11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/7

P8_TA(2015)0249

Obeti za sektor mleka v EU – pregled izvajanja svežnja ukrepov za mleko

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o obetih za sektor mleka v EU – pregled izvajanja svežnja ukrepov za mleko (2014/2146(INI))

(2017/C 265/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 261/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov (1),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in o razveljavitvi Uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2),

—	ob upoštevanju poročila z dne 13. junija 2014 o razvoju razmer na trgu mleka in mlečnih proizvodov ter učinku določb svežnja ukrepov za mleko (COM(2014)0354),

—	ob upoštevanju poročila Komisije iz decembra z naslovom „Obeti za kmetijske trge in dohodke v EU v obdobju 2014–2024“,

—	ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije o vprašanju najbolj oddaljenih regij EU,

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 10. decembra 2012 o razvoju razmer na trgu in posledičnih pogojih za nemoteno postopno odpravljanje sistema mlečnih kvot – drugo poročilo o „nežnem pristanku“ (COM(2012)0741),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o ohranjanju proizvodnje mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pomanjkanju beljakovin v EU: kako rešiti ta dolgotrajni problem? (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2009 o krizi v živinorejskem sektorju EU (5),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2014 o boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano med podjetji (COM(2014)0472),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 247/2006 (6) o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (7),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. januarja 2015 za uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe (COM(2015)0010),

—	ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij z naslovom „Prihodnost sektorja mleka“,

—	ob upoštevanju memoranduma o soglasju glede sodelovanja na področju kmetijstva in razvoja podeželja v EU med Evropsko unijo in Evropsko investicijsko banko, podpisanega 23. marca 2015,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0187/2015),

A.	ker je sveženj ukrepov za mleko začel veljati 3. oktobra 2012 in se bo uporabljal do 30. junija 2020;

B.	ker bodo mlečne kvote prenehale veljati 31. marca 2015, kot je bilo določeno pri vmesnem pregledu skupne kmetijske politike leta 2003;

C.	ob upoštevanju pomena in aktualnosti ukrepov, navedenih v resoluciji z dne 11. decembra 2013 o ohranjanju proizvodnje mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah Unije po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot,

ker je svetovni trg mleka vse bolj nestanoviten, januarja 2014 je bila zabeležena najvišja cena nasploh od začetka spremljanja, temu pa so sledili precejšnji padci cen skozi vse preostalo leto 2014; ker so težave zaradi nestanovitnosti posebej izrazite v živinoreji in pri obratnih sredstvih, potrebnih za proizvodnjo mleka, zaradi česar odkupne cene kmetijskih pridelkov na koncu ne krijejo vseh stroškov proizvodnje;

E.	ker je trajnostno kmetijstvo kot vir kakovostne hrane mogoče zagotoviti samo, če bodo kmetje prejemali ustrezne odkupne cene njihovih pridelkov, ki bodo krile vse stroške trajnostne proizvodnje;

ker ruska prepoved evropskih mlečnih proizvodov od avgusta 2014 negativno vpliva na notranji trg EU, s čimer se je pokazalo, da moramo biti pripravljeni za uporabo tržnih ukrepov za spopad s krizo ne glede na njihovo naravo in da je pomembno zagotoviti različne izvozne trge za proizvode EU, zlasti zato, ker naj bi se po napovedih v prihodnje povečalo svetovno povpraševanje po mlečnih izdelkih, obenem pa je treba zagotoviti stabilen in solventen domači trg;

ker lahko države članice na podlagi svežnja ukrepov za mleko uvedejo obvezne pogodbe in tako pomagajo proizvajalcem in predelovalcem pri načrtovanju obsega proizvodnje ter tudi okrepijo strukturiranje dobavnih verig zaradi odprave mlečnih kvot, vendar je do sedaj le malo držav članic izkoristilo to posebno pravico;

H.	ker so v skladu s svežnjem ukrepov za mleko države članice dolžne priznati organizacije proizvajalcev in njihova združenja ter nadaljnjo bistveno vlogo zadrug in ker je za okrepitev pogajalskega položaja proizvajalcev treba izboljšati koncentracijo ponudbe;

ker je bil aprila 2014 ustanovljen observatorij za trg mleka, da bi lahko Komisija in industrija bolje spremljali sektor mleka, in ker je treba okrepiti njegovo vlogo, da bi tako vzpostavili učinkovit mehanizem za opozarjanje na krize za mlečne kmetije različnih velikosti, na različnih geografskih položajih ter z različnimi načini proizvodnje in trženja;

J.	ker je trenutna varnostna mreža določena prenizko, da bi proizvajalce res lahko zaščitila v primeru padca cene mleka;

K.	ker je eden od glavnih ciljev skupne kmetijske politike (SKP) uravnotežen razvoj podeželja z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika; ker je treba v ta namen ohraniti dejavno in trajnostno kmetijstvo na območjih z omejenimi možnostmi, najbolj oddaljenih, oddaljenih ali gorskih območjih;

L.	ker bo odprava kvot imela znatne negativne učinke na najbolj oddaljene regije, zlasti Azore, kjer je proizvodnja mleka glavna gospodarska dejavnost, ki predstavlja približno 46 % regionalnega gospodarstva;

ker se veliko mlečnih kmetij nahaja na območjih z omejenimi možnostmi, najbolj oddaljenih, otoških, oddaljenih ali gorskih območjih, kjer so stroški proizvodnje, zbiranja ter dajanja mleka in mlečnih proizvodov na trg zunaj njihovega območja proizvodnje višji kot na drugih območjih, in ker te kmetije zaradi naravnih ovir v navedenih regijah ne morejo v enaki meri izkoristiti možnosti za rast, ki jih je ustvarila odprava kvot; ker so lahko zato ti kmeti ogroženi zaradi večje koncentracije proizvodnje na gospodarsko ugodnejših območjih v EU;

N.	ker bo obvezno obveščanje o količinah oddanega mleka začelo veljati 1. aprila 2015;

O.	ker so generacijska pomladitev, modernizacija in naložbe bistvenega pomena za delujoč in trajnosten evropski sektor mleka;

ker mleko in zlasti proizvodi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi (ZTP), proizvedeni v EU, znatno prispevajo k uspešnosti kmetijsko-živilske industrije EU ter blaginji podeželskega gospodarstva, kjer prevladujejo mala in srednja družinska podjetja ter je treba ohraniti razširjeno proizvodnjo mleka, ki predstavlja surovino za številna predelovalna podjetja v zasebnem in zadružnem sektorju, ohranja raznoliko evropsko kmetijsko-živilsko dediščino in ima ključno vlogo v evropski ozemeljski in okoljski ureditvi ter socialni razsežnosti ter hkrati multiplikacijski učinek za druge sektorje, kot je turizem;

Q.	ker so bile kmetom in proizvajalcem mleka v nekaterih državah članicah v zadnjih dveh kvotnih letih naložene znatne kazni za preseganje mlečnih kvot;

poudarja, da je cilj svežnja ukrepov za mleko donosen, trajnosten in konkurenčen sektor mleka na ozemlju EU z odzivnimi orodji, ki omogočajo pošteno plačilo mlečnih kmetov; poudarja, da težave, opredeljene v svežnju ukrepov za mleko, še vedno ovirajo trajnosten, konkurenčen in enakopraven trg mleka ter pravičen dohodek za kmete;

opozarja na pomembno vlogo mlečne živinoreje pri prostorskem načrtovanju, zaposlovanju na podeželskih območjih ter pri gospodarskem, okoljskem in družbenem razvoju številnih evropskih kmetijskih regij;

poudarja, da so proizvajalci mleka, zlasti tisti na malih kmetijah, posebej izpostavljeni nihanjem v dohodkih in tveganjem zaradi visokih kapitalskih stroškov, pokvarljivosti proizvodov, nestanovitnih cen mlečnih proizvodov, vhodnih stroškov in stroškov energije ter da je trajno preživetje od pridelave mleka stalen izziv, saj so proizvodni stroški pogosto blizu odkupnih cen pridelkov ali jih presegajo;

poudarja, da se morajo evropski proizvajalci boriti proti visokim stroškom, ki so posledica cen obratnih sredstev pri proizvodnji, denimo krmil za živino, obenem pa se zaradi strogih evropskih predpisov o dobrem počutju živali in varnosti hrane zmanjšuje njihova konkurenčnost v primerjavi s tretjimi državami;

Vpliv ruskega embarga in sedanje krize na sektor mleka

poziva Komisijo, naj razmisli o vzrokih krize in sprejme ukrepe za preprečevanje prihodnjih kriz, kot to določajo členi 219, 221 in 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov;

poziva Komisijo, naj razpravlja o krizi, s katero se trenutno sooča sektor mleka zaradi negativnega cenovnega pritiska na proizvajalce, ki je posledica neobstoja ustreznih instrumentov za primer krize, upada svetovnega povpraševanja, nestanovitnosti svetovnih cen in ruskega embarga, in naj sprejme nadaljnje ciljne tržne ukrepe, ter je seznanjen z doslej sprejetimi ciljnimi ukrepi za zmanjšanje učinka tega embarga;

opozarja, da presežki mlečnih proizvodov iz nekaterih držav članic, ki tradicionalno poslujejo z Rusijo, ustvarjajo velika neravnovesja na njihovih domačih trgih, zaradi česar so se cene močno znižale, lokalni proizvajalci pa postali nekonkurenčni; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj analizira te novo nastale razmere in prednostno ukrepa;

opozarja, da je mlečna kriza leta 2009 nastala v okviru strukture kvot in zaradi slabega delovanja vrednostne verige mlečnih proizvodov, kar je povzročilo pritisk za znižanje cen proizvajalcev; opozarja Komisijo, da je zamuda pri odzivanju na krizo mnoge proizvajalce mleka prisilila k prenehanju dejavnosti, in izraža zaskrbljenost glede sposobnosti Komisije, da se hitro in učinkovito odzove na tržne krize; opozarja tudi, da se upad odkupnih cen, ki je prizadel živinorejce, ni odražal v maloprodajnih cenah, kar dokazuje obstoj velikega neravnovesja med različnimi zainteresiranimi stranmi v dobavni verigi mleka in mlečnih izdelkov;

obžaluje, da je Svet zavrnil zahtevo Parlamenta glede zagotovitve subvencij kmetom v primeru resne krize, če prostovoljno zmanjšajo svojo proizvodnjo; poudarja pomen ponovne razprave o tem orodju za obvladovanje kriz;

10.

poudarja, da obstaja tveganje, da bo ukinitev kvot privedla do dodatne koncentracije proizvodnje mleka v korist največjih mlečnih kmetij in na škodo najmanjših kmetij, obenem pa to stanje ne jamči ne učinkovitosti ne prihodkov;

Izzivi in priložnosti za sektor mleka

11.

je seznanjen s srednje- in dolgoročnimi obeti za sektor mleka na domačem in svetovnem trgu, ki so še naprej nestabilni s spreminjajočim povpraševanjem, obenem pa poudarja, da ima sektor mleka kot osrednji del kmetijsko-živilske industrije precejšen potencial za dolgoročno rast, ustvarjanje delovnih mest in razvoj na podeželju, kar bi moral biti cilj v novem naložbenem načrtu;

12.

poudarja, da je pomembno spodbujati raziskave in inovacije, da bi lahko vsi proizvajalci in podjetja v sektorju prilagodili svoja orodja in proizvodne tehnike ter se odzvali na gospodarska, okoljska in družbena pričakovanja;

13.

poudarja, da ima generacijska pomladitev pomembno vlogo za prihodnost sektorja mleka in da so za mlade kmete v proizvodnji mleka velike priložnosti;

14.

poziva Komisijo, naj pripravi nove oblike financiranja za države članice, tudi s pomočjo Evropske investicijske banke, s katerimi bo mogoče reformirati mlekarsko industrijo; meni, da je bistvenega pomena finančna pomoč, denimo jamstveni sklad, obnovljivi sklad ali kapital za naložbe, kot tudi sredstva, ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka za ukrepe na ravni evropskih investicijskih in strukturnih skladov, zlasti v povezavi z razvojem podeželja; to bi omogočilo multiplikacijski učinek za rast in prihodke ter pridelovalcem mleka olajšalo dostop do posojil; v zvezi s tem pozdravlja možnosti financiranja, ki jih kmetom v sektorju mleka ponuja novi sklad Evropske investicijske banke, ki nudi nižje obrestne mere, da bi se spodbujale naložbe na kmetijah in modernizacija ter mladim kmetom ponudile možnosti financiranja za širitev poslovanja; poudarja, da so sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe mišljena kot dopolnilno financiranje, ki naj bi prispevalo k razvoju sektorja mleka z mobilizacijo zasebnega kapitala, s čimer bi zagotovili odgovornost pri porabi in povečali učinkovitost naložb;

15.

ugotavlja, da je glavni izziv za sektor mleka zelo velika nestanovitnost cen in ponavljajoče se krize, ki niso združljive z velikimi naložbami v vzrejo in vstopom novih proizvajalcev; poziva Komisijo, naj pretehta ukrepe za ublažitev tveganj zaradi večje izpostavljenosti svetovnemu trgu, in okrepi nadzor nad ustreznim delovanjem enotnega trga mleka in mlečnih izdelkov ter oblikuje akcijski načrt, ki bo prikazal način ublažitve teh tveganj;

Ohranitev trajnostnega sektorja mleka v regijah z omejenimi možnostmi, na gorskih območjih, otokih in v najbolj oddaljenih regijah

16.

se zavzema za ohranitev proizvodnje mleka, saj pomembno prispeva k razvoju kmetijstva in podeželja v EU uniji s socialno-ekonomskega vidika, ter poudarja njen velik pomen v najbolj oddaljenih, gorskih, otoških območjih in regijah z omejenimi možnostmi, kjer je včasih edini možen način kmetovanja; sektor mleka v teh regijah zagotavlja socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, preživljanje številnih družin, organizacijo, zasedbo in zaščito ozemlja ter ohranjanje kulturnih in tradicionalnih praks, proizvodnja mleka na teh območjih pa je tudi oblikovala več stoletij stare krajine, ki ustvarjajo pomembno podlago za turizem; poudarja, da opustitev proizvodnje mleka v teh regijah pomeni tudi opustitev kmetovanja;

17.

meni, da je med odpravo kvot in liberalizacijo trgov v najbolj oddaljenih regijah bistveno vzpostaviti mehanizem prehoda, s katerim bi lahko zaščitili kmete in sektor v teh regijah;

18.

zaradi razlik v proizvodnji mleka na gorskih območjih in drugih območjih zahteva, da se ukrepi kot varnostne mreže uporabijo v primeru specifičnih kazalnikov, ki veljajo za mlekarske dejavnosti in kmetije na gorskih območjih;

19.

izraža razočaranje zaradi nizke stopnje izvajanja svežnja ukrepov za mleko v najbolj oddaljenih regijah, na gorskih območjih, na otokih ter v regijah z omejenimi možnostmi ter poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo mlekarske kmetije na celotnem ozemlju Unije opravljale donosno in konkurenčno dejavnost; zato meni, da morajo Komisija in države tem območjem nameniti osrednjo pozornost in jih obravnavati v posebnih študijah, obenem pa je treba spodbujati uporabo kratkih dobavnih verig in v teh posebnih primerih dati prednost lokalni proizvodnji, da bi zagotovili nadaljnjo proizvodnjo v teh regijah in preprečili njeno opustitev; poziva Komisijo in države članice, naj nadalje izboljšajo in okrepijo sheme razdeljevanja mleka v šolah, pri čemer je treba dati prednost kratkim dobavnim verigam in s tem omogočiti porazdelitev proizvodnje v teh regijah; poudarja, da so proizvodni stroški v navedenih regijah pogosto blizu odkupnih cen mleka ali jih presegajo in meni, da sedanje negotovosti glede dobavnih verig škodijo prav tem regijam, ki se soočajo z največjimi omejitvami in imajo manjše možnosti za doseganje ekonomije obsega; poudarja tudi, da so kmetje na teh območjih zaradi geografske izoliranosti neposredno in izključno odvisni od majhnega števila dobaviteljev obratnih sredstev in kupcev njihovih proizvodov; pri podpiranju ustanovitve in dejavnosti proizvodnih organizacije bi moralo biti bolj v skladu z dejanskimi razmerami v teh regijah; poudarja, da je treba izvajati ambiciozne ukrepe za podpiranje teh regij, tudi v okviru politik za razvoj podeželja, naložbenega načrta ter s spodbujanjem in prerazporejanjem pomoči v okviru SKP, kot jih omogoča zadnja reforma; zato poziva Komisijo, naj spodbuja države članice EU k izvajanju teh ukrepov, da bi omogočile ohranitev proizvodnje mleka v teh regijah; poziva Komisijo, naj tesno spremlja razvoj proizvodnje mleka na teh območjih in analizira ekonomski učinek odprave mlečnih kvot za mlekarske kmetije; meni, da je treba za program POSEI dodeliti dodatna sredstva za pomoč proizvajalcem mleka pri prilagajanju na posledice deregulacije trgov in pri ohranjanju donosne in konkurenčne dejavnosti v primerjavi z preostalim evropskim prostorom;

20.

poudarja pomen uporabe neobvezne označbe kakovosti „gorski proizvod“ v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012; poziva Komisijo, naj to označbo podpira s spodbujanjem prodaje;

21.

poudarja pomen avtohtonih gorskih vrst goveda za proizvodnjo mleka na gorskih območjih; poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za spodbujanje gorskih vrst goveda;

Nestanovitnost cen in odprava mlečnih kvot

22.

meni, da bi morala imeti politika EU za proizvodnjo mleka po izteku mlečnih kvot na razpolago sredstva, s katerimi bi izkoristila čim večje širitvene priložnosti za gospodarstvo EU, da bi zagotovili privlačnost proizvodnje mleka za kmete, in da morajo ukrepi v prihodnje krepiti konkurenčnost in stabilnost, s čimer bi spodbujali trajnostno rast in inovacije v kmetijskem sektorju ter kakovost življenja na podeželju;

23.

je seznanjen z odločitvijo za podaljšanje roka za plačilo zadnjih kazni, naloženih proizvajalcem v okviru sistema mlečnih kvot, za tri leta, vendar ugotavlja, da je bil sektor mleka zaradi uporabe dodatnih dajatev v zadnjem kvotnem letu prikrajšan za znatna sredstva, zato priporoča, da ti prejemki ostanejo v proračunu za SKP in se uporabijo za krepitev konkurenčnosti sektorja mleka;

24.

poziva Komisijo, naj pripravi eno ali več regulativnih orodij, ki bo omogočalo preprečevanje in učinkovito upravljanje novih kriz v sektorju mleka, zlasti s spodbujanjem organiziranja mlečne proizvodnje z vidika upravljanja ponudbe; zato Komisijo poziva, naj začne formalne pogovore z vsemi zainteresiranimi stranmi v tem sektorju;

25.

meni, da mora biti okrepitev konkurenčnosti način za doseganje teritorialnega ravnovesja in bolj uravnoteženega plačila za proizvajalce v vrednostni verigi mleka;

Izvajanje svežnja ukrepov za mleko

26.

poudarja, da je izvajanje svežnja ukrepov za mleko še v začetni fazi; je kljub temu razočaran nad nizko stopnjo izvajanja obveznih pogodb, zato poziva, naj se razširijo na vse države članice; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo ovir pri izvajanju svežnja ukrepov za mleko in ukrepov, s katerimi bi lahko zagotovili optimalno uporabo instrumentov, ki jih imajo države članice na voljo;

27.

obžaluje, da sveženj ukrepov za mleko v delovnem programu Komisije za leto 2015 ni obravnavan kot prednostna naloga, in poziva, naj ga Komisija nujno uvrsti med prednostne naloge;

28.

obžaluje, da iz poročila ni razvidno, ali je Komisija zadovoljna z izvajanjem novega regulativnega orodja, in da Komisija ne navaja pričakovanega števila novih organizacij proizvajalcev, sodelujočih držav članic ali skupnih pogajanj; ugotavlja, da ni jasno niti, kako bodo nova orodja vplivala na cene mleka; v zvezi s tem poziva, naj se pripravi podroben seznam učinkov na cene mleka, sodelujoče organizacije proizvajalcev pa naj se natančno beležijo;

29.

priporoča, da Komisija sprejme jasne cilje glede organizacij proizvajalcev, pogodb in skupnih pogajanj;

30.

želi spomniti na Uredbo (EU) št. 1308/2013, ki določa: „Da bi zagotovili uspešen razvoj proizvodnje in iz tega izhajajoč primeren življenjski standard proizvajalcev mleka, bi bilo treba okrepiti njihovo pogajalsko moč v odnosu do predelovalcev, kar bi moralo omogočiti pravičnejšo porazdelitev dodane vrednosti v dobavni verigi“;

31.

ugotavlja, da pogodbeni model doslej ni bil izveden, kot je bilo predvideno, ker je tržni položaj proizvajalcev mleka še vedno šibek in pogodbe ne vsebujejo minimalnih standardov in ker so zadruge izvzete iz njih;

32.

poudarja, da okrepitev in izboljšanje pogodbenih odnosov, z njihovo razširitvijo na celotno proizvodno verigo, zlasti z namenom vključitve velikih distributerjev, predstavljata konkreten način, s katerima bi zagotovili pravično razdelitev dobička vzdolž dobavne verige, hkrati pa se s tem krepi odgovornost zainteresiranih strani, da upoštevajo razmere na trgu in se ustrezno odzovejo; poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja na področju obvladovanja tveganj kot sestavnega dela kmetijskega učnega načrta, da se bodo kmetje lahko uspešno spoprijeli z nestanovitnostjo in učinkovito uporabljali razpoložljiva orodja za obvladovanje tveganj;

33.

poudarja nevarnost, da bi lahko industrija v kateri koli državi članici v pogodbe vsilila nepravične določbe za izničitev prizadevanj za stabilnost dobave, ki je pomembna za ohranjanje vzdržnosti mlečnih kmetij;

34.

ugotavlja, da bi v tem sektorju lahko še dodatno preučili možnosti, ki jih ponujajo dolgoročnejše pogodbe v okviru povezanih dobavnih verig, nestandardizirane terminske pogodbe, pogodbe s fiksno maržo, in možnost za določitev cen mleka, določenih na podlagi proizvodnih stroškov, za določeno obdobje; meni, da bi v pogodbenih odnosih morala obstajati možnost uporabe novih instrumentov in da je treba zagotoviti tudi orodja za mediacijo v okviru pogodb;

Vloga organizacij proizvajalcev

35.

poudarja pomembno vlogo organizacij proizvajalcev in njihovih združenj pri krepitvi pogajalske moči in vpliva proizvajalcev v dobavni verigi ter na področju raziskav in inovacij ter obžaluje, da je bilo pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev doslej storjenega le malo, še zlasti v novih državah članicah; meni, bi bilo treba okrepiti pravila za priznanje organizacij proizvajalcev, da bi se učinkoviteje povečal vpliv proizvajalcev v pogajanjih o pogodbah; poudarja, da lahko organizacije proizvajalcev dobijo finančno podporo iz drugega stebra, ter poziva k nadaljnjim spodbudam na ravni EU in držav članic, na primer z zagotovitvijo dodatnih informacij in zmanjšanjem upravne obremenitve za zainteresirane strani, ki želijo ustanoviti ali se pridružiti organizacijam proizvajalcev in na različne načine sodelovati v njihovih dejavnostih ter izvajati izobraževalne dejavnosti med proizvajalci na temo organizacij proizvajalcev kot orodja za podporo pri odpravljanju neravnovesij v dobavni verigi; meni, da bi bilo treba izboljšati zmogljivost organizacij proizvajalcev za regulacijo in organizacijo trga;

36.

zagovarja, da je treba izboljšati določbe svežnja ukrepov za mleko, zlasti z namenom ustanavljanja organizacij proizvajalcev, ki bodo imele boljše zmogljivosti za upravljanje in pogajanje na trgu;

37.

ugotavlja, da bi ustanavljanje organizacij proizvajalcev lahko spodbudili z zagotavljanjem dejavne politične podpore, ki bi kmete spodbudila k temu, da bi organizacije proizvajalcev dojemali kot ustrezne instrumente;

38.

poudarja pomen lajšanja izmenjave informacij in posvetovanja s proizvajalci in organizacijami proizvajalcev, da bodo lahko upoštevali razvoj trga in predvideli krize;

39.

vztraja, da morajo biti organizacije proizvajalcev ustrezno velike in biti pravno povezane s proizvodnjo svojih živinorejskih članov, saj tiste organizacije proizvajalcev, ki so le reprezentativne, ne morejo zares zagotoviti upoštevanja pogojev glede kakovosti in količine, izpogajanih v pogodbah, ter jih vloga resnega sogovornika industrije ne zanima;

40.

poziva k večji podpori ustanavljanju neodvisnih organizacij proizvajalcev z boljšim obveščanjem in podporo upravljanju, da bi kmete spodbudili, da bi organizacije dojemali kot učinkovite instrumente ter sodelovali v njih;

41.

poziva Komisijo, naj spodbuja medsektorska orodja za upravljanje, ki jih predvideva Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov;

42.

poudarja vlogo zadrug pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti njihovim članom; poziva Komisijo, naj zagotovi lažjo izmenjavo primerov najboljše prakse;

43.

poudarja pomen ustanavljanja medpanožnih organizacij za zagotavljanje preglednosti in izmenjavo primerov najboljše prakse;

44.

Komisijo opozarja na pomen preglednosti vzdolž celotne dobavne verige, če naj sektor spodbuja zainteresirane strani, da se odzovejo na tržne signale; ugotavlja, da bodo pri trgu po odpravi kvot vse bolj pomembne točne in pravočasne informacije;

Krepitev observatorija za trg mleka

45.

pozdravlja ustanovitev observatorija za trg mleka in poudarja njegov pomen pri širjenju in analizi podatkov o trgu ter poziva, naj ima ta observatorij večjo vlogo; priporoča določitev tržnega indeksa, ki bo zajemal trende na področju kotacij izdelkov, cen mleka in proizvodnih stroškov; priporoča, da Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da bo observatorij za trg mleka lahko po eni strani zagotavljal točne podatke v realnem času, po drugi strani pa Komisiji, državam članicam in ustreznim zainteresiranim stranem na podlagi analiz trga in orodij za napovedovanje hitreje in pogosteje posredoval opozorila, informacije o predvidenih krizah in priporočenih ukrepih, ko bo tržni indeks padel pod določeno raven in ko bo to potrebno zaradi razmer na trgu; meni, da bi morale informacije, ki jih posreduje observatorij za trg mleka, vključevati najnovejše informacije o tržnih in cenovnih trendih, podatke o stroških proizvodnje in medsebojnih vplivih med proizvodnjo govejega mesa in mleka, o potrošnji, stanju zalog, cenah ter izmenjavi med uvozom ali izvozom mleka na evropski ravni; ugotavlja, da bi bilo prav tako koristno vključiti spremljanje proizvodnih stroškov in spremljanje mednarodnih trgov, da se prepoznajo trendi in izkoristijo priložnosti za izvoz; poudarja, da bi morali biti podatki lahko dostopni in prijazni za uporabo za vse zainteresirane strani;

46.

poudarja, kako pomembno je, da države članice observatoriju za trg mleka posredujejo ustrezne informacije in da ta informacije, ki jih prejme, pravočasno objavi, kar je v korist vseh zainteresiranih strani, hkrati pa priporoča, da Komisija pretehta dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bi te informacije prejeli pravočasno; poziva Komisijo, naj natančno določi pravila za posredovanje podatkov držav članic in tako zagotovi primerljivost informacij na evropski ravni;

47.

poziva Komisijo, naj vzpostavi obsežno opremljene lastne strukture za zbiranje podatkov za vse kmetijske sektorje;

Ukrepi SKP in mlečni proizvodi

48.

ugotavlja, da je v okviru prvega stebra na voljo neobvezna vezana podpora kot orodje za pomoč sektorju mleka, v okviru drugega stebra pa imajo proizvajalci pri poslovnih odločitvah ter dobrem finančnem poslovodenju na voljo podporo v obliki svetovanja – po potrebi lahko države članice uporabijo ukrepe za zavarovanje, kot je instrument za stabilizacijo dohodkov, lahko pa se odločijo tudi za združevanje in usmerjanje znotraj sektorja ukrepov za razvoj podeželja z višjo stopnjo pomoči;

49.

poziva sektor, naj preuči oblikovanje dodatnih orodij za zavarovanje, ko je trg močan, da se omeji nestanovitnost cen mleka in da evropske mlečne kmetije ne izgubijo dohodkov; poudarja, da je treba preučiti možnost vključitve orodij za obvladovanje tveganj, kot so programi, ki temeljijo na zaščiti marž, v prvi steber SKP;

50.

poudarja, da so se številne države članice pri uporabi Uredbe (EU) št. 1307/2013 odločile za nepopolno in počasno notranjo konvergenco in znova dale prednost ravninskemu kmetovanju z dobrimi delovnimi pogoji;

51.

zagovarja, da je treba pregledati zahteve za sprožitev mehanizma za stabilizacijo dohodkov, ki je na voljo v okviru programa za razvoj podeželja, saj meni, da je pogoj za pridobitev evropske pomoči – tj. najmanj 30-odstotna izguba – previsok;

Potencial sektorja mleka EU na svetovnem trgu

52.

poudarja, da naj bi svetovno povpraševanje po mlečnih proizvodih predvidoma naraščalo za 2 % letno, kar pomeni priložnost za proizvode iz Evropske unije, hkrati pa poudarja, da je treba te izvozne priložnosti uravnotežiti s stabilnim domačim trgom, ki predstavlja več kot 90 % trga mlečnih proizvodov v Evropi; ugotavlja pa, da na trgu vse bolj prevladujejo suhi mlečni proizvodi;

53.

poudarja, da EU še naprej ostaja prva uvoznica kmetijskih proizvodov na svetu in da je rast proizvodnje mleka za izvoz odvisna od uvoza krme;

54.

poudarja, da lahko dvostranska trgovinska pogajanja pomenijo strateško priložnost za sektor mleka EU, v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bo bolj dejavna pri odpiranju novih trgov v tretjih državah in odpravljanju tržnih ovir, ter jo nadalje poziva, naj pri trgovinskih pogajanjih ustrezno upošteva pomisleke z zvezi z zaščiteno označbo porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in zajamčenimi tradicionalnimi posebnosti ter zaščito in okrepitev evropskih standardov kakovosti ter zdravstvenih in varnostnih standardov na področju proizvodnje in dobave proizvodov potrošnikom;

55.

poudarja, da je treba še naprej iskati in razvijati nove trge, povečevati svetovni tržni delež EU, zagotavljati pravičen dostop za izvoznike EU ter spodbujati trajnostno rast izvoza; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe in se dejavneje vključi v iskanje novih trgov za izvoz; meni, da je treba preučiti nove priložnosti za prihodnost z izboljšavo trgovinskih odnosov s tretjimi državami in zagotovitvijo dinamične mlečne industrije, in poudarja, da se je treba zavedati trendov porabe na teh trgih, da bi zgradili zmogljivosti za pravočasno odzivanje na prihodnje spremembe;

56.

poleg tega ugotavlja, da se podjetja EU soočajo s konkurenco nekaterih močnih svetovnih izvoznikov (vključno z Novo Zelandijo, Združenimi državami in Avstralijo), ki so že v preteklosti imeli dostop do azijskih trgov in ki odločilno vplivajo na cene mlečnih proizvodov na svetovnem trgu;

Programi za promocijo in kakovost

57.

poudarja, da bi sektorju mleka lahko koristile okrepljene promocijske pobude na domačem trgu in trgih tretjih držav v okviru novih promocijskih ukrepov, in poziva proizvajalce, naj sodelujejo v novih kampanjah, ko bodo leta 2016 za promocijo začeli veljati novi predpisi, saj je predvideno povišanje finančne podpore EU;

58.

poudarja, da se največji potencial sektorja za ustvarjanje vrednosti ne sme nahajati izključno v proizvodnji nepredelanih proizvodov, in meni, da bi morali v celoti izkoristiti raziskovalne ukrepe in razviti inovativne mlečne proizvode visoke kakovosti na močno rastočih trgih, kot so zdravstveni prehranski proizvodi in prehranski proizvodi za otroke, starejše in športnike;

59.

ugotavlja, da lahko evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti kot del programa Obzorje 2020 podpre inovativne projekte, ki prispevajo k trajnostnemu in visoko produktivnemu sektorju mleka, da bi lahko zadovoljili svetovno povpraševanje po mlečnih proizvodih visoke kakovosti;

60.

poudarja pomen krepitve sheme pomoči za razdeljevanje mleka v izobraževalnih ustanovah, spodbujanja sodelovanja organizacij proizvajalcev in dajanja prednosti lokalnim mlečnim proizvodom ter kratkim dobavnim verigam, da bi prispevali k spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad med evropskimi potrošniki;

61.

ugotavlja, da sektor doslej ni bil smiselno in enakovredno vključen v sheme zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti vseh držav članic; poziva Komisijo, naj poenostavi dostop do teh shem in upravne zahteve za njihovo odobritev za male proizvajalce in podjetja ter zmanjša upravno obremenitev v zvezi s prijavnim postopkom, pri čemer naj jih ohrani kot merilo kakovosti za evropske proizvode, o katerem na izvoznih trgih EU ne bo nobenega dvoma, in ciljno spodbuja dejavnosti trženja teh proizvodov;

62.

poziva Komisijo, naj poenostavi pravila za urejanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, zlasti kar zadeva minimalne pogoje za odobritev teh shem;

63.

poziva Komisijo, naj čim prej objavi poročilo iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, v zvezi z analizo učinka uresničitve obveznih navedb države izvora ali kraja porekla mleka in mlečnih proizvodov; obžaluje, da izvršilni organi Skupnosti tega poročila, ki bi moralo biti predloženo do 31. decembra 2014, še niso pripravili;

Upravljanje tveganj v sektorju mleka

64.

poudarja, da samo veljavni ukrepi „varnostne mreže“, kot so javne intervencije in pomoč za zasebno skladiščenje niso zadostno orodje za obravnavanje neprestane nestanovitnosti ali krize v sektorju mleka; dodaja, da so intervencijske cene prenizke, nimajo več nobene zveze s trenutnimi tržnimi cenami in so se izkazale za neučinkovite pri dolgoročnem zagotavljanju ustreznih in stabilnih odkupnih cen;

65.

opozarja Komisijo na obveznost, ki jo ima v skladu s členom 219 Uredbe (EU) št. 1308/2013, da ne samo odpravi dejanske motnje na trgu, temveč tudi takoj ukrepa za njihovo preprečitev, tudi v primerih, ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se ta nevarnost uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo in daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo kasneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje;

66.

poziva Komisijo, naj sodeluje z zainteresiranimi stranmi v sektorju in v skladu s priporočili observatorija za trg mleka uvede bolj odzivne in realistične določbe varnostne mreže, ki zagotavljajo varnost v krizah, v katerih velik upad cen mleka in velik porast cen surovin istočasno resno vplivata na donosnost za kmete; poziva k posodobitvi intervencijske cene, da bo odražala proizvodne stroške, in k njeni prilagoditvi spremembam na trgu;

67.

poziva Komisijo, naj uvede bolj odzivne in realistične določbe varnostne mreže, intervencijska cena pa naj bolje odraža dejanske proizvodne stroške in dejanske tržne cene ter naj bo prilagojena spremembam na trgu; zato poziva Komisijo, naj intervencijske cene nemudoma prilagodi; nadalje priznava, da bi bilo treba v primeru krize na trgu na podlagi objektivnih meril začasno ponovno vzpostaviti izvozna nadomestila;

68.

poziva Komisijo, naj sodeluje z zainteresiranimi stranmi, da bi določila kazalnike proizvodnih stroškov, pri katerih se bodo upoštevali stroški energije, gnojila, živalska krma, plače, najemnine in drugi ključni vhodni stroški, in ustrezno popravi referenčne cene; nadalje poziva Komisijo, naj sodeluje z zainteresiranimi stranmi pri določitvi tržnega indeksa, ki bo zajemal gibanja v kotacijah izdelka, cene mleka in proizvodne stroške;

69.

poudarja, da trenutno izkušnje z ruskim embargom kažejo, da je zaželeno imeti smernice, o katerih med seboj razpravljajo države članice, Komisija in Parlament in ki služijo kot vodilo za sprožitev ukrepov;

70.

poudarja pomen bolj odzivnega in realističnega kriznega instrumenta ter Komisiji priporoča, naj skupaj s Parlamentom kot sozakonodajalcem in sektorjem preuči možnost, da bi z instrumenti za upravljanje tveganj, kot je terminska borza, izkoristili prednost nestanovitnosti cen v sektorju, da bi povečali njegovo konkurenčnost; meni, da bi bilo treba hkrati preučiti tudi nove instrumente za stabilizacijo dohodkov, kot so zavarovanja dohodkov in uvedba programa za zaščito marže pri mlečnih proizvodih;

71.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi v sektorju mleka razvije učinkovite in ustrezne instrumente kot varovalo pred nenadnim in bistvenim padcem cene mleka;

Nepoštene trgovinske prakse v dobavni verigi mlečnih proizvodov

72.

poudarja, da so proizvajalci mleka, zlasti mali proizvajalci mleka, še posebej izpostavljeni neravnovesjem v dobavni verigi, zlasti zaradi spremenljivega povpraševanja, vse višjih proizvodnih stroškov in vse nižjih odkupnih cen, pa tudi zaradi gospodarskih prednostnih nalog v posamezni državi članici; meni, da nenehen negativni pritisk trgovcev na drobno, ki imajo lastno blagovno znamko, na cene ter dejstvo, da trgovci na drobno tekoče mleko nenehno uporabljajo kot akcijski izdelek, spodkopavata delo in naložbe proizvajalcev v sektorju mleka ter zmanjšujeta vrednost končnega proizvoda za potrošnika; zagovarja da je treba uvesti kodekse dobre prakse med različnimi akterji v verigi preskrbe s hrano; poudarja, da je treba najti mehanizme, s katerimi bi učinkovito zaščitili kmete pred zlorabami industrije in distributerjev, ki imajo na maloprodajnem trgu prevladujoč položaj, in poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog o zajezitvi nepoštenih trgovinskih praks in preuči možnost sektorskega pristopa h konkurenčnemu pravu in nepoštenim trgovinskim praksam;

73.

meni, da nepoštene trgovinske prakse močno omejujejo zmožnost za vlaganja in prilagajanje v sektorju ter da se je treba proti njim boriti tako na ravni EU kot na ravni držav članic;

74.

ugotavlja, da bodo proizvajalci mleka brez kriznega programa v še slabšem položaju, mlečna industrija in veliki živilski koncerni pa bodo pridobili večjo moč;

75.

poziva k večji vključenosti pridelovalcev mleka ali njihovih organizacij v mehanizme, skupine in pobude upravljanja verige preskrbe s hrano;

o o

76.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 94, 30.3.2012, str. 38.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0577.

(4) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 58.

(5) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 20.

(6) UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(7) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/17

P8_TA(2015)0250

Zunanji vpliv trgovinske in naložbene politike EU na javno-zasebne pobude

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o zunanjem vplivu trgovinske in naložbene politike EU na javno-zasebne pobude v državah zunaj EU (2014/2233(INI))

(2017/C 265/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (1),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (3),

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za mednarodno trgovino o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011)0896), predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM(2011)0895), ter predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb (COM(2011)0897),

—

ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovom Aktiviranje zasebnih in javnih naložb za oživitev gospodarstva in dolgoročne strukturne spremembe: razvijanje javno-zasebnih partnerstev (COM(2009)0615), Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju (COM(2014)0263), Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020 (COM(2010)0612), K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173) in Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije EU 2020 (4), resolucije z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju (5), in resolucije z dne 26. oktobra 2006 o javno-zasebnih partnerstvih in zakonodaji Skupnosti na področju javnih naročil in koncesij (6),

—	ob upoštevanju poročila inštituta EIM za Komisijo iz leta 2010 z naslovom Internacionalizacija evropskih malih in srednjih podjetij,

—

ob upoštevanju odstavka 5 sporočila Komisije z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491), načel OZN za krepitev vloge žensk, ki so se začela izvajati marca 2010, vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009 in odstavka 46 končnega dokumenta konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20),

—

ob upoštevanju priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz maja 2012 o načelih javnega vodenja javno-zasebnih partnerstev (7), Konvencije OECD iz leta 1997 o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju ter smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki so bile posodobljene maja 2011 (8),

—	ob upoštevanju ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela,

—	ob upoštevanju Vodiča o spodbujanju dobrega vodenja v javno-zasebnih partnerstvih (9), ki ga je leta 2008 pripravila Ekonomska komisija OZN za Evropo,

—

ob upoštevanju zakonodajnega vodiča o zasebno financiranih infrastrukturnih projektih (10), ki ga je leta 2001 pripravila Komisija OZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), in dokumentov, predstavljenih na mednarodnem kolokviju te komisije na temo javno-zasebnih partnerstev, ki je potekal 2. in 3. maja 2013 na Dunaju,

—	ob upoštevanju poročila CAF iz leta 2010 z naslovom Infraestructura pública y participación privada: conceptos y experiencias en América y España,

—	ob upoštevanju Referenčnega vodiča o javno-zasebnih partnerstvih: različica 2.0, ki so ga julija 2014 pripravili Azijska razvojna banka, Medameriška razvojna banka, Skupina Svetovne banke in Svetovalni organ za javno-zasebno infrastrukturo (11),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za razvoj ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0182/2015),

A.	ker imajo družbe in gospodarske strukture držav ter njihova dinamika koristi od okolij, ki omogočajo sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, ter od sodelovanja med javnimi in zasebnimi subjekti, na primer prek skupnih pobud in podjetij;

ker so javno-zasebna partnerstva sicer dolgoročno orodje, ki se uporablja v vladni politiki na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, a zanje vseeno ni mednarodno priznane definicije in celovitega regulativnega okvira; ker se javno-zasebna partnerstva v praksi nanašajo na „širok in raznolik spekter sodelovalnih povezav med javnimi akterji (vlade, agencije in mednarodne organizacije ali njihova kombinacija) in zasebnimi akterji (podjetja ali nepridobitne organizacije)“ in običajno pomenijo, da zasebni sektor dobavlja infrastrukturo ali sredstva, ki jih bi jih tradicionalno morale zagotavljati vlade;

ker so javno-zasebna partnerstva pomembna kot gonila gospodarske rasti, inovacij, konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, tako na enotnem trgu, pa tudi širše, in imajo strateško vlogo pri modernizaciji infrastrukture, zlasti energetske, vodne, cestne in digitalne infrastrukture; ker so podjetja iz EU dobro opremljena za to, da se potegujejo za tovrstna partnerstva in jih vodijo;

ker so oblike javno-zasebnih partnerstev sicer lahko različne, predpisi na enotnem trgu pa postavljajo visoke postopkovne standarde; ker je bila ta zakonodaja pregledana in konsolidirana v direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU o javnem naročanju ter v Direktivi 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb in v smernicah za institucionalizirana javno-zasebna partnerstva;

E.	ker so javno-zasebna partnerstva za nudenje infrastrukturnih, blagovnih in osnovnih storitev tehnično zapletena;

ker svetovna gospodarska kriza od leta 2007 resno vpliva na vse razvite države, države v vzponu ter države v razvoju in je imela posledice na proračunsko politiko in dostop institucionalnih in zasebnih subjektov, zlasti malih in srednjih podjetij, do sredstev, ki jih potrebujejo za izvajanje projektov, to pa vpliva na razvoj infrastrukture in druge kapitalsko zahtevne projekte, pa tudi na zagotavljanje osnovnih storitev;

ker vse večje število vlad zaradi javnih proračunskih omejitev, ki sta jih gospodarska in javna dolžniška kriza še poslabšali, sprejema inovativne rešitve, kot so javno-zasebna partnerstva, ki lahko, če se pravilno izvajajo, zmanjšajo stroške ter izboljšajo učinkovitost, uspešnost in kakovost javnih storitev in prav tako pravočasno zagotavljajo javno infrastrukturo z ustrezno vključitvijo javnih in zasebnih akterjev;

H.	ker pozitivni učinek javno-zasebnih partnerstev izhaja iz izboljšanega izvajanja projektov, dobrega razmerja med koristjo in stroškovno učinkovitostjo, možnosti dolgoročnega financiranja stroškov, spodbude za inovacije in raziskave, pa tudi prožnejšega in bolje usposobljenega upravnega okolja;

ker liberalizacija trgovine in naložb ni sama sebi namen, ampak orodje, ki naj bi ustvarilo bogastvo in izboljšalo kakovost življenja svetovnega prebivalstva, in ker je, v zvezi s tem, to možnost za razvoj inovativnih politik – skupaj z novimi instrumenti, kot so na novo oblikovani finančni instrumenti in mreža prostotrgovinskih sporazumov, ki koristijo vladam tretjih držav za zagotavljanje infrastrukture ter nudenje blaga in storitev splošnega interesa –, ki zagotavljajo oziroma omogočajo nadaljnje sodelovanje podjetij iz EU pri naložbenih projektih v tujini, ki združujejo zasebna podjetja in javne subjekte;

ker je za javno-zasebna partnerstva značilna dolga življenjska doba, včasih tudi od 10 do 30 let, in ker bi morala biti življenjska doba javno-zasebnih partnerstev smiselna in skladna z zastavljenimi cilji, pri čemer bi se delo, blago in storitve zagotavljali brez umetnega izkrivljanja konkurence ali ustvarjanja višjih stroškov in nepotrebnega bremena za javne uprave in davkoplačevalce;

ker trgovinska politika EU ne sme niti spodbujati suverene odločitve o uporabi javno-zasebnega partnerstva niti od nje odvračati, ko pa je odločitev sprejeta, ima EU dolžnost, da zagotovi svojim velikim, srednjim in malim ter mikro podjetjem najboljši možni dostop do trga javnih naročil v partnerskih državah, kar prinaša dodano vrednost lokalni skupnosti v skladu z načeli odprtosti, sodelovanja, odgovornosti, učinkovitosti in usklajenosti politike;

ker dejstvo, da utegne zasebni sektor podcenjevati socialno infrastrukturo in kritje, ki ga ta zagotavlja, precejšnje stroške, povezane z zagotavljanjem infrastrukture, naravni monopolni položaj nekaterih sektorjev oziroma njihov strateški pomen, pomeni, da v številnih primerih, v katerih mora prevladati javni interes, odprta konkurenca in privatizacija nista najprimernejši politiki;

