 17.12.2015, str. 2).

(2) UL C 302, 12.12.2009, str. 12.

(3) Dok. P8_TA(2015)0197.

(4) Dok. COM(2015) 192 final.

(5) Dok. COM(2016) 179 final.

(6) Dok. COM(2012) 736 final.

(7) Dok. P7_TA-PROV(2014)0010.

(8) Dok. COM(2014) 215 final.

(9) Big Data for Advancing Dementia Research. An Evaluation of Data Sharing Practices in Research on Age-related Neurodegenerative Diseases

(10) Data-driven Innovation for Growth and Well-being, oktober 2015, OECD.

(11) Benchmarking Deployment of eHealth among General Practitioners 2013 (SMART 2011/0033)

(12) Iz Posebnega Eurobarometra 460 z naslovom Percepcija vpliva digitalizacije in avtomatizacije na vsakdanje življenje („Attitudes towards the impact of digitisation and automation on daily life“) (2017) je razvidno, da si več kot polovica vprašanih želi spletnega dostopa do svojih medicinskih in zdravstvenih datotek (52 %), sedem od desetih vprašanih (70 %) pa bi bilo pripravljenih svoje zdravstvene podatke in podatke o osebnem počutju deliti z drugimi. Z veliko verjetnostjo bi svoje podatke delili s svojim zdravnikom ali zdravstvenim delavcem (65 %).

(13) Improving Health Sector Efficiency. The role of Information and Communication Technologies (OECD, 2010)

(14) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(15) Kot je določeno v Sklepu št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).

(16) UREDBA (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(17) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (direktiva o varnosti omrežij in informacij) (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(18) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (uredba eIDAS) (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(19) From innovation to implementation – eHealth in the WHO European Region (2016, WHO)

(20) Pregled nacionalnega prava o elektronskih zdravstvenih datotekah v državah članica EU („Overview of the national laws on electronic health records in the EU Member States“) (2014)

(21) Glej https://ec.europa.eu/health/ehealth/policy/network_sl.

(22) Glej https://ec.europa.eu/cefdigital/wiki/display/CEFDSIS/eHealth+2.0.

(23) Vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(24) https://ec.europa.eu/health/ern/policy_en

(25) Glej sporočilo Komisije o izvajanju Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje z dne 29. februarja 2012 (COM(2012) 83 final) in evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje https://ec.europa.eu/eip/ageing/home_en.

(26) Sporočilo Komisije o vmesnem pregledu izvajanja strategije za enotni digitalni trg: Povezani enotni digitalni trg za vse (COM(2017) 228 final)

(27) Sprejeto na srečanju ministrov za zdravje OECD 17. januarja 2017.

(28) Izpopolnjen okvir za interoperabilnost e-zdravja („Refined eHealth Interoperability Framework“), ki ga je mreža e-zdravje sprejela novembra 2015.

(29) Glej Sporočilo Komisije „Proti vezanosti na ponudnika: vzpostavitev odprtih sistemov IKT z boljšo uporabo standardov pri javnem naročanju“, sprejeto dne 25. junija 2013 (COM(2013) 455 final).

(30) Sporočilo Komisije Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi, sprejeto 19. aprila 2016 (COM(2016) 178 final).

(31) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/eu-ministers-commit-digitising-europe-high-performance-computing-power

(32) Kot je program IMI2 Big Data for Better Outcomes (http://www.imi.europa.eu/), BBMRI ERIC (http://www.bbmri-eric.eu/) in drugi.

(33) www.epirare.eu/ www.orpha.net

(34) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(35) Glej http://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en.

(36) Glej Okvir EIP za spremljanje in oceno dejavnega in zdravega staranja („Monitoring and Assessment Framework for the EIP on Active and Healthy Ageing (MAFEIP)“ https://ec.europa.eu/jrc/en/mafeip in poročilo Nordijskega ministrskega sveta „Nordic eHealth Benchmarking“.

21.12.2017

Uradni list Evropske unije

C 440/12

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1)

HeidelbergCement/Schwenk/Cemex Hungary/Cemex Croatia

(M.7878)

(2017/C 440/08)

(1)

Komisija je 5. septembra 2016 prejela priglasitev koncentracije (v nadaljnjem besedilu: predlagana transakcija) v skladu s členom 4 uredbe o združitvah (2), s katero podjetji HeidelbergCement (3) in Schwenk (4) (v nadaljnjem besedilu: priglasiteljici) preko skupnega podjetja pod skupnim nadzorom DDC (5), z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah skupni nadzor nad celotnima podjetjema Cemex Hungary (6) in Cemex Croatia (7).

(2)	Komisija je 22. junija 2016 v skladu s členom 4(4) uredbe o združitvah posredovala oceno učinkov na upoštevnih trgih na Madžarskem, ki jih bo proučil madžarski organ za konkurenco.

(3)	Komisija je 10. oktobra 2016 uvedla postopek na podlagi člena 6(1)(c) uredbe o združitvah (8).

(4)

Komisija je 12. decembra 2016 sprejela obvestilo o nasprotovanju, v katerem je zavzela predhodno stališče, da bi prevzem podjetja Cemex Croatia s strani podjetij HeidelbergCement in Schwenk bistveno oviral učinkovito konkurenco na trgih za sivi cement v krožnih ali prilagojenih zajetih območjih 250 km okrog tovarne cementa Cemex v Splitu/Hrvaška. V skladu z obvestilom o nasprotovanju bi predlagana transakcija ustvarila prevladujoč položaj, kar bi povzročilo neusklajene učinke zaradi visokih skupnih tržnih deležev in verjetno zvišanje cen kot posledico odprave konkurence med družbama HeidelbergCement/DDC in Cemex in nezadostne preostale konkurence. Obvestilo o nasprotovanju je bilo podjetjema HeidelbergCement in Schwenk poslano 13. decembra 2016.

(5)

Priglasiteljicama je bil odobren dostop do dokumentacije 13., 14. in 15. decembra 2016 (predaja zgoščenke in v varni sobi s kvantitativnimi in kvalitativnimi podatki), do 3. januarja 2017 pa sta imeli čas za odgovor na obvestilo o nasprotovanju. Poznejši dostop do dokumentacije (s predajo zgoščenke ali šifriranim e-poštnim obrazcem) je bil zagotovljen 26. januarja 2017, 20. februarja 2017, 28. februarja 2017, 16. marca 2017 in 22. marca 2017.

(6)	Podjetje Cemex je svoje pripombe k obvestilu o nasprotovanju poslalo 2. januarja 2017 in priglasiteljici sta se na obvestilo o nasprotovanju odzvali 3. januarja 2017. Vsi so zaprosili za ustno zaslišanje.

(7)	Formalno ustno zaslišanje je potekalo 11. januarja 2017.

(8)

Komisija je 18. januarja 2017 v skladu s členom 10(3) uredbe o združitvah rok za pregled predlagane transakcije podaljšala za pet delovnih dni. Rok je bil dodatno podaljšan dvakrat, vsakič za 15 delovnih dni: dne 26. januarja 2017, potem ko sta priglasiteljici predložili zaveze, ki so samodejno sprožile podaljšanje v skladu z zadnjim stavkom prvega odstavka člena 10(3) in ponovno 14. februarja 2017 z drugim sklepom na podlagi tretjega stavka drugega odstavka navedenega člena 10(3), da bi Komisiji omogočili pregled dodatnih dokazov, ki sta jih priglasiteljici predložili 9. februarja 2017.

(9)

Komisija je dne 25. januarja 2017 priglasiteljicama poslala dopis o dejstvih, v katerem ju je obvestila o predhodno obstoječih dokazih, ki niso bili izrecno navedeni v dopisu o dejstvih, vendar po nadaljnji analizi dokumentacije Komisija meni, da so pomembni za utemeljitev njenih trditev, in dodatnih dokazih, ki so bili Komisiji predloženi po sprejetju dopisa o dejstvih. Priglasiteljici sta pisne pripombe k temu dopisu o dejstvih predložili 1., 2. in 3. februarja 2017. Cemex je 31. januarja 2017 predložil pisne pripombe na dopis o dejstvih.

(10)

V svojih pripombah k dopisu o dejstvih priglasiteljici in družba Cemex trdijo, da se dopis o dejstvih lahko uporabi le za seznanjenje strank z novimi dokazi, pridobljenimi po sprejetju obvestila o nasprotovanju, ne pa za predložitev dodatnih dokazov, ki so bili že na voljo v času obvestila o nasprotovanju. Vse ostalo bi delno odvzelo namen ustnega zaslišanja, saj bi skupini, ki se ukvarja z zadevo, omogočalo, da dokaze zadrži do konca ustnega zaslišanja. Za odpravo te domnevne težave sta priglasiteljici zahtevali dodatno ustno zaslišanje.

