10.10.2017

Uradni list Evropske unije

C 339/7

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV

Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leto 2018

(2017/C 339/07)

1. UVOD – OZADJE

Ta razpis za zbiranje predlogov temelji na Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (1).

Ta razpis za zbiranje predlogov urejata tudi Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (2), kakor je bila spremenjena (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (3), kakor je bila spremenjena (v nadaljnjem besedilu: delegirana uredba).

To je razpis za zbiranje predlogov za financiranje ukrepov za informiranje, kakor so opredeljeni v členu 45 Uredbe (EU) št. 1306/2013, z odobrenimi proračunskimi sredstvi za leto 2018.

Ukrep za informiranje je neodvisen in povezan niz dejavnosti informiranja, organiziran na podlagi enega samega finančnega načrta.

2. CILJI, TEME IN CILJNA JAVNOST

2.1 Cilji

Splošni cilj tega razpisa je vzpostaviti zaupanje v Evropsko unijo ter med vsemi državljani, kmeti in nekmeti. Skupna kmetijska politika (v nadaljnjem besedilu: SKP) je politika, namenjena vsem državljanom EU, prednosti, ki jih prinaša državljanom, pa morajo biti jasno vidne. Ključna vprašanja in sporočila morajo biti v celoti skladna s pravnimi zahtevami Komisije za izvajanje ukrepov za informiranje o SKP v smislu člena 45 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Za splošno javnost – cilj je ozaveščanje javnosti o pomembnosti podpore EU kmetijstvu in razvoju podeželja s SKP.

Za zainteresirane strani – cilj je dialog z zainteresiranimi stranmi (predvsem kmeti in drugimi osebami, aktivnimi na podeželju), da bi ti svoje interesne skupine in širšo javnost nadalje obveščali o SKP.

2.2 Tema

Predlog za ukrepe za informiranje mora ponazoriti, kako SKP še naprej prispeva k uresničevanju političnih prednostnih nalog Komisije.

Iz njega bi se moralo videti, da je SKP politika za vse državljane Evropske unije, da na najrazličnejše načine prispeva k njihovemu življenju in vzpostavlja zaupanje v Unijo in med državljani, kmeti in nekmeti.

Predlogi bi morali zlasti upoštevati prispevek SKP na področju:

—	ustvarjanja delovnih mest, krepitve rasti in naložb na podeželju ter ohranjanja trajnostnih podeželskih skupnosti po vsej EU,

—	napredka v znanju, inovacijah in digitalizaciji kmetijskega sektorja,

—	večje okoljske trajnosti in odpornosti proti podnebnim spremembam,

—	spodbujanja generacijske pomladitve in krepitve socialno-ekonomskega ustroja podeželja,

—	zagotavljanja pravičnega donosa kmetov iz agroživilske verige, da se ohrani vzdržnost evropske kmetijske proizvodnje in prihodnost modela družinske kmetije,

—	spodbujanja zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih in odraslih z uživanjem varne in trajnostno pridelane kakovostne hrane ter razdeljevanjem kmetijskih proizvodov v šolski shemi EU, kar pomembno prispeva k pobudi Komisije za zdravo življenje.

2.3 Ciljna javnost

Ciljna javnost za temo pod točko 2.2 je splošna javnost (predvsem mladi na mestnih območjih) ter/ali kmetje in druge osebe, ki so aktivne na podeželju.

Natančneje:

—

učenci, učitelji in študentje: treba je uporabiti nove pristope za dialog z mladimi in njihovo ozaveščanje o SKP ter prispevku politike na številnih področjih, kot so spopadanje s podnebnimi spremembami, hrana, zdrava in visokokakovostna prehrana kot izbira življenjskega sloga, tudi v povezavi z novo strategijo EU za shemo šolskega mleka, sadja in zelenjave, ki se je začela izvajati 1. avgusta 2017,

—	širša javnost: informacije o SKP bodo bolj osredotočene na (napačno) dojemanje evropskega kmetijstva in vloge kmetijstva v družbi ter ne na vsebino politike. Prav tako je treba javnost bolje seznaniti z neizmernim prispevkom evropskega agroživilskega sektorja k širšemu gospodarstvu EU,

—

zainteresirane strani: treba je zagotoviti večjo ozaveščenost o prispevku SKP k podpori gospodarski rasti podeželskih območij, zlasti MSP. Treba je promovirati prispevek iz programov razvoja podeželja, s katerimi je EU za razvoj evropskega podeželja v obdobju 2014–2020 zagotovila naložbe v višini skoraj 100 milijard EUR. Poudarjena bo tudi vloga podpore, namenjene praksam trajnostne proizvodnje in drugim ukrepom za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

3. OKVIRNI ČASOVNI RAZPORED

	Faze	Datum in ura
(a)	Objava razpisa	oktober 2017
(b)	Rok za vložitev vlog	15. december 2017
(c)	Obdobje vrednotenja	februar 2018
(d)	Informacije za vložnike	marec 2018
(e)	Podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev	april 2018

Ukrepi za informiranje ne smejo trajati več kot 12 mesecev.

4. RAZPOLOŽLJIVA PRORAČUNSKA SREDSTVA

Skupni proračun, namenjen za sofinanciranje ukrepov za informiranje, je ocenjen na 4 000 000 EUR.

Najvišji znesek bo 500 000 EUR.

Ta znesek je odvisen od razpoložljivosti odobrenih proračunskih sredstev, določenih v predlogu proračuna za leto 2018, potem ko proračunski organ sprejme proračun za leto 2018, ali določenih v začasnih dvanajstinah.

Komisija si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

5. ZAHTEVE GLEDE DOPUSTNOSTI

—	Vloge morajo biti poslane najpozneje do roka za vložitev vlog iz oddelka 3 (naslov za pošiljanje je naveden v oddelku 14).

—	Vloge je treba oddati v pisni obliki (glej oddelek 14), pri tem pa se uporabijo obrazci za vlogo in oceno proračuna, ki so na voljo na http://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures/.

—	Vloge morajo biti napisane v enem od uradnih jezikov EU. Kljub temu je zaradi omogočanja hitre obravnave vlog zaželeno, da vložniki vloge napišejo v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku.

—	Vložniki (vključno s posameznimi obdavčljivimi subjekti) lahko za ta razpis za zbiranje predlogov vložijo le eno vlogo.

Če te zahteve niso izpolnjene, se vloga lahko zavrne.