M.	ker je namen javno-zasebnih partnerstev zato združiti najboljše iz obeh svetov – zagotavljati storitve in infrastrukturo v splošnem interesu, in sicer z okrepljeno udeležbo zasebnega sektorja, ne pa s postopki privatizacije;

ker se številne države v vzponu in države v razvoju soočajo z neskladjem med dinamiko zasebnih podjetij in pomanjkanjem zanesljive javne infrastrukture; ker te vrzeli (ki so še posebej očitne v Indiji ali Braziliji) ovirajo morebitno rast, omejujejo izvozne/uvozne zmogljivosti ali ovirajo proizvodne verige, do česar prihaja zaradi odsotnosti zadostne pristaniške infrastrukture, pomanjkljivosti v notranjem prometu (železnice, tovorni promet in avtoceste) ali nedelujočih obratov za proizvodnjo energije in distribucijskih mrež; ker te vrzeli prav tako negativno vplivajo na dobro počutje ljudi (zaradi pomanjkanja kanalizacijskih in vodovodnih omrežij); ker javno-zasebna partnerstva omogočajo celovite rešitve, pri katerih partner ali konzorcij zagotovi izgradnjo (gradbene storitve, inženiring in arhitekturne storitve), financiranje (injekcija zasebnih sredstev, s katero se omogoči vsaj predhodno financiranje projekta) in uporabo (storitve vzdrževanja, nadzora in upravljanja);

ker medvladne organizacije z javno-zasebnimi partnerstvi zagotavljajo tudi pomoč najmanj razvitim državam, in sicer s partnerstvi, ki delujejo na področju razvoja in sodelovanja, pri čemer so javno-zasebna partnerstva pri ukrepih med drugim uporabili tudi Svetovna banka, regionalne banke za obnovo, Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo, Svetovna zdravstvena organizacija in Sklad OZN za otroke (UNICEF); ker imajo, kar zadeva geografsko osredotočenost, izkušnje z javno-zasebnimi partnerstvi ZDA, Avstralija, Japonska, Malezija, Singapur, Združeni arabski emirati ter druge azijske in latinskoameriške države (pod vodstvom Čila); ker imajo ustrezno zakonodajo tudi države OECD (Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Irska, Nizozemska, Portugalska in Španija); ker ima Združeno kraljestvo najbolj razvit program, ko gre za javno-zasebna partnerstva (pobuda za zasebno financiranje znaša približno 20 % javnih naložb); ker je EU na trgu javno-zasebnih partnerstev vodilna, saj je v njej zgoščenih več kot 45 % nominalne vrednosti javno-zasebnih partnerstev;

ker se javno-zasebna partnerstva uporabljajo v okviru strukturnih skladov, širitve, vseevropskih omrežij, skupnih tehnoloških pobud, programa Evropa 2020, raziskav in razvoja (tovarne za prihodnost, energetsko učinkovite stavbe, pobuda za okolju prijazna vozila, trajnostna procesna industrija, fotonika, robotika, izjemno zmogljivo računalništvo in omrežja 5G), pri e-učenju, raziskovalnih projektih z univerzami in drugih programih na področju zdravja (na primer pobuda za inovativna zdravila); ker sta Evropska investicijska banka in Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva izvedla projekte v EU, njenem sosedstvu in širše; ker je tudi EU zagotovila prispevek prek Svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije; ker namerava Evropski sklad za strateške naložbe podpreti vrsto javno-zasebnih partnerstev v EU, v katerih lahko sodelujejo tudi podjetja trgovinskih partneric;

ker je EU doslej puščala svoje trge javnih naročil široko odprte za mednarodno konkurenco in je vzpostavila pravila za zagotavljanje pristne in poštene konkurence na enotnem trgu ter mednarodnim vlagateljem omogočila enake pogoje tekmovanja; ker znotraj EU ni diskriminacije na osnovi tujega lastništva ali nadzora in ker lahko podjetja iz tujine za sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu odprejo svoj lokalni sedež;

ker prostotrgovinski sporazumi EU vključujejo določbe, ki podjetjem omogočajo, da prek tržnega dostopa in predhodne ustanovitve sodelujejo v javno-zasebnih partnerstvih; ker so obravnava in možnosti v zvezi s Korejo, Kolumbijo/Perujem, Srednjo Ameriko, Singapurjem in Kanado (ter Vietnamom in Japonsko) opredeljene drugače in posebej; ker je treba pri pogajanjih z različnimi partnerji ubrati sorazmerno prilagodljiv pristop; ker pa mora cilj še vedno biti spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja, okoljska trajnost, demokracija in dobro upravljanje, spoštovanje človekovih pravic in spodbujanje mednarodno priznanih standardov zaščite kot tudi ustvarjanje dostojnih delovnih mest; ker Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) in Sporazum o javnih naročilih (GPA) na večstranski ravni vzpostavljata številne zaveze, ki jih utegnejo vzpostavljati tudi drugi večstranski instrumenti, na primer Sporazum o trgovini s storitvami (TiSA); ker postaja zato okolje v EU čedalje bolj konkurenčno;

Ozadje

poudarja, da je treba z inovativnimi politikami in novimi instrumenti, ki so oblikovani za spodbujanje dejavnosti gospodarskih akterjev, spodbujati ustvarjanje dostojnih delovnih mest, konkurenčnost in storilnost znotraj EU in v tretjih državah, da bi oživili trajnostno rast, tudi z naložbami izven enotnega trga; meni, da bi javno-zasebna partnerstva morala biti – kot ena od mnogih možnosti – potencialen vir rasti podjetij iz EU in bi morala istočasno koristiti partnerskim tretjim državam, saj tovrstna partnerstva lahko ponudijo infrastrukturo, blago in storitve splošnega interesa;

opominja, da bi morali z javno-zasebnimi partnerstvi ustvarjati veliko dodano vrednost za državljane in potrošnike, ponujati kakovostne storitve in/ali blago ter zagotavljati dejanske konkurenčne in ekonomske prednosti za javne uprave na državni in lokalni ravni, obenem pa preprečiti dodatno breme ali izgube za javni sektor;

poziva Komisijo, naj spodbuja opredelitev javno-zasebnega partnerstva, ki lahko pridobi mednarodno priznanje kot dolgoročen odnos med javnimi subjekti in zasebnimi vlagatelji, namenjeno nudenju visokokakovostnih, dostopnih javnih storitev in infrastruktur na podlagi pogojev, ki so jasno določeni v pogodbah, njihovo izpolnjevanje pa se z lahkoto oceni s kazalniki, ki zagotavljajo, da se takšno upoštevanje nagradi s poštenim in primernim plačilom;

ugotavlja, da lahko mala in srednja podjetja ter večja podjetja zagotavljajo edinstveno strokovno znanje zasebnega sektorja, izkušnje, dobre prakse in mreže, v katerih sodelujejo javni organi iz držav, ki niso članice EU, in učinkovito pomagajo uresničiti politike trajnostnega razvoja; meni, da lahko mala in srednja podjetja svoj potencial najbolje izpolnijo le, če vzpostavijo omrežja in delujejo na globalni ravni ter vstopajo na trge zunaj Evrope, med drugim v okviru javno-zasebnih partnerstev; glede tega poziva Komisijo, naj spodbuja oblikovanje konzorcijev in drugih oblik sodelovanja med velikimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji, da se jim omogoči dostop do projektov javno-zasebnega partnerstva;

poudarja, da mora razvoj javno-zasebnih partnerstev zlasti upoštevati izzive za mala in srednja podjetja s sedežem v EU pri tekmovanju na mednarodnih trgih v okviru javno-zasebnega partnerstva ter potrebo, da se zagotovi, da bodo mala in srednja podjetja pridobila konkreten, pravičen in vzajemen dostop, zlasti v sektorjih javnih služb, kot določa Direktiva 2014/25/EU; v tem smislu opozarja na pomen posebnih pravil, ki dopuščajo, da mala in srednja podjetja pri javnih naročilih sodelujejo v obliki grozdov ali v skupini, ter uporabe odprtih in preglednih podizvajalskih verig;

Izzivi

meni, da je obžalovanja vredno, da je EU doslej puščala svoje trge vladnih naročil široko odprte za mednarodno konkurenco, podjetja iz EU pa se v tujini še vedno soočajo z velikimi ovirami; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinski sporazumi EU vsebovali instrumente za naša podjetja, zlasti za mala in srednja, da bodo v tujini lahko pod enakimi pogoji tekmovala s tujimi nacionalnimi podjetji; prav tako zahteva jasna pravila in neoviran dostop do informacij, ki zadevajo ponudbe in merila za dodelitev, ter odpravo diskriminatornih in neupravičenih trgovinskih ovir na področju vladnih naročil, storitev ali naložb (kot so fiskalna diskriminacija, regulativne ovire pri vzpostavljanju podružnic ali hčerinskih družb ter omejitve pri dostopu do financiranja); poziva partnerske države, naj uporabijo načela odprte uprave, da zagotovijo preglednost in se izognejo navzkrižju interesov, previdno uporabijo prakso javno-zasebnih partnerstev in pri tem upoštevajo ne samo analizo stroškov in koristi ter izvedljivost projektov, ampak tudi finančno in tehnično zmogljivost javnih organov za nadziranje zagotavljanja storitev oziroma infrastruktur, ki bi morale biti v skladu s splošnim interesom javnosti;

priznava, da je mogoče izzive, povezane z javno-zasebnimi partnerstvi, premagati z načeli dobrega upravljanja, na primer preglednostjo in jasnostjo pravil, kjer so naslednje zadeve ključnega pomena: dodeljevanje, izvajanje in ocena projektov od začetne faze, oblikovanje in opredelitev prenosa tveganja (zlasti ocena srednje- in dolgoročne stroškovne učinkovitosti), sodelovanje deležnikov in organizacij civilne družbe, boj proti korupciji in goljufijam, finančna in tehnična zmogljivost odgovorne uprave za primerno načrtovanje in spremljanje izvajanja pogodb in okrepitev pravne varnosti znotraj okvira, ki zagotavlja javnim organom, da izvajajo svoja legitimna pooblastila; poziva Komisijo in države članice (ki so s tega zornega kota bistvene), naj spodbujajo ta načela ter s tem povezane dobre prakse zunaj naših meja;

opominja, da je za javno-zasebna partnerstva značilna njihova visoka vrednost in tehnična zapletenost, udeležene strani pa se z njimi dolgoročno obvežejo; ugotavlja, da zaradi tega potrebujejo ustrezno raven prožnosti in postopkovnih jamstev za zagotavljanje preglednosti, nediskriminacije in enakega obravnavanja;

opominja, da so pri infrastrukturnih projektih (zlasti tistih, povezanih z gradnjo, okoljem, telekomunikacijami in energetskimi omrežji) prisotna številna tveganja in da vlada prek javno-zasebnih partnerstev del tveganja prenese na zasebnega pogodbenika, tako da lahko oba uživata koristi ter si delita tveganja in odgovornost za takšne projekte; poleg tega poudarja, da je ustrezna porazdelitev tveganja bistvena za zmanjšanje stroškov projekta ter zagotavljanje njegovega uspešnega izvajanja in izvedljivosti;

10.

opozarja, da je zagotavljanje visokokakovostnih, dostopnih in stroškovno učinkovitih storitev javnosti, tako v EU kot izven, bistven pogoj za zagotavljanje uspešnega izvajanja in izvedljivosti javno-zasebnih partnerstev; opozarja, da kompleksna izbira modelov in pogodb vpliva na razvoj projekta; opozarja, da se v nekaterih fazah javno-zasebna partnerstva izrabljajo zgolj za doseganje ciljev formalnega upoštevanja ciljev javnega primanjkljaja; poudarja, da je potreben ustrezen institucionalni okvir, ki bi združeval politično predanost, dobro upravljanje in primerno temeljno zakonodajo, da se zagotovi, da bodo javno-zasebna partnerstva državljanom ponujala boljšo kakovost in širšo pokritost storitev; glede tega poudarja pomen primernega ocenjevanja profila in preteklih izkušenj podjetij, ki sodelujejo pri določanju kakovosti storitev, ki so jih ponudile, ter pri ugotavljanju, ali je bilo njihovo poslovno ravnanje odgovorno;

Vključitev zasebnega sektorja v razvoj

11.

poudarja, da so trgovinska, naložbena in razvojna politika EU medsebojno povezane in da člen 208 Lizbonske pogodbe uvaja načelo usklajenosti politik za razvoj, zato morajo politike, ki bodo verjetno vplivale na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja; poudarja tudi pomen zagotavljanja usmerjenosti naložbenih politik EU k finančnim izbiram, ki vključujejo dejansko oceno družbenega vpliva;

12.

poudarja čedalje večji potencial javno-zasebnih partnerstev, kot eno izmed možnosti, pri spodbujanju inovativnih rešitev in uporabe dolgoročnega zasebnega financiranja in domačih sredstev za uresničevanje razvojnih ciljev, saj so v državah v razvoju potrebne obsežne naložbe v smislu infrastrukture, oskrbe z vodo in energijo, ki jih javni sektor ne bo mogel sam ponuditi, večini naložb pa bi koristilo sodelovanje zasebnega sektorja; verjame, da lahko javno-zasebna partnerstva spodbudijo tudi inovacije v tehnoloških in poslovnih modelih ter vzpostavijo mehanizme za odgovornost zasebnega sektorja; vendar izpostavlja primere, ko sodelovanje zasebnega sektorja v javno-zasebnih partnerstvih v nekaterih državah v razvoju ni prineslo pričakovanih rezultatov; posledično ugotavlja, da je prispevek tehnične pomoči potreben za okrepitev zakonodajnega in institucionalnega okvira, v katerem se razvijajo javno-zasebna partnerstva, zlasti glede zmožnosti za primerno ocenjevanje, načrtovanje in spremljanje izvajanja tovrstnih projektov in za nudenje možnosti za javne partnerje, da od zasebnih podjetij v primeru neupoštevanja pogodb zahtevajo nadomestila;

13.

ugotavlja, da so javno-zasebna partnerstva na prednostnem mestu v razvojni agendi in se jih vedno bolj spodbuja kot orodje za zapolnjevanje finančnih vrzeli pri infrastrukturi tako v razvitih državah kot v državah v razvoju;

14.

poziva Komisijo, naj – glede na to, da je izrazila željo po precejšnji razširitvi uporabe kombiniranja v prihodnjih letih – izvaja priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o uporabi kombiniranja in naj oceni mehanizem kombiniranja posojil in nepovratnih sredstev, zlasti z vidika razvoja ter finančne dodatnosti, preglednosti in odgovornosti;

15.

poziva organe EU, naj spodbujajo podjetja iz EU, ki sodelujejo v javno-zasebnih partnerstvih s tretjimi državami, zlasti najmanj razvitimi, k delovanju skladno z načelom skladnosti politik, v skladu z veljavnimi smernicami OECD za večnacionalna podjetja, da se bodo upoštevali tudi cilji razvojnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostne naložbe, pri čemer naj upošteva razvojne cilje in daje prednost zlasti dolgoročnemu razvoju domačega gospodarstva, ter naj spodbuja projekte, ki se na primer osredotočajo na varstvo okolja, zmanjševanje revščine, izobraževanje, upravljanje odpadkov ali uporabo obnovljivih virov energije;

16.

poudarja, da so javno-zasebna partnerstva na področju razvojne pomoči učinkovit način za porabo evropskih sredstev pri čemer se podpirajo prednostne naloge EU in skladnost z drugimi politikami; poziva k večjemu sodelovanju Komisije in naložbam v razvoj javno-zasebnih partnerstev, ki naj bi bila tudi sredstvo, ki bi omogočilo povečanje omejenega razvojnega proračuna Unije;

17.

poudarja, da bodo zasebne naložbe in financiranje najverjetneje glavna gonilna sila trajnostne rasti, ki bo v državah v razvoju v naslednjih letih po ocenah znašala približno 5 %; ugotavlja, da tovrstna zasebna sredstva lahko podpirajo lokalna gospodarstva in podjetja ter zagotavljajo dostojna delovna mesta – in s tem vodijo k izkoreninjenju revščine –, če so tuje neposredne naložbe ustrezno regulirane in povezane s konkretnimi izboljšavami v gospodarstvih partnerskih držav, npr. prek prenosa tehnologije in možnosti usposabljanja za lokalno delovno silo; v teh okoliščinah meni, da bi lahko bila javno-zasebna partnerstva koristna najmanj razvitim državam, saj nesorazmerno naložbeno tveganje ne predstavlja zadostne spodbude za zasebne naložbe; poudarja, da bi si morala prihodnja javno-zasebna partnerstva v okviru razvojne agende za obdobje po letu 2015 prizadevati za zmanjšanje revščine in druge cilje trajnostnega razvoja ter bi morala biti usklajena z nacionalnimi razvojnimi načrti partnerskih držav;

18.

ugotavlja, da lahko ustrezno strukturirana in učinkovito izvedena javno-zasebna partnerstva prinesejo številne koristi, kot so inovacije, večja učinkovitost pri uporabi sredstev ter zagotavljanje kakovosti in nadzor nad njo; ugotavlja tudi, da je treba javno-zasebna partnerstva v državah v razvoju ocenjevati na podlagi njihove zmožnosti za zagotavljanje razvojnih rezultatov in da je potrebna pravična porazdelitev bremena tveganja med javnim in zasebnim sektorjem; poudarja, da so bila javno-zasebna partnerstva v državah v razvoju doslej večinoma zgoščena v energetskem in telekomunikacijskem sektorju, medtem ko so zasebna vlaganja v socialno infrastrukturo še vedno redkost; zato spodbuja tista javno-zasebna partnerstva, katerih glavni cilj je doseči cilje trajnostnega razvoja;

19.

poziva k večji tehnični pomoči – vključno z usposabljanjem lokalnega osebja in delitvijo tehnologije – vladam partnerskih držav, da bi povečale svojo zmožnost prevzemanja odgovornosti za javno-zasebna partnerstva in da bi lahko prevzele svoj del odgovornosti za upravljanje projektov javno-zasebnih partnerstev, na primer tako, da se jim pomaga pri vzpostavitvi bančnih sistemov in davčnih uprav, ki bodo lahko zagotovile finančno upravljanje javnih in zasebnih skladov ter upravljale z njimi; poudarja, da pretekle izkušnje kažejo, da bi lahko v nekaterih primerih pogodbe javno-zasebnih partnerstev, pri katerih pogajanja niso bila dovolj uspešna, povečale zadolženost držav, in poziva k vzpostavitvi regulativnega okvira za odgovorno financiranje; poziva Komisijo, naj preuči možnost zagotavljanja tehnične pomoči in svetovanja državam v razvoju pri pripravi in izvajanju standardov EU na njihovih trgih;

20.

odločno podpira učinkovito in celovito razširjanje in izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje ter poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne politične in zakonodajne ukrepe, da bi zapolnili vrzeli pri učinkovitem izvajanju teh načel, tudi na področju dostopa do sodnega varstva;

21.

poudarja, da morajo razvojne agencije zagotoviti, da se bo javno razvojno financiranje uporabilo v podporo lokalnim gospodarskim omrežjem v državah v razvoju in da se ne bo preusmerilo v spodbujanje zasebnih in večnacionalnih podjetij iz držav donatoric; zlasti poudarja, da bi morala biti javno-zasebna partnerstva usmerjena h gradnji zmogljivosti domačih mikro, malih in srednjih podjetij;

22.

opozarja, da je Evropska unija zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe; poziva, naj se vidik spola vključi v načrtovanje in rezultate javno-zasebnih partnerstev, npr. z uporabo podatkov in analiz, razčlenjenih glede na spol, za ciljno usmerjene naložbe in z določitvijo ključnih kazalnikov uspešnosti za koristi ženskam v pogodbah; v zvezi s tem poziva k večji podpori za lokalna mala in srednja podjetja, zlasti podjetnicam, da bi jim omogočili koristi od rasti, za katero je zadolžen zasebni sektor;

Morebitna orodja, s katerimi bi lahko podjetja iz EU sodelovala pri javno-zasebnih partnerstvih zunaj EU

23.

poziva Komisijo, naj si v Svetovni trgovinski organizaciji in pri potekajočih dvostranskih pogajanjih s tretjimi državami prizadeva za sprejetje obsežnih mednarodnih zavez glede dostopa do trga s pozitivnim in obojestranskim pristopom, ki bo omogočil mednarodno konkurenco, da bi odpravili nesorazmerja v stopnji odprtosti trgov vladnih naročil v EU glede na trge drugih trgovinskih partneric; poziva Komisijo, naj si prizadeva za odpravo upravnih, postopkovnih in tehničnih ovir, ki podjetjem iz EU onemogočajo sodelovanje v tujih javno-zasebnih partnerstvih;

24.

poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o trgovinskih in naložbenih sporazumih z drugimi državami podpre odpravo ovir za podjetja iz EU, zlasti za mala in srednja podjetja, da bodo lahko v teh državah sodelovala v javno-zasebnih partnerstvih, in podpre strokovno mobilnost državljanov EU v te države, da bodo lahko pod enakimi pogoji tekmovali z domačimi podjetji in podjetji iz tretjih držav;

25.

poziva Komisijo, naj spremlja podjetja iz EU v tujini in pripravi zaključke glede zgodb o uspehu, modelov in primerov dobre prakse, da bi oblikovali smernice, prav tako pa naj razmisli o vzpostavitvi virtualnih dokumentacijskih centrov ali opazovalnic, s katerimi bi olajšali dostop podjetij iz EU, zlasti malih in srednjih podjetij, do informacij glede možnosti javno-zasebnih partnerstev; poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev uporabnikom prijaznih platform in omrežij, da bi spodbudili strukturiran dialog med deležniki in zagotavljali tehnično podporo v zvezi s pravnim okvirom in pričakovanimi izzivi; poziva Komisijo, naj izvede študijo o vplivu prostotrgovinskih sporazumov Unije in njihovem izvajanju glede dostopa podjetij iz EU do tujih javno-zasebnih partnerstev; meni, da bi takšna študija omogočila vpogled v dejanske vplive prostotrgovinskih sporazumov na področju javno-zasebnih partnerstev in bi morebiti omogočila opredelitev ovir, ki še niso bile odpravljene;

26.

poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo jasnih in celovitih računovodskih pravil na mednarodni ravni, da bi zmanjšali negotovost, povezano z javno-zasebnimi partnerstvi, obenem pa spodbujali dobre proračunske politike in trajnost projektov;

27.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo tudi organi s podporo EU, kot sta Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) ter Evropska podjetniška mreža (EEN), lahko dostopali do informacij o tem, kako sodelovati v javno-zasebnih partnerstvih v državah zunaj EU, in jih delili z malimi in srednjimi podjetji ter spodbujali sodelovanje teh podjetij pri javno-zasebnih partnerstvih v tretjih državah;

28.

poudarja, da je za pritegnitev sredstev iz čezmejnih zasebnih sektorjev k javno-zasebnim partnerstvom nujno treba poskrbeti za zadostna zagotovila, da bodo te dolgoročne naložbe deležne jasnega, stabilnega in varnega okolja, dobrega upravljanja, pravne varnosti, preglednosti, enakega obravnavanja, nediskriminacije in učinkovitega reševanja sporov; poziva Komisijo in Svet, naj zato sodelujeta v pristojnih mednarodnih forumih ter v mednarodnih finančnih institucijah, da zagotovita potreben pravni okvir na tem področju, ki mora biti pregleden, demokratičen, vključujoč, uspešen in stroškovno učinkovit;

Javno-zasebna partnerstva zunaj EU: nova delovna mesta in nove priložnosti za rast za podjetja iz EU

29.

je prepričan, da bi tesnejše sodelovanje podjetij iz EU v obsežnih mednarodnih javno-zasebnih partnerstvih prineslo precejšnje koristi v smislu ustvarjanja dostojnih delovnih mest, storilnosti, konkurence, razvoja tehnoloških zmogljivosti in inovacij v EU; opozarja, da študija Komisije iz leta 2010 o internacionalizaciji evropskih malih in srednjih podjetij izpostavlja pozitivno povezavo med internacionalizacijo in inovacijami v smislu proizvodov, storitev in postopkov;

30.

poudarja, da mora delo na tem področju zlasti upoštevati izzive za mala in srednja podjetja s sedežem v EU pri tekmovanju na mednarodnih trgih v okviru javno-zasebnega partnerstva ter potrebo, da se zagotovi, da bodo tovrstna podjetja pridobila konkreten in pravičen dostop; v tem smislu opozarja na pomen posebnih pravil, ki dopuščajo, da mala in srednja podjetja pri javnih naročilih sodelujejo v obliki grozdov ali v skupini, ter uporabe odprtih in preglednih podizvajalskih verig; meni, da je treba mala in srednja podjetja spodbujati, da sodelujejo kot podizvajalci ali kot člani konzorcija, ki oddaja ponudbe;

31.

spominja na dosežke v EU, pridobljene z uporabo javno-zasebnih partnerstev v razvoju infrastrukture in na vodilnih področjih tehnologije, raziskav, e-učenja in drugih sektorjev z visoko dodano vrednostjo, in spodbuja Komisijo, naj ugotovi, kateri projekti so prinesli najboljše rezultate v EU, obenem pa naj spodbuja sodelovanje različnih podjetij iz EU, zlasti malih in srednjih, pri tovrstnih pobudah v tujini;

o o

32.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski investicijski banki.

(1) UL L 94, 28.3.2014, str. 1.

(2) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.

(3) UL L 94, 28.3.2014, str. 243.

(4) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 87.

(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0050.

(6) UL C 313 E, 20.12.2006, str. 447.

(7) http://www.oecd.org/governance/budgeting/PPP-Recommendation.pdf.

(8) http://www.oecd.org/daf/anti-bribery/ConvCombatBribery_ENG.pdf.

(9) www.unece.org/fileadmin/DAM/ceci/publications/ppp.pdf.

(10) http://www.uncitral.org/pdf/english/texts/procurem/pfip/guide/pfip-e.pdf.

(11) http://api.ning.com/files/Iumatxx-0jz3owSB05xZDkmWIE7GTVYA3cXwt4K4s3Uy0NtPPRgPWYO1lLrWaTUqybQeTXIeuSYUxbPFWlysuyNI5rL6b2Ms/PPPReferenceGuidev02Web.pdf.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/25

P8_TA(2015)0251

Sektor sadja in zelenjave od reforme leta 2007

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o sektorju sadja in zelenjave od reforme iz leta 2007 (2014/2147(INI))

(2017/C 265/04)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju določb, ki se nanašajo na organizacije proizvajalcev, operativne sklade in operativne programe v sektorju sadja in zelenjave, od reforme iz leta 2007 (COM(2014)0112),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2014 o omenjenem poročilu Komisije,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o prihodnosti evropskega hortikulturnega sektorja – strategije za rast (2),

—	ob upoštevanju študije iz leta 2011, izvedene pod okriljem Evropskega parlamenta, z naslovom Sektor sadja in zelenjave v EU: pregled in perspektive SKP v obdobju po letu 2013,

—	ob upoštevanju dveh študij z naslovom V pripravah na nova pravila za sektor sadja in zelenjave v EU, ki sta ju za delavnico Evropskega parlamenta z dne 22. januarja 2015 pripravila AREFLH (Assemblée des Régions Européennes Légumières et Horticoles) in Univerza v Wageningnu,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano med podjetji (COM(2014)0472),

—	ob upoštevanju primerjalne analize instrumentov za obvladovanje tveganja, ki jih podpirata zakon ZDA o kmetijstvu iz leta 2014 in SKP za obdobje 2014–2020, ki je bila izvedena pod okriljem Evropskega parlamenta leta 2014,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0170/2015),

A.	ker se politika Unije za sektor sadja in zelenjave od 90-ih let prejšnjega stoletja osredotoča na krepitev vloge organizacij proizvajalcev;

ker je bil cilj reforme iz leta 2007 okrepiti organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave, tako da bi se jim zagotovil širši nabor instrumentov, s katerimi bi med drugim preprečevali in obvladovali tržna tveganja, ter okrepiti in skoncentrirati ponudbo, izboljšati kakovost in konkurenčnost, prilagoditi ponudbo trgu in nuditi tehnično podporo za okolju prijazno proizvodnjo;

C.	ker za organizacije proizvajalcev veljajo številne omejitve v primerjavi z zasebnimi trgovskimi podjetji, kot so denimo omejitve uporabe naložb v zvezi s strukturo prihodkov ali potreba po prodaji;

D.	ker je treba podpreti sektor sadja in zelenjave na celotnem ozemlju Unije, saj ima pomembno vlogo z vidika dodane vrednosti, delovnih mest ter ohranjanja zdravja prek zdravih in uravnoteženih načinov prehranjevanja;

ker se s podporo Unije za te organizacije in združenja organizacij proizvajalcev skuša povečati konkurenčnost tega sektorja, podpreti inovativnost, povečati produktivnost in izboljšati pogajalski položaj kmetov ter ponovno uravnotežiti verigo preskrbe s hrano, obenem pa v pridelavo in trženje sadja in zelenjave vključiti tudi okoljska vprašanja ter ustrezno obravnavo položaja posameznih proizvajalcev;

F.	ker so bile oblikovane pobude za spodbujanje združevanja organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev ter čezmejnega sodelovanja, da bi povečali pogajalsko moč proizvajalcev v dobavni verigi;

G.	ker gre na ravni EU pri večini proizvajalcev sadja in zelenjave za majhna ali srednja podjetja;

ker bi bilo treba na podlagi študije o ureditvi sektorja sadja in zelenjave, pripravljene leta 2011 za Evropski parlament, spodbujati organizacije proizvajalcev, saj naj bi bila kolektivno ukrepanje na ravni proizvajalcev in učinkovito usklajevanje v verigi pogoja za uspešno strategijo pri spopadanju s padanjem relativnih cen proizvajalcev;

I.	ker lahko organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ustanovijo operativni sklad za financiranje operativnih programov, ki jih odobrijo države članice;

J.	ker se takšni skladi financirajo iz prispevkov članov organizacije proizvajalcev ali same organizacije proizvajalcev in iz finančne pomoči EU in ker takšno sofinanciranje spodbuja zavezanost upravičencev in zagotavlja, da pomoč dobro uporabijo, ima pa tudi multiplikacijski učinek;

K.	ker je bila – z reformo leta 2013 ukinjena – finančna podpora za naložbe novoustanovljenih organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave v skladu z nekdanjo skupno kmetijsko politiko bistvenega pomena, zlasti v državah članicah v srednji, vzhodni in južni Evropi, na čezmorskih ozemljih in otokih;

upoštevajoč:

(a)	zvišanje stopnje organizacije, saj je delež celotne vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave v EU, ki jo tržijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, v letu 2010 znašal okoli 43 % (34 % v letu 2004);

(b)	večjo privlačnost organizacij proizvajalcev, saj je delež celotnega števila proizvajalcev sadja in zelenjave, ki so člani organizacij proizvajalcev, narasel z 10,4 % v letu 2004 na 16,5 % v letu 2010 in

(c)	večjo privlačnost združenj organizacij proizvajalcev, kar je razvidno iz hitre rasti števila združenj, skupaj z velikim povečanjem števila in deleža organizacij proizvajalcev, ki so članice kakega združenja organizacij proizvajalcev;

ker so te številke za vso Unijo povprečne vrednosti, ki so odraz zelo različnih razmer v državah članicah ali celo znatnih razlik v eni sami državi članici; ker je takšne razmere, ki so odraz različnih izhodišč pri ustanavljanju organizacij proizvajalcev, mogoče pripisati zgodovinskim dejavnikom, ki temeljijo na večji ali manjši stopnji pripravljenosti kmetov za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, strukturi kmetijskih gospodarstev, različnim tržnim pogojem in upravnim oviram, nezadostnosti sedanji podpori ter dejstvu, da v mnogih državah članicah na tem področju prevladujejo majhni proizvajalci;

N.	ker sta javno posvetovanje o možnih ukrepih in ocena učinka teh ukrepov v zvezi s pregledom ureditve EU za sektor sadja in zelenjave, ki ga je Komisija izvedla od 4. junija 2012 do 9. septembra 2012, pokazala, da je večinsko mnenje naklonjeno nadaljevanju sedanje ureditve z določenimi izboljšavami;

O.	ker so proizvajalci dosegli višjo raven konkurenčnosti, stroškovne učinkovitosti, internacionalizacije, kakovosti in okoljske trajnosti v regijah, kjer je organizacija proizvodnje bolje razvita;

ker je stopnja organiziranosti med proizvajalci v povprečju še vedno nizka in je v nekaterih državah članicah znatno pod povprečjem EU, čeprav je treba pri tej splošni trditvi upoštevati stopnjo modernizacije v proizvodnji in trženju na posameznih območjih; ker je dejavnik, ki pomembno prispeva k nizkemu povprečju začasna prekinitev in nepriznavanje delovanja organizacij proizvajalcev, kar povzroča negotovost med proizvajalci;

Q.	ker je kljub temu, da je bila nacionalna finančna pomoč (Uredba (EU) št. 1308/2013) pomemben finančni instrument pri koncentraciji proizvodne ponudbe, treba povečati njeno učinkovitost;

R.	ker vloga, ki jo imajo organizacije proizvajalcev pri odpiranju novih trgov, pospeševanju potrošnje ali naložbah v inovacije, zelo pozitivno vpliva na ves sektor sadja in zelenjave.

S.	ker v EU sektor sadja in zelenjave predstavlja 18 % skupne vrednosti kmetijske proizvodnje, zaseda le 3 % obdelane zemlje in je vreden več kot 50 milijard evrov;

T.	ker promet sektorja sadja in zelenjave po ocenah znaša več kot 120 milijard evrov, sektor pa ima približno 550 000 zaposlenih in ima gospodarski multiplikacijski učinek na evropski ravni, saj spodbuja tako povpraševanje kot oblikovanje dodane vrednosti v drugih gospodarskih sektorjih;

ker se je skupna kmetijska površina v EU, na kateri se gojita sadje in zelenjava, od leta 2003 do 2010 zmanjšala za 6 %, kar kaže na to, da so kmetje začeli gojiti druge pridelke ali v številnih primerih opustili dejavnost; ker naj bi bilo to zmanjšanje na podlagi študije AREFLH iz leta 2015 večje v južni kot v severni Evropi;

V.	ker se je v zadnjih letih zmanjšala tudi količina pridelanega sadja in zelenjave, obenem pa je njuna realna vrednost stabilna in je v letu 2012 znašala 48,25 milijarde EUR, pri čemer pa to ni omogočilo doseganja odkupnih cen, ki bi ustrezale stroškom pridelave in plačilu za delo;

ker je najbolj pereč problem sektorja sadja in zelenjave majhna poraba, kar je v zadnjih letih privedlo do znižanja proizvodnje; ker podatki foruma Freshfel Europe kažejo, da je v letu 2012 dnevna poraba svežega sadja in zelenjave za EU-28 znašala 387 g na prebivalca, kar pomeni 8,7-odstotno zmanjšanje glede na povprečje v obdobju 2007–2011; ker naj bi bilo to zmanjšanje odraz dolgoročnih trendov k večji porabi predelanih živil in posledica ekonomske krize;

X.	ker ima v Evropski uniji 22 milijonov otrok prekomerno telesno težo in ker mladostniki v povprečju zaužijejo le od 30 do 50 % dnevne priporočene količine sadja in zelenjave;

Y.	ker Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj za preprečevanje kroničnih bolezni, kot so bolezni srca, rak, sladkorna bolezen in debelost, ki je prisotna zlasti med otroki, dnevno zaužijemo 400 g sadja in zelenjave; ker so do zdaj samo štiri države članice EU izpolnile to priporočilo;

Z.	ker je EU v letu 2012 zabeležila primanjkljaj v trgovini s sadjem in zelenjavo, glavni razlog za to pa je dejstvo, da uvozi precej več sadja, kot pa ga izvozi, zlasti zaradi visokih stroškov proizvodnje;

AA.

ker študija AREFLH iz leta 2015 izpostavlja, da je trg EU razmeroma odprt za uvoz, medtem ko se evropski izvozniki soočajo s precejšnjimi carinskimi in necarinskimi ovirami trgovinskih partnerjev, ki onemogočajo, da bi bil izvoz bolj razpršen; ker proizvodi, ki se uvozijo iz tretjih držav, sicer neposredno konkurirajo s podobnimi proizvodi EU, pri njihovi pridelavi pa se ne uporabljajo enaki okoljski, prehranski in socialni standardi;

AB.

ker so na trgu sadja in zelenjave pogoste krize, saj lahko že majhen presežek proizvodov povzroči hiter padec cene proizvajalca; ker so sadje in zelenjava pokvarljivi pridelki, ki jih je treba hitro prodati, zato so kmetje v tem sektorju v strukturno slabem pogajalskem položaju nasproti velikim trgovcem na drobno in predelovalcem;

AC.

ker je kriza zaradi ruske prepovedi zelo negativno vplivala na sektor sadja in zelenjave ter bo tudi v prihodnosti vplivala nanj, proizvajalci v tem sektorju pa so bili med tistimi, ki so utrpeli največje izgube; ker je treba poudariti pomen obstoja močnih organizacij proizvajalcev, organiziranih tako, da se lahko kolektivno spopadajo z nepredvidenimi in neugodnimi razmerami, pri čemer imajo na voljo ustrezne instrumente Unije, prilagojene stopnji resnosti posamezne krize, in lahko po potrebi sprožijo izredne ukrepe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013;

AD.

ker Komisija v svojem poročilu priznava, da se instrumenti za preprečevanje krize iz ureditve sektorja sadja in zelenjave po reformi leta 2007 ne uporabljajo v veliki meri, in ker so se ti instrumenti izkazali za neučinkovite pri blaženju posledic hudih kriz, kot je kriza bakterije E. coli ali kriza, ki jo doživljamo ob ruski prepovedi; ker jih je v večini primerov, razen za umike s trga, težko upravno uporabiti zaradi nejasnih predpisov na tem področju;

AE.	ker je sistem razdeljevanja sadja v šolah, v katerem se uporablja veliko lokalnega in sezonskega sadja in zelenjave, pritegnil zanimanje in doživel uspeh;

AF.	ker je bila možnost, da je finančna pomoč EU upravičena za vračanje glavnice in obresti za posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz, v okviru operativnih programov, pomemben instrument za obvladovanje tržne negotovosti;

AG.

ker je Komisija v svojem poročilu ugotovila, da sta pomanjkljivost sedanje ureditve sektorja sadja in zelenjave zapletenost pravil in pomanjkanje pravne varnosti; ker se je komisar Phil Hogan zavezal, da bo v prvem letu svojega mandata to ureditev izboljšal, pri tem pa upošteval kulturne razlike in nasprotja v razmerah na trgih v različnih državah članicah ter potrebo po izboljšanju konkurenčnosti in inovacijske moči sektorja;

AH.

ker je bilo v študiji Univerze v Wageningnu ugotovljeno, da so različne razlage izvajanja zakonodaje EU povzročile pravno negotovost za nacionalne uprave in organizacije proizvajalcev, kar je privedlo do večjih upravnih obremenitev in strahu pred prevzemanjem tveganja ter ustvarilo ovire za ustanavljanje organizacij proizvajalcev;

AI.

ker so jasni in predvidljivi revizijski postopki bistveni za delovanje ureditve sektorja sadja in zelenjave; ker se je treba izogibati prekrivanju zaporednih revizij, nadaljnje revizije pa se ne smejo izvajati, dokler ni s potrditvijo obračunov pridobljena dokončna odločitev v okviru predhodne revizije, da bi preprečili nalaganje večjih popravkov državam članicam, kot je potrebno;

AJ.	ker Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov že upošteva nekatere elemente iz sporočila Komisije in ker je treba stabilizirati trenutno ureditev Evropske unije;

AK.	ker bi moralo imeti načelo sorazmernosti bistveno vlogo pri zmanjševanju pravne negotovosti v ureditvi sektorja sadja in zelenjave ter zagotavljati, da zaradi kršitev posameznih storilcev ni oškodovana organizacija proizvajalcev kot celota;

AL.

ker organizacije proizvajalcev pogosto težko najdejo in usposobijo upravljavce z znanjem in spretnostmi, ki so potrebni za opravljanje trgovskih dejavnosti v konkurenčnem okolju kmetijskega gospodarstva; ker je v poročilu Komisije navedeno, da so organizacije proizvajalcev malo porabile za usposabljanje in svetovanje;

AM.	ker se kmečko prebivalstvo v 28 državah EU hitro stara in ker je v povprečju na vsakih devet kmetov, starejših od 55 let, le en kmet, mlajši od 35 let;

pozdravlja poročilo Komisije, ki uravnoteženo ponazarja razvoj ureditve sektorja sadja in zelenjave po reformi leta 2007, potrjuje veljavnost temeljne organizacijske strukture in opredeljuje področja, na katerih je bil dosežen napredek, kot je višja koncentracija organizacij pridelovalcev, zaradi česar se je izboljšala umestitev sektorja v verigi preskrbe s hrano, obenem pa navaja še vedno pereče probleme;

meni, da mora podpora poskrbeti za izravnavo s tržnega vidika negativnih posledic omejitev, naloženih organizacijam proizvajalcev;

spodbuja ukrepe v okviru ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU, ki naj bi povečali tržno usmerjenost med evropskimi pridelovalci, spodbujali inovacije, promovirali uživanje sadja in zelenjave, povečali konkurenčnost pridelovalcev in izboljšali trženje, kakovost proizvodov in okoljske vidike proizvodnje s podporo organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev ter priznanjem medpanožnih organizacij, pa tudi s spodbujanjem oblikovanja grozdov, ki bodo ustvarili nove tokove prihodkov, usmerjene v nove naložbe;

pozdravlja dejstvo, da nova skupna kmetijska politika ohranja ureditev sektorja sadja in zelenjave, in ugotavlja, da obstoječi instrumenti doslej niso bili vedno učinkoviti, kot je priznala Komisija v svojem dokumentu o javnem posvetovanju z naslovom „Pregled ureditve sektorja sadja in zelenjave v EU“, zato podpira delo newcastleske skupine, ki poskuša izboljšati ureditev sektorja sadja in zelenjave, ki bi morala upoštevati poseben značaj pravnih ureditev zadružnih organizacij v državah članicah, da ne bo omejeno ustvarjanje novih organizacij proizvajalcev, obenem pa se bo spoštovalo dejstvo, da se lahko proizvajalci odločijo, da ostanejo zunaj sistema organizacij pridelovalcev;

poziva Komisijo, naj si še bolj prizadeva odpraviti nepoštene trgovinske prakse v verigi preskrbe s hrano, ki negativno vplivajo na donos proizvajalcev, znižujejo prihodek in ogrožajo uspešnost in vzdržnost tega sektorja; meni, da so nepoštene prakse in pritisk, ki ga velike dobavne verige izvajajo na proizvajalce, tako člane kakor tudi nečlane organizacij, glavna ovira pri zagotavljanju dostojnega dohodka za pridelovalce sadja in zelenjave; meni, da so še toliko bolj nemočni, ker gre za pokvarljive proizvode; meni, da omenjene težave, kot sta opuščanje zemljišč in staranje populacije aktivnih proizvajalcev, ne bodo izginile, dokler se prihodki iz pridelave ne bodo dvignili na raven, ki bo zagotavljala prihodnost poklica in pritegnila mlado delovno silo;

poziva Komisijo, naj opredeli jasne predpise EU glede načel dobrih praks v prehranski verigi, da se bodo predpisi glede nepoštenih trgovinskih praks enotno razlagali;

poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe, ki si prizadevajo za izboljšanje neposrednega trženja proizvodov organizacij proizvajalcev; meni, da je neposredna prodaja lahko alternativa velikim trgovskim verigam in vrednotam, ki jih utelešajo glede odnosa do hrane, kmetijstva in podnebja; meni, da so cene na trgu neposredne prodaje še vedno nižje od cen v velikih trgovskih verigah prav zaradi odsotnosti posrednikov in stroškov, povezanih z logistiko; meni, da skrajšanje verige v tem smislu zagotavlja kmetom pravičen dohodek in omogoča boj proti nepoštenim trgovinskim praksam;

ugotavlja, da so številne države članice uvedle ukrepe proti nepoštenim trgovinskim praksam, poziva k usklajenemu odzivu na ravni EU, da bi okrepili delovanje notranjega trga za kmetijske proizvode;

poudarja pomen ohranjanja evropskih standardov kakovosti za sveže sadje in zelenjavo, da se v verigi zagotovi visoka in enotna kakovost v korist končnega potrošnika;

10.

poziva Komisijo, naj pojasni, kako namerava izvajati člen 209(1) Uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov (EU) št. 1308/2013, da bo zagotavljala večjo pravno varnost pri doseganju ciljev, določenih v členu 39 PDEU, ob doslednem upoštevanju člena 101 PDEU na področju konkurence;

11.

ugotavlja, da se stopnja organiziranosti v tem sektorju, merjena kot delež skupne vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave, ki jo tržijo organizacije proizvajalcev, zadnjih nekaj let v Uniji stalno povečuje, vendar je to povečanje pripisati le nekaterim državam članicam;

12.

poudarja, da je kljub temu zvišanju stopnja organiziranosti med proizvajalci v povprečju še vedno nizka in je v nekaterih državah znatno pod povprečjem EU in da je za prihodnost ureditve sektorja sadja in zelenjave nadvse pomembno, da se ta težava reši, tudi z zmanjševanjem neravnovesij med regijami; poudarja tudi, da nizki stopnji organiziranosti ne koristi zapletenost pravil glede organizacij proizvajalcev, ki je povzročila opustitev in odpravo priznanja organizacij proizvajalcev v nekaterih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj poenostavi pravila sistema, da bo pridruževanje organizacijam proizvajalcev bolj privlačno, in s tem ustavi padanje stopnje organiziranosti;

13.

poudarja, da je treba izboljšati stopnjo organizacije v tem sektorju in upoštevati, da je bistveno višja v regijah, kjer sta proizvodnja in trženje bolj posodobljena in izvozno usmerjena, najnižja pa v državah, kjer več let ni bilo priložnosti, da bi uporabili operativne sklade;

14.

meni, da je treba nujno preučiti možnost vzpostavitve instrumentov za upravljanje kriz, dobre izkušnje, ki jih imajo na tem področju nekatere organizacije proizvajalcev, pa bi bilo treba jasno opredeliti, da bi jih bilo možno prenesti, kamor je le mogoče; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pomaga pri širjenju znanja in izkušenj tovrstnih pilotnih projektov organizacij proizvajalcev;

15.

opozarja, da so organizacije proizvajalcev orodje, ki proizvajalcem omogoča skupno nastopanje na trgu, zato da bi zaščitili svoje prihodke, in da so posebej uporabne na območjih proizvodnje, ki je namenjena dobavi na območja porabe, vendar se redko uporabljajo med nekaterimi proizvajalci oziroma na nekaterih regionalnih ali nišnih trgih;

16.

v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati splošno raven podpore za organizacije proizvajalcev in zagotoviti odločnejše spodbude za združevanje obstoječih organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev in ustanavljanje novih, ter zahteva nadzor naložb iz pomoči, dodeljene za ustanavljanje organizacij proizvajalcev, da se bo dejansko vložila tako, da se bo izboljšal dohodek proizvajalcev-članov;

17.

obžaluje, da je v določenih državah članicah stopnja organiziranosti v organizacije proizvajalcev izredno nizka in državam članicam priporoča, naj imajo spodbujanje združevanja proizvajalcev za prednostno nalogo; poziva Komisijo, naj analizira značilnosti držav članic z nizko organiziranostjo proizvajalcev;

18.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ponovno vzpostavi finančno podporo za naložbe novoustanovljenih organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave; meni, da brez te podpore ustanovljene organizacije izredno težko pridobijo priznanje države, ki ga potrebujejo za delovanje; zato meni, da podpora sodi med najbolj učinkovita orodja za razvijanje organizacij in zvišanje stopnje organiziranosti;

19.

v okviru poenostavitve SKP poziva Komisijo, naj še dodatno okrepi učinkovitost organizacij proizvajalcev v smislu koncentracije proizvodne ponudbe, zlasti kar zadeva njihovo osrednjo trženjsko vlogo v verigi sadja in zelenjave;

20.

meni, da je bistvenega pomena, da se predvidijo koristi za organizacije proizvajalcev, ki se odločijo, da bodo sprejele mlade kmete; poudarja, da so lahko organizacije proizvajalcev priložnost za spodbujanje obnove generacij v kmetijskem sektorju;

21.

poziva Komisijo, naj zagotovi hitro in usklajeno uveljavitev določb za sektor sadja in zelenjave na eni strani ter za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije na drugi strani, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1308/2013;

22.

ponovno izraža globoko zaskrbljenost, ker je trenutno le 7,5 % kmetov v EU mlajših od 35 let, in meni, da lahko dobro delujoče organizacije proizvajalcev, ki bi privlačile mlajše ljudi, prispevajo k obratu tega nevzdržnega demografskega trenda;

23.

poudarja, da je treba v organizacijah proizvajalcev s spodbudami povečati obseg raziskav in inovacij; meni, da bo večja inovativnost organizacijam proizvajalcev omogočila večjo konkurenčnost, da se bodo lažje spopadale s smrtonosnimi bakterijam, ki škodujejo evropskemu kmetijstvu;

24.

poudarja, da je treba organizacijam proizvajalcev pomagati okrepiti izvoz in iskati nove tuje trge;

25.

meni, da je treba z odpravo birokracije, izboljšano pomočjo Evropske unije tem organizacijam ter uvedbo boljših mehanizmov za obvladovanje kriz izboljšati privlačnost organizacij proizvajalcev;

26.

poziva Komisijo, naj pri naslednjem pregledu izvajanja zakonodaje in v okviru agende za poenostavitev poveča pravno varnost za nacionalne uprave, organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev ter zmanjša upravne obremenitve zanje; poudarja, da se pri tem pregledu ne bi smela spremeniti osnovna arhitektura ureditve sektorja sadja in zelenjave ter da pregled ne bi smel škodovati interesom ali zaslužkom proizvajalcev v sektorju;

27.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pravila organizacij proizvajalcev dopuščajo, da jih revizorji Komisije razlagajo na več načinov, kar vodi v visoko stopnjo negotovosti in zaradi česar so države članice izpostavljene tveganju v smislu zavrnitve in sodne presoje; prav tako poudarja, da je treba revizijske postopke in finančne popravke izvajati hitreje in v dogovorjenem času za revizijo;

28.

poziva Komisijo, naj bistveno skrajša rok za obravnavo, v katerem se izvaja preverjanje skladnosti;

29.

poziva Komisijo, naj tudi zaradi večje pravne varnosti sistema racionalizira nadzor ter ga usmeri v preverjanje dejanskega izvajanja posameznih dejavnosti ali ukrepov, sprejetih z operativnim programom, in stroškov, ki so jim pripisani, ter naj natančno določi, kdo nadzira in kdo je odgovoren za izvajanje nadzora;

30.

poziva Komisijo, naj v zvezi s kaznimi uporablja načelo sorazmernosti in zagotovi, da so revizije zaključene v določenem časovnem obdobju, da bi povečala pravno varnost organizacij proizvajalcev in njihovih članov;

31.

poudarja, da so pogoji prijave v shemo pomoči in utemeljitve teh prijav pogosto pretirani in nenatančni, da prijave večkratno preverjajo različne upravne enote, ki pogosto niso niti usklajene niti natančne, zaradi česar nekatere vrste partnerjev odstopajo od sheme, nekatere organizacije proizvajalcev pa ne vlagajo več operativnih programov; meni, da je treba v tej zvezi pojasniti evropsko zakonodajo o priznavanju organizacij proizvajalcev, da bi se zagotovila pravna varnost ureditve in preprečila negotovost med proizvajalci;

32.

odločno poziva Komisijo, naj razjasni pravila za ustanavljanje mednarodnih (združenj) organizacij proizvajalcev ter zlasti pravila o odgovornosti in obveznosti, da bi vzpostavila pravno gotovost vpletenih nacionalnih uprav in organizacij proizvajalcev;

33.