(11)

Zahtevo priglasiteljic za dodatno ustno zaslišanje sem zavrnil. Člen 14(1) in (2) Uredbe (ES) št. 802/2004 (9) določa le pravico do zahteve za formalno ustno zaslišanje v pisnih pripombah k obvestilu o nasprotovanju in ne v pripombah k dopisu o dejstvih (10). Iz besedila dopisa o dejstvih, ki vsak dokaz povezuje s posameznimi razdelki in odstavki obvestila o nasprotovanju, je jasno, da ta dopis o dejstvih ne vsebuje nobenih novih ugovorov v primerjavi s tistimi, ki so že v obvestilu o nasprotovanju, ampak navaja zgolj nadaljnje dokaze, ki podpirajo enake ugovore. Dejstvo, da so bili nekateri dodatni dokazi že v dokumentaciji v času izdaje obvestila o nasprotovanju, ni bistveno, saj je ustrezno merilo za razlikovanje med dodatnim obvestilom o nasprotovanju in dopisom o dejstvih to, ali so bili navedeni novi ugovori ali ne. Ni dokazov, da bi skupina, ki se ukvarja z zadevo, namerno zadržala dokaze do konca ustnega zaslišanja z namenom, da bi mu odvzela pomen.

(12)	Priglasiteljici sta 26. januarja 2017 predložili zaveze v skladu s členom 8(2) uredbe o združitvah, katerih tržno preverjanje je potekalo od 1. do 6. februarja 2017 (v nadaljnjem besedilu: zaveze).

(13)

V osnutku sklepa Komisija meni, da bi predlagana transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na znatnem delu notranjega trga v smislu člena 2 uredbe o združitvah zaradi neusklajenih učinkov, kar bi lahko pomenilo oblikovanje prevladujočega položaja na trgih za sivi cement v krožnih ali spremenljivih zajetih območjih 250 km okrog tovarne cementa Cemex v Splitu/Hrvaška, in da zaveze ne odpravljajo pomislekov glede konkurence v celoti in zato niso zadostne, da bi bila koncentracija združljiva z notranjim trgom. V skladu s členom 8 uredbe o združitvah se zato z osnutkom sklepa transakcija razglaša za nezdružljivo z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP.

(14)	V skladu s členom 16(1) Sklepa 2011/695/EU sem pregledal osnutek sklepa in zaključil, da se nanaša samo na ugovore, v zvezi s katerimi so imeli pogodbenici in Cemex priložnost izraziti svoja stališča.

(15)	Glede na navedeno menim, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic strani v postopku v tej zadevi spoštovano.

Bruselj, 30. marca 2017

Wouter WILS

(1) V skladu s členoma 16 in 17 Sklepa predsednika Evropske komisije 2011/695/EU z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 275, 20.10.2011, str. 29) (v nadaljnjem besedilu: Sklep 2011/695/EU).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1) (uredba o združitvah).

(3) HeidelbergCement AG.

(4) Schwenk Zement KG.

(5) Duna-Dráva Cement Kft.

(6) Cemex Hungária Építőanyagok Kft.

(7) Cemex Hrvatska dd., del podjetja Cemex España, S.A, holdinga evropskih hčerinskih družb podjetja Cemex SAB de CV (v nadaljnjem besedilu: Cemex).

(8) Podjetji HeidelbergCement in Schwenk sta zoper to odločbo vložili ničnostno tožbo, ki je trenutno v obravnavi pri Splošnem sodišču (primera T-902/16 in T-907/16).

(9) Uredba Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju uredbe o združitvah (UL L 133, 30.4.2004, str. 1) (izvedbena uredba o združitvah).

(10) Glej po analogiji sodbo z dne 20. marca 2002 v zadevi T-23/99, LR af 1998 A/S proti Komisiji, EU:T:2002:75, točke 186–195.

21.12.2017

Uradni list Evropske unije

C 440/14

Povzetek Sklepa Komisije

z dne 5. aprila 2017

o nezdružljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva M.7878 – HeidelbergCement/Schwenk/Cemex Hungary/Cemex Croatia)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 1650)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2017/C 440/09)

Komisija je 5. aprila 2017 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(3) navedene uredbe sprejela sklep glede združitve. Različica celotnega sklepa, ki ni zaupna (po potrebi morda v začasni različici), je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html.

I. STRANKE IN POSTOPEK

(1)

Komisija je 5. septembra 2016 prejela priglasitev (2) predlagane koncentracije v skladu s členom 4 uredbe o združitvah, s katero sta podjetji HeidelbergCement AG („HeidelbergCement“, Nemčija) in Schwenk Zement KG („Schwenk“, Nemčija) prek skupnega podjetja Duna-Dráva Cement Kft. („DDC“), ki ga skupaj nadzorujeta, z nakupom delnic („transakcija“) (3) pridobili skupni nadzor v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah nad celotnima podjetjema Cemex Hungária Építőanyagok Kft („Cemex Madžarska“) in Cemex Hrvatska dd („Cemex Hrvaška“), ki sta obe del skupine Cemex, S.A.B. de C.V („skupina Cemex“).

(2)

Prodajalec, ciljni družbi in kupca vsi delujejo v proizvodnji in distribuciji gradbenih materialov, zlasti cementa, agregatov, sveže betonske mešanice in drugih zadevnih proizvodov.

(3)

HeidelbergCement je nemški proizvajalec, ki trgovske dejavnosti izvaja po vsem svetu, in sicer v več kot 40 državah.

(4)

Schwenk je družinska komanditna družba, katere poslovanje je osredotočeno na Nemčijo, dejavna pa je tudi v Srednji in Vzhodni Evropi.

(5)

DDC je polno delujoče skupno podjetje, ki ga imata v enakih deležih v lasti HeidelbergCement in Schwenk, ki nad njim izvajata tudi skupni nadzor. Podjetje Schwenk je dejavno na Madžarskem, Hrvaškem in v delih Zahodnega Balkana (tj. v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji, Črni gori in Albaniji, kar bo v nadaljnjem besedilu skupno imenovano: širša regija). DDC zunaj Madžarske upravlja eno cementarno in enajst tovarn svežih betonskih mešanic.

(6)

Skupina Cemex je globalna družba za proizvodnjo gradbenih materialov, ki ima sedež v Mehiki, dejavna pa je po vsem svetu. Podjetje Cemex Madžarska je dejavno predvsem pri proizvodnji in prodaji svežih betonskih mešanic, ki se prodajajo le na Madžarskem. Podjetje Cemex Hrvaška je dejavno pri proizvodnji in distribuciji sivega cementa, svežih betonskih mešanic, klinkerja in agregatov. Dejavnosti podjetja Cemex Hrvaška se poleg izvoza v Severno Afriko in na Bližnji vzhod osredotočajo predvsem na Hrvaško in širšo regijo, dobavlja pa tudi v Italijo, Slovenijo in na Malto. Podjetje Cemex Hrvaška ima na Hrvaškem tri cementarne in upravlja štiri prodajne terminale.

(7)

Na podlagi okvirnega sporazuma z družbo Rohrdorfer Baustoffe Austria AG (ki naj bi pridobila družbo Cemex Avstrija, matično družbo podjetja Cemex Madžarska), podjetji HeidelbergCement in Schwenk prek DDC pridobita družbi Cemex Madžarska in Cemex Hrvaška:

(8)

Podjetje DDC bi na podlagi kupoprodajnega sporazuma, podpisanega 11. avgusta 2015, od skupine Cemex pridobilo 100 % delnic v podjetju Cemex Hrvaška.

(9)

V vzporedni transakciji bi podjetje DDC od družbe Rohrdorfer Baustoffe Austria AG pridobilo 100 % delnic v podjetju Cemex Madžarska.

(10)

Pridobitev podjetij Cemex Hrvaška in Cemex Madžarska s strani podjetja DDC bi se morala šteti kot ena koncentracija v smislu uredbe o združitvah. Ekonomska realnost sporazumov je, da podjetje DDC pridobi nadzor nad podjetjema Cemex Madžarska in Cemex Hrvaška. Podjetje DDC je poskušalo podjetji Cemex Madžarska in Cemex Hrvaška pridobiti hkrati, pri čemer sta pridobitvi povezani prek okvirnega sporazuma med družbama Rohrdorfer in DDC.

(11)

Transakcija torej zajema pridobitev skupnega nadzora nad podjetjema Cemex Madžarska in Cemex Hrvaška s strani družb HeidelbergCement in Schwenk (prek DDC) z nakupom delnic. Transakcija zato pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah.

II. POSTOPEK

(12)

Transakcija je bila napovedana 12. avgusta 2015, Komisiji pa je bila priglašena 5. septembra 2016.

(13)

Komisija je 22. junija 2016, torej še pred priglasitvijo, v skladu s členom 4(4) uredbe o združitvah oceno učinkov na upoštevnih trgih na Madžarskem predložila v proučitev madžarskemu organu za konkurenco. Predložitev je bila izvedena na podlagi obrazložene vloge strank, ki priglašata koncentracijo, z dne 25. maja 2016, s katero sta zahtevali delno predložitev Madžarski. Niti stranki, ki priglašata koncentracijo, niti nobena od držav članic ni prejela zahteve za predložitev kakšnega drugega dela transakcije v skladu s členoma 4 ali 9 uredbe o združitvah.