6. MERILA ZA UPRAVIČENOST

6.1 Upravičeni vložniki

Vložnik (in morebitni povezani subjekti) mora biti pravna oseba, ustanovljena v državi članici EU.

Subjekti, ki niso pravne osebe v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, so lahko upravičeni vložniki, če so njihovi predstavniki pooblaščeni, da v njihovem imenu prevzemajo pravne obveznosti in zagotavljajo jamstva za zaščito finančnih interesov Unije, enakovredno zaščiti, ki jo zagotavljajo pravne osebe.

Spremne dokumente je treba predložiti z obrazcem za vlogo.

Fizične osebe ter subjekti, ustanovljeni samo za namen izvedbe ukrepa za informiranje iz tega razpisa za zbiranje predlogov, niso upravičeni vložniki.

Primeri upravičenih organizacij:

—	neprofitne organizacije (zasebne ali javne),

—	javni organi (državni, regionalni, lokalni),

—	evropska združenja,

—

univerze,

—	izobraževalne institucije,

—	raziskovalna središča,

—	zasebna podjetja (na primer podjetja na področju komunikacijskih medijev).

Povezani subjekti

Pravni subjekti, ki imajo z vložniki pravno ali kapitalsko povezavo, ki ni niti omejena na ukrep za informiranje niti vzpostavljena zgolj zaradi njegovega izvajanja (npr. člani mrež, združenja, sindikati), lahko sodelujejo pri ukrepu za informiranje kot povezani subjekti in prijavijo upravičene stroške iz oddelka 11.2.

Pravna in kapitalska povezava ne bi smela biti niti omejena na ukrep za informiranje niti vzpostavljena zgolj zaradi njegovega izvajanja. To pomeni, da naj bi povezava obstajala neodvisno od dodelitve nepovratnih sredstev; obstajati mora pred objavo razpisa za zbiranje predlogov in veljati še po koncu ukrepa za informiranje.

Pravna in kapitalska povezava, ki opredeljuje povezanost, zajema tri pojme:

(i)

Nadzor, kot je opredeljen v Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (4).

Subjekti, povezani z upravičencem, so tako lahko:

—	subjekti, ki so neposredno ali posredno pod nadzorom upravičenca (hčerinske družbe ali neposredne hčerinske družbe). Lahko so tudi subjekti, ki jih nadzoruje subjekt pod nadzorom upravičenca (družbe vnukinje ali sekundarne hčerinske družbe), enako velja za nadaljnje stopnje nadzora,

—	subjekti, ki neposredno ali posredno obvladujejo upravičenca (matične družbe). Lahko so tudi subjekti, ki obvladujejo subjekt, ki obvladuje upravičenca,

—	subjekti pod istim neposrednim ali posrednim nadzorom kot upravičenec (sestrske družbe).

(ii)	Članstvo, tj. upravičenec je pravno opredeljen kot npr. mreža, zveza, združenje, v katerem sodelujejo tudi predlagani povezani subjekti, ali upravičenec sodeluje v istem subjektu (npr. mreža, zveza, združenje) kot predlagani povezani subjekti.

(iii)

Posebni primer javnih organov in subjektov v javni lasti

Subjekti v javni lasti in javni organi (subjekti, ustanovljeni kot taki na podlagi nacionalnega, evropskega ali mednarodnega prava) niso vedno obravnavani kot povezani subjekti (npr. javne univerze ali raziskovalna središča).

Pojem povezanosti v javnem sektorju zajema:

—	različne ravni upravne strukture v primeru decentraliziranega upravljanja (npr. nacionalna, regionalna ali lokalna ministrstva (v primeru ločenih pravnih subjektov)) se lahko štejejo kot povezane z državo,

—

javni organ, ki ga je ustanovil javni organ za upravne namene, ki ga tudi nadzoruje. Ta pogoj se preveri na podlagi statuta ali drugih aktov o ustanovitvi javnega organa. To ne pomeni nujno, da se javni organ v celoti ali delno financira iz javnega proračuna (npr. nacionalne šole, povezane z državo).

Naslednji subjekti niso povezani z upravičencem:

—	subjekti, ki so vključeni v (javno) naročilo ali podizvajalsko pogodbo z upravičencem, ki delujejo kot imetniki koncesije ali pooblaščenci za javne storitve za upravičenca,

—	subjekti, ki prejemajo finančno podporo od upravičenca,

—	subjekti, ki redno sodelujejo z upravičencem na podlagi memoranduma o soglasju ali si z njim delijo nekaj sredstev,

—	subjekti, ki so podpisali konzorcijski sporazum na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev,

—	subjekti, ki so podpisali sporazum o sodelovanju za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja.

Če povezani subjekti sodelujejo pri ukrepu za informiranje, vloga:

—	navaja take povezane subjekte v obrazcu za vlogo,

—	vsebuje pisni sporazum povezanih subjektov,

—	vsebuje dodatno dokumentacijo, ki omogoča preverjanje njihovega izpolnjevanja meril za upravičenost in meril za odsotnost situacije, ki bi povzročila izključitev.

Da se lahko oceni upravičenost vložnika, morajo vložnik in njegovi povezani subjekti posredovati naslednja dokazila:

—

zasebni subjekt: izpisek iz uradnega lista, kopija akta o ustanovitvi, izpisek iz poslovnega registra ali registra družb, potrdilo o tem, ali je družba zavezanec za DDV (v nekaterih državah sta številka vpisa v poslovni register in davčna številka enaki; v takem primeru je treba predložiti le enega od teh dokumentov),

—	javni subjekt: kopija sklepa ali druge uradne listine o ustanovitvi subjekta javnega prava,

—	subjekti, ki niso pravne osebe: dokazilo, da lahko njihovi zastopniki prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu.

Za vložnike iz Velike Britanije: upoštevajte, da morate merila za upravičenost izpolnjevati celotno obdobje dodelitve nepovratnih sredstev. Če Združeno kraljestvo izstopi iz EU v obdobju, za katero so bila dodeljena nepovratna sredstva, brez sklenitve sporazuma z EU, ki zagotavlja, da so britanski vložniki še naprej upravičeni do sredstev, boste prenehali prejemati finančna sredstva EU (pri čemer boste v projektu še naprej sodelovali, če bo to mogoče) ali pa boste morali projekt opustiti na podlagi člena II.17 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (odpoved sporazuma s strani Komisije).

