ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 426

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Letnik 60
12. december 2017


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Računsko sodišče

2017/C 426/01

Povzetek rezultatov letnih revizij skupnih podjetij EU na področju raziskav, ki jih je za leto 2016 opravilo Evropsko računsko sodišče

1

2017/C 426/02

Poročilo o zaključnem računu Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

8

2017/C 426/03

Poročilo o zaključnem računu Skupnega podjetja Čisto nebo za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

15

2017/C 426/04

Poročilo o zaključnem računu Skupnega podjetja (Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj) za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

23

2017/C 426/05

Poročilo o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

31

2017/C 426/06

Poročilo o zaključnem računu Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

42

2017/C 426/07

Poročilo o zaključnem računu Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

49

2017/C 426/08

Poročilo o zaključnem računu Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

56

2017/C 426/09

Poročilo o zaključnem računu Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

64


SL

 


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Računsko sodišče

12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/1


Povzetek rezultatov letnih revizij skupnih podjetij EU na področju raziskav, ki jih je za leto 2016 opravilo Evropsko računsko sodišče

(2017/C 426/01)

VSEBINA

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-6

2

Ozadje

1-2

2

Skupna podjetja na področju raziskav – javno-zasebna partnerstva med EU ter industrijo in državami članicami

3-4

2

Proračuni EU za skupna podjetja na področju raziskav

5-6

2

REVIZIJSKI PRISTOP

7-10

3

Sedanja ureditev glede revidiranja deluje, vendar je neučinkovita

7-10

3

REZULTATI REVIZIJ

11-34

3

Revizijsko mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnih računov vseh skupnih podjetij

11

3

Revizijsko mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnimi računi, za sedem od osmih skupnih podjetij

12-13

3

Sodišče opozarja na tveganje, povezano s prispevkom EU k stroškom projekta ITER

14-19

3

Pripombe, ki jih je Sodišče izrazilo v svojih specifičnih poročilih

20-33

4

Upravljanje proračuna in finančno upravljanje

21

4

V zaključni fazi 7. OP so se pokazali zaostanki pri prispevkih partnerjev iz industrije in s področja raziskav

22-24

4

V začetni fazi programa Obzorje 2020 se je pokazala visoka stopnja prispevkov partnerjev iz industrije za dodatne dejavnosti

25-26

4

Notranje kontrole so bile na splošno uspešne in so obdržale stopnjo napake pod 2 %

27-33

5

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

34

5

ZAKLJUČKI

35-38

5

PRILOGA –

DEJAVNOSTI, PRORAČUN IN ŠTEVILO USLUŽBENCEV SKUPNIH PODJETIJ

7

UVOD

Ozadje

1.

Sodišče je opravilo revizijo in izreklo mnenja o zanesljivosti zaključnih računov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, za osem evropskih skupnih podjetij na področju raziskav:

F4E (ITER) – razvoj fuzijske energije,

BBI – industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase,

Čisto nebo – čiste tehnologije zračnega prometa,

IMI – pobuda za inovativna zdravila,

GCV – gorivne celice in vodik,

SESAR – raziskave o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu,

ECSEL – elektronske komponente in sistemi ter

S2R – Shift2Rail – inovativne rešitve v železniškem prometu.

2.

V tem zbirnem poročilu je pregled rezultatov revizij (mnenj in pripomb), objavljenih v specifičnih letnih poročilih Sodišča o skupnih podjetjih za leto 2016. Ta povzetek ni revizijsko poročilo ali mnenje.

Skupna podjetja na področju raziskav – javno-zasebna partnerstva med EU ter industrijo in državami članicami

3.

Skupna podjetja so javno-zasebna partnerstva, ki imajo pomembno vlogo pri izvajanju specifičnih vidikov raziskovalne politike Evropske unije (EU). Člani skupnih podjetij so poleg EU, ki jo zastopa Komisija, tudi razni javni in zasebni partnerji iz industrije in raziskovalna združenja. Večina skupnih podjetij se ravna po dvostranskem modelu, pri katerem sodelujejo Komisija in partnerji iz industrije / s področja raziskav, ali pa tristranskem modelu, pri katerem sodelujejo tudi države članice (Skupno podjetje ECSEL).

4.

Člani prispevajo sredstva za financiranje dejavnosti skupnih podjetij. Financiranje EU zagotavlja proračun EU za raziskave s 7. okvirnim programom za raziskave (7. OP) in programom Obzorje 2020 (1). Partnerji iz industrije / s področja raziskav zagotavljajo stvarne in denarne prispevke. V primeru štirih skupnih podjetij (Čisto nebo, FCH, BBI in S2R) zasebni partnerji zagotavljajo tudi najmanjši znesek stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti, ki niso del delovnega programa skupnih podjetij, vendar spadajo med njihove cilje.

Proračuni EU za skupna podjetja na področju raziskav

5.

Skupni proračun skupnih podjetij za leto 2016 je znašal 1,8 milijarde EUR (2015: 1,4 milijarde EUR) ali 1,3 % splošnega proračuna EU (2015: 1 %). Približno toliko naj bi znašali tudi skupni stvarni in denarni prispevki partnerjev iz industrije / s področja raziskav. Konec leta 2016 je bilo v skupnih podjetjih 633 zaposlenih (2015: 562).

6.

Informacije o dejavnostih, proračunu in številu uslužbencev skupnih podjetij so v Prilogi.

REVIZIJSKI PRISTOP

Sedanja ureditev glede revidiranja deluje, vendar je neučinkovita

7.

Skladno s členoma 208(4) in 209(2) finančne uredbe EU so revizijo zanesljivosti zaključnih računov vseh skupnih podjetij po naročilu opravila neodvisna zunanja revizijska podjetja. Zanesljivost zaključnih računov skupnih podjetij F4E in SESAR preverjajo neodvisna zunanja revizijska podjetja že od leta 2014, za druga skupna podjetja (Čisto nebo, BBI, FCH, IMI, ECSEL, S2R) pa so revizijo zanesljivosti zaključnih računov leta 2016 opravila prvič.

8.

Sodišče je v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi pregledalo delo revizijskih podjetij in pridobilo zadostno zagotovilo, da se lahko zanese na njihovo delo pri oblikovanju svojih mnenj o zanesljivosti letnih zaključnih računov skupnih podjetij za leto 2016.

9.

Revizija zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnimi računi, kot v prejšnjih letih ostaja v izključni pristojnosti Sodišča. Revizijski pristop Sodišča vključuje preizkušanje podatkov na podlagi reprezentativnih vzorcev plačilnih in dohodkovnih transakcij, postopke analitičnega pregleda in oceno ključnih kontrol nadzornih sistemov in sistemov notranje kontrole vsakega skupnega podjetja. Sodišče je pregledalo tudi kakovost naknadnih revizij prijavljenih stroškov, ki so jih opravila pogodbeno najeta neodvisna zunanja revizijska podjetja pri upravičencih nepovratnih sredstev v okviru 7. okvirnega programa. Pridobilo je zadostno zagotovilo, da se lahko zanese na delo revizijskih podjetij kot dopolnilno osnovo za svoja revizijska mnenja o zakonitosti in pravilnosti plačil.

10.

Toda revizija za leto 2016 je pokazala, da je s tem, da je bil del revizije, in sicer zanesljivost zaključnih računov, oddan v zunanje izvajanje, prišlo do bistvenega povečanja upravne obremenitve in prekrivanj revizijskega dela.

REZULTATI REVIZIJ

Revizijsko mnenje brez pridržkov o zanesljivosti zaključnih računov vseh skupnih podjetij

11.

Zaključni računi osmih skupnih podjetij v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njihov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami finančnih uredb, ki se zanje uporabljajo, in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije.

Revizijsko mnenje brez pridržkov o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnimi računi, za sedem od osmih skupnih podjetij

12.

Transakcije, povezane z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, so v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne za sedem skupnih podjetij (F4E, BBI, Čisto nebo, IMI, FCH, SESAR in S2R).

13.

Sodišče je tako kot za leto 2015 izreklo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, za Skupno podjetje ECSEL. Obstoječe ureditve Skupnega podjetja ECSEL za naknadne revizije pri upravičencih nepovratnih sredstev v okviru 7. OP ne omogočajo izračuna zanesljive ponderirane stopnje napake ali stopnje preostale napake za njegova plačila v okviru 7. OP. Zato Sodišče ni moglo priti do zaključka o tem, ali naknadne revizije dajejo zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z vmesnimi in končnimi plačili za projekte v okviru 7. OP, ki jih vodi to skupno podjetje. To vprašanje je povezano s kontrolnim sistemom, ki ga je Skupno podjetje ECSEL nasledilo od svojih predhodnikov (skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS), in ne bo več relevantno za izvajanje projektov iz programa Obzorje 2020.

Sodišče opozarja na tveganje, povezano s prispevkom EU k stroškom projekta ITER

14.

Revizijsko mnenje Sodišča o letnem zaključnem računu Skupnega podjetja F4E spremlja poudarjena zadeva (2) v zvezi s prispevkom EU k stroškom projekta ITER.

15.

Novembra 2016 je Svet ITER potrdil nov časovni načrt in oceno stroškov za projekt ITER, v katerem je rok za dosego prvega strateškega mejnika v fazi izgradnje projekta (prva plazma) december 2025, okvirni rok za zaključek celotne faze izgradnje pa december 2035, kar v primerjavi s prvotnim časovnim načrtom pomeni zamudo 15 let.

16.

Na podlagi nove projektne osnove je Skupno podjetje F4E za fazo izgradnje projekta ITER ponovno izračunalo povezane stroške ob zaključku. Rezultati so bili upravnemu odboru Skupnega podjetja predstavljeni decembra 2016. Po oceni naj bi predvidena potreba po financiranju za fazo izgradnje po letu 2020 znašala približno 5,4 milijarde EUR (82-odstotno povečanje v primerjavi s predhodno odobrenim zneskom v višini 6,6 milijarde EUR).

17.

Poleg tega mora Skupno podjetje prispevati tudi k operativni fazi projekta ITER po letu 2035 ter k fazama deaktivacije in razgradnje, ki bosta sledili. Ti stroški še niso ocenjeni.

18.

Junija 2017 je Komisija objavila sporočilo o prispevku EU k projektu ITER, v katerem je skušala pridobiti podporo Evropskega parlamenta in pooblastilo Sveta EU za odobritev nove osnove. Komisija je predlagala, da bi primerna varnostna rezerva za časovni načrt znašala do 24 mesecev, za proračun pa 10–20 % sredstev. Znesek v višini 6,6 milijarde EUR, ki ga je Svet EU odobril leta 2010, zdaj predstavlja najvišji prag porabe Skupnega podjetja do leta 2020.

19.

Sprejeti so bili sicer pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora faze izgradnje projekta ITER, vendar Sodišče meni, da še vedno obstaja tveganje nadaljnjega zvišanja stroškov in zamud pri izvajanju projekta.

Pripombe, ki jih je Sodišče izrazilo v svojih specifičnih poročilih

20.

Sodišče je, ne da bi bila zato vprašljiva njegova mnenja, v specifičnih letnih poročilih o skupnih podjetjih izrazilo različne pripombe, da bi poudarilo pomembne zadeve in opredelilo področja, na katerih so mogoče izboljšave.

Upravljanje proračuna in finančno upravljanje

21.

V štirih primerih (Čisto nebo, IMI, FCH, SESAR) je bila stopnja izvrševanja za odobritve plačil v letu 2016 zaradi zamud pri sklepanju sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev (Čisto nebo, IMI), manjšega števila sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenih po vrednotenju razpisov za zbiranje predlogov, kot je bilo pričakovati (FCH), ali zamud pri izvajanju projektov in/ali predložitvi izkazov stroškov s strani upravičencev (SESAR) bistveno nižja od pričakovane. Pri IMI je bila nizka stopnja izvrševanja proračuna povezana tudi z znatnim zmanjšanjem porabe za program Ebola+, ko je epidemija upadla.

V zaključni fazi 7. OP so se pokazali zaostanki pri prispevkih partnerjev iz industrije in s področja raziskav

22.

Sodišče je poročalo o izvrševanju večletnega proračuna skupnih podjetij v okviru 7. OP, TEN-T in programa Obzorje 2020.

23.

Za 7. OP naj bi bil konec leta 2016 znesek skupnih prispevkov (stvarnih in denarnih) partnerjev iz industrije / s področja raziskav po pričakovanjih podoben znesku denarnih prispevkov EU. Vendar pa so za vsa skupna podjetja zasebni partnerji prispevali malo manj kot EU. Samo za Skupno podjetje IMI je zaostanek pri prispevkih partnerjev iz industrije znašal približno 220 milijonov EUR (kar je enako 30 % denarnih prispevkov EU).

24.

Program Obzorje 2020 je bil leta 2016 še vedno v predhodni fazi in denarni prispevek EU se je porabil za predfinanciranje prvega vala sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev s partnerji iz industrije in drugimi upravičenci. To pojasnjuje precej nizko stopnjo stvarnih prispevkov partnerjev iz industrije konec leta 2016.

V začetni fazi programa Obzorje 2020 se je pokazala visoka stopnja prispevkov partnerjev iz industrije za dodatne dejavnosti

25.

Partnerji iz industrije in s področja raziskav lahko v nekaterih primerih prijavijo tudi stvarne prispevke za dodatne dejavnosti , ki ne spadajo v delovne programe skupnih podjetij (Čisto nebo, BBI, S2R, FCH). Konec leta 2016 so partnerji že prijavili pomemben del najmanjših zneskov, določenih v ustanovnih uredbah zadevnih skupnih podjetij za celotno obdobje izvajanja programa Obzorje 2020 (BBI: 17 %, Čisto nebo: 36 %, S2R: 43 %, FCH: 66 %). Skupnim podjetjem v njihovih letnih zaključnih računih ni treba razkriti stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti, Sodišče pa nima pooblastil za revidiranje prijavljenih zneskov.

26.

Več informacij o izvrševanju večletnega proračuna je v letnih poročilih skupnih podjetij o dejavnostih.

Notranje kontrole so bile na splošno uspešne in so obdržale stopnjo napake pod 2 %

27.

Skupna podjetja so vzpostavila postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije ter neodvisnim zunanjim revizijskim podjetjem oddala izvedbo naknadnih revizij pri upravičencih . Te kontrole so ključno orodje za oceno zakonitosti in pravilnosti plačilnih transakcij, povezanih z zaključnim računom, vključno z denarnimi in stvarnimi prispevki članov iz industrije in s področja raziskav.

28.

Na podlagi rezultatov naknadnih revizij plačil nepovratnih sredstev v okviru 7. OP konec leta 2016 so vsa skupna podjetja (razen ECSEL) izračunala stopnje preostale napake v višini pod 2 % in o njih poročala. To je potrdil tudi pregled dela zunanjih revizijskih podjetij, ki ga je opravilo Sodišče.

29.

Za plačila nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 do konca leta 2016 ni bila dokončana nobena naknadna revizija. Mnenje Sodišča o zakonitosti in pravilnosti plačil v okviru programa Obzorje 2020 je temeljilo zgolj na rezultatih preizkušanja podatkov in analizah sistemov notranje kontrole skupnih podjetij. Stopnja napake je bila za vsa skupna podjetja pod 2-odstotnim pragom pomembnosti končnega proračuna.

30.

Konec leta 2016 sta dve skupni podjetji (Čisto nebo in IMI) le delno zaključili integracijo svojih kontrolnih sistemov za program Obzorje 2020 z orodji Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020.

31.

Leta 2016 sta dve skupni podjetji (SESAR in S2R) nepovratna sredstva programa Obzorje 2020 dodelili projektnim konzorcijem, čeprav je kontrola finančne sposobnosti upravičencev , ki jo je izvedla Izvajalska agencija za raziskave, pokazala, da je bila finančna sposobnost panožnih članov konzorcijev, ki so koordinirali projekt, slaba.

32.

Sistem, ki ga je uvedlo Skupno podjetje Čisto nebo za spremljanje in obračun predhodnega financiranja programa Obzorje 2020 , je omogočal kopičenje neizplačanih predhodnih izplačil v višini približno 176 milijonov EUR, kar je povečalo izpostavljenost Skupnega podjetja finančnemu tveganju.

33.

Dve skupni podjetji (SESAR in S2R) sta v svojih postopkih javnega naročanja storitev določili najvišja pogodbena proračuna. Vendar pa ta najvišja zneska nista temeljila na sistematičnem procesu ocene stroškov ali primernem referenčnem sistemu tržnih cen. Praksa je pokazala, da je večina prejetih ponudb blizu najvišjega proračuna, vendar to ne dokazuje stroškovne učinkovitosti njihovih večletnih pogodb za storitve.

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

34.

Skupna podjetja so v večini primerov sprejela popravljalne ukrepe za spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let , ki jih je Sodišče navedlo v specifičnih letnih poročilih iz prejšnjih let. Podrobnosti so navedene v prilogah k poročilom Sodišča.

ZAKLJUČKI

35.

Sodišče je za vsa skupna podjetja izreklo mnenje brez pridržka o zanesljivosti zaključnega računa za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016.

36.