(14)

Komisija je po prvi fazi preiskave ugotovila, da transakcija vzbuja resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom, zato je 10. oktobra 2016 sprejela sklep o uvedbi postopka druge faze preiskave na podlagi člena 6(1)(c) uredbe o združitvah.

(15)

Komisija je 12. decembra 2016 na podlagi druge faze preiskave, v kateri je dopolnila ugotovitve prvotne preiskave, izdala obvestilo o nasprotovanju.

(16)

Stranki, ki priglašata koncentracijo, sta 26. januarja 2017 ponudili izpolnitev obveznosti v skladu s členom 8(2) uredbe o združitvah, da bi tako odpravili bistvene ovire za učinkovito konkurenco zaradi transakcije.

(17)

Svetovalni odbor za koncentracije je 21. marca 2017 razpravljal o osnutku sklepa in izdal pozitivno mnenje. Pooblaščenec za zaslišanje je v poročilu, ki ga je predložil 30. marca 2017, podal pozitivno mnenje o postopku.

III. RAZSEŽNOST EU

(18)

Komisija je kljub temu, da je transakcija izvedena prek DDC, ki je polno delujoče skupno podjetje, sklenila, da sta podjetji HeidelbergCement in Schwenk zaradi svoje bistvene vpletenosti v začetek, organizacijo in financiranje transakcije dejanska akterja v ozadju transakcije in s tem „udeleženi podjetji“ na strani pridobitelja.

(19)

Uporabljeni pravni standard je določen v odstavku 147 Prečiščenega obvestila Komisije o pravni pristojnosti (4):

„146.

Kadar prevzem izpelje polno delujoče skupno podjetje, ki ima zgoraj predstavljene značilnosti in že deluje na istem trgu, bo Komisija za udeleženi podjetji običajno štela skupno podjetje samo in ciljno podjetje (in ne matičnih družb skupnega podjetja).

147.

Nasprotno pa, kadar se skupno podjetje lahko šteje zgolj za posrednika pri prevzemu s strani matičnih družb, Komisija za udeležena podjetja šteje vsako od matičnih družb, in ne skupnega podjetja, ter ciljno podjetje. Tak primer je zlasti, kadar se skupno podjetje ustanovi posebej zaradi prevzema ciljnega podjetja, kadar skupno podjetje še ni začelo delovati, kadar obstoječe skupno podjetje ni polno delujoče, kakor je navedeno zgoraj, ali kadar je skupno podjetje združenje podjetij. Enako velja takrat, kadar so elementi, ki kažejo, da so v ozadju matične družbe dejansko pravi akterji operacije. Ti elementi lahko vključujejo bistveno vpletenost samih matičnih družb v začetek, organizacijo in financiranje dejavnosti. V takih primerih se matične družbe štejejo za udeležena podjetja.“

(20)

Komisija je na podlagi analize vlog in notranjih dokumentov strank ugotovila naslednje.

(21)

Transakcijo sta začeli podjetji HeidelbergCement in Schwenk, ki sta jo opredelili kot privlačno poslovno priložnost in se odločili, naj bo DDC pridobitelj.

(22)

Podjetje HeidelbergCement in skupina Cemex sta 5. maja 2015 vzpostavila stike na visoki ravni. Naslednjega dne so predstavniki podjetja HeidelbergCement in skupine Cemex začeli pogovore o transakciji. Podjetje HeidelbergCement se je 6. maja 2015 že odločilo, da bo predložilo okvirno ponudbo, in je družbo Schwenk prosilo za soglasje za nadaljevanje postopka ter je to tudi dobilo. Istega dne je bil organiziran sestanek, ki so se ga udeležili le zaposleni podjetja HeidelbergCement in na katerem je bilo odločeno, da se ustanovi usmerjevalni odbor, ki mu bo predsedoval zaposleni podjetja HeidelbergCement in v katerem bosta kot člana sodelovala dva zaposlena podjetja DDC. Med zaposlenimi podjetja HeidelbergCement je bil imenovan in izbran tudi projektni vodja transakcije, v celoti odgovoren za njeno načrtovanje in izvedbo. Nato je podjetje HeidelbergCement 7. maja 2015 podjetje DDC obvestilo o različnih odločitvah, ki jih je sprejelo glede načrtovanja transakcije.

(23)

Podjetje HeidelbergCement je transakcijo organiziralo, saj je razvilo študijo primera in strukturo transakcije, pripravilo oceno posla in vodilo končna pogajanja s skupino Cemex. Podjetje HeidelbergCement je podjetje Schwenk redno obveščalo o organizaciji transakcije, slednje pa ni nikoli na noben način nasprotovalo vlogi podjetja HeidelbergCement, medtem ko je podjetje DDC strogo upoštevalo odločitve, ki jih je sprejelo podjetje HeidelbergCement.

(24)

Podjetji HeidelbergCement in Schwenk sta oblikovali financiranje in zadevno korporativno strukturo transakcije. Podjetje HeidelbergCement je odločilo, kateri subjekt naj vzame posojila, ali naj se za to ustanovi nov subjekt, katera družba naj bo neposredni pridobitelj, kapital katerih družb naj se poveča in ali bo moralo podjetje HeidelbergCement zagotoviti več sredstev prek svoje odvisne družbe DDC. Podjetje Schwenk je bilo pripravljeno dati enostransko posojilo, da za zavarovanje financiranja s strani podjetja DDC ne bi bilo treba izdati garancij bankam. Poleg tega je podjetje HeidelbergCement izbralo banke, s katerimi je treba vzpostaviti stik, najelo svetovalna podjetja za finančni skrbni pregled in sprejemalo odločitve o porazdelitvi ravni terjatev. Podjetje HeidelbergCement se je s skupino Cemex tudi dogovorilo o končni nakupni ceni.

(25)

Vključenost podjetja Schwenk v transakcijo ni bila omejena na vlogo delničarja, ki izvršuje svoje obvezne pravice v skupnem podjetju. Strinjalo se je s transakcijo, zahtevalo in prejemalo tedenske informacije o napredku ter bilo vključeno v zadeve splošnega strateškega pomena, prav tako pa tudi v podrobnosti izvedbe transakcije, vključno s članstvom v usmerjevalnem odboru za integracijo transakcije. Komisija meni, da vprašanje, ali je bilo podjetje Schwenk v transakcijo vključeno v drugačnem obsegu kot podjetje HeidelbergCement, ni pravno pomembno, saj sta lahko dve matični družbi skupnega podjetja pomembno vključeni v koncentracijo na različne načine.

(26)

Iz tega sledi, da ima transakcija razsežnost Unije v smislu člena 1 uredbe o združitvah, saj udeležena podjetja HeidelbergCement, Schwenk, Cemex Madžarska in Cemex Hrvaška na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kakor 5 000 milijonov EUR skupnega prometa, skupni promet na trgu Unije vsakega od obeh podjetij HeidelbergCement in Schwenk pa presega 250 milijonov EUR, pri čemer ne ustvarita več kakor dve tretjini svojega skupnega prometa na trgu Unije v eni in isti državi članici.

IV. UPOŠTEVNI TRGI

(27)

Komisija je izrazila nestrinjanje glede učinkov transakcije na ponudbo sivega cementa na prilagojenem prispevnem območju, do 250 km oddaljenem od tovarne podjetja Cemex Hrvaška v Splitu. Upoštevni proizvodni in geografski trgi so opredeljeni, kot sledi.

a. Proizvodni trg: Sivi cement

(28)

Komisija meni, da je mogoče natančno nadaljnjo segmentacijo trga sivega cementa (razsuti cement ali cement v vrečah, različne vrste in kategorije cementa) pustiti odprto, saj bo transakcija precej ovirala učinkovito konkurenco na podlagi vseh verjetnih opredelitev proizvodnega trga.

(29)

V presoji konkurenčnosti pa je upoštevano: (i) dejstvo, da razsuti cement predstavlja 70 % prodaje na Hrvaškem; (ii) dejstvo, da lahko nekateri dobavitelji iz logističnih razlogov dobavljajo le cement v vrečah; (iii) razlikovanje dobaviteljev glede na kategorije cementa in (iv) poseben pomen vrste cementa CEM II na Hrvaškem.

b. Geografski trg: Prilagojeno prispevno območje okrogle oblike okrog cementarn strank

(30)

Sivi cement je težek in neroden proizvod z dokaj nizko vrednostjo, kar omejuje razdaljo, do katere ga je še gospodarno prevažati. V skladu s tem se konkurenčni pogoji odjemalcev na različnih lokacijah postopno spreminjajo. Komisija je v preteklosti upoštevne geografske trge opredelila kot prispevna območja okrogle oblike okrog proizvodnih tovarn.