6.2 Upravičene dejavnosti in obdobje izvajanja po tem razpisu za zbiranje predlogov

Ukrepi za informiranje morajo vključevati tudi eno ali več dejavnosti, kot so (seznam ni izčrpen):

—	izdelava in distribucija multimedijskega ali avdiovizualnega gradiva,

—	izdelava in distribucija tiskanega gradiva (publikacije, plakati itd.),

—	oblikovanje spletnih orodij in orodij družabnih omrežij,

—	medijski dogodki,

—	konference, seminarji, delavnice (po možnosti s spletnim prenosom) in študije o vprašanjih, povezanih s SKP,

—	dogodki vrste „kmetija v mestu“, ki pomagajo prebivalcem v mestih približati pomen kmetijstva,

—	dogodki vrste „odprta kmetija“, katerih cilj je državljanom prikazati vlogo kmetijstva (npr. dobre prakse, projekti za inovacije),

—	stalne ali premične razstave ali informacijske točke.

Ukrepe za informiranje bi bilo treba izvajati:

—	na večregijski ali nacionalni ravni,

—	na ravni Evropske unije (v vsaj dveh državah članicah).

Naslednje dejavnosti niso upravičene:

—	zakonsko predpisani ukrepi,

—	ukrepi, ki prejemajo finančna sredstva EU iz druge proračunske postavke,

—	generalne skupščine ali statutarna zasedanja,

—	finančna podpora tretjim osebam.

Okvirni rok za izvajanje ukrepov za informiranje

—	Okvirni rok za izvajanje ukrepov za informiranje je 1. maj 2018–30. april 2019.

—	Ukrepi za informiranje lahko trajajo največ 12 mesecev.

7. MERILA ZA IZKLJUČITEV

7.1 Izključitev

Odredbodajalec izključi vlogo iz sodelovanja v razpisu za zbiranje predlogov, če:

(a)

je vložnik v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v nacionalnih zakonih ali drugih predpisih;

(b)

je s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da vložnik ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu s pravom države, v kateri ima sedež, države, v kateri se nahaja odredbodajalec, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(c)

je s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je vložnik zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost, med drugim zlasti naslednje:

(i)	zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za izbor, ali pri izvajanju naročila, sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih;

(ii)	sklepanje dogovorov z drugimi vložniki z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii)

kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv)	poskus vplivanja na postopek odločanja Komisije med postopkom dodelitve nepovratnih sredstev;

(v)	poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku za oddajo;

(d)

je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je vložnik kriv česar koli od naslednjega:

(i)	goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995;

(ii)

korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997, in v členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (5), ter korupcije, kot je opredeljena v pravu države, v kateri se nahaja javni naročnik, države, v kateri ima vložnik sedež, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(iii)

sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ (6);

(iv)	pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(v)

terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 oziroma 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (8), ali spodbujanja k storitvi takih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi)	vpletenosti v delo otrok ali druge oblike trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9);

(e)

se izkaže, da je vložnik zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvajanju naročila, sporazuma ali sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev, financiranega iz proračuna Unije, kar je privedlo do predčasne odpovedi naročila/sporazuma/sklepa ali uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni ali kar je odredbodajalec, OLAF ali Računsko sodišče razkrilo s svojimi pregledi, revizijami ali preiskavami;

(f)	je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je vložnik storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10);

(g)

v primeru hude kršitve poklicnih pravil, goljufije, korupcije, drugih kaznivih dejanj, zelo pomanjkljivega izvajanja naročila ali nepravilnosti za vložnika veljajo:

(i)	dejstva, ugotovljena pri revizijah ali preiskavah, ki jih opravi Računsko sodišče, OLAF ali notranja revizija, ali katerem koli drugem preverjanju, reviziji ali kontroli, opravljeni pod odgovornostjo odredbodajalca institucije EU, evropskega urada ali agencije ali organa EU;

(ii)	nepravnomočne upravne odločbe, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe, ki jih sprejme pristojni nadzorni organ, odgovoren za to, da preveri, ali se uporabljajo standardi poklicne etike;

(iii)

sklepi ECB, EIB, Evropskega investicijskega sklada ali mednarodnih organizacij;

(iv)	sklepi Komisije v zvezi s kršitvijo pravil Unije o konkurenci ali sklepi nacionalnega pristojnega organa v zvezi s kršitvijo prava Unije o konkurenci ali nacionalnega konkurenčnega prava;

(v)	sklepi odredbodajalca institucije EU, evropskega urada ali agencije ali organa EU o izključitvi.

7.2 Popravni ukrepi

Če vložnik izjavi, da je v kateri od zgoraj navedenih situacij za izključitev (glej oddelek 7.4), bi moral navesti ukrepe, ki jih je sprejel za odpravo situacije za izključitev, in tako dokazati svojo zanesljivost. To lahko vključuje na primer tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe za preprečitev nadaljnjih ponovitev, nadomestilo škode ali plačilo glob. Ustrezna dokazila, ki prikazujejo sprejete popravne ukrepe, je treba predložiti v prilogi k izjavi. To ne velja za situacije iz točke (d) oddelka 7.1.

7.3 Zavrnitev sodelovanja v postopku razpisa za zbiranje predlogov

Odredbodajalec nepovratnih sredstev ne dodeli vložniku:

(a)	ki je v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu z oddelkom 7.1;

(b)	ki je zavajal pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v postopku, ali pa teh informacij ni predložil;

(c)	ki je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z razpisom za zbiranje predlogov, kadar to pomeni izkrivljanje konkurence, ki ga ni mogoče odpraviti drugače.

Ista merila za izključitev veljajo za povezane subjekte.

Vložnikom, ali kadar je ustrezno, povezanim subjektom, ki so predložili zavajajoče informacije, se lahko naložijo upravne in finančne kazni.

7.4 Dokazila

Vložniki in povezani subjekti morajo podpisati častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v situacijah iz členov 106(1)(2) in 107 finančne uredbe, pri čemer izpolnijo ustrezni obrazec, ki je bil objavljen z razpisom za zbiranje predlogov in je na voljo na: http://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures/.

Ta obveznost se lahko izpolni na enega od naslednjih načinov:

(i)	vložnik podpiše izjavo v svojem imenu in v imenu svojih povezanih subjektov ALI

(ii)	vložnik in njegovi povezani subjekti vsak zase podpišejo ločeno izjavo v svojem imenu.