Za sedem od osmih skupnih podjetij je izreklo mnenje brez pridržka o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016. Za Skupno podjetje ECSEL je izreklo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, ker ni bilo mogoče pridobiti razumnega zagotovila o zanesljivosti njegovih notranjih kontrol za plačila nepovratnih sredstev v okviru 7. OP.

37.

Sodišče je izrazilo pripombe o zadevah, povezanih z izvrševanjem in upravljanjem proračuna, sistemih notranjih kontrol in postopki javnega naročanja, ki pa na naša mnenja niso vplivale.

38.

Glede Skupnega podjetja F4E je Sodišče ugotovilo, da so bili sicer sprejeti pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora faze izgradnje projekta ITER, vendar še vedno obstaja tveganje nadaljnjega zvišanja stroškov in zamud pri izvajanju projekta.


(1)  Skupni podjetji SESAR in S2R prejemata tudi sredstva iz programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).

(2)  Poudarjena zadeva se uporablja zato, da se opozori na zadevo, ki v zaključnem računu ni pomembno napačno navedena, vendar je tako pomembna, da je bistvena za uporabnikovo razumevanje zaključnega računa.


PRILOGA

Dejavnosti, proračun in število uslužbencev skupnih podjetij

SKUPNO PODJETJE

 

 

 

Končni proračun (v milijonih EUR)

Število zaposlenih

Matični GD

Področje

Področje dejavnosti

2015

2016

31/12/2015

31/12/2016

BBI

GD RTD

raziskave

proizvodi na biološki osnovi in biogoriva

21,1

66

13

20

ČISTO NEBO

GD RTD

raziskave

aeronavtične tehnologije

245,9

287,8

36

41

ECSEL

GD CONNECT

raziskave

elektronske komponente in sistemi

161,5

244,1

28

29

F4E – FUZIJA ZA ENERGIJO

GD ENER

raziskave

jedrska fuzija

586

720

383

415

FCH – GORIVNE CELICE IN VODIK

GD RTD

raziskave

tehnologije gorivnih celic in vodika

95,1

98,3

26

26

IMI – POBUDA ZA INOVATIVNA ZDRAVILA

GD RTD

raziskave

razvoj inovativnih zdravil in dostop do njih

195,4

209,3

35

41

SESAR

GD MOVE

raziskave

upravljanje zračnega prometa

136,9

157,1

41

44

S2R – SHIFT2RAIL – inovativne rešitve v železniškem prometu

GD MOVE

raziskave

železniški sektor

51,4

17

Skupaj

1 441,9

1 834

562

633


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/8


POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/02)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-9

9

Ustanovitev Skupnega podjetja BBI

1-2

9

Upravljanje

3-5

9

Cilji

6

9

Viri

7-9

9

MNENJE

10-22

10

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

11

10

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

12

10

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

13

10

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

14-16

10

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

17-21

11

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

23-27

11

Izvrševanje proračuna za leto 2016

23

11

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

24-27

11

NOTRANJE KONTROLE

28

12

Okvir notranje kontrole

28

12

PRILOGA –

SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

13

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja BBI

1.

Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, (BBI) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno maja 2014 (1) za obdobje desetih let. Samostojno je začelo poslovati 26. oktobra 2015.

2.

Skupno podjetje BBI je javno-zasebno partnerstvo v sektorju industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase. Ustanovni člani so Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, in industrijski partnerji, ki jih zastopa konzorcij industrijskih panog, ki temeljijo na rabi biomase (BIC).

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja BBI sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, znanstveni odbor in skupina predstavnikov držav.

4.

Upravni odbor sestavlja pet predstavnikov Komisije, ki zastopajo Unijo, in pet predstavnikov članov, ki niso del Unije, od katerih mora biti vsaj eden predstavnik malih in srednjih podjetij. Upravni odbor je v celoti odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

5.

Znanstveni odbor in skupina predstavnikov držav sta svetovalna organa. Znanstveni odbor zagotavlja svetovanje glede znanstvenih prednostnih nalog, ki jih je treba obravnavati v letnih delovnih načrtih Skupnega podjetja. Skupina predstavnikov držav zagotavlja mnenja o strategiji in doseganju ciljev.

Cilji

6.

Cilj Skupnega podjetja BBI je izvajati program raziskav in inovacij v Evropi, s katerim se bo ocenila razpoložljivost obnovljivih bioloških virov, ki jih je mogoče uporabiti za proizvodnjo materialov na biološki osnovi, ter na podlagi tega podpreti oblikovanje trajnostnih vrednostnih verig na področju biomase. Te dejavnosti bi bilo treba izvajati v sodelovanju med zainteresiranimi stranmi vzdolž celotne vrednostne verige na področju biomase, vključno s primarno proizvodnjo in predelovalnimi industrijami, blagovnimi znamkami, MSP, raziskovalnimi in tehnološkimi središči ter univerzami.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za dejavnosti Skupnega podjetja BBI, ki se plača iz programa Obzorje 2020, je 975 milijonov EUR. Člani Skupnega podjetja iz industrije morajo v obdobju delovanja Skupnega podjetja (2) prispevati sredstva v vrednosti vsaj 2 730 milijonov EUR, ki vključujejo stvarne in denarne prispevke za operativne dejavnosti (3) Skupnega podjetja v višini vsaj 975 milijonov EUR in vsaj 1 755 milijonov EUR stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti (4) Skupnega podjetja.

8.

Upravni stroški Skupnega podjetja BBI so omejeni na 58,5 milijona EUR in se krijejo s finančnimi prispevki, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in člane iz industrije (5).

9.

Leta 2016 je proračun za plačila za Skupno podjetje BBI znašal 66 milijonov EUR (2015: 21,1 milijona EUR). 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 20 uslužbencev (2015: 13) (6).

MNENJE

10.

Sodišče je revidiralo:

a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (7) in poročila o izvrševanju proračuna (8) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

11.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

12.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

13.

Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

14.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranje kontrole, ki se uporablja za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

15.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

16.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

17.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

18.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upošteva notranja kontrola, ki se izvaja za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva in ovrednotenje celotne predstavitve zaključnega računa.

19.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

20.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. Predplačila so preučena, ko prejemnik sredstev utemelji njihovo pravilno porabo in Skupno podjetje sprejme utemeljitev z obračunom predplačila v istem letu ali pozneje.

21.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in mnenj upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (9).

22.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

23.

Ob upoštevanju neporabljenih odobritev plačil iz prejšnjih let (1,2 milijona EUR) je končni proračun za leto 2016, ki je bil na voljo za izvajanje programa Obzorje 2020, vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 194,3 milijona EUR in odobritve plačil v višini 67,2 milijona EUR. Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 97,1 % oz. 95,8 %. Odobritve plačil so se uporabljale predvsem za predhodno financiranje za sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki so bili podpisani v okviru razpisov za zbiranje predlogov v letih 2014 in 2015.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

24.

Skupno podjetje je iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 975 milijonov EUR, ki so mu bila dodeljena, do konca leta 2016 prevzelo obveznosti v višini 414,3 milijona EUR (42,5 %) in izvršilo plačila v višini 79,5 milijona EUR (8 % dodeljenih sredstev) za izvajanje prvega sklopa svojih projektov.

25.

Člani iz industrije so v zvezi s prispevki v višini 975 milijonov EUR, ki jih morajo zagotoviti za operativne dejavnosti in upravne stroške Skupnega podjetja, do konca leta 2016 poročali o stvarnih prispevkih v višini 15,4 milijona EUR za operativne dejavnosti, upravni odbor pa je potrdil denarne prispevke članov za upravne stroške Skupnega podjetja v višini 3 milijonov EUR. Vzrok za nizko stopnjo stvarnih prispevkov je to, da je bila večina projektov BBI v letu 2016 še v pripravljalni fazi.

26.

Od 1 755 milijonov EUR prispevkov, ki jih morajo člani iz industrije zagotoviti za dodatne dejavnosti, so ti do konca leta 2016 poročali o znesku 294,8 milijona EUR, ki je bil tudi potrjen (10).

27.

V primerjavi z denarnimi prispevki EU v višini 65 milijonov EUR, so skupni prispevki članov iz industrije do konca leta 2016 znašali 313,2 milijona EUR. Precejšna razlika med prispevki EU in članov iz industrije je posledica tega, da so člani iz industrije že prijavili znaten znesek stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

28.

Večina plačil, ki jih je izvedlo Skupno podjetje BBI v letu 2016, so bila predhodna plačila za projekte iz programa Obzorje 2020, ki so bila izvršena ob podpisu prvih sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev. V letu 2017 bodo neodvisni zunanji revizorji začeli z naknadnimi revizijami zahtevkov za povračilo stroškov projektov.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 19. septembra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 560/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (UL L 169, 7.6.2014, str. 130).

(2)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 560/2014.

(3)  V skladu s členom 12(4) Statuta Skupnega podjetja BBI (Priloga k Uredbi (EU) št. 560/2014), denarni prispevek članov razen Unije k operativnim stroškom znaša najmanj 182,5 milijona EUR.

(4)  Kot je določeno v členu 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 560/2014, so prispevki za dodatne dejavnosti stvarni prispevki za dejavnosti, ki niso vključene v delovni načrt in proračun Skupnega podjetja, pa kljub temu prispevajo k doseganju ciljev pobude BBI. V skladu s členom 4(4) iste uredbe mora stroške dodatnih dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor in jih ne revidirata Skupno podjetje ali Evropsko računsko sodišče niti noben drug organ EU.

(5)  Člen 12(2) Statuta Skupnega podjetja BBI (Priloga k Uredbi (EU) št. 560/2014).

(6)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju BBI in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: https://www.bbi-europe.eu.

(7)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(8)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Za leto 2016 je bil napovedan nadaljnji ocenjen znesek v višini 523,8 milijona EUR, a ni bil potrjen.


PRILOGA

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

 

Navzkrižje interesov

 

2015

Komisija je julija 2015 izdala smernice za skupna podjetja o pravilih v zvezi z navzkrižji interesov, vključno s skupno predlogo za izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, ki bi jo moralo Skupno podjetje vključiti v svoje postopke.

zaključen


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

Skupno podjetje se je seznanilo s poročilom Sodišča.


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/15


POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja Čisto nebo za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/03)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-10

16

Ustanovitev Skupnega podjetja Čisto nebo

1-2

16

Upravljanje

3-5

16

Cilji

6

16

Viri

7-10

16

MNENJE

11-23

17

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

12

17

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

13

17

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

14

17

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

15-17

17

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

18-22

18

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

24-31

18

Izvrševanje proračuna za leto 2016

24

18

Izvrševanje večletnega proračuna 7. OP

25-27

19

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

28-31

19

NOTRANJE KONTROLE

32-34

19

Okvir notranje kontrole

32

19

Upravljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020

33

19

Spremljanje in obračun predhodnega financiranja

34

20

PRILOGA –

SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

21

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja Čisto nebo

1.

Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju aeronavtike (Skupno podjetje Čisto nebo) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave (7. OP) za obdobje desetih let in je začelo samostojno poslovati 16. novembra 2009 (1). Svet je 6. maja 2014 je podaljšal življenjsko dobo Skupnega podjetja za obdobje do 31. decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje Čisto nebo je javno-zasebno partnerstvo za raziskave in inovacije na področju aeronavtike. Na podlagi nove uredbe so ustanovni člani Skupnega podjetja Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, vodje integriranih tehnoloških demonstratorjev (ITD), predstavitvene platforme inovativnih zrakoplovov (IADP) in prečnih področij (TA) iz industrije ter „ključni partnerji“, ki so izbrani z odprtimi in konkurenčnimi razpisi (3). Pridruženi člani prve faze Skupnega podjetja Čisto nebo bodo svoj status ohranili do dokončanja svojih raziskovalnih dejavnosti, začetih na podlagi Uredbe (ES) št. 71/2008.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja Čisto nebo sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, skupina predstavnikov držav ter znanstveni in tehnološki svetovalni odbor.

4.

Upravni odbor sestavljajo predstavnik Komisije, ki zastopa Unijo, en predstavnik vsakega vodje, en predstavnik ključnega partnerja na ITD, en predstavnik pridruženih članov na ITD in en predstavnik ključnih partnerjev na IADP. Upravni odbor je glavni organ odločanja. Odgovoren je za delovanje Skupnega podjetja in nadzor nad njegovimi dejavnostmi. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

5.

Skupina predstavnikov držav je mreža nacionalnih predstavnikov iz držav članic EU in drugih držav, ki svetuje in daje mnenja o strateški usmeritvi in operacijah Skupnega podjetja. Znanstveni in tehnološki svetovalni odbor sestavljajo znanstveniki in inženirji, ki svetujejo o tehnoloških, okoljskih in socialno-ekonomskih vprašanjih.

Cilji

6.

Glavna cilja Skupnega podjetja Čisto nebo sta znatno izboljšanje vpliva aeronavtičnih tehnologij na okolje in izboljšanje konkurenčnosti evropskega letalstva.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za raziskovalne dejavnosti in upravne stroške prve fazo Skupnega podjetja Čisto nebo znaša 800 milijonov EUR, financira pa se iz sedmega okvirnega programa za raziskave (7. OP) (4). Od tega zneska se največ 400 milijonov EUR dodeli vodjem ITD in največ 200 milijonov EUR pridruženim članom. Vodje ITD in pridruženi člani morajo prispevati vire, ki so vsaj enakovredni prispevku EU. Preostali znesek v višini vsaj 200 milijonov EUR se dodeli ključnim partnerjem, ki so izbrani s konkurenčnimi razpisi za zbiranje predlogov (5).

8.

Najvišji prispevek EU za drugo fazo dejavnosti, ki se plača iz programa Obzorje 2020, je 1 755 milijonov EUR (6). Vodje in ključni partnerji Skupnega podjetja morajo prispevati vire v vrednosti vsaj 2 193,7 milijona EUR (7), ki vključujejo stvarne prispevke za operativne dejavnosti Skupnega podjetja v višini vsaj 1 228,5 milijona EUR in vsaj 965,2 milijona EUR stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti (8).

9.

Upravni stroški za drugo fazo Skupnega podjetja Čisto nebo (Skupno podjetje Čisto nebo 2) so omejeni na 78 milijonov EUR in se krijejo s finančnimi prispevki, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in zasebne člane (9).

10.

Leta 2016 je proračun za Skupno podjetje Čisto nebo 2 znašal 287,8 milijona EUR (2015: 246 milijonov EUR). 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 41 uslužbencev (2015: 36) (10).

MNENJE

11.

Sodišče je revidiralo:

(a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (11) in poročila o izvrševanju proračuna (12) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

(b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

12.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

13.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

14.

Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

15.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranje kontrole, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

16.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

17.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

18.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

19.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve zaključnega računa.

20.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

21.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. Predplačila so preučena, ko prejemnik sredstev utemelji njihovo pravilno porabo in Skupno podjetje sprejme utemeljitev z obračunom predplačila v istem letu ali pozneje.

22.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (13).

23.

Zaradi naslednje pripombe mnenji Sodišča nista vprašljivi.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

24.

Končni proračun za leto 2016, ki je bil na voljo za izvajanje 7. OP in programa Obzorje 2020, je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti v višini 310,5 milijona EUR in odobritve plačil v višini 287,8 milijona EUR. Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 97,5 % oz. 87,9 %. Nižja stopnja izvrševanja za odobritve plačil je v glavnem posledica zamud pri začetku izvajanja projektov v okviru programa Obzorje 2020, predvsem zaradi poznega podpisa bistvenega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev s članom Skupnega podjetja.

Izvrševanje večletnega proračuna 7. OP

25.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje iz sredstev v višini 800 milijonov EUR, ki so mu bila dodeljena, prevzelo obveznosti za operativne dejavnosti v višini 784,5 milijona EUR in izvršilo plačila za operativne dejavnosti v višini 754,7 milijona EUR. Denarni prispevek EU za upravne stroške je znašal 13,9 milijona EUR. Ker Skupno podjetje ne sme več objavljati razpisov za zbiranje predlogov v okviru 7. OP, bodo v skladu s splošnim stanjem izvajanja vsakega ITD (14) preostale prevzete obveznosti porabljene za plačilo končnih zahtevkov za povračilo stroškov članom.

26.

Upravni odbor je do konca leta 2016 od stvarnih in denarnih prispevkov v višini 800 milijonov EUR, ki jih morajo za operativne dejavnosti Skupnega podjetja prispevati drugi člani, potrdil 554,7 milijona EUR stvarnih prispevkov, člani pa so poročali o nadaljnjih 33,5 milijona EUR. Denarni prispevek članov za upravne stroške je znašal 14,5 milijona EUR.

27.

Posledično je konec leta 2016 skupen prispevek članov za dejavnosti 7. OP Skupnega podjetja znašal 602,7 milijona EUR, denarni prispevki EU pa so znašali 775,2 milijona EUR.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

28.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje Čisto nebo iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 1 755 milijonov EUR, ki so mu bila dodeljena, prevzelo obveznosti v višini 694 milijonov EUR in izvršilo plačila v višini 282 milijonov EUR (16 % dodeljenih sredstev). Do nižje stopnje plačil je prišlo deloma zaradi zamud pri pogajanjih o sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev za program Obzorje 2020.

29.