(31)

Komisija meni, da je v obravnavanem primeru ustrezen polmer prispevnega območja okrog tovarn strank 250 km geodetske linije. Ta sklep temelji na podatkih strank in drugih dobaviteljev glede dobavnih razdalj na Hrvaškem po cesti in železnici. Komisija je prav tako nadalje opredelila 250-kilometrsko prispevno območje okrog tovarne skupine Cemex v Splitu, da bi upoštevala posebne dobavne razdalje do posameznih odjemalcev in dejanske razmere v cestnem omrežju v različnih delih prispevnih območij. Na podlagi navedenega prilagojenega pristopa je prispevno območje okrog tovarne v Splitu opredeljeno kot območje, oddaljeno 359 km po cesti, s čimer je izvzeta predvsem Slavonija (v severovzhodnem delu Hrvaške), kjer skupina Cemex zaradi potovalne razdalje dosega omejeno prodajo.

(32)

Komisija je sklenila, da se lahko pusti odprto vprašanje, ali je treba upoštevni trg opredeliti kot: (i) prispevno območje, do 250 km oddaljeno od tovarn strank, ali (ii) prilagojeno prispevno območje, do 250 km oddaljeno od tovarn strank, upoštevajoč, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na podlagi obeh alternativnih opredelitev trga. Komisija je sklenila tudi, da se lahko pusti odprto vprašanje, ali naj navedeni alternativni opredelitvi trga zajemata območja, ki ne spadajo v EGP (zlasti Bosno in Hercegovino), saj se presoja konkurenčnosti v vsakem primeru osredotoča le na dele upoštevnih trgov, ki so v EGP.

V. PRESOJA KONKURENČNOSTI

(33)

Komisija je sklenila, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco prek neusklajenih učinkov, kar bi zlasti lahko pomenilo nastanek prevladujočega položaja na prilagojenem prispevnem območju, do 250 km oddaljenem od tovarne podjetja Cemex Hrvaška v Splitu.

(34)

Ta ugotovitev temelji na naslednjih elementih.

a. Skupni tržni delež strank bo velik, prav tako bo veliko povečanje tržnega deleža na trgih

(35)

Skupni prodajni tržni deleži strank na prilagojenem prispevnem območju Splita znašajo [50–60] % (Cemex: [20–30]–[40–50] %; DDC: [10–20]–[20–30] %; ITC ([del podjetja HeidelbergCement):]: [0–5] %), na prispevnem območju, oddaljenem do 250 km, pa [40–50] % (Cemex: [20–30]–[30–40] %; DDC: [10–20]–[20–30] %; ITC: [0–5] %). Če pa se na navedenih trgih upošteva še tovarna podjetja DDC v mestu Kakanj, znašajo skupni tržni deleži [40–50]–[60–70] % (Cemex: [20–30]–[40–50] %; DDC: [10–20]–[20–30] %; ITC: [0–5] %). Delež največjega preostalega konkurenta, družbe LafargeHolcim, znaša [10–20]–[20–30] %, delež družbe Nexe, preostalega domačega proizvajalca, pa [5–10] %.

(36)

Skupni deleži zmogljivosti znašajo med [40–50] % in [50–60] % (Cemex: [30–40] %; DDC: [5–10]–[10–20] %; ITC: [0–5] %). Če pa se na navedenih trgih upošteva še tovarna podjetja DDC v mestu Kakanj, znašajo skupni tržni deleži prav tako [40–50]–[50–60] % (Cemex: [20–30]–[40–50] %; DDC: [10–20]–[20–30] %; ITC: [0–5] %). Delež največjega preostalega konkurenta, družbe LafargeHolcim, znaša [10–20]–[20–30] %, delež družbe Nexe, preostalega domačega proizvajalca, pa [5–10] %.

(37)

Na jugu Hrvaške, v Dalmaciji, je tržni delež združenega subjekta na zadevnem prispevnem območju zaradi geografskih razlik znatno večji: [70–80]–[80–90] %. Tržni delež največjega preostalega konkurenta, družbe LafargeHolcim, znaša [10–20]– [20–30] %, tržni delež družbe Titan, uvoznika iz Srbije, pa [5–10]–[10–20] %.

b. Stranke so tesni konkurenti

(38)

Podjetje Cemex Hrvaška je največji dobavitelj na Hrvaškem, podjetje HeidelbergCement (prek tovarn podjetja DDC v mestu Kakanj/Bosna in Hercegovina ter Beremend/Madžarska ter prek tovarne družbe Italcementi v Trstu/Italija) pa je daleč največji uvoznik na Hrvaško, saj dosega [50–60] % skupnega obsega uvoza.

(39)

DDC je tesen konkurent podjetja Cemex Hrvaška. Njegova tovarna v Bosni je geografsko najbližja podjetju Cemex Hrvaška v Splitu in DDC je agresivno ciljalo na odjemalce skupine Cemex. Poleg tega so si stranke tesni konkurenti jugovzhodno od Splita, kjer je domači proizvajalec LafargeHolcim le omejeno dejaven in ima zaradi visokih prevoznih stroškov le nekaj odjemalcev.

(40)

DDC je pomembna konkurenčna sila na Hrvaškem zaradi svoje politike povečevanja obsega prodaje in nadaljnje širitve na Hrvaško, zlasti v Dalmacijo. S transakcijo bi podjetje DDC iz rastočega uvoznika na Hrvaško postalo največji hrvaški proizvajalec in odjemalci ne bi bili več deležni koristi pritiska konkurence iz navedenega uvoza.

(41)

S transakcijo bi izginil tudi konkurenčni pritisk družbe Italcementi, ki jo zdaj nadzoruje podjetje HeidelbergCement. Družba Italcementi je pomembna konkurenčna sila na zahodu Hrvaške, kjer je prisotnost DDC bolj omejena.

c. Trenutni domači dobavitelji in uvozniki ne bodo ustvarili dovolj pritiska na stranke

(42)

Poleg strank sta glavna dobavitelja sivega cementa na upoštevnih prispevnih območjih domača dobavitelja LafargeHolcim, ki upravlja eno cementarno v Koromačnem (zahodni obalni del Hrvaške), in Nexe, lokalni dobavitelj, ki ima sedež v Našicah (Slavonija), med uvozniki, ki cement uvažajo po kopnem, pa so Asamer (tovarno ima v Lukavcu v Bosni in Hercegovini), Titan (tovarno ima v Kosjeriću v Srbiji), W&P (tovarno ima v Anhovem v Sloveniji) in Colacem (tovarne ima v Italiji in Albaniji).

(43)

Razdalja do odjemalcev, ki jih zadeva prekrivanje prispevnega območja strank, pomeni visoke prevozne stroške in nižjo stopnjo zanesljivosti oskrbe s cementom. Zaradi tega so bolj oddaljeni dobavitelji – domači ali uvozniki – v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi s strankami, katerih proizvodne zmogljivosti so najbližje prispevnemu območju drugih strank.

(44)

Na morebitne nove ponudnike ali uvoznike negativno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot sta slabše tržno sprejemanje uvoženega cementa iz nekaterih proizvodnih držav ter zmanjšana zmožnost barterskega trgovanja in presoje kreditne ocene odjemalcev.

(45)

Komisija je na podlagi podrobne analize vsakega konkurenta (domačih dobaviteljev in uvoznikov, ki blago prevažajo po kopnem), gledanega posamezno in skupaj, sklenila, da preostali konkurenti po transakciji na združeni subjekt ne bodo mogli izvajati dovolj pritiska. Zlasti cementni terminal podjetja LafargeHolcim v Dalmaciji je omejen v smislu zmogljivosti, preostali konkurenti pa nimajo zadosti spodbude za širitev dobave po transakciji. Preostali konkurenti trenutno niso zelo dejavni na trgih, vključno z najbolj koncentriranimi deli v Dalmaciji, in se niso širili v sosednje regije, ki so bližje njihovim proizvodnim tovarnam, čeprav so imeli možnost pridobiti višje marže, kot jih trenutno lahko dosegajo na upoštevnih trgih na Hrvaškem.