8. MERILA ZA IZBOR

8.1 Finančna zmogljivost

Vložnik mora imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravlja svojo dejavnost ves čas trajanja sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev in prispeva k njegovemu financiranju. Finančna zmogljivost vložnika bo ocenjena na podlagi naslednjih dokazil, ki jih je treba vložiti skupaj z vlogo:

(a)

za nepovratna sredstva nizke vrednosti (≤ 60 000 EUR):

—	častna izjava;

(b)

za nepovratna sredstva > 60 000 EUR:

—	častna izjava ter

ALI

—	izkaz poslovnega izida in bilanca stanja za zadnje proračunsko leto, za katerega je bil pripravljen zaključni račun,

—	pri novoustanovljenih subjektih se lahko navedeni dokumenti nadomestijo s poslovnim načrtom,

ALI

—	preglednica v obrazcu za vlogo, izpolnjena z ustreznimi zakonsko določenimi številčnimi podatki, da bi bilo mogoče izračunati razmerja, kot je podrobneje pojasnjeno v obrazcu.

Če odgovorni odredbodajalec po predloženih dokumentih meni, da je finančna zmogljivost šibka, lahko:

—	zahteva dodatne informacije.

Če odgovorni odredbodajalec meni, da je finančna zmogljivost nezadostna, vlogo zavrne.

8.2 Operativna zmogljivost

Vložniki morajo biti strokovno usposobljeni in imeti izobrazbo, ki je potrebna za izvedbo predlaganega ukrepa za informiranje. V zvezi s tem morajo vložniki predložiti častno izjavo in naslednja dokazila:

—

življenjepis ali opis profila posameznikov, ki so v prvi vrsti odgovorni za upravljanje in izvajanje ukrepa za informiranje (kjer je ustrezno, npr. na izobraževalnem področju, s priloženim seznamom pomembnih objav). Zlasti vodja ukrepa za informiranje mora imeti najmanj pet let izkušenj s podobnimi projekti,

—	poročila o dejavnosti organizacije,

—	seznam preteklih izvedenih projektov in dejavnosti, ki so povezane s področjem politike v razpisu ali ukrepi za informiranje, ki se bodo izvajali (največ štirje projekti/dejavnosti).

9. MERILA ZA DODELITEV

Komunikacijska orodja in dejavnosti, vključeni v ukrep za informiranje, morajo biti medsebojno povezani, imeti jasen konceptualni pristop in jasno opredeljevati rezultate, ki jih je treba doseči.

Z dejavnostmi iz ukrepa za informiranje se morajo doseči konkretni rezultati med trajanjem ukrepa.

Ob vložitvi vloge je treba določiti ustrezne pričakovane rezultate ukrepa za informiranje (glej obrazec za vlogo 3).

Predlog mora vključevati seznam ustreznih (kvalitativnih/kvantitativnih) kazalnikov za merjenje pričakovanih učinkov/rezultatov ukrepa za informiranje (glej obrazec za vlogo 3).

Upravičene vloge bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril:

1.	Ustreznost ukrepa: predhodna analiza potreb in posebnih, merljivih, dosegljivih in ustreznih ciljev ter njegove inovativnosti (25 točk; najmanjše število točk 12,5)

2.	Uspešnost ukrepa: tema, sporočila in ciljna javnost, podroben program, časovni razpored in metodologija za naknadno vrednotenje (25 točk; najmanjše število točk 12,5)

3.	Učinkovitost ukrepa: stroškovna učinkovitost glede predlaganih virov (25 točk; najmanjše število točk 12,5)

4.	Kakovost vodenja projekta: kakovost postopkov in dodelitve nalog za izvajanje raznih dejavnosti iz predlaganega ukrepa (25 točk; najmanjše število točk 12,5)

Za kakovost predloga bo dodeljenih največ 100 točk. Najmanjše zahtevano število skupnih točk je 60, pri vsakem merilu pa je treba doseči najmanj 50 %.

Na razvrstitveni seznam se lahko vključijo samo predlogi, ki dosežejo vse mejne vrednosti. To pa ne pomeni, da bodo vloge, ki bodo dosegle mejne vrednosti, samodejno sofinancirane.

10. PRAVNE OBVEZNOSTI

Ko Komisija dodeli nepovratna sredstva, se vložniku pošlje sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, v katerem so zneski, navedeni v eurih, podrobno določeni pogoji in stopnja financiranja ter informacije o postopku za potrditev obveznosti strani.

Dva izvoda izvirnega sporazuma mora najprej podpisati upravičenec, nato pa ju je treba takoj vrniti Komisiji. Komisija zadnja podpiše sporazum.

Opozarjamo, da dodelitev nepovratnih sredstev ne pomeni upravičenosti do sredstev tudi za naslednja leta.

11. FINANČNE DOLOČBE

11.1 Upravičeni stroški

Upravičeni stroški izpolnjujejo naslednja merila:

—	so stroški, ki jih je imel upravičenec,

—

nastanejo med trajanjem ukrepa za informiranje, razen stroškov v zvezi s končnimi poročili in revizijskimi potrdili; začetek obdobja upravičenosti stroškov je naveden v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Če upravičenec lahko dokaže potrebo po začetku izvajanja ukrepa za informiranje pred podpisom sporazuma, se lahko obdobje, v katerem se stroški štejejo za upravičene, začne že pred tem podpisom. Obdobje upravičenosti se v nobenem primeru ne more začeti pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva,

—	navedeni so v oceni proračuna ukrepa,

—	potrebni so za izvedbo ukrepa za informiranje, ki je predmet nepovratnih sredstev,

—	so določljivi in preverljivi ter zlasti prikazani v računovodskih izkazih upravičenca in pripravljeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi, kjer ima upravičenec svoj sedež, in v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca,

—	ustrezajo zahtevam davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja,

—	so razumni, upravičeni in ustrezajo načelom dobrega finančnega poslovanja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.

Notranji računovodski postopki in postopki notranjega nadzora upravičenca morajo omogočati neposredno uskladitev stroškov in prihodkov, prijavljenih v zvezi z ukrepom za informiranje, z računovodskimi izkazi in ustreznimi dokazili.

Ista merila veljajo za stroške, ki so jih imeli povezani subjekti.

Upravičeni stroški so lahko neposredni ali posredni.

11.1.1 Upravičeni neposredni stroški

Upravičeni neposredni stroški ukrepa za informiranje so tisti, ki:

se lahko pod navedenimi pogoji upravičenosti opredelijo kot posebni stroški, ki so neposredno povezani z izvajanjem ukrepa za informiranje in se lahko zato neposredno knjižijo zanj, na primer:

(a)

stroški zaposlenih, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z upravičencem, ali na podlagi enakovrednega akta o imenovanju in so dodeljeni ukrepu za informiranje, če so ti stroški skladni z običajno plačno politiko upravičenca.