želi, da se dejavnosti medpanožnih organizacij osredotočajo na splošni področji obveščanja in informacij ter na izobraževanje državljanov in potrošnikov, zlasti z vidika prehrane;

34.

poudarja, da imajo medpanožne organizacije pomembno vlogo pri izboljšanju notranjega dialoga v sektorju;

35.

je zaskrbljen,·ker največje organizacije proizvajalcev (pribl. 18 % vseh organizacij proizvajalcev, katerih promet presega 20 milijonov EUR) prejmejo približno 70 % finančne pomoči EU;

36.

meni, da bi moral biti prvi korak za večjo privlačnost organizacij proizvajalcev za kmete zmanjšanje zapletenosti, tudi pravil za ustanavljanje novih organizacij proizvajalcev v nacionalnem in mednarodnem okviru, ne da bi se zaradi tega razvrednotila struktura organizacij proizvajalcev, kar bi ogrozilo njihovo zmožnost za učinkovito delovanje na trgu; poziva Komisijo, naj opredeli dodatne ukrepe za povečanje privlačnosti organizacij proizvajalcev, zlasti v državah članicah z nizko stopnjo organiziranosti;

37.

poziva Komisijo, naj previdno uporablja načelo sorazmernosti in zagotovi, da napak posameznikov ne bodo plačevali vsi člani organizacije proizvajalcev;

38.

meni, da poenostavitev postopka za pridobitev statusa ne bi smela ogrožati nacionalnih predpisov, ki določajo pogoje za organizacije proizvajalcev sadja in zelenjave ter za zadruge;

39.

poziva Komisijo, naj pri pregledu ureditve sektorja sadja in zelenjave zmanjša upravno breme za organizacije proizvajalcev, tako da odpravi vmesne ocene, ki jih opravljajo državni organi; opozarja, da se v teh ocenah pogosto ponavljajo vprašanja, ki se državnim organom zastavljajo pri letnem poročanju, zato od njih ni očitne koristi; nadalje poziva Komisijo, naj v okviru svojega cilja zmanjševanja birokracije zmanjša količino informacij, ki jih zahteva od državnih organov in organizacij proizvajalcev v letnih poročili, in naj zagotovi, da se zbirajo le podati, ki jih Komisija pri spremljanju učinkovitosti sheme dejansko uporablja;

40.

odločno poziva Komisijo, naj ponovno preuči Delegirano uredbo (EU) št. 499/2014 z dne 11. marca 2014, s katero je uvedla bolj zapletena preverjanja organizacij proizvajalcev, vključno z nesorazmernimi kaznimi za neizpolnjevanje zapletenih meril za priznanje; poudarja, da morajo biti kazni sorazmerne, če želimo k shemi pritegniti nove pridelovalce in preprečiti obstoječim članom, da bi si premislili glede sodelovanja;

41.

meni, da je konkurenčnost organizacij proizvajalcev v veliki meri odvisna od njihovega poslovodskega upravljanja; poziva Komisijo, naj razvije sedanje ukrepe ali oblikuje nove, vključno z ukrepi za usposabljanje in pobudami za izmenjavo dobrih praks, s katerimi se lahko izboljša upravljanje organizacij proizvajalcev in njihov konkurenčni položaj v verigi preskrbe s hrano združenj organizacij proizvajalcev ter naj zagotovi razširjeno vlogo tržno usmerjenemu ravnanju v organizacijah proizvajalcev; poudarja, da bi morale organizacije proizvajalcev upravljati osebe, ki se spoznajo na trženje in znajo premagovati krizne situacije v kmetijskem sektorju;

42.

priporoča Komisiji, naj se osredotoči na modele proizvodnje in distribucije, vključene v organizacije proizvajalcev, ter poziva lokalne in regionalne oblasti, naj poskrbijo za logistično in prodajno podporo za proizvode organizacij proizvajalcev v regijah;

43.

poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bodo organizacije proizvajalcev lahko polno uresničevale svojo vlogo v smislu orodja za izboljšanje prihodkov proizvajalcev.

44.

poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti razširitve določb glede financiranja ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz (upravičenost do finančne pomoči za vračanje glavnice in obresti za najeta posojila) tudi na doseganje drugih ciljev, ki jih zasledujejo operativni programi organizacij proizvajalcev in njihova združenja;

45.

odločno poziva Komisijo, naj oblikuje ukrepe, ki bodo vključevali prenos upravnega in strukturnega znanja o organiziranosti organizacij proizvajalcev z držav članic z visoko stopnjo organizacij proizvajalcev na države članice z nizko stopnjo organizacij proizvajalcev;

46.

ugotavlja, da je treba okolju prijazne prakse izvajati na dolgi rok in brez prestanka, zato je treba spodbuditi, da se njihovo financiranje nadaljuje iz enega operativnega programa v drugega in da se področje uporabe razširi tudi na proizvajalce, katerih zemljišča mejijo na zemljišča, ki jih obdelujejo člani organizacije proizvajalcev;

47.

meni, da bi lahko imela združenja organizacij proizvajalcev pomembno vlogo pri povečanju pogajalske moči kmetov, in poziva Komisijo, naj okrepi pobude za ustanavljanje združenj organizacij proizvajalcev na nacionalni in evropski ravni, jim v pravnem smislu zagotovi sposobnost delovanja in predvidi možnost, da se njihovim ukrepom pridružijo tudi proizvajalci, ki niso člani organizacij proizvajalcev, zato da se zanje v prihodnje predvidi večja vloga; poudarja, da lahko združenja organizacij proizvajalcev poleg dejanske koncentracije in uveljavitve ponudbe zagotovijo tudi učinkovitejše upravljanje prav zaradi usklajevanja, ki so ga dolžne izvajati na operativni ravni;

48.

meni, da je treba spodbujati ustanavljanje medpanožnih organizacij, da se zagotovi boljša organiziranost v sektorju sadja in zelenjave; meni, da imajo lahko te organizacije pomembno vlogo pri ustvarjanju in deljenju dodane vrednosti med različnimi členi v sektorju, pri kakovosti, trajni skrbi za proizvodnjo ter pri upravljanju trgov in obvladovanju kriz;

49.

meni, da bi združenja organizacij proizvajalcev lahko imela pomembno vlogo pri napovedovanju in obvladovanju konjunkturnih kriz; poudarja, da bi bilo dobro poskrbeti, da se jim lahko prostovoljno pridružijo tudi proizvajalci, ki niso člani organizacije proizvajalcev, zato da se okrepi skupna učinkovitost ukrepov proizvajalcev;

50.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da struktura in delovanje organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev temeljita na načelih neodvisnosti in demokratičnosti, da se tako poveča vzajemno zaupanje med proizvajalci ter se spodbudi boj proti nepoštenim trgovinskim praksam in parazitskemu vedenju;

51.

poudarja, da morajo proizvodne metode tretjih držav za izvoz v EU evropskim potrošnikom zagotavljati enaka jamstva glede zdravja, varnosti hrane, dobrobiti živali, trajnostnega razvoja in minimalnih socialnih standardov, kot veljajo za proizvajalce v EU; meni, da se mora EU v sporazumih s tretjimi državami zato držati merila dejanske vzajemnosti glede dostopa do trga in upoštevanja proizvodnih predpisov, ki veljajo za proizvajalce v EU;

52.

poudarja, da je treba proizvajalcem olajšati dostop do trgov tretjih držav; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za podpiranje izvoznikov sadja in zelenjave, da bodo premagali naraščajoče število netarifnih ovir, kot so fitosanitarni standardi nekaterih tretjih držav, ki otežujejo izvoze EU oziroma jih celo onemogočajo;

53.

meni, da bi za bolj pošteno konkurenco z uvoženimi proizvodi na skupnem trgu in z namenom vzajemnosti fitosanitarnih zahtev Evropska unija morala okrepiti nadzorni sistem za uvožene proizvode, da bi ta postal enakovreden sistemu, ki ga uporablja velika večina njenih trgovinskih partnerjev;

54.

pozdravlja novo horizontalno uredbo o promociji kmetijskih proizvodov, ki je bila sprejeta pred kratkim, in cilj, da se povečajo sredstva za iskanje novih trgov, zlasti v tretjih državah, ter Evropsko komisijo poziva k nadaljevanju dela v zvezi z izboljšanjem promocijskega instrumenta v prihodnjih letih;

55.

poziva Evropsko komisijo, naj okrepi prizadevanja pri trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami, da se odpravijo carinske in fitosanitarne ovire za evropske proizvode, zaradi česar se bodo lahko za sadje in zelenjavo Skupnosti odprli novi trgi;

56.

poziva Komisijo, naj opredeli razloge za minimalno uporabo instrumentov za preprečevanje in obvladovanje kriz (le 16 % organizacij proizvajalcev je izkoristilo to sredstvo, ki je predstavljalo le 2,8 % skupne pomoči), ki se uporabljajo le za boj proti manjšim omejenim krizam, in naj prouči, kako bi lahko te razmere popravili, pri čemer naj upošteva najboljšo prakso med obstoječimi organizacijami proizvajalcev;

57.

poziva Komisijo, naj kot prvi ukrep za obvladovanje krize vedno uporabi preferenco lokalnih proizvodov za zaščito enotnega evropskega trga in potrošnje lastnih proizvodov; predlaga, da bi se morala Komisija bolj posveti orodjem za upravljanje s tveganji, saj so nujno potrebna, da bi zagotovili kmetijsko proizvodnjo organizacij proizvajalcev;

58.

poziva Komisijo, naj pripravi bolje usklajen mehanizem za umik s trga v kriznih razmerah, da bi se preprečilo, da bi se tržne krize razvile v resne in dolgotrajne motnje, ki bi povzročile znaten upad za pridelovalce sadja in zelenjave;

59.

poudarja, da se je uporaba mehanizma za umik s trga izkazala za omejeno in meni, da bi bilo treba preučiti ukrepe za obvladovanje kriz, vključno z: povišanjem odstotka finančne pomoči Unije, posodobitvijo cen za umik s trga, ob upoštevanju stroškov proizvodnje, povečanjem obsega uvoza, ki se ga lahko umakne, in izboljšanjem podpore v obliki prenosa in pakiranja, za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave, s čimer bi omogočili prožnost za prilagajanju podpore oblikam in stopnji resnosti vsake krize;

60.

poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi bili prispevki v vzajemne sklade upravičeni kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, da bi zagotovili večjo zaščito za kmete v primeru krize na trgu, zaradi katere se lahko prihodek bistveno zmanjša, vendar meni, da ti skladi ne smejo izhajati iz postavke, ki jo Komisija nameni kmetijstvu in razvoju podeželja, če so krizo sprožili vzroki, ki niso povezani s samim sektorjem, kot je primer ruske prepovedi; v takih primerih bi morala Komisija poiskati druge postavke, ki jih uporabi za blaženje negativnih posledic za trgovino s sadjem in zelenjavo;

61.

meni, da proizvajalci ne bi smeli nositi bremen kriz, ki nastanejo zaradi okoliščin izven kmetijskega sektorja, kot je prepoved, ki jo je Rusija uvedla na izvoz proizvodov iz Evropske unije, kar je resno ogrozilo veliko evropskih proizvajalcev sadja in zelenjave ter celo poslabšalo krizne razmere na trgu, ki jih doživlja na primer sektor koščičastega sadja; prosi, da se v takih okoliščinah podporni ukrepi Skupnosti podaljšajo, dokler se na trgu ponovno v celoti ne vzpostavijo normalne razmere;

62.

poudarja, da lahko organizacije proizvajalcev prek operativnih programov pomembno prispevajo k doseganju okoljskih ciljev in izboljšanju standardov za varnost hrane; pozdravlja okoljske cilje sheme, vendar poziva Komisijo, naj organizacijam proizvajalcev dovoli prilagajanje njihovih operativnih programov v skladu z njihovo ravnjo zrelosti in uporabo sredstev za širši razpon ukrepov, namenjenih povečanju splošne konkurenčnosti sektorja; poudarja, da ima večja pozornost za ukrepe, namenjene inovativnosti in dodani vrednosti, najboljšo možnost za izboljšanje dohodkov proizvajalcev, zaradi česar bi se povečala tudi privlačnost organizacij proizvajalcev;

63.

poziva Komisijo, naj okrepi program za oskrbo šol s sadjem, zelenjavo in mlekom, saj je že v otroštvu pomembno spodbujati zdravo in uravnoteženo prehrano in zbliževanje mladih potrošnikov z lokalnimi proizvajalci;

64.

meni, da je potrebno izboljšati učinkovitost obstoječe zakonodaje Skupnosti s področja zaščite rastlin pred vnosom škodljivih organizmov iz tretjih držav; poudarja, da je zaradi vse večjega števila izmenjav prisotnost teh organizmov v EU vse večja in pogosto vpliva na sektor sadja in zelenjave;

65.

meni, da lahko organizacije proizvajalcev tako kot v drugih sektorjih (npr. oljčnem) prevzamejo vlogo jamstva in usklajevanja v okviru dopolnjevanja in skladnosti med raznimi podpornimi shemami EU ter tako zagotavljajo večjo preglednost sistema in preprečujejo dvojno financiranje.

66.

odločno poziva Komisijo, naj oblikuje smernice ali pravila, ki bodo razjasnila pogoje, pod katerimi se lahko organizaciji proizvajalcev začasno odobri odstopanje od člena 101 (1) PDEU na podlagi člena 222 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki organizacijam proizvajalcev daje možnost sprejemanja ukrepov za stabilizacijo sektorja v obdobjih velikih neravnovesij na trgih;

67.

poudarja pomen kratkih dobavnih verig ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj lokalnih trgov za distribucijo sadja in zelenjave;

68.

odločno poziva Komisijo, naj okrepi raziskovanje in nadzor grožnje, ki jo za proizvodnjo sadja in zelenjave v EU predstavljajo invazivne vrste, kot je plodova vinska mušica;

69.

obžaluje naslednje pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pripravi nekaterih nacionalnih strategij: preveliko število ciljev, nenatančno opredeljene vrednosti za različne cilje in zlasti zelo nizka uporabnost instrumentov za preprečevanje in obvladovanje kriz, predvsem v zvezi z zavarovanjem letine, promocijo in obveščanjem ter umikom izdelkov s trga, kar gre pripisati zlasti temu, da jih je treba financirati na račun drugih strukturnih ukrepov, da v mnogih primerih pomoč pri umiku ne zadostuje, pa tudi da so upravni postopki zelo obsežni; obžaluje, da so ti instrumenti primerni samo za krize na posameznem trgu, za obvladovanje velikih kriz, kot je sedanja, ki jo je povzročil ruski embargo, pa so nezadostni;

70.

meni, da je treba uvesti preventivne ukrepe za pomoč organizacijam proizvajalcev pri razumevanju, pravilnem izračunavanju in uporabi vnaprej določenih kazalnikov uspešnosti, in poudarja, da je teh kazalnikov pogosto preveč, kar organizacijam proizvajalcev in upravi otežuje postopke; meni, da bi bilo zato veliko bolj koristno, če bi bilo kazalnikov manj, vendar bi bili bolj tehtni;

71.

meni, da je spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad tesno povezano z boljšim poznavanjem kmetovanja in tega, kako se hrana proizvaja, zato podpira cilj krepitve izobraževalne razsežnosti programov zelenjavne, sadja in mleka v šolah ter poziva, naj se čim prej sprejme Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 o podpornem programu za dobavo sadja, zelenjave, banan in mleka izobraževalnim ustanovam; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je sodelovanje organizacij proizvajalcev v programu sadja v šolah, saj se s tem spodbujata kratka dobavna veriga ter potrošnja lokalnega in sezonskega sadja in zelenjave pri otrocih;

72.

meni, da je za analizo razmer v sektorju proizvodnje sadja in zelenjave bistven razvoj dohodka kmetov v tem sektorju, ter zato poziva Komisijo, naj pripravi študijo, ki se bo osredotočila na to vprašanje, da bo mogoče izvedeti, če so bili sprejeti ukrepi, kot je krepitev organizacij proizvajalcev, dejansko učinkoviti;

73.

poziva Komisijo, naj pripravi nujen načrt za zaposlovanje mladih v kmetijskem sektorju, da se prepreči staranje poklica in posledična opustitev zemljišč in pridelave;

74.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0205.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/35

P8_TA(2015)0252

Pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) (2014/2228(INI))

(2017/C 265/05)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju smernic EU za pogajanja o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) med EU in ZDA, ki jih je Svet sprejel 14. junija 2013 (1), 9. oktobra 2014 pa je preklical njihovo tajnost in jih objavil,

—	ob upoštevanju členov od 168 do 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), predvsem previdnostnega načela iz člena 191(2),

—	ob upoštevanju skupne izjave z vrhovnega srečanja EU-ZDA 26. marca 2014 (2),

—	ob upoštevanju skupne izjave komisarke Cecilie Malmström in predstavnika ZDA za trgovino Michaela Fromana z dne 20. marca 2015 o izključitvi javnih storitev iz trgovinskih sporazumov med EU in ZDA,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. marca 2015 o sporazumu TTIP,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. novembra 2014 o sporazumu TTIP (3),

—

ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo 16. novembra 2014 po srečanju ob robu vrha G20 v Brisbanu v Avstraliji podali predsednik ZDA Barack Obama, predsednik Komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik vlade Združenega kraljestva David Cameron, nemška predsednica vlade Angela Merkel, francoski predsednik François Hollande, italijanski predsednik vlade Matteo Renzi in španski predsednik vlade Mariano Rajoy (4),

—	ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014 (5),

—	ob upoštevanju političnih smernic predsednika Junckerja z dne 15. julija 2014, namenjenih prihodnji Komisiji, z naslovom „Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe“ (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije kolegiju Komisije z dne 25. novembra 2014 o preglednosti v pogajanjih o TTIP (C(2014)9052) (7) ter sklepov Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi informacij o sestankih med člani Komisije in organizacijami samozaposlenih (C(2014)9051) in o objavi informacij o sestankih med generalnimi direktorji Komisije in organizacijami samozaposlenih (C(2014)9048), sodb in mnenj Sodišča Evropske unije (C-350/12 P, 2/13, 1/09) o dostopu do dokumentov institucij in sklepa evropske varuhinje človekovih pravic z dne 6. januarja 2015 o zaključku preiskave na lastno pobudo (OI/10/2014/RA) o ravnanju Evropske komisije v zvezi z zahtevki za informacije in dostop do dokumentov (preglednost),

—	ob upoštevanju skupne izjave Energetskega sveta EU-ZDA z dne 3. decembra 2014 (8),

—	ob upoštevanju celostnega pristopa EU na področju varnosti hrane („od vil do vilic“) iz leta 2004 (9),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. januarja 2015 o spletnem javnem posvetovanju o zaščiti vlagateljev in reševanju sporov med vlagatelji in državo v sporazumu TTIP (SWD(2015)0003),

—

ob upoštevanju besedilnih predlogov EU, vloženih za razpravo z ZDA v krogih pogajanj o sporazumu TTIP, zlasti tistih, katerim je bila odstranjena oznaka tajnosti in jih je objavila Komisija, med drugim dokumentov o stališču EU z naslovi „Regulativna vprašanja TTIP – strojna industrija“ (10), „Testni primer o funkcionalni enakovrednosti: predlagana metodologija za regulativno enakovrednost avtomobilske industrije“ (11) in „Poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju/delo in okolje: dokument EU o ključnih vprašanjih in elementih za določbe v TTIP (12), pa tudi besedilnih predlogov o tehničnih ovirah v trgovini (13), sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih (14), carini in spodbujanju trgovine (15), malih in srednjih podjetjih (16), morebitnih določbah o konkurenci (17), morebitnih določbah o državnih podjetjih in podjetjih, ki imajo posebne ali izključne pravice ali privilegije (18), morebitnih določbah o subvencijah (19), reševanju sporov (20) in izhodiščnih določbah o regulativnem sodelovanju (21),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (ECOS-V-063), sprejetega na 110. plenarnem zasedanju (11.–13. februarja 2015), in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 4. junija 2014 z naslovom „Čezatlantski trgovinski odnosi in stališče EESO do okrepljenega sodelovanja in morebitnega sporazuma o prosti trgovini med EU in ZDA“,

—

ob upoštevanju končnega poročila o metodologiji in vsebini ocenjevanja z dne 28. aprila 2014, ki ga je za Komisijo pripravilo podjetje ECORYS, z naslovom „Ocena učinka na vzdržnost trgovine v podporo pogajanjem o celovitem sporazumu o trgovini in naložbah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike“ (22),

—	ob upoštevanju poročila Komisije o ovirah za trgovino in naložbe za leto 2015 (COM(2015)0127) (23),

—	ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Podrobno ovrednotenje ocene učinka čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb med EU in ZDA, ki jo je pripravila Evropska komisija“, ki ga je aprila 2014 za Parlament objavil CEPS,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 23. oktobra 2012 o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Združenimi državami (24), z dne 23. maja 2013 o pogajanjih EU z Združenimi državami Amerike o trgovini in naložbah (25) ter z dne 15. januarja 2015 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013 (26),

—	ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve, Odbora za peticije (A8-0175/2015),

A.	ker sta izvoz na osnovi trgovine in rast na osnovi naložb glavni gonili zaposlovanja in gospodarske rasti, ki ne zahtevata vladnih naložb;

ker je BDP Unije močno odvisen od trgovine in izvoza, ker ima koristi od trgovine in naložb, podrejenih pravilom, in ker bi ambiciozen in uravnotežen sporazum z ZDA moral prispevati k ponovni industrializaciji Evrope in izpolnitvi cilja za leto 2020 glede povečanja odstotka BDP EU, ki ga ustvari industrija, s 15 % na 20 %; ker bi lahko sporazum ustvaril priložnosti zlasti za mala in srednja podjetja, mikropodjetja (v skladu z opredelitvijo iz priporočila Komisije 2003/361/ES), grozde in podjetniške mreže, ki jih netarifne ovire nesorazmerno bolj prizadenejo kot večja podjetja, saj slednjim ekonomija obsega omogoča lažji dostop do trgov na obeh straneh Atlantika; ker ima sporazum med največjima gospodarskima blokoma na svetu potencial za oblikovanje standardov, norm in pravil, ki bodo sprejeti na svetovni ravni, ki bodo koristili tudi tretjim državam in bodo preprečili še večjo razdrobljenost svetovne trgovine; ker bodo v primeru, da sporazum ne bo sprejet, to vlogo prevzele tretje države, ki imajo drugačne standarde in vrednote;

C.	ker je devet držav članic Evropske unije že podpisalo bilateralne sporazume z ZDA, ki bodo lahko zgled dobre prakse pri sklenitvi sporazuma TTIP, da bo mogoče v slednjem preprosteje odpraviti ovire, na katere so te države članice naletele;

D.	ker nedavne krize na mejah EU in svetovni dogodki pričajo o tem, da je treba vlagati v svetovni red in sistem, temelječ na pravilih in vrednotah;

ker je zaradi vse večje medsebojne povezanosti svetovnih trgov bistveno, da oblikovalci politik določijo način, kako bodo ti trgi vzajemno delovali, in slednjega spodbujajo; in ker so ustrezna trgovinska pravila in odprava nepotrebnih ovir bistveni za ustvarjanje dodane vrednosti ob sočasnem vzdrževanju in razvoju trdne, konkurenčne in raznolike industrijske baze v Evropi;

ker so poskusi EU, da bi se soočila z izzivi podnebnih sprememb, zaščite okolja in varstva potrošnikov, povzročili visoke regulativne stroške za podjetja EU, kar utegne poleg dragih energentov in elektrike – če ta problem v sporazumu TTIP ne bo rešen – pospešiti delokalizacijo, deindustrializacijo in izgubo delovnih mest, s tem pa ogroziti ponovno industrializacijo in zaposlovanje v EU, kar pomeni, da ne bodo uresničeni prav tisti politični cilji, ki jih EU skuša doseči s predpisi;

ker bi dobro zasnovan trgovinski sporazum lahko pomagal pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja globalizacija; ker se trden in ambiciozen sporazum ne bi smel zgolj osredotočati na zmanjšanje carinskih tarif in netarifnih ovir, ampak bi moral biti tudi orodje za zaščito delavcev, potrošnikov in okolja; ker je tak trgovinski sporazum priložnost za vzpostavitev okvira s poostritvijo pravil v skladu z našimi skupnimi vrednotami, da bi preprečili socialni in okoljski damping in poskrbeli za visoko raven varstva potrošnikov v skladu s skupnim ciljem neovirane in poštene konkurence,

H.	ker bi bilo treba kljub dejstvu, da so skupni visoki standardi v interesu potrošnikov, poudariti, da je njihovo približevanje smiselno tudi za podjetja, saj se višji stroški, ki izhajajo iz višjih standardov, izravnajo z večjimi ekonomijami obsega na potencialnem trgu z 850 milijoni potrošnikov;

ker so prejšnji trgovinski sporazumi prinesli precejšnje koristi za evropsko gospodarstvo, vendar je težko oceniti dejanski učinek sporazuma TTIP na gospodarstvi EU in ZDA ter napovedovati, dokler pogajanja še trajajo, ugotovitve iz študij pa si nasprotujejo; ker TTIP sam ne bo rešil dolgotrajnih strukturnih gospodarskih težav v EU in odpravil njihovih vzrokov, temveč bi ga bilo treba razumeti kot del širše evropske strategije za ustvarjanje delovnih mest in rasti, pričakovanja v zvezi z njim pa bi morala biti sorazmerna z ambicioznostjo ciljev, opredeljenih na pogajanjih;

J.	ker so posledice ruskega embarga jasno pokazale, da ima kmetijstvo še vedno geopolitično vlogo, da je dostop do različnih kmetijskih trgov pomemben in da potrebujemo trdno in strateško trgovinsko partnerstvo z zanesljivimi trgovinskimi partnerji;

ker je za evropsko kmetijstvo pomembno, da se sklene vzajemno koristen trgovinski sporazum z ZDA, s katerim bo Evropa izboljšala svoj položaj ključnega akterja na svetovnem trgu, ne da bi pri tem ogrozila sedanje kakovostne standarde evropskih kmetijskih proizvodov in njihove prihodnje izboljšave, ob tem pa ohranila evropski kmetijski model ter zagotovila njegovo gospodarsko in družbeno izvedljivost;

ker trgovina in naložbeni tokovi niso sami sebi namen in ker so blaginja navadnih državljanov, delavcev in potrošnikov ter boljše priložnosti za podjetja kot gonila rasti in zaposlovanja referenčna vrednost za trgovinski sporazum; ker bi moral biti sporazum TTIP model za dobre trgovinske sporazume, ki izpolnjujejo te zahteve, da bo služil kot zgled za prihodnja pogajanja z drugimi trgovinskimi partnerji;

M.	ker je pri pogajanjih potrebna določena zaupnost, da se lahko doseže kakovosten izid, vendar zaradi omejene preglednosti pri teh pogajanjih v preteklosti ni bilo dovolj demokratičnega nadzora nad pogajalskim procesom;

ker je predsednik Juncker v svojih političnih smernicah jasno zapisal, da želi uravnotežen in razumen trgovinski sporazum z Združenimi državami in da lahko EU in ZDA naredijo še veliko več za vzajemno priznanje proizvodnih standardov ali pripravo čezatlantskih standardov, vendar EU ne bo žrtvovala svojih standardov na področju varnosti (hrane), zdravja, zdravja živali, socialne varnosti, varstva okolja in podatkov ali kulturne raznolikosti; opozoril pa je tudi, da se o varnosti hrane, ki jo uživamo, varstvu osebnih podatkov Evropejcev in storitvah splošnega pomena ni mogoče pogajati, razen če je cilj teh pogajanj višja raven zaščite;

O.	ker je pomembno zagotoviti zadovoljiv zaključek pogajanj o varnem pristanu in krovnem sporazumu o varstvu podatkov;

ker je predsednik Juncker v svojih političnih smernicah tudi jasno navedel, da ne bo sprejel, da se jurisdikcija sodišč v državah članicah EU omeji s posebnimi ureditvami za spore z vlagatelji; ker tri evropske institucije zdaj, ko so na voljo rezultati javnega posvetovanja o zaščiti naložb in reševanju sporov med vlagatelji in državo v TTIP, na osnovi kritičnih in konstruktivnih prispevkov same in v medsebojnem sodelovanju ter v stikih s civilno družbo in podjetniškim sektorjem preučujejo, kako bi najbolje zaščitili naložbe in enakopravno obravnavali vlagatelje, ne da bi pri tem žrtvovali pravico držav do urejanja s predpisi;

ker Parlament v celoti podpira tako odločitev Sveta o preklicu tajnosti pogajalskih smernic kot pobudo Komisije za preglednost; ker se je med razgreto javno razpravo o TTIP v Evropi pokazalo, da morajo biti pogajanja o tem sporazumu bolj transparentna in vključujoča, da morajo upoštevati pomisleke evropskih državljanov in da je treba o njihovih rezultatih obveščati širšo javnost;

R.	ker pogovori med ZDA in EU potekajo od julija 2013, vendar doslej še ni bil dosežen dogovor o skupnem besedilu, zato je to pravi trenutek za premislek o sedanji situaciji;

S.	ker bo TTIP po pričakovanjih mešan sporazum, ki ga bodo morali ratificirati Evropski parlament in vseh 28 držav članic EU;

je prepričan, da sta EU in ZDA ključna strateška partnerja; poudarja, da je čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb (TTIP) najpomembnejši trenutni projekt EU-ZDA in bi moralo dati nov zagon čezatlantskemu partnerstvu kot celoti, kar presega trgovinske vidike; poudarja, da bo imela uspešna sklenitev tega sporazuma velik geopolitični pomen;

naslovi naslednja priporočila na Komisijo:

(a)

v zvezi s področjem uporabe in širšim okvirom:

(i)

zagotovi naj, da bodo transparentna pogajanja o TTIP vodila k celovitemu, ambicioznemu in uravnoteženemu sporazumu o trgovini in naložbah, ki bo temeljil na visokih standardih, spodbujal trajnostno rast s koristmi za vse države članice ter vzajemnimi in obojestranskimi koristmi za partnerici, podpiral ustvarjanje delovnih mest visoke kakovosti za evropske državljane, neposredno koristil evropskim potrošnikom, povečal mednarodno konkurenčnost in zagotovil nove priložnosti za podjetja EU, zlasti mala in srednja; vsebina in izvajanje sporazuma sta pomembnejša od hitrosti pogajanj;

(ii)

poudari naj, da pogajanja o TTIP zadevajo tri glavna področja – občutno izboljšanje vzajemnega dostopa do trga (za blago, storitve, naložbe in javna naročila na vseh vladnih ravneh), zmanjšanje netarifnih ovir in večjo usklajenost regulativnih ureditev ter pripravo skupnih pravil za obravnavanje skupnih izzivov in priložnosti svetovne trgovine – in da so vsa ta področja enako pomembna kot sestavine celovitega svežnja; sporazum TTIP bi moral biti ambiciozen in zavezujoč na vseh vladnih ravneh na obeh straneh Atlantika, voditi bi moral k pristni odprtosti trga na vzajemni osnovi in spodbujanju trgovine, posebno pozornost pa bi moral nameniti strukturnim ukrepom za doseganje tesnejšega čezatlantskega sodelovanja ob spoštovanju regulativnih standardov in varstva potrošnikov ter preprečevanju socialnega, javnofinančnega in okoljskega dampinga;

(iii)

upošteva naj strateški pomen gospodarskih odnosov med EU in ZDA nasploh ter še posebej sporazuma TTIP, med drugim kot priložnosti za spodbujanje načel in vrednot, ki so vpete v okvir, temelječ na pravilih, in ki si jih EU in ZDA delijo in cenijo, in za pripravo skupnih pristopov in vizije glede svetovne trgovine, naložb in trgovinskih vprašanj, kot so visoki standardi, norme in predpisi, da bi oblikovali širšo čezatlantsko vizijo in skupen niz strateških ciljev; upošteva naj tudi, da je TTIP zaradi velikosti čezatlantskega trga priložnost za oblikovanje in ureditev mednarodne trgovine, da bosta lahko oba bloka cvetela v medsebojno povezanem svetu;

(iv)

zlasti zaradi nedavnega pozitivnega razvoja v Svetovni trgovinski organizaciji (STO) naj zagotovi, da bo sporazum z ZDA služil kot vmesni korak za širša trgovinska pogajanja in da ne bo pogojeval procesa v STO ali mu nasprotoval; bilateralni in plurilateralni trgovinski sporazumi bi morali v splošnem veljati za drugo najboljšo možnost in ne bi smeli preprečevati prizadevanj za pomembne izboljšave na multilateralni ravni; TTIP mora omogočiti sinergije z drugimi trgovinskimi sporazumi, o katerih trenutno potekajo pogajanja;

(v)

upošteva naj, da je v skladu s PDEU trgovinska politika EU sestavni del zunanjega delovanja Unije nasploh, zato naj oceni posledice dokončnega sporazuma in se zaveda tako priložnosti, kot je lažji dostop do trga zaradi skupnih čezatlantskih standardov, kot tveganj, na primer preusmeritve trgovine iz držav v razvoju zaradi izgube tarifnih preferencialov;

(vi)	poskrbi naj, da bo sporazum z vključitvijo pravno zavezujoče in odložilne klavzule o človekovih pravicah kot standardnega dela vseh trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami zagotavljal popolno spoštovanje standardov EU na področju temeljnih pravic;

(b)

glede dostopa do trga:

(i)	zagotovi naj, da bodo ponudbe za dostop do trga na različnih področjih vzajemne in enako ambiciozne in da bodo izpolnjevale pričakovanja obeh strani, pri čemer bodo različni predlogi na teh področjih uravnoteženi;

(ii)

prizadeva naj si za odpravo vseh carinskih tarif ob upoštevanju dejstva, da je na obeh straneh vrsta občutljivih kmetijskih in industrijskih proizvodov, pri katerih se bo treba v pogajalskem procesu dogovoriti o izčrpnih seznamih; za najbolj občutljive proizvode naj predvidi ustrezna prehodna obdobja in kvote, v redkih primerih pa izključitev, ob upoštevanju, da so stroški proizvodnje teh izdelkov v EU zaradi predpisov višji;

(iii)

v skladu z jasnim pogajalskim mandatom naj poskrbi, da bo v sporazum vključena zaščitna klavzula, ki se bo uporabila, če bo zaradi porasta uvoza določenega blaga domači proizvodnji grozila velika škoda, s posebnim poudarkom na proizvodnji živil, energijsko intenzivnih sektorjih in sektorjih, kjer prihaja do selitve virov CO2, sektorju surovin ter kovinski in kemični proizvodnji v EU;

(iv)	upošteva naj, da je EU največje trgovinsko območje v svetovnem merilu, zato je v njenem velikem interesu, da v visoko specializiranem sektorju storitev, na primer na področjih inženirskih in drugih strokovnih storitev ter telekomunikacijskih, finančnih in prometnih storitev, ravna ofenzivno;

(v)

trg storitev naj odpre na osnovi „hibridnih“ seznamov, in sicer pozitivnega seznama, na katerem so izrecno navedene storitve, ki jih lahko ponudijo tuja podjetja, nove storitve so izključene, hkrati pa se zagotavlja, da se morebitne klavzule o mirovanju ali zaskočne klavzule (ratchet clauses) uporabljajo samo pri določbah o nediskriminaciji, da omogočajo dovolj prožnosti, da bo lahko javnost spet prevzela nadzor nad storitvami splošnega gospodarskega pomena, in da se pri tem upošteva tudi pojav novih in inovativnih storitev, ter negativnega seznama za nacionalno obravnavo;

(vi)

upošteva naj, da bi bilo treba na pogajanjih temeljito obravnavati in odpraviti sedanje omejitve pri pomorskih in letalskih prevoznih storitvah evropskih podjetij na podlagi ameriške zakonodaje, kot so zakon o trgovski mornarici (Jonesov akt), zakon o tujem poglabljanju dna plovnih poti, zvezni zakon o letalstvu in ameriški zakon o kabotaži v zračnem prometu, tudi v povezavi s kapitalskimi omejitvami za tuje lastništvo letalskih družb, ki resno omejujejo dostop družb EU do trga, pa tudi inovacije v ZDA;

(vii)

opre naj se na skupno izjavo, ki izraža jasno namero pogajalcev, da bodo iz področja uporabe TTIP izključili sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (kar zajema oskrbo z vodo, zdravstvo, sisteme socialne varnosti in izobraževanje, a ni omejeno nanje), tako da bodo nacionalni in lokalni organi obdržali popolno pravico do uvajanja, sprejemanja, ohranjanja in odpravljanja vseh ukrepov, povezanih z naročanjem, organizacijo, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, kakor je določeno v pogodbah, pa tudi v pogajalskem mandatu EU; ta izključitev bi morala veljati ne glede na to, kako se storitve zagotavljajo in financirajo;

(viii)

močno naj si prizadeva za vzajemno priznavanje strokovnih kvalifikacij, zlasti z oblikovanjem pravnega okvira z zveznimi državami, ki imajo na tem področju regulativna pooblastila, da bi lahko strokovnjaki iz EU in ZDA delovali na obeh straneh Atlantika, prav tako pa bi olajšali mobilnost vlagateljev, strokovnjakov, visoko usposobljenih delavcev in tehnikov med EU in ZDA v sektorjih, ki jih zajema TTIP;

(ix)

upošteva naj, da je poenostavitev vizumskih postopkov za evropske ponudnike storitev in blaga osrednji element za izkoriščanje sporazuma, prav tako pa naj na pogajanjih poveča politični pritisk na ZDA, da bi zagotovila popolno vizumsko vzajemnost in enako obravnavo vseh državljanov držav članic EU brez diskriminacije pri vstopu v ZDA;

(x)

pogajanja o dostopu do trga finančnih storitev naj združi s približevanjem finančnih predpisov na najvišji ravni, da se omogoči uvedba in združljivost predpisov, potrebnih za okrepitev finančne stabilnosti, zagotavljanje zadostnega varstva potrošnikov finančnih proizvodov in storitev ter podporo potekajočih prizadevanj za sodelovanje v drugih mednarodnih forumih, kot sta Baselski odbor za bančni nadzor in Odbor za finančno stabilnost; zagotovi naj, da prizadevanja za sodelovanje ne bodo omejevala regulativne in nadzorne suverenosti EU in držav članic, tudi njihove pravice, da prepovedo določene finančne proizvode in dejavnosti;

(xi)	vzpostavi naj okrepljeno sodelovanje med EU, državami članicami in ZDA, ki bo vključevalo mehanizme za učinkovitejše mednarodno sodelovanje, s katerim bi postavili višje svetovne standarde za boj proti finančnemu in davčnemu kriminalu in korupciji;

(xii)

zagotovi naj, da pravni red EU na področju zasebnosti podatkov ne bo ogrožen zaradi liberalizacije pretoka podatkov, zlasti na področju e-trgovine in finančnih storitev, pri čemer naj upošteva relevantnost pretoka podatkov, ki je hrbtenica čezatlantske trgovine in digitalnega gospodarstva; kot osrednjo točko naj vključi celovito in nedvoumno horizontalno samostojno določbo, temelječo na členu XIV Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki bo v celoti izvzemala obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo osebnih podatkov iz sporazuma brez vsakršnega pogojevanja, da mora biti skladna z drugimi deli sporazuma TTIP; o določbah, ki se nanašajo na tok osebnih podatkov, naj se pogaja samo, če se na obeh straneh Atlantika v celoti uporabljajo in spoštujejo pravila EU o varstvu podatkov, pri tem pa naj sodeluje z ZDA, da bi tretje države po vsem svetu spodbudili k sprejetju podobnih visokih standardov varstva podatkov;

(xiii)

upošteva naj, da bi utegnila biti privolitev Evropskega parlamenta h končnemu sporazumu TTIP ogrožena, če ne bodo povsem opuščene dejavnosti vsesplošnega množičnega nadzora in če ne bo najdena primerna rešitev za pravico do zasebnosti podatkov državljanov EU, vključno z upravnimi in pravnimi sredstvi, kot je navedeno v odstavku 74 zgoraj omenjene resolucije Parlamenta z dne 12. marca 2014 (27);

(xiv)

zagotovi naj, da bo zaupanje med EU in ZDA, ki je zelo uplahnelo zaradi škandalov z množičnim nadzorom, hitro in v celoti obnovljeno;

(xv)

vključi naj ambiciozno poglavje o konkurenci, ki bo zagotovilo ustrezno spoštovanje evropske zakonodaje o konkurenci, zlasti v digitalnem svetu; zagotovi naj, da bodo lahko zasebne družbe pošteno tekmovale z družbami v državni lasti ali pod državnim nadzorom; zagotovi naj, da bodo državne subvencije zasebnim podjetjem regulirane in da bo zanje veljal pregleden nadzorni sistem;

(xvi)

pozove naj k svobodni konkurenci in razvoju digitalnega gospodarstva, ki je po svoji naravi sicer svetovno, vendar ima glavni oporišči v EU in ZDA; v pogajanjih naj poudari, da mora biti digitalno gospodarstvo osrednji element čezatlantskega trga, ki bo spodbudil rast svetovnega gospodarstva in še nadalje odprl svetovne trge;

(xvii)

upošteva naj, da je v zvezi s storitvami informacijske družbe in telekomunikacijskimi storitvami zlasti pomembno, da se v sporazumu TTIP zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter enakopraven in pregleden dostop do trga ZDA za storitvena podjetja iz EU, temelječ na vzajemnosti, ter da se ponudnike storitev iz ZDA obveže, da bodo pri nudenju storitev v Evropi ali evropskim potrošnikom spoštovali vse ustrezne industrijske in varnostne standarde ter potrošniške pravice;

(xviii)

s pravno zavezujočo splošno klavzulo, ki bo veljala za celoten sporazum, naj ob popolnem spoštovanju konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja zagotovi, da bosta podpisnici obdržali pravico do sprejemanja ali ohranjanja vseh ukrepov (zlasti tistih regulativne in/ali finančne narave) v zvezi z varstvom ali spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, v skladu z ustreznimi členi, kakor so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije, pa tudi s svobodo in pluralnostjo medijev, ne glede na tehnologijo ali distribucijsko platformo, ki se uporablja, in ob upoštevanju dejstva, da mandat, ki so ga Evropski komisiji podelile države članice, izrecno izključuje avdiovizualne storitve;

(xix)

navede naj, da nič v sporazumu ne bo vplivalo na zmožnost EU ali njenih držav članic za subvencioniranje ali nudenje finančne podpore za kulturno industrijo, pa tudi za kulturne, izobraževalne, avdiovizualne in tiskovne storitve;

(xx)	potrdi naj, da obveznosti po tem sporazumu ne bodo posegale v sistem enotne cene knjige ter oblikovanje cen časnikov in revij;

(xxi)

s splošno določbo naj zagotovi pravico držav članic EU do sprejetja ali ohranitve ukrepov za zagotavljanje vseh izobraževalnih in kulturnih storitev, ki so nepridobitne narave in/ali se delno ali povsem financirajo z javnimi sredstvi ali kakršno koli državno podporo, in naj tudi zagotovi, da bodo zasebno financirani tuji ponudniki izpolnjevali iste kakovostne in akreditacijske zahteve kot domači;

(xxii)

poskrbi naj, da bo glede na zelo velik interes Evropskih podjetij, zlasti MSP, za nediskriminatorni dostop do tega trga v ZDA na zvezni in podzvezni ravni, na primer za gradbene storitve, gradbeništvo, prometno in energetsko infrastrukturo ter blago in storitve, zagotovljen ambiciozen pristop k poglavju o javnih naročilih, pri čemer pa je treba zagotoviti skladnost poglavja z novima direktivama EU o javnih naročilih in koncesijah, da bi v skladu z načelom vzajemnosti odpravili velik razkorak, ki trenutno vlada v odprtosti trgov javnih naročil na obeh straneh Atlantika, in sicer z bistvenim odprtjem trga ZDA (ki ga še vedno ureja zakon Buy American iz leta 1933) na zvezni in podzvezni ravni, pri tem pa se opirali na zaveze, sprejete v Sporazumu o javnih naročilih, in umikom omejitev, ki trenutno veljajo na zvezni, državni in lokalni ravni v ZDA; vzpostavi naj tudi mehanizme, ki bodo zagotavljali, da se bodo zaveze, ki jih sprejmejo zvezni organi ZDA, spoštovale na vseh političnih in upravnih ravneh;