Do konca leta 2016 je upravni odbor od prispevkov v višini 1 229 milijonov EUR, ki jih morajo za operativne dejavnosti Skupnega podjetja prispevati člani iz industrije, potrdil 39,2 milijona EUR stvarnih prispevkov, do konca leta 2016 pa se je poročalo o nadaljnjih 104,0 milijona EUR. Denarni prispevek članov iz industrije za upravne stroške je znašal 6,4 milijona EUR.

30.

Od 965,2 milijona EUR prispevkov članov za dodatne dejavnosti Skupnega podjetja so člani do konca leta 2016 poročali o znesku 199,2 milijona EUR, ki je bil tudi potrjen, in o nadaljnjem znesku v višini 152,6 milijona EUR.

31.

V primerjavi z denarnimi prispevki EU v višini 310,2 milijona EUR so skupni prispevki članov iz industrije do konca leta 2016 znašali 348,8 milijona EUR.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

32.

Skupno podjetje Čisto nebo je uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije in naknadne revizije zahtevkov za povračilo stroškov iz nepovratnih sredstev. Te kontrole so ključno orodje za oceno zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, vključno s stvarnimi in denarnimi prispevki, ki jih Skupnemu podjetju zagotovijo drugi člani. Stopnja preostale napake za naknadne revizije, o katerih je poročalo Skupno podjetje konec leta 2016, je za projekte v okviru 7. OP znašala 1,51 %, za projekte v okviru programa Obzorje 2020 pa 0,95 % (15).

Upravljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020

33.

Konec leta 2016 – tretjega leta izvajanja programa Obzorje 2020 – je Skupno podjetje le delno zaključilo integracijo svojih kontrolnih sistemov z orodji Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020.

Spremljanje in obračun predhodnega financiranja

34.

Skupno podjetje do konca leta 2016 še ni obračunalo plačil predhodnega financiranja (176 milijonov EUR), ki jih je izplačalo svojim članom iz industrije za projekte v sklopu sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za program Obzorje 2020. Če bi Skupno podjetje izvajalo redni obračun predhodnega financiranja na podlagi izkazov stroškov, ki jih sporočijo člani, bi bila njegova izpostavljenost finančnemu tveganju manjša.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 19. septembra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 71/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo (UL L 30, 4.2.2008, str. 1).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 558/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 77).

(3)  Po prvem razpisu za ključne partnerje se je leta 2015 programu pridružilo 76 novih partnerjev, tako da ima druga faza programa Čisto nebo že več članov kot prva (66 pridruženih članov). Skupno podjetje je leta 2015 objavilo že drugi razpis za ključne partnerje.

(4)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 71/2008.

(5)  Člen 13(1) Statuta Skupnega podjetja Čisto nebo (Priloga I k Uredbi (ES) št. 71/2008).

(6)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 558/2014.

(7)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 558/2014.

(8)  Kot je določeno v členu 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 558/2014, dodatne dejavnosti niso vključene v delovni načrt Skupnega podjetja, ampak prispevajo k doseganju ciljev skupne tehnološke pobude za Čisto nebo. V skladu s členom 4(4) iste uredbe mora stroške dodatnih dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor in jih ne revidirajo Skupno podjetje, Evropsko računsko sodišče niti noben drug organ EU.

(9)  Člen 15(2) Statuta Skupnega podjetja Čisto nebo – Priloga I k Uredbi (EU) št. 558/2014.

(10)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: http://www.cleansky.eu.

(11)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(12)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(13)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(14)  Poročilo Skupnega podjetja Čisto nebo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto 2015, str. 22.

(15)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja Čisto nebo za leto 2016, str. 123-124.


PRILOGA

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

 

Navzkrižje interesov

 

2015

Komisija je julija 2015 izdala smernice za skupna podjetja o pravilih v zvezi z navzkrižji interesov, vključno s skupno predlogo za izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, ki bi jo moralo Skupno podjetje vključiti v svoje postopke.

zaključen


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

28.

Nižja raven izvajanja programa je posledica posebnega demonstracijskega programa, ki vključuje določene zapletene ukrepe in nepovratna sredstva, katerih izvajanje je dolgotrajnejše.

33.

Skupno podjetje se je odločilo, da bo uporabljalo lasten poseben uporabniški program za upravljanje nepovratnih sredstev (GMT), razvito v okviru 7. OP, saj nekatere od potrebnih funkcij, ki so posebnost nepovratnih sredstev Skupnega podjetja, v orodjih za skupno upravljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 niso na voljo, na primer poročanje o stvarnih prispevkih.

Skupno podjetje je začelo sodelovati z ustreznimi službami Komisije, da bi izvedli potrebne spremembe za vključitev sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za člane v orodja za upravljanje nepovratnih sredstev in poročanje o njih do konca leta 2017. Da bi zagotovili neoviran prehod med obema sistemoma, se bo dosedanje orodje, ki ga je razvilo Skupno podjetje, uporabljalo, dokler migracija ne bo dokončno zaključena. Zato je predvideno, da bo cikel poročanja za leto 2017 opravljen v programu GMT, s poročevalskim obdobjem 2018 in pozneje pa se bodo sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za člane v celoti upravljali z orodji programa Obzorje 2020.

34.

V skladu s pravili programa Obzorje 2020 (člen 21 vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih za Obzorje 2020) se predhodno financiranje odobri le v zadnjem obdobju poročanja ali prej, če skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil presega 90 % najvišjega dodeljenega zneska. Do leta 2016 je Skupno podjetje to splošno pravilo upoštevalo za vse sklenjene sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev za člane v okviru programa Obzorje 2020. Da bi zmanjšalo izpostavljenost finančnemu tveganju, je leta 2017 obračunalo predhodno financiranje, izplačano za sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev za člane za obdobje 2014–2016. O tem pristopu je bil dosežen dogovor z upravičenci sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za člane, zdaj pa se uporablja za plačilo zahtevkov za povračilo stroškov za leto 2016.


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/23


POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja (Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj) za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/04)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-9

24

Ustanovitev Skupnega podjetja ECSEL

1-2

24

Upravljanje

3-5

24

Cilji

6

24

Viri

7-9

24

MNENJE

10-27

25

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

11

25

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

12

25

Mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

13-18

25

Osnova za mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

14-18

25

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

19-21

26

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

22-26

26

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

28-32

27

Izvrševanje proračuna za leto 2016

28

27

Izvrševanje večletnega proračuna 7. OP

29

27

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

30-32

27

NOTRANJE KONTROLE

33-34

27

Spremljanje predfinanciranja za projekte v okviru 7. OP

33

27

Navzkrižje interesov

34

27

PRILOGA –

SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

29

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja ECSEL

1.

Skupno podjetje Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (ECSEL) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno maja 2014 (1) za obdobje do 31. decembra 2024. Skupno podjetje ECSEL je nadomestilo in nasledilo skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS, ki sta bili ukinjeni 26. junija 2014. Skupno podjetje ECSEL je začelo samostojno delovati 27. junija 2014.

2.

Skupno podjetje ECSEL je javno-zasebno partnerstvo za raziskave na področju nanoelektronike in vgrajenih računalniških sistemov. Ustanovni člani Skupnega podjetja so Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, sodelujoče države ECSEL (2) in člani panoge, ki jih zastopajo združenja AENEAS, ARTEMIS-IA in EPoSS, ki predstavljajo podjetja in druge raziskovalne organizacije, dejavne na področju vgrajenih in kibernetsko-fizičnih sistemov, pametnih integriranih sistemov ter mikro- in nanoelektronike.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja ECSEL sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, odbor javnih organov in odbor zasebnih članov.

4.

Upravni odbor sestavljajo predstavniki članov Skupnega podjetja. V celoti je odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ECSEL ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Izvršni direktor je pristojen za dnevno vodenje poslovanja Skupnega podjetja.

5.

Odbor javnih organov sestavljajo predstavnik Komisije in po en predstavnik vsake sodelujoče države ECSEL. Odloča o dodelitvi javnih sredstev za izbrane predloge. Odbor zasebnih članov sestavljajo predstavniki zasebnih članov Skupnega podjetja ECSEL. Pripravlja osnutke načrtov strateških raziskav in inovacij.

Cilji

6.

Glavni cilj skupnega podjetja ECSEL je prispevati k razvoju močne in globalno konkurenčne panoge elektronskih komponent in sistemov v EU. Prav tako si prizadeva zagotoviti razpoložljivost elektronskih komponent in sistemov za ključne trge in za reševanje družbenih izzivov ter vzdrževati in povečati zmogljivosti za proizvodnjo polprevodnikov in pametnih sistemov v Evropi. Poleg tega je njegov cilj usklajevati strategije med državami članicami, da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju in razdrobljenosti prizadevanj ter akterjem olajšali sodelovanje v zadevnih raziskavah in inovacijah ter tako pritegnili zasebne naložbe in prispevali k uspešnosti javne podpore.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za dejavnosti Skupnega podjetja ECSEL, ki se plača iz programa Obzorje 2020, je 1 185 milijonov EUR (3). Vsaj podoben znesek morajo zagotoviti sodelujoče države ECSEL (4). Prispevek članov panoge mora znašati vsaj 1 657,5 milijona EUR (5).

8.

Upravni stroški Skupnega podjetja ECSEL se krijejo z denarnimi prispevki članov, pri čemer prispevek EU znaša največ 15,3 milijona EUR, prispevek članov panoge pa največ 19,7 milijona EUR (6).

9.

Leta 2016 je proračun za plačila za Skupno podjetje ECSEL znašal 244 milijonov EUR (2015: 161,5 milijona EUR). 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 29 zaposlenih (2015: 28) (7).

MNENJE

10.

Sodišče je revidiralo:

(a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (8) in poročila o izvrševanju proračuna (9) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

(b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

11.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

12.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

13.

Razen v zvezi z možnimi učinki zadev, opisanih v nadaljevanju v odstavkih 14 do 18, so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, po mnenju Sodišča v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Osnova za mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

14.

Skupno podjetje ECSEL je prevzelo projekte skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC v okviru 7. okvirnega programa. Plačila, ki jih je za te projekte leta 2016 izvršilo Skupno podjetje ECSEL in so povezana z izjavami o prevzemu stroškov, ki jih izdajo nacionalni organi za financiranje sodelujočih držav ECSEL, so znašala 118 milijonov EUR, kar je 54 % od skupnih plačil za operativne dejavnosti, ki jih je v letu 2016 izvršilo Skupno podjetje.

15.

Upravni dogovori, ki so bili sklenjeni med skupnima podjetjema ARTEMIS in ENIAC ter nacionalnimi organi za financiranje še vedno veljajo tudi po združitvi teh podjetij v Skupno podjetje ECSEL. V okviru teh dogovorov nacionalni organi za financiranje v imenu Skupnega podjetja izvajajo naknadne revizije plačil za projekte iz 7. okvirnega programa. Strategiji naknadnih revizij Skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC sta se močno zanašali na to, da nacionalni organi za financiranje revidirajo zahtevke za povračilo stroškov projektov (10).

16.

Skupno podjetje ECSEL je začelo postopke za oceno, kako nacionalni organi za financiranje izvajajo naknadne revizije, in je od teh organov pridobilo pisne izjave, da izvajanje njihovih nacionalnih postopkov daje razumno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij. Toda velike razlike med metodologijami in postopki, ki jih uporabljajo ti organi, Skupnemu podjetju ECSEL onemogočajo izračun enotne zanesljive ponderirane stopnje napake in stopnje preostale napake.

17.

Zato Sodišče ne more sprejeti zaključka o tem, ali so naknadne revizije uspešne in ali ta ključna kontrola daje zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih s projekti v okviru 7. okvirnega programa (11).

18.

Vprašanje razlik med metodologijami in postopki, ki jih uporabljajo nacionalni organi za financiranje, pri izvajanju projektov Obzorja 2020 ni več relevantno, saj bosta naknadne revizije izvajala Skupno podjetje ECSEL in Komisija (12).

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

19.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

20.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

21.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

22.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

23.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev, utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter celotne predstavitve zaključnega računa.

24.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

25.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) ob njihovem nastanku.

26.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (13).

27.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

28.

Ob upoštevanju neporabljenih odobritev plačil iz prejšnjih let (1,6 milijona EUR) je končni proračun za leto 2016, ki je bil na voljo za izvrševanje, vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 169,3 milijona EUR in odobritve plačil v višini 245,6 milijona EUR. Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobrenih plačil je znašala 99 % oziroma 91 %.

Izvrševanje večletnega proračuna 7. OP

29.

Skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC sta pred ukinitvijo junija 2014 prevzeli obveznosti v višini 623 milijonov EUR (ARTEMIS 181 milijonov EUR in ENIAC 442 milijonov EUR) za operativne dejavnosti, ki bodo financirane iz 7. okvirnega programa. Pred koncem leta 2016 so s tem povezana plačila v zaključnem računu Skupnega podjetja ECSEL znašala 411 milijonov EUR (ARTEMIS 132 milijonov EUR in ENIAC 279 milijonov EUR).

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

30.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 1 185 milijonov EUR, ki so mu bila dodeljena, za izvajanje prvega sklopa projektov prevzelo obveznosti v višini 415 milijonov EUR in izvršilo plačila v višini 156 milijonov EUR (13 % dodeljenih sredstev).

31.

28 sodelujočih držav ECSEL mora zagotoviti finančne prispevke v višini vsaj 1 170 milijonov EUR za operativne dejavnosti Skupnega podjetja ECSEL. Konec leta 2016 so sodelujoče države, ki so v letih 2014, 2015 in 2016 sodelovale v razpisih za zbiranje predlogov – 19, 21, oziroma 24 držav – prevzele obveznosti v višini 371 milijonov EUR in izvršile plačila v višini 56,8 milijona EUR (4,9 % vseh potrebnih prispevkov). Ne glede na zgodnjo fazo izvajanja projektov programa Obzorje 2020 je očitno nizka stopnja prispevkov sodelujočih držav povezana s tem, da nekatere sodelujoče države stroške priznavajo in sporočajo šele ob koncu projektov, ki jih podpirajo.

32.

Konec leta 2016 je Skupno podjetje v zvezi s prispevki v višini 1 657,5 milijona EUR, ki jih morajo za njegove dejavnosti prispevati člani panoge, ocenilo, da so stvarni prispevki članov znašali 202 milijona EUR, medtem ko je denarni prispevek EU znašal 264 milijonov EUR.

NOTRANJE KONTROLE

Spremljanje predfinanciranja za projekte v okviru 7. OP

33.

Leta 2012 je bilo Skupno podjetje obveščeno o insolvenčnih postopkih v zvezi z dvema upravičencema, vendar ni skušalo izterjati predhodnih plačil, ki jih je izplačalo tema upravičencema do leta 2016. Takrat so bili postopki že zaključeni in neizplačana predhodna izplačila v višini 230 000 EUR so morala biti odpisana.

Navzkrižje interesov

34.

Skupno podjetje ECSEL je sprejelo pravila o preprečevanju in upravljanju navzkrižja interesov in s tem zmanjšalo tveganja, povezana z upravno strukturo. Vendar pa jih leta 2016 ni dosledno uporabljalo. Interni register izjav o navzkrižju interesov se ni upravljal skladno z notranjimi smernicami, pa tudi posodabljal se ni redno.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 3. oktobra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi skupnega podjetja ECSEL (UL L 169, 7.6.2014, str. 152).

(2)  Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Izrael, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

(3)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 561/2014.

(4)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 561/2014.

(5)  Člen 4(2) Uredbe (EU) št. 561/2014.

(6)  Člen 16(2) Statuta Skupnega podjetja ECSEL (Priloga k Uredbi (EU) št. 561/2014). Poleg tega bodo v obdobju 2014–2017 za dokončanje ukrepov, uvedenih v okviru Uredbe (ES) št. 72/2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC (UL L 30, 4.2.2008, str. 21) in Uredbe (ES) št. 74/2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja ARTEMIS (UL L 30, 4.2.2008, str. 52), za upravne stroške Skupnega podjetja ECSEL plačani naslednji prispevki: (a) 2 050 000 EUR od EU, (b) 1 430 000 EUR od združenja AENEAS, (c) 975 000 EUR od združenja ARTEMIS-IA.

(7)  Več informacij o dejavnostih Skupnega podjetja je na voljo na njegovem spletišču: http://www.ecsel-ju.eu/.

(8)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(9)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(10)  V skladu s strategijama naknadnih revizij, ki sta ju sprejeli Skupni podjetji ARTEMIS in ENIAC, mora Skupno podjetje vsaj enkrat letno oceniti, ali informacije, ki so jih posredovale države članice, dajejo zadostno zagotovilo o pravilnosti in zakonitosti izvršenih transakcij.

(11)  Glej tudi poglavje 9 letnega poročila o dejavnostih Skupnega podjetja ECSEL za leto 2016.

(12)  Člen 13 Uredbe (ES) št. 561/2014.

(13)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).


PRILOGA

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

 

Strategija za boj proti goljufijam

 

2015

V skladu s finančnimi pravili Skupnega podjetja je treba njegov proračun izvrševati v skladu s standardi uspešne in učinkovite notranje kontrole, ki vključuje preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij in nepravilnosti ter nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi (1).