Navedeni stroški vključujejo dejanske plače zaposlenih s prištetimi prispevki za socialno varnost in drugimi zakonsko določenimi stroški, ki so vključeni v plačilo. Obsegajo lahko tudi dodatna plačila, vključno s plačili na podlagi dodatnih pogodb ne glede na njihovo naravo, če so plačani dosledno, kadar koli je potrebna ista vrsta dela ali strokovnega znanja, in neodvisno od vira uporabljenega financiranja.

Stroški fizičnih oseb, ki delajo po pogodbi, sklenjeni z upravičencem, ki ni pogodba o zaposlitvi, ali ki jih tretja oseba napoti upravičencu za plačilo, se prav tako lahko vključijo v te stroške zaposlenih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)	oseba dela pod pogoji, ki so podobni pogojem, pod katerimi dela zaposleni (zlasti glede načina organizacije dela, nalog, ki se opravljajo, in prostorov, v katerih se te naloge opravljajo);

(ii)	rezultati dela pripadajo upravičencu (razen če je izjemoma sklenjen drugačen dogovor) in

(iii)

stroški se ne razlikujejo bistveno od stroškov zaposlenih, ki opravljajo podobne naloge po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni z upravičencem;

Priporočene metode za izračun neposrednih stroškov osebja so navedene v Dodatku.

(b)	potni stroški in dnevnice, če so v skladu z običajno prakso upravičenca glede potnih stroškov;

(c)

stroški, ki izhajajo neposredno iz zahtev sporazuma (razširjanje informacij, posebna ocena ukrepa za informiranje, revizije, prevodi, razmnoževanje), vključno s stroški zahtevanih finančnih jamstev, če so zadevne storitve nabavljene v skladu s pravili glede pogodb o izvajanju, določenimi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(d)	stroški, ki nastanejo v okviru pogodb s podizvajalci, če so izpolnjeni pogoji o oddaji del podizvajalcem, določeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(e)	dajatve, davki in pristojbine, ki jih plača upravičenec, zlasti davek na dodano vrednost (DDV), če so vključeni v upravičene neposredne stroške, razen če je v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določeno drugače.

11.1.2 Upravičeni posredni stroški (splošni stroški)

Posredni stroški so stroški, ki niso neposredno povezani z izvajanjem ukrepa za informiranje in jih zato ni mogoče neposredno pripisati ukrepu.

Pavšalni prispevek v višini 7 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov ukrepa za informiranje je upravičen kot posredni strošek, predstavlja pa splošne upravne stroške upravičenca, ki se lahko štejejo v breme ukrepu za informiranje.

Posredni stroški ne smejo zajemati stroškov, ki so vneseni v drugo proračunsko postavko.

Vložnika opozarjamo, da v primeru, da prejema nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna EU ali Euratoma, ne sme prijaviti posrednih stroškov za obdobja, zajeta z nepovratnimi sredstvi za poslovanje, razen če lahko dokaže, da nepovratna sredstva za poslovanje ne krijejo nobenih stroškov ukrepa za informiranje.

Upravičenec to načeloma dokaže tako, da:

(a)

uporablja analitično stroškovno računovodstvo, v okviru katerega je mogoče ločeno prikazati vse stroške (tudi splošne), ki jih je mogoče pripisati nepovratnim sredstvom za poslovanje in nepovratnim sredstvom za ukrep za informiranje. Upravičenec bi moral v ta namen uporabljati zanesljive računovodske kode in razdelitvene ključe, ki omogočajo pravično, objektivno in realno razdelitev stroškov;

(b)

ločeno evidentira:

—	vse stroške, ki so nastali pri nepovratnih sredstvih za poslovanje (tj. osebje, splošni obratovalni stroški in drugi stroški poslovanja, ki so povezani z delom njegovih običajnih letnih dejavnosti), ter

—	vse stroške, ki so nastali pri nepovratnih sredstvih za ukrep za informiranje (tudi dejanske posredne stroške, povezane z ukrepom za informiranje).

Če se z nepovratnimi sredstvi za poslovanje krije celotna letna običajna dejavnost in proračun upravičenca, upravičenec v okviru nepovratnih sredstev za ukrep za informiranje ni upravičen do posrednih stroškov.

11.2 Neupravičeni stroški:

(a)	donos kapitala in dividende, ki jih izplača upravičenec;

(b)	dolg in stroški servisiranja dolga;

(c)	rezervacije za izgube ali dolgove;

(d)	dolgovane obresti;

(e)	dvomljivi dolgovi;

(f)	tečajne izgube;

(g)	stroški nakazil s strani Komisije, ki jih zaračuna banka upravičenca;

(h)

stroški, ki jih upravičenec prijavi v okviru drugega ukrepa za informiranje, ki prejema nepovratna sredstva iz proračuna Unije. Taka nepovratna sredstva vključujejo nepovratna sredstva, ki jih dodeli država članica in se financirajo iz proračuna Unije, in nepovratna sredstva, ki jih dodelijo drugi organi, ki niso Komisija, za namen izvrševanja proračuna Unije. Zlasti upravičenci, ki prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna EU ali Euratoma, ne morejo prijaviti posrednih stroškov za obdobja, v katerih prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje, razen če lahko dokažejo, da nepovratna sredstva za poslovanje ne krijejo nobenih stroškov ukrepa za informiranje;

(i)	prispevki v naravi s strani tretjih oseb;

(j)	čezmerni ali nepremišljeni izdatki;

(k)	odbitni DDV.

11.3 Oblike nepovratnih sredstev

11.3.1 Povračilo dejansko nastalih stroškov

Nepovratna sredstva bodo določena z uporabo najvišje stopnje sofinanciranja v višini 60 % dejansko nastalih upravičenih stroškov, ki so jih prijavili upravičenec in njegove povezane osebe.

11.3.2 Pavšalni prispevek

Pavšalni prispevek v višini 7 % upravičenih neposrednih stroškov za kritje posrednih stroškov, ki predstavljajo splošne upravne stroške upravičenca in se lahko štejejo v breme ukrepu za informiranje. Pavšalni prispevek bo izplačan po odobritvi stroškov ali prispevkov, na podlagi katerih je izračunan.