(xxiii)

naj, da bi oblikovali odprte, nediskriminatorne in predvidljive postopkovne zahteve, ki bi družbam iz EU in ZDA, zlasti MSP, pri potegovanju za javna naročila zagotavljale enakopraven dostop, zagotovi, da bodo ZDA povečale preglednost postopka presoje, ki se uporablja na njihovem ozemlju;

(xxiv)

spodbuja naj sodelovanje med EU in ZDA na mednarodni ravni, da se uveljavijo skupni standardi trajnosti za javna naročila na vseh zveznih in podzveznih ravneh vlade, med drugim pri izvajanju nedavno revidiranega sporazuma o vladnih naročilih; spodbuja naj tudi sprejetje in upoštevanje standardov družbene odgovornosti podjetij, ki bi temeljili na smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalne družbe;

(xxv)

zagotovi naj, da bodo zvezne države ZDA vključene v pogajalski proces, da bi dosegli pomembne rezultate pri odpiranju trga javnih naročil v ZDA za podjetja iz EU;

(xxvi)

glede javnih naročil naj se zaveda občutljive narave področij obrambe in varnosti, in naj upošteva cilje, ki so jih določili voditelji držav in vlad na zasedanju Sveta za obrambo leta 2013 za spodbujanje oblikovanja evropskega varnostnega in obrambnega trga ter tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB);

(xxvii)

zagotovi naj, da bodo pogajanja o pravilih o poreklu usmerjena v uskladitev pristopov EU in ZDA ter v oblikovanje učinkovitih pravil o poreklu, s čimer bi preprečili, da bi drugi sporazumi spodkopali pravila o poreklu; pogajanja naj vzame kot priložnost za premik v smeri skupnih standardov za obvezno označevanje porekla proizvodov; glede na to, da so bila sklenjena pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) med EU in Kanado in da utegne biti prostotrgovinski sporazum med EU in Mehiko nadgrajen, bo treba razmisliti o kumulaciji in področju njene uporabe; kljub temu naj upošteva, da je namen sporazuma TTIP olajšati trgovino s proizvodi, izdelanimi v ZDA in EU, ne pa omogočiti uvoza proizvodov iz tretjih držav, zato bo treba v posameznih primerih razmisliti o izključitvi nekaterih proizvodov, občutljivim panogam pa bi bilo treba omogočiti izključitev iz vseh vrst kumulacije;

(xxviii)

zagotovi naj, da bo TTIP odprt sporazum, in poišče načine, na katere bo mogoče o dogodkih bolje obveščati pomembne partnerje, ki jih pogajanja o TTIP zanimajo zaradi sporazuma o carinski uniji z EU ali ZDA;

(c)

glede regulativnega sodelovanja, skladnosti in netarifnih ovir:

(i)

zagotovi naj, da bo poglavje o regulativnem sodelovanju spodbujalo pregledno, učinkovito, konkurenčnosti naklonjeno gospodarsko okolje z določanjem in preprečevanjem morebitnih prihodnjih netarifnih ovir za trgovino, ki nesorazmerno vplivajo na MSP, ter olajševanjem trgovine in naložb ob hkratnem razvijanju in zagotavljanju najvišje ravni zaščite v zakonodaji na področju zdravja in varnosti v skladu s previdnostnim načelom iz člena 191 PDEU, potrošnikov, dela, okolja in dobrega počutja živali ter kulturne raznolikosti, ki obstaja v EU; ob popolnem spoštovanju regulativne neodvisnosti naj podpira oblikovanje strukturiranega dialoga in sodelovanje med regulatorji, in sicer na čim bolj pregleden način in ob sodelovanju deležnikov; vključi naj horizontalna pravila o regulativni skladnosti in preglednosti, da bi oblikovali in začeli izvajati učinkovite, stroškovno ugodne in bolj združljive predpise za blago in storitve; pogajalci na obeh straneh morajo – na podlagi večletnih pogovorov na različnih forumih, tudi v čezatlantskem ekonomskem svetu in forumu za regulativno sodelovanje na visoki ravni – opredeliti in temeljito pojasniti, kateri tehnični postopki in standardi so bistveni in se ne smejo ogroziti, kateri so lahko umeščeni v skupni pristop, katera so področja, kjer je zaželeno medsebojno priznavanje na podlagi skupnih visokih standardov in zanesljivega sistema tržnega nadzora, in katera so tista, kjer je mogoča samo boljša izmenjava informacij, s čimer naj zagotovi tudi, da ne bo vpliva na standarde, ki jih je treba določiti na področjih, na katerih se zakonodaje ali standardi v ZDA zelo razlikujejo od tistih v EU, na primer pri izvajanju veljavne (okvirne) zakonodaje (npr. uredba REACH) ali sprejemanju novih zakonov (npr. kloniranje), ali na prihodnje opredelitve, ki vplivajo na raven zaščite (npr. kemikalije, ki motijo delovanje endokrinih žlez); zagotovi naj, da nobene določbe o regulativnem sodelovanju v TTIP ne bodo določile procesnih zahtev za sprejetje aktov Unije, na katere se nanaša, niti iz njih ne bodo izhajale izvršljive pravice v zvezi s tem;

(ii)

pogajanja o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih glede tehničnih ovir v trgovini naj opre na ključna načela iz večstranskih sporazumov o teh ukrepih, prav tako pa naj zaščiti evropske sanitarne in fitosanitarne standarde in postopke; v prvi vrsti naj se osredotoči na ukinitev ali bistveno zmanjšanje precej obremenjujočih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, tudi s tem povezanih uvoznih postopkov; zagotovi naj predvsem, da se predhodna odobritev, obvezni protokoli ali predcarinski pregledi ne bodo uveljavljali kot trajni uvozni ukrepi; poveča naj preglednost in odprtost, doseže vzajemno priznavanje enakovrednih standardov, zagotovi izmenjavo primerov najboljše prakse, okrepi dialog med regulatorji in deležniki ter sodelovanje v mednarodnih organih za določanje standardov; v pogajanjih o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter ukrepih glede tehničnih ovir v trgovini naj zagotovi, da visoki standardi, ki zagotavljajo varnost hrane ter zaščito življenj oziroma zdravja ljudi, živali ali rastlin v EU, ne bodo nikakor ogroženi;

(iii)

prizna naj, da na področjih, na katerih imajo EU in ZDA zelo različna pravila, dogovor ne bo dosežen, na primer pri javnih storitvah zdravstvenega varstva, gensko spremenjenih organizmih, uporabi hormonov v govedoreji, uredbi REACH in njenem izvajanju ter kloniranju živali za rejo, zato naj se o teh vprašanjih ne pogaja;

(iv)	spodbudi naj stran ZDA, da umakne prepoved uvoza govejega mesa iz EU;

(v)

kar zadeva poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, naj spodbuja dvostransko sodelovanje med regulativnimi organi, da bi preprečili nepotrebno odstopanje, zlasti ko gre za nove tehnologije in storitve, saj bo to koristilo evropski in ameriški konkurenčnosti in izbiri potrošnikov; to naj doseže z boljšo izmenjavo informacij, prav tako pa naj izboljša sprejemanje in izvajanje mednarodnih instrumentov, ob upoštevanju načela subsidiarnosti in na podlagi uspešnih mednarodnih izkušenj, kot so standardi ISO ali delo v Svetovnem forumu za usklajevanje pravilnikov o vozilih (WP.29) pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE); ne pozabi naj, da bi bilo priznavanje enakovrednosti največjega možnega števila predpisov o varnosti vozil na podlagi preverjene enakovredne ravni zaščite eden od najpomembnejših dosežkov sporazuma; uveljavi naj, da bo predhodna ocena učinka regulativnega akta poleg učinka na trgovino in naložbe merila tudi vpliv na potrošnike in okolje; spodbuja naj regulativno usklajevanje, ne da bi s tem ogrožal legitimne regulativne in politične cilje ter pristojnosti zakonodajalcev EU in ZDA;

(vi)	prizadeva si naj za nadaljnje zagotavljanje visoke stopnje varnosti proizvodov v Uniji in odpravo nepotrebnega podvajanja preskušanja, ki povzroča tratenje sredstev, zlasti za proizvode z nizkim tveganjem;

(vii)

naj obravnava carinska vprašanja, ki presegajo pravila iz sporazuma STO o lajšanju trgovine, in poudari, da si je treba, da bi dosegli dejansko odpravo upravnih ovir, prizadevati za kar največjo stopnjo regulativne usklajenosti glede carin ter politik in praks, povezanih z mejami;

(viii)

v kontekstu prihodnjega regulativnega sodelovanja naj jasno opredeli, kateri ukrepi zadevajo tehnične ovire v trgovini ter dvojno ali odvečno upravno breme in formalnosti in kateri so povezani s temeljnimi standardi in ureditvami oziroma postopki, namenjenimi cilju javne politike;

(vix)

v celoti naj spoštuje uveljavljene regulativne sisteme na obeh straneh Atlantika, pa tudi vlogo Evropskega parlamenta v procesu odločanja EU in demokratični nadzor, ki ga opravlja v zvezi z regulativnim procesom EU, ko se oblikuje okvir za prihodnje sodelovanje, hkrati pa naj skrbi za kar največjo preglednost in uravnoteženo sodelovanje deležnikov v posvetih, ki se organizirajo med oblikovanjem predlogov ureditve, pri čemer se ne sme zavlačevati evropskega zakonodajnega postopka; naj določi vlogo, sestavo in pravni status Sveta za regulativno sodelovanje, pri čemer mora upoštevati, da bi vsako neposredno in obvezno izvajanje njegovih priporočil predstavljalo kršitev zakonodajnih postopkov, ki jih predpisujejo pogodbe; naj prav tako poskrbi, da bodo nacionalni, regionalni in lokalni organi lahko še zmeraj v celoti sprejemali lastno politiko, zlasti socialno in okoljsko;

(d)

glede pravil:

(i)	pogajanja o dostopu do trga in regulativnem sodelovanju naj združi z oblikovanjem ambicioznih pravil in načel, pri tem pa upošteva, da ima vsak steber posebej občutljiva področja, med drugim na področjih trajnostnega razvoja, energetike, malih in srednjih podjetij, naložb in družb v lasti države;

(ii)

zagotovi naj, da bo poglavje o trajnostnem razvoju zavezujoče in izvršljivo ter namenjeno popolni in učinkoviti ratifikaciji, izvajanju in uveljavljanju osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in njihove vsebine, agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in temeljnih mednarodnih okoljskih sporazumov; določbe morajo biti usmerjene k dodatnemu povečanju zaščite z delovnimi in okoljskimi standardi; ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju mora vključevati tudi pravila o družbeni odgovornosti podjetij, ki bi temeljila na smernicah OECD za večnacionalne družbe, ter jasno strukturiranim dialogom s civilno družbo;

(iii)

zagotovi naj, da delovni in okoljski standardi ne bodo omejeni na poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak v enaki meri upoštevani tudi na drugih področjih sporazuma, kot so naložbe, trgovina s storitvami, regulativno sodelovanje in javna naročila;

(iv)

poskrbi naj za izvršljivost delovnih in okoljskih standardov na osnovi izkušenj z obstoječimi prostotrgovinskimi sporazumi EU in ZDA ter nacionalno zakonodajo; zagotovi naj, da se bo za izvajanje delovnih določb ter za njihovo spoštovanje uporabljal učinkovit postopek spremljanja, ki vključuje socialne partnerje in predstavnike civilne družbe, pa tudi splošni mehanizem za reševanje sporov, ki velja za celoten sporazum;

(v)	ob popolnem upoštevanju nacionalne zakonodaje naj zagotovi, da bodo imeli zaposleni v čezatlantskih družbah, ki so registrirane v skladu z zakonodajo držav članic EU, dostop do informacij in možnost posvetovanja v skladu z direktivo o evropskem svetu delavcev;

(vi)

poskrbi naj, da se bo gospodarski, zaposlitveni, družbeni in okoljski vpliv sporazuma TTIP preučil tudi s temeljito in objektivno predhodno oceno učinka na vzdržnost trgovine, pri čemer se bo v celoti spoštovala direktiva EU o oceni učinka na vzdržnost trgovine, v postopku pa bodo jasno in strukturirano sodelovali vsi ustrezni deležniki, tudi civilna družba; poziva Komisijo, naj za vsako državo članico opravi poglobljeno primerjalno oceno učinka ter oceni konkurenčnost sektorjev EU s sektorji v ZDA, da bi pripravila projekcije o zmanjšanju oziroma povečanju števila delovnih mest v prizadetih sektorjih držav članic, pri čemer bi se lahko stroški prilagoditve delno pokrili s sredstvi EU in držav članic;

(vii)

ohrani naj cilj, da se bo posebno poglavje namenilo energiji, vključno z industrijskimi surovinami; zagotovi naj, da bosta strani med pogajanji preučili načine za spodbujanje energetskega izvoza, da bi tako sporazum TTIP odpravil vse še obstoječe omejitve izvoza goriva, vključno z zemeljskim plinom in surovo nafto, med trgovinskima partnerjema, s čimer bi ustvarili konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren energetski trg in podprli diverzifikacijo energetskih virov, prispevali k varnosti oskrbe in spodbudili znižanje cen, obenem pa poudarja, da mora poglavje o energiji vsebovati jasna zagotovila, da okoljski standardi in cilji podnebnih ukrepov EU ne bodo ogroženi; naj spodbuja sodelovanje med EU in ZDA, da bi odpravili davčne olajšave za gorivo v komercialnem letalstvu v skladu z zavezami G20 glede postopne ukinitve subvencij za fosilna goriva;

(viii)

zagotovi naj, da noben sporazum ne bo posegal v pravico partnerjev, da določata in urejata področje raziskovanja, izkoriščanja in pridobivanja virov energije, in da se bo po odločitvi za izkoriščanje nekega vira uveljavilo načelo nediskriminacije; ne pozabi naj, da v skladu s previdnostnim načelom nobena določba v sporazumu ne sme spodkopavati zakonitih nediskriminatornih demokratičnih odločitev v zvezi s proizvodnjo energije; zagotovi naj, da se bo dostop do surovin in energije enakopravno zagotavljal podjetjem iz EU in ZDA in da se bodo spoštovali tudi standardi kakovosti za energetske proizvode, vključno s tistimi, ki se nanašajo na vpliv na emisije CO2, na primer standard, določen v direktivi o kakovosti goriv;

(ix)

zagotovi naj, da bo sporazum TTIP naklonjen uporabi in pospeševanju zelenega blaga in storitev, tudi z olajševanjem njihovega razvoja, in poenostavitvi njihovega uvoza in izvoza, saj bo mogoče tako izkoristiti velike možnosti za okoljski in gospodarski dobiček, ki jih ponuja čezatlantsko gospodarstvo, in dopolniti potekajoča plurilateralna pogajanja o sporazumu o zelenem blagu, s katerim bi prispevali k boju proti globalnemu segrevanju in ustvarili nova delovna mesta v zelenem gospodarstvu;

(x)

poskrbi naj, da bo sporazum TTIP služil kot forum za razvoj ambicioznih in zavezujočih skupnih standardov trajnosti pri proizvodnji energije, ob nenehnem upoštevanju in spoštovanju obstoječih standardov obeh strani, na primer iz direktiv EU o označevanju z energijskimi nalepkami in o okoljsko primerni zasnovi, prav tako pa naj poišče načine za izboljšanje sodelovanja na področju energetskih raziskav, razvoja in inovacij ter spodbujanja nizkoogljične in okolju prijazne tehnologije;

(xi)	zagotovi naj, da bo TTIP prispeval k trajnostnemu upravljanju ribolovnih virov, zlasti s sodelovanjem med podpisnicama pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

(xii)

zagotovi naj, da bo sporazum TTIP vseboval posebno poglavje o malih in srednjih podjetjih, ki bo temeljil na skupni predanosti obeh pogajalskih strani in bo usmerjen v ustvarjanje novih priložnosti za evropska mala in srednja podjetja (vključno z mikropodjetji) v ZDA, na podlagi dejanskih izkušenj, o katerih poročajo izvozniki MSP, na primer z odpravo zahtev za dvojno potrjevanje, z oblikovanjem spletnega informacijskega sistema o različnih ureditvah in primerih najboljše prakse, z olajšanje dostopa MSP do sistemov podpore, z uvedbo hitrih postopkov na mejah in z odpravo najvišjih tarif, ki še obstajajo; uvesti bi moral tudi mehanizme, s katerimi bi obe strani skupaj spodbujali sodelovanje malih in srednjih podjetij v čezatlantski trgovini in naložbah, na primer s skupno enotno točko zanje, pri ustanovitvi katere bi imeli pomembno vlogo deležniki MSP, na točki pa bi bilo mogoče dobiti posebne informacije, potrebne za izvoz, uvoz ali naložbe v ZDA, vključno z informacijami o carinah, davkih, predpisih, carinskih postopkih in tržnih priložnostih;

(xiii)

poskrbi naj, da bo sporazum TTIP vseboval celovito poglavje o naložbah, vključno z določbami o dostopu do trga in določbami o zaščiti naložb, ki bodo priznavale, da je mogoče z dostopom do kapitala spodbujati zaposlovanje in rast; poglavje o naložbah bi moralo zagotoviti enakopravno obravnavo pri ustanavljanju evropskih in ameriških podjetij na ozemlju druge strani ter obenem upoštevati občutljivo naravo nekaterih specifičnih sektorjev; ti bi morali poskrbeti, da bo Evropa še v večji meri postala cilj naložb, povečati zaupanje za naložbe iz EU v ZDA, prav tako pa obravnavati obveznosti in naloge vlagateljev, med drugim z uporabo načel OECD za večnacionalne družbe in načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah kot primerjalno merilo;

(xiv)

zagotovi naj, da bodo določbe o zaščiti naložb zajemale le obdobje po ustanovitvi in se osredotočale na nacionalno obravnavo, državo z največjimi ugodnostmi, pravično in enakopravno obravnavo ter zaščito pred posredno in neposredno razlastitvijo, vključno s pravico do hitrega, ustreznega in učinkovitega nadomestila; standardi zaščite in opredelitve vlagateljev in naložb bi morali biti s pravnega vidika oblikovani natančno in varovati pravico do upravljanja v splošnem interesu, pojasniti pomen posredne razlastitve in preprečevati neupravičene ali neresne zahtevke; prost pretok kapitala bi moral biti skladen z določbami iz Pogodbe o EU in vključevati časovno neomejeno bonitetno izjemo v primeru finančne krize;

(xv)

zagotovi naj, da bodo tuji vlagatelji obravnavani pravično, hkrati pa ne bodo uživali večjih pravic kot domači vlagatelji; prav tako naj zamenja sistem reševanja sporov med vlagatelji in državami z novim sistemom, za katerega bodo veljala demokratična načela in preglednost, pri katerem bodo morebitne primere na javnih obravnavah pregledno obravnavali javno imenovani, neodvisni strokovni sodniki; nov sistem naj zajema pritožbeni mehanizem, ki zagotavlja doslednost sodnih odločitev, spoštuje pristojnost sodišč v EU in državah članicah, in zagotavlja, da zasebni interesi ne bodo spodkopavali ciljev javne politike;

(xvi)

zagotovi naj, da bo sporazum TTIP vseboval ambiciozno, uravnoteženo in sodobno poglavje o pravicah intelektualne lastnine in natančno določenih področjih teh pravic, ki bo vključevalo priznavanje in okrepljeno zaščito geografskih označb, pri čemer bo zaščita pravična in učinkovita ter ne bo ovirala potrebe EU po reformi sistema avtorskih pravic in bo zagotavljala ustrezno ravnovesje med pravicami intelektualne lastnine in interesom javnosti, zlasti ko gre za potrebo po ohranitvi dostopa do cenovno dostopnih zdravil ob nadaljnji podpori prožnosti iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS);

(xvii)

kot izjemno pomembno naj obravnava, da EU in ZDA ostaneta prek obstoječih mednarodnih organov predani in vključeni v razprave o svetovni večstranski harmonizaciji patentov, zato svari pred tem, da bi se v TTIP poskusile vključiti določbe o materialnem patentnem pravu, zlasti v zvezi z vprašanji o možnostih patentiranja in obdobjih odloga;

(xviii)

zagotovi naj, da poglavje o pravicah intelektualne lastnine ne bo vsebovalo določb o odgovornosti spletnih posrednikov ali kazenskih sankcijah kot orodju uveljavljanja, saj jih je Parlament že zavrnil, vključno s predlaganim sporazumom ACTA;

(xix)

zagotovi naj popolno priznavanje in močno pravno zaščito geografskih označb EU ter ukrepe za obravnavo nepravilne uporabe, zavajajočih informacij in praks; zagotovi naj označevanje, sledljivost in pristen izvor teh proizvodov za potrošnike in zaščito strokovnega znanja proizvajalcev, saj gre za pomemben element uravnoteženega sporazuma;

(e)

glede preglednosti, sodelovanja civilne družbe ter obveščanja javnosti in političnega ozaveščanja:

(i)	še naprej naj si prizadeva za večjo preglednost pogajanj, tako da se širši javnosti omogoči vpogled v več pogajalskih predlogov, prav tako pa naj začne izvajati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic, zlasti v zvezi s pravili o dostopu javnosti do dokumentov;

(ii)

ta prizadevanja za preglednost naj pretvori v oprijemljive praktične rezultate, med drugim tako, da se z ZDA dosežejo dogovori o izboljšanju preglednosti, tudi o dostopu do vseh pogajalskih dokumentov za poslance Evropskega parlamenta, vključno s konsolidiranimi besedili, hkrati pa se ohrani ustrezna zaupnost, da bodo lahko poslanci Parlamenta in države članice razvili konstruktivno razpravo z deležniki in javnostjo; zagotovi naj, da bosta obe pogajalski strani utemeljili vsakršno zavrnitev razkritja pogajalskega predloga;

(iii)

spodbuja naj še tesnejše sodelovanje z državami članicami, odgovornimi za pogajalski mandat, na podlagi katerega je Evropska komisija začela pogajanja z ZDA, da bodo dejavno udeležene v boljšem obveščanju o področju uporabe sporazuma in njegovih morebitnih koristih za evropske državljane, kakor je navedeno v sklepih Sveta z dne 20. marca 2015, ter da se bo začela široka in na dejstvih temelječa razprava o TTIP v Evropi, med katero bodo obravnavani upravičeni zadržki glede tega sporazuma;

(iv)	poglobi naj stalne in pregledne odnose z najrazličnejšimi deležniki v celotnem pogajalskem procesu; spodbuja naj vse deležnike, da bodo dejavno sodelovali in predlagali pobude ter posredovali informacije, pomembne za pogajanja;

(v)	spodbuja naj države članice, naj v skladu z ustavnimi obveznostmi vključijo nacionalne parlamente, naj državam članicam zagotovi vso potrebno podporo za uresničitev te naloge in naj okrepi obveščanje nacionalnih parlamentov, da bodo ustrezno obveščeni o pogajanjih, ki potekajo;

(vi)

prizadeva naj si za tesnejše stike in še tesnejši, strukturiran dialog s Parlamentom, ki bo še naprej pozorno spremljal pogajalski proces, prav tako pa naj sodeluje s Komisijo, državami članicami, kongresom ZDA in njihovo administracijo, pa tudi z deležniki na obeh straneh Atlantika, da bi zagotovil izid, ki bo koristen za državljane EU in ZDA, pa tudi širše;

(vii)

zagotovi naj, da bo TTIP in njegovo prihodnje izvajanje spremljalo poglabljanje čezatlantskega parlamentarnega sodelovanja na podlagi in ob uporabi izkušenj, pridobljenih pri dialogu čezatlantskih zakonodajalcev, kar bi v prihodnosti privedlo do širšega in močnejšega političnega okvira za razvoj skupnih pristopov, okrepitev strateškega partnerstva in izboljšanje globalnega sodelovanja med EU in ZDA;

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in kongresu ZDA.

(1) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11103-2013-DCL-1/sl/pdf

(2) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/ec/141920.pdf (EN)

(3) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/145906.pdf

(4) http://europa.eu/rapid/press-release_STATEMENT-14-1820_en.htm (EN)

(5) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-79-2014-INIT/sl/pdf

(6) http://ec.europa.eu/priorities/docs/pg_sl.pdf

(7) http://ec.europa.eu/news/2014/docs/c_2014_9052_en.pdf

(8) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-2341_sl.htm

(9) http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/information_sources/docs/from_farm_to_fork_2004_en.pdf

(10) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153022.pdf

(11) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153023.pdf

(12) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153024.pdf

(13) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153025.pdf

(14) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153026.pdf

(15) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153027.pdf

(16) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153028.pdf

(17) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153029.pdf

(18) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153030.pdf

(19) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153031.pdf

(20) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/january/tradoc_153032.pdf

(21) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/february/tradoc_153120.pdf

(22) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/may/tradoc_152512.pdf

(23) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/march/tradoc_153259.pdf

(24) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 53.

(25) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0227.

(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0009.

(27) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/48

P8_TA(2015)0264

Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest (2014/2238(INI))

(2017/C 265/06)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pobuda za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest“ (COM(2014)0446),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zeleni akcijski načrt za MSP“ (COM(2014)0440),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o izkoriščanju zaposlitvenega potenciala zelene rasti („Exploiting the employment potential of green growth“) (SWD(2012)0092),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 6. decembra 2010 z naslovom „Politike zaposlovanja za konkurenčno in nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri in prijazno okolju“,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij „Zeleni akcijski načrt za MSP in pobuda za zeleno zaposlovanje“,

—	ob upoštevanju študije OECD in Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2014 o bolj zelenih znanju in spretnostih ter delovnih mestih, študije OECD o zeleni rasti („Greener Skills and Jobs, OECD Green Growth Studies“),

—	ob upoštevanju pregleda Evropske zaposlovalne opazovalnice iz aprila 2013 o spodbujanju zelenih delovnih mest med krizo: priročnik z najboljšimi praksami v Evropi v letu 2013 („Promoting green jobs throughout the crisis: a handbook of best practices in Europe 2013“),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela in Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2011 o znanju in spretnostih za zelena delovna mesta: globalni pregled: zbirno poročilo na podlagi študij 21 držav („Skills for green jobs: a global view: synthesis report based on 21 country studies“),

—	ob upoštevanju študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja iz leta 2010 o znanju in spretnostih za zelena delovna mesta – evropsko zbirno poročilo („Skills for green jobs – European synthesis report“),

—

ob upoštevanju poročil Eurofounda z naslovom „Industrijski odnosi in trajnostnost: vloga socialnih partnerjev na prehodu v zeleno gospodarstvo“ iz leta 2011, „Greening the European economy: Responses and initiatives by Member States and social partners“ (Ekologizacija evropskega gospodarstva: odzivi in pobude držav članic in socialnih partnerjev) iz leta 2009 in „Greening of industries in the EU: Anticipating and managing the effects on quantity and quality of jobs“ (Ekologizacija gospodarskih panog v EU: predvidevanje in obvladovanje učinkov na število in kakovost delovnih mest) iz leta 2013,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD (CFE-LEED) z dne 8. februarja 2010 o zelenih delovnih mestih ter znanju in spretnostih: posledice obravnave podnebnih sprememb na lokalne trge dela („Green jobs and skills: the local labour market implications of addressing climate change“),

—	ob upoštevanju opredelitve Mednarodne organizacije dela in Okoljskega programa Združenih narodov, v skladu s katero je zeleno delovno mesto dostojno delovno mesto, ki prispeva k ohranjanju ali obnavljanju kakovosti okolja, naj bo to v kmetijstvu, industriji, storitvah ali upravi,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2012 o načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva (3),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0204/2015),

ker se globalni trendi, kot so neučinkovita raba virov, nevzdržna obremenitev okolja in podnebne spremembe, približujejo meji, onstran katere ne bo več mogoče preprečiti nepovratnih posledic za družbo in naravno okolje, in ker naraščajoča socialna izključenost in družbena neenakost pomenita velik izziv za družbo;

ker je Evropska agencija za okolje v svojem poročilu za leto 2015 poudarila, da s trenutnimi ukrepi ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zmanjšanjem rabe fosilnih goriv ter bojem proti podnebnim spremembam in preprečevanjem njihovega vpliva na zdravje ljudi in okolje;

C.	ker bi pomemben del potenciala zelenega in socialno vključujočega prehoda za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest utegnil ostati neizkoriščen, če se ne zagotovi usklajen odziv politike za spopadanje s temi skupnimi izzivi;

ker v odzivu na te grožnje vidimo razvoj novih sektorjev, spremembe v številnih drugih in zaton nekaterih sektorjev, na primer tistih, ki povzročajo hudo onesnaževanje; ker se je treba osredotočiti na inovacije in načine za zmanjšanje onesnaženja; ker je treba glede nekaterih sektorjev v zatonu posebno pozornost nameniti preusposabljanju in alternativnemu zaposlovanju delovne sile; ker bi lahko naložbe v ta področja, ki so v skladu z agendo Komisije za zelena delovna mesta opredeljena kot prednostna, vključno z recikliranjem, biotsko raznovrstnostjo, energetsko učinkovitostjo, kakovostjo zraka in vsemi tehnologijami za energijo iz obnovljivih virov, kot je energija iz obnovljivih virov na morju, znatno spodbudile ustvarjanje delovnih mest, tudi na redko poseljenih območjih;

ker se je sektor zelenega blaga in storitev po podatkih Evropske agencije za okolje med letoma 2000 in 2011 povečal za več kot 50 % ter ustvaril več kot 1,3 milijona delovnih mest, in ker bo po izračunih Komisije gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih virih energije, v Evropi ustvarilo 20 milijonov novih delovnih mest do leta 2020; ker bi ambiciozna in dosledna politika EU in naložbe v energijo iz obnovljivih virov, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno kmetijstvo in varstvo tal (za preprečevanje in odpravljanje hidrogeoloških motenj) utegnile znatno povečati ustvarjanje delovnih mest;

F.	ker je trajnostni razvoj eden od ciljev, opredeljenih v Lizbonski pogodbi, in ker njegovo izvajanje zahteva, da se okoljska vprašanja obravnavajo na enaki ravni kot gospodarska in socialna vprašanja;

G.	ker strategija EU2020 za spodbujanje pametnih, trajnostnih in vključujočih gospodarstev priznava, da je prehod na zeleno in socialno pravično gospodarstvo bistvenega pomena;

H.	ker togosti na trgu dela ovirajo odpiranje delovnih mest, medtem ko bi konkurenčen trg dela v EU lahko pomagal dosegati cilje strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja;

ker so se EU in njene države članice na Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Cancunu leta 2010 zavezale, da bodo zagotovile pravični prehod delovne sile z ustvarjanjem dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest; ker je treba pravični prehod za vse na okoljsko trajnostno gospodarstvo dobro upravljati in bi moral prispevati k cilju trajnostnega in dolgoročnega zaposlovanja za vse, vključno z visoko kvalificiranimi delovnimi mesti, socialne vključenosti in izkoreninjenja revščine;

ker pet stebrov pravičnega prehoda obsega: posvetovanje/glas Unije, naložbe v zelena in dostojna delovna mesta, zelena znanja in spretnosti, spoštovanje pravic delavcev in človekovih pravic ter socialno varstvo delavcev in skupnosti, ki jih bo prehod iz visokoogljične v nizkoogljično družbo najbolj prizadel;

K.	ker je močna udeležba delavcev v prehodu nujna, da bi okrepili okoljsko ozaveščenost in zavedanje o potrebi po učinkoviti rabi virov ter zmanjšali naš vpliv na okolje;

ker potencial za širjenje zelenih delovnih mest ovirata pomanjkanje in neskladje znanj in spretnosti, ki sta posledici številnih dejavnikov, med drugim razlik med učnimi načrti v zvezi s trajnostjo, ugotovljenih pomanjkljivosti v nekaterih sektorjih, pomanjkanja študentov s potrebnimi znanji in spretnostmi s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske tehnologije ter koncentracije posameznega spola v nekaterih sektorjih namesto uravnotežene zastopanosti spolov;

M.	ker je dokazano, da bi vlaganje v učinkovito rabo energije in virov, razvoj oskrbovalne verige na podlagi jasne industrijske strategije ter preusmeritev obdavčenja z dela na druge vire lahko pozitivno vplivali na ustvarjanje delovnih mest;

N.	ker je Evropa del svetovne konkurence in ker imajo cenovno dostopna energija, dokončno oblikovanje notranjega trga EU in boljše naložbeno okolje odločilno vlogo pri trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest;

O.	ker so nekateri sektorji, na primer energetska prenova zgradb, vezani na določen kraj in jih ni mogoče prenesti v tujino ali preseliti;

P.	ker negotovost in nedoslednost v usmeritvi politike ter odsotnost jasnih ciljev ovirajo naložbe, razvoj znanj in spretnosti ter raziskave in razvoj, s tem pa omejujejo ustvarjanje možnosti zaposlovanja;

Q.	ker bi se možnosti zaposlovanja okrepile, če bi se družba bolj zavedala, kako potrebno je zeleno gospodarstvo;

ker so jasni in trdno določeni srednje- do dolgoročni cilji, vključno glede energetske učinkovitosti EU in onesnaževanja, lahko pomembno gonilo za spremembe in ker ima zakonodaja EU pri tem pomembno vlogo; ker bi morale ciljno usmerjene naložbe – tudi v razvoj dobavnih verig v EU –, ki vodijo do ustvarjanja delovnih mest, izhajati iz jasnega političnega okvira in biti z njim usklajene;

S.	ker lahko javni sektor ter lokalni in regionalni organi odigrajo osrednjo vlogo pri lajšanju prehoda na zeleno gospodarstvo in ustvarjanju vključujočih trgov dela;

T.	ker sheme, kot so okoljsko označevanje (Ecolabel), Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), zelena javna naročila (GPP) in podobne, pomagajo odpirati zelena delovna mesta;

ker so mikro, mala in srednja podjetja v EU med najpomembnejšimi delodajalci, ustvarijo več kot 80 % vseh delovnih mest in orjejo ledino v številnih „zelenih“ sektorjih, vendar se lahko srečujejo s posebnimi težavami pri predvidevanju potrebnih znanj in spretnosti in uresničevanju zaposlitvenih možnosti;

ker so integrirane smernice glavni vidik usklajevanja gospodarskih politik držav članic in njihovih politik zaposlovanja ter so podlaga za priporočila za posamezne države in ker bi morali na teh smernicah temeljiti cilji strategije Evropa 2020, in sicer zlasti cilj glede zaposlovanja, med drugim s spodbujanjem odpiranja kakovostnih delovnih mest tudi prek zelenega zaposlovanja;

W.	ker morajo ženske imeti enako korist od ustvarjanja primernih zelenih delovnih mest kot moški in kar je treba „stekleni strop“ razbiti;

X.	ker krize huje prizadenejo ženske in so se zelena delovna mesta izkazala za odpornejša na krize kot druga delovna mesta;

Y.	ker je produktivnost dela v nizkoogljičnih sektorjih običajno višja, delež plač pa se je v njih zmanjšal manj kakor v 15 panogah z največjimi emisijami;

Z.	ker je iz podatkov Eurobarometra o zelenih delovnih mestih v MSP razvidno, da so se varčevanje z energijo, zmanjševanje količine odpadkov in zniževanje porabe surovin izkazali za ekonomsko ugodne ukrepe;

Zelenemu gospodarstvu naproti – priložnosti za trg dela

poudarja, da prehod v trajnostne družbe in gospodarstva, vključno s trajnostmi vzorci potrošnje in proizvodnje, lahko ustvari potencial tako na področju ustvarjanja novih kakovostnih delovnih mest kot na področju spreminjanja obstoječih delovnih mest v zelena tako rekoč v vseh sektorjih in v celotni vrednostni verigi, od raziskav do proizvodnje, distribucije in servisiranja, ter v novih zelenih visokotehnoloških sektorjih, kot so obnovljivi viri energije, in v tradicionalnih gospodarskih panogah, kot so proizvodnja in gradbeništvo, v kmetijstvu in ribištvu ter v storitvenih sektorjih, kot so turizem, gostinstvo, promet in izobraževanje; hkrati poudarja, da lahko naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost poleg tega, da odpirajo številna nova delovna mesta, pomagajo ohranjati konkurenčnost evropskega gospodarstva in industrije ter zmanjševati evropsko odvisnosti od energije;

poudarja, da sta dve tretjini storitev, ki jih zagotavlja narava, vključno z rodovitno zemljo, čisto vodo in zrakom, v upadu, globalno segrevanje in izgubljanje biotske raznovrstnosti pa se bližata meji, ko ne bo več mogoče preprečiti nepopravljive škode za našo družbo in naravno okolje;

poudarja, da je stalna gospodarska rast mogoča le, če se upoštevajo omejitve okolja; glede na to poudarja, da lahko zeleno in krožno gospodarstvo pomeni rešitev tako za okolje kot za gospodarstvo in družbo na splošno;

poudarja, da sta polno izvajanje okoljske zakonodaje ter izboljšanje okoljskega povezovanja in skladnosti v različnih sektorskih politikah v EU odločilnega pomena za popolno sprostitev potenciala, ki ga ima zeleno gospodarstvo, torej za ustvarjanje zelenih delovnih mest;

ugotavlja, da je Evropska agencija za okolje v svojem poročilu za leto 2015 poudarila, da s sedanjimi ukrepi ne bo mogoče doseči ciljev v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zmanjševanjem rabe fosilnih goriv ter bojem proti podnebnim spremembam in preprečevanjem njihovega vpliva na zdravje ljudi in kakovost okolja;

ugotavlja, da prehod prinaša velik potencial za ustvarjanje lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, ter na področjih, ki jih ni mogoče prenesti v tujino, in tudi v sektorjih, ki jih je prizadela kriza, na primer v gradbeništvu; ugotavlja, da obstajajo trdni dokazi, da bo prehod na zeleno gospodarstvo na splošno pozitivno vplival na zaposlovanje, kar odraža dejstvo, da so trajnostne gospodarske dejavnosti, kot so prihranki energije in ekološko kmetovanje, bolj delovno intenzivne kot dejavnosti, ki jih nadomeščajo, in bi utegnile regijam omogočiti, da postanejo bolj samozadostne;

meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezno opredelitev zelenih delovnih mest na podlagi opredelitve MDS in Mednarodne konference statistikov;

Pravični prehod ter ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest

pozdravlja izjavo Komisije, da je treba prestrukturiranje izvesti družbeno odgovorno, hkrati pa priznava, da morajo podjetja uvajati inovacije in se prestrukturirati;

meni, da je ključnega pomena obstoječi delovni sili zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za odpiranje delovnih mest;

10.

poziva države članice, naj spodbujajo politike za varnostno sanacijo in posodabljanje javnih zgradb, da bi povečali njihovo energijsko učinkovitost in zmanjšali porabo;

11.

poziva države članice in po potrebi Komisijo, naj se zavežejo k načrtu za pravični prehod, s katerim bi zasledovali ambiciozne okoljske cilje in spodbujali naslednje vidike: primerno socialno varstvo in plače, dolgoročno zaposlovanje, zdravi in varni delovni pogoji, državne naložbe v programe izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanja znanj in veščin, spoštovanje pravic delavcev ter krepitev pravic delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe pri vprašanjih, ki se tičejo trajnostnega razvoja in učinkovitega zastopanja delovne sile; poziva države članice, naj zasledujejo te cilje;

12.

opozarja, da bi morala prenovljena strategija EU o varnosti in zdravju po potrebi upoštevati specifično dogajanje v novih sektorjih;

13.

poudarja, da predvidevanje sprememb na področju zaposlovanja zahteva proaktivno upravljanje preoblikovanja, kakovostnejše zbiranje podatkov o sedanjih in prihodnjih potrebah trga dela, pri čemer bodo sodelovale evropske visokošolske izobraževalne ustanove, ter da je za zagotavljanje učinkovitega prehoda in okrepljenega zaposlovanja bistveno dolgoročno načrtovanje; poudarja pomembno vlogo, ki so jo odigrali lokalni in regionalni organi pri prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo na področju izobraževanja, infrastrukture, podpore lokalnim podjetjem in stabilnih delovnih mest s plačami, določenimi s kolektivno pogodbo ali na druge dovoljene načine v skladu z nacionalno zakonodajo; poudarja, da je socialni dialog ključni element upravljanja preoblikovanja; poziva Komisijo, države članice, regionalne in lokalne vlade ter socialne partnerje, naj prevzamejo odgovornost in se skupaj spopadejo s tem izzivom, pri tem pa upoštevajo načelo subsidiarnosti;

14.

ugotavlja, da se vloga socialnih partnerjev v prehodu na zelena delovna mesta v zadnjih letih postopoma povečuje, vendar opozarja, da je treba storiti več, da bi zgradili trajen in trajnosten socialni dialog, ki lahko pomaga pri premagovanju izzivov prehoda na konkurenčno, nizkoogljično in z viri učinkovito gospodarstvo;

15.

poudarja pomen nacionalnih vlad pri spodbujanju sektorskega socialnega dialoga, zlasti v novih zelenih gospodarskih panogah v vzponu, in pri zagotavljanju vključevanja MSP;

16.

ugotavlja, da se nekatere regije soočajo z več izzivi kot druge zaradi geografske koncentracije energetsko intenzivnih panog, panog z intenzivno porabo virov in panog, ki onesnažujejo, ali visoke stopnje revščine ali brezposelnosti; poziva države članice ter lokalne in regionalne vlade, naj ob podpori Evropske unije sodelujejo s socialnimi partnerji in skupaj izvajajo pravične načrte prehoda, ki bodo vključevali solidarnostne mehanizme za socialno pravičen, zelen prehod njihovih lokalnih in regionalnih gospodarstev, ki podpirajo skupnosti in delavce, ki so jih prizadele spremembe, zmanjšujejo negotovost zaradi premeščanja delovnih mest in zagotavljajo zadovoljevanje potreb po novih poklicnih znanjih in spretnostih;

17.

poudarja, da lahko imajo lokalni organi ključno vlogo pri spodbujanju rasti zaposlovanja v zelenem gospodarstvu ter dostojnejših in vključujočih delovnih mest z:

—	zelenimi naložbami,

—	izkoriščanjem učinka vzvoda javnih naročil, vključno z uporabo socialnih in okoljskih določb v javnih naročilih,

—	oblikovanjem partnerstev, vključno z ustanovami za usposabljanje, za usklajevanje prostih delovnih mest ter znanja in spretnosti na lokalnih trgih dela,

—	podpiranjem zelenih MSP in oblikovanjem bolj okolju prijaznih MSP,

—	vzpostavljanjem programov vključujočega zelenega zaposlovanja, ki bo tudi ranljivim skupinam omogočilo izkoriščanje zelene rasti;

18.

opozarja na dokaze o tem, da je sodelovanje vodstva z delovno silo pomembno za zagotavljanje bistvene udeležbe slednje pri doseganju teh sprememb preko socialnega partnerstva; priporoča vključitev „zelenih predstavnikov“ sindikatov, ki bi sodelovali z delodajalci pri krepitvi zelenega gospodarstva in povečanju trajnosti na njihovih delovnih mestih; poziva države članice, naj zagotovijo ciljno usmerjeno podporo za skupne pobude delavcev in delodajalcev za oblikovanje okolju prijaznejših gospodarskih panog;

19.

meni, da bi bilo treba pripraviti pilotne projekte za podporo nekaterih od teh ciljev;

20.

pozdravlja zavezo Komisije, da bo izkoristila ciljno usmerjene programe mobilnosti delovne sile v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), da bi spodbudila delovno mobilnost za iskalce zaposlitve;

Znanja in spretnosti za zeleno zaposlovanje

21.

pozdravlja orodja za razvoj znanj in spretnosti ter predvidevanje povpraševanja po znanjih in spretnostih, ki jih je predlagala Komisija; poudarja, da bi moral razvoj znanj in spretnosti spodbujati razvoj znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so v gospodarstvu zelo koristni; kljub temu poudarja, da so potrebni ambicioznejše ukrepanje in naložbe; je prepričan, da morajo biti vsi deležniki na trgu dela, da bi predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih, močno vključeni na vseh ravneh;

22.

poziva države članice, naj sodelujejo s Komisijo, da bi vzpostavili podatkovno zbirko o tečajih usposabljanja in ponudbo delovnih mest v zvezi z zelenim gospodarstvom, da bi izboljšali kakovost obveščanja, svetovanja in vodenja, kar zadeva poklicne poti, ter potrebnih znanj in spretnosti za izkoriščanje zaposlitvenih možnosti, ki jih ponuja oblikovanje okolju prijaznejšega gospodarstva;

23.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo podatki zbirali v vseh zelenih sektorjih, tudi v tistih, o katerih se v tem trenutku manj govori, na primer v javnem prometu in maloprodajnem sektorju; poziva Komisijo, naj poleg podpore nacionalnim statističnim uradom in javnim službam za zaposlovanje ter krepitve kvantitativnih modelnih orodij vključi vidik enakosti spolov tudi v zbiranje podatkov o vseh sektorjih zelenega zaposlovanja;

24.

poziva Komisijo, naj upošteva vidik enakosti spolov pri razvoju zbiranja, razčlenjevanja in analize podatkov, kot je na primer delo za endometrično orodje FIDELIO ali sodelovanje z deležniki, na primer v okviru Mednarodne konference statistikov dela;

25.

poudarja, da je treba bolj poudarjati zapolnitev manjkajočih znanj in spretnosti s spodbujanjem njihovega razvoja;

26.

poziva Komisijo, naj pomaga spodbujati razvoj znanj in spretnosti s posodabljanjem kvalifikacij in ustreznih učnih načrtov za izobraževanje in usposabljanje na ravni EU;

27.

poziva Komisijo, naj poudarja večjo uporabo klasifikacijskih sistemov, kakršen je ESCO, ki se lahko uporabljajo za odkrivanje manjkajočih znanj in spretnosti;

28.

poudarja pomen boljših sinergij med izobraževalnimi sistemi in nastajajočimi novimi zelenimi delovnimi mesti z boljšim usklajevanjem med izobraževalnimi ustanovami in združenji delodajalcev ter drugimi zadevnimi organizacijami;

29.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj skupaj s socialnimi partnerji in ponudniki usposabljanj sprejmejo in izvajajo strategije za razvoj znanj in spretnosti ter strategije predvidevanja ter tako izboljšajo splošna, sektorska in poklicna znanja in spretnosti; nadalje poudarja pomen partnerstev in zaupanja med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, socialnimi partnerji in organi oblasti;

30.

ugotavlja, da bi te strategije morale vključevati podrobne ocene vrste in ravni zelenih delovnih mest, ki se bodo odprla, ter zahtevanih znanj in spretnosti, kar bi omogočilo predvidevanje in opredeljevanje manjkajočih znanj in spretnosti ter ciljno usmerjene programe poklicnega usposabljanja in programe vseživljenjskega usposabljanja s poudarkom na usklajevanju znanj in spretnosti z delovnimi mesti, da bi povečali zaposlovanje; poudarja, da je treba v strategije dejavno vključevati tudi delavce, ki so izgubili delovna mesta, in nizkokvalificirane delavce, ki jim grozi izključitev s trga dela, z zagotavljanjem ciljno usmerjenega pridobivanja znanj in spretnosti, ki bo zanje dostopno in brezplačno;