Potem ko je Komisija junija 2011 sprejela strategijo za boj proti goljufijam, je bila julija 2012 sprejeta prva skupna strategija za boj proti goljufijam na raziskovalnem področju, ki je bila marca 2015 posodobljena zaradi upoštevanja sprememb, uvedenih s programom Obzorje 2020 (2). Strategija za boj proti goljufijam na raziskovalnem področju vključuje akcijski načrt, ki ga morajo izvesti skupna podjetja za raziskave.

Skupno podjetje ECSEL že ima postopke notranje kontrole, ki naj bi dajali razumno zagotovilo o preprečevanju in odkrivanju goljufij in nepravilnosti (predhodni pregledi plačil, politika v zvezi z navzkrižjem interesov in naknadne revizije upravičencev do nepovratnih sredstev). Izvedbeni načrt Skupnega podjetja ECSEL za boj proti goljufijam je bil sprejet 11. novembra 2016 in se trenutno izvaja.

se izvaja

 

Navzkrižje interesov

 

2015

Komisija je julija 2015 izdala smernice za skupna podjetja o pravilih v zvezi z navzkrižji interesov, vključno s skupno predlogo za izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, ki bi jo moralo Skupno podjetje vključiti v svoje postopke.

zaključen


(1)  Člen 12 finančnih pravil Skupnega podjetja ECSEL.

(2)  Na primer vzpostavitev skupnega podpornega centra s centralizirano revizijsko službo in usklajenimi poslovnimi procesi za raziskovalne organe EU.


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

16.

Skupno podjetje bi rado poudarilo, da je to vprašanje povezano s pravnim okvirom 7. okvirnega programa (7OP) in ni posledica njegovega delovanja. Kot v proračunskem letu 2015 je tudi januarja 2017 izvedlo obširno oceno nacionalnih zavarovalnih sistemov za leto 2016 ob upoštevanju 1 656 potrdil o dokončanih projektih in 610 revizijskih potrdil, prejetih od nacionalnih organov financiranja za projekte, financirane v okviru 7. okvirnega programa. Nacionalnim organom je predlagalo, naj jih od januarja 2017 dalje predložijo skupaj z letno izjavo o zanesljivosti. Skupno podjetje je prejelo 21 izjav, kar predstavlja 97,97 % financiranj, in zaključilo, da revizijska poročila in izjave zagotavljajo razumno zaščito finančnih interesov njegovih članov.

33.

Stečaj dveh upravičencev je zapuščina Skupnega podjetja ENIAC, do katerega je prišlo, preden je bilo vključeno v Skupno podjetje ECSEL. Septembra 2015 je Skupno podjetje ECSEL uvedlo postopek za reševanje primerov insolventnosti in stečajev upravičencev sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev skupnih podjetij ENIAC ali ARTEMIS. Ta postopek podrobno opisuje različne korake in časovni okvir, ki jih je treba spoštovati, kadar so sporočeni primeri insolventnosti ali stečaja. O tem postopku so bili obveščeni tudi nacionalni organi financiranja. V devetih letih obstoja skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC so od približno 3 000 upravičencev poročali le o 16 primerih stečajev, od katerih jih šest upravičencev ni prejelo nobenega plačila, petim je bilo poslano potrdilo o dokončanem projektu, preostalih pet pa je predložilo dokazila v obliki tehničnih poročil, da so upravičenci projekta izvedli dovolj dejavnosti.

34.

V zapisnikih sej upravnega odbora so zabeležene vse izjave o navzkrižju interesov posameznega delegata: to so osnovni dokumenti, ki se zabeležijo v registru. Kadar bo v prihodnje delegat navedel, da obstaja navzkrižje interesov, se bo v zapisnik seje zapisalo, da se je zadevni delegat vzdržal dajanja pripomb v zadevah, ki so predmet navzkrižja interesov, in da tudi ni glasoval.


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/31


POROČILO

o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/05)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-6

32

Ustanovitev Skupnega podjetja F4E

1-2

32

Upravljanje

3-4

32

Cilji

5

32

Viri

6

32

MNENJE

7-29

32

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

8

33

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

9

33

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

10-20

33

Poudarjena zadeva

11-20

33

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

21-23

34

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

24-28

34

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

30

35

Izvrševanje proračuna za leto 2016

30

35

NOTRANJE KONTROLE

31-35

35

Spremljanje operativnih pogodb na podlagi javnega naročanja in nepovratnih sredstev

31-34

35

Strategija za boj proti goljufijam

35

36

PRILOGA

– SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

37

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja F4E

1.

Evropsko skupno podjetje za ITER (1) in razvoj fuzijske energije (Skupno podjetje F4E) je bilo ustanovljeno marca 2007 (2) za obdobje 35 let. Glavne fuzijske naprave bodo zgrajene v Cadarachu v Franciji, sedež Skupnega podjetja pa je v Barceloni.

2.

Ustanovni člani Skupnega podjetja so Euratom, ki ga zastopa Komisija, države članice Euratoma in Švica, ki je sklenila sporazum o sodelovanju z Euratomom.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja F4E sestavljajo upravni odbor, direktor in drugi organi. Upravni odbor je odgovoren za nadzor Skupnega podjetja pri uresničevanju njegovih ciljev. Direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

4.

Drugi organi upravljanja Skupnega podjetja so urad, odbor za tehnično svetovanje, odbor za javna naročila in pogodbe, odbor za vodenje in upravljanje, revizijski odbor in skupina za notranji pregled.

Cilji

5.

Cilji Skupnega podjetja F4E so:

(a)

zagotoviti prispevek Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za Mednarodno organizacijo za fuzijsko energijo ITER (ITER IO),

(b)

zagotoviti prispevek Euratoma za dejavnosti „širšega pristopa“ z Japonsko za hiter razvoj fuzijske energije,

(c)

pripraviti in usklajevati program dejavnosti za pripravo gradnje demonstracijskega fuzijskega reaktorja in sorodnih naprav, vključno z eksperimentalno obsevalno napravo za testiranje fuzijskih materialov in tehnologij.

Viri

6.

Leta 2016 je proračun za plačila za Skupno podjetje F4E znašal 720 milijonov EUR (2015: 586 milijonov EUR), proračun za sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, pa 459 milijonov EUR (2015: 467,9 milijona EUR) (3). 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 415 uslužbencev (2015: 383) (4).

MNENJe

7.

Sodišče je revidiralo:

(a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (5) in poročila o izvrševanju proračuna (6) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

(b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

8.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

9.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

10.

Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Poudarjena zadeva

11.

Ne da bi bila zato vprašljiva zgoraj navedena mnenja, Sodišče opozarja na naslednje zadeve. S sklepi Sveta EU, ki so bili sprejeti 7. julija 2010 (7), je bil odobren znesek v višini 6,6 milijarde EUR (v vrednostih iz leta 2008) za prispevek Skupnega podjetja za fazo izgradnje projekta ITER, ki naj bi se v skladu s prvotnimi načrti zaključila v letu 2020. Ta znesek ni vključeval 663 milijonov EUR, ki jih je za kritje nepredvidenih stroškov leta 2010 predlagala Komisija (8).

12.

Novembra 2016 je svet ITER (9) odobril novo referenčno osnovo projekta ITER (obseg, časovni načrt in stroške). Splošen časovni načrt projekta (10) so odobrili vsi člani ITER (11), skupni stroški projekta pa so bili odobreni ad referendum, kar pomeni, da je moral vsak član zahtevati odobritev stroškov projekta v skladu z ustreznimi proračunskimi postopki v svoji državi.

13.

Nov časovni načrt, ki ga je potrdil svet ITER, določa pristop v štirih fazah: rok za dosego strateškega mejnika v fazi izgradnje projekta (prva plazma) je december 2025, okvirni rok za zaključek celotne faze izgradnje pa december 2035, kar v primerjavi s prvotno referenčno osnovo pomeni zamudo 15 let. Cilj novega postopnega pristopa je boljša uskladitev izvajanja projekta s prednostnimi nalogami in omejitvami vseh članov ITER IO.

14.

Po odobritvi nove referenčne osnove projekta ITER je Skupno podjetje F4E določilo nov časovni načrt in ponovno izračunalo z njim povezane stroške ob zaključku (EAC) svojega prispevka za fazo izgradnje projekta.

15.

Rezultati, ki so bili upravnemu odboru Skupnega podjetja predstavljeni decembra 2016, so pokazali, da bo predvidena potreba po financiranju za fazo izgradnje po letu 2020 znašala 5,4 milijarde EUR (82 % povečanje v primerjavi z odobrenim proračunom v višini 6,6 milijarde EUR). Znesek v višini 6,6 milijarde EUR, ki ga je Svet EU odobril leta 2010, zdaj predstavlja najvišji prag porabe Skupnega podjetja do leta 2020.

16.

Opozoriti je treba, da bo moralo Skupno podjetje prispevati ne samo k fazi izgradnje, ampak tudi k operativni fazi projekta ITER po letu 2035 (12) ter fazama deaktivacije in razgradnje, ki bosta sledili. Ti prispevki še niso ocenjeni.

17.

Napovedi Skupnega podjetja F4E za prvo plazmo so sicer skladne s časovnim načrtom ITER IO za projekt, rok v časovnem načrtu pa šteje za najhitrejši tehnično izvedljiv datum (13).

18.

Junija 2017 je Komisija objavila sporočilo o prispevku EU k prenovljenemu projektu ITER (14), v katerem je skušala pridobiti podporo Evropskega parlamenta in pooblastilo Sveta EU za odobritev nove osnove (15) v imenu Euratoma.

19.

Nova osnova sicer ne vključuje varnostne rezerve, vendar je Komisija v svojem sporočilu predlagala, da bi primerna varnostna rezerva za časovni načrt znašala do 24 mesecev, za proračun pa 10–20 % sredstev (16). Poleg tega so ukrepi, sprejeti za upoštevanje omejenega proračuna v višini 6,6 milijarde EUR, vključevali odlog javnega naročanja in uvedbe vseh komponent, ki niso bistvene za fazo prve plazme, na poznejši čas. Sprejeti so bili sicer pozitivni ukrepi za izboljšanje upravljanja in nadzora faze izgradnje projekta ITER, vendar še vedno obstaja tveganje nadaljnjega zvišanja stroškov in zamud pri izvajanju projekta glede na novo predlagano osnovo.

20.

Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 obvestilo Evropski svet o svoji odločitvi o izstopu iz EU in Euratoma. O sporazumu o podrobnostih izstopa bodo potekala pogajanja. Ta odločitev lahko bistveno vpliva na prihodnje dejavnosti Skupnega podjetja F4E in projekt ITER.

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

21.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranje kontrole, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

22.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

23.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

24.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

25.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve zaključnega računa.

26.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije in drugih deležnikov, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

27.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. Predplačila so preučena, ko prejemnik sredstev utemelji njihovo pravilno porabo in Skupno podjetje sprejme utemeljitev z obračunom predplačila v istem letu ali pozneje.

28.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (17).

29.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

30.

Končni proračun za leto 2016, ki je bil na voljo za izvrševanje, je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 488 milijona EUR (18) in odobritve plačil v višini 724 milijonov EUR (19). Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 99,8 % oziroma 98 %.

NOTRANJE KONTROLE

Spremljanje operativnih pogodb na podlagi javnega naročanja in nepovratnih sredstev

31.

Skupno podjetje F4E ima sistem za izvajanje revizij v prostorih izvajalcev, da preveri, ali so izpolnjene zahteve v zvezi z njegovim zagotavljanjem kakovosti (20).

32.

Služba Komisije za notranjo revizijo (IAS) je septembra 2016 končala revizijo o izvajanju ureditev v zvezi z javnim naročanjem. Kot odziv na priporočila, dana na podlagi te revizije, Skupno podjetje F4E izvaja akcijski načrt. Služba za notranjo revizijo je spremljala tudi izvedbo priporočil iz svoje revizije o upravljanju pogodb in zaključila, da je Skupno podjetje ustrezno izvedlo vsa njena zadevna priporočila.

33.

Leta 2016 je skupina za notranjo revizijo Skupnega podjetja (IAC) spremljala izvajanje priporočil, ki jih je dala v okviru svoje revizije javnega naročanja na področju zgradb projekta ITER. Skupina za notranjo revizijo je ugotovila, da je Skupno podjetje opravilo veliko dela pri formalizaciji in zasnovi procesa, smernic, pravil in orodij, ki se nanašajo na dejavnosti javnega naročanja. Izrekla je tudi šest dodatnih priporočil za izboljšanje postopkov.

34.

Stopnja preostale napake za plačila nepovratnih sredstev ni izračunana, ker ta plačila predstavljajo le majhen delež proračuna Skupnega podjetja F4E (21) in ker je bilo doslej izvedenih le malo naknadnih revizij (22). Leta 2016 je Izvajalska agencija za raziskave v imenu Skupnega podjetja F4E začela izvajati naknadno revizijo enega izmed upravičencev. Skupno podjetje je sprejelo potrebne ukrepe za popravo napak, ki so bile ugotovljene v revizijah prejšnjih let.

Strategija za boj proti goljufijam

35.

Upravni odbor Skupnega podjetja F4E je junija 2015 sprejel strategijo boja proti goljufijam in z njo povezan akcijski načrt. Večina ukrepov je bila izvedena v letu 2016. Kljub temu pa Skupno podjetje ni vzpostavilo posebnega orodja za lažje spremljanje svojih ukrepov v zvezi s postopki javnega naročanja, zlasti tistih, ki so povezani z oceno tveganja ter s fazami ocenjevanja, pogajanja in dodeljevanja v postopku javnega naročanja.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 3. oktobra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor.

(2)  Odločba Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu (UL L 90, 30.3.2007, str. 58), kakor je bila spremenjena s Sklepom Sveta 2013/791/Euratom z dne 13. decembra 2013 (UL L 349, 21.12.2013, str. 100) in Sklepom Sveta (Euratom) 2015/224 z dne 10. februarja 2015 (UL L 37, 13.2.2015, str. 8).

(3)  Druga sprememba proračuna, ki jo je upravni odbor odobril decembra 2016.

(4)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju F4E in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: http://www.fusionforenergy.europa.eu.

(5)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(6)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(7)  Sklepi Sveta o stanju projekta ITER z dne 7. julija 2010 (sklic 11902/10).

(8)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Stanje projekta ITER in možnosti za naprej z dne 4. maja 2010 (COM(2010) 226 final).

(9)  19. sestanek sveta ITER, ki je potekal 16. in 17. novembra 2016. Svet ITER je upravni organ ITER OI.

(10)  Svet ITER je pregledal celoten posodobljen časovni načrt za izgradnjo projekta od faze prva plazma vse do postopka z devterijem in tritijem (2035), kot je predlagala ITER IO.

(11)  Ljudska republika Kitajska, Republika Indija, Japonska, Republika Koreja, Ruska federacija, Združene države Amerike in Evropska unija.

(12)  Operativna faza projekta ITER naj bi trajala do leta 2037.

(13)  Kot je navedeno v peti letni oceni neodvisne skupine za pregled (31. oktober 2016) in v poročilu vodje enote za projektno vodenje upravnemu odboru Skupnega podjetja F4E, ki je bilo pripravljeno decembra 2016.

(14)  COM(2017) 319 final z dne 14. junija 2017 (skupaj z delovnim dokumentom služb Komisije SWD(2017) 232 final z dne 14. junija 2017).

(15)  Prispevek Euratoma ne posega v predlog Komisije, izid pogajanj o umiku Združenega kraljestva iz Euratoma in večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020.

(16)  COM(2017) 319 final z dne 14. junija 2017 (skupaj z delovnim dokumentom služb Komisije SWD(2017) 232 final z dne 14. junija 2017), poglavje V ITER: pot naprej.

(17)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(18)  Spremembe končnega odobrenega proračuna za leto 2016 se večinoma nanašajo na 15 milijonov EUR namenskih prejemkov iz rezervnega sklada ITER, 13,5 milijona EUR prevzetih obveznostih prenesenih iz prejšnjih let in 0,5 milijona EUR izterjav previsoko izplačanih plačil na podlagi operativnih pogodb.

(19)  Spremembe končnega odobrenega proračuna za leto 2016 se večinoma nanašajo na 4 milijone EUR plačil iz rezervnega sklada ITER.

(20)  Revizije zajemajo številne vidike izvajanja, vključno z načrtom za kakovost, vsemi neskladnostmi s specifičnimi zahtevami, kontrolo nabave in upravljanjem oddajanja del podizvajalcem, ravnanjem z dokumentacijo in upravljanjem podatkov, upravljanjem sprememb in odstopanj, načrtom za kontrolo kakovosti gradbenih del, podrobnim terminskim načrtom projekta, obvladovanjem tveganja v zvezi z javnimi naročili in načrtom za kontrolo kakovosti tehničnih del. Pri 29 revizijah, ki so bile izvedene v letu 2016, je bilo ugotovljenih 47 primerov neskladnosti v zvezi z zagotavljanjem kakovosti in 202 področji, na katerih so potrebne izboljšave.

(21)  Od svoje ustanovitve do konca leta 2016 je Skupno podjetje sklenilo 150 pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 81 milijonov EUR. Skupno podjetje je leta 2016 sklenilo šest pogodb o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 5 milijonov EUR.