(46)

Pomorski uvoz trenutno ne omejuje strank in tudi ne bo pomenil zadostnega pritiska združenega subjekta po transakciji, in sicer zaradi prevoznih stroškov in pomanjkljivosti v zvezi z zanesljivostjo oskrbe ter zato, ker na hrvaški obali ni terminalov, ki bi bili na voljo za uvoz razsutega cementa.

d. Ni potencialnih konkurentov, katerih vstop na trg bi bil zadosti verjeten, pravočasen in zadosten

(47)

Drugi potencialni kopenski uvozniki, kot sta turški družbi Cimsa in Limak, ne bosta mogli dobavljati cementa na upoštevni trg zaradi visokih prevoznih stroškov, ki so posledica razdalje pri cestnem prevozu med njunimi proizvodnimi zmogljivostmi in Hrvaško. Nadalje, čeprav je italijanski proizvajalec cementa preučil možnost izgradnje proizvodne tovarne na Hrvaškem, ni verjetno, da se bo ta morebitni projekt dovolj hitro razvil v učinkovito konkurenčno silo.

e. Grožnja odzivov združenega subjekta bo konkurente odvračala od vstopa na upoštevni trg in širitve na njem

(48)

Spodbude dejanskih ali potencialnih konkurentov za širitev ali vstop na upoštevni trg dobave sivega cementa so omejene z morebitnimi prihodnjimi ukrepi združenega subjekta, ki se nanašajo na (i) usmerjanje na posamezne skupine odjemalcev morebitnega novega konkurenta ali (ii) pravdne strategije, ki bi bile še zlasti usmerjene na uvoznike. Iz preteklih dejanj podjetij Cemex Hrvaška in DDC izhaja, da sta pogosto razmišljali o tem, da bi grožnjo vstopa konkurentov odvrnili tako, da bi poskrbeli, da bi bil tak vstop manj dobičkonosen in težji, ter da sta se k takemu odzivu tudi pogosto zatekli.

f. Verjetna posledica transakcije so količinsko opredeljiva povišanja cen

(49)

Komisija je ugotovila, da iz sočasnih dokumentov, ki jih je pripravilo najvišje vodstvo podjetja DDC in tempore non suspecto, izhaja, da se bodo po transakciji cene sivega cementa zvišale.

g. Znaten del notranjega trga

(50)

Prilagojeno prispevno območje, do 250 km oddaljeno od tovarne podjetja Cemex Hrvaška v Splitu, pomeni znaten del notranjega trga, saj je precejšnje v smislu površine (presega 30 000 km2) in prebivalcev (več kot 2 milijona prebivalcev), letna poraba cementa na navedenem prispevnem območju, za katero je značilna čezmejna trgovina, pa pomeni 58–66 % hrvaške porabe cementa.

VI. OBVEZNOSTI

(51)

Stranki, ki priglašata koncentracijo, sta 26. januarja 2017 predložili obveznosti v zvezi s pomisleki glede konkurence, ki so bili navedeni v obvestilu o nasprotovanju.

a. Opis obveznosti

(52)

Cilj obveznosti je olajšati konkurentom vstop na trg z odobritvijo dostopa do cementnega terminala v Metkoviću v Dalmaciji.

(53)

Terminal, ki je skladiščni prostor za razsuti cement in cement v vrečah, do katerega je mogoč dostop s tovornjaki, plovili in (morda v prihodnje tudi) železnico, je v lasti hrvaške države, upravlja ga pristanišče v Pločah, trenutno pa ga ima v najemu podjetje Cemex Hrvaška, vendar ga uporablja le za občasno prodajo. Trenutni najem velja za […] let in se izteče ob koncu […], najemnina pa znaša približno […] EUR. V skladu z obveznostmi bi terminal v najem vzel nov konkurent („novi najemnik“), ki bi lahko začel prek njega prodajati cement.

(54)

Podrobneje, stranke so prevzele naslednje obveznosti, navedene v nadaljevanju.

(55)

Prvič, odpovedati najem podjetja Cemex Hrvaška in se odpovedati […] podjetja Cemex Hrvaška.

(56)

Drugič, poiskati primernega novega najemnika, ki bo zmogel in želel dolgoročno učinkovito konkurirati podjetju DDC na južnem Hrvaškem, in zagotoviti sklenitev nove najemne pogodbe za vsaj […] let pod pogoji, ki so v bistvenem delu podobni pogojem sedanjega najema.

(57)

Tretjič, zagotoviti, da podjetje DDC novemu najemniku zagotovi podporo pri številnih zadevah. Podjetje DDC bo novemu najemniku zagotovilo vse evidence odjemalcev nekaterih hrvaških odjemalcev podjetja DDC. Zagotovilo mu bo tudi logistično podporo z zagotovitvijo kontaktnih podatkov prevoznih družb, ki jih uporablja podjetje Cemex Hrvaška, na željo novega najemnika pa tudi […]. Nazadnje, podjetje DDC bo na željo novega najemnika ohranilo rezervne zmogljivosti cementa na leto v korist novega najemnika v tovarni v Splitu, ki jih novi najemnik lahko uporabi (i) kadar koli, če to sporoči vsaj določeno število dni prej, in (ii) po ceni, določeni v posebnem postopku, ki ga odobri skrbnik.

(58)

Četrtič, transakcije ne bodo izvedle, dokler novi najemnik in pristanišče ne skleneta končne zavezujoče nove najemne pogodbe in Komisija ne odobri novega najemnika ter pogojev nove najemne pogodbe.

b. Presoja predloženih zavez

(59)

Komisija je sklenila, da dane obveznosti ne zadoščajo za to, da bi koncentracija postala združljiva z notranjim trgom.

(60)

Prvič, obveznosti imajo resne strukturne pomanjkljivosti, zaradi katerih pomisleki glede konkurence niso povsem odpravljeni, obstajajo pa tudi negotovosti in tveganja glede njihove učinkovite in pravočasne izvedbe. Z obveznostmi se tržni položaj združenega subjekta skoraj ne spremeni, saj stranke združijo svoje celotne zmogljivosti proizvodnje cementa na upoštevnem trgu in znatno povečajo skupno proizvodno zmogljivost. Obveznosti se ne nanašajo na odsvojitev pomembnih poslov, ampak novemu najemniku ponujajo le poslovno priložnost, da povsem od začetka začne poslovati na področju cementa v Dalmaciji. Z navedeno golo priložnostjo je povezana velika negotovost in nima enakega učinka kot odsvojitev.

(61)

Drugič, možnost, da se najde ustrezen najemnik, je majhna.

(62)

Najprej je precej negotovo, da bi kateri koli novi najemnik, vključno z družbama Titan in Asamer, ki so ju stranke Komisiji predstavile kot najverjetnejša potencialna najemnika, pravočasno in z dovolj veliko verjetnostjo zrasel v uspešnega konkurenta, ki bi lahko učinkovito in dolgoročno konkuriral združenemu subjektu. Vsi potencialni najemniki, ki so jih predlagale stranke, bi bili namreč najverjetneje veliko manj konkurenčni kot DDC. Poleg tega se je družba Titan odločila, da ne bo nadaljevala pogajanj za najem, ko je izvedela za podrobnosti poslovnega predloga.

(63)

Nadalje, Komisija ne more z zahtevano stopnjo verjetnosti sklepati, da bi lahko družba Asamer, ki je s pristaniščem Ploče 13. marca 2017 podpisala sporazum o najemu terminala v Metkoviću (med pogoji za sklenitev sporazuma je tudi odobritev transakcije s strani Komisije), na upoštevnih trgih razvila svoje poslovanje na področju sivega cementa kot uspešna konkurenčna sila, ki bi lahko učinkovito in dolgoročno konkurirala združenemu subjektu: (i) družba Asamer ima v primerjavi s podjetjem DDC veliko višje stroške dajanja proizvodov na trg, (ii) ni jasno, kako namerava družba Asamer premagati verjetne težave z zadostnim polnjenjem terminala s tovornjaki ali po železnici, (iii) Komisija ne more zahtevati naložb v infrastrukturo terminala v Metkoviću, da bi se družbi Asamer zagotovil zadosten obseg prodaje, in (iv) družba Asamer je v preteklosti pokazala premalo agresivnosti pri konkuriranju strankam.

(64)

Tretjič, obseg popravnega ukrepa se ne zdi zadosten. Zmogljivost terminala v Metkoviću najverjetneje ne bo zadoščala, da bi kateri koli nov najemnik zrasel v uspešno konkurenčno silo, ki bi lahko učinkovito in dolgoročno konkurirala združenemu subjektu. Sezonskost povpraševanja na zadevnem območju in logistični izzivi pri dobavi cementa v terminal namreč omejujejo njegovo dejansko zmogljivost. Poleg tega ni verjetno, da bi bila zmogljivost terminala v Metkoviću namenjena izključno Hrvaški, saj sta Bosna in Hercegovina ter Črna gora zelo blizu. Nazadnje, v terminalu v Metkoviću bi bile potrebne dodatne rezervne zmogljivosti, da bi lahko novi najemnik učinkovito konkuriral združenemu subjektu.

(65)

Četrtič, modalitete izvajanja obveznosti imajo pomanjkljivosti. V obveznostih ni določb, ki bi pomenile zaščitni ukrep, če se najemodajalec, pristanišče Ploče, ne bi strinjal s potencialnim novim najemnikom ali če stranki, ki priglašata koncentracijo, ne bi našli primernega potencialnega novega najemnika. Poleg tega ni določb, v skladu s katerimi bi se za stranke štelo, da niso izpolnile obveznosti, če v roku ne bo odobren primeren najemnik. Obstaja torej tveganje, da bo iskanje primernega najemnika trajalo nedoločeno dolgo, kar bi lahko negativno vplivalo na poslovanje podjetja Cemex Hrvaška.