31.

ugotavlja, da Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) predlaga, da je bolje prilagoditi učne načrte in vključiti okoljsko ozaveščenost z razumevanjem trajnostnega razvoja in poslovne učinkovitosti kakor predlagati nove programe usposabljanja;

32.

poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v sisteme usposabljanja in izobraževanja vključijo trajnostni razvoj ter okoljske kompetence, znanja in spretnosti, zlasti s krepitvijo sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in tako, da spodbujajo raziskovalna središča k razvoju tehnologij, projektov in patentov za zelene proizvode v sodelovanju z novimi zelenimi podjetji; spodbuja izmenjavo idej med raziskovalnimi središči ter mrežami podjetij in strokovnjakov; opozarja na pomen znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na to, da je treba zagotoviti, da bo na teh področjih študiralo več žensk;

33.

poziva k ambiciozni strategiji za ustvarjanje trajnih delovnih mest, vključno z reševanjem vprašanja nesorazmerja, s posebnim poudarkom na zadovoljevanju potreb po znanju in spretnostih okolju prijaznejšega gospodarstva;

34.

poziva države članice, naj izkoristijo razvoj tega sektorja za oblikovanje visoko strokovnih vajeništev, ki bodo mladim zagotovila specializirano znanje in usposabljanje, ter naj pomagajo premagovati visoke stopnje brezposelnosti med mladimi;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj pri prehodu na zeleno gospodarstvo upoštevajo potrebe žensk in deklet po boljših priložnostih za vseživljenjsko učenje, zlasti v sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje zelenih delovnih mest, kot so znanost, raziskave, inženirstvo ter nove in digitalne tehnologije, z namenom, da bi okrepili položaj žensk v družbi, odpravili stereotipe glede spola in zagotovili delovna mesta, ki v celoti ustrezajo posebnim potrebam ter znanjem in spretnostim žensk;

36.

poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v opredeljevanje, izvajanje in spremljanje politik o ustvarjanju zelenih delovnih mest na vseh ravneh sistematično vključujejo vidik spola in tako zagotovijo, da bodo enake možnosti res zajamčene, ob tem pa naj upoštevajo izzive pri ustvarjanju zelenih delovnih mest na podeželju; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj si bolj prizadevajo, da bi ženskam omogočile polno udeležbo v oblikovanju politike, odločanju in izvajanju strategije za zeleno zaposlovanje, kjer bodo zajeta zelena znanja in veščine;

37.

poziva Komisijo, naj odpre javno razpravo in uveljavi pojem izobraževanja za trajnostni razvoj s posebnim poudarkom na izobraževanju deklet in žensk; poziva države članice in Komisijo, naj uveljavljajo politike za spodbujanje večje udeležbe žensk v naravoslovnem, tehnološkem, inženirskem ter matematičnem izobraževanju in podjetništvu, ter naj povežejo agendo za zelena delovna mesta z opolnomočenjem žensk skozi izobraževanje; poziva, da bi v zelenih sektorjih spodbujali udeležbo žensk v možnostih za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje;

38.

poziva Komisijo, naj sprejme strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2015–2020, v kateri bo upoštevala cilje glede stopnje zaposlenosti iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

39.

poudarja, da morajo javni organi in službe izvajati ciljno usmerjene ukrepe za zapolnitev vrzeli v znanjih in spretnostih, v katerih bodo sodelovali vsi deležniki na trgu dela, skupaj z delodajalci in njihovimi organizacijami; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj vzpostavijo mehanizme za usposabljanje zaposlenih v organih in službah za zaposlovanje, da bodo vključevali znanja in spretnosti za zeleno zaposlovanje v politike trga dela, ter naj razvijejo načine za ocenjevanje učinka takšnega usposabljanja; poudarja, kako pomembno je, da evropske izobraževalne ustanove uskladijo svoje programe, da bi zadostili potrebam zelenega gospodarstva in trga dela na splošno;

40.

poziva države članice, naj vzpostavijo zakonodajno okolje, ki bo spodbujalo inovacije v zelenem gospodarstvu;

Skladnost politik za celovit razvoj zaposlitvenih možnosti v trajnostnih gospodarstvih

41.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ambiciozne, dolgoročne in celovite regulativne, fiskalne in finančne okvire za trajnostne naložbe in spodbujajo inovativnost ter tako v celoti sprostijo zaposlitveni potencial teh sprememb; poudarja, da bi bilo treba politike razvijati v okviru dolgoročnih perspektiv, ki vključuje cilje in kazalnike za merjenje napredka pri njihovem doseganju;

42.

poudarja, da je usklajevanje med Komisijo in med zadevnimi ministrstvi na nacionalni ravni pomembno, da se oblikuje celosten okvir za spremembe s pristopom celovitega upravljanja, ki bo lahko namenil potrebno pozornost distribucijskim učinkom tranzicije;

43.

ugotavlja, da je uspeh ali propad pobude za zeleno zaposlovanje odvisen od stopnje ambicije zavezujočih ciljev Komisije za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost ter od naložb v tehnologijo obnovljivih virov energije in programe za energijsko učinkovitost, h katerim so se zavezale države članice;

44.

poudarja, da so Komisija in države članice pristojne sprejemati usklajene politike, ki spodbujajo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in večjo energetsko učinkovitost, da se sproži lokalni in regionalni razvoj in ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest; poudarja, da bodo naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost v prihodnjih letih lahko postale eden glavnih virov novih delovnih mest v Evropi;

45.

opozarja, da je energetska samozadostnost ozemlja eden od dolgoročnih ciljev gospodarske in energetske politike EU; poleg tega vztraja, da je treba nujno upoštevati teritorialno razsežnost naložb, saj prispeva k doseganju ciljev politike EU na področja teritorialne kohezije ter povezovanja mest in podeželja;

46.

pozdravlja, da je Komisija vključila dostojna delovna mesta v pogajalski mandat EU za pogajanja na enaindvajseti konferenci pogodbenic (COP 21) v Parizu, pri čemer gradi na sporazumu iz Cancuna iz leta 2010 in poznejših pobudah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo agenda pravičnega prehoda ostala del njenega pogajalskega stališča;

47.

poziva EU in države članice, naj določijo obvezujoče cilje v zvezi z varčevanjem z energijo in energetsko učinkovitostjo ter kot instrument za lažje doseganje ciljev v zvezi z varčevanjem z energijo uvede sistem belih certifikatov; poziva države članice k popolnemu izvajanju in izvrševanju direktive o energetski učinkovitosti ter k nadaljnji zavezanosti, da bi izpolnili najmanj cilje glede energetske učinkovitosti do leta 2030;

48.

podpira zavezo EU, da si bo v sodelovanju z mednarodnimi partnerji prizadevala za pravičen svetovni prehod na vključujoče zeleno gospodarstvo;

49.

poziva države članice, naj v celoti spoštujejo in izvajajo nove določbe prenovljene zakonodaje EU o javnih naročilih ter naj preučijo, ali bi lahko uvedba okoljskih in socialnih meril v politikah javnega naročanja spodbudila ustvarjanje delovnih mest v bolj zelenem gospodarstvu; poudarja, da bi bilo mogoče pojasniti preostale pravne nejasnosti v zvezi z uporabo socialnih in okoljskih določb na področju javnih naročil;

50.

poziva Komisijo, naj pomaga oživiti sektor popravil, v katerem bi se odprla nova delovna mesta, ki so že po svojih naravi okolju prijazna;

51.

poziva države članice, naj podpirajo prispevek javnih storitev k pravičnemu prehodu na trajnostno gospodarstvo, zlasti tako, da proaktivno zagotovijo, da se bodo storitve, kot so komunikacije, energija, promet ter ravnanje z odpadki in vodami, opravljale trajnostno;

52.

izraža veliko razočaranje zaradi umika zakonodajnega svežnja o krožnem gospodarstvu, saj naj bi določbe tega svežnja že samo v sektorju ravnanja z odpadki v EU ustvarile do 180 000 novih delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj ob spoštovanju pristojnosti držav članic izpolni svojo zavezo, da bo čim prej predlagala ambiciozno zakonodajo o odpadkih, katere namen bo zmanjšanje količine odpadkov višje v verigi, opredelitev novih ciljev glede recikliranja ter ponovna opredelitev meril za izračunavanje količine dejansko recikliranega materiala;

53.

poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uvedbi meril za zagotavljanje spodbud podjetjem s pozitivnim in okoljsko vzdržnim ciklom odlaganja odpadkov;

54.

se zaveda, da ima povezovanje trajnostne kmetijske proizvodnje s spremljanjem in varstvom biotske raznovrstnosti na kmetijah – posledično pa tudi pametno označevanje kmetijskih proizvodov glede njihovega vpliva na okolje, s čimer naj bi spodbudili povpraševanje potrošnikov po proizvodih, ki podpirajo biotsko raznovrstnost – velik potencial za zeleno zaposlovanje na podeželskih območjih EU;

55.

ugotavlja, da ima trajnostno gospodarjenje z gozdovi resničen potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj dejavno prispeva k blaženju podnebnih sprememb in varstvu biotske raznovrstnosti;

56.

poziva Komisijo, naj uporabi semester EU in pregled strategije Evropa 2020, da podpre ustvarjanje zelenih delovnih mest; jo poziva, naj za vsako posamezno državo izda priporočila, ki lahko prispevajo k višji stopnji zaposlenosti in nižjemu okoljskemu odtisu, in poziva k podrobnim in neodvisnim raziskavam stroškov in koristi prenosa davčne obremenitve (na primer z obdavčitve dela na okoljsko obdavčitev) ter odprave subvencij do leta 2020;

57.

poudarja, da bi takšna priporočila lahko zajemala preusmeritev z obdavčitve dela na druge vire in da bi moral biti namen tovrstne preusmeritve sprememba ravnanja, s katerim se onesnažuje okolje, ne sme pa imeti neželenih posledic za sisteme socialne varnosti ali nesorazmerno vplivati na ljudi z nizkimi dohodki;

58.

poziva Komisijo in države članice, naj postopoma odpravijo vse okolju posredno in neposredno škodljive subvencije, pa ne samo za fosilna goriva; poziva Komisijo, naj razvije modele za izvajanje v državah članicah, da bi namesto dela obdavčili onesnaževanje okolja, pri tem pa upošteva vpliv blaga in storitev na okolje po načelu onesnaževalec plača; poziva Komisijo, naj za vsako posamezno državo izda priporočila, ki bodo prispevala k spodbujanju zelenih zaposlitev in zmanjševanju okoljskega odtisa; poleg tega poziva Komisijo, naj proaktivno vključi okoljska in podnebna vprašanja v evropski semester in tako podpre ustvarjanje zelenih delovnih mest;

59.

spodbuja države članice, naj uvedejo namenske subvencije in/ali davčne oprostitve za zagonska podjetja ter za mikro, mala in srednja podjetja, ki proizvajajo blago in storitve z visoko okoljsko dodano vrednostjo, na primer s skupno zmanjšano vsebnostjo ogljika;

60.

poziva Komisijo in države članice k večji skladnosti in usklajenosti politik in k okrepitvi političnih zavez na najvišji ravni glede drugih s tem povezanih vidikov, kot so davek na finančne transakcije ter boj proti davčnim goljufijam in utaji davkov;

61.

poziva Komisijo, naj obnovi svojo zavezo strategiji Evropa 2020 in najkasneje do konca leta 2015 izda vmesni pregled te strategije; poziva Komisijo, naj ponovno potrdi cilje evropskega semestra, pri tem pa upošteva preglednico za makroekonomska neravnotežja in pregled strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj predlaga ambicioznejše socialne in okoljske cilje do let 2030 in 2050; poudarja, da bi državam članicam pri ocenjevanju učinkovitost okoljskih politik in politik dela ter krepitvi na evropski ravni razvitih orodij za spremljanje napredka in smernic za zaposlovanje v okviru strategije Evropa 2020 lahko pomagalo tudi podrobno, metodološko utemeljeno in skupno spremljanje zelenih delovnih mest;

62.

poudarja, da sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljive vire energije do leta 2030 nudi priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, okoljska zakonodaja pa bo imela pomembno vlogo pri doseganju dolgoročnih okoljskih ciljev EU ter ustvarjanju delovnih mest in zelene rasti;

63.

poziva Komisijo, naj inovacije obravnava kot temelj evropskega gospodarstva in razvije dejavne strategije za zagotavljanje, da se družbene spremembe dobro upravljajo in da je njihovih koristi deležna vsa Evropa; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo nastajanje novih dobavnih verig in industrijskih mrež na področju učinkovite rabe virov, blaga in storitev s trajnostno industrijsko politiko in spodbudami za preoblikovanje trga;

64.

poudarja, da morajo države članice svoje gospodarstvo pripraviti na nizkoogljično ter z viri gospodarno in energetsko učinkovito prihodnost, pri čemer je treba upoštevati morebitno tveganje selitve delovnih mest in virov CO2 zaradi učinka podnebnih politik;

65.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mednarodno sodelovanje na področju globalnega usklajevanja okoljske politike, da bi preprečili uhajanje proizvodnje iz EU in selitev virov CO2;

66.

poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog o reformi sistema EU za trgovanje z emisijami in pri tem upošteva, da je treba zaščititi panoge, v katerih obstaja velika nevarnost selitve virov CO2;

67.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju energetske unije obravnava tudi ustvarjanje zelenih delovnih mest;

Naložbe v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest

68.

poudarja, da je treba zagotoviti pravilno razmerje ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja s kombinacijo odpiranja delovnih mest in ustreznih aktivnih politik trga dela, ki ustrezajo potrebam različnih lokalnih trgov dela;

69.

poziva Komisijo in države članice, naj – tudi v okviru evropskega sklada za strateške naložbe – spodbujajo kakovostne naložbe, ki bodo ustvarjale družbene in ekonomske koristi, na primer trajnostna kakovostna delovna mesta, enakost spolov, kakovostno izobraževanje in inovacije za spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo in za boj proti energetski revščini; poziva Komisijo in države članice, naj usmerjajo naložbe na področja s pozitivnim vplivom na trg dela, da bodo tako ustvarile trajnostna delovna mesta s polnim socialnim zavarovanjem in se borile proti brezposelnosti; poudarja, da bi morali financirani projekti merljivo prispevati k strategiji EU 2020; v tem okviru poudarja, da so se v zelenih sektorjih v recesiji vseskozi odpirala delovna mesta;

70.

poudarja, da naložbe v energetsko učinkovitost lahko spodbujajo ustvarjanje lokalnih delovnih mest in lokalni gospodarski razvoj ter zmanjšajo energetsko revščino, ter da je zagotavljanje energetske učinkovitosti zgradb stroškovno najbolj učinkovit način dolgoročnega reševanja energetske revščine, s katero se spopada približno 125 milijonov Evropejcev, in pomemben element pri zagotavljanju učinkovitejše rabe evropske energije in ustvarjanja zelenih delovnih mest; poudarja, da je v zvezi s tem ključnega pomena tudi zagotavljanje varnosti stavb; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi svojo pobudo o pametnem financiranju za pametne stavbe;

71.

priporoča, da se podnebje, energija iz obnovljivih virov in energetska učinkovitost obravnavajo kot naložbeni cilji in pomembno politično načelo ravnanja;

72.

opozarja na spremne dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na okolje in družbo, ker spodkopavajo politično doslednost, potrebno za kar največje izkoriščanje potenciala zelenih delovnih mest za zaposlovanje;

73.

priporoča ciljno usmerjanje na kakovostne naložbe v glavne javne storitve, kot so komunikacije, energija, promet ter ravnanje z odpadki in vodami, da bi podprli trajnostne postopke javnega naročanja in vsesplošno vključevanje zelenih znanj in spretnosti;

74.

poziva države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja pravni okvir za evropske strukturne in investicijske sklade, ter druge vire evropskega financiranja za spodbujanje trajnostnih projektov, ki pospešujejo zeleno zaposlovanje, in naj s pomočjo jasnih in preprostih pravil ter dostopnih minimalnih pragov financiranja zagotovijo, da bodo finančna sredstva in finančni instrumenti EU čim bolj dostopni lokalnim organom;

75.

spodbuja Komisijo in države članice, naj uporabijo povolilni pregled večletnega finančnega okvira leta 2016 kot priložnost za spodbujanje prehoda na bolj zeleno gospodarstvo;

76.

ugotavlja, da je za podporo zelenemu gospodarstvu in rasti zaposlovanja na voljo pomoč ESS, in spodbuja nacionalne vlade in zadevne nacionalne službe, naj razmislijo o dejavnejši uporabi teh finančnih sredstev za spodbujanje odpiranja ekonomsko upravičenih in trajnostnih zelenih delovnih mest;

77.

ugotavlja, da so nekatere države članice dosegle precejšen napredek pri prehodu na zeleno gospodarstvo, ter poziva Unijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo idej, znanja, izkušenj in dobrih praks na tem področju, da bi zagotovili nemoten prehod;

78.

poziva države članice in zasebni sektor, naj uporabljajo instrumente, kot so okoljsko primerna zasnova, znak za okolje, sistem EMAS in zelena javna naročila, ter tako podpirajo zeleno gospodarstvo in prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest; poziva Komisijo, naj zagotovi smernice, ki bodo v pomoč pri ustvarjanju ugodnih tržnih razmer za popolno privzetje teh prostovoljnih instrumentov;

79.

poziva države članice, naj več pozornosti namenijo izvajanju sistemov za ravnanje z okoljem in okoljsko presojo na podlagi evropskega standarda (ISO 14000);

Mala in srednja podjetja (MSP)

80.

podpira cilje zelenega akcijskega načrta za MSP in ukrepe za MSP, vključno z ustanovitvijo Evropskega centra odličnosti za učinkovitost virov, ki bo svetoval in pomagal MSP, ki si prizadevajo povečati učinkovitost rabe virov, podpiral zeleno podjetništvo, izkoristil priložnosti za bolj zelene vrednostne verige in omogočil lažji vstop MSP in mikropodjetjem na trg; meni, da so dejavnosti ozaveščanja in tehnične pomoči ključnega pomena za dejavno sodelovanje MSP v krožnem gospodarstvu;

81.

spominja, da imajo mala in srednja podjetja ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za zaposlovanje mladih, in za spodbujanje dvotirnega sistema poklicnega usposabljanja in vajeniških programov;

82.

se zaveda, da bi lahko z Evropskim skladom za strateške naložbe pomagali mikro, malim in srednjim podjetjem pri udeležbi v dejavnostih, ki vključujejo številne okoljske in socialne inovacije;

83.

ugotavlja, da je iz podatkov Eurobarometer o zelenih dejavnostih v malih in srednjih podjetjih razvidno, da so se varčevanje z energijo, zmanjševanje količine odpadkov in omejevanje uporabe surovin izkazali za ekonomsko ugodne ukrepe;

84.

poziva Komisijo, naj spodbuja nove poslovne modele, kot so zadruge, in jih podpre pri prizadevanjih, da bi povečale učinkovitost proizvodnih in distribucijskih procesov, sprejemale inovativne rešitve in s tem zmanjšale porabo virov ter nudile bolj trajnostne proizvode in storitve;

85.

poudarja, da lahko MSP ustvarjajo rast in delovna mesta le, če so jim prek zelenega gospodarstva na voljo tudi ugodne priložnosti;

86.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo zelene spodbude za MSP pomembno vplivale tam, kjer so najbolj potrebne;

87.

ugotavlja, da so MSP in mikropodjetja glavno gonilo ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da se MSP in mikropodjetja soočajo s posebnimi izzivi pri izkoriščanju priložnosti za delovna mesta zelenega prehoda, zlasti kar se tiče dostopa do finančnih sredstev, usposabljanja ter zapolnjevanja vrzeli v znanjih in spretnostih; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ambiciozne ukrepe, s katerimi bodo podprle lažje ustvarjanje zelenih delovnih mest v MSP in mikropodjetjih in ki naj vključujejo ciljno usmerjeno obveščanje, ozaveščanje, tehnično pomoč ter dostop do finančnih sredstev in ukrepov za usposabljanje;

88.

opozarja, da lahko okolju prijaznejša vrednostna veriga, ki vključuje predelavo, popravila, vzdrževanje, recikliranje in okoljsko primerno zasnovo izdelkov, malim in srednjim podjetjem ponudi precejšnje poslovne priložnosti;

o o

89.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0584.

(2) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 75.

(3) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 6.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/65

P8_TA(2015)0266

Učinkovita raba virov: prehod na krožno gospodarstvo

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI))

(2017/C 265/08)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije „Zeleni akcijski načrt za MSP: omogočiti MSP, da spremenijo okoljske izzive v poslovne priložnosti“ COM(2014)0440),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije „Oblikovanje enotnega trga za ekološke proizvode – Izboljšanje obveščanja o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij“ (COM(2013)0196),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo (4),

—	ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa,

—	ob upoštevanju strategije EU za trajnostni razvoj iz leta 2006 in njenega pregleda iz leta 2009,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 28. oktobra 2014„Okolju prijaznejša evropski semester in strategija Evropa 2020 – vmesni pregled“,

—	ob upoštevanju zbirnega poročila Evropske agencije za okolje „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015“,

—	ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti,

—	ob upoštevanju preiskave zasnove vzdržnega finančnega sistema, ki jo je opravil program Združenih narodov za okolje (UNEP),

—	ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2013 o okoljskih tveganjih in izzivih, ki so povezani z antropogenimi tokovi in kroženjem kovin,

—	ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2011 o ločevanju rabe naravnih virov in okoljskih učinkov od gospodarske rasti,

—	ob upoštevanju peticije „Stop Food Waste in Europe!“ (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!);

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014 (5),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015 (6),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0215/2015),

ker je netrajnostna raba virov temeljni vzrok različnih nevarnosti za okolje, kot so podnebne spremembe, dezertifikacija, krčenje gozdov, izguba biotske raznovrstnosti in slabljenje ekosistemskih storitev; ker svetovno gospodarstvo za namene svetovne proizvodnje in absorpcije odpadkov uporablja vire v obsegu poldrugega planeta, do 30. let 21. stoletja pa naj bi se ta obseg povečal na dva planeta;

ker je Evropa bolj odvisna od uvoženih virov kot katera koli druga regija na svetu in ker bo veliko virov izčrpanih v razmeroma kratkem času; ker se lahko konkurenčnost Evrope precej izboljša z boljšim izkoriščanjem dodane vrednosti virov v gospodarstvu in spodbujanjem trajnostne preskrbe s surovinami evropskega izvora; ker bi bilo treba poleg tega za zagotavljanje zanesljive preskrbe s surovinami okrepiti tudi partnerstva za inovacije med industrijo in sektorjem ravnanja z odpadki ter raziskave za izboljšanje potenciala recikliranja pomembnih surovin;

ker je prehod na krožno gospodarstvo v bistvu vprašanje ekonomičnosti, ki zadeva dostop do surovin ali njihovo trajnostno razpoložljivost, ponovno industrializacijo in nadaljnjo digitalizacijo Evrope, ustvarjanje novih delovnih mest ter izzive na področju podnebnih sprememb, nezanesljivosti oskrbe z energijo in redkih virov; ker so lahko naložbe v krožno gospodarstvo zato popolnoma skladne z agendo Komisije za delovna mesta, rast in konkurenčnost ter koristne za vse udeležene deležnike;

D.	ker je treba pri učinkoviti rabi virov upoštevati tudi širša trajnostna vprašanja, vključno z okoljskimi, etičnimi, gospodarskimi in socialnimi razsežnostmi, ter biti usklajena z njimi;

E.	ker so cilji in dokončni prednostni ukrepi, opredeljeni v sedmem okoljskem akcijskem programu, zavezujoči;

F.	ker je v okoljskem programu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) navedeno, da je okoljska učinkovitost prostovoljnih pristopov pogosto vprašljiva, njihova gospodarska učinkovitost pa na splošno nizka (7);

G.	ker so za prehod na krožno gospodarstvo potrebne sistemske spremembe, ki vplivajo na vse deležnike v vrednostni verigi, ter znatne inovacije v tehnologiji, podjetništvu in družbi kot celoti;

H.	ker imajo državljani, mala podjetja in lokalni javni organi posebno vlogo pri zagotavljanju učinkovite rabe virov in spodbujanju ločevanja gospodarske rasti od porabe virov;

I.	ker dobro delujoče krožno gospodarstvo potrebuje konkurenčna podjetja in ker so podjetja sama gonilna sila pri prehodu na krožno gospodarstvo;

J.	ker je pomembno, da se v središče strategije EU za učinkovito rabo virov postavijo mala in srednja podjetja, saj predstavljajo 99 % podjetij v EU in zaposlujejo dve tretjini delovne sile;

ker ambiciozen sveženj ukrepov za evropsko krožno gospodarstvo ustvarja poslovne priložnosti, zagotavlja dostop do primarnih surovin, podaljšuje njihovo učinkovito rabo (s ponovno uporabo, predelavo, recikliranjem ali kot rezervni deli), zagotavlja visoko kakovostne postopke recikliranja, ko se izrabijo, ter obravnava vse stranske proizvode in odpadke kot dragocene vire za nadaljnjo uporabo;

L.	ker trajnostna in odgovorna nabava primarnih surovin odločilno vpliva na doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva;

M.	ker je treba za doseganje ciljev učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva razviti trge za sekundarne surovine;

N.	ker je Parlament večkrat pozval Komisijo, naj določi kazalnike in cilje za učinkovito rabo virov;

O.	ker ima odstranjevanje strupenih kemičnih snovi, za katere obstajajo ali bodo razvite varnejše alternative, v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, osrednjo vlogo pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva;

P.	ker podatki Eurostata o ravnanju s komunalnimi odpadki v 28 državah članicah EU jasno kažejo, da na področju politike odpadkov še vedno ni enakih pogojev ter da izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje predstavljata znatne izzive;

Q.	ker se povprečno le 40 % trdnih odpadkov ponovno uporabi ali reciklira, ostali odpadki pa se odpeljejo na odlagališče ali sežgejo;

R.	ker proizvodnja in poraba kmetijskih živilskih proizvodov predstavlja velik delež rabe virov ter pomembno vpliva na okolje, javno zdravje ter zdravje in dobro počutje živali; ker so za celovito reševanje neučinkovitosti virov hrane potrebne trajnostne rešitve;

S.	ker bi odprava okolju škodljivih subvencij, vključno z neposrednimi in posrednimi subvencijami za fosilna goriva, občutno zmanjšala emisije toplogrednih plinov, pomagala v boju proti podnebnim spremembam in omogočila prehod na krožno gospodarstvo;

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398)“; podpira pristop Komisije k snovanju in inovacijam za krožno gospodarstvo, s katerim v sporočilu vzpostavlja politični okvir, ki bo spodbujal učinkovito rabo virov, in poseben politični okvir, da bodo mala in srednja podjetja lahko okoljske izzive spremenila v trajnostne poslovne priložnosti; poudarja, da so za prehod h krožnemu gospodarstvu potrebni zakonodajni ukrepi, ter poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 pripravi ambiciozen predlog o krožnem gospodarstvu, kot je napovedala v svojem delovnem programu za leto 2015;

poudarja, da je treba za reševanje problema omejenih virov zmanjšati skupno črpanje in porabo virov ter absolutno ločiti rast od rabe naravnih virov – gre za sistemsko spremembo, za katero je treba opraviti retrospektivno analizo ukrepov, potrebnih z vidika okoljske, gospodarske, družbene in tehnološke trajnosti leta 2050, in nemudoma ukrepati;

poudarja, da je treba proizvodnjo in porabo obravnavati tako, da se zagotovi skladnost s širšimi cilji trajnostnega razvoja;

opozarja, da je nenehna rast proizvodnje prehitela pridobitve že uvedenih izboljšav pri učinkoviti rabi virov, pridobivanje virov pa po vsem svetu še naprej strmo narašča, zato je treba skupno pridobivanje in rabo virov nujno zmanjšati, da bi odpravili povratni učinek; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe v skladu s tem;

opozarja, da bi bilo treba pri izračunavanju porabe surovin upoštevati tudi vodo – kot naravni vir, ki se uporablja v proizvodnih procesih, in kot javno dobrino – ter jo uporabljati učinkovito;

poudarja, da bi lahko učinkovitejša raba virov na podlagi zahtev po boljši zasnovi in na podlagi zakonodaje o odpadkih, ki bi zagotovila gibanje navzgor v hierarhiji ravnanja z odpadki (kar bi povečalo preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje), prinesla znatne neto prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike v EU; ti bi po ocenah znašali 600 milijard EUR ali 8 % letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2 do 4 %; poudarja, da bi povečanje produktivnosti virov za 30 % do leta 2030 lahko povečalo BDP za skoraj 1 % in ustvarilo 2 milijona dodatnih trajnostnih delovnih mest (8); opozarja, da je učinkovita raba virov prednostna naloga sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem je poudarjena potreba po spodbujanju proizvodnje in povpraševanja potrošnikov po okoljsko trajnostnih proizvodih in storitvah, in sicer s politikami, ki spodbujajo njihovo dostopnost, cenovno ugodnost, funkcionalnost in privlačnost;

je prepričan, da so za izboljšanje učinkovite rabe virov potrebni zakonodajni ukrepi in ekonomske spodbude, internalizacija zunanjih stroškov, nadaljnje naložbe v raziskave in inovacije, družbene spremembe in spremenjen življenjski slog; poudarja, da so potrebni različni instrumenti na različnih političnih ravneh, ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

meni, da je treba za polno uvedbo krožnega gospodarstva vključiti vse deležnike, regije, mesta, lokalne skupnosti, mala in srednja podjetja, nevladne organizacije, predstavnike industrije, sindikate in državljane;

poziva Komisijo, naj v pripravo svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo vključi lokalne in regionalne organe;

10.

poudarja, da so za uspešen prehod na krožno gospodarstvo bistvenega pomena ozaveščenost javnosti ter seznanjanje in vključevanje državljanov; ugotavlja, da je treba izobraževanju in obveščanju nameniti potrebno pozornost in sredstva ter tako spodbujati vzorce trajnostne porabe in proizvodnje, poleg tega pa opozarja na prednosti prehoda na krožno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri;

11.

poudarja, da je za prehod na krožno gospodarstvo potrebna strokovno usposobljena delovna sila ter da je treba pri izobraževanju in usposabljanju upoštevati potrebo po zelenih znanjih in spretnostih;

12.

poudarja, da je EU že vzpostavila nekatere finančne instrumente v podporo krožnemu gospodarstvu, zlasti programa Obzorje 2020 in Life +, in da lahko ti instrumenti, če se pravilno uporabljajo, prispevajo k spodbujanju ekoinovacij in industrijske ekologije v državah članicah in regijah EU;

13.

poudarja, da sta pravna varnost in dolgoročna predvidljivost ključnega pomena za sprostitev potenciala za krožno gospodarstvo, ki ga ima Evropski sklad za strateške naložbe, da bi naložbe usmerili v trajnostno gospodarstvo;

14.

poudarja, da bi morali pri prehodu na trajnostno in krožno gospodarstvo ambiciozne okoljske cilje združevati z močnimi socialnimi zahtevami, med drugim s spodbujanjem dostojnega dela ter zdravih in varnih delovnih razmer (tj. da delavci na delovnem mestu ne bodo izpostavljeni škodljivim snovem);

15.

poudarja, da je treba oblikovati bolj usklajen pravni okvir za trajnostno proizvodnjo in porabo, ki bo upošteval celoten proizvodni cikel – od trajnostne nabave do ponovne uporabe izrabljenih proizvodov;

Kazalniki in cilji

16.

poudarja, da mora biti do leta 2050 raba virov v EU trajnostna in da je treba za to med drugim zmanjšati absolutno porabo virov na vzdržno raven, ki bo temeljila na zanesljivih merjenjih porabe virov v celotni dobavni verigi, dosledni uporabi hierarhije ravnanja z odpadki, izvajanju kaskadne rabe virov, zlasti pri uporabi biomase, odgovorni in trajnostni oskrbi z viri, ustvarjanju sklenjenih krogov neobnovljivih virov, povečanju uporabe obnovljivih virov energije v mejah njihove obnovljivosti, postopni odpravi strupenih snovi, zlasti če obstajajo varnejše nadomestne snovi ali pa bodo pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, da bi zagotovili razvoj ciklov nestrupenih materialov in izboljšali kakovost storitev ekosistemov;

17.

želi spomniti, da je Parlament že leta 2012 pozval k jasnim, zanesljivim in merljivim kazalnikom za gospodarsko dejavnost, pri katerih bodo upoštevane podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in učinkovita raba virov z vidika življenjskega cikla proizvodov, in k uporabi teh kazalnikov kot podlage za zakonodajne pobude in konkretne cilje glede zmanjševanja porabe virov;

18.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga vodilni kazalnik ter več podkazalnikov glede učinkovite rabe virov, vključno s storitvami ekosistemov; poudarja, da bi morala biti uporaba teh usklajenih kazalnikov od leta 2018 pravno zavezujoča, meriti pa bi morali porabo virov, vključno z uvozom in izvozom, na ravni EU, držav članic in industrije ter upoštevati celoten življenjski cikel proizvodov in storitev; kazalniki bi morali temeljiti na metodologiji odtisa in meriti vsaj rabo zemljišč, vode in materialov ter ogljik;

19.

poziva Komisijo, naj do leta 2015 predlaga cilj, da se do leta 2030 na ravni EU 30-odstotno poveča učinkovitost rabe virov glede na ravni iz leta 2014, pa tudi posamezne cilje za vsako državo članico; poudarja, da je treba pred izvajanjem ciljev za učinkovito rabo virov te podpreti s kazalniki;

20.

odločno poziva Komisijo, naj z mednarodnimi konvencijami spodbuja uporabo ustreznih kazalnikov učinkovite rabe virov ter tako omogoči primerjavo med sektorji in gospodarstvi, zagotovi enake konkurenčne pogoje ter podpre dialog in sodelovanje s tretjimi državami;

21.

poudarja, da bi bilo treba te kazalnike vključiti v evropski semester in v vse ocene učinka;

Politika do proizvodov in okoljsko primerna zasnova

22.

poudarja, kako pomembna je premišljena politika do proizvodov, ki povečuje njihovo pričakovano življenjsko dobo, trajnost ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja; poudarja, da sta količina virov, potrebnih v življenjskem ciklu proizvoda, ter možnost popravila, ponovne uporabe in recikliranja proizvoda v veliki meri določena v fazi zasnove; poziva Komisijo, naj v politikah do proizvodov spodbuja pristop, ki bo bolj usmerjen v življenjski cikel, zlasti z oblikovanjem harmoniziranih metod za ocenjevanje okoljskega odtisa proizvodov;

23.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen delovni program ter zahteve po okoljsko primerni zasnovi iz obstoječe direktive o okoljsko primerni zasnovi na celosten in ambiciozen način uvede v nove in posodobljene izvedbene ukrepe, začne pa naj s takojšnjim sprejetjem obstoječih osnutkov ukrepov;

24.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predlaga pregled zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi in politiki do proizvodov, ki bo temeljil na oceni učinka, vanj pa naj vključi naslednje pomembne spremembe: razširitev področja uporabe zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da bo vključevalo vse glavne skupine proizvodov, ne samo proizvodov, povezanih z energijo; postopna vključitev vseh ustreznih lastnosti za učinkovito rabo virov v obvezne zahteve glede zasnove proizvodov; uvedba obveznega potnega lista proizvoda na osnovi teh zahtev; izvajanje notranjega spremljanja in zunanjih revizij, da bi zagotovili skladnost proizvodov s temi standardi; določitev horizontalnih zahtev, med drugim glede trajnosti, popravljivosti ter možnosti večkratne uporabe in recikliranja;

25.

poziva Komisijo, naj na podlagi analize stroškov in koristi oceni, ali bi v okviru prihodnje revizije direktive o okoljsko primerni zasnovi lahko določili minimalno vsebnost recikliranih materialov v novih izdelkih;

26.

poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe proti načrtovanemu zastaranju ter dodatno razvije sklop standardov glede proizvodov za krožno gospodarstvo, ki bodo vključevali obnovo, popravilo in lažje razstavljanje proizvodov ter učinkovito rabo surovin, obnovljivih virov in recikliranih materialov v proizvodih;

27.

opozarja, da imajo pri vzpostavitvi uspešnega krožnega gospodarstva pomembno vlogo tudi razpoložljivost standardiziranih in modularnih sestavnih delov, zasnova, ki omogoča razstavljanje in dolgotrajno rabo proizvodov, ter učinkoviti proizvodni procesi; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo proizvode mogoče enostavno nadgraditi, znova uporabiti, zamenjati njihove dele, jih popraviti, reciklirati in razstaviti v nove vire ter da bodo deli, ki vsebujejo nevarne snovi, jasno navedeni v priročnikih proizvodov, da jih bo tako lažje odstraniti pred recikliranjem;

28.

opozarja, da je zelo pomembno povečati ozaveščenost potrošnikov in njihovo proaktivno vlogo;

29.

poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje minimalnih jamstev za trajno blago za široko porabo, da bi podaljšala pričakovani življenjski cikel proizvodov, in pojasni, da morajo v skladu z direktivo 1999/44/ES prodajalci blaga za široko porabo preučiti okvare v prvih dveh letih pravne garancije in potrošniku izstaviti račun le, če je okvaro povzročila neustrezna uporaba;

30.

poziva Komisijo, naj predloži ustrezne ukrepe za razpoložljivost rezervnih delov, da bi zagotovila možnost popravila proizvodov v njihovem življenjskem ciklu;

31.

poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj v okviru uredbe REACH okrepijo svoja prizadevanja za nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in omejitev snovi, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, nenazadnje zaradi izpolnitve zahteve sedmega okoljskega akcijskega programa, da se razvijejo cikli nestrupenih materialov, da bo mogoče reciklirane odpadke uporabljati kot pomemben in zanesljiv vir surovin v Uniji; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj takoj konča enostranski odlog obravnavanja priporočil Evropske agencije za kemikalije v zvezi z vključitvijo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v Prilogo XIV uredbe REACH, ter naj jih hitro vključi v uredbo; v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki poudarja, da je preprečevanje pomembnejše od recikliranja in da zato recikliranje ne bi smelo upravičevati nadaljnje uporabe nevarnih snovi v prihodnosti;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za nadomestitev nevarnih snovi okviru Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, da bi vzpostavili cikle nestrupenih materialov;

33.

poziva države članice, naj izvajajo učinkovit nadzor trga ter tako zagotovijo skladnost evropskih in uvoženih proizvodov z zahtevami politike do proizvodov in okoljsko primerne zasnove; poziva države članice, naj nemudoma nadaljujejo zakonodajni postopek o pregledu uredbe o nadzoru trga, da bi zagotovile učinkovit nadzor nad njim; ugotavlja, da bi nadaljnje odlašanje škodilo interesom podjetij in državljanov;

Cilj „nič odpadkov“

34.

opozarja na analizo Komisije, ki kaže, da bi sprejetje novih ciljev glede odpadkov ustvarilo 180 000 delovnih mest, s čimer bi EU postala konkurenčnejša, povpraševanje po dragih in redkih virih pa bi se zmanjšalo (9); obžaluje umik zakonodajnega predloga o odpadkih (10), hkrati pa meni, da je napoved podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa na plenarnem zasedanju decembra 2014 priložnost za nov in ambicioznejši sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo;

35.

poziva Komisijo, naj predloži napovedani predlog o pregledu zakonodaje o odpadkih do konca leta 2015 in pri tem skrbno uporabi hierarhijo ravnanja z odpadki ter vanj vključi naslednje točke:

—	jasne in nedvoumne opredelitve;

—	razvoj ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov;

—	določitev zavezujočih ciljev glede preprečevanja nastajanja odpadkov za komunalne, komercialne in industrijske odpadke, ki naj bi jih dosegli do leta 2025;

—	določitev jasnih minimalnih standardov zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca, da bi zagotovili preglednost in stroškovno učinkovitost shem razširjene odgovornosti proizvajalca;

—	izvajanje načela „odvrzi in plačaj“ za ostanek odpadkov skupaj s sistemi za obvezno ločeno zbiranje papirja, kovine, plastike in stekla, da bi zagotovili, da bodo materiali za recikliranje visoke kakovosti; uvedba obveznega ločenega zbiranja bioloških odpadkov do leta 2020;

—

povečanje ciljev glede recikliranja in priprave za ponovno uporabo na vsaj 70 % trdnih komunalnih odpadkov in 80 % recikliranja odpadne embalaže do leta 2030 na podlagi zanesljive metode poročanja, ki bo preprečila poročanje o odvrženih odpadkih (odloženih na odlagališče ali sežganih) kot o recikliranih odpadkih, pri čemer naj se za vse države članice uporabi ista harmonizirana metoda z neodvisno preverjenimi statističnimi podatki; uvedba obveznosti za izvajalce recikliranja, da poročajo o vhodnih količinah odpadkov in izhodnih količinah recikliranih materialov, ki jih proizvajajo obrati za recikliranje odpadkov;

—	stroga omejitev sežiga odpadkov (s pridobivanjem energije ali ne), do leta 2020 na odpadke, ki jih je ni mogoče reciklirati ali niso biorazgradljivi;

—

zavezujoče postopno zmanjšanje vsega odlaganja na odlagališčih, ki naj se izvaja v skladu z zahtevami glede recikliranja in naj bo sestavljeno iz treh faz (do leta 2020, do leta 2025 in do leta 2030), kar bo vodilo k dokončni prepovedi odlaganja na odlagališčih, razen za nekatere nevarne odpadke in ostanek odpadkov, za katera je odlaganje na odlagališčih okolju najprijaznejša možnost;

—	spodbujanje držav članic k uvedbi dajatev za odlaganje na odlagališčih in sežiganje;

36.

poudarja pomen in dodano vrednost ciljev evropske politike na področju odpadkov, ne le z vidika pravne gotovosti, predvidljivosti in ustvarjanja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, temveč tudi z vidika zagotavljanja varovanja in izboljševanja življenjskega okolja vseh državljanov EU;

37.

poziva Komisijo, naj določi enake cilje za vse države članice, da bi zagotovili enako visoko raven varstva okolja po vsej EU in ne bi spodkopavali enotnega trga;

38.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se obstoječa zakonodaja o odpadkih in njeni cilji, zlasti obvezni sistemi ločenega zbiranja, v celoti in ustrezno izvajajo in da države članice okrepijo prizadevanja za dosego obstoječih ciljev, ter vzpostavi ukrepe za podpiranje držav članic pri oblikovanju pravih orodij za dosego ciljev v zadanih časovnih rokih;

39.

poudarja, da sta za najboljšo možno uporabo razpoložljivih zmogljivosti za ravnanje z odpadki v EU potrebna boljša načrtovanje in izmenjava informacij, da bi preprečili presežne zmogljivosti;

40.

poziva Komisijo, naj dodatno preuči izvedljivost predloga zakonodajnega okvira za razširjeno rudarjenje na odlagališčih, da bi omogočila pridobivanje sekundarnih surovin, ki se nahajajo na obstoječih odlagališčih, in preučila razvoj sistema okoljskih dovoljenj za industrijo recikliranja;

41.

poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost in boljši nadzor, da bi preprečili pošiljanje odpadkov državam, v katerih so okoljski in socialni standardi nižji kot v EU;

42.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami okrepi prizadevanja za boj proti nezakonitemu izvažanju odpadkov, ki jih zavržejo potrošniki;

43.

poziva Komisijo, naj v okvirni direktivi o odpadkih določi minimalne zahteve za nacionalne programe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter opredeli cilje in kazalnike, s pomočjo katerih bo mogoče primerjati rezultate posameznih držav članic;

44.

poziva Komisijo, naj obravnava posebne izzive, povezane z odpadki, in naj ukrepa v skladu s svojim poročilom o krožnem gospodarstvu (COM(2014)0398); spodbuja države članice in Komisijo, naj zagotovijo uporabo sredstev EU za dosego ciljev na področju celovitega ravnanja z odpadki, kot sta ločeno zbiranje in razvoj infrastrukture za recikliranje;

45.

poziva Komisijo, naj predlaga cilj, da se do leta 2025 količina morskih odpadkov zmanjša za 50 % glede na ravni iz leta 2014;

46.

poudarja, da je treba oblikovati cilje glede zbiranja in recikliranja posebnih ključnih kovin glede na njihovo vse večjo omejenost in z namenom zmanjšati odvisnost;

47.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga cilje, ukrepe in instrumente za učinkovito preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, vključno z zavezujočim ciljem zmanjšanja količine živilskih odpadkov za vsaj 30 % do leta 2025 v sektorjih proizvodnje, maloprodaje/distribucije, prodaje hrane/gostinstva in gospodinjstva; poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavitev praks v državah članicah, pri katerih bi prodajalci živil na drobno neprodane proizvode razdelili dobrodelnim organizacijam; poziva Komisijo naj pri izvajanju ocene učinka novih zadevnih zakonodajnih predlogov oceni njihov morebitni učinek na nastajanje živilskih odpadkov;

Trajnostne stavbe

48.

pozdravlja sporočilo Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445); meni, da mora pristop k stavbnemu sektorju temeljiti na časovnem načrtu in dolgoročnih ciljih;

49.

poziva Komisijo, naj predlaga celovito izvajanje načel in zahtev krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju in naj še naprej razvija politični okvir za učinkovito rabo virov v stavbah – to vključuje razvoj kazalnikov, standardov, metod in zahtev glede kakovosti kar zadeva rabo prostora v urbanističnem načrtovanju, arhitekturi, gradbenem projektiranju, gradnji, vzdrževanju, prilagodljivosti, energetski učinkovitosti, obnovi, ponovni rabi ter recikliranju; opozarja, da bi morali kazalniki glede trajnostnih stavb vključevati tudi zeleno infrastrukturo, na primer zelene strehe; poudarja pomen celostne vizije za evropske stavbe z jasnimi in ambicioznimi srednje- in dolgoročnimi cilji ter časovnimi načrti za izvajanje te vizije;

50.

meni, da je treba kakovost zraka v zaprtih prostorih ter dobro počutje in socialne potrebe uporabnikov vključiti v oceno trajnosti stavb;

51.

poziva Komisijo, naj v okviru splošnih kazalnikov za učinkovito rabo virov razvije kazalnike za oceno trajnosti stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri tem pa naj uporabi veljavne standarde in metode na podlagi pristopa, ki bo temeljil na okoljski, gospodarski in socialni trajnosti;

52.

poziva Komisijo, naj ugotovi, ali bi načela in standarde najboljše razpoložljive tehnologije lahko razširili, tako da bi zajemali vse materiale in dele stavb, poleg tega pa naj razvije potni list stavb, ki bo temeljil na njihovem celotnem življenjskem ciklu;

53.

meni, da bi bilo treba glede na to, da 90 % zgrajenega okolja, ki bo obstajalo v letu 2050, obstaja že danes, opredeliti posebne zahteve in pobude za obnovo stavb, da bi do leta 2050 izboljšali njihov energetski odtis; zato poziva Komisijo, naj izdela dolgoročno strategijo obnove obstoječih stavb ter okrepi vlogo nacionalnih strategij obnove, uvedenih z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti;

54.

poziva države članice, naj z razvojem infrastrukture za ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov v gradbeništvu spodbujajo izboljšanje recikliranja;