(22)  Šest prejemnikov in skupni revidirani znesek v višini 6 milijonov EUR, kar pomeni 8 % vseh prejemnikov in 7 % vseh sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki so bili sklenjeni od ustanovitve F4E.


PRILOGA

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

 

PRIPOMBE O UPRAVLJANJU PRORAČUNA IN FINANČNEM POSLOVODENJU

 

 

Predstavitev zaključnega računa

 

2015

V pojasnilih k računovodskim izkazom so v tabeli in informacijah pod naslovom 4.3.1.1. Javna naročila ITER (ITER IO) prikazana sklenjena javna naročila (stolpec 3) in sredstva za javna naročila, ki so že knjižena v dobro (stolpec 4). Vendar v tabeli ni prikazano dejansko stanje del, ki se izvajajo. V zaključnem računu za leto 2015 je F4E te informacije dopolnil z oceno del, ki se izvajajo, pri kateri je upošteval skupno porabo za pogodbe v zvezi z javnimi naročili, ter z diagramom, ki prikazuje doseganje etapnih ciljev za vsa javna naročila, sklenjena z ITER IO. Kljub oceni, ki je predstavljena v zaključnem računu za leto 2015, bo treba narediti še več, da bi bile predstavljene bolj točne informacije o stanju in vrednosti dejavnosti, ki jih je doslej izvedlo Skupno podjetje.

se izvaja

 

PRIPOMBE O KLJUČNIH KONTROLAH V NADZORNIH IN KONTROLNIH SISTEMIH SKUPNEGA PODJETJA

 

2015

F4E še naprej razvija osrednji in enotni sistem za združevanje vseh operativnih, finančnih in proračunskih podatkov, ki bo omogočil redno spremljanje in kontrole ocen, stroškov in odstopanj. Na zasedanju 8. in 9. junija 2015 je upravni odbor potrdil predlog direktorja, da se v roku dveh let vzpostavi celovit informacijski sistem (Enterprise Resources Planning – ERP).

se izvaja

2015

Z ITER IO potekajo pogovori o sistemu, ki bi zagotavljal informacije o stanju izvedbe dejavnosti (metoda prislužene vrednosti), da bi se izboljšala porazdelitev etapnih ciljev, s katerimi se pridobijo kreditne točke, v življenjski dobi javnega naročila.

se izvaja

 

Operativna javna naročila in nepovratna sredstva

 

2015

Od 84 operativnih postopkov javnega naročanja, začetih leta 2015, se jih je 45 % izvajalo po postopkih s pogajanji (58 % leta 2014). Skupno podjetje je v letu 2015 sicer zmanjšalo število postopkov s pogajanji, vendar so še potrebna prizadevanja, da bi bila konkurenčnost pri postopkih za oddajo operativnih javnih naročil večja. Pri nepovratnih sredstvih je Skupno podjetje v povprečju prejelo 1,4 predloga na razpis.

se izvaja

 

DRUGE ZADEVE

 

 

Pravni okvir

 

2015

Upravni odbor F4E je 2. decembra 2015 končno spremenil svojo finančno uredbo in njena izvedbena pravila, da bi jih uskladil z novim finančnim okvirom EU. Evropska komisija je februarja 2016 izrekla pozitivno mnenje o spremembah, ki jih je F4E vnesel v svoja finančna pravila, vendar je zahtevala, da Skupno podjetje razmisli o nadaljnjem oblikovanju nekaterih določb svojih izvedbenih pravil v zvezi s posebnimi odstopanji od finančne uredbe EU in od okvirne finančne uredbe, ki velja za organe iz člena 208.

se izvaja

 

Pravice intelektualne lastnine in industrijska politika

 

2015

Upravni odbor Skupnega podjetja je 27. junija 2013 sprejel sklep o izvajanju industrijske politike Fuzije za energijo in politike o pravicah intelektualne lastnine ter razširjanju informacij.

Skupno podjetje je za vsak postopek javnega naročanja pripravilo strateški dokument. Sestavljen je bil kontrolni seznam za spremljanje izvajanja strategije javnega naročanja v zvezi z lastništvom novega znanja za vsak postopek javnega naročanja.

se izvaja

V času revizije (aprila 2016) je F4E izvedel večino določb, navedenih v sklepu upravnega odbora z dne 27. junija, čeprav jih pet še ni bilo izvedenih v celoti, tri pa še niso bile izvedene.

zaključen

Presoja vpliva izvajanja teh politik je v načrtu, vendar še ni bila izvedena.

se izvaja

 

Sporazum z državo gostiteljico

 

2015

V skladu s sporazumom z državo gostiteljico, podpisanim s Kraljevino Španijo 28. junija 2007, bi moralo Skupno podjetje do junija 2010 dobiti na razpolago stalne prostore.

Po pogovorih med F4E in špansko vlado je Skupno podjetje 10. marca 2015 prejelo uradno ponudbo. Decembra 2015 je država gostiteljica obvestila upravni odbor F4E, da razprava na ministrski ravni o uradni potrditvi ponudbe z dne 10. marca 2015 ni bila zaključena, ter predlagala, da bi se z lastnikom zgradbe, v kateri je F4E trenutno nameščen, pričeli pogajati o tem, da bi postala njegov stalni sedež. V času revizije (aprila 2016) je Skupno podjetje ta predlog še preučevalo.

zaključen

 

Pravila o izvajanju kadrovskih predpisov

 

2015

Leta 2015 je Skupno podjetje nadaljevalo smiselno sprejemanje nekaterih pravil EU o izvajanju kadrovskih predpisov. Kljub temu nekatera specifična pravila o izvajanju kadrovskih predpisov še čakajo na sprejetje.

zaključen


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

33.

Do julija 2017 je bilo izvedenih pet od šestih novih priporočil službe za notranjo revizijo. Priporočilo, ki se izvaja, se nanaša na ponovno opredelitev vloge skupine za notranji pregled (IRP). Pričakovani datum za dokončanje tega ukrepa je oktober 2017, saj je ta ukrep del širšega projekta za izboljšavo, usmerjenega v optimizacijo odprtih postopkov javnega naročanja.

35.

Podjetje F4E zdaj opredeljuje zahteve za določitev parametrov orodja, ki mu bo omogočilo sistematično zbiranje informacij v zvezi s kazalniki za spremljanje boja proti goljufijam v postopkih javnega naročanja. To orodje bo osebju podjetja F4E tudi omogočilo vključitev dodatnih informacij v zvezi z opozorili za kateri koli postopek javnega naročanja.

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

2015 – Priprava zaključnega računa

EU uporablja kreditne točke ITER kot svojo metodologijo prislužene vrednosti (EVM). Vrednost doseženih kreditnih točk glede na načrtovano vrednost izraža napredek podjetja F4E pri izvajanju javnih naročil v EU. S profilom kreditnih točk naj bi se izrazila vrednost dejansko opravljenega dela v različnih fazah izvajanja projekta (tj. načrtovanje, proizvodnja, dostava, namestitev).

Podjetje F4E in mednarodna organizacija ITER (ITER IO) sta se dogovorila, da bosta ta profil prilagodila vsakemu javnemu naročilu, da se za ves čas trajanja javnega naročila določi ustrezno in čim bolj stvarno število kreditnih točk. Take spremembe so bile že izvedene za nekatera pretekla javna naročila in naj bi bile dokončane do konca oktobra 2017.

2015 – Pripombe o ključnih kontrolah v nadzornih in kontrolnih sistemih Skupnega podjetja

Prvi odstavek: Marca 2016 je novi direktor podjetja F4E naročil neodvisno svetovalno študijo o razvoju koncepta celostnega večfunkcijskega sistema ter celostnega sistema nadzora nad poslovnimi in finančnimi vidiki.Poročilo o tej študiji je bilo objavljeno sredi junija 2016, v njem navedena priporočila pa so bila pregledana in sprejeta.

F4E se zdaj pripravlja na vzpostavitev sistema za nadzor nad projekti (Enterprise Project Control System), saj meni, da je to manj zapleten in cenejši način za doseganje večje stopnje vključevanja finančnih informacij podjetja F4E.

Podjetje F4E je izbralo sistem Ecosys, pogajanja za sklenitev pogodbe z dobaviteljem pa so v zaključni fazi. Nato bo začelo izvajati pilotno fazo, ki naj bi bila v celoti izvedena v prvem četrtletju 2018.

Drugi odstavek: EU uporablja kreditne točke ITER kot svojo metodologijo prislužene vrednosti (EVM).Vrednost doseženih kreditnih točk glede na načrtovano vrednost izraža napredek podjetja F4E pri izvajanju javnih naročil v EU. S profilom kreditnih točk naj bi se izrazila vrednost dejansko opravljenega dela v različnih fazah izvajanja projekta (tj. načrtovanje, proizvodnja, dostava, namestitev).

F4E in mednarodna organizacija ITER (ITER IO) sta se dogovorila, da bosta ta profil prilagodila vsakemu javnemu naročilu, da se tako za ves čas trajanja javnega naročila določi ustrezno in čim bolj stvarno število kreditnih točk. Take spremembe so bile že izvedene za nekatera pretekla javna naročila in naj bi bile dokončane do konca oktobra 2017.

2015 – Operativna javna naročila in nepovratna sredstva

Kljub obnovljenim prizadevanjem na področju obveščanja in razširjanja, zlasti v zvezi z vključitvijo nove finančne uredbe, so leta 2016 podatki za postopke s pogajanji ostali podobni kot za prejšnja leta (49 % vseh postopkov leta 2016 v primerjavi s 45 % leta 2015 in 58 % leta 2014). Kljub temu je treba poudariti, da so bili to večinoma postopki s pogajanji za naročila z nizko vrednostjo, izvedeni pod pragom za objavo iz Direktive in popolnoma v skladu s finančnimi predpisi podjetja F4E.

Postopki s pogajanji za naročila z nizko vrednostjo pomenijo približno 40 % letnega števila pogodb podjetja F4E (2016: 41 % po številu in 0,8 % po vrednosti; leta 2015: 43 % po številu in 0,3 % po vrednosti), kar ustreza samo približno 1 % letnega proračuna.

Uporaba postopkov s pogajanji v teh primerih (v okviru omejitev, ki jih določajo finančni predpisi podjetja F4E) je odziv na pomislek glede dobrega finančnega poslovodenja, saj podjetju F4E omogoča učinkovitejšo uporabo notranjih virov v postopkih javnega naročanja z visoko vrednostjo. Zato v podjetju F4E menijo, da niso potrebni ukrepi za dodatno zmanjšanje števila postopkov s pogajanji za naročila z nizko vrednostjo, saj je to v skladu z načeli in določbami finančnih predpisov.

Preostali postopki s pogajanji, ki se navadno nanašajo na naročila z višjo vrednostjo (povprečno 5 % skupnega števila postopkov), so izraz zapletenega in inovativnega okolja, v katerem deluje podjetje F4E. Zaradi značilnosti trga fuzijske tehnologije je konkurenca na njem velikokrat zelo omejena. To pogosto povzroči omejeno konkurenco ali (v izrednih primerih) monopol ali celo slab odziv na povabila k oddaji ponudb.

Po letu 2012 je podjetje F4E povečalo prizadevanja za razširjanje, vendar je udeležba še vedno nizka. Po njegovem mnenju glavni temeljni vzrok ni premajhna prepoznavnost, temveč sporadična narava njegovih nakupov. Ugotovilo je, da je narava dejavnosti v okviru obsežnih znanstvenih in tehnoloških projektov taka, da je omejena konkurenca žal dejstvo, na katerega lahko en sam javni naročnik le malo vpliva.

Zato je podjetje F4F leta 2016 začelo iskati možnosti za rešitev težave v sodelovanju z drugimi javnimi naročniki, ki upravljajo podobne projekte v Evropi in se soočajo z enakim pomanjkanjem konkurence. Za povečanje učinka pobud za zagotovitev več panožne konkurence in sodelovanja je bilo podjetje F4E pobudnik foruma, ki vključuje podobne prve tovrstne visokotehnološke pionirske projekte v Evropi (CERN, ESA, ESS, ESRF, ESO …). V okviru tega foruma lahko različne organizacije s podobnimi projektnimi izzivi bolj usklajeno in učinkoviteje sodelujejo pri njihovem obravnavanju. To je poskus okrepitve enotnega trga za obsežne znanstvene projekte, ki je stabilnejši in obsežnejši ter zato lažje vzbudi zanimanje podjetij.

Dogodek, ki ga bo februarja 2018 gostila Danska, bo za udeležence foruma prva priložnost za vzpostavitev novega sodelovanja v praksi.

2015 – Pravni okvir

Skupno podjetje je v sodelovanju z Evropsko komisijo (GD za proračun in GD za energijo) oblikovalo zahtevane posebne določbe, ki se dodajo izvedbenim pravilom finančne uredbe Skupnega podjetja ter se nanašajo na štiri odstopanja od splošne finančne uredbe EU in okvirne finančne uredbe, ki velja za organe iz člena 208, ki jih Skupnemu podjetju dopušča njegova finančna uredba.

Upravni odbor Skupnega podjetja je 4. julija 2017 sprejel spremembo izvedbenih pravil, za katera je zdaj treba pridobiti pozitivno formalno mnenje Evropske komisije. Ko bo pozitivno mnenje izdano, bodo 1. avgusta 2017 začele veljati vse štiri izvedbene določbe.

2015 – Pravice intelektualne lastnine in industrijska politika

Kar zadeva oceno učinka industrijske politike, namerava podjetje F4E uporabiti rezultate ocene svojih dejavnosti (in projekt ITER kot celoto), ki jo bo Evropska komisija izvedla v letih 2017 in 2018.


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/42


POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/06)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-12

43

Ustanovitev Skupnega podjetja za GCV

1-2

43

Upravljanje

3-6

43

Cilji

7

43

Viri

8-12

43

MNENJE

13-25

44

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

14

44

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

15

44

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

16

44

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

17-19

44

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

20-24

45

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

26-33

45

Izvrševanje proračuna za leto 2016

26

45

Izvrševanje večletnega proračuna 7. okvirnega programa za raziskave

27-29

45

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

30-33

46

NOTRANJE KONTROLE

34

46

Okvir notranje kontrole

34

46

PRILOGA –

SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

47

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja za GCV

1.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (Skupno podjetje za GCV) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno maja 2008 za obdobje do 31. decembra 2017 in je začelo samostojno poslovati 15. novembra 2010 (1). Svet je maja 2014 podaljšal življenjsko dobo Skupnega podjetja za obdobje do 31. decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje za GCV je javno-zasebno partnerstvo na področju tehnoloških raziskav in inovacij v zvezi z vodikom in gorivnimi celicami. Ustanovni člani Skupnega podjetja so Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, Industrijsko združenje (Hydrogen Europe) in Raziskovalno združenje (New European Research Grouping on Fuel Cells and Hydrogen (N.ERGHY)).

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja za GCV sestavljajo naslednji organi: upravni odbor, izvršni direktor, znanstveni odbor, skupina predstavnikov držav za GCV in forum zainteresiranih strani.

4.

Upravni odbor sestavlja deset članov, od katerih je šest predstavnikov Industrijskega združenja, trije so predstavniki Komisije, eden pa je predstavnik Raziskovalnega združenja. Upravni odbor je odgovoren za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

5.

Znanstveni odbor je sestavljen iz največ devetih članov, ki so priznani strokovnjaki in uravnoteženo zastopajo akademske kroge, industrijo in regulatorne organe. Zagotavlja svetovanje glede znanstvenih prioritet, ki jih je treba obravnavati v letnih delovnih programih, in znanstvenih dosežkih, ki so opisani v letnem poročilu o dejavnostih.

6.

Skupina predstavnikov držav, ki jo sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in vsake države, pridružene Obzorju 2020, zagotavlja mnenja o strateškem usmerjanju in doseganju ciljev Obzorja 2020. Forum zainteresiranih strani je letni sestanek, na katerem zainteresirane strani Skupnega podjetja za GCV razpravljajo o njegovih dejavnostih, lahko pa tudi izrazijo pripombe.

Cilji

7.

Cilj Skupnega podjetja za GCV je do leta 2020 dokazati, da so tehnologije gorivnih celic in vodika eden od stebrov prihodnosti evropskih energetskih in transportnih sistemov. Cilj Skupnega podjetja je spodbujati razvoj močnega, trajnostnega in svetovno konkurenčnega sektorja gorivnih celic in vodika v EU.

Viri

8.

Najvišji prispevek EU za prvo fazo dejavnosti Skupnega podjetja za GCV je 470 milijonov EUR iz 7. okvirnega programa za raziskave (3) Prispevki drugih članov morajo biti vsaj enakovredni prispevku EU.

9.

Najvišji prispevek EU za drugo fazo dejavnosti Skupnega podjetja za GCV je 665 milijonov EUR iz programa Obzorje 2020. Od tega zneska se lahko porabi največ 570 milijonov EUR za doseganje minimalnega prispevka članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja (ki znaša 380 milijonov EUR), do 95 milijonov EUR pa za doseganje morebitnega dodatnega prispevka članov, ki bi presegal minimalni prispevek (4).

10.