Pogoji za skladnost upravičenčevih običajnih praks stroškovnega računovodstva

Upravičenec mora zagotoviti, da so prakse stroškovnega računovodstva, ki so bile uporabljene za prijavo upravičenih stroškov, skladne z naslednjimi pogoji:

(a)	prakse stroškovnega računovodstva, ki se uporabljajo, morajo predstavljati upravičenčeve običajne prakse stroškovnega računovodstva. Upravičenec mora te prakse uporabljati dosledno in na podlagi objektivnih meril ne glede na vir financiranja (financiranje iz virov EU ali drugih virov);

(b)	prijavljeni stroški se lahko neposredno uskladijo z zneski, knjiženimi v njegovi glavni knjigi, in

(c)	kategorije stroškov, uporabljene za namen določitve prijavljenih stroškov, ne vključujejo nobenih neupravičenih stroškov ali stroškov, ki jih krijejo druge oblike nepovratnih sredstev.

11.4 Uravnotežen proračun

Oceno proračuna za ukrep za informiranje je treba priložiti obrazcu za vlogo. Ocena mora vsebovati uravnotežene prihodke in odhodke.

Proračun je treba sestaviti v eurih.

Vložniki, pri katerih stroški ne bodo nastali v eurih, morajo uporabiti menjalni tečaj, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije ali na spletnem mestu InforEuro na: http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm.

Vložnik mora zagotoviti, da sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepa za informiranje, ne izhajajo v celoti iz nepovratnih sredstev EU.

Sofinanciranje ukrepa za informiranje lahko sestavljajo:

—	lastna sredstva upravičenca,

—	prihodek, ki ga ustvari ukrep za informiranje,

—	finančni prispevki tretjih oseb.

Celotno sofinanciranje lahko zajema tudi prispevke tretjih oseb v naravi, tj. nefinančne vire, ki so jih tretje osebe brezplačno dale na voljo upravičencu. Ustrezni stroški tretjih oseb, npr. prostovoljno delo, brezplačno dajanje na voljo prostorov za sestanke itd., v okviru nepovratnih sredstev niso upravičeni.

Vrednost prispevkov v naravi ne sme presegati:

—	stroškov, ki jih je dejansko imel upravičenec in jih lahko dokaže z računovodskimi dokumenti,

—	ali, če takih dokazil nima, stroškov, ki na zadevnem trgu veljajo za splošno sprejete.

Prispevki v naravi se predstavijo ločeno v oceni proračuna, da odrazijo vsa sredstva, ki so bila namenjena za ukrep za informiranje. Njihova vrednost na enoto se oceni v začasnem proračunu in se pozneje ne spreminja.

Prispevki v naravi so skladni z nacionalnimi davčnimi pravili in pravili na področju socialne varnosti.

11.5 Izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

Končni znesek nepovratnih sredstev izračuna Komisija ob plačilu razlike. Izračun vključuje naslednje korake:

Korak 1 – Uporaba stopnje povračila pri upravičenih stroških in dodajanje pavšalnih prispevkov

Znesek iz koraka 1 se izračuna z uporabo stopnje povračila iz oddelka 11.3.1 za upravičene stroške, ki jih je Komisija odobrila, in pavšalnega prispevka v skladu z oddelkom 11.3.2.

Korak 2 – Omejitev na najvišji znesek nepovratnih sredstev

Skupni znesek, ki ga upravičencu izplača Komisija, v nobenem primeru ne sme presegati najvišjega zneska nepovratnih sredstev, kot je naveden v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev. Če je znesek, izračunan na podlagi koraka 1, višji od tega najvišjega zneska, se končni znesek nepovratnih sredstev omeji na slednjega.

Korak 3 – Znižanje zaradi pravila neprofitnosti

„Dobiček“ pomeni presežek zneska, izračunanega na podlagi korakov 1 in 2, h kateremu se dodajo še skupni prejemki ukrepa za informiranje, v primerjavi s skupnimi upravičenimi stroški ukrepa za informiranje.

Skupni upravičeni stroški ukrepa za informiranje so konsolidirani skupni upravičeni stroški, ki jih odobri Komisija. Skupni prejemki ukrepa za informiranje so konsolidirani skupni prejemki, ki so ugotovljeni, ustvarjeni ali potrjeni na dan, ko upravičenec pripravi zahtevek za plačilo razlike.

Za prejemke se štejejo:

(a)	prihodek, ki ga ustvari ukrep za informiranje;

(b)	finančni prispevki, ki jih tretje osebe dajo upravičencu ali pridruženemu subjektu, če jih tretje osebe posebej namenijo za financiranje upravičenih stroškov ukrepa za informiranje, ki jih povrne Komisija.

Za prejemke se ne štejejo:

(a)	finančni prispevki tretjih oseb, če se lahko porabijo za kritje stroškov, ki niso upravičeni stroški na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev;

(b)	finančni prispevki tretjih oseb, ki jim ni treba povrniti nobenega neporabljenega zneska na koncu obdobja izvajanja.

V primeru dobička se bo slednji odštel sorazmerno glede na končno stopnjo povračila dejanskih upravičenih stroškov ukrepa za informiranje, ki jo odobri Komisija.

Korak 4 – Znižanje zaradi nepravilnega izvajanja ali kršitve drugih obveznosti

Komisija lahko zniža najvišji znesek nepovratnih sredstev, če se ukrep za informiranje ne izvaja pravilno (tj. če se ne izvaja ali se izvaja slabo, delno ali z zamudo) ali če je bila kršena druga obveznost iz sporazuma.

Znesek znižanja bo sorazmeren s stopnjo nepravilnega izvajanja ukrepa za informiranje ali z resnostjo kršitve.

11.6 Določbe o poročanju in plačilih

11.6.1

Če so izpolnjeni pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (npr. plačilni roki, najvišji zneski itd.), lahko upravičenec zahteva plačila, navedena v nadaljevanju. Zahtevkom za plačilo so priloženi dokumenti, navedeni v nadaljevanju in podrobneje pojasnjeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Zahtevek za plačilo

Spremni dokumenti

Vmesno plačilo

Vmesno plačilo ne presega 30 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev.

(a)	vmesno tehnično poročilo

(b)	vmesni računovodski izkaz

Plačilo razlike

Komisija bo znesek tega plačila določila na podlagi izračuna končnega zneska nepovratnih sredstev (glej oddelek 11.5). Če je skupni znesek prejšnjih plačil višji kot končni znesek nepovratnih sredstev, mora upravičenec prek naloga za izterjavo povrniti znesek, ki ga je Komisija preplačala.