VII. SKLEPNA UGOTOVITEV

(66)

Iz zgoraj navedenih razlogov se s tem sklepom ugotavlja, da bo predlagana koncentracija bistveno ovirala učinkovito konkurenco prek neusklajenih učinkov, kar bi zlasti lahko povzročilo nastanek prevladujočega položaja na prilagojenih prispevnih območjih, do 250 km oddaljenih od tovarne podjetja Cemex Hrvaška v Splitu.

(67)

Koncentracija je bila zato v skladu s členom 2(3) in členom 8(3) uredbe o združitvah razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) UL C 337, 14.9.2016, str. 7.

(3) Zaradi poenostavitve bodo podjetja HeidelbergCement, Schwenk, DDC, Cemex Madžarska in Cemex Hrvaška v nadaljevanju skupno imenovana „stranke“, razen če ni drugače navedeno. HeidelbergCement in Schwenk bosta imenovani „stranki, ki priglašata koncentracijo“.

(4) Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).

21.12.2017

Uradni list Evropske unije

C 440/22

Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka glede uvoza električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2017/C 440/11)

Evropska komisija („Komisija“) je v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), prejela pritožbo o domnevnem subvencioniranem uvozu električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki povzroča znatno škodo industriji Unije.

1. Pritožba

Pritožbo je 8. novembra 2017 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles („EBMA“) v imenu proizvajalcev („pritožniki“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje električnih koles v Uniji.

2. Izdelek v preiskavi

Izdelek v tej preiskavi so kolesa, s pedali, s pomožnim električnim motorjem („izdelek v preiskavi“).

3. Trditev o subvencioniranju

Izdelek, ki se domnevno uvaža po subvencioniranih cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevne države“), ki se trenutno uvršča pod oznaki KN 8711 60 10 in ex 8711 60 90 (oznaka TARIC 8711609010). Ti oznaki KN sta zgolj informativni.

Pritožba vsebuje zadostne dokaze, da so proizvajalci izdelka v preiskavi iz zadevne države bili deležni ugodnosti številnih subvencij vlade Ljudske republike Kitajske.

Domnevne subvencijske prakse med drugim vključujejo (1) neposredne prenose sredstev in morebitne neposredne prenose sredstev ali obveznosti, (2) opustitev ali neizterjavo prihodka vlade ter (3) zagotavljanje blaga ali storitev s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega. Pritožba je na primer vsebovala razna nepovratna sredstva kot subvencije za varstvo okolja in subvencije za tehnologijo, inovacije in razvoj; zagotavljanje posojil in kreditnih linij, ki jih odobrijo državne banke in druge finančne institucije po preferencialnih pogojih, ter zagotavljanje izvoznih kreditov in izvoznih jamstev ter zavarovanj s strani državnih bank in drugih finančnih institucij; zmanjšanje ali oprostitev davka na dohodek, znižanja uvoznih tarif in oprostitev plačila ali povračilo DDV; zagotavljanje zemljišč in energije s strani vlade za plačilo, ki je nižje od primernega. Pritožniki trdijo, da so navedeni ukrepi subvencije, ker vključujejo finančni prispevek vlade Ljudske republike Kitajske ali drugih regionalnih in lokalnih vlad (vključno z javnimi organi) ter dodeljujejo ugodnosti proizvajalcem izvoznikom izdelka v preiskavi. Ukrepi naj bi bili omejeni na nekatere družbe, industrije ali skupino podjetij, zaradi česar so specifični in se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Na podlagi tega se zdi, da so domnevni zneski subvencij za zadevno državo znatni.

V skladu s členom 10(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija pripravila memorandum o zadostnosti dokazov, ki vsebuje oceno vseh dokazov, ki so na razpolago Komisiji in na podlagi katerih je začela preiskavo. Ta memorandum je na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem.

Komisija si pridržuje pravico do preiskave drugih subvencijskih praks.

4. Trditev o škodi in vzročna zveza

Pritožniki so predložili zadostne dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevne države na splošno povečal po absolutnem obsegu in tržnem deležu.

Iz dokazov, ki so jih predložili pritožniki, je razvidno, da so obseg in cene uvoženega izdelka v preiskavi med drugim negativno vplivali na prodane količine in tržni delež industrije Unije ter na cene Unije, ki se niso mogle zvišati na razumno raven zaradi pritiska za znižanje cen s strani uvoženega izdelka v preiskavi, kar znatno škodi celotnemu poslovanju industrije Unije.

5. Postopek

Po posredovanju informacij državam članicam je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 10 osnovne uredbe.

S preiskavo bo ugotovila, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevne države za subvencionirani uvoz in ali je ta industriji Unije povzročil ali bi lahko povzročil škodo. Če se to potrdi, bo s preiskavo preučila, ali je uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije.

Vlada Ljudske republike Kitajske je bila povabljena na posvetovanja.

5.1 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

Preiskava subvencioniranja in škode bo zajela obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 („obdobje preiskave“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, bo zajela obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

5.2 Postopek za ugotavljanje subvencioniranja

Proizvajalci izvozniki (2) izdelka v preiskavi iz zadevne države in organi zadevne države so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije. Druge strani, od katerih bo Komisija želela pridobiti ustrezne informacije za namene določitve obstoja in višine subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki so bile dodeljene za izdelek v preiskavi, so prav tako pozvane k sodelovanju s Komisijo v čim večjem obsegu.

5.2.1 Preiskava proizvajalcev izvoznikov

Postopek za izbor proizvajalcev izvoznikov, ki jih je treba preiskati v zadevni državi

(a) Vzorčenje

Ker lahko postopek vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce izvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi I k temu obvestilu.

Komisija se bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca proizvajalcev izvoznikov, obrnila tudi na organe zadevne države, po potrebi pa tudi na vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbora vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, se proizvajalce izvoznike lahko izbere na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce izvoznike, organe zadevne države in združenja proizvajalcev izvoznikov, po potrebi prek organov zadevne države.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki, poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, izbranim v vzorec, vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevne države.

Vsi proizvajalci izvozniki, izbrani v vzorec, in organi zadevne države morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

Brez poseganja v morebitno uporabo člena 28 osnovne uredbe se družbe, ki so se strinjale z možno vključitvijo v vzorec, vendar vanj niso bile izbrane, štejejo za sodelujoče („nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki“). Brez poseganja v oddelek (b) spodaj izravnalna dajatev, ki se lahko uporablja za uvoz nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ne bo presegla tehtane povprečne stopnje subvencioniranja, ugotovljene za proizvajalce izvoznike iz vzorca (3).

(b) Individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za družbe, ki niso vključene v vzorec

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki lahko v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe zahtevajo, da Komisija zanje določi individualne zneske subvencij. Proizvajalci izvozniki, ki želijo zahtevati individualne zneske subvencij, morajo zaprositi za vprašalnik in ga pravilno izpolnjenega predložiti v 37 dneh od datuma obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

Vendar morajo proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo individualne zneske subvencij, vedeti, da lahko Komisija kljub temu odloči, da zanje ne bo določila individualnih zneskov subvencij, če je na primer proizvajalcev izvoznikov toliko, da bi bila taka določitev preveliko breme in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave.

5.2.2 Preiskava nepovezanih uvoznikov (4) (5)

Nepovezani uvozniki izdelka v preiskavi iz zadevne države v Unijo so pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko postopek vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi II k temu obvestilu.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbor vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevne države v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim združenjem uvoznikov. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

5.3 Postopek za ugotavljanje škode in preiskava proizvajalcev Unije

Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno preučitev obsega subvencioniranega uvoza, njegovega učinka na cene na trgu Unije in posledičnega učinka navedenega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi stanje industrije Unije, so proizvajalci Unije izdelka v preiskavi pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

Preiskava proizvajalcev Unije

Ker postopek vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da izbere vzorec in ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvede v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

Komisija je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, da pregledajo dokumentacijo (v ta namen morajo stopiti v stik s Komisijo; kontaktni podatki so v oddelku 5.7). Drugi proizvajalci Unije ali njihovi predstavniki, ki menijo, da bi morali biti iz določenega razloga vključeni v vzorec, morajo stopiti v stik s Komisijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbora vzorca, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, izbranih v končni vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in/ali združenja proizvajalcev Unije.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim združenjem proizvajalcev Unije. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izboru vzorca, če ni določeno drugače.

5.4 Postopek za presojo interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena subvencioniranje in škoda, bo v skladu s členom 31 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo sprejetje protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne potrošniške organizacije so pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Reprezentativne potrošniške organizacije morajo za sodelovanje v preiskavi v istem roku dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Strani, ki se javijo v navedenem roku, lahko Komisiji predložijo informacije o interesu Unije v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 31, upoštevale samo, če bodo podprte z dokazanimi dejstvi, veljavnimi v času predložitve.

5.5 Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Komisija mora te informacije in dokaze prejeti v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.6 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o vprašanjih, ki se nanašajo na začetno fazo preiskave, je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

5.7 Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoli (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) predložitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (6). Strani, ki predložijo informacije v tej preiskavi, so pozvane, naj navedejo razloge, če zaprosijo za zaupno obravnavo.