Pričakuje se, da bodo člani Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja za projekte Obzorja 2020, ki se financirajo iz Skupnega podjetja za GCV, prispevali sredstva v višini vsaj 380 milijonov EUR (5), vključno s stvarnimi prispevki za dodatne dejavnosti v višini vsaj 285 milijonov EUR (6).

11.

Upravni stroški Skupnega podjetja za GCV so omejeni na 38 milijonov EUR in se krijejo s finančnimi prispevki, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in člane Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja (7).

12.

Leta 2016 je proračun za plačila za Skupno podjetje za GCV znašal 98,3 milijona EUR (2015: 95,1 milijona EUR). 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 26 uslužbencev (2015: 26) (8).

MNENJE

13.

Sodišče je revidiralo:

a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (9) in poročila o izvrševanju proračuna (10) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

14.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

15.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

16.

Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

17.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranje kontrole, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

18.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

19.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

20.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

21.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve zaključnega računa.

22.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

23.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. Predplačila so preučena, ko prejemnik sredstev utemelji njihovo pravilno porabo in Skupno podjetje sprejme utemeljitev z obračunom predplačila v istem letu ali pozneje.

24.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (11).

25.

Zaradi naslednje pripombe mnenji Sodišča nista vprašljivi.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

26.

Ob upoštevanju neporavnanih odobritev plačil iz prejšnjih let (17,2 milijona EUR) je končni proračun za leto 2016, ki je bil na voljo za izvajanje 7. okvirnega programa za raziskave in programa Obzorje 2020, vseboval odobritve za prevzem obveznosti v višini 127,8 milijona EUR in odobritve plačil v višini 115,5 milijona EUR. Nižja stopnja porabe odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil je znašala 77,7 % oziroma 83,9 %. Po vrednotenju razpisa za zbiranje predlogov za leto 2016 je bilo ugotovljeno, da odobritve niso bile porabljene v celoti v glavnem zato, ker je bilo podpisanih manj sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, kot je bilo pričakovan.

Izvrševanje večletnega proračuna 7. okvirnega programa za raziskave

27.

Od 470 milijonov EUR sredstev 7. okvirnega programa, ki so bila dodeljena Skupnemu podjetju za GCV, je Skupno podjetje do konca leta 2016 prevzelo obveznosti v višini 464,4 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 372 milijonov EUR. V skladu s plačilnim načrtom Skupnega podjetja za projekte 7. okvirnega programa, ki še potekajo, bodo neizvršena plačila za operativne dejavnosti v višini 75,3 milijona EUR (17 %) izvršena do konca leta 2019.

28.

Od 470 milijonov EUR stvarnih in denarnih prispevkov, ki naj bi jih prispevala Industrijsko združenje in Raziskovalno združenje za operativne dejavnosti Skupnega podjetja za GVC, je upravni odbor do konca leta 2016 potrdil prispevke v višini 299 milijonov EUR. Do konca leta 2016 so Skupnemu podjetju poročali o dodatnih stvarnih prispevkih za operativne dejavnosti v višini 40,6 milijona EUR.

29.

Tako je v primerjavi s prispevkom EU (Komisije) v višini 383,7 milijona EUR skupen prispevek članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja Skupnemu podjetju ob koncu leta 2016 znašal 339,6 milijona EUR.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

30.

Skupno podjetje je iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 665 milijonov EUR, ki so mu bila dodeljena, do konca leta 2016 prevzelo obveznosti v višini 288,1 milijona EUR (43 %) in izvršilo plačila v višini 77,4 milijona EUR za izvajanje prvega sklopa projektov.

31.

Člani Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja so do konca leta 2016 poročali o stvarnih prispevkih v višini 4,9 milijona EUR za operativne dejavnosti, upravni odbor pa je potrdil denarne prispevke za upravne stroške Skupnega podjetja v višini 1,2 milijona EUR.

32.

Od najmanj 285 milijonov EUR stvarnih prispevkov, ki jih morajo zagotoviti drugi člani za dodatne dejavnosti, so ti do konca leta 2016 poročali o znesku 188,6 milijona EUR (66 %), ki je bil tudi potrjen.

33.

Tako so v primerjavi z denarnim prispevkom EU v višini 79,5 milijona EUR skupni prispevki članov Industrijskega združenja in Raziskovalnega združenja do konca leta 2016 znašali 194,7 milijona EUR. Razlika je posledica visokih prispevkov drugih članov za dodatne dejavnosti Skupnega podjetja.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

34.

Skupno podjetje je uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije ter izvaja naknadne revizije zahtevkov za povračilo stroškov iz nepovratnih sredstev v okviru 7. operativnega programa za raziskave. Te kontrole so ključno orodje za oceno zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, vključno z denarnimi in stvarnimi prispevki, ki jih Skupnemu podjetju zagotovijo drugi člani. Preostala stopnja napake za naknadne revizije, objavljena v letnem poročilu o dejavnostih Skupnega podjetja za leto 2016, je znašala 1,24 % (12).

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 19. septembra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 521/2008 z dne 30. maja 2008 o ustanovitvi Skupnega podjetja za gorivne celice in vodik (UL L 153, 12.6.2008, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 1183/2011 (UL L 302, 19.11.2011, str. 3).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 559/2014 z dne 6. maja 2014 o Skupnem podjetju za gorivne celice in vodik 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 108).

(3)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 521/2008.

(4)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 559/2014.

(5)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 559/2014.

(6)  Kot je določeno v točki (b) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 559/2014, so prispevki za dodatne dejavnosti stvarni prispevki za dejavnosti, ki niso vključene v delovni načrt in proračun Skupnega podjetja, ampak prispevajo k doseganju ciljev skupne tehnološke pobude za GCV. V skladu s členom 4(4) iste uredbe mora stroške dodatnih dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor in jih ne revidirata Skupno podjetje ali Evropsko računsko sodišče niti noben drug organ EU.

(7)  Člen 13(2) statuta Skupnega podjetja za GCV 2 (Priloga k Uredbi (EU) št. 559/2014).

(8)  Dodatne informacije o Skupnem podjetju za GCV in njegovih dejavnostih so na voljo na njegovem spletišču: http://www.fch.europa.eu.

(9)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(10)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(12)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja za GCV, str. 54.


PRILOGA

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

 

Služba Komisije za notranjo revizijo (IAS)

 

2015

IAS je v Skupnem podjetju za GCV 2 zaključila revizijo procesa vrednotenja in izbora predlogov za nepovratna sredstva Obzorja 2020 novembra 2015. Priporočila je, naj Skupno podjetje izboljša jasnost in preglednost izbora tem za predloge. Skupno podjetje za GCV 2 v letu 2016 uvaja izboljšane postopke za naslednji razpis za zbiranje predlogov leta 2017.

zaključen

 

Navzkrižje interesov

 

2015

Komisija je julija 2015 izdala smernice za skupna podjetja o pravilih v zvezi z navzkrižji interesov, vključno s skupno predlogo za izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, ki bi jo moralo Skupno podjetje vključiti v svoje postopke.

se izvaja


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

Skupno podjetje se je seznanilo s poročilom Sodišča.


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/49


POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/07)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-11

50

Ustanovitev Skupnega podjetja IMI

1-2

50

Upravljanje

3-5

50

Cilji

6

50

Viri

7-11

50

MNENJE

12-24

51

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

13

51

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

14

51

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

15

51

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

16-18

51

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

19-23

52

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

25-31

52

Izvrševanje proračuna za leto 2016

25

52

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. OP

26-28

52

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

29-31

53

NOTRANJE KONTROLE

32-34

53

Okvir notranje kontrole

32

53

Upravljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020

33

53

Predhodni pregledi in spremljanje zahtevkov za povračilo stroškov

34

53

PRILOGA –

SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

54

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja IMI

1.

Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila (Skupno podjetje IMI) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 (1) za obdobje desetih let. Samostojno je začelo poslovati 16. novembra 2009. Maja 2014 je Svet sprejel novo ustanovno uredbo in podaljšal obdobje delovanja Skupnega podjetja do 31. Decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje IMI je javno-zasebno partnerstvo za raziskave in inovacije na področju zdravja. Ustanovna člana Skupnega podjetja sta Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, in farmacevtski sektor, ki ga zastopa Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj (EFPIA).

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja IMI sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, znanstveni odbor, skupina predstavnikov držav, strateške skupine in forum zainteresiranih strani.

4.

Upravni odbor je glavni organ odločanja. Odgovoren je za delovanje Skupnega podjetja in nadzor nad njegovimi dejavnostmi. Sestavlja ga deset članov, ki enakovredno predstavljajo oba ustanovna člana. Izvršni direktor je pristojen za dnevno vodenje poslovanja Skupnega podjetja.

5.

Znanstveni odbor, skupina predstavnikov držav, strateške skupine in forum zainteresiranih strani so svetovalni organi. Znanstveni odbor sestavljajo strokovnjaki znanstveniki z različnih področij. Pripravlja priporočila upravnemu odboru. Skupina predstavnikov držav, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic EU in držav, ki sodelujejo v raziskovalnih programih EU, pripravlja strateška mnenja za upravni odbor. Strateške skupine, ki jih sestavljajo predstavniki farmacevtskih družb, Evropske komisije in znanstvenega odbora, usklajujejo projekte IMI med seboj in s širšimi raziskovalnimi programi EU. Forum zainteresiranih strani je letni dogodek, na katerem zainteresirane strani IMI razpravljajo o najnovejših dejavnostih in načrtih IMI.

Cilji

6.

Cilj IMI je izboljšati zdravje s pospeševanjem razvoja inovativnih zdravil in dostopa bolnikov do njih, zlasti na območjih, kjer zdravstvene ali socialne potrebe niso zadovoljene. IMI spodbuja sodelovanje med ključnimi akterji, ki sodelujejo v zdravstvenih raziskavah, vključno z univerzami, farmacevtsko in drugimi panogami, malimi in srednjimi podjetji (MSP), organizacijami pacientov in regulativnimi organi na področju zdravil.

Viri

7.

Najvišji prispevek EU za program IMI1 (2008–2013) znaša milijardo EUR, zagotovi pa se iz sedmega okvirnega programa za raziskave (7. OP) (3). Prispevki članov iz farmacevtskega sektorja morajo biti enakovredni prispevku EU.

8.

Najvišji prispevek EU za dejavnosti programa IMI2 (2014–2024) je 1 638 milijonov EUR, plača pa se iz programa Obzorje 2020. Od tega zneska se lahko največ 1 425 milijonov EUR porabi kot prispevek, ki se ujema s prispevkom EFPIA, do 213 milijonov EUR pa kot prispevki, enaki prispevkom drugih družb in univerz, ki se odločijo pridružiti Skupnemu podjetju IMI kot člani ali pridruženi partnerji (4).

9.

EFPIA mora prispevati vire v višini vsaj 1 425 milijonov EUR. Drugi člani ali pridruženi partnerji programa IMI2 morajo prispevati vire, ki ustrezajo zneskom, za katere so se zavezali, da jih bodo zagotovili, ko so postali člani ali pridruženi partnerji.

10.

Upravni stroški Skupnega podjetja so omejeni na 85,2 milijona EUR in se krijejo z denarnimi prispevki članov, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in člane iz panoge (5).

11.

Leta 2016 je proračun za plačila za Skupno podjetje IMI znašal 263,4 milijona EUR (2015: 195 milijonov EUR). 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 41 zaposlenih (2015: 35) (6).

MNENJE

12.

Sodišče je revidiralo:

a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (7) in poročila o izvrševanju proračuna (8) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

13.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

14.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

15.

Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

16.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

17.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

18.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

19.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

20.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve zaključnega računa.

21.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

22.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. Predplačila so preučena, ko prejemnik sredstev utemelji njihovo pravilno porabo in Skupno podjetje sprejme utemeljitev z obračunom predplačila v istem letu ali pozneje.

23.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (9).

24.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

25.

Ob upoštevanju neporabljenih odobrenih sredstev iz prejšnjih let (54,1 milijona EUR) je končni proračun za leto 2016, ki je bil na voljo za izvajanje v okviru 7. OP in programa Obzorje 2020, vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 307 milijonov EUR in odobritve plačil v višini 263,4 milijona EUR. Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 94,1 % oziroma 69,6 %. Nizka stopnja izvrševanja za odobritve plačil je bila v glavnem posledica zmanjšanja porabe za program Ebola+ in zamud pri sklenitvi sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, razpisanih v okviru programa Obzorje 2020.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru 7. OP

26.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje IMI za sredstva v višini 1 milijarde EUR, ki so mu bila dodeljena iz 7. OP, prevzelo obveznosti v višini 966 milijonov EUR in izvršilo plačila v višini 648 milijonov EUR. Do visoke stopnje neizvršenih plačil v višini 318 milijonov EUR (32 %) je prišlo predvsem zaradi poznega začetka dejavnosti 7. OP v prvih letih Skupnega podjetja IMI.

27.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje IMI v okviru sredstev v višini 1 milijarde EUR, ki jih morajo za njegove dejavnosti prispevati člani iz panoge, potrdilo stvarne in denarne prispevke v višini 403 milijone EUR. Člani so Skupnemu podjetju IMI prijavili še 103 milijone EUR stvarnih prispevkov.

28.

Posledično so konec leta 2016 stvarni in denarni prispevki članov panoge znašali skupno 506 milijonov EUR, medtem ko so denarni prispevki EU za dejavnosti Skupnega podjetja IMI v okviru 7. OP znašali 728 milijonov EUR.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

29.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 1 638 milijonov EUR, ki so mu bila dodeljena, za izvajanje prvega sklopa projektov prevzelo obveznosti v višini 515 milijonov EUR (31 %) in izvršilo plačila v višini 111 milijonov EUR (7 % dodeljenih sredstev). Do nizke stopnje plačil je večinoma prišlo zaradi zamud pri sklepanju sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020 s partnerji iz panoge.

30.

Od stvarnih in denarnih prispevkov v višini 1 638 milijonov EUR, ki jih morajo za dejavnosti Skupnega podjetja prispevati člani panoge, so ti do konca leta 2016 poročali o stvarnih prispevkih v višini 83,8 milijona EUR, od katerih je izvršni direktor potrdil 47,2 milijona EUR.

31.

Posledično so konec leta 2016 prispevki članov panoge za dejavnosti programa Obzorje 2020 znašali skupno 83,8 milijonov EUR, medtem ko so denarni prispevki EU znašali 135 milijonov EUR.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

32.

Skupno podjetje je uvedlo uspešne postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije ter izvaja naknadne revizije zahtevkov za povračilo stroškov iz nepovratnih sredstev v okviru 7. OP. Te kontrole so ključno orodje za oceno zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, vključno z denarnimi in stvarnimi prispevki, ki jih Skupnemu podjetju zagotovijo drugi člani. Stopnja preostale napake za naknadne revizije, o kateri je poročalo Skupno podjetje konec leta 2016, je znašala 1,67 % (10).

Upravljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020

33.

Konec leta 2016 – tretjega leta izvajanja programa Obzorje 2020 – je Skupno podjetje le delno zaključilo integracijo svojih kontrolnih sistemov z orodji Komisije za skupno upravljanje in spremljanje nepovratnih sredstev iz programa Obzorje 2020.

Predhodni pregledi in spremljanje zahtevkov za povračilo stroškov

34.

Skupno podjetje je imelo nekaj zamud pri izplačilih upravičencem (univerzam, raziskovalnim organizacijam ter srednjim in malim podjetjem). To kaže na slabosti v postopkih notranjih kontrol in spremljanja, ki se uporabljajo za poročila o projektih in z njimi povezane zahtevke za povračilo stroškov, ki negativno vplivajo na učinkovitost izvajanja projektov.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 19. septembra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (UL L 30, 4.2.2008, str. 38).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 557/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja za pobudo za inovativna zdravila 2 (UL L 169, 7.6.2014, str. 54).

(3)  Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 73/2008.

(4)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 557/2014.

(5)  Člen 13(2) statuta Skupnega podjetja IMI2 (Priloga k Uredbi (EU) št. 557/2014).

(6)  Več informacij o dejavnostih Skupnega podjetja je na voljo na njegovem spletišču: https://www.imi.europa.eu.

(7)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(8)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja IMI, str. 102.


PRILOGA

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

 

Ključne kontrole in nadzorni sistemi

 

2014

Smotrnost operativnih predhodnih kontrol plačil stroškov projekta ni bila dovolj dokumentirana na naslednjih ključnih področjih:

a)

obrazec za predhodno kontrolo, ki ga uporabljajo znanstveni projektni referenti (SPO) IMI, je bil osredotočen na upravno namesto na operativno skladnost, saj v njem status projekta (v teku, poteka ob upoštevanju pomanjkljivosti, odložen/preklican) in njegovi rezultati (brez pridržkov, pridržki, ki zahtevajo pojasnila, večji pridržki) niso bili jasno opredeljeni in pojasnjeni;

b)

plačilo je bilo izvršeno brez uradnega seznama rezultatov, ki ga sprejmejo SPO, in brez kakršnih koli sklicevanj na oceno rezultatov, ki jo pripravijo SPO.

zaključen

 

Navzkrižje interesov

 

2015

Komisija je julija 2015 izdala smernice za skupna podjetja o pravilih v zvezi z navzkrižji interesov, vključno s skupno predlogo za izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, ki bi jo moralo Skupno podjetje vključiti v svoje postopke.

zaključen


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

29.