(a)	končno tehnično poročilo

(b)	končni računovodski izkaz

(c)	zbirni računovodski izkaz, v katerem so združeni posamezni že oddani računovodski izkazi in navedeni prejemki

V primeru šibke finančne zmogljivosti se uporablja oddelek 8.1.

11.7 Drugi finančni pogoji

(a) Nekumulativno dodeljevanje

Za vsak ukrep za informiranje se iz proračuna EU nepovratna sredstva dodelijo samo enkrat.

Isti stroški se iz proračuna Unije nikoli ne financirajo dvakrat. Da se to zagotovi, vložnik v vlogi za nepovratna sredstva navede vire in zneske financiranja Unije, ki jih je prejel ali za katere je zaprosil za isti ukrep za informiranje, del ukrepa za informiranje ali za svoje delovanje v istem proračunskem letu, ter vsa druga sredstva v zvezi z istim ukrepom za informiranje, ki jih je prejel ali za katera je zaprosil.

(b) Neretroaktivnost

Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti za nazaj za že dokončane ukrepe za informiranje.

Nepovratna sredstva se lahko dodelijo za ukrep za informiranje, ki se je že začel izvajati, samo če lahko vložnik v vlogi za nepovratna sredstva dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep za informiranje pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za nepovratna sredstva.

Kadar izvajanje ukrepa za informiranje zahteva dodelitev javnih naročil (pogodbe o izvajanju), mora upravičenec dodeliti pogodbo tistemu ponudniku, ki ponuja najboljšo stroškovno učinkovitost ali najnižjo ceno (kar je primerno), pri čemer se mora izogibati navzkrižju interesov.

Če pogodba o izvajanju presega 60 000 EUR, se mora upravičenec ravnati po posebnih pravilih, navedenih v vzorcu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki je priložen razpisu.

Upravičenec mora jasno dokumentirati postopek javnega razpisa in shraniti dokumentacijo za primer revizije.

Subjekti, ki so javni naročniki v smislu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) ali naročniki v smislu Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), morajo spoštovati nacionalna pravila o javnem naročanju, ki se uporabljajo.

Upravičenci lahko izvajanje nalog, ki so del ukrepa za informiranje, oddajo podizvajalcem. V takem primeru morajo zagotoviti, da so poleg zgoraj navedenih pogojev najvišje vrednosti glede na ceno in odsotnosti navzkrižja interesov izpolnjeni tudi naslednji pogoji:

(a)	oddaja del podizvajalcem ne zajema osrednjih nalog ukrepa za informiranje;

(b)	uporaba oddaje del podizvajalcem je upravičena zaradi narave ukrepa za informiranje in zahtev za njegovo izvedbo;

(c)	ocenjeni stroški oddaje podizvajalcem so jasno razvidni iz ocene proračuna;

(d)

upravičenec obvesti Komisijo o kakršni koli uporabi podizvajanja, ki ni določena v opisu ukrepa za informiranje, Komisija pa jo odobri. Komisija lahko odobritev podeli:

(i)	pred kakršno koli oddajo del podizvajalcem, če upravičenci zahtevajo spremembo;

(ii)

po uporabi oddaje del podizvajalcem v naslednjih primerih:

—	če je oddaja del podizvajalcem upravičena v vmesnem ali končnem tehničnem poročilu ter

—	če oddaja del podizvajalcem ne zahteva sprememb sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki bi vzbudile dvome o odločitvi o dodelitvi nepovratnih sredstev ali bile v nasprotju z načelom enake obravnave vložnikov;

(e)	upravičenci zagotovijo, da se nekateri pogoji, ki se uporabljajo za upravičence in kot so našteti v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (na primer prepoznavnost, varovanje zaupnosti itd.), uporabljajo tudi za podizvajalce.

(d) Finančna podpora tretjim osebam

Vloge ne smejo določati finančne podpore tretjim osebam.

12. OGLAŠEVANJE

12.1 S strani upravičencev

Upravičenci morajo jasno navesti prispevek Evropske unije v vseh objavah ali v povezavi z dejavnostmi, za katere se uporabljajo nepovratna sredstva.

Pri tem morajo upravičenci posebej poudariti ime in znak Evropske komisije v vseh svojih publikacijah, na plakatih, v programih in na drugih izdelkih, pripravljenih pri sofinanciranem projektu.

V ta namen morajo uporabiti besedilo in znak Evropske unije ter izjavo o zavrnitvi odgovornosti, ki so na voljo na http://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures/.

Če ta zahteva ni v celoti izpolnjena, se nepovratna sredstva za upravičenca lahko zmanjšajo v skladu z določbami sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

12.2 S strani Komisije

Vse informacije o nepovratnih sredstvih, dodeljenih v obračunskem letu, razen štipendij za fizične osebe in drugih neposrednih podpor za fizične osebe, ki to podporo najbolj potrebujejo, se objavijo na spletnem mestu institucij Evropske unije najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi obračunskemu letu, v katerem so bila nepovratna sredstva dodeljena.

Komisija objavi naslednje informacije:

—	ime upravičenca,

—	naslov upravičenca, kadar gre za pravno osebo, oziroma regijo, če je upravičenec fizična oseba, kot je opredeljeno na ravni NUTS 2, če ima stalno prebivališče v EU, ali ekvivalent, če ima stalno prebivališče zunaj EU,

—	predmet nepovratnih sredstev,

—	dodeljeni znesek.

Če upravičenec vloži utemeljeno in ustrezno podprto prošnjo za umik teh informacij, se mu ugodi, če objava teh informacij lahko ogrozi pravice in svoboščine zadevnih posameznikov, ki jih ščiti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom upravičencev.

13. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

Odziv na kateri koli razpis za zbiranje predlogov vključuje beleženje in obdelavo osebnih podatkov (kot so ime, naslov, življenjepis). Ti podatki se bodo obdelovali v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13) o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Če ni drugače navedeno, so odgovori na vprašanja in zahtevani osebni podatki potrebni za oceno vloge v skladu z razpisom za zbiranje predlogov, zato jih bo Enota R5 Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja obdelala izključno v ta namen.

Osebne podatke lahko Komisija evidentira v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev, če je upravičenec v eni od situacij iz členov 106(1) in 107 finančne uredbe (več informacij je na voljo v izjavi o varstvu osebnih podatkov, ki je dostopna na naslovu:

http://ec.europa.eu/budget/library/explained/management/protecting/privacy_statement_edes_en.pdf).

14. POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV

Predlogi morajo biti oddani do roka iz oddelka 3.

Spreminjanje vloge po poteku roka za oddajo vloge ni dovoljeno. Komisija pa lahko med postopkom vrednotenja vzpostavi stik z vložnikom, če je treba pojasniti nekatere vidike ali popraviti tipkarske napake.

Vložniki bodo pisno obveščeni o rezultatih izbirnega postopka.

Oddaja vloge v papirni obliki

Obrazci za vlogo so na voljo na http://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures/.

Vloge morajo biti predložene na pravilnem obrazcu, ki mora biti ustrezno izpolnjen in datiran. Podpisati jih mora oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pravno zavezujočih obveznosti v imenu organizacije vložnice.

Kadar je to primerno, lahko vložnik vse dodatne informacije, ki se mu zdijo potrebne, navede na posebnih listih.

Vloge je treba poslati na naslednji naslov:

European Commission Unit AGRI. B.1

Call for proposals 2017/C 339/07

To the attention of Head of Unit

L130 4/053

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

—	po pošti, upošteva se datum poštnega žiga,

—

osebno, upošteva se datum prejema. Vložnik mora kot dokaz pridobiti potrdilo o vročitvi, ki ga podpiše in datira uradnik v vložišču Komisije, ki prevzame pošiljko. Vložišče je odprto od 8.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 8.00 do 16.00 ob petkih. Ob sobotah, nedeljah in praznikih Komisije je zaprto,

—	po kurirju, upošteva se datum prejema kurirske službe.

Osebna vročitev / hitra pošta:

European Commission

Central Mail Service

Avenue du Bourget, no 1 / Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Vloge, poslane po telefaksu ali elektronski pošti, ne bodo sprejete.

Poleg predložitve v papirni obliki mora vložnik predložiti tudi elektronsko kopijo predloga in vseh njegovih prilog na CD-ROM-u ali USB ključu v isti ovojnici kot papirno različico. Prednost ima različica v papirni obliki. Dopustnost vlog bo ocenjena na podlagi predložitve na papirju.

Stiki

Kontaktna točka za vprašanja: agri-grants@ec.europa.eu

Rok za pošiljanje vprašanj je 1. december 2017 do polnoči.

Najpomembnejša vprašanja in odgovori bodo objavljeni na: http://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures/

Priloge

—	Obrazec za vlogo (s kontrolnim seznamom dokumentov, ki jih je treba priložiti) je na voljo na: http://ec.europa.eu/agriculture/grants-for-information-measures/

—	Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev je na voljo na: http://ec.europa.eu/agriculture/index_sl.htmgrants-for-information-measures/

—	Obrazec za pravne osebe je na voljo na: http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/legal_entities/legal_entities_en.cfm

—	Obrazec za finančno identifikacijo je na voljo na: http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/financial_id/financial_id_en.cfm

—	Ocena proračuna

—	Preglednica odhodkov

—	Preglednica prihodkov

—	Predloga finančnega in tehničnega poročila

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(3) UL L 362, 31.12.2012, str. 1.

(4) UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(5) UL L 192, 31.7.2003, str. 54.

(6) UL L 300, 11.11.2008, str. 42.

(7) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(8) UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

(9) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(10) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(11) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(12) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(13) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 339

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 10. oktober 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2017/C 339/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8554 – CIC/Logicor Business) ( 1 )	1
2017/C 339/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8619 – Bridgepoint/Miller Homes) ( 1 )	1
2017/C 339/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8604 – Xella International/Ursa) ( 1 )	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2017/C 339/04	Sklep Sveta z dne 9. oktobra 2017 o imenovanju francoskega nadomestnega člana upravnega odbora Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer	3
2017/C 339/05	Informacije v nadaljevanju pošiljamo naslednjim osebam: ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), AL NASSER Abdelkarim Hussein Mohamed, AL YACOUB Ibrahim Salih Mohammed, ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), IZZ AL DIN Hasan (alias GARBAYA, Ahmed; alias SA ID; alias SALWWAN, Samir), SHAHLAI Abdul Reza (alias Abdol Reza Shala’i, alias Abd-al Reza Shalai, alias Abdorreza Shahlai, alias Abdolreza Shahla’i, alias Abdul-Reza Shahlaee, alias Hajj Yusef, alias Haji Yusif, alias Hajji Yasir, alias Hajji Yusif, alias Yusuf Abu-al-Karkh), SHAKURI Ali Gholam in SOLEIMANI Qasem (alias Ghasem Soleymani, alias Qasmi Sulayman, alias Qasem Soleymani, alias Qasem Solaimani, alias Qasem Salimani, alias Qasem Solemani, alias Qasem Sulaimani, alias Qasem Sulemani), ki so vključene na seznam iz člena 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (glej prilogo k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) 2017/1420 z dne 4. avgusta 2017)	5
	Evropska komisija
2017/C 339/06	Menjalni tečaji eura	6

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2017/C 339/07	Razpis za zbiranje predlogov – Podpora za ukrepe za informiranje v zvezi s skupno kmetijsko politiko (SKP) za leto 2018	7
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2017/C 339/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8635 – Sojitz/KEPCO/Luricawne/Fixarra/Evalair/Plum) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	23

Država	Član	Nadomestni član
Francija		Romain LASSERRE

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1746
JPY	japonski jen	132,36
DKK	danska krona	7,4430
GBP	funt šterling	0,89195
SEK	švedska krona	9,5348
CHF	švicarski frank	1,1497
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,3788
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,893
HUF	madžarski forint	312,32
PLN	poljski zlot	4,3077
RON	romunski leu	4,5754
TRY	turška lira	4,3636
AUD	avstralski dolar	1,5142
CAD	kanadski dolar	1,4731
HKD	hongkonški dolar	9,1685
NZD	novozelandski dolar	1,6588
SGD	singapurski dolar	1,6013
KRW	južnokorejski won	1 343,11
ZAR	južnoafriški rand	16,1990
CNY	kitajski juan	7,7788
HRK	hrvaška kuna	7,5025
IDR	indonezijska rupija	15 897,04
MYR	malezijski ringit	4,9709
PHP	filipinski peso	60,189
RUB	ruski rubelj	68,5379
THB	tajski bat	39,214
BRL	brazilski real	3,7168
MXN	mehiški peso	21,8840
INR	indijska rupija	76,7625


	(1) Besedilo velja za EGP.