55.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost pregledov pred rušenjem (pri katerih se stavba pred razgradnjo ali rušenjem oceni, da se popišejo vsebovani materiali in opredeli, kaj je mogoče ločiti za recikliranje) ter možnost razvrščanja materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na kraju samem (s čimer je običajno mogoče pridobiti sekundarne surovine večje čistosti kot pri recikliranju drugje, obenem pa je tako mogoče prispevati k zmanjšanju okoljskega vpliva prevoza, npr. z drobljenjem oziroma stiskanjem na kraju samem);

56.

ugotavlja, da je beton eden od najbolj uporabljenih materialov v gradbeništvu; poziva Komisijo, naj oceni možnosti, da bi beton v gradbeništvu reciklirali v večji meri, kot to že počnejo v Nemčiji in Švici;

Razvoj trgov za sekundarne surovine

57.

poziva Komisijo, naj razvije ukrepe, s katerimi bo spodbujala in lajšala razvoj trgov za visokokakovostne sekundarne surovine in razvoj poslovnih dejavnosti, ki temeljijo na ponovni uporabi sekundarnih surovin;

58.

meni, da bo dolgoročen in predvidljiv okvir politike prispeval k povečanju ravni naložb in ukrepov, ki so potrebni za popoln razvoj trgov za bolj zelene tehnologije, ter spodbudil trajnostne poslovne rešitve; poudarja, da bi s kazalniki in cilji glede učinkovite rabe virov, podprtimi z doslednim zbiranjem podatkov, zagotovili potrebne smernice za javne in zasebne nosilce odločitev pri preoblikovanju gospodarstva;

59.

poudarja, da je pomembno, da Komisija in države članice spodbujajo oblikovanje programov za industrijsko simbiozo, ki bi podprli industrijske sinergije za ponovno uporabo in recikliranje ter podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagali opredeliti, kako lahko njihovo energijo, odpadke in stranske proizvode drugi uporabljajo kot vir; opozarja na podobne koncepte, kot sta pristop „od zibelke do zibelke“ in industrijska ekologija;

Drugi ukrepi

60.

poziva Komisijo, naj predlaga postopke javnega naročanja, v katerih bo dana prednost ponovno uporabljenim, popravljenim, predelanim, obnovljenim ali drugim trajnostnim proizvodom in rešitvam, ki so gospodarni z viri, v nasprotnem primeru pa bi bilo treba uporabiti načelo „upoštevaj ali pojasni“;

61.

poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo pravi znak za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov; poziva države članice, naj si tudi v okviru evropskega semestra (11) prizadevajo za napredek na tem področju;

62.

poziva Komisijo, naj preuči in predlaga ukrepe, povezane z obdavčitvijo, na primer nižjo stopnjo DDV za reciklirane in ponovno uporabljene proizvode ter proizvode, gospodarne z viri;

63.

poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo zeleni akcijski načrt za mala in srednja podjetja;

64.

poziva Komisijo, naj razvije okvir politike o hranilih za povečanje njihovega recikliranja, spodbujanje inovacij, izboljšanje razmer na trgu ter vključitev trajnostne rabe hranil v zakonodajo EU o gnojilih, hrani, vodi in odpadkih;

65.

poziva Komisijo, naj v prvi polovici leta 2016 predloži sporočilo o trajnostni preskrbi s hrano, ki je pripravljeno že od leta 2013 in katerega sprejetje je bilo večkrat preloženo; ker proizvodnja in poraba hrane predstavljata velik delež rabe virov, poudarja, da bi moralo sporočilo celovito obravnavati neučinkovito rabo virov v prehranski verigi in spodbujati razvoj trajnostne prehranske politike; poziva Komisijo, naj oceni uporabo ekološke embalaže za hrano, pa tudi možnost postopnega nadomeščanja te embalaže z biološkimi in biorazgradljivimi materiali, ki jih je mogoče kompostirati v skladu z evropskimi standardi;

66.

poziva Komisijo, naj vzpostavi trajno platformo za učinkovito rabo virov, ki bo vključevala vse zainteresirane strani ter spodbujala in olajšala uporabo najnovejših izsledkov znanstvenih raziskav, izmenjavo najboljše prakse ter nove oblike združevanja v industriji in oblikovanje industrijskih ekosistemov;

67.

poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za trajnostno financiranje, pri kateri bodo sodelovali vsi direktorati in katere namen bo vključiti kazalnike učinkovite rabe virov v celovito poročanje in računovodenje na ravni podjetij ob spoštovanju tajnosti določenih poslovnih informacij; nadalje poziva Komisijo, naj z ustrezno oceno učinka preuči, kako med drugim vključiti učinkovito rabo virov in okoljska tveganja v bonitetne ocene in kapitalske zahteve bank, oblikuje celovit sistem zavarovanj za nevarnosti za okolje ter določi zahteve glede informacij za naložbene produkte; meni, da bi bilo za Komisijo dobro, če bi v zvezi s tem sodelovala s Programom Združenih narodov za okolje in njegovo preiskavo zasnove vzdržnega finančnega sistema; poziva Komisijo, naj preuči obstoječe prostovoljne pobude v državah članicah z namenom morebitne izmenjave najboljše prakse;

68.

poziva Komisijo, naj glede na izreden pomen trajnostne in odgovorne nabave primarnih surovin za doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva, pregleda priporočila Evropske platforme za učinkovito rabo virov glede razvoja standardov za trajnostno nabavo prednostnih surovin in izdelkov; v zvezi s tem ugotavlja, da Parlament in Svet podpirata predloge Komisije o odgovorni nabavi kovin in mineralov iz območij konfliktov;

69.

poziva Komisijo, naj ponovno preuči opredelitev „ključnih“ surovin ter v večji meri upošteva okoljske vplive in tveganja, ki so povezani z njihovim pridobivanjem in predelavo, ter potencial za njihovo nadomestitev s sekundarnimi surovinami;

70.

poudarja, da je treba vsa sredstva EU, vključno s sredstvi iz Evropskega sklada za strateške naložbe, programa Obzorje 2020, kohezijskih skladov in Evropske investicijske banke, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki mobilizirati za spodbujanje učinkovite rabe virov, in poziva Komisijo ter države članice, naj postopoma odpravijo vse okolju škodljive subvencije, tudi tiste za pridobivanje energije iz biološko razgradljivega dela industrijskih in komunalnih odpadkov s sežiganjem iz Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ter neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva;

71.

poziva, naj se sredstva iz programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), programa Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolj usmerijo v razvoj trajnostnih, inovativnih in z viri gospodarnih rešitev ter v nove poslovne modele (kot je zakup ali sistem kombiniranih proizvodov in storitev), pa tudi v izboljšanje zasnove proizvodov in učinkovitosti materialov pri uporabi proizvodov in procesov;

72.

poudarja, da morajo raziskave in inovacije podpirati prehod na krožno gospodarstvo v Evropi ter da je treba v okviru programa Obzorje 2020 nameniti sredstva za raziskovalne in inovacijske projekte, s katerimi se lahko dokaže in v praksi preveri gospodarska in okoljska trajnost krožnega gospodarstva; hkrati meni, da lahko s temi projekti s sistemskim pristopom olajšamo pripravo uredbe, ki bo spodbujala inovacije in jo bo lažje izvajati, in sicer tako, da se z njimi opredelijo morebitne regulativne negotovosti, ovire in/ali vrzeli, ki bi lahko ovirale razvoj poslovnih modelov, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov;

73.

poziva Komisijo, naj za spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod na krožno gospodarstvo v celoti izkoristi potencial digitalne agende in informacijske tehnologije;

74.

poudarja, da je EU odprto gospodarstvo, ki sodeluje pri uvozu in izvozu na svetovnem trgu; opozarja, da se je treba tudi na mednarodni ravni spoprijeti z globalnim izzivom izčrpavanja virov; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo delo mednarodnega foruma za vire, ki deluje v okviru okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) in raziskuje vprašanja glede ključnih virov na svetovni ravni in razvoj praktičnih rešitev za oblikovalce politike, industrijo in družbo;

75.

poziva Komisijo, naj na mednarodni ravni sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje sledljivosti proizvodov;

76.

poudarja, da lahko povečanje energetske učinkovitosti prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti EU in energetske revščine, ki prizadene okoli 125 milijonov evropskih državljanov; ugotavlja, da je smiselno energetsko učinkovitost obravnavati kot ločen vir energije, katerega rast znatno prispeva k razvoju industrije EU, ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju računov gospodinjstev za električno energijo;

77.

poziva Komisijo, naj preuči, ali obstoječa in predvidena zakonodaja ovira krožno gospodarstvo, obstoječe inovativne poslovne modele ali nastajanje novih, kot je zakupno gospodarstvo ali sodelovalno gospodarstvo oz. ekonomija delitve, in ali pri tem obstajajo finančne ali institucionalne ovire; poziva Komisijo, naj to zakonodajo izboljša in ovire po potrebi odpravi; poziva Komisijo, naj pregleda sorodno zakonodajo z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti in gospodarnosti proizvodov z viri skozi njihov življenjski cikel ter povečanja usklajenosti med obstoječimi instrumenti in razvoja pristopa vodilnega na področju;

78.

poziva Komisijo, naj pojasni ustrezne vidike konkurenčne politike EU, ki se navezujejo na krožno gospodarstvo, ter tako pojasni zlasti razmerje med tveganjem nedovoljenega dogovarjanja na trgu in potrebo po poglobitvi sodelovanja med proizvajalci in njihovimi dobavitelji;

79.

poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o vseh zgoraj omenjenih ukrepih in predlaga nadaljnje korake do leta 2018;

o o

80.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0584.

(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0016.

(3) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 59.

(4) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 21.

(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(6) UL C 140, 28.4.2015, str. 37.

(7) The OECD Environment Programme „Voluntary approaches to environmental policy“ (Okoljski program OECD „Prostovoljni pristopi k okoljski politiki“), 2003.

(8) Sporočilo Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398).

(9) Delovni dokument služb Komisije z dne 2. julija 2014, ki vsebuje povzetek ocene učinka, priložen k predlogu direktive o spremembi direktiv o odpadkih (SWD(2014)0208).

(10) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (COM(2014)0397).

(11) Budget Europe, 2015, Country-Specific Recommendations in Support of the European Semester Process (Priporočila za posamezne države v podporo evropskemu semestru), str. 6, http://www.foes.de/pdf/2015-02-25_CSR%20Recommendations_FINAL.pdf.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/76

P8_TA(2015)0268

Oblikovanje unije kapitalskih trgov

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov (2015/2634(RSP))

(2017/C 265/09)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. februarja 2015 z naslovom „Oblikovanje unije kapitalskih trgov“ (COM(2015)0063),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2014 z naslovom „Reformiran finančni sektor za Evropo“ (COM(2014)0279),

—	ob upoštevanju svoje resolucija z dne 11. marca 2014 s priporočili Komisiji o pregledu Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) (1),

—	ob upoštevanju poročil Komisije o pregledu evropskega sistema finančnega nadzora (COM(2014)0509) o evropskih nadzornih organih in (COM(2014)0508) o evropskem odboru za sistemska tveganja (ESRB)),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ (COM(2014)0168),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva (2),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903),

—	ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o zeleni knjigi o oblikovanju evropske bančne unije (O-000075/2015 – B8-0564/2015),

—	ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva poudaril, da je treba izboljšati dostop do kapitalskih trgov z novimi viri financiranja ter hkrati ugotovil, da bodo komercialne banke verjetno ostale glavni vir financiranja in da je za EU bistvenega pomena, da zagotovi nove vire, ki bodo dopolnjevali vzpostavljene mehanizme in zapolnili vrzel v financiranju, pri čemer pa je treba zagotoviti ustrezen regulativni in nadzorni okvir, prilagojen potrebam realnega sektorja;

ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ preučila možnosti, kako s konkretnimi ukrepi povečati raznovrstnost virov financiranja, razviti evropske kapitalske trge in izboljšati dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja, na primer na področju trgov lastniških vrednostnih papirjev in podjetniških obveznic, enostavnega in preglednega listinjenja, kritih obveznic in prodaje zaprtemu krogu vlagateljev;

C.	ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker izjavil, da je prva strateška prednostna naloga Komisije okrepiti evropsko konkurenčnost in spodbuditi naložbe zaradi ustvarjanja delovnih mest;

D.	ker so bili nezadostno regulirani in nadzorovani kapitalski trgi eden od večjih vzrokov za izbruh finančne krize; ker morajo vsi novi predlogi, zlasti glede listinjenja, to ustrezno odražati;

ker so po finančni krizi institucije EU sprejele številne zakonodajne akte, katerih namen je preprečiti ponovitev krize in vzpostaviti okolje finančne stabilnosti, ki je nujno potrebno za resnično trajnostno rast; ker bi bilo treba to zakonodajo obravnavati kot okvir, v katerem se unija kapitalskih trgov oblikuje, ne pa kot oviro zanjo;

F.	ker bi manjša razdrobljenost kapitalskih trgov lahko privedla do nižjih stroškov kapitala, hkrati pa do njegove boljše razporeditve, in bi lahko tako podpirala rast podjetij, zlasti malih in srednjih, ter ustvarjanje delovnih mest v EU;

ker v različnih institucijah EU in zasebnem sektorju sedaj oblikujejo rešitve ali priporočila z namenom nadaljnjega razvoja kapitalskih trgov, na primer na področju enostavnega in preglednega listinjenja, prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, lastniškega financiranja, evropskih kritih obveznic in prve javne ponudbe;

H.	ker je treba vsa prejšnja prizadevanja glede regulacije (direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD), direktiva o trgih finančnih instrumentov (MiFID II)/uredba o trgih finančnih instrumentov (MIFIR)) dopolniti in naprej razvijati z unijo kapitalskih trgov;

Gospodarski okvir

ugotavlja, da se naložbe v realni sektor že več desetletij relativno zmanjšujejo in to kljub velikemu povečanju obsega evropskega in globalnega finančnega sektorja v istem obdobju; poudarja, da je realni sektor še zmeraj močno odvisen od bank, zaradi česar je gospodarstvo ranljivo, če pride do zaostritve pogojev za pridobivanje bančnih posojil;

opaža, da so večji javni posegi v času od začetka krize, do katerih je prišlo zaradi odpovedi finančnega sektorja, za seboj pustili izdatno likvidnost, kar pa ni imelo za posledico povečanje povpraševanja po finančnih sredstvih v realnem sektorju;

opozarja, da je bilo v Evropi pred krizo dovolj čezmejnih finančnih tokov, vendar je res, da je šlo pretežno za medbančna posojila in dolg, pogosto v imetništvu močno zadolženih vlagateljev, zaradi česar je na notranjem trgu prišlo do prenosa tveganj;

ugotavlja, da je ponovna vzpostavitev stabilnosti bančnega sektorja v EU imela prednost pred financiranjem dolgoročnih naložb in realnega sektorja;

opozarja na velike zaloge neizkoriščenega kapitala, ki ga hrani zavarovalniški sektor in ki bi ga bilo treba učinkoviteje uporabiti, in sicer z izboljšanjem regulativnega okvira po ponovni preučitvi kapitalskih zahtev za nekatere naložbe zavarovalniškega sektorja;

poudarja, da se kljub priložnostim, ki jih ponuja dobro zasnovan kapitalski trg EU, ni mogoče izogniti ogromnim oviram na drugih področjih, kot je na primer obdavčevanje, zlasti praksam, ki dajejo prednost dolžniškemu financiranju pred lastniškim, insolventnosti in računovodske zakonodaje; meni, da harmonizacija na ravni EU ne bi samodejno prinesla dodanih koristi na teh področjih, zato v Evropi ni potrebno razširiti mednarodnih standardov računovodskega poročanja;

poudarja, da se obseg finančnega povezovanja od nastopa krize zmanjšuje ter da se banke in vlagatelji vračajo na domače trge;

poudarja, da je mogoče ponudbo in povpraševanje spodbujati z vzpostavitvijo zaupanja v realni sektor, in sicer z jasnimi zavezami na ravni držav članic in Unije o spodbujanju pozitivnega okolja za naložbe in pravne varnosti za vlagatelje, oblikovanju dolgoročnih ciljev za pravni okvir, ki bo spodbujal stabilnost in konkurenčnost ter bo naklonjen rasti, pa tudi pospeševanju in diverzifikaciji naložb v infrastrukturo, kar bi podjetjem omogočilo dolgoročno načrtovanje;

priznava, da je prihodnost Evrope odvisna od njene sposobnosti za inovacije; meni, da je poleg inovacijam naklonjenega regulativnega okvira za ustvarjanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ključnega pomena lahek, ustrezen in raznovrsten dostop do finančnih sredstev;

10.

opozarja, da je treba za izboljšanje finančnih pogojev za evropska podjetja utrditi gospodarsko in finančno stabilnost, kar vključuje izvajanje reform v vseh državah članicah;

11.

opozarja, da je zaradi nepopolnih kapitalskih trgov prišlo do napačne ocene tveganja in do nepovezanosti med pričakovanimi donosi in dejanskimi tveganji, zaradi česar so bili trgi do subjektov, kot so mala in srednja podjetja, pristranski in nenaklonjeni; verjame, da bi moral biti eden od ciljev unije kapitalskih trgov izboljšanje učinkovitosti trgov in zagotavljanje poštenega, ustreznega in gospodarsko donosnega odnosa med tveganji in donosi na kapitalskih trgih EU;

Izvirni evropski pristop

12.

meni, da mora EU ne glede na to, da so ZDA hitreje okrevale po finančni krizi, za kar je delno zaslužen njihov raznovrsten finančni sistem, zgraditi svojo lastno, izvirno različico unije kapitalskih trgov, pri čemer lahko izkoristi izkušnje iz drugih delov sveta, ne da bi jih preprosto ponavljala; pri tem pa poudarja, da je treba oblikovati pameten pristop za priznanje enakih ali podobnih standardov tretjih držav, da bi zagotovili združljivost evropskih in mednarodnih finančnih trgov;

13.

meni, da je bi bilo treba pri izvirnem evropskem pristopu do kapitalskih trgov ustrezno upoštevati razvoj dogodkov na mednarodni ravni in se izogibati nepotrebnih odstopanj in podvajanj glede zakonodaje, da bo Evropa še naprej privlačna za mednarodne vlagatelje;

14.

poudarja, da je v Evropi več prihrankov kot v ZDA (izraženo v odstotnem deležu BDP 20 % odnosno 17 %), vendar jih je v vzajemnih skladih EU za 50 % manj kot v ZDA, prihranki v pokojninskih skladih pa dosegajo le 35 % raven takih prihrankov v ZDA; opozarja tudi, da trgi lastniških vrednostnih papirjev in podjetniških obveznic ter listinjenje v EU dosegajo le 60 %, 35 % odnosno 20 % raven enakovrednih transakcij v ZDA;

15.

poudarja, da mora Komisija upoštevati različno gospodarsko in kulturno sestavo sektorja malih in srednjih podjetij v državah članicah, da bi preprečili vse nenamene posledice izvajanja unije kapitalskih trgov, ki bi lahko še povečale obstoječa neravnovesja pri dostopu do finančnih sredstev med državami članicami;

16.

poziva Komisijo, naj oblikuje evropski pristop za okrepitev raznovrstnosti virov financiranja in naložb v evropska podjetja, in sicer z unijo kapitalskih trgov, ki bo izhajala iz značilnosti in medsebojne odvisnosti evropskega bančništva in kapitalskih trgov, ob upoštevanju posebnosti evropskega modela financiranja podjetij ter potrebe po razvijanju zanesljivih nebančnih virov finančnih sredstev za rast, k temu pa naj doda še načine, kako bi se lahko udeleženci na trgu zadolževali in zbirali lastniški in tvegani kapital neposredno na trgu; ugotavlja, da se Komisija ne bi smela nujno zanašati zgolj na medsebojne preglede z drugimi jurisdikcijami; jo opozarja, da ne bi smeli zanemariti kulturnih razlik in da bi bilo treba zagotoviti ustrezne odgovore, da bi te razlike premagali; verjame, da bi morala Komisija pri reformah kapitalskih trgov upoštevati najnovejši tehnološki razvoj;

17.

poziva Komisijo, naj prizna, da je raznolikost poslovni modelov in finančnih trgov držav članic lahko prednost, ki bi jo bilo za Evropo kot celoto treba zaščititi;

18.

poudarja, da bi morali biti uvedba unije kapitalskih trgov in zakonodaja, na kateri temelji, osredotočeni na delovanje kapitalskih trgov po vsej EU, ter da bi morali dopolniti enotni trg in okrepiti trajnostno rast; poudarja tudi, da so bili po finančni krizi sprejeti ukrepi glede nadzora bančnega sektorja, ki za sedaj še ne vključujejo kapitalskih trgov; opozarja, da so med finančnimi sektorji razlike, zato so potrebne različne rešitve; vseeno poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje med udeleženci za podobne finančne dejavnosti, glavni cilj vseh sektorjev pa mora biti boljša razporeditev kapitala v evropskem gospodarstvu in boljša uporaba osnovnega kapitala, ki je še neizkoriščen;

19.

poudarja, da je treba v ta namen izvesti preudarno in celovito ugotavljanje stanja ter pri tem upoštevati kumulativni učinek vseh sprejetih dosjejev na evropske kapitalske trge; opozarja, da to pomeni tudi natančen pregled, ali bi bila potrebna ponovna preučitev strogih kapitalskih zahtev, ki veljajo v bančnem in zavarovalniškem sektorju;

20.

poudarja, da pobude, ki vodijo v unijo kapitalskih trgov, ne bi smele odkrivati že odkritega, temveč bi morale priznati, da financiranje podjetij v Evropi temelji na dognanih, že dolgo prisotnih strukturah, ki so se ne glede na svoje omejitve izkazale za uspešne in odporne proti krizi; še večja raznolikost in razvoj novih kanalov bi lahko pomagala zagotoviti, da bodo imele različne vrste podjetij dodaten dostop do finančnih sredstev;

21.

ugotavlja, da tradicionalni kanali financiranja prek bank pogosto ne podpirajo inovativnih poslov ter srednjih in malih podjetij; poudarja, da je pomanjkanje dostopa do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja ena največjih ovir za rast v EU; poudarja, da mala in srednja podjetja sicer še vedno težko dobijo bančni kredit, vendar bi poleg bančnega financiranja potrebovali alternativne rešitve, ki bi jih zagotovili zlasti z ugodnejšim poslovnim okoljem za tvegani kapital, skladi po načelu peer-to-peer, prodajo zaprtemu krogu vlagateljev, listinjenjem posojil malim in srednjim podjetjem in spodbujanjem kreditnih zadrug, pa tudi s standardizacijo pravil glede javno-zasebnih partnerstev v vsej EU;

22.

poudarja, da učinkovitejša razporeditev kapitala v EU ne vodi nujno do močnejših čezmejnih kapitalskih tokov; opozarja, da je je nastanek nepremičninskih balonov v nekaterih državah članicah pred krizo delno povzročil prevelik dotok kapitala v te države;

23.

poudarja, da je treba opredeliti obstoječe finančne strukture, ki so se izkazale za učinkovite in bi jih bilo zaradi tega treba obdržati, ter strukture, ki jih je treba bistveno izboljšati; meni, da bi bilo treba učinkovite strukture spodbujati tudi v lokalnih in decentraliziranih finančnih institucijah;

24.

se spominja uspeha pobud na ravni EU, na primer glede enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki so v državah članicah s potnim listom omogočile rast investicijskih skladov EU za skoraj 8 bilijonov EUR; meni, da je dober primer tudi direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov;

25.

pozdravlja sprejetje uredbe o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih; meni, da bi ta uredba lahko ponovila napredek, ki je bil dosežen z KNPVP, in sicer s spodbujanjem dodeljevanja kapitala dolgoročnim projektom, ki potrebujejo financiranje, na primer v sektorju infrastrukture in energetskemu sektorju, zlasti na čezmejni ravni; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko dolgoročno učinkovito povezali izredne naložbene programe, kot je evropski sklad za strateške naložbe, z rednimi naložbenimi programi EU; meni, da bi bilo treba povabiti institucionalne vlagatelje, naj prispevajo sredstva, ki jih upravljajo, k evropskim kapitalskim trgom; je prepričan, da morajo imeti institucionalni vlagatelji in pogoji, pod katerimi lahko vstopajo na trg, pomembno vlogo pri razvoju unije kapitalskih trgov;

26.

se spominja opravljenega dela v zvezi s povezovanjem finančnih trgov, na primer akcijskega načrta za finančne storitve (1999) ter poročil Giovannini in de Larosière, in poziva Komisijo, naj pri akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov izhaja iz teh poročil;

27.

poziva Komisijo, naj v okviru celostne ekonomske analize globinsko preuči trenutni položaj kapitalskih trgov po posameznih državah, da oceni, kje so prepreke za vlaganja prek kapitalskih trgov na ravni EU in kolikšen je njihov obseg, ter nakaže, na kateri način (vključno z nezakonodajnimi in na trgu temelječimi pristopi) bi lahko te prepreke odstranili ali zmanjšali; je prepričan, da je ta analiza pogoj za uspeh unije kapitalskih trgov; poziva Komisijo, naj ta proces pospeši;

28.

poziva Komisijo, naj opredeli čezmejna tveganja na finančnih in kapitalskih trgih EU, ki so posledica institucionalnih, pravnih in regulativnih razlik med državami članicami, ter jih rešuje z učinkovitimi ukrepi z namenom, da naredi čezmejne tokove kapitala učinkovitejše in med vlagatelji zmanjša obstoječo pristranskost v korist domače države;

29.

poziva Komisijo, naj upošteva tudi stran ponudbe ter naj zlasti preuči in obravnava temeljne vzroke, zakaj mali in institucionalni vlagatelji ne morejo uporabiti in preoblikovati zadostnega kapitala, da bi okrepili posamezne finančne storite in dolgoročna vlaganja v realni sektor;

30.

svetuje Komisiji, naj spodbuja finančno izobraževanje vlagateljev in družb kot uporabnikov kapitalskih trgov, ter s standardizacijo in boljšim zbiranjem podatkov poveča dostopnost podatkov in raziskav EU, s čimer bi tako družbam kot vlagateljem omogočila dojemanje primerjalnih stroškov in koristi različnih storitev, ki jih nudijo udeleženci na kapitalskih trgih.

31.

poziva Komisijo, naj preišče možnosti za zmanjšanje nesimetričnosti informacij na kapitalskih trgih za mala in srednja podjetja, pri tem pa naj podrobneje pregleda trg bonitetnih agencij in ovire za nove udeležence na tem trgu; poudarja zamisel o neodvisnih evropskih bonitetnih agencijah, ki bi ponujale tudi stroškovno učinkovite ocene za manjše naložbe;

32.

pozdravlja napoved Komisije o reviziji direktive o prospektu, da bi odpravila pomanjkljivosti sedanjega okvira na tem področju; poudarja, kako pomembno je poenostaviti postopke na tem področju, in sicer z zmanjšanjem upravnega bremena za izdajatelje in družbe, ki želijo kotirati na borzi, zlasti pa za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; meni, da bi bilo vredno preučiti načine za boljše prilagajanje zahtev glede na vrsto sredstev in/ali vlagatelja in/ali izdajatelja; poudarja, da bi lahko povečali preglednost in zmanjšali stroške transakcij, če bi bile informacije, ki jih je treba zagotoviti, standardizirane in dostopne v digitalni obliki;

33.

poziva Komisijo, naj bolje pojasni, kako bo unija kapitalskih trgov povezana z drugima dvema stebroma evropskega naložbenega načrta, in sicer Evropskim skladom za strateške naložbe in evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe;

34.

poudarja pomen vključevanja pobud o kapitalskih trgih v druge politične agende, kot je razvoj enotnega digitalnega trga in reform, ki sedaj potekajo na področju prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij, da bi dosegli usklajenost in doslednost različnih regulativnih in neregulativnih pobud, s tem pa čim več pozitivnih stranskih učinkov različnih politik na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;

Temelji unije kapitalskih trgov

35.

meni, da bi bilo treba pri uniji kapitalskih trgov napredovati postopoma in da bi morale biti prednostne naloge pri njenem oblikovanju tri: prvič, spodbuditi čim učinkovitejše dodeljevanje prihrankov s poglabljanjem in diverzifikacijo finančnih virov, ki so na voljo podjetjem, in ponujati več naložbenih možnosti, večjo preglednost in diverzifikacijo portfelja za varčevalce in vlagatelje; drugič, omogočiti večjo mero ublažitve tveganj z vzpostavitvijo poglobljenih čezmejnih trgov, povečanjem odpornosti finančnega sistema na škodljive učinke hudih finančnih kriz in izravnavanjem učinka nesistematičnih šokov; tretjič, zagotoviti obstoj učinkovitega dopolnilnega kanala financiranja realnega gospodarstva;

36.

poziva Komisijo, naj po potrebi pripravi predloge za revizijo sedanje zakonodaje, zlasti glede bonitetnih agencij in revizijskih podjetij, da bi povečali in dopolnili varstvo vlagateljev;

37.

poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire za čezmejno financiranje, zlasti za mala in srednja podjetja, da bi spodbudili koristi unije kapitalskih trgov za podjetja vseh velikosti in v vseh geografskih regijah;

38.

poudarja, da mora biti ključno načelo pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov večje osredotočanje na končne uporabnike kapitalskih trgov, in sicer podjetja in vlagatelje, ter zavedanje, da so trgi namenjeni podjetjem in vlagateljem; zato meni, da se morajo politike EU osredotočati na zagotavljanje, da kapitalski trgi podjetjem omogočajo boljši dostop do kapitala, vlagateljem pa raznolike, pregledne in cenovno dostopne možnosti za varčevanje;

39.

poziva Komisijo, naj pripravi dosledne predloge za zagotovitev, da bo unija kapitalskih trgov usklajena z jasno strategijo za boj proti škodljivim učinkom sistema bančništva v senci;

40.

poudarja, da bi moral biti cilj pobud v okviru unije kapitalskih trgov, če naj pripomorejo k izpolnjevanju zgoraj omenjenih prednostnih nalog, omejiti zapletenost, hkrati pa povečati učinkovitost in znižati stroške posredniške verige med varčevalci in naložbami, povečati ozaveščenost končnih uporabnikov o posredniški verigi in njeni stroškovni sestavi, povečati varstvo vlagateljev, zagotoviti stabilnost posredniške verige z ustreznimi bonitetnimi pravili in zagotoviti, da propad in zamenjava posrednika potekata tako, da sta finančni sistem in realno gospodarstvo čim manj motena;

41.

pozdravlja načrt Komisije, da bo preučila splošni učinek finančnih predpisov, zlasti tistih iz zadnjih petih let; poudarja, da je treba upoštevati zgoraj omenjene prednostne naloge pri revizijah obstoječih finančnih predpisov;

42.

poudarja, da sta financiranje, ki ga zagotavljajo banke, in njihova posredniška vloga na kapitalskih trgih pomembna stebra financiranja podjetij; poudarja, da bi morala unija kapitalskih trgov temeljiti na dopolnitvi vloge bank, ne na njihovem izpodrivanju, saj bi moralo biti financiranje, ki ga zagotavljajo banke, še naprej ključnega pomena za financiranje evropskega gospodarstva; poudarja, da ima bančništvo odnosov pomembno vlogo pri financiranju mikro, malih in srednjih podjetij ter bi se lahko uporabljalo tudi za zagotovitev alternativnih načinov financiranja; ponovno poudarja strateško razsežnost močnega in diverzificiranega bančnega sektorja; poziva Komisijo, naj preuči dostop do bančnih posojil za mala in srednja podjetja po vsej Uniji in odpravi neustrezne ovire;

43.

poudarja, da bi morala mala in srednja podjetja imeti na voljo najširši izbor struktur financiranja, da bi lahko izbirala med različnimi možnostmi financiranja, ki imajo različne stroške in so različno kompleksne, vključno s hipotekarnimi posojili in financiranjem na podlagi listinjenja;

44.

poudarja, da je treba spodbujati okolje, kjer bo več prihrankov gospodinjstev in podjetij usmerjenih v instrumente za naložbe v kapitalske trge in v katerem se vlagatelje spodbuja, da dodelijo kapital preko meja držav članic; poudarja, da so potrebna ustrezna varovala, zlasti za gospodinjstva, da bi zagotovili polno ozaveščenost o prednostih in slabostih naložb v kapitalske trge; poudarja, kako pomembno je omogočiti večji dostop do finančnega izobraževanja, katerega namen je povečati zaupanje vlagateljev, zlasti malih vlagateljev, v kapitalske trge; poudarja tudi, da bi moralo biti finančno izobraževanje namenjeno malim in srednjim podjetjem in jih naučiti, kako se uporabljajo kapitalski trgi;

45.

poudarja, da bi morale pobude za unijo kapitalskih trgov omogočiti posojilojemalcem, da dostopajo do sredstev iz tržnih virov, in podpirati raznolike oblike posojil, kot so lastniški instrumenti in podjetniške obveznice ter posredne oblike financiranja, pri katerih banke in trgi sodelujejo;

46.

poudarja, kako pomembno je olajšati razumljivo primerjavo naložbenih možnosti, ki so na voljo finančnim akterjem, da bi vzpostavili učinkovito unijo kapitalskih trgov; v zvezi s tem poziva k okrepitvi skupnega okvira za zagotavljanje primerljivosti in preglednosti različnih finančnih instrumentov, zlasti s pravilnim izvajanjem za to predvidenih ukrepov v okviru direktive o trgih finančnih instrumentov, direktive o zavarovalnem posredovanju in uredbe o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih; poudarja, kako pomembna je doslednost pri zakonodaji na splošno, zlasti pa pri zgoraj omenjenih predpisih, da bi se izognili regulativni arbitraži in zagotovili najvišje standarde zaščite vlagateljev na vseh trgih;

47.

meni, da bi se moralo z unijo kapitalskih trgov vzpostaviti ustrezno regulativno okolje, s katerim se bi izboljšal čezmejni dostop do informacij o podjetjih, ki iščejo posojilo, strukturah navideznega lastniškega kapitala in lastniškega kapitala, da bi spodbudili rast nebančnih modelov financiranja, vključno z množičnim financiranjem in medsebojnimi posojili („peer-to-peer lending“); meni, da bi moralo biti razkrivanje teh informacij za mala in srednja podjetja prostovoljno; poudarja, da bi morala pravila o zaščiti vlagateljev v enaki meri veljati za vse modele financiranja, ne glede na to, ali spadajo med bančne ali nebančne modele financiranja; meni, da bi bilo treba v takem okolju zagotoviti več sistemske odpornosti in nadzora sistemskih finančnih posrednikov zunaj bančnega sektorja;

48.

meni, da bi standardizacija nekaterih finančnih instrumentov in njihova dostopnost po vsem notranjem trgu utegnila biti ustrezno orodje, ki bi pripomoglo k povečanju likvidnosti in okrepitvi delovanja enotnega trga ter omogočilo celovit pregled in nadzor nad evropskimi kapitalskimi trgi, pri čemer bi se ustrezno upoštevale najboljše prakse obstoječih standardov držav članic; poudarja, da je treba ohraniti možnost izdajanja posebej prilagojenih finančnih instrumentov, ki bi izpolnjevali potrebe posameznih izdajateljev in vlagateljev;

49.

ponovno poudarja, da zgodovinski pregled akcijskega načrta za finančne storitve kaže na to, da je treba obravnavati dve pomanjkljivosti, do katerih je prišlo po začetku njegovega izvajanja, in sicer potrebo po natančni preučitvi posebnega učinka ukrepov, zasnovanih v okviru notranjega trga, na delovanje euroobmočja in potrebo po izboljšanju vzporednega povezovanja trga in nadzora; poziva Komisijo, naj pri pripravi osnutka akcijskega načrta upošteva izkušnje, ki jih je pridobila pri prejšnjem;

50.

poudarja, da bi morala imeti pravni in nadzorni okvir ključno vlogo pri izogibanju čezmernemu prevzemanju tveganj in nestabilnosti na finančnih trgih; poudarja, da mora trden projekt o uniji kapitalskih trgov spremljati strog nadzor na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z ustreznimi makrobonitetnimi instrumenti; meni, da bi bilo treba izmed možnosti, ki so na voljo, okrepiti vlogo Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) pri izboljšanju konvergence pri nadzoru;

51.

poziva Komisijo, naj natančno preuči tveganja financiranja kreditov na kapitalskem trgu in ustrezne izkušnje, ki jih je pridobila pri nastanku finančne krize leta 2007/2008, ter naj rešuje probleme, ki so zaradi nje nastali;

Zbliževanje kapitalskih trgov in malih in srednjih podjetij

52.

poudarja, da bi moral biti cilj morebitnih sprememb ali dodatnih elementov obstoječega regulativnega okvira za finančne posrednike odstraniti ovire za vstop malih in srednje velikih posrednikov in izboljšati dostop do financiranja, zlasti za inovativna zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja, ter zagotoviti bonitetne standarde, ki so sorazmerni s tveganjem;

53.

pozdravlja predlog Komisije o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij (COM(2014)0213); zlasti meni, da bi s tem predlogom lahko podprli privlačno okolje za delničarje, saj bi izboljšali učinkovitost verige kapitalskih naložb; poudarja, da bi trden in izvedljiv okvir za upravljanje podjetij okrepil unijo kapitalskih trgov;

54.

poudarja, da bolj izpopolnjeni kapitalski trgi ne bi smeli izključiti malih in srednjih podjetij, saj so to podjetja, ki najbolj potrebujejo dostop do dodatnega financiranja, zlasti v državah članicah, ki so se soočale z gospodarskimi težavami ali se še vedno; poudarja, da so za vzpostavitev pozitivnega okolja za uspešno financiranje malih in srednjih podjetij potrebni tudi gospodarski in regulativni pogoji na ravni EU in nacionalni ravni, ki bodo tem podjetjem prijazni; zlasti poudarja, da je treba posvetiti pozornost možnosti poenostavitve postopkov za dostop malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo do prvih javnih ponudb, pri tem pa zagotoviti, da se še naprej uporabljajo stroga merila za ocenjevanje odpornosti in upravičenosti podjetij do prve javne ponudbe; poziva Komisijo, naj preuči še druge načine, kako bi malim in srednjim podjetjem pomagali pri privabljanju naložb;

55.

poudarja, da so pomanjkljive informacije o finančnem položaju malih in srednjih podjetij ena največjih ovir za naložbe v tovrstna podjetja; poziva k poglobljeni preučitvi načinov za izboljšanje dostopa vlagateljev do preglednih in primerljivih podatkov o malih in srednjih podjetjih, pri čemer naj se čim bolj omeji dodatno breme zanje;

56.

spodbuja raznolike in privlačne vire financiranja na evropskih javnih trgih za podjetja vseh velikosti, pri čemer naj se v finančnih predpisih EU, ki vplivajo na začetniška rastoča podjetja, spodbuja koncept „najprej pomisli na majhne“, finančni predpisi pa naj se tudi revidirajo, in sicer tako, da se upravni stroški kotiranja podjetij na borzi zmanjšajo za 30–50 %;

57.

meni, da je treba bolje izkoristiti obstoječe možnosti nebančnega financiranja, kot je razvoj specializiranih sekundarnih trgov (npr. zagonskih trgov malih in srednjih podjetij) ter enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, saj imajo mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pomembno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest; pozdravlja pobudo za vzpostavitev trajnostnega in preglednega trga listinjenja, in sicer prek razvoja specifičnega regulativnega okvira z enotno opredelitvijo visokokakovostnega listinjenja v kombinaciji z učinkovitimi metodami spremljanja, merjenja in upravljanja tveganja; poudarja pa, da so mala in srednja podjetja zelo raznolika in da listinjenje ni edini razpoložljivi instrument; zato poziva Komisijo, naj uporabi širok nabor pristopov in razmisli o raznolikih načinih, kako izboljšati financiranje malih in srednjih podjetij;

58.

podpira predloge o razširitvi možnosti za dostop evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, do podatkov; obenem opozarja, da so stroški tržnih podatkov v primerjavi s skupnimi stroški transakcije nizki;

59.

poziva Komisijo, naj okrepi zmogljivosti za spremljanje vrste, obsega in trendov pri nebančnih posredniških dejavnostih, ki se opravljajo zunaj urejenega bančnega sektorja, in izvaja ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zanje velja načelo „enako tveganje–enaka pravila“;

60.

poudarja, da sta zasebni kapital in tvegani kapital zanimivi alternativni možnosti za financiranje zlasti zagonskih podjetij; poziva Komisijo, naj na podlagi izkušenj, pridobljenih pri evropskih skladih tveganega kapitala in evropskih skladih za socialno podjetništvo, razvije dodatne instrumente, da bi odpravila večje pomanjkljivosti trgov tveganega kapitala v EU, kot je pomanjkanje informacij za vlagatelje; meni, da bi razvoj namenske podatkovne baze za zbiranje prostovoljno posredovanih podatkov o malih in srednjih podjetjih in zagonskih podjetjih utegnil biti uporabno orodje za zagotovitev informacij vlagateljem, s čimer se bi na koncu povečal obseg udeležencev na trgu, dodatno pa bi se okrepili tudi trgi tveganega kapitala v državah članicah;

61.

pozdravlja korake v podporo razvoju trgov prodaje zaprtemu krogu vlagateljev prek standardiziranih dokumentov in opredelitev, pri čemer je treba zagotoviti, da so potencialni vlagatelji dovolj dobro obveščeni o tveganjih in koristih tovrstne naložbe;

62.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da morebitni novi dogodki na področju predlogov o skladu skladov, ki so del unije kapitalskih trgov, ne privedejo do pomanjkljivosti pri splošni oceni in upravljanju sistemskega in specifičnega tveganja;

63.

vztraja, da je treba pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov okrepiti in izboljšati usklajenost EU na mednarodni ravni, zlasti v okviru G20, Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde in Baselskega odbora;

Vzpostavitev usklajenega regulativnega okolja EU za kapitalske trge

64.

poudarja tudi, kako pomembno je lastniško financiranje, ki lahko pripomore k ublažitvi tveganj in zmanjšanju prekomernega dolga in vzvoda v finančnem sistemu; zato poziva Komisijo in države članice, naj revidirajo predpise in obravnavajo problem prevelikega bremena, ki ga nalagajo za lastniško financiranje zasebnih podjetij; poudarja, kako pomembno je obravnavati vrzel med olajšavami za financiranje dolga in kapitala;

65.

se zaveda, da je zaradi raznolikosti pravil o insolventnosti ustvarjanje čezmejnih paketov sredstev zapleteno, s tem pa tudi postopek listinjenja; v zvezi s tem je seznanjen s predlogom Komisije o tem, da bi se lotili reševanja vprašanja čezmejne insolventnosti v tolikšni meri, kolikor je to potrebno za doseganje dobro delujoče unije kapitalskih trgov; poziva k vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje za nebanke, zlasti za centralne nasprotne stranke;

66.

opozarja na vlogo plačilnih sistemov in poravnave vrednostnih papirjev za trg listinjenja ter poziva k vzpostavitvi evropske tržne infrastrukture v ta namen, pa tudi k usklajenemu in bolj harmoniziranemu spremljanju kritične tržne infrastrukture, zlasti v obliki možnosti vzpostavitve repozitorija podatkov o listinjenju, v katerem bi se evidentirali vsi udeleženci listinjenja, omogočeno bi bilo sledenje skupnih izpostavljenosti in tokov med udeleženci na trgu, spremljanje učinkovitosti in uspešnosti pobud v okviru politik ter zaznavanje morebitnih nastajajočih balonov in zmanjšanje nesimetričnosti informacij;

67.

poudarja, da je treba glede na vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije obravnavati grožnjo kibernetskih napadov in povečati odpornost celotnega finančnega sistema nanje;

68.

spodbuja Komisijo, naj poveča primerljivost in kakovost finančnih informacij, pri čemer naj preuči sedanji okvir o računovodskih standardih, tudi z globalnega vidika in ob upoštevanju konzervativnih modelov vrednotenja ter sorazmernosti zahtev; se strinja, da je treba nedavno revidirano zakonodajo o evropskih računovodskih standardih najprej oceniti v praksi;

69.

poudarja, da je treba opraviti oceno učinka in analizo stroškov in koristi vse dodatno sprejete zakonodaje, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti; ugotavlja, da nova zakonodaja morda ni vedno najustreznejši politični odziv na te izzive in da bi bilo treba preučiti pristope, ki ne temeljijo na zakonodaji oz. temeljijo na trgu, ter v nekaterih primerih tudi že obstoječe nacionalne rešitve; poziva Komisijo, naj pri ustrezni zakonodaji uporablja načelo sorazmernosti, da bi čim bolj povečala pozitivne učinke za mala in srednja podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

70.

meni, da bi bilo treba temelje za polno delujočo unijo kapitalskih trgov postaviti najkasneje do leta 2018; ponovno zahteva, da se opravi celovita analiza trenutnega stanja na kapitalskih trgih EU in obstoječih ovir, ki se pojavljajo povsod po EU; poziva Komisijo, naj pospeši pripravo akcijskega načrta in čim prej predloži zakonodajne in nezakonodajne predloge, da bi do konca leta 2018 dosegli cilj popolnoma povezanega enotnega kapitalskega trga EU;

71.

ugotavlja, da bi bilo treba razvijajoče se digitalno okolje dojemati kot priložnost za izboljšanje uspešnosti in vrednosti industrije kapitalskih trgov za podjetja, vlagatelje in družbo na splošno;

o o

72.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0202.