Sorazmerno nizka raven plačil za operativne dejavnosti je povezana z zamudami uspešnih članov konzorcija pri sklepanju konzorcijskih sporazumov, ki so potrebni za podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstvih v okviru programa Obzorje 2020 s Skupnim podjetjem IMI 2.

Poleg tega je bilo za projekte programov Ebola in Antimikrobična odpornost potrebnih manj sredstev, kot je bilo predvideno v začetnih proračunih zanje, v glavnem zaradi zmanjšanja epidemije.

31.

Na tej stopnji izvajanja programa je treba vedeti, da so prevzete obveznosti v višini 275,8 milijona EUR sredstev EU in prispevki panoge v naravi v vrednosti 249,1 milijona EUR dodeljeni 25 projektom Obzorje 2020. Čeprav se prispevki prenašajo letno, da se pokrijejo predplačila in vnaprejšnji stroški, ki jih uveljavljajo upravičenci projekta, se stroški panoge beležijo kot prispevki v naravi v skladu s časovnim načrtom za poročanje o projektih, ki se začne največ 12 mesecev pred podpisom sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev.

33.

Skupno podjetje IMI2 je zavezano dopolnitvi prehoda k skupnim orodjem upravljanja programa Obzorje 2020 do konca leta 2017, vključno z migracijo podatkov o projektu iz prvih osmih razpisov IMI2, ki so bile začasno nameščene v lokalnem sistemu SOFIA.

34.

Skupno podjetje IMI2 je nekoliko z zamudo prejemalo redna poročila upravičencev, kot so določena v zadevnem sporazumu o nepovratnih sredstvih. Pogosto so bila redna poročila upravičencev nepopolna, v njih namreč ni bilo nekaterih zahtevanih podpornih dokumentov. Te zamude so vplivale na učinkovitost v prvem delu postopka kontrole plačil (predložitev poročila, prejem poročila, preverjanje popolnosti). V letu 2016 je bil povprečen čas plačila terjatev za vmesne stroške 95 dni, medtem ko je bil ciljni rok 90 dni.


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/56


POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/08)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-10

57

Ustanovitev Skupnega podjetja SESAR

1-2

57

Upravljanje

3-4

57

Cilji

5-6

57

Viri

7-10

58

MNENJE

11-23

58

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

12

58

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

13

58

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

14

58

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

15-17

59

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

18-22

59

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

24-30

60

Izvrševanje proračuna za leto 2016

24

60

Izvrševanje večletnega proračuna 7. okvirnega programa in programa TEN-T

25-27

60

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

28-30

60

NOTRANJE KONTROLE

31-34

60

Okvir notranje kontrole

31

60

Prijava in preverjanje stvarnih prispevkov za projekte programa SESAR 2020

32

61

Ocena finančne sposobnosti vlagateljev v okviru razpisov za zbiranje predlogov

33

61

Stroškovna učinkovitost pogodb za storitve

34

61

PRILOGA –

SPREMLJANJE UPOŠTEVANJA PRIPOMB IZ PREJŠNJIH LET

62

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja SESAR

1.

Skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno februarja 2007 za obdobje osmih let. Samostojno je začelo poslovati 10. avgusta 2007 (1). Junija 2014 je Svet spremenil ustanovno uredbo in podaljšal obdobje delovanja Skupnega podjetja do 31. decembra 2024 (2).

2.

Skupno podjetje SESAR je javno-zasebno partnerstvo za razvoj in uvajanje posodobljenega upravljanja zračnega prometa v Evropi. Ustanovna člana sta Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, in Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol). Na podlagi razpisa za prijavo interesa je Skupno podjetje dobilo 19 članov, ki so javna in zasebna podjetja iz letalskega sektorja. Med njimi so proizvajalci zrakoplovov, proizvajalci opreme za uporabo na zemlji in v zraku, izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa in letališki organi.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja SESAR sestavljata upravni odbor in izvršni direktor.

4.

V upravnem odboru so predstavniki članov Skupnega podjetja SESAR in predstavniki deležnikov (vojske, civilnih uporabnikov zračnega prostora, izvajalcev navigacijskih storitev zračnega prometa, proizvajalcev opreme, letališč, zaposlenih v sektorju upravljanja zračnega prometa ter znanstvene skupnosti). Odbor je pristojen za sprejemanje krovnega načrta upravljanja zračnega prometa, ki ga potrdi Svet, in nadziranje izvajanja projekta SESAR. Izvršni direktor je pristojen za dnevno vodenje poslovanja Skupnega podjetja.

Cilji

5.

Cilj projekta SESAR je posodobiti upravljanje zračnega prometa v Evropi z opredelitvijo, razvojem in dobavo nove ali izboljšane tehnologije in postopkov. Projekt je razdeljen v tri faze:

fazo opredeljevanja (2004–2007), ki jo je vodil Eurocontrol in se je sofinancirala iz programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Rezultat je krovni načrt upravljanja zračnega prometa v Evropi, v katerem je opredeljena vsebina in sta opisana razvoj in uvajanje naslednje generacije sistemov upravljanja zračnega prometa;

faza razvoja (2007–2013, podaljšana do leta 2016) z dvema obdobjema, ki jo je vodilo Skupno podjetje SESAR in se je sofinancirala iz programa vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in 7. okvirnega programa za raziskave (7. OP);

faza uvajanja (2014–2024), ki jo bodo vodili panoga zračnega prometa in deležniki ter bo namenjena obsežni izdelavi in izvajanju nove infrastrukture za upravljanje zračnega prometa, sofinancirana pa bo iz programa Obzorje 2020.

6.

V okviru 7. okvirnega programa in programa TEN-T je bil cilj Skupnega podjetja SESAR posodobiti upravljanje zračnega prometa v Evropi in povečati njegovo varnost z usklajevanjem in osredotočanjem vseh ustreznih raziskovalnih in razvojnih prizadevanj EU za proizvodnjo novih tehnoloških sistemov, komponent in operativnih postopkov, kot so opredeljeni v krovnem načrtu upravljanja zračnega prometa (SESAR I – faza razvoja). V okviru programa Obzorje 2020 Skupno podjetje SESAR izvaja program SESAR II (SESAR 2020), katerega cilj je usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti njegovih deležnikov (nadaljevanje faze razvoja) in uporabe nove infrastrukture za upravljanje zračnega prometa (faza uvajanja).

Viri

7.

Proračun za razvojno fazo programa SESAR I (2008–2015) je znašal 2 100 milijonov EUR, ki so jih v enakih deležih zagotovili EU, Eurocontrol ter sodelujoči javni in zasebni partnerji iz letalskega sektorja. Prispevek EU, ki je lahko znašal največ 700 milijonov EUR, se je financiral iz 7. okvirnega programa in programa TEN-T (3).

8.

Najvišji prispevek EU Skupnemu podjetju SESAR za izvajanje programa SESAR 2020, ki se plača iz programa Obzorje 2020, je 585 milijonov EUR (4). V skladu s sporazumi o članstvu za SESAR 2020 mora Eurocontrol za operativne dejavnosti Skupnega podjetja prispevati približno 500 milijonov EUR, drugi člani iz sektorja zračnega prometa pa vire v višini najmanj 720,7 milijona EUR. Približno 90 % financiranja, ki ga zagotovijo Eurocontrol in drugi člani, so stvarni prispevki.

9.

V zvezi z gotovinskimi prispevki za upravne stroške Skupnega podjetja upravni odbor določi, kolikšne zneske mora nakazati vsak član glede na prispevke, za katere se je obvezal, da jih bo plačal, ter določi rok, v katerem morajo člani nakazati svoje prispevke.

10.

Leta 2016 je proračun za plačila za Skupno podjetje SESAR znašal 157,1 milijonov EUR (2015: 136,9 milijona EUR). 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 44 zaposlenih (2015: 41) (5).

MNENJE

11.

Sodišče je revidiralo:

a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (6) in poročila o izvrševanju proračuna (7) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

12.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

13.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

14.

Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

15.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

16.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

17.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

18.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

19.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upoštevajo notranje kontrole, ki se izvajajo za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve zaključnega računa.

20.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

21.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) ob njihovem nastanku.

22.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in mnenja upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (8).

23.

Zaradi naslednjih pripomb mnenja Evropskega računskega sodišča niso vprašljiva.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO UPRAVLJANJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

24.

Ob upoštevanju neporabljenih odobrenih sredstev za plačila iz prejšnjih let (5,7 milijona EUR) je končni proračun za leto 2016, ki je bil na voljo v okviru 7. okvirnega programa in programa Obzorje 2020, vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 101,4 milijona EUR in odobritve plačil v višini 162,8 milijona EUR. Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobrenih plačil je znašala 95,7 % oziroma 63,2 %. Vzrok za nizko stopnjo porabe odobrenih plačil so v glavnem zamude pri izvajanju študij in razvojnih dejavnosti članov Skupnega podjetja SESAR.

Izvrševanje večletnega proračuna 7. okvirnega programa in programa TEN-T

25.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje SESAR v okviru skupnega proračuna za operativne in upravne dejavnosti programa SESAR I v višini 892,8 milijona EUR (9) prevzelo obveznosti v višini 827,4 milijona EU in izvršilo plačila v višini 704,2 milijona EUR (79 % razpoložljivega proračuna).

26.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje od 1 254,5 milijona EUR stvarnih in denarnih prispevkov, ki bi jih za operativne in upravne dejavnosti Skupnega podjetja SESAR morali zagotoviti drugi člani (670,2 milijona EUR Eurocontrol in 584,3 milijona EUR člani iz sektorja zračnega prometa), potrdilo prispevke v višini 910 milijonov EUR (427,7 milijona EUR prispevkov Eurocontrola in 482,3 milijona EUR prispevkov članov iz sektorja zračnega prometa). Do konca leta 2016 so bili Skupnemu podjetju SESAR javljeni stvarni prispevki drugih članov v višini 133,5 milijona EUR (49,2 milijona EUR prispevkov Eurocontrola in 84,2 milijona EUR prispevkov članov iz sektorja zračnega prometa).

27.

Konec leta 2016 so kumulativni denarni prispevki EU znašali 597,1 milijona EUR, medtem ko so skupni stvarni in denarni prispevki Eurocontrola znašali 476,9 milijona EUR, članov sektorja zračnega prometa pa 566,5 milijona EUR.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

28.

Do konca leta 2016 je Skupno podjetje SESAR v okviru sredstev v višini 585 milijonov EUR, ki so mu bila dodeljena iz programa Obzorje 2020, prevzelo obveznosti v višini 61,6 milijona EUR in izvršilo plačila v višini 49,9 milijona EUR (8,5 % dodeljenih sredstev). Plačila so bila v glavnem predplačila za prvo skupino projektov programa SESAR 2020.

29.

Do konca leta 2016 so kumulativni denarni prispevki za operativne dejavnosti Skupnega podjetja znašali 56,8 milijona EUR.

30.

Drugi člani bi morali za operativne dejavnosti Skupnega podjetja za program SESAR 2020 zagotoviti 1 220,7 milijona EUR stvarnih in denarnih prispevkov (500 milijonov EUR Eurocontrol, 720,7 milijona EUR pa sektor zračnega prometa). Vendar so bili konec leta 2016 projekti programa SESAR 2020 šele v začetnih fazah, zato upravni odbor ni potrdil nobenih stvarnih in denarnih prispevkov.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

31.

Skupno podjetje SESAR je uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije in izvaja naknadne revizije upravičencev. Te kontrole so ključno orodje za oceno zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z zaključnim računom, vključno z denarnimi in stvarnimi prispevki, ki jih Skupnemu podjetju zagotovijo njegovi člani razen EU. Stopnja preostale napake za naknadne revizije, o kateri je poročalo Skupno podjetje konec leta 2016, je znašala 1,34 % (10).

Prijava in preverjanje stvarnih prispevkov za projekte programa SESAR 2020

32.

Skupno podjetje SESAR še ni uvedlo posebnih navodil za člane in njihove zunanje revizorje v zvezi s prijavo in potrjevanjem stvarnih prispevkov, ki jih člani zagotovijo za projekte programa SESAR 2020. Prav tako ni uvedlo internih navodil za svoje predhodne kontrole zahtevkov za povračilo stroškov za projekte programa SESAR 2020, ki bi temeljila na strategiji predhodnih kontrol Komisije za program Obzorje 2020.

Ocena finančne sposobnosti vlagateljev v okviru razpisov za zbiranje predlogov

33.

V primeru omejenega razpisa za industrijske raziskave, ki je veljal le za člane Skupnega podjetja iz panoge, je Skupno podjetje dodelilo nepovratna sredstva projektnim konzorcijem, čeprav je v dveh primerih kontrola finančne sposobnosti upravičencev, ki jo je izvedla Izvajalska agencija za raziskave, pokazala, da je bila finančna sposobnost panožnega člana konzorcijev, ki je koordiniral projekt, slaba. To pomeni, da je večje finančno tveganje za končanje teh projektov, finančno tveganje pa je večje tudi za druge projekte, pri katerih sodelujeta ta upravičenca. Odločitev izvršnega direktorja je v teh dveh primerih temeljila na dodatnih ocenah tveganja, ki jih je ad hoc opravilo osebje Skupnega podjetja SESAR. Vendar Skupno podjetje še ni vzpostavilo sistematskega internega postopka za ponovno oceno slabe finančne sposobnosti koordinatorja projekta, ki se financira z nepovratnimi sredstvi, niti ukrepov za omilitev in kompenzacijo povečanega finančnega tveganja.

Stroškovna učinkovitost pogodb za storitve

34.

Skupno podjetje v svojih postopkih javnega naročanja storitev določa najvišji pogodbeni proračun. Ta najvišji znesek ne temelji na sistematičnem procesu ocene stroškov in primernem referenčnem sistemu tržnih cen. To ne zagotavlja stroškovne učinkovitosti njegovih večletnih pogodb za storitve, saj izkušnje kažejo, da je bila vrednost večine prejetih ponudb blizu najvišjega proračuna.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 19. septembra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (UL L 64, 2.3.2007, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1361/2008 (UL L 352, 31.12.2008, str. 12).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 721/2014 z dne 16. junija 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 219/2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) v zvezi s podaljšanjem delovanja skupnega podjetja do leta 2024 (UL L 192, 1.7.2014, str. 1).

(3)  Člen 3 splošnega sporazuma med Evropsko komisijo in Skupnim podjetjem SESAR iz decembra 2009.

(4)  Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 219/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1361/2008.

(5)  Več informacij o dejavnostih Skupnega podjetja je na voljo na njegovem spletišču: http://www.sesarju.eu.

(6)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(7)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(9)  Skupni znesek 892,8 milijona EUR je sestavljen iz denarnega prispevka EU v višini 700 milijonov EUR, ki se financira iz 7. OP in programa TEN-T, denarnega prispevka Eurocontrola v višini 165 milijonov EUR in denarnega prispevka članov iz panoge zračnega prometa v višini 27,8 milijona EUR.

(10)  Letno poročilo o dejavnostih Skupnega podjetja SESAR, str. 81.


PRILOGA

Spremljanje upoštevanja pripomb iz prejšnjih let

Leto

Pripomba Sodišča

Status popravljalnega ukrepa

(zaključen / se izvaja / neizveden / ni relevantno)

 

Navzkrižje interesov

 

2015

Komisija je julija 2015 izdala smernice za skupna podjetja o pravilih v zvezi z navzkrižji interesov, vključno s skupno predlogo za izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, ki bi jo moralo Skupno podjetje vključiti v svoje postopke.

zaključen


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

24.

Eden od glavnih razlogov za zamudo pri izvedbi plačil za študije in razvoj članov so bile težave pri prilagajanju orodij IT okvirnega programa Obzorje 2020 posebnim potrebam Skupnega podjetja SESAR. Postopek v zvezi s tem se je začel leta 2016 in še poteka.

30.

Pričakuje se, da bodo člani za projekte SESAR v okviru programa Obzorje 2020, za katere se uporabljajo omejeni razpisi za zbiranje predlogov, prve prijave stroškov predložili leta 2018. Skupno podjetje SESAR bo nato začelo vrednotiti s tem povezane stvarne prispevke.

32.

Decembra 2016 je upravni odbor Skupnega podjetja SESAR sprejel dokument z naslovom „Metodologija in postopek vrednotenja stvarnih prispevkov v skupnem podjetju (samo za program SESAR 2020)“, v skladu s katerim bo Skupno podjetje SESAR razvilo pravilnik in obrazec spričevala, ki bo pravočasno predstavljen odboru, preden bodo leta 2018 prejeti kakršni koli stvarni prispevki. Skupno podjetje SESAR bo proučilo, ali je treba strategijo Komisije prilagoditi za predhodne kontrole iz Obzorja 2020 specifičnim tveganjem, povezanim s projekti v okviru SESAR 2020. Do takrat bo Skupno podjetje SESAR strategijo Komisije za predhodne kontrole smiselno uporabljalo.

33.