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če strani, ki predložijo zaupne informacije, ne morejo ustrezno utemeljiti svoje zahteve za zaupno obravnavo ali ne priložijo nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, lahko Komisija teh informacij ne upošteva, razen če je iz ustreznih virov mogoče zadovoljivo dokazati, da so informacije pravilne.

Zainteresirane strani so pozvane, da po elektronski pošti pošljejo vsa stališča in zahtevke, tudi skenirane kopije pooblastil in potrdil, razen obsežnih odgovorov, ki se predložijo na CD-ROM-u ali DVD-ju osebno ali s priporočeno pošto. Zainteresirane strani se z uporabo elektronske pošte strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletišču GD za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/june/tradoc_152583.pdf. Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslova

TRADE-AS646-EBIKES-SUBSIDY@ec.europa.eu

TRADE-AS646-EBIKES-INJURY@ec.europa.eu

6. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 28 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če odgovor ni bil poslan v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, pod pogojem, da zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nesorazmerno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

7. Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o vprašanjih, ki se nanašajo na začetno fazo preiskave, je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe zaključi v 13 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 12(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v 9 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7).

(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 55.

(2) Proizvajalec izvoznik je družba v zadevni državi, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz izdelka v preiskavi.

(3) V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe se nični zneski in zneski subvencij de minimis, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ter zneski subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in so bile določene v okoliščinah iz člena 28 osnovne uredbe, ne upoštevajo.

(4) Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo I k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558) se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. Pri tem „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(5) Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja subvencioniranja uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(6) Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/1037 in členom 12 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(7) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

PRILOGA I

Besedilo slike

☐ Zaupna različica („Limited“) (1)

☐ Nezaupna različica („For inspection by interested parties“)

(označite ustrezno okence)

PROTISUBVENCIJSKI POSTOPEK ZA UVOZ ELEKTRIČNIH KOLES S POREKLOM IZ LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE

INFORMACIJE ZA IZBOR VZORCA PROIZVAJALCEV IZVOZNIKOV V LJUDSKI REPUBLIKI KITAJSKI

Ta obrazec je v pomoč proizvajalcem izvoznikom iz Ljudske republike Kitajske pri predložitvi informacij za vzorčenje, ki se zahtevajo v točki 5.2.1(a) obvestila o začetku.

Različici „Limited“ in „For inspection by interested parties“ je treba vrniti Komisiji, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

1. OSNOVNI IN KONTAKTNI PODATKI

Predložite naslednje podatke o svoji družbi:

Ime družbe

Naslov

Kontaktna oseba

Elektronski naslov

Telefon

Faks

2. PRIHODKI OD PRODAJE IN OBSEG PRODAJE

Navedite prihodke od prodaje v obračunski valuti svoje družbe v obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 („obdobje preiskave“) (izvoz v Unijo za vsako od 28 držav članic (2) ločeno in skupaj ter domača prodaja) električnih koles, kot so opredeljena v obvestilu o začetku, in pripadajočo količino. Navedite uporabljeno valuto.

Kosi

Vrednost v obračunski valuti

Navedite uporabljeno valuto

Izvoz izdelka v preiskavi, ki ga je proizvedla vaša družba, v Unijo za vsako od 28 držav članic ločeno in skupaj

Skupaj:

Navedite vsako državo članico (1):

Domača prodaja izdelka v preiskavi, ki ga je proizvedla vaša družba

(1) Po potrebi dodajte nove vrstice.

(1) Ta dokument je samo za notranjo uporabo. Zaščiten je v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). Je zaupen dokument v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 176, 30.6.2016, str. 55) in členom 12 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

(2) 28 držav članic Evropske unije: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo.

Besedilo slike

3. DEJAVNOSTI VAŠE DRUŽBE IN POVEZANIH DRUŽB (1)

Natančno opišite dejavnosti družbe in vseh povezanih družb (navedite njihova imena in opredelite povezavo s svojo družbo), ki so vključene v proizvodnjo in/ali prodajo (izvoz in/ali domačo prodajo) izdelka v preiskavi. Take dejavnosti lahko med drugim vključujejo nakup izdelka v preiskavi, njegovo proizvodnjo po pogodbi s podizvajalci, njegovo predelavo ali trgovanje z njim.

Navedite tudi vse povezane družbe, ki so vključene v proizvodnjo in/ali prodajo enega ali več naslednjih sestavnih delov, ki se uporabljajo v proizvodnji izdelka v preiskavi:

motor (na pestu ali v središču),

baterija,

deli kolesa.

Ime in sedež družbe

Dejavnosti

Povezava

4. DRUGE INFORMACIJE

(a) Predložite angleško različico letnega poročila družbe in/ali letnih računovodskih izkazov za leto 2016.

(b) Navedite skupni znesek naložb vaše družbe, povezanih z izdelkom v preiskavi, v letih 2014, 2015, 2016 in v obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v obračunski valuti družbe).

(Navedite uporabljeno valuto)

2014

2015

2016

Od 1.10.2016 do 30.9.2017

Skupna vrednost naložb

(c) V zvezi z motorjem (na pestu ali v središču), baterijo in deli kolesa navedite delež uvoženih sestavnih delov, uporabljenih za proizvodnjo izdelka v preiskavi, v primerjavi z deležem enakih lokalno proizvedenih sestavnih delov v obdobju preiskave. Naslednjo preglednico izpolnite samo za lokalno proizvedene sestavne dele v zvezi z glavnimi dobavitelji:

Ime in sedež družbe

V državni lasti? (da/ne)

Delež državnega lastništva

(d) Navedite, ali ste v letih 2014, 2015, 2016 in v obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 sami proizvajali električno energijo in če je odgovor pritrdilen, kolikšen je bil delež tako proizvedene električne energije v primerjavi z električno energijo, nabavljeno na upoštevnem kitajskem trgu.

(e) Navedite pravice do uporabe zemljišča, dodeljene vaši družbi za uporabo pri vaših dejavnostih za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(f) Navedite kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi po mnenju družbe Komisiji pomagale pri izbiri vzorca.

(1) V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558) se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. Pri tem „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

Besedilo slike

PRILOGA II

Besedilo slike

☐ Zaupna različica („Limited“) (1)

☐ Nezaupna različica („For inspection by interested parties“)

(označite ustrezno okence)

PROTISUBVENCIJSKI POSTOPEK ZA UVOZ ELEKTRIČNIH KOLES S POREKLOM IZ LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE

INFORMACIJE ZA IZBOR VZORCA NEPOVEZANIH UVOZNIKOV

Ta obrazec je v pomoč nepovezanim uvoznikom pri predložitvi informacij za vzorčenje, ki se zahtevajo v točki 5.2.2 obvestila o začetku.

Različici „Limited“ in „For inspection by interested parties“ je treba vrniti Komisiji, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

1. OSNOVNI IN KONTAKTNI PODATKI

Predložite naslednje podatke o svoji družbi:

Ime družbe

Naslov

Kontaktna oseba

Elektronski naslov

Telefon

Faks

2. PRIHODKI OD PRODAJE IN OBSEG PRODAJE

Navedite skupne prihodke od prodaje družbe v eurih (EUR), prihodke od prodaje in težo ali količino uvoza v Unijo (2) ter nadaljnjo prodajo na trgu Unije po uvozu iz Ljudske republike Kitajske v obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 za hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla, kot so opredeljeni v obvestilu o začetku, in pripadajočo težo ali količino.

Kosi

Vrednost v eurih (EUR)

Skupni prihodki od prodaje družbe v eurih (EUR)

Uvoz izdelka v preiskavi iz Ljudske republike Kitajske v Unijo

Nadaljnja prodaja izdelka v preiskavi na trgu Unije po uvozu iz Ljudske republike Kitajske

Besedilo slike

3. DEJAVNOSTI VAŠE DRUŽBE IN POVEZANIH DRUŽB (1)

Ime in sedež družbe

Dejavnosti

Povezava

4. DRUGE INFORMACIJE

Navedite kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi po mnenju družbe Komisiji pomagale pri izbiri vzorca.

5. POTRDITEV

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov. Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije v zvezi z nesodelujočimi uvozniki temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid za to družbo je lahko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Podpis pooblaščenega uradnika:

Ime in naziv pooblaščenega uradnika:

Datum:

(1) V skladu s členom 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558) se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju je član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člana iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starš in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starš in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1) „oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj. Pri tem „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

21.12.2017

Uradni list Evropske unije

C 440/37

INFORMATIVNO OBVESTILO – JAVNO POSVETOVANJE

Geografske označbe, ki jih je Japonska predlagala za zaščito v EU

(2017/C 440/14)

V okviru pogajanj z Japonsko o sporazumu o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum), ki vsebuje tudi poglavje o geografskih označbah, so japonski organi predložili priloženi seznam geografskih označb za zaščito v okviru sporazuma. Evropska komisija trenutno proučuje, ali naj se te geografske označbe zaščitijo v okviru prihodnjega sporazuma kot geografske označbe v smislu člena 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine.