(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0161.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/84

P8_TA(2015)0269

Evropska agenda za varnost

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost (2015/2697(RSP))

(2017/C 265/10)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70 do 72, 75, 82 do 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, 47 do 50, 52 in 53,

—	ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 o evropski agendi za varnost (COM(2015)0185),

—	ob upoštevanju sporočil Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573) in o operativnih smernicah o upoštevanju temeljnih pravic v oceni učinka (SEC(2011)0567),

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12, ki razveljavlja Direktivo 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012) (3),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o protiterorističnih ukrepih (6),

—	ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 28. aprila 2015 o evropski agendi za varnost,

—	ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o evropski agendi za varnost (O-000064/2015 – B8-0566/2015 in O-000065/2015 – B8-0567/2015),

—	ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

—	ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

ker so grožnje notranji varnosti Unije postale bolj kompleksne, hibridne, asimetrične, nekonvencionalne, mednarodne, se hitro spreminjajo, jih je težko napovedati in presegajo zmožnosti posameznih držav članic, in je zato bolj kot kdajkoli prej potreben skladen, celovit, večplasten in usklajen odgovor EU, ki bo v celoti spoštoval temeljne pravice;

ker je razvoj varnostne politike EU deljena pristojnost, ki zahteva usklajena prizadevanja vseh držav članic, institucij in agencij EU, civilne družbe in organov pregona, in je usmerjen k skupnim ciljem in temelji na pravni državi in spoštovanju temeljnih pravic; ker bi morale biti naloge pri konkretnem izvajanju teh deljenih ciljev in prednostnih nalog jasno razdeljene na raven EU in nacionalno raven na osnovi načela subsidiarnosti in z močnim in učinkovitim parlamentarnim in sodnim nadzorom, da bi dosegli optimalne rezultate;

C.	ker se izjema zaradi nacionalne varnosti iz člena 4(2) PEU ne more uporabiti za to, da bi agencijam za nacionalno varnost dovolili kršiti interese, tudi ekonomske, drugih držav članic, pravice njihovih državljanov in prebivalcev ter na splošno zakone in politike Evropske unije in tretjih držav;

D.	ker bi bilo treba opozoriti na to, da je treba upoštevati izkušnje iz številnih kršitev evropskih in univerzalnih norm in vrednot zaradi notranjega in zunanjega varnostnega sodelovanja po 11. septembru;

ker so svoboda, varnost in pravica cilji, za katere si je treba prizadevati sočasno; ker bi morali varnostni ukrepi za uresničevanje svobode in pravice zato vedno spoštovati demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v skladu z načeli nujnosti in sorazmernosti ter temeljiti na ustreznem demokratičnem nadzoru in odgovornosti; ker v evropski agendi za varnost vidik pravice in preprečevanja ni dovolj upoštevan;

ker cele vrste vzrokov za kriminal, kot je vse večja neenakost, revščina ter rasno in ksenofobno nasilje ter zločini iz sovraštva, ni mogoče odpraviti samo z varnostnimi ukrepi, temveč jih je treba obravnavati v širšem političnem kontekstu, ki vključuje boljšo socialno politiko, politiko zaposlovanja in izobraževanja ter kulturno in zunanjo politiko;

ker je vidik preprečevanja v evropski agendi za varnost še posebej pomemben v obdobju vse večjih ekonomskih in socialnih neenakosti, ki spodkopavajo socialni pakt ter učinek temeljnih pravic in državljanskih svoboščin; ker bi morali biti alternativno prestajanje zaporne kazni in ukrepi za ponovno vključitev v družbo pomemben dejavnik politike preprečevanja, zlasti pri manjših kaznivih dejanjih;

ker sta Komisija in Evropsko sodišče po izteku prehodnega obdobja iz Protokola 36 k Pogodbama dobila polna pooblastila v zvezi s pravnimi instrumenti nekdanjega tretjega stebra, s čimer se je demokratična odgovornost in odgovornost glede spoštovanja temeljnih pravic razširila na sprejete ukrepe, ki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice;

ker kibernetska kriminaliteta in kazniva dejanja, ki jih omogočajo splet in računalniki, ogrožajo varnost državljanov EU, notranji trg ter intelektualno lastnino in blaginjo Evropske unije; ker na primer botneti kot oblika kibernetske kriminalitete napadejo na milijone računalnikov in na tisoče ciljev hkrati;

J.	ker postajajo meje med notranjo in zunanjo varnostjo vse bolj nejasne in je zato potrebno tesnejše sodelovanje in usklajevanje med državami članicami za bolj celovit in večdimenzionalen pristop;

K.	ker bi bilo treba kot pomemben del varnostne agende nameniti posebno pozornost podpori in zaščiti vseh žrtev terorizma in kriminala po vsej EU;

je seznanjen z evropsko agendo o varnosti za obdobje 2015–2020, kot jo predlaga Komisija, in v njej določene prednostne naloge; meni, da so zaradi izzivov, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija, terorizem, nasilni ekstremizem, čezmejni organizirani kriminal in kibernetska kriminaliteta najnevarnejše grožnje, ki zahtevajo usklajeno delovanje na nacionalni, evropski in globalni ravni; opozarja, da bi morala biti agenda oblikovana fleksibilno, da bi se lahko odzvala na morebitne nove izzive v prihodnosti;

ponovno poudarja, da je treba natančneje preučiti in odpravljati vzroke kriminala, na primer neenakost, revščino in diskriminacijo; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne vire za socialne delavce, ter lokalne in nacionalne pripadnike policije in pravosodnih organov, ki so jim v nekaterih državah članicahzmanjšali denarna sredstva;

poziva, naj se poišče pravo ravnotežje med ukrepi preprečevanja in represivnimi ukrepi, da bi ohranili svobodo, varnost in pravico; poudarja, da bi bilo treba varnostne ukrepe vedno izvajati v skladu z načeli pravne države in varstva temeljnih pravic, kot je pravica do zasebnosti in varstva podatkov, svobode izražanja in združevanja in dolžnega pravnega postopanja; zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju evropske agende za varnost ustrezno upošteva nedavno sodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z direktivo o hrambi podatkov (sodba v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12), na podlagi katere morajo biti vsi instrumenti skladni z načeli sorazmernosti, nujnosti in zakonitosti ter vključevati ustrezna jamstva odgovornosti in sodnega varstva; poziva Komisijo, naj celovito preuči učinek te sodbe na vse instrumente, ki zadevajo hrambo podatkov za namene kazenskega pregona;

opozarja, da bi morala Evropska unija, če želi biti verodostojen akter pri spodbujanju temeljnih pravic znotraj in zunaj svojih meja, za svojo varnostno politiko, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter za partnerstva s tretjimi državami na področju varnosti vzpostaviti celovit pristop, ki bo zajemal vse dejavnike, ki ljudi pripravijo do tega, da se ukvarjajo s terorizmom ali organiziranim kriminalom, in torej vključiti ekonomske in socialne ukrepe, ki se pripravijo in izvajajo ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic pod sodnim in demokratičnim nadzorom in za katere se izvedejo poglobljene ocene;

pozdravlja, da se je Komisija odločila agendo zasnovati na več načelih: popolnem spoštovanju pravne države in temeljnih pravic, ki bi jih bilo treba zagotoviti z ustreznim sodnim nadzorom; večji preglednosti, odgovornosti in demokratičnem nadzoru; boljši uporabi in izvajanju obstoječih pravnih instrumentov; bolj prepletenem medagencijskem in medsektorskem pristopu in boljših povezavah med zunanjimi in notranjimi vidiki varnosti; poziva Komisijo in Svet, naj ta načela strogo spoštujeta pri izvajanju agende; poudarja, da bo Parlament ta načela postavil v središče svojega nadzora izvajanja agende;

pozdravlja, da je v agendi posebna pozornost namenjena temeljnim pravicam, in zlasti pozdravlja zavezo Komisije, da bo strogo ocenila vsak varnostni ukrep, ki ga bo predlagala, ne le z vidika izpolnjevanja ciljev, temveč tudi glede njegove skladnosti s temeljnimi pravicami; poudarja, da mora Komisija v svojo oceno vključiti vse ustrezne organe in agencije, še zlasti Agencijo EU za temeljne pravice, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, Europol in Eurojust; poziva Komisijo, naj zagotovi vse informacije in dokumentacijo o tej oceni, da bo Parlament lahko učinkovito izvajal demokratični nadzor;

v zvezi s tem opozarja, da je obsodil ukrepe, ki vključujejo obsežno in sistematično zbiranje osebnih podatkov nedolžnih ljudi, zlasti ker ima lahko to hude posledice za pravico do poštenega sojenja, nediskriminacijo, zasebnost in varstvo podatkov, svobodo tiska, misli in govora ter svobodo zbiranja in združevanja, in ki predstavljajo znaten potencial za zlorabo zbranih podatkov proti političnim nasprotnikom; močno dvomi v koristnost ukrepov množičnega nadzora, saj so pogosto preveč obsežni in dajo preveč napačnih pozitivnih in negativnih zadetkov; svari pred nevarnostjo, da bodo ukrepi množičnega nadzora prikrili potrebo po vlaganju v ukrepe kazenskega pregona, ki so morda cenejši, učinkovitejši in manj vsiljivi;

poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo načelo koristi za otroka spoštovalo v vsej zakonodaji, povezani z varnostjo;

ugotavlja, da v EU ni dogovorjene opredelitve pojma „nacionalne varnosti“, zaradi česar se v pravnih instrumentih EU nekontrolirano pojavljajo sklicevanja na „nacionalno varnost“;

10.

meni, da bi morale institucije in agencije ter države članice EU pri pripravi in izvajanju varnostnih politik zagotoviti preglednost, odgovornost in demokratični nadzor, da bi državljani bolj zaupali tem politikam; pozdravlja namero Komisije, da Parlamentu in Svetu redno predloži posodobljene informacije o izvajanju agende; ponavlja, da namerava v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti izvajati redni nadzor nad pravilnim izvajanjem in doseženem napredku agende; se s zanimanjem seznanja s predlogom Komisije za vzpostavitev posvetovalnega foruma EU o varnosti; poziva, naj forum zagotovi uravnoteženo zastopanost vseh pomembnih deležnikov in pričakuje natančnejše informacije o njem, zlasti glede njegove točne vloge, nalog, sestave in pristojnosti ter udeležbe Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

11.

poudarja, da je treba izboljšati demokratični in sodni nadzor obveščevalnih služb držav članic; ugotavlja, da Parlament, Sodišče in varuhinja človekovih pravic nimajo dovolj pristojnosti za izvajanje učinkovite ravni nadzora nad evropsko varnostno politiko;

12.

poziva Komisijo in Svet, naj čim prej pripravita načrt ali podoben mehanizem, da bi zagotovila učinkovito in operativno izvajanje agende, ga predložita Parlamentu in ga začneta izvajati v naslednjih šestih mesecih; meni, da bi lahko pristop, ki se uporablja pri političnem ciklu EU (opredelitev in ocena skupnih groženj in ranljivih točk, določitev političnih prednostnih nalog in priprava strateških in operativnih načrtov, konkretno izvajanje z jasno določeno odgovornostjo, časovnicami in nalogami ter končno presojo), zagotovil potrebno skladnost in kontinuiteto pri izvajanju agende, če bo Parlament ustrezno vključen v določanje političnih prednostnih nalog in strateških ciljev; se veseli nadaljevanja razprave o teh vprašanjih s Komisijo in Stalnim odborom za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI);

13.

pozdravlja temeljno načelo agende, po katerem se najprej uporabijo in izvajajo veljavni instrumenti na področju varnosti, preden se predlagajo novi; ponavlja, da si je treba hitreje in učinkoviteje sporočati podatke in informacije, ob upoštevanju varstva podatkov in ohranjanja zasebnosti; vendar obžaluje, da kljub številnim pozivom Parlamenta – tudi ob upoštevanju novih varnostnih groženj, s katerimi se EU sooča – še vedno ni bila opravljena ocena učinkovitosti obstoječih instrumentov EU in preostalih vrzeli; meni, da je ta ukrep potreben, ker naj bi zagotovil, da bo evropska varnostna politika učinkovita, ustrezna, sorazmerna, skladna in celostna; poziva Komisijo, naj v časovnem načrtu za izvajanje agende za varnost kot prednostni ukrep določi izvedbo tovrstne operativne ocene obstoječih instrumentov, virov in finančnih sredstev EU na področju notranje varnosti; znova poziva Svet in Komisijo, naj celovito ocenita izvajanje ukrepov, sprejetih na področju notranje varnosti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, za to pa naj uporabita postopek iz člena 70 PDEU;

14.

je zadovoljen, da je Komisija namenila posebno pozornost upravljanju meja kot bistvenemu vidiku preprečevanja čezmejnega kriminala in terorizma; poudarja, da bi bilo treba s sistematičnimi pregledi obstoječih podatkovnih zbirk, kot je schengenski informacijski sistem, okrepiti varnost na mejah EU; pozdravlja tudi zavezo Komisije, da v začetku leta 2016 predstavi spremenjeni predlog o pametnih mejah;

15.

podpira poziv Komisije za bolj povezan medagencijski in medsektorski pristop ter predlagane ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse ter povečali operativno sodelovanje med državami članicami in agencijami EU; znova poziva k večji uporabi obstoječih instrumentov in podatkovnih zbirk, kot so SIS in ECRIS, ter skupnih preiskovalnih ekip; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi pospešila sklenitev odprtih delovnih dogovorov med agencijami; z obžalovanjem ugotavlja, da agenda ne vsebuje dovolj konkretnih ukrepov za krepitev razsežnosti pravice; poziva k povezovanju in nadaljnjem razvoju vseh vidikov pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, tudi z okrepitvijo pravic osumljencev in obdolžencev, žrtev in prič ter z boljšim izvajanjem obstoječih instrumentov EU za vzajemno priznavanje;

16.

v celoti podpira prednostno nalogo Komisije, da pomaga državam članicam, da bodo še bolj poglobile medsebojno zaupanje, v celoti izkoristile obstoječa orodja za izmenjavo informacij in spodbujale čezmejno operativno sodelovanje med pristojnimi organi; poudarja pomen tovrstnega čezmejnega operativnega sodelovanja, zlasti v obmejnih regijah;

17.

poziva Komisijo, naj hitro poda zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (7), da bi harmonizirali merila opozarjanja in uvedli obvezno opozarjanje v zvezi z ljudmi, ki so obsojeni zaradi terorizma ali osumljeni terorizma;

18.

pozdravlja, da je Komisija napovedala, da bo ocenila potrebo po evropskem indeksnem sistemu policijskih evidenc (EPRIS) in njegovo dodano vrednost za lajšanje čezmejnega dostopa do informacij iz nacionalnih policijskih evidenc, in v celoti podpira začetek pilotnega projekta, ki ga načrtuje skupina držav članic za uvedbo mehanizma za samodejno čezmejno iskanje v nacionalnih indeksih na podlagi sistema zadetek/ni zadetka; poudarja pomen čezmejnega dostopa do informacij, zlasti v obmejnih regijah;

19.

poudarja pomen skupnih preiskovalnih enot za preiskovanje posebnih čezmejnih primerov in poziva države članice, naj to uspešno orodje bolj redno uporabljajo; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za pravni okvir, ki bo omogočal ustanovitev skupnih preiskovalnih enot za daljše obdobje ali za stalno, ki bodo obravnavale stalne grožnje, zlasti v obmejnih regijah, denimo zaradi trgovine s prepovedanimi drogami, trgovine z ljudmi ter motorističnih tolp;

20.

obžaluje, da se instrumenti, kot je zamrznitev ali zaseg premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, še ne uporabljajo sistematično v vseh ustreznih čezmejnih primerih, in poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja na tem področju;

21.

poudarja, da v čezmejnem sodelovanju med nacionalnimi obveščevalnimi službami ni dovolj demokratičnega in sodnega nadzora; je zaskrbljen, ker pravilo tretje države v zvezi z dostopom do dokumentov zelo ovira demokratični in sodni nadzor;

22.

ugotavlja, da so meje med zunanjo in notranjo varnostjo vse bolj zabrisane, in zato pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo poskrbela za to, da bosta ti dve razsežnosti varnostne politike delovali povezano; poziva Komisijo in države članice, naj redno ocenjujejo učinek agende na strategijo zunanje varnosti EU in obratno, tudi v zvezi z obveznostmi na področju spoštovanja in spodbujanja temeljnih svoboščin in pravic ter demokratičnih vrednot in načel, zapisanih v mednarodnih konvencijah in sporazumih, ki so jih ratificirale ali podpisale; poudarja, da je treba še okrepiti povezave, sinergijo in usklajenost med njima, zlasti pri odpravljanju novih horizontalnih hibridnih groženj, s katerimi se sooča Evropa, obenem pa spoštovati vrednote Unije in temeljne pravice; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o nadaljnjih ukrepih za razvoj povezave med notranjo in zunanjo razsežnostjo varnostne politike ter o sodelovanju s tretjimi državami na področju varnosti, da bo lahko Parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti uveljavljal pravico do demokratičnega nadzora;

23.

poudarja pomen in pravočasnost potekajočega strateškega pregleda, ki ga je Evropski svet zaupal visoki predstavnici/podpredsednici decembra 2013 in katerega cilj bi moral biti sprejetje nove evropske varnostne strategije; obsežna strategija, ki bi vključevala vprašanja zunanje in varnostne politike, bi morala določati in opisovati interese, prednostne naloge in cilje EU, obstoječe in nastajajoče grožnje, izzive in priložnosti ter instrumente in sredstva, s katerimi jih lahko EU obravnava;

24.

poziva, naj se v sporazume s tretjimi državami, zlasti v Severni Afriki in zalivski regiji, kar zadeva sodelovanje na področju varnosti, vključijo odločne klavzule o človekovih pravicah; poziva, naj se ponovno preuči sodelovanje z nedemokratičnimi državami, v katerih je stanje na področju človekovih pravic slabo;

25.

poudarja, da je nadvse pomembno, da se odpravijo glavni vzroki za oborožene spopade, ekstremizem in revščino v tretjih državah, saj to ogroža varnost EU; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi podprle vključujoče, pluralne in dobro delujoče države, ki imajo močno in zdravo civilno družbo, ki je zmožna državljanom zagotoviti svobodo, varnost, pravico in zaposlitev;

26.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži osnutek skupnega stališča o uporabi oboroženih brezpilotnih letal v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal (8);

27.

je seznanjen z odločnim pozivom Komisije k zaključku dela pri sprejemanju direktive EU o evidenci podatkov o potnikih; ponovno poudarja, da si prizadeva za to, da bo delo končano do konca leta; poudarja, da bi bilo treba v direktivi o evidenci podatkov o potnikih spoštovati temeljne pravice in standarde na področju varstva podatkov, vključno z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije, obenem pa zagotoviti, da bo ta direktiva učinkovit instrument na ravni EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira ta postopek in zagotovi morebitne ustrezne dodatne elemente, ki so nujni za sorazmernost direktive EU o evidenci podatkov o potnikih; poziva, naj vsi prihodnji predlogi o uvedbi novih orodij na področju varnosti, kot je evidenca podatkov o potnikih, sistematično vključujejo mehanizme za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami;

28.

se strinja s Komisijo, da so podporni ukrepi v zvezi z usposabljanjem, raziskavami in inovacijami ter delo Evropske policijske akademije na tem področju nadvse pomembni (CEPOL); meni, da so za nadaljnji razvoj evropske kulture kazenskega pregona in dobre prakse na tem področju zelo pomembni programi usposabljanja in izmenjave za uslužbence organov kazenskega pregona; meni, da je treba več vlagati v raziskave in inovacije na področju varnosti, vključno s področjem preprečevanja;

29.

poudarja, da se varnostne razmere hitro spreminjajo, zato je treba uporabiti prožen, prilagodljiv in odziven pristop, razviti tehnične zmogljivosti in izvajati redne preglede prednostnih ukrepov iz agende; poudarja, da je v zvezi s tem mogoče uporabiti člen 222 PDEU, na podlagi katerega mora Evropski svet redno ocenjevati nevarnosti, s katerimi se sooča Unija, med drugim na podlagi ocen, ki so jih izvedle države članice in Europol, ter Evropski parlament in nacionalne parlamente obvestiti o izdih tega ocenjevanja in nadaljnjem ukrepanju;

Terorizem

30.

pozdravlja ukrepe iz agende za boj proti terorizmu, odpravljanje financiranja terorizma, preprečevanje grožnje, ki jo predstavljajo državljani in prebivalci EU, ki s terorističnim namenom potujejo v tujino („tuji borci“), in preprečevanje radikalizacije; je seznanjen s predlogom o novi strukturi evropskega protiterorističnega centra v okviru Europola in poziva Komisijo, naj bolj pojasni njegovo natančno vlogo, naloge, pooblastila in nadzor, zlasti ker je treba zagotoviti ustrezen demokratičen in sodni nadzor na ustreznih ravneh, tudi s stalno revizijo mandata Europola; poudarja, da je v boju proti terorizmu nadvse pomembno, da si države članice bolj izmenjujejo podatke, in sicer na bolj strukturirani podlagi;

31.

obsoja vse analize, ki zamegljujejo pojme v zvezi s terorizmom, negotovostjo, islamom in migranti;

32.

v luči nedavnih terorističnih napadov v Bruslju, Parizu, Københavnu in Saint-Quentin-Fallavierju opozarja, da mora EU nujno bolje oceniti varnostno grožnjo in se nemudoma osredotočiti na prednostna območja v okviru boja proti terorizmu, na primer okrepitev varnosti na mejah EU, izboljšanje zmogljivosti za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, boj proti nezakoniti trgovini z orožjem ter okrepitev delitve informacij in operativnega sodelovanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami;

33.

želi spomniti, da je v boju proti terorističnim mrežam in organiziranim kriminalnim skupinam nadvse pomembno, da se sledi njihovim finančnim tokovom, tudi zunaj sistema Swift, in se ti prekinejo; pozdravlja prizadevanja za zagotovitev poštene in uravnotežene udeležbe v programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti;

34.

poudarja, da grožnja terorizma, nastalega na domačih tleh, dosega v EU nevarne nove razsežnosti, odkar so islamski fundamentalisti prevzeli ozemlja v Siriji in Iraku ter po vsem svetu razširili propagandno kampanjo za združitev sil z džihadisti in izvajanje napadov znotraj meja EU.

35.

poudarja, da se je na splošno treba z grožnjo, ki jo predstavljajo tuji borci in terorizem, spopasti z uporabo večplastnega pristopa, ki vključuje celovito obravnavanje glavnih dejavnikov, kot je radikalizacija, ter razvoj socialne kohezije in vključenosti ter omogočanje ponovne integracije s spodbujanjem politične in verske strpnosti, analiziranje spletnega hujskanja k terorističnim dejanjem in ukrepanje proti temu, preprečevanje odhodov z namenom pridružitve terorističnim organizacijam, preprečevanje in zajezitev novačenja in sodelovanja v oboroženih spopadih, oviranje finančnega podpiranja terorističnih organizacij in posameznikov, ki se jim nameravajo pridružiti, zagotavljanje strogega kazenskega pregona, kjer je to primerno, in zagotavljanje ustreznih orodij, s katerimi bodo lahko organi kazenskega pregona svoje naloge izvajali ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic;

36.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razvije prepričljivo strategijo, kar zadeva evropske borce (agenda o varnosti je zaenkrat ne vsebuje) in zlasti tiste, ki se vrnejo s konfliktnih območij in želijo zapustiti teroristične organizacije, ki so jih rekrutirale, ter so pokazali, da so se pripravljeni ponovno vključiti v družbo; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti položaju mladih evropskih borcev;

37.

ponavlja svojo odločenost zagotoviti, da se bo z odprto in pregledno preiskavo ugotovilo, kdo je odgovoren za množične kršitve temeljnih pravic pod pretvezo boja proti terorizmu, zlasti v okviru prevoza in nezakonitega pridržanja zapornikov v evropskih državah s strani obveščevalne agencije CIA; poziva k zaščiti tistih, ki te kršitve razkrijejo, kot so novinarji in prijavitelji;

Radikalizacija

38.

se strinja, da bi morala biti prednostna naloga EU preprečiti radikalizacijo; obžaluje, da v agendi ni konkretnejših ukrepov proti radikalizaciji v Evropi, in poziva Komisijo, naj hitro in celovito okrepi ukrepe za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter širjenja skrajnih ideologij in za spodbujanje integracije in vključenosti; poziva Komisijo, naj okrepi omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji, ki združuje vse pomembne udeležence v pobudah za odpravljanje radikalizacije na temeljni ravni, in naj pojasni, kakšni bodo mandat, naloge in področje delovanja predlaganega novega centra odličnosti v okviru tega omrežja; priporoča, naj njegova struktura vključuje tudi tiste, ki sprejemajo odločitve na lokalni in nacionalni ravni, da se zagotovi praktično izvajanje priporočil strokovnjakov in deležnikov; poziva k drznejšim ukrepom proti radikalizaciji na internetu in proti uporabi spletnih strani ali družbenih omrežij za širjenje radikalnih ideologij v Evropi; pozdravlja ustanovitev enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu, ki bo državam članicam v sodelovanju z industrijo pomagala pri odkrivanju in odstranjevanju nasilnih ekstremističnih vsebin na spletu, in poziva Komisijo, naj zagotovi potrebna dodatna sredstva za delovanje te enote; obžaluje, ker ni konkretnih ukrepov za okrepitev vloge interneta kot orodja za ozaveščanje proti radikalizaciji, zlasti za proaktivno širjenje protipropagandnih sporočil prek spleta v odgovor na teroristično propagando;

39.

poudarja, da mora varnostna politika, če naj bo uspešna, obravnavati temeljne dejavnike ekstremizma, kot so radikalizacija, nestrpnost in diskriminacija, in torej spodbujati politično in versko strpnost, razvijati socialno kohezijo in vključenost ter omogočati ponovno vključitev v družbo;

40.

meni, da je treba s finančno in operativno podporo Komisije izvesti obsežne raziskave in pripraviti konkretne ukrepe, kako bi prek učinkovitih sredstev sporočanja promovirali in vsem evropskim državljanom prenesli sporočilo o naših skupnih vrednotah strpnosti, pluralnosti, spoštovanja svobode govora in vesti ter o temeljnih pravicah na splošno; meni, da bi bilo treba v agendi poudariti, da je treba odpraviti napačne predstave o religijah, zlasti o islamu, ki same po sebi nimajo nič opraviti z radikalizacijo in terorizmom;

41.

je zaskrbljen, ker je zadnje čase vse več primerov kaznivih dejanj iz sovraštva do evropskih državljanov, tudi na spletu; poziva države članice, naj državljane v prihodnje zaščitijo pred napadi ter naj preprečijo podžiganje sovraštva in vsa dejanja nestrpnosti zaradi porekla, prepričanja ali vere, tudi z izobraževanjem mladih in spodbujanjem vključujočega dialoga;

Organizirani kriminal

42.

se strinja, da je trgovina z ljudmi pojav, ki ga je treba na evropski ravni učinkoviteje obravnavati; vendar odločno zavrača vsako povezovanje nedovoljenih migracij in terorizma; poudarja, da za migrante ni zakonite poti v EU, da bi zaprosili za zaščito, kar ustvarja stalno povpraševanje po nedovoljenih načinih, ki spravljajo ranljive migrante, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v nevarnost;

43.

poudarja težo organiziranega kriminala na področju trgovine z ljudmi; opozarja, da storilci kaznivih dejanj izvajajo izjemno nasilje nad to posebej ranljivo skupino in so do nje zelo kruti; pozdravlja obstoječi okvir in se strinja, da je potrebna strategija po letu 2016, ki bo vključevala Europol in Eurojust z njunim specifičnim znanjem na tem področju;

44.

priznava, da boj proti organiziranemu kriminalu zahteva odločno evropsko ukrepanje; podpira odločenost Komisije za reševanje tega vprašanja; zlasti jo poziva, naj vzpostavi tesno sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi, pa tudi sodelovanje s tretjimi državami na področju preprečevanja tihotapljenja migrantov, da bi se izognili novim tragičnim dogodkom v Sredozemlju;

45.

poudarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti razvoju čezmejnega organiziranega kriminala na področju trgovine z orožjem, trgovine z ljudmi ter proizvodnje in prodaje nezakonitih drog; z zadovoljstvom ugotavlja, da se v agendi priznava dinamična narava težav na področju drog, zlasti v povezavi z organiziranim kriminalom, in vse večja grožnja tržnih inovacij pri proizvodnji in prodaji novih in uveljavljenih drog; poudarja, da je treba hitro sprejeti predlagani sveženj o novih psihoaktivnih snoveh, in poziva Svet, naj doseže napredek v tem postopku;

46.

meni, da bi morala evropska agenda za varnost poleg instrumentov EU za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu vključevati mehanizme za zaščito žrtev teh hudih kaznivih dejanj, da bi preprečili nadaljnjo viktimizacijo; ugotavlja, da bi bilo treba zaščito žrtev obravnavati kot pomembno orodje v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, saj bi tako storilcem poslali jasno sporočilo, da družba ne bo podlegla nasilju in bo vedno zavarovala žrtve in njihovo dostojanstvo;

Kibernetska kriminaliteta

47.

poudarja, da teroristične organizacije in organizirane kriminalne skupine spletni prostor vse bolj uporabljajo kot sredstvo za vse oblike kaznivih dejanj in da kibernetska kriminaliteta in kazniva dejanja, ki jih omogočajo računalniki in splet, pomenijo hudo grožnjo za državljane in gospodarstvo EU; ugotavlja, da je v digitalni dobi zaradi kibernetske kriminalitete potreben nov pristop k sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja; opozarja, da tehnološke novosti povečujejo obseg in hitrost posledic kibernetske kriminalitete, zato poziva Komisijo, naj podrobno analizira pooblastila organov kazenskega pregona in pravosodnih organov ter njihove pravne in tehnične zmožnosti na spletu in drugje za učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti, pri čemer pa je treba poudariti, da morajo vsi ukrepi kazenskega pregona strogo spoštovati temeljne pravice ter morajo biti potrebni in sorazmerni ter skladni s pravom EU in nacionalnim pravom; zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi, da se nikjer v Evropski uniji ne bo posegalo v pravico do uporabe šifriranja in da države članice ne bodo izvajale ukrepov, ki bi kršile to pravico posameznikov, hkrati pa bo z ustrezno sodno odobritvijo vedno mogoče prestrezanje komunikacij v okviru policijske preiskave ali sodnega postopka; poziva Komisijo, naj enoti Europola za prijavljanje sumljivih spletnih strani dodeli dodatna sredstva, potrebna za njeno delovanje, namesto da izvede notranje razporeditve delovnih mest, tudi na račun zmanjšanja zaposlenih pri evropskem centru proti kibernetski kriminaliteti, kjer ne sme biti premalo osebja;

48.

poudarja, da so raziskave in inovacije nadvse pomembne za to, da bo lahko EU sledila najnovejšim potrebam na področju varnosti, ki se nenehno spreminjajo; poudarja pomen konkurenčne industrije EU na področju varnosti, saj prispeva k avtonomiji EU na tem področju; ponovno poziva k večji avtonomiji na področju varnosti informacijske tehnologije v EU in ponavlja, da je treba preučiti možnost, da bi za kritično infrastrukturo in javne storitev uporabljali varnostne naprave, izdelane v EU;

49.

poziva Komisijo, naj začne ustrezno kampanjo za ozaveščanje o tveganjih, povezanih s kibernetsko kriminaliteto, in pripravljenost nanje, da bi izboljšali odpornost na kibernetske napade;

50.

pozitivno ocenjuje delo evropskega centra proti kibernetski kriminaliteti na področju boja proti nadnacionalni kibernetski kriminaliteti in kaznivim dejanjem, storjenim s pomočjo računalnikov in spleta; poudarja, da ima ta center nalogo, da države članice podpre zlasti v boju proti spolnim zlorabam otrok; želi spomniti na napoved Komisije, da bo temu centru zagotovila potrebne strokovnjake in proračun, da bi tako spodbudila področja evropskega sodelovanja, ki se niso obravnavala vse od njegove ustanovitve leta 2013;

51.

poziva Komisijo, naj opravi celovito oceno obstoječih ukrepov za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok prek spleta in oceni, ali so potrebna nadaljnja zakonodajna sredstva, ter preuči, ali ima Europol dovolj strokovnega znanja, sredstev in osebja za boj proti tem grozljivim zločinom;

Financiranje

52.

obžaluje, da je v predlogu proračuna Komisije za leto 2016 predvideno povečanje proračuna Europola le za približno 1,5 milijona EUR, kar ni dovolj za ustanovitev evropskega protiterorističnega centra in enote za prijavljanje sumljivih spletnih strani v skladu z agendo;

53.

pozdravlja izjavo prvega podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa v Evropskem parlamentu, da bo Komisija razpoložljiva finančna sredstva prilagodila prednostnim nalogam iz agende; v zvezi s tem še enkrat poudarja, kako pomembno je, da se ustreznim agencijam zagotovi dovolj človeških in finančnih virov, da bodo lahko izpolnile svoje sedanje in prihodnje naloge iz agende; namerava skrbno pregledati izvajanje Sklada za notranjo varnost na ravni EU in nacionalni ravni in oceniti prihodnje potrebe tega sklada;

o o

54.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 93.

(2) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45.

(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.

(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102.

(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0032.

(7) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0172.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/98

P8_TA(2015)0271

Varnostni izzivi na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter obeti za politično stabilnost

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o varnostnih izzivih v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter obetih za politično stabilnost (2014/2229(INI))

(2017/C 265/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svojega stališča z dne 17. januarja 2013 o tem sporazumu (1),

—	ob upoštevanju evropske varnostne strategije z dne 12. decembra 2003 in izjave Sveta Unije z dne 11. decembra 2008 o krepitvi zmogljivosti,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 8. marca 2011 o partnerstvu za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja (COM(2011)0200),

—	ob upoštevanju partnerstva iz Deauvilla, ki ga je začela skupina G8 na vrhu voditeljev držav in vlad v Deauvillu dne 21. maja 2011,

—	ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu (COM(2011)0303),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 6. februarja 2015 o elementih regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji Islamske države (JOIN(2015)0002),

—	ob upoštevanju izjave, ki je bila sprejeta 11. junija 2014 na tretjem zasedanju ministrov za zunanje zadeve Evropske unije in Lige arabskih držav, in memoranduma o soglasju med Evropsko službo za zunanje delovanje in Sekretariatom Lige arabskih držav, ki je bil podpisan 19. januarja 2015 v Bruslju,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji,

—	ob upoštevanju sklepov mednarodne konference o miru in varnosti v Iraku, ki je potekala 15. septembra 2014 v Parizu,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 17. novembra 2014 o bližnjevzhodnem mirovnem procesu,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. decembra 2014 o regionalni strategiji Evropske unije za Sirijo in Irak,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 o boju proti terorizmu,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2011 o odnosih med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2011 o pristopu EU do Irana (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike (4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o trgovini za spremembe: trgovinska in naložbena strategija EU za južno Sredozemlje po arabski pomladi (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o Saudovi Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi islamske države, vključno s preganjanjem manjšin (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Libiji (8),

—	ob upoštevanju resolucije z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o odnosih med EU in Ligo arabskih držav ter sodelovanju v boju proti terorizmu (10),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu (11),

—	ob upoštevanju sklepov srečanja libijskih občinskih predstavnikov z dne 23. marca 2015 v Bruslju, ki ga je sklicala podporna misija Združenih narodov v Libiji in gostila Evropska unija,

—	ob upoštevanju srečanja ministrov za zunanje zadeve držav članic EU in držav južnega Sredozemlja dne 13. aprila 2015 v Barceloni, ki so jo organizirali Španija, latvijsko predsedstvo in EU, da bi razpravljali o prihodnosti evropske sosedske politike,

—	ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN št. 2139 (2014), 2165 (2014) in 2191 (2014), ki ZN in njihovim partnerjem dovoljujejo čezmejni in čezlinijski dostop za zagotavljanje človekoljubne pomoči v Siriji brez pristanka države,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0193/2015),

ker so konflikti v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji ter naraščanje napetosti v celotni regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike pomembni viri destabilizacije te regije; ker obstaja stik med sahelskimi in bližnjevzhodnimi frontami v boju proti terorizmu in ker so te fronte blizu občutljivega območja Afriškega roga; ker takšne razmere puščajo katastrofalne posledice na varnosti celotne regije, saj trajno zavrejo politični in gospodarski razvoj ter poškodujejo kritično infrastrukturo in demografsko kohezijo v regiji; ker takšen razvoj dogodkov predstavlja resno tveganje za evropsko varnost, evropske državljane in interese; ker so številne žrtve med civilnim prebivalstvom, številna pa so tudi teroristična dejanja nad civilisti; ker prihaja do hudih kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava, zlasti kar zadeva etnične in verske manjšine; ker ti konflikti povzročajo hudo humanitarno krizo in razseljevanje velikih delov prebivalstva ter beguncem in skupnostim, ki jih sprejemajo, povzročajo ogromne težave; ker je vedno znova težko oblikovati skladno strategijo za reševanje sporov in vzpostaviti legitimno in zanesljivo podlago za vključujoč dialog z različnimi vpletenimi stranmi;

ker je treba revidirati dejavnosti EU v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, in sicer zaradi posledic, ki so jih v tamkajšnjih državah postile arabske vstaje, zaradi posledičnega nastanka novih in kompleksnih razmer ter zaradi nujnosti boja proti Islamski državi in drugim terorističnim organizacijam; ker je treba okrepiti pritisk na avtoritarne režime, da bi začeli uvajati vključujoče politike; ker stabilizacija regije ni samo varnostno vprašanje, temveč ima tudi gospodarski, politični in družbeni vidik, zaradi katerega morajo Unija in države članice srednje- in dolgoročno razviti strateške, globalne in večplastne politike in celovito sodelovanje z akterji v regiji;

ker je teroristična organizacija ISIS/Daiš začela sistematično kampanjo etničnega čiščenja v severnem Iraku in Siriji ter izvaja vojne zločine nad pripadniki etničnih in verskih manjšin, vključno z množičnimi poboji in ugrabitvami; ker so Združeni narodi že poročali o načrtnih pobojih, prisilnih spreobrnitvah, ugrabitvah, trgovini z ženskami, zasužnjevanju žensk in otrok, novačenju otrok za samomorilske bombne napade, spolnih in fizičnih zlorabah ter mučenju; ker je ISIS/Daiš napadla krščanske, jazidske, turkmenske, šabaške, kakajske, sabejske in šiitske skupnosti ter mnoge Arabce in sunitske muslimane;

ker sta Bližnji vzhod in severna Afrika geopolitično nemirni območji, na katerih bo verjetno prišlo do globokih in nepredvidljivih sprememb regionalnih ravnotežij; ker se zaostrujejo krize in konflikti, ki imajo politično, etnično in versko razsežnost, ker se paravojaške skupine krepijo in ker so se v regiji oslabile ali propadle nekatere države oziroma režimi; ker zaradi tega prihaja do številnih kršitev človekovih pravic; ker imajo države na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter mednarodna skupnost skupne varnostne interese za boj proti terorizmu in podpiranje vključujočih resnično demokratičnih reform v regiji;

ker konflikta v Iraku in Siriji – tako kot konflikta v Jemnu in Libiji – zaostrujejo regionalne in mednarodne napetosti; ker se verski in etnični vidiki uporabljajo kot orodje v prid političnim interesom in interesom oblasti; ker se zaradi tega pojavlja tveganje spopada med suniti in šiiti, ki bo segal onkraj neposrednih ozemeljskih meja;

F.	ker je Tunizija najbolj izjemen primer demokratizacije po arabskih vstajah, a jo je prizadel teroristični napad 18. marca 2015, za katerega je odgovornost prevzel ISIS/Daiš, kar ponovno izpostavlja potrebo po odločni in neprekinjeni podpori državam v regiji, zlasti Tuniziji;

ker bi moralo biti v skladu s smernicami EU o nasilju nad ženskami in dekleti iz leta 2008 spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov osnovni element političnega dialoga in dialoga o človekovih pravicah med EU in državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike; ker je udejstvovanje žensk in krepitev njihove vloge v javnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike ključno za dolgoročno spodbujanje stabilnosti, miru in gospodarske blaginje; ker je krepitev vloge žensk in deklet prek izobrazbe osrednjega pomena za spodbujanje njihove vloge na vseh teh področjih; ker organizacije civilne družbe za pravice žensk in enakost spolov lahko odigrajo pomembno vlogo pri krepitvi vloge žensk v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

ker je vpliv držav članic v tej regiji zelo neenak; ker je treba povečati vpliv Evropske unije; ker ima dolgoročna politična in gospodarska stabilnost regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike resen strateški pomen za Unijo; ker mora Unija zato odigrati pomembno vlogo pri spodbujanju reševanja sporov in demokratičnega upravljanja v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

I.	ker je bila pomoč EU državam Bližnjega vzhoda in severne Afrike v preteklosti preveč razdrobljena in prepočasna, da bi jo bilo mogoče prilagoditi političnim in gospodarskim potrebam teh držav, s čimer je bila okrnjena sposobnost EU, da bi odigrala pomembno vlogo v tej regiji;

ker se je pomoč EU državam Bližnjega vzhoda in severne Afrike, zlasti v okviru evropske sosedske politike, v preteklosti prepogosto opirala na isti nediferenciran strateški pristop ter ni v zadostni meri razlikovala med specifičnimi razmerami v teh državah in ni opredelila civilnodružbenih partnerjev, ki so potrebovali podporo in pomoč za gradnjo zmogljivosti; ker je treba dejavno podpirati poskuse demokratizacije, ki so sledili vstajam „arabske pomladi“, in sicer na podlagi organiziranega, dolgoročnega pristopa;

K.	ker pretresi v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike vplivajo na sposobnost EU, da spodbuja svoje politične in demokratične vrednote; ker tovrstni pretresi vplivajo na razvoj gospodarskih odnosov EU s temi državami in utegnejo ogroziti zanesljivost njene oskrbe z energijo;

ker je bila EU prisiljena sprejeti izredne ukrepe, da bi se odzvala na zaporedje kriz v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki jih, kljub nekaterim znamenjem, ni predvidela, ter ni bila sposobna analizirati ključnih elementov ali se spoprijeti s kompleksnostjo razmer, s pričakovanji in obeti, ki so bili posledica arabskih vstaj leta 2011; ker se EU predvsem ni odzvala na potrebo po zelo dolgoročni strategiji za podporo in pomoč resnični demokratični tranziciji, gospodarskemu razvoju in politični stabilnosti; ker je visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na podlagi navodil Evropskega sveta decembra 2013 sprožila obsežen proces strateškega razmisleka; ker sta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sprožili širok proces posvetovanj za revizijo evropske sosedske politike; ker je Evropska služba za zunanje delovanje organizirana tako, da omogoča politično in strateško analizo po posameznih državah, kar bi moral biti ključni dejavnik pri načrtovanju pomoči državam v regiji, tudi v okviru evropske sosedske politike;

M.	ker mora biti EU, če želi pozitivno vplivati na države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, sposobna narediti več kot zgolj ponujati možnost gospodarskega sodelovanja – ponuditi mora zlasti obsežno politično in strateško partnerstvo;

N.	ker je bilo 92 ljudi ubitih, več sto pa ranjenih v napadih med 26. in 30. junijem 2015 v Tuniziji, Kuvajtu in Jemnu, za katere je odgovornost prevzel Daiš/ISIS; ker ti napadi ponovno izpostavljajo potrebo po učinkovitem odzivanju na varnostne izzive in pomanjkanje politične stabilnosti v regiji;

Spoprijemanje z grožnjami in varnostne razmere

poziva EU in njene države članice, naj se s celovitim in ambicioznim pristopom spoprimejo s temeljnimi vzroki za hitro slabšanje razmer v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike; podpira mednarodno kampanjo proti ISIS/Daišu in pozdravlja zavezo koalicijskih partnerjev, da bodo sodelovali v okviru skupne strategije; še posebej pozdravlja ukrepe držav članic EU, ki sodelujejo v mednarodni koaliciji proti ISIS/Daišu, bodisi v obliki vojaških napadov ali njihovo logistično, finančno in humanitarno sodelovanje; vseeno poziva k večji mobilizaciji na vseh področjih in poudarja potrebo po bolje artikuliranih ukrepih; ugotavlja, da bi bilo mogoče te ukrepe koristno usklajevati pod okriljem Evropske unije, če bi bili potrebni kot del operacije skupne varnostne in obrambne politike, in zato poziva EU, naj razvije zadostne operativne zmogljivosti, da bi vzpostavila resnično skupno evropsko obrambo; kljub temu poudarja, da se je treba za izziv, ki ga predstavlja boj proti ISIS/Daišu, Fronti al Nusra in drugim terorističnim skupinam, poiskati prilagojen odziv, ki bo temeljil na političnih in medregijskih razlikah; poziva EU, naj prevzame vlogo glavnega spodbujevalca regionalnega dialoga, ki bo vključeval vse regionalne deležnike, zlasti Ligo arabskih držav, Saudovo Arabijo, Egipt, Turčijo in Iran; opozarja na pomen odgovarjanja na legitimne zahteve lokalnega prebivalstva, zlasti tiste, ki so bile izražene med arabskimi vstajami leta 2011, da se zagotovi dolgoročna stabilnost regije; je seznanjen z nedavno napovedjo Lige arabskih držav, da bo oblikovala stalno enoto za hitro odzivanje s posebnim poudarkom na boju proti ISIS/Daiš in drugim terorističnim skupinam, ki se pojavljajo;

poudarja pomen stalne politične prisotnosti EU na najvišji ravni, da se zagotovi dolgoročni strateški politični dialog in pristna skupna razprava z državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike o tem, kaj potrebujejo, da bi dosegle regionalno stabilnost; poudarja, da bo Evropska unija na mednarodnem prizorišču učinkovit akter le, če bo sposobna nastopati enotno; zato poziva EU, naj hitro sprejme dejansko skupno zunanjo politiko, za katero bo značilno tesno usklajevanje med notranjimi in zunanjimi ukrepi; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodeluje z ministri za zunanje zadeve ali političnimi osebnostmi EU, ki so prepoznavne med regionalnimi akterji, da bi v okviru svojih pristojnosti in v imenu Unije zagotavljala stalen dialog na visoki ravni z državami v regiji; opozarja, da je treba opredeliti ključne države partnerice in se nanje opreti, da bi se dolgoročno zagotovila politična in varnostna stabilnost;

poudarja pomen in nujnost učinkovitega izvajanja naslednjih pobud v letu 2015: podpiranje projektov in dejavnosti za gradnjo zmogljivosti v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma, spodbujanje mednarodnega sodelovanja, obravnava temeljnih dejavnikov in sedanjih kriz ter krepitev partnerstev s ključnimi državami, vključno s krepitvijo političnega dialoga z Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja, Afriško unijo in drugimi pomembnimi strukturami za regionalno usklajevanje, kot je G5 Sahel;

vztraja, da sta stabilnost in varnost regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike bistveni za varnost EU; opozarja, da so ISIS/Daiš in druge teroristične organizacije že več let zakoreninjene v Iraku in Siriji ter da si prizadevajo doseči regionalni vpliv; ugotavlja, da so zmage te skupine posledica institucionalne, demokratične in varnostne krize v teh državah ter prepustnosti njune skupne meje; poudarja, da ISIS/Daiš in Fronta al Nusra svojo sposobnost novačenja in širjenja opirata na gospodarsko, politično, socialno in kulturno krizo v regiji; poziva Evropsko unijo, naj skupaj z arabskim svetom preuči temeljne vzroke za radikalizacijo in sprejme celosten pristop, ki bo temeljil na varnosti, zmogljivosti za demokratično upravljanje ter političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju, pri čemer naj vključevanje služi kot vodilno načelo; meni, da je treba poiskati praktične in trajne rešitve za te probleme, sicer bo vsak ukrep za izničenje grožnje, ki jo predstavljajo ISIS/Daiš in druge teroristične skupine, naletel na rastoče in nenehne težave;

je seznanjen z dodelitvijo milijarde EUR v okviru strategije EU, imenovane „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji ISIS/Daiša“, pri čemer je 400 milijonov EUR namenjenih humanitarni pomoči; pozdravlja poskuse, da bi humanitarno pomoč EU prilagodili posebnim potrebam glede na spol in starost prejemnikov; poziva, naj se posebna pozornost nameni Jordaniji in Libanonu, ki sprejemata največji delež beguncev glede na velikost njunega prebivalstva; poudarja, kako pomembno je, da ti državi beguncem omogočata varen prehod na svoje ozemlje in spoštujeta načelo nevračanja; opozarja tudi na posledice begunske krize za regionalno vlado Kurdistana v Iraku; izraža zaskrbljenost, da utegnejo begunska taborišča postati leglo radikalizacije, saj v njih vladata skrajna revščina in pomanjkanje; meni, da dolgoročno predstavljajo dejavnik destabilizacije v državah gostiteljicah, in zato prosi, naj se poiščejo dolgoročne rešitve, ki bodo pomagale tako beguncem kot državam, ki jih gostijo; poziva EU, naj sodeluje z drugimi partnerji – UNHCR in UNICEF – pri reševanju stalnih težav v begunskih taboriščih in taboriščih za notranje razseljene osebe v Iraku, Jordaniji, Libanonu in Turčiji, zlasti kar zadeva odsotnost šolanja mladih in otrok; pozdravlja dodelitev finančnih sredstev skupnostim, ki sprejemajo begunce, v okviru nove strategije in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; poziva države članice EU, naj okrepijo svoje zaveze glede begunske krize z vidika finančnih virov in ponovne naselitve najbolj ranljivih beguncev;

je seznanjen s stalnim naraščanjem števila prošenj za azil iz Sirije in Iraka ter poziva države članice EU, naj okrepijo svoja prizadevanja, ko gre za sprejem prosilcev za azil in hitro reševanje zaostankov pri nerešenih primerih;

pozdravlja sodelovanje nekaterih držav regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike v mednarodni koaliciji proti ISIS/Daišu; poziva vlade teh držav in mednarodno skupnost, naj še bolj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje financiranja mednarodnega terorizma in vojn v Siriji in Libiji; ponavlja poziv vsem državam v regiji, naj posameznikom ter zasebnim in javnim subjektom preprečijo financiranje ali omogočanje financiranja terorističnih organizacij ali sirskih posameznikov ali podjetij, povezanih z vlado Sirije, za katero trenutno veljajo sankcije EU, te pa morajo biti dovolj stroge; poziva jih, naj sodelujejo v shemah regionalnega sodelovanja za spremljanje gibanja kapitala ter vzpostavijo sodelovanje med institucijami Sveta za sodelovanje v Zalivu, Lige arabskih držav, Organizacije islamskega sodelovanja in EU; poudarja, da je treba nujno uvesti učinkovit sistem sankcij, usklajen z Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja in Svetom za sodelovanje v Zalivu, da se zaustavi financiranje ISIS/Daiš s strani mednarodnih akterjev in terorističnim organizacijam prepreči prodajanje nezakonito pridelane nafte; v zvezi s tem poudarja tudi, da je nujno potrebno večje sodelovanje med carinskimi organi na mejah med Turčijo, Irakom in Sirijo, da se ISIS/Daišu prepreči prodaja nezakonito pridelane nafte;

poudarja pomembnost dolgoročnega strateškega dialoga z Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja in Svetom za sodelovanje v Zalivu; v zvezi s tem pozdravlja izjavo iz Aten z dne 11. junija 2014 in memorandum o soglasju iz januarja 2015 ter poziva k njunemu polnemu izvajanju; poudarja pomen organiziranja pogostih vrhunskih srečanj med EU ter Ligo arabskih držav, Organizacijo islamskega sodelovanja in Svetom za sodelovanje v Zalivu; izpostavlja osrednjo vlogo Lige arabskih držav pri reševanju kriz; je prepričan, da te krize potrjujejo, da bi morale države članice preoblikovati Ligo arabskih držav v polnopravno izvršno telo, ki bo lahko sprejemalo zavezujoče odločitve; je seznanjen s strateškim sodelovanjem med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu; poudarja, da bi imel lahko Svet za sodelovanje v Zalivu pozitiven politični vpliv na upravljanje kriz in konfliktov v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

prav tako poudarja pomen regionalnega dialoga s Turčijo in Iranom; pozdravlja dogovor o jedrskem programu Irana, ki so ga nedavno dosegli skupina EU3+3 in Iran, ter upa, da bo do izteka dogovorjenega roka ta postal dokončen celovit sporazum; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj v primeru dokončnega dogovora o jedrskem vprašanju opravijo poglobljeno posvetovanje z Iranom in obenem zagotovijo njegovo zavezanost neširjenju jedrskega orožja, dokler tega ne potrdijo ustrezni mednarodni organi, tudi Mednarodna agencije za atomsko energijo; zato poziva EU, naj dejavno spodbuja ukrepe za krepitev zaupanja med Iranom in Saudovo Arabijo; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje s Turčijo na področju preprečevanja terorizma; vztraja pri pomembni vlogi, ki jo lahko odigra Turčija kot članica Nata v boju proti ISIS/Daišu in pri stabilizaciji Iraka in Sirije; poziva Turčijo, naj odpravi nekatere dvoumnosti in prevzame celovito vlogo sile stabilnosti v regiji z učinkovitim nadziranjem svoje meje s Sirijo in z dejavnejšim sodelovanjem v boju proti ISIS/Daišu skupaj z EU;