Skupno podjetje SESAR je glede na rezultate dodatnih ocen tveganja, ki so bile izvedene v skladu s smernicami programa Obzorje 2020, ugotovilo, da bi utegnila zavrnitev koordinatorjev projekta zgolj na podlagi analize, ki jo je izvedla Izvajalska agencija za raziskave, skupno podjetje izpostaviti znatnemu tveganju za pritožbo. Se pa Skupno podjetje SESAR strinja, da je treba uvesti notranji postopek za ponovno oceno slabe finančne sposobnosti koordinatorja projekta, financiranega z nepovratnimi sredstvi, v katerega bi bili vključeni ukrepi za blaženje in izravnavo povečanih finančnih tveganj.

34.

Na podlagi ugotovitev Računskega sodišča je Skupno podjetje SESAR aprila 2017 uvedlo metodologijo za sistematično ocenjevanje potreb in stroškov za pogodbe na stopnji načrtovanja javnih naročil. Ta metodologija je bila že večkrat uporabljena.


12.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 426/64


POROČILO

o zaključnem računu Skupnega podjetja Shift2Rail za proračunsko leto 2016 z odgovorom Skupnega podjetja

(2017/C 426/09)

KAZALO

 

Odstavek

Stran

UVOD

1-11

65

Ustanovitev Skupnega podjetja Shift2Rail

1-2

65

Upravljanje

3-6

65

Cilji

7-8

65

Viri

9-11

66

MNENJE

12-24

66

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

13

66

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

14

66

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

15

66

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

16-18

67

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

19-23

67

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

25-29

68

Izvrševanje proračuna za leto 2016

25

68

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

26-29

68

NOTRANJE KONTROLE

30-33

68

Okvir notranje kontrole

30

68

Strategija za boj proti goljufijam

31

68

Ocena prijav v okviru razpisov za zbiranje predlogov

32

68

Postopki za oddajo javnih naročil

33

69

UVOD

Ustanovitev Skupnega podjetja Shift2Rail

1.

Skupno podjetje Shift2Rail (S2R) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno junija 2014 (1) za obdobje desetih let in je začelo samostojno poslovati 24. maja 2016. Ker je Skupno podjetje začelo samostojno poslovati leta 2016, je letošnji zaključni račun prvi sklop računovodskih izkazov S2R, ki jih je revidiralo Evropsko računsko sodišče.

2.

Skupno podjetje S2R je javno-zasebno partnerstvo v železniškem sektorju. Ustanovni člani so Evropska unija (EU), ki jo zastopa Komisija, in partnerji iz železniške industrije (ključni deležniki, vključno s proizvajalci železniške opreme, železniška podjetja, upravljavci infrastrukture in raziskovalni centri). Drugi subjekti lahko v Skupnem podjetju sodelujejo kot pridruženi člani.

Upravljanje

3.

Upravno strukturo Skupnega podjetja S2R sestavljajo upravni odbor, izvršni direktor, znanstveni odbor in skupina predstavnikov držav.

4.

Upravni odbor sestavlja 22 članov, od tega dva predstavnika Komisije in po en predstavnik vsakega člana iz industrije. Odgovoren je za strateško usmerjanje in delovanje Skupnega podjetja ter nadzira izvajanje njegovih dejavnosti. Izvršni direktor je pristojen za vsakodnevno vodenje Skupnega podjetja.

5.

Znanstveni odbor in skupina predstavnikov držav sta svetovalna organa. Znanstveni odbor zagotavlja svetovanje glede znanstvenih in tehnoloških prednostnih nalog, ki jih je treba obravnavati v letnih delovnih programih Skupnega podjetja. Skupina predstavnikov držav zastopa države članice EU in države, pridružene okvirnemu programu za raziskave Obzorje 2020. Skupina lahko daje mnenja o strateškem usmerjanju Skupnega podjetja, o povezavah med dejavnostmi S2R ter o ustreznih nacionalnih ali regionalnih raziskovalnih in inovacijskih programih.

6.

Statut Skupnega podjetja S2R določa tudi:

posebno svetovalno vlogo za Agencijo Evropske unije za železnice, ki prispeva k oblikovanju in izvajanju delovnih načrtov S2R, in zagotavlja, da se z dejavnostmi S2R pripravljajo tehnični standardi, ki zagotavljajo interoperabilnost in varnost,

ustanovitev usmerjevalnih odborov inovacijskih programov, ki jih sestavljajo predstavniki ustanovnih članov in pridruženih članov, in programske pisarne S2R, ki je odgovorna za tehnični prispevek in izvajanje vseh inovacijskih programov,

možnost ustanovitve delovnih skupin strokovnjakov za pomoč Skupnemu podjetju in izvajanju njegovih nalog.

Cilji

7.

Skupno podjetje S2R naj bi zagotovilo platformo za železniški sektor za sodelovanje pri spodbujanju inovacij. Skupno podjetje si prizadeva za razvoj, vključevanje, predstavitev in potrjevanje inovativnih tehnologij in rešitev, ki izpolnjujejo stroge varnostne standarde, za doseganje naslednjih ciljev:

50-odstotno znižanje stroškov železniškega prevoza v življenjskem ciklu,

100-odstotno povečanje zmogljivosti sistema železniškega prevoza,

50-odstotno povečanje zanesljivosti in točnosti železniških storitev,

odpravo preostalih tehničnih ovir za interoperabilnost in učinkovitost,

zmanjšanje negativnih zunanjih dejavnikov, povezanih z železniškim prevozom, zlasti hrupa, emisij in drugih okoljskih vplivov.

8.

Njegovi cilji so: vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja, izboljšanje privlačnosti in konkurenčnosti evropskega železniškega sistema, zagotovitev spremembe načina prevoza iz cestnega v železniški prevoz in ohranitev vodilnega položaja evropske železniške industrije na svetovnem trgu.

Viri

9.

Najvišji prispevek EU za dejavnosti Skupnega podjetja S2R, ki se plača iz programa Obzorje 2020, je 450 milijonov EUR (2). Člani Skupnega podjetja iz industrije morajo prispevati sredstva v vrednosti vsaj 470 milijonov EUR (3), ki vključujejo stvarne in denarne prispevke za operativne in administrativne dejavnosti Skupnega podjetja v višini vsaj 350 milijonov EUR, skupaj z vsaj 120 milijoni EUR stvarnih prispevkov za dodatne dejavnosti (4).

10.

Upravni stroški Skupnega podjetja S2R so omejeni na 27 milijonov EUR in se krijejo z denarnimi prispevki članov, ki so vsako leto enakovredno razdeljeni med EU in člane iz industrije (5).

11.

Leta 2016 je proračun za plačila za Skupno podjetje S2R znašal 51,4 milijona EUR. 31. decembra 2016 je imelo Skupno podjetje 17 zaposlenih (6).

MNENJE

12.

Sodišče je revidiralo:

a)

zaključni račun Skupnega podjetja, ki ga sestavljajo računovodski izkazi (7) in poročila o izvrševanju proračuna (8) za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, ter

b)

zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij, kot je zahtevano v členu 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Mnenje o zanesljivosti zaključnega računa

13.

Po mnenju Sodišča zaključni račun Skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovo finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije. Ta pravila temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti prihodkov, povezanih z zaključnim računom

14.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

Mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom

15.

Sodišče meni, da so plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

Odgovornosti poslovodstva in odgovornih za upravljanje

16.

V skladu s členi 310 do 325 PDEU in finančno uredbo Skupnega podjetja je poslovodstvo odgovorno za pripravo in predstavitev zaključnega računa na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranje kontrole, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom, ima poslovodstvo Skupnega podjetja.

17.

Pri pripravi zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti Skupnega podjetja, da nadaljuje s poslovanjem, razkritje zadev, povezanih z nadaljevanjem poslovanja, kadar je to ustrezno, ter uporabo računovodstva na osnovi predpostavke o zmožnosti nadaljnjega poslovanja.

18.

Naloga odgovornih za upravljanje je nadzor nad procesom računovodskega poročanja subjekta.

Revizorjeva odgovornost za revizijo zaključnega računa in z njim povezanih transakcij

19.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je zaključni račun Skupnega podjetja brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu ali drugim organom za razrešnico zagotoviti izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije obstoječa pomembno napačna navedba ali neskladnost. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega zaključnega računa.

20.

Revizija zajema izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v zaključnem računu ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Postopki so odvisni od revizorjeve presoje, vključno z oceno tveganja pomembno napačne navedbe v zaključnem računu in pomembne neskladnosti med transakcijami, povezanimi z zaključnim računom, in zahtevami pravnega okvira Evropske unije, ne glede na to, ali gre za goljufijo ali napako. Pri oceni tega tveganja se upošteva notranja kontrola, ki se izvaja za pripravo in pošteno predstavitev zaključnega računa ter zakonitost in pravilnost z njim povezanih transakcij, da se pripravijo okoliščinam primerni revizijski postopki, vendar ne za izrekanje mnenja o uspešnosti notranjih kontrol. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva ter ovrednotenje celotne predstavitve zaključnega računa.

21.

Sodišče v zvezi s prihodki preverja subvencijo, prejeto od Komisije, ter oceni postopke Skupnega podjetja za pobiranje pristojbin in drugih prihodkov.

22.

Pri odhodkih Sodišče preuči plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) ob njihovem nastanku.

23.

Sodišče je pri pripravi tega poročila in izjave upoštevalo revizijsko delo v zvezi z zaključnim računom Skupnega podjetja, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, kot je določeno v členu 208(4) finančne uredbe EU (9).

24.

Zaradi naslednjih pripomb mnenje Evropskega računskega sodišča ni vprašljivo.

UPRAVLJANJE PRORAČUNA IN FINANČNO POSLOVODENJE

Izvrševanje proračuna za leto 2016

25.

Ob upoštevanju neporabljenih odobritev plačil iz prejšnjih let (0,9 milijona EUR) je končni proračun za leto 2016 vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 50,2 milijona EUR in odobritve plačil v višini 52,3 milijona EUR. Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 94 % oziroma 82 %. Večina plačil, ki jih je izvršilo Skupno podjetje S2R v letu 2016, so bila predhodna plačila za projekte iz programa Obzorje 2020, ki so bili izbrani v okviru razpisov za zbiranje predlogov v letih 2015 in 2016.

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

26.

Od 450 milijonov EUR sredstev programa Obzorje 2020, ki so bila namenjena pobudi S2R, je bilo 52 milijonov namenjenih delovnemu programu na področju prometa v okviru programa Obzorje 2020 za obdobje2014–2015, ki ga je upravljala Evropska komisija, kar je pomenilo, da je bilo Skupnemu podjetju S2R dodeljenih 398 milijonov EUR. Do konca leta 2016 je Skupno podjetje prevzelo obveznosti v višini 92,4 milijona EUR (10) in izvršilo plačila v višini 42,7 milijona EUR (10,7 % dodeljenih sredstev) za izvajanje prvega sklopa svojih projektov.

27.

Od 350 milijonov EUR prispevkov, ki jih morajo člani iz industrije zagotoviti za operativne dejavnosti in upravne stroške Skupnega podjetja, so ti do konca leta 2016, tj. štiri mesece po tem, ko je Skupno podjetje S2R začelo izvajati svoje prve projekte v okviru programa Obzorje 2020, poročali o stvarnih prispevkih v višini 4,5 milijona EUR za operativne dejavnosti, od katerih so bili potrjeni 3 milijoni EUR. Poleg tega je upravni odbor potrdil tudi denarne prispevke za upravne stroške Skupnega podjetja v višini 3,2 milijona EUR.

28.

Od 120 milijonov EUR prispevkov, ki jih morajo člani iz industrije zagotoviti za dodatne dejavnosti, so ti do konca leta 2016 poročali o znesku 55 milijonov EUR (45,8 %), od katerih je bilo potrjenih 35,2 milijona.

29.

V primerjavi z denarnimi prispevki EU v višini 48,5 milijona EUR so skupni prispevki članov iz industrije do konca leta 2016 znašali 62,7 milijona EUR.

NOTRANJE KONTROLE

Okvir notranje kontrole

30.

Skupno podjetje S2R je pripravilo akcijski načrt za izvajanje svojega okvira notranje kontrole, pri katerem so upoštevani rezultati ocene tveganja, ki jo je v decembru 2016 zaključila Služba Komisije za notranjo revizijo. Neodvisni zunanji revizorji bodo začeli opravljati naknadne revizije stroškov projektov, ko bodo potrjeni prvi zahtevki za povračilo stroškov v letu 2017.

Strategija za boj proti goljufijam

31.

Strategija Komisije za boj proti goljufijam na raziskovalnem področju je za Skupno podjetje S2R obvezna. Ob koncu leta 2016 Skupno podjetje še ni izvedlo posebne ocene tveganja goljufije in prav tako ni pripravilo akcijskega načrta za izvajanje svoje strategije za boj proti goljufijam na podlagi metodologije, ki jo je zagotovila Komisija.

Ocena prijav v okviru razpisov za zbiranje predlogov

32.

V dveh od osmih revidiranih primerov je Skupno podjetje projektnima konzorcijema dodelilo nepovratna sredstva, čeprav je kontrola finančne sposobnosti upravičencev, ki jo je izvedla Izvajalska agencija za raziskave, pokazala, da je bila finančna sposobnost panožnih članov konzorcijev, ki so koordinirali projekt, slaba. To pomeni, da je finančno tveganje za končanje teh projektov veliko. Finančno tveganje je bilo zlasti visoko v primeru, v katerem je bilo partnerju, ki je koordiniral projekt, dodeljenih dobrih 45 % vseh sredstev za projekt.

Postopki za oddajo javnih naročil

33.

Skupno podjetje v svojih postopkih javnega naročanja storitev določa najvišji pogodbeni proračun. Vendar za to, da je bil ta najvišji znesek utemeljen s procesom ocene stroškov in primernim referenčnim sistemom tržnih cen, ni bilo dokazov. Tako morda ni zagotovljena stroškovna učinkovitost njegovih večletnih pogodb za storitve, saj izkušnje kažejo, da je bila vrednost večine prejetih ponudb blizu najvišjega proračuna.

To poročilo je sprejel senat IV, ki ga vodi Baudilio TOMÉ MUGURUZA, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 19. septembra 2017.

Za Računsko sodišče

Klaus-Heiner LEHNE

Predsednik


(1)  Uredba Sveta (EU) št. 642/2014 z dne 16. junija 2014 o ustanovitvi skupnega podjetja Shift2Rail (UL L 177, 17.6.2014, str. 9).

(2)  Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 642/2014.

(3)  Člen 4(1) Uredbe (EU) št. 642/2014.

(4)  Kot je določeno v členu 4(2)(b) Uredbe (EU) št. 642/2014, dodatne dejavnosti niso vključene v delovni načrt in proračun Skupnega podjetja, kljub temu pa prispevajo k doseganju ciljev osrednjega načrta S2R. V skladu s členom 4(4) iste uredbe mora stroške dodatnih dejavnosti potrditi neodvisni zunanji revizor in jih ne revidirata Skupno podjetje ali Evropsko računsko sodišče niti noben drug organ EU.

(5)  Člen 16(2) Statuta Skupnega podjetja S2R (Priloga I k Uredbi (EU) št. 642/2014).

(6)  Več informacij o dejavnostih Skupnega podjetja je na voljo na njegovem spletišču: http://shift2rail.org.

(7)  Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala ter povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in druga pojasnila.

(8)  Poročila o izvrševanju proračuna zajemajo poročila, ki združujejo vse proračunske operacije, in pojasnila.

(9)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(10)  Ta znesek vključuje neporabljena sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 45,1 milijona EUR, ki jih je Komisija odobrila v prejšnjem letu in prenesla v leto 2016, da jih bo izvršilo Skupno podjetje S2R.


ODGOVOR SKUPNEGA PODJETJA

31.

Leta 2017 je Skupno podjetje izvedlo prve ukrepe za pripravo lastnega akcijskega načrta za boj proti goljufijam, in sicer je pripravilo seminar za izboljšanje poznavanja strategije za boj proti goljufijam, ki ga je za vse zaposlene organiziral urad OLAF, ter oceno tveganja goljufije. Temu bodo sledili priprava ocena učinka, v kateri bodo opredeljeni ključni cilji za odpravo glavnih pomanjkljivosti (v zadnjem četrtletju leta 2017), ter ocena strategije za boj proti goljufijam in akcijski načrt (junija 2018).

32.

V obeh primerih sta bila pri odločitvi Skupnega podjetja upoštevana njegov širši odnos z obema zadevnima ustanovitvenima članicama ter potrebno nadaljnje ukrepanje.

Po prvi kontrolni točki (vmesno plačilo projekta maja 2017) se je za oba projekta izkazalo, da dosegata pozitivne operativne rezultate. Poleg tega so enega od obeh subjektov ponovno ocenili, saj je imel vlogo koordinatorja pri novem projektu iz leta 2017. Rezultat kontrole finančne sposobnosti upravičenca je sedaj „sprejemljiv“.

33.

Pristop, ki ga je uporabilo Skupno podjetje, je v skladu z določbami Priročnika Komisije o javnih naročilih ter načeli finančne uredbe. Kljub temu bo poleg tega za vsak primer posebej uporabilo metodo za dokumentiranje ugotovitev izvedene raziskave tržnih cen že med načrtovanjem javnih naročil.