Komisija poziva države članice ali tretje države ali katere koli fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v državi članici ali tretji državi, da vložijo ugovor zoper takšno zaščito z vložitvijo ustrezno utemeljene izjave.

Komisija mora ugovor prejeti v dveh mesecih od datuma objave tega obvestila. Ugovor se pošlje na elektronski naslov: AGRI-A4@ec.europa.eu.

Ugovor se pregleda le, če je prejet v zgoraj navedenem roku in če je v njem v zvezi z zaščito predlaganega imena utemeljeno naslednje:

(a)	predlagano ime bi bilo v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

(b)

predlagano ime bi bilo v celoti ali delno enakozvočno imenu, ki je v Uniji že zaščiteno v okviru Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ali je navedeno v sporazumih, ki jih je Unija sklenila z naslednjimi državami:

—	državami SADC, ki izvajajo SGP (Bocvana, Lesoto, Mozambik, Namibija, Svazi in Južna Afrika) (2),

—	Švico (3),

—	Korejo (4),

—	Srednjo Ameriko (5),

—	Kolumbijo, Perujem in Ekvadorjem (6),

—	Črno goro (7),

—	Bosno in Hercegovino (8),

—	Srbijo (9),

—	Moldavijo (10),

—	Ukrajino (11),

—	Gruzijo (12);

(c)	predlagano ime bi lahko zaradi ugleda, slovesa in trajanja uporabe blagovne znamke potrošnika zavedlo glede prave identitete proizvoda;

(d)	predlagano ime bi ogrozilo obstoj popolnoma ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave tega obvestila;

(e)	ali če se lahko zagotovijo podatki, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je ime, za katero se proučuje zaščita, generično.

Zgoraj navedena merila se ocenijo glede na ozemlje Unije; v primeru pravic intelektualne lastnine to pomeni samo ozemlje ali ozemlja, kjer so navedene pravice zaščitene. Morebitna zaščita teh imen v Evropski uniji je odvisna od uspešnega zaključka zadevnih pogajanj in poznejšega pravnega akta.

Seznam geografskih označb (13)

Geografske označbe, ki jih je Japonska predlagala za zaščito v EU (14)	Kategorija proizvoda
„ “ (Hacho Miso)	ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.) – začimba
„ “ (Okuhida Yamanomura Kanboshi Daikon)	sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani – posušena redkev
„ “ (Kamisho Satoimo)	sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani – taro
„ “ (Iwatenodamura Araumi Hotate)	sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi – pokrovača
„ “ (Sakurajima Komikan)	sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani – mandarina
„ “ (Wakasaobama Kodai Sasazuke)	sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi – konzervirani špar
„ “ (Ryukyu Moromisu)	ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itn.) – kis iz riževega slada
„ “ (Omi Gyu) / „Omi Beef“	sveže meso (in klavnični izdelki) – govedina
„ “ (Miyazaki Gyu) / „Miyazaki Wagyu“ / „Miyazaki Beef“	sveže meso (in klavnični izdelki) – govedina
„ “ (Kagoshima Kuroushi) / „Kagoshima Wagyu“	sveže meso (in klavnični izdelki) – govedina
„ “ (Nyuzen Jumbo Suika) / „Nyuzen Jumbo Watermelon“	sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani – lubenica
„ “ (Kagawa Obara Beniwase Mikan)	sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani – mandarina
„ “ (Hetsuka Daidai)	sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani – citrus
„ “ (Dojo Hachiya Gaki)	sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani – posušen japonski kaki
„ “ (Ogawarako-san Yamato Shijimi) / „Lake Ogawara Brackish water clam“	sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi – sladkovodna školjka
„ “ (Miyagi Salmon) / „Miyagi Salmon“	sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi – riba

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Sklep Sveta (EU) 2016/1623 z dne 1. junija 2016 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami SADC, ki izvajajo SGP, na drugi strani (UL L 250, 16.9.2016, str. 1).

(3) Sklep Sveta in Komisije 2002/309/ES glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (UL L 114, 30.4.2002, str. 1) ter zlasti Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi – Priloga 7.

(4) Sklep Sveta 2011/265/EU z dne 16. septembra 2010 o podpisu Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani v imenu Evropske unije in o njegovi začasni uporabi (UL L 127, 14.5.2011, str. 1).

(5) Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (UL L 346, 15.12.2012, str. 3).

(6) Trgovinski sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani (UL L 354, 21.12.2012, str. 3) ter Protokol o pristopu k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, da se upošteva pristop Ekvadorja (UL L 356, 24.12.2016, str. 3).

(7) Sklep Sveta 2007/855/ES z dne 15. oktobra 2007 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Črno goro na drugi strani (UL L 345, 28.12.2007, str. 1).

(8) Sklep Sveta 2008/474/ES z dne 16. junija 2008 o sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani – Protokol 6 (UL L 169, 30.6.2008, str. 10).

(9) Sklep Sveta 2010/36/ES z dne 29. aprila 2008 o podpisu in sklenitvi Začasnega sporazuma o trgovini in trgovinskih zadevah med Evropsko skupnostjo na eni strani in Republiko Srbijo na drugi strani (UL L 28, 30.1.2010, str. 1).

(10) Sklep Sveta 2013/7/EU z dne 3. decembra 2012 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Moldavijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila (UL L 10, 15.1.2013, str. 1).

(11) Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (UL L 161, 29.5.2014, str. 3).

(12) Sklep Sveta 2012/164/EU z dne 14. februarja 2012 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, 30.3.2012, str. 1).

(13) Seznam imen, registriranih na Japonskem, ki so ga predložili japonski organi v okviru pogajanj.

(14) Prečrkovanje v oklepajih je zgolj v informativne namene.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 440

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 21. december 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2017/C 440/01	Obvestilo Komisije o evropskih smernicah dobre higienske prakse v proizvodnji obrtno izdelanih sirov in mlečnih proizvodov	1
2017/C 440/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8685 – Foncière des Régions/Marriott International/Le Méridien Hotel in Nice) ( 1 )	1
2017/C 440/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8706 – CVC/Providence/Skybox) ( 1 )	2
2017/C 440/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8360 – Imerys/Kerneos) ( 1 )	2

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1845
JPY	japonski jen	134,16
DKK	danska krona	7,4443
GBP	funt šterling	0,88320
SEK	švedska krona	9,9128
CHF	švicarski frank	1,1702
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,8683
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,674
HUF	madžarski forint	312,75
PLN	poljski zlot	4,2041
RON	romunski leu	4,6284
TRY	turška lira	4,5366
AUD	avstralski dolar	1,5427
CAD	kanadski dolar	1,5221
HKD	hongkonški dolar	9,2677
NZD	novozelandski dolar	1,6970
SGD	singapurski dolar	1,5940
KRW	južnokorejski won	1 281,59
ZAR	južnoafriški rand	15,0112
CNY	kitajski juan	7,7926
HRK	hrvaška kuna	7,5470
IDR	indonezijska rupija	16 083,14
MYR	malezijski ringit	4,8257
PHP	filipinski peso	59,502
RUB	ruski rubelj	69,5139
THB	tajski bat	38,792
BRL	brazilski real	3,8953
MXN	mehiški peso	22,7971
INR	indijska rupija	75,9475

Izdelek	Države porekla ali izvoza	Ukrepi	Sklic	Iztek veljavnosti (3)
Nekatere vrste pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju	Tajska	Protidampinška dajatev	Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 875/2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 244, 13.9.2013, str. 1)	14.9.2018

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2017/C 440/05	Sklepi Sveta o zdravju v digitalni družbi – napredek pri podatkovno vodenih inovacijah na področju zdravja	3
	Evropska komisija
2017/C 440/06	Menjalni tečaji eura	10
2017/C 440/07	Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka dne 21. marca 2017 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.7878 – HeidelbergCement/Schwenk/Cemex Hungary/Cemex Croatia – Država poročevalka: Španija	11
2017/C 440/08	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – HeidelbergCement/Schwenk/Cemex Hungary/Cemex Croatia (M.7878)	12
2017/C 440/09	Povzetek Sklepa Komisije z dne 5. aprila 2017 o nezdružljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.7878 – HeidelbergCement/Schwenk/Cemex Hungary/Cemex Croatia) (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 1650) ( 1 )	14

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2017/C 440/10	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	21
2017/C 440/11	Obvestilo o začetku protisubvencijskega postopka glede uvoza električnih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	22
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2017/C 440/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8720 – Jones Lang LaSalle/Intu properties/The Chapelfield Partnership) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	33
2017/C 440/13	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8597 – APG/Ardian/Portfolio) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	35
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2017/C 440/14	Informativno obvestilo – javno posvetovanje – Geografske označbe, ki jih je Japonska predlagala za zaščito v EU	37