10.

poziva države v regiji, naj ne izvažajo terorizma in orožja v sosednje države, saj utegne to še bolj destabilizirati tamkajšnje razmere;

11.

opozarja, da je treba vzpostaviti pogoje za ponovni začetek mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinsko oblastjo za dokončno rešitev konflikta, ki bo obema državama omogočila sobivanje v miru in varnosti na podlagi meja iz leta 1967 iz z Jeruzalemom kot prestolnico obeh držav v skladu z mednarodnim pravom; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi hitrega slabšanja humanitarnih razmer v Gazi; je zelo zaskrbljen zaradi izraelske politike gradnje naselij na Zahodnem bregu; je zelo zaskrbljen zaradi zastoja v dialogu in rastoče napetosti med Izraelci in Palestinci; poziva obe strani, EU in mednarodno skupnost k resnim in verodostojnim prizadevanjem za njegovo nadaljevanje; pozdravlja in podpira odločenost visoke predstavnice Federice Mogherini za okrepitev sodelovanja EU v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in za njeno uveljavitev v vlogi posrednika; obe strani poziva, naj se vzdržita dejanj, ki bi poslabšala razmere, kot so spodbujanje k sovraštvu, provokacije, pretirana uporaba sile ali povračilni ukrepi; ponovno izraža svojo popolno podporo arabski mirovni pobudi iz leta 2002 in poziva članice Lige arabskih držav, naj začnejo z njenim izvajanjem; poudarja, da bi vsakršna razprava o obnovi mirovnega procesa ter o upravnem in političnem nadzoru Palestinske oblasti nad Gazo veliko pridobila, če bi bila vanjo vključena Liga arabskih držav; poudarja bistveno vlogo Egipta pri sklenitvi dokončnega premirja v sporu med Hamasom in Izraelom poleti 2014; poziva mednarodne donatorje, naj izpolnijo svoje zaveze s konference v Kairu oktobra 2014;

12.

izraža popolno podporo konkretnim ukrepom, ki naj bi jih izvajala EU v okviru čvrste skupne varnostne in obrambne politike z namenom spodbujanja stabilnost in varnost v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike; obžaluje, da so vse misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike v tej regiji (EUBAM Libija, EUPOL COPPS in EUBAM Rafa) premajhne in da niso na ravni tamkajšnjih varnostnih izzivov, ter poziva k ponovni strateški presoji njihovega izvajanja; poudarja, da bi lahko Evropska unija – v okviru svoje zaveze človekovim pravicam in pravni državi – odigrala pomembno vlogo pri zagotavljanju posebne pomoči in usposabljanja za specifične spretnosti na področjih reforme kazenskopravnega sistema, reforme varnostnega sektorja ter razorožitve, demobilizacije in ponovnega vključevanja nekdanjih vojakov, nadzora na mejah ter preprečevanja nezakonite trgovine z orožjem, prepovedanimi drogami in ljudmi; poziva, naj se Libiji nameni posebna pozornost; poudarja pomen dialoga in sodelovanja z Ligo arabskih držav in Afriško unijo, da bi lahko partnerske države razvile spretnosti in pridobile potrebne vojaške in človeške vire za boj proti ekstremizmu;

13.

odločno nasprotuje uporabi brezpilotnih letal za izvensodno in zunajteritorialno ubijanje oseb, osumljenih terorizma, in zahteva prepoved uporabe brezpilotnih letal v ta namen;

14.

poziva oblasti v državah članicah EU in državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj spoštujejo prepoved mučenja, kot je določena zlasti v Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, katero je večina teh držav podpisala in ratificirala; poudarja, da priznanja, pridobljena z mučenjem, niso veljavna, in obsoja prakso njihovega pridobivanja;

15.

je posebej zaskrbljen, da so različne politične krize v regiji zmanjšale obveščevalne zmogljivosti držav članic; opozarja na izjemen pomen spodbujanja boljšega sodelovanja med državami članicami Evropske unije in državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike v boju proti terorizmu znotraj okvirov človekovih pravic in mednarodnega prava; poziva k sistematičnemu in učinkovitemu sodelovanju temi državami, pa tudi z Europolom in Interpolom, da se jim pomaga razviti potrebne strukture in vire na področjih preprečevanja terorizma, boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, vključno s trgovino z ljudmi, in sicer z izvajanjem integriranih obrambnih sistemov, ki so predvsem zasnovani za varstvo človekovih pravic vsakega vpletenega posameznika, če so sprejeta ustrezna jamstva na področju človekovih pravic; izpostavlja dialog „5+5“, ki dopolnjuje dejavnost Unije za Sredozemlje in omogoča vzpostavljanje sodelovanja na področju varnosti; poudarja, da je treba preseči nenehne pomanjkljivosti v sodelovanju z državami izvora tujih borcev, z državami, ki jih ti prečkajo, in z državami, v katere so namenjeni; poziva države članice EU, naj združijo svoje vire, okrepijo obstoječe mehanizme (Frontex, Eurosur) in vzpostavijo evropski sistem evidence imen letalskih potnikov, da bi izboljšale nadzor na zunanjih mejah EU; poudarja, da bi bilo treba okrepiti dejavno sodelovanje med ministri za zunanje in notranje zadeve, zlasti glede pravosodnega in policijskega sodelovanja ter izmenjave informacij;

16.

poudarja, da je treba nujno najti politično rešitev konflikta v Siriji; vztraja, da je za trajno rešitev potreben vključujoč politični proces pod sirskim vodstvom, ki bo privedel do tranzicije, na podlagi ženevskega sporočila z dne 30. junija 2012 in v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, da se ohrani enotnost, suverenost in ozemeljsko celovitost te države; pozdravlja prizadevanja sirske nacionalne koalicije, da bi razširila svoje članstvo in sodelovala z drugimi opozicijskimi skupinami, tudi prek nedavne izmenjave z nacionalnim koordinacijskim odborom, ki je imela za cilj opredelili vizijo opozicije za politično tranzicijo; podpira prizadevanja posebnega odposlanca ZN Staffana de Misture za končanje oboroženega konflikta in ponoven začetek političnega dialoga; poudarja pomen varovanja in podpiranja sirske demokratične opozicije; ponovno opozarja, da mora režim Bašarja al Asada odgovarjati za zločine proti človeštvu, vojne zločine in grobe kršitve človekovih pravic, ki jih je storil med konfliktom;

17.

poziva, naj vsakršna pobuda za končanje bojev v Siriji upošteva zahteve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, pri čemer se slednje uporablja tako med vojno kot v miru, pa tudi zahteve mednarodnega kazenskega prava; poziva Evropsko unijo, naj poveča pritisk na režim Bašarja al Asada, da bi ta spoštoval resolucije Varnostnega sveta ZN 2139 (2014), 2165 (2014) in 2191 (2014), ter naj okrepi svoja prizadevanja za dostavljanje humanitarne pomoči, tudi na območjih pod nadzorom zmerne sirske opozicije, in pomaga pri krepitvi njenih zmogljivosti; pozdravlja zaveze s tretje konference v Kuvajtu in poziva EU in druge mednarodne donatorje, naj izpolnijo finančne zaveze, s katerimi so se odzvali na krizo v Siriji; podpira priporočilo Komisije, naj se spodbuja ponovna vzpostavitev uprave in javnih služb v opustošenih sirskih regijah, in poziva, naj se čim hitreje zagotovi pomoči za obnovo mesta Kobane;

18.

je zelo zaskrbljen, ker se po štirih letih humanitarne razmere v Siriji še vedno slabšajo; opaža, da se humanitarni dostop zmanjšuje, kar je posledica namernega oviranja pomoči, to pa je treba nemudoma odpraviti; zelo zaskrbljeno ugotavlja, da se je število ljudi na območjih, ki jih agencije za pomoč težko dosežejo ali jih ne morejo doseči, v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo;

19.

poudarja, da so bila zabeležena vojna posilstva žensk in deklet, zlasti v Siriji in Iraku ter na ozemljih pod nadzorom Daiša; poziva, naj se ženskim žrtvam posilstev v času oboroženih konfliktov ponudijo vse storitve spolnega in reproduktivnega zdravstva, tudi splav, v humanitarnih objektih, ki jih financira EU, v skladu z mednarodnim humanitarnim skladom, resolucijami Varnostnega sveta OZN in skupnim členom 3 ženevskih konvencij, ki zagotavlja vso potrebno zdravstveno nego, ki jo potrebujejo ranjeni on bolni, brez kakršnegakoli neugodnega razlikovanja;

20.

poudarja, da bi morala vlada Iraka spodbujati delitev politične odgovornosti, oblasti in prihodkov od nafte na vključujoč način ter da bi moralo to zajemati vse verske in etnične skupnosti v državi, še posebej sunitske manjšine; poziva, naj to postane bistveni pogoj za izvajanje sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom; poziva vlado Iraka, naj nemudoma zagotovi zaščito etničnih in verskih manjšin, prepreči nasilje šiitskih milic nad sunitskimi manjšinami, beguncem, ki so pobegnili pred terorjem ISIS/Daiša, pa zagotovi varna zatočišča in nujno pomoč; je seznanjen s sporazumom, ki sta ga sklenili vlada Iraka in regionalna vlada Kurdistana v Iraku, ter poziva k njegovemu celovitemu izvajanju, Irak pa poziva, naj v celoti spoštuje finančne pravice regionalne vlade Kurdistana, kot so določene v ustavi; poudarja pomen sodelovanja med Bagdadom in Erbilom za varnost in gospodarsko blaginjo Iraka in tamkajšnje regiji ter spodbuja njegovo nadaljnjo krepitev; poziva EU, naj prispeva h krepitvi političnih, upravnih in vojaških zmogljivosti vlade Iraka, zlasti za to, da se bo lahko spoprijela z izzivi, ki so posledica družbene in gospodarske krize ter nezadostnega varstva človekovih pravic;

21.

je prepričan, da je treba za zagotavljanje dolgotrajne varnosti v regijah, ki so se že iztrgale iz primeža ISIS ali drugih terorističnih skupin, poskrbeti za dodatno stabilizacijo teh območij; poudarja, da je to mogoče doseči z zagotavljanjem humanitarne pomoči, programi odstranjevanja min in delovanjem policije;

22.

ostro obsoja napad na muzej Bardo v Tunisu 18. marca 2015, za katerega je odgovornost prevzela Islamska država; je zaskrbljen zaradi zmožnosti novačenja terorističnih mrež v državi, ki jo vodi vlada narodne enotnosti, ki vključuje zmerno islamsko stranko Ennahda; je zaskrbljen tudi zaradi prepustnih meja Tunizije z Alžirijo in Libijo, ki se izkoriščajo zlasti za trgovanje z mamili in orožjem, in pozdravlja najnovejše sodelovanje v zvezi s tem med Tunizijo ter EU in njenimi državami članicami; je še vedno zaskrbljen zaradi velikega pritoka libijskih beguncev v Tunizijo, kar predstavlja velik pritisk na stabilnost države, in pozdravlja dejstvo, da jih je Tunizija, kjer je zdaj več kot milijon libijskih beguncev, sprejela; poudarja pomen nadaljnjih prizadevanj in krepitve varnostnega sodelovanja za EU in Tunizijo, zlasti z vzpostavitvijo skupnih varnostnih programov; meni, da je nujno, da se tunizijskemu vprašanju nameni večja podpora, in sicer s specifičnimi zavezami, tudi na področju gospodarstva in naložb, da bi podprli krhek proces demokratične tranzicije ob sočasnem zavedanju, da je uspeh tunizijskega poskusa tako v interesu celotne regije kot tudi EU; odločno poziva Komisijo, naj poudari pomen demokratizacije in poskrbi za simbolično sporočilo po arabskih vstajah, tako da organizira vrh med EU ter regijo Bližnjega vzhoda in severne Afrike v Tunisu;

23.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabšanja varnostnih in humanitarnih razmer v Libiji; je globoko zaskrbljen zaradi širjenja terorističnih skupin v državi, zlasti ISIS/Daeš, ki izkoriščajo politični vakuum in porast nasilja; poudarja pomen nujnih ukrepov za omejitev in izkoreninjenje vpliva terorističnih organizacij na libijskem ozemlju; je zaskrbljen zaradi zelo resnih razmer na jugu države, saj ponuja podlago za organizirani kriminal in oborožene skupine; poudarja, da je treba ohraniti ozemeljsko celovitosti in narodno enotnost Libije, kar je mogoče doseči le s politiko, ki bo vključevala vse natančno opredeljene akterje; ponovno potrjuje, da podpira pogovore pod vodstvom OZN, ki jih vodi posebni predstavnik generalnega sekretarja Bernardino Léon, da bi s pogajanji dosegli rešitev, ki bo privedla do oblikovanja libijske vlade enotnosti; pozdravlja prizadevanja Alžirije in Maroka, da bi spodbudila dialog znotraj Libije; poudarja, da je EU že izrazila pripravljenost na uvedbo omejevalnih ukrepov proti tistim, ki ovirajo dialog, v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2174 (2014); poudarja, da bi morala biti EU pripravljena podpreti institucije v Libiji, takoj ko bosta dosežena politična rešitev in premirje; poudarja, da bi morala EU prispevati k prizadevanjem za razorožitev, demobilizacijo in ponovno vključevanje nekdanjih vojakov ter reformo varnostnega sektorja v Libiji, takoj ko bo imenovana vlada enotnosti in na njeno prošnjo; vendar opozarja, da mora biti EU v primeru zastoja v političnih pogajanjih in stopnjevanja oboroženih spopadov pripravljena sodelovati v vsakršnem posegu za ohranitev miru z mandatom Varnostnega sveta OZN;

24.

izraža zaskrbljenost zaradi slabšanja varnostnih razmer v Jemnu; poudarja, da se je politična kriza spremenila v varnostno in humanitarno krizo, ki povzroča nestabilnost na celotnem Arabskem polotoku in še dlje, v vseh državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike; podpira prizadevanja OZN za nadaljevanje pogajanj; poudarja, da lahko le široko politično soglasje, doseženo z mirnimi pogajanji glavnih političnih skupin v ozračju brez strahu, zagotovi trajnostno rešitev sedanje krize ter ohrani enotnost in ozemeljsko celovitost države; poziva EU in države članice, naj sprejmejo praktične ukrepe za pomoč civilistom in končanje krize;

25.

odločno obsoja napade na civilno infrastrukturo in prebivalstvo v Jemnu, ki so povzročili veliko število žrtev in močno poslabšali že tako izjemno slab humanitarni položaj; poziva EU, naj skupaj z mednarodnimi in regionalnimi akterji posreduje za takojšnje premirje in konec nasilja nad civilisti; poziva, naj se v povezavi z drugimi mednarodnimi donatorji zagotovijo dodatna sredstva za preprečevanje humanitarne krize in zagotavljanje nujne pomoči tistim, ki jo potrebujejo;

26.

odločno poziva Komisijo, naj skupaj z državami regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike strukturno obravnava vprašanje mladih, ki zapuščajo EU, da bi se borili na strani ISIS/Daiš in drugih terorističnih organizacij v Siriji in Iraku; poziva države članice, naj v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2170 (2014) sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi borci zapustili svoje ozemlje, ter pripravijo skupno strategijo za varnostne službe in agencije EU pri spremljanju in nadzorovanju džihadistov; poziva k sodelovanju v EU in na mednarodni ravni, da bi sprejeli ustrezne pravne ukrepe zoper posameznike, ki so osumljeni sodelovanja v terorističnih dejavnostih, in da bi sprejeli druge preventivne ukrepe, namenjene ugotavljanju in preprečevanju radikalizacije; poziva države članice, naj poglobijo sodelovanje in izmenjavo informacij med seboj in z organi EU;

27.

poudarja, da je pomembno, da egiptovska vlada v boju proti terorizmu spoštuje osnovne človekove pravice in politične svoboščine, preneha s sistematičnimi aretacijami miroljubnih protestnikov in aktivistov ter spoštuje pravico do pravičnega sojenja; opozarja, da bi pozdravil prepoved smrtne kazni, kar bi koristilo tistim članom političnih in družbenih organizacij, ki so bili nedavno obsojeni;

28.

pozdravlja predhodni sporazum o toku reke Nil, ki so ga 23. marca 2015 dosegli Egipt, Sudan in Etiopija; poudarja, da je skupen dogovor o uporabi voda reke Nil bistven za varnost vseh udeleženih držav; poudarja, da bi morala biti EU pripravljena omogočiti nadaljnji dialog med vsemi stranmi, če bi to pozitivno vplivalo na pogajanja;

Krepitev splošne strategije za demokracijo in človekove pravice

29.

je prepričan, da je pomanjkanje demokracije eden izmed temeljnih vzrokov za politično nestabilnost v regiji in da je spoštovanje človekovih pravic in osnovnih demokratičnih načel dolgoročno najboljša zaščita pred kronično nestabilnostjo držav v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike; poziva EU in njene države članice, naj regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike ne obravnavajo le z vidika kratkoročnih varnostnih groženj in naj zagotovijo dejavno in trajnostno podporo demokratičnim težnjam družb v tej regiji; poudarja, da je treba sprejeti uravnotežene ukrepe v okviru celovitega in ambicioznega pristopa za demokracijo, da bi varnostno politiko povezali s politiko na področju človekovih pravic, ki je ena od prednostnih nalog EU; poudarja pomen okrepitve dolgoročne stabilnosti v regiji Bližnjega vzhoda in Severne Afrike z nadaljnjo podporo EU civilni družbi, zlasti prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in sklada za civilno družbo evropskega instrumenta sosedstva (ENI), pa tudi novih orodij za demokracijo, kot je Evropska ustanova za demokracijo (EED); poziva države članice, naj v duhu solidarnosti in zavezanosti zagotovijo zadostna sredstva za proračun ustanove, da bi lokalnim akterjem na področju demokratičnih sprememb v regiji priskrbeli kar najbolj prožno in učinkovito podporo; poziva ESZD, naj podvoji svoja prizadevanja za širjenje in pojasnjevanje evropskih vrednot, zlasti prek rednih stikov z oblastmi in hkrati s predstavniki civilne družbe;

30.

pozdravlja odločitev visoke predstavnice/podpredsednice in Komisije, da sprožita obsežno posvetovanje o pregledu evropske sosedske politike; poziva Komisijo, ESZD, Svet in države članice, naj razvijejo bolj učinkovito in inovativno politično in strateško razsežnost evropske sosedske politike; pozdravlja srečanje ministrov za zunanje zadeve držav članic EU in držav južnega Sredozemlja; opozarja, da so se ministri za zunanje zadeve na tem srečanju sestali prvič po sedmih letih; meni, da bi se morali ministri srečevati vsako leto; poziva ESZD in Komisijo, naj še naprej spodbujata demokratične reforme in podpirata demokratične akterje v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, zlasti v sosednjih državah EU; poudarja, da je treba ohraniti sedanje ravnotežje porazdelitve finančnih sredstev za dodelitev financiranja evropske sosedske politike; opominja, da bi morale države, ki dosegajo napredek pri izvajanju reform in upoštevanju evropske politike, prejeti odločno dodatno podporo, zlasti Tunizija, in poudarja, da je treba spodbujati pravice žensk;

31.

poziva EU in njene države članice, naj ustanovijo poseben program za podporo in rehabilitacijo žensk in deklet, ki so žrtve spolnega nasilja in suženjstva na konfliktnih območjih na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, zlasti v Siriji in Iraku; poziva vlade držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, OZN, EU in ustrezne nevladne organizacije, naj upoštevajo posebno ranljivost begunskih žensk in deklet, še posebej tistih, ki so ločene od svojih družin, naj jim zagotovijo ustrezno zaščito in naj okrepijo prizadevanja za pomoč žrtvam spolnega nasilja, ob tem pa uvedejo socialne politike, ki jim bodo omogočile ponovno vključitev v družbo; poziva vse strani v oboroženih konfliktih, naj spoštujejo določbe resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000), naj sprejmejo ukrepe za zaščito žensk in deklet, predvsem pred spolno zlorabo, tihotapljenjem ljudi in trgovino z belim blagom, ter naj se borijo proti nekaznovanosti storilcev; poziva vlade držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo, ki je zmogljiv instrument za celovito obravnavanje nasilja nad ženskami in dekleti, vključno z nasiljem v družini in pohabljanjem ženskih spolnih organov;

32.

poudarja priložnost, ki jo za spodbujanje reform zagotavljajo pogajanja o pridružitvenih sporazumih; poudarja, da bi morale biti povezane vse razsežnosti, da bi EU lahko celovito in skladno poglobila svoj odnos; poudarja, da je treba v te sporazume vključiti dejanske in oprijemljive spodbude za partnerje, da bo pot reform za civilno prebivalstvo bolj privlačna, učinkovita in prepoznavna;

33.

poudarja, da morajo EU in države Bližnjega vzhoda in severne Afrike tesneje sodelovati in si prizadevati za vzajemno sprejemljive cilje, ki bodo temeljili na skupnih interesih; poudarja, da bi usklajevanje pomoči EU za države Bližnjega vzhoda in severne Afrike z drugimi mednarodnimi donatorji prineslo koristi; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za izboljšanje tega usklajevanja, ter poudarja, da je treba nujno pomoč usklajevati z dolgoročno razvojno pomočjo;

34.

je trdno prepričan, da je razvoj lokalne demokracije in učinkovitega lokalnega upravljanja bistvenega pomena za stabilizacijo držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ter zato poziva k institucionalizaciji in razvoju zmogljivosti združenj lokalnih in regionalnih oblasti v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike;

35.

obsoja stalne kršitve pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja v regiji in ponovno poudarja pomen, ki ga EU pripisuje temu vprašanju; znova poudarja, da je svoboda misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica; zato poudarja, da se je treba učinkovito boriti proti vsem oblikam diskriminacije verskih manjšin; poziva vlade držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj zagovarjajo verski pluralizem; poziva Evropsko unijo, naj okrepi svoja prizadevanja pri zagovarjanju dejavne zaščite verskih manjšin in zagotavljanju varnih zatočišč; pozdravlja sprejetje smernic EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja v letu poročanja 2013 ter poziva institucije EU in države članice, naj namenijo posebno pozornost izvajanju teh smernic, tako v mednarodnih in regionalnih forumih kot v dvostranskih odnosih s tretjimi državami; spodbuja visoko predstavnico/podpredsednico in ESZD, naj ohranjata stalen dialog z nevladnimi organizacijami, verskimi skupinami in skupinami, ki jih druži določeno prepričanje, ter verskimi voditelji;

36.

je prepričan, da so kulturno sodelovanje in diplomacija ter akademsko sodelovanje in verski dialog bistvenega pomena za boj proti terorizmu in vsem oblikam radikalizma; poudarja, da tudi izobraževanje in razvoj kritičnega mišljenja predstavljata branik proti radikalizaciji za Evropo in regijo Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ter zato poziva EU in njene države članice, naj podprejo naložbe, potrebne v zvezi s tem; poudarja ključni pomen spodbujanja kulturnih in akademskih izmenjav, tudi med predstavniki islama iz držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter islamske skupnostmi v Evropi; odločno poziva partnerske države k sodelovanju v kulturnih programih EU; poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi s predlogom Evropskega parlamenta o uvedbi ambicioznega evro-sredozemskega programa Erasmus, ki bo ločen od programa Erasmus+; poziva Komisijo, naj takoj posveti posebno pozornost programom Erasmus+, oblikovanim za južno Sredozemlje; poziva, naj se v programe izmenjave vključijo tudi udeleženci iz držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki niso članice evropske sosedske politike;

37.

poudarja, da je treba oblikovati učinkovit evropski odziv, skupen vsem državam članicam, na džihadistično propagando in radikalizacijo doma, ki bo upošteval uporabo digitalnih orodij, interneta in družabnih omrežij ter bo vključeval evropske lokalne organe, pri tem pa je treba sodelovati s skupnostmi evropskih državljanov, ki imajo močne kulturne vezi z državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike; meni, da bi morala ta protipropaganda temeljiti na spodbujanju skupnih vrednot, ki temeljijo na univerzalnosti človekovih pravic, in bi morala ovreči zamisel konflikta med veroizpovedmi ali civilizacijami; poziva k zaposlovanju osebja z znanjem jezikov regije Bližnjega vzhoda in severne Afrike v ESZD, da bi povečali učinkovitost komuniciranja; poudarja, da je treba posredovati pozitivno sporočilo, skupaj s specifičnimi primeri, glede odnosov med Evropsko unijo in državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter sodelovanja med njimi; poudarja, da je treba povečati prepoznavnost Evropske unije in njenih držav članic v regiji;

38.

poudarja možnosti za kulturni in medverski dialog, ki jih ponuja evropska sosedska politika; poudarja povezavo med izmenjavo in sodelovanjem med EU in državami evropske sosedske politike na področjih kulture in izobraževanja na eni strani ter gradnje in krepitve odprte civilne družbe, demokracije, pravne države ter spodbujanja temeljnih svoboščin in človekovih pravic na drugi strani;

39.

poudarja, da je treba razvijati neposreden dialog s civilnimi družbami držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi bolje razumeli njihova pričakovanja; izraža podporo posvetovanju z organizacijami civilne družbe in novimi generacijami ter njihovi krepitvi v okviru evropske sosedske politike; izpostavlja zlasti pomen vključevanja mladih iz teh držav v dialog, ki bo temeljil na iskrenih, neposrednih in enakopravnih odnosih; poudarja pomembnost misij za opazovanje volitev ter poziva Evropski parlament in ESZD, da jih napotita v vse države v regiji, in sicer na povabilo vlad teh držav, kadar so obeti za resnično demokratične volitve stvarni, ter zagotovita, da take misije na koncu ne bodo legitimirale prirejenega poenotenja; zahteva redno nadaljnje ukrepanje v zvezi s priporočili teh misij;

40.

poudarja, da je treba izpostaviti osrednjo vlogo Unije za Sredozemlje, ki mora kot edinstveni forum za dialog o partnerstvu med Evropsko unijo in vsemi državami sredozemske regije postati gonilna sila naložb v trajnostni družbeni in gospodarski razvoj te regije; poudarja, da bi ta unija morala biti sposobna sama zagotoviti potrebna sredstva za te projekte; podpira usmeritev ministrskih srečanj; poziva k razširjanju njenih programov in dejavnosti, tudi skupnih misij za opazovanje volitev in skupnih ocenjevalnih misij, na širšem območju ter k večjemu sodelovanju z Evropsko unijo; opominja, da je treba Evro-sredozemski parlamentarni skupščini dati nov zagon in spodbuditi njene politične ambicije, da bi lahko izzive, ki jih predstavljata varnost in stabilnost v Sredozemlju, obravnavali na način, ki bo resnično sprejemljiv za obe strani;

41.

je globoko zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki so vpletene v konflikte; meni, da so otroci ena najbolj ranljivih skupin, in zato ponovno poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za izvajanje prenovljene strategije za izvajanje smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih; spodbuja EU, naj še poglobi sodelovanje s posebno predstavnico OZN za otroke v oboroženih spopadih s podpiranjem s tem povezanih akcijskih načrtov ter mehanizmov za spremljanje in poročanje;

Krepitev sodelovanja za gospodarski razvoj

42.

ugotavlja, da na regijo Bližnjega vzhoda in severne Afrike še posebej vplivata revščina in neenakost; je prepričan, da sta za dejansko politično stabilnost potrebna gospodarski in socialni razvoj v povezavi z več demokracije in pravičnosti; je zaskrbljen zaradi razmer, v katerih živijo mladi, in meni, da jim je bistveno ponuditi dostojne in upravičene možnosti za prihodnost; poudarja bistveni pomen boja proti korupciji v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ne le zato, da bi pritegnili evropske naložbe in omogočili trajnostni gospodarski razvoj, ampak tudi za reševanje varnostnih izzivov; poudarja ustaljen odnos med preglednostjo, pravno državo in bojem proti terorizmu, ki jih je treba obravnavati skupaj; poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje sodelovanje v boju proti korupciji v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ki bi moral biti prednostna naloga v boju proti terorizmu;

43.

meni, da bi bilo treba dati strateškemu dialogu med EU ter državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike nov zagon za trajnostni gospodarski razvoj, ki bi omogočil odpravo neenakosti in zagotovil priložnosti za delo in izobraževanje, zlasti za mlade; poudarja, da je treba olajšati dostop držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike do skupnega trga EU, pri tem pa zagotoviti vso potrebno zaščito; poudarja, da je treba spodbujati evropske naložbe v države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, vključno s projekti na področju energije in infrastrukture, s strateškim ciljem omogočanja trajnostnega razvoja in demokratične odgovornosti;

44.

opozarja, da je leto 2015 evropsko leto razvoja, katerega cilj je navdihniti več Evropejcev, da bi se vključili v izkoreninjene revščine po svetu, in ki sovpada z načrti mednarodne skupnosti dogovoriti se o sklopu ciljev za trajnostni razvoj; poziva javne organe na vseh vladnih ravneh v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj doseganje teh ciljev določijo za prednostno nalogo;

45.

poudarja, da bi lahko okrepljen dialog o vprašanjih, povezanih z energijo, v Sredozemlju pomagal spodbuditi regionalno sodelovanje, podpirati regionalno stabilnost in zagotavljati okoljsko celovitost; zato predlaga, naj EU okrepi svoje sodelovanje v energetski diplomaciji v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kot predvideva energetska unija; poudarja, da je dobava energije državam južnega sosedstva EU pomembna v strateškem in gospodarskem smislu; pozdravlja vzpostavitev evro-sredozemske plinske platforme in poudarja, da je treba spodbujati evro-sredozemske povezave v sektorjih plina in električne energije;

46.

podpira financiranje akademskega in poklicnega usposabljanja v državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi razvili velik nabor poklicnih veščin; ugotavlja, da bi bilo treba program krožne mobilnosti EU za namene poklicnega usposabljanja v čim večji meri razširiti na vse države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, in sicer s prožnimi in razvijajočimi se orodji, kot so partnerstva za mobilnost;

47.

poziva EU, naj potrdi svoje sodelovanje v vseh fazah gospodarskega razvoja držav v regiji s pomočjo vseh orodij, ki jih ima na voljo; opominja, da ta orodja segajo od humanitarne pomoči do celovitih in poglobljenih sporazumov o prosti trgovini ter ji omogočajo obravnavo procesa, ki sega vse od izhoda iz krize do vzpostavitve stabilnih institucij;

48.

obžaluje, da bo potrebno vsaj eno leto za sprostitev makrofinančne pomoči državam z negotovim finančnim položajem; poziva EU, naj zelo hitro mobilizira ali preusmeri finančna sredstva; poziva k uporabi nove postopkovne razsežnosti za pomoč EU, tako v zvezi s pomočjo prek finančnih instrumentov za zunanje delovanje EU kot pomočjo na makrofinančni ravni; v okviru makrofinančne pomoči poudarja, da mora EU ustrezno oceniti socialno-ekonomske vplive in vplive na človekove pravice, ko gre za ukrepe, ki se zahtevajo od držav upravičenk, da bi zagotovili, da taka pomoč ne predstavlja dejavnika nestabilnosti, denimo z ogrožanjem storitev socialnega varstva; poziva arabske donatorje, naj usklajujejo pomoč v okviru Lige arabskih držav in Sveta za sodelovanje v Zalivu ter, kolikor je mogoče, z EU;

49.

poziva Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), naj uskladita svoje naložbene strategije z Unijo za Sredozemlje, da bi ustvarili pozitivne sinergije;

50.

poziva EU, naj razvije partnerstva z državami v regiji, ki niso njene neposredne sosede; podpira sklenitev konvencije o vzpostavitvi območja proste trgovine med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu, v kolikor je mogoče doseči vzajemno koristen dogovor, ki bi EU omogočil večjo prisotnost in nadaljnji vpliv v regiji, zlasti prek ponovnega začetka pogajanj o novem programu skupnih ukrepov; opozarja, da je takšen sporazum med Svetom za sodelovanje v Zalivu in združenjem EFTA začel veljati 1. julija 2014;

51.

spodbuja EU, naj razpravlja o začetku pogajanj o celovitih in poglobljenih sporazumih o prosti trgovini z določenimi državami v regiji v skladu z zavezami, ki jih je Evropska unija sprejela po partnerstvu iz Deauvilla; ponavlja, da je razvoj trgovinskih odnosov del zunanje politike EU in da prispeva k uresničevanju ciljev miru, blaginje in stabilnosti;

52.

poudarja, da bi regionalno združevanje držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike omogočilo krepitev političnih povezav ter spodbudilo trgovino in razvoj; poziva države Bližnjega vzhoda in severne Afrike, naj poskrbijo za večjo raznolikost svojih gospodarstev in uvoza; ugotavlja, da velika večina trgovine držav Bližnjega vzhoda in severne Afrike poteka z državami, ki niso iz te regije; obžaluje, da je odnos EU z Unijo arabskega Magreba prišel do mrtve točke; poziva EU, naj stori vse potrebno na diplomatski, politični in finančni ravni, da bi prispevala k regionalnemu povezovanju držav Magreba v okviru Unije arabskega Magreba ali geografsko širših sporazumov iz Agadirja;

53.

pozdravlja podporo Sveta za zunanje zadeve pobudi za usklajevanje naložb v južnem Sredozemlju (AMICI); poudarja pomen pobud, ki spodbujajo doslednost in učinkovitost v zunanjem delovanju Evropske unije;

54.

podpira nadaljnje sodelovanje v sektorju prometa, tudi s tesnejšim povezovanjem infrastrukturnih omrežij Evropske unije in držav partneric, da bi omogočili lažji pretok ljudi in blaga;

o o

55.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropskemu odboru regij, vladam in parlamentom vseh držav članic EU, generalnima sekretarjema Lige arabskih držav in Unije za Sredozemlje ter vladam in parlamentom njunih držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0023.

(2) UL C 247 E, 17.8.2012, str. 1.

(3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 163.

(4) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26.

(5) UL C 261 E, 10.9.2013, str. 21.

(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0207.

(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0027.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0010.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.

(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0077.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0071.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/110

P8_TA(2015)0272

Pregled evropske sosedske politike

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (2015/2002(INI))

(2017/C 265/13)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2, 3(5), 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z naslovom „Za novo evropsko sosedsko politiko“, objavljenega dne 4. marca 2015 (1),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice/visoke predstavnice z naslovom „Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“ (COM(2011)0200) (2), objavljenega 8. marca 2011, in njenega sporočila z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“ (COM(2011)0303) (3), objavljenega 25. maja 2011,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. marca 2003 z naslovom „Širša Evropa – sosedstvo: nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami“ (COM(2003)0104 (4),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2008 o evropski sosedski politiki (5) ter z dne 20. aprila 2015 o ponovnem pregledu evropske sosedske politike (ESP);

—	ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve na svojem zasedanju 24. junija 2013,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o evropski sosedski politiki, in sicer z dne 20. novembra 2003 o odnosih EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami (6), z dne 20. aprila 2004 o širši Evropi – nova sosedska politika (7), z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki (8), z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike (9), z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – vzhodna dimenzija (10), z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – južna dimenzija (11), z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike (12), z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012 (13) ter z dne 12. marca 2014 o oceni odnosov EU z državami vzhodnega partnerstva in določanju prednostnih nalog (14),

—	ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu EU v Rigi z dne 22. maja 2015,

—	ob upoštevanju poročila posvetovalne skupine na visoki ravni za energetsko skupnost v prihodnosti,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0194/2015),

A.	ker je bila evropska sosedska politika oblikovana zato, da bi poglobili odnose ter okrepili sodelovanje in partnerstva Evropske unije s sosednjimi državami in na ta način vzpostavili območje skupne stabilnosti, varnosti in blaginje, kakor je poudarjeno v členu 8 PEU; ker ostaja cilj nespremenjen;

B.	ker so razmere v sosedstvu zaradi čedalje več dolgoletnih in novih varnostnih izzivov trenutno negotove, manj stabilne ter precej manj varne, prav tako pa se sosedstvo sooča z večjo gospodarsko krizo kot v času uvedbe evropske sosedske politike;

ker bi morala pregledana politika temeljiti na vzajemni odgovornosti in skupni predanosti vrednotam in načelom EU, vključno z demokracijo, pravno državo, človekovimi pravicami ter učinkovitimi, odgovornimi in preglednimi javnimi institucijami, in ker so navedene vrednote in načela v interesu tako sosednjih družb kot tudi v našem interesu zaradi stabilnosti varnosti in blaginje; ker mora EU kljub kompleksnosti in izzivom v praksi še naprej neomajno podpirati procese tranzicije v vseh državah, ki podpirajo demokratizacijo, spoštovanje človekovih pravic in načela pravne države;

ker večidel sosedstva še vedno zaznamujejo oboroženi ali zamrznjeni konflikti in krize; ker si morajo partnerske države prizadevati za mirno reševanje obstoječih konfliktov; ker konflikti, tudi zamrznjeni ali dolgotrajni, ovirajo gospodarsko, družbeno in politično preobrazbo, pa tudi regionalno sodelovanje, stabilnost in varnost; ker bi morala EU prevzeti dejavnejšo vlogo pri miroljubnem reševanju obstoječih konfliktov;

E.	ker ti konflikti spodkopavajo razvoj pristne in učinkovite večstranske razsežnosti evropske sosedske politike; ker sta mir in stabilnost temeljna elementa evropske sosedske politike; ker morajo partnerske države spoštovati ti načeli;

F.	ker EU ostro obsoja vse oblike kršitev človekovih pravic, tudi nasilje nad ženskami in dekleti, posilstva, suženjstvo, zločine iz časti, prisilne poroke, delo otrok in pohabljanje ženskih spolovil;

G.	ker je dogajanje v regiji od leta 2004, zlasti pa v zadnjih nekaj letih, pokazalo, da evropska sosedska politika ne omogoča ustreznega in hitrega odzivanja na hitro spreminjajoče se okoliščine in izzive;

H.	ker ostaja evropska sosedska politika strateška prednostna naloga v zunanji politiki EU; ker je treba pri pregledu evropske sosedske politike upoštevati cilj njene krepitve in duh ohranitve napredka v smeri celovite in učinkovite skupne zunanje in varnostne politike EU;

ker sta Komisija in ESZD skupaj s Svetom in Evropskim parlamentom skušali preoblikovati evropsko sosedsko politiko, da bi odpravili pomanjkljivosti in jo prilagodili spremenjenim nacionalnim in mednarodnim okoliščinam, predvsem po arabski pomladi; ker je rezultat tega nov finančni instrument za evropsko sosedsko politiko za obdobje 2014–2020, tj. evropski instrument sosedstva; ker je treba pri pregledu evropske sosedske politike upoštevati trenutne izzive, ki jih povzročajo kriza v vzhodni Ukrajini, okupacija Krima in Daiš;

J.	ker imajo lahko negotovost, nestabilnost in neugodne socialno-ekonomske razmere v državah sosedstva negativen vpliv in obrnejo demokratične težnje iz preteklosti;

ker je politično dogajanje v sosedstvu od uvedbe novega pristopa leta 2011 pokazalo, da mora EU še nadalje preučiti odnose s svojimi sosedami, pri čemer mora upoštevati različne zunanje in notranje dejanske okoliščine; ker se mora EU soočiti z novimi izzivi v svojem sosedstvu in prilagoditi svojo strategijo, pri čemer mora preučiti svoje interese in prednostne naloge ter oceniti svoja orodja politik, pobude in razpoložljive vire in njihovo privlačnost za partnerice EU;

L.	ker je bilo v reviziji evropske sosedske politike iz leta 2011 navedeno, da mora nov pristop temeljiti na vzajemni odgovornosti in na skupni zavezi univerzalnim vrednotam človekovih pravic, demokracije in pravne države;

M.	ker bi morala EU prevzeti dejavnejšo vlogo pri miroljubnem reševanju obstoječih konfliktov, zlasti zamrznjenih in dolgotrajnih, ki so trenutno nepremostljiva ovira za popoln razvoj evropske sosedske politike na vzhodu in jugu, prav tako pa ovirajo dobrososedske odnose in regionalno sodelovanje;

N.	ker evropska sosedska politika vključuje različna sosedstva, ki zajemajo države z različnimi interesi, ambicijami in zmožnostmi;

ker je treba ubrati diferenciran pristop in sprejeti prilagojeno politiko, zlasti ker je sosedstvo EU vse bolj razdrobljeno, pri čemer se države razlikujejo v številnih vidikih, tudi kar zadeva njihove ambicije in pričakovanja v zvezi z EU, izzive, s katerimi se soočajo, in zunanje okolje; ker so dvostranski odnosi EU z državami evropske sosedske politike na različnih stopnjah razvoja; ker je učinkovita uporaba načela „več za več“ temeljnega pomena pri oblikovanju in razlikovanju odnosov s partnerskimi državami in ker bi morala Evropska unija nagraditi države, ki dokazano okrepljeno sodelujejo z njo in dosegajo napredek pri uresničevanju evropskih vrednot, tako pri virih kot pri drugih spodbudah v okviru evropske sosedske politike; ker bi morale imeti sosednje države EU možnost, da o svoji prihodnosti odločajo brez zunanjih pritiskov;

P.	ker bi moral biti napredek pri reševanju sporov in nesoglasij med državami evropske sosedske politike merilo, ki se ocenjuje v letnem poročilu;

Q.	ker je spoštovanje ozemeljske celovitosti suverenih držav temeljno načelo, ki velja za odnose med državami v evropski soseski, in je zasedba ozemlja ene države s strani druge države nedopustna;

R.	ker viri v večletnem finančnem okviru, ki so EU na voljo za njene dejavnosti v vlogi „globalnega akterja“ do leta 2020, znašajo le 6 % celotnega proračuna in zajemajo vse povezane programe, vključno z razvojno pomočjo in sodelovanjem;

S.	ker je evropska sosedska politika pripomogla k temu, da EU v celotnem sosedstvu deluje enotno; ker bi morale države članice odigrati pomembno vlogo v evropskem sosedstvu z usklajenimi napori ter prispevanjem k verodostojnosti EU in njeni zmožnosti, da zastopa enotno stališče;

ker bi moral biti postopek posvetovanj, ki ga izvajata Komisija in ESZD, celovit in vključujoč, da bi zagotovili posvetovanja z vsemi zadevnimi deležniki; ker bi morali poudariti, da je pomembno, da se organizacije, ki se zavzemajo za ženske pravice in enakost spolov, spodbudi k sodelovanju v tem postopku posvetovanj; ker bi si bilo treba bolj prizadevati za povečanje prepoznavnosti evropske sosedske politike in njeno poznavanje v javnosti partnerskih držav;

U.	ker imata vzhodno in južno sosedstvo drugačne težave, in ker mora biti evropska sosedska politika za uspešno reševanje teh težav prožna in prilagodljiva glede na konkretne potrebe in izzive posameznih regij;

poudarja pomen, nujnost in ustreznost trenutka revizije evropske sosedske politike; poudarja, da bi morala revidirana evropska sosedska politika omogočati hiter, prilagodljiv in ustrezen odziv na stanje na terenu, hkrati pa začrtati ambiciozno strateško vizijo za razvoj odnosov s sosednjimi državami v dvostranskem in večstranskem okviru, v skladu z zavezo k spodbujanju temeljnih vrednot, na katere se opira;

poudarja, da je evropska sosedska politika bistven del zunanje politike EU in mora ostati enotna; ocenjuje, da je evropska sosedska politika del zunanjega delovanja Unije, katerega potencial temelji na enkratni zmogljivosti, da mobilizira številne instrumente na področju diplomacije, varnosti, obrambe, gospodarstva, trgovine, razvoja in človekoljubne pomoči; meni, da je učinkovita evropska sosedska politika ključna za okrepitev zunanjepolitične verodostojnosti EU in njene umeščenosti v svetovnem merilu, prav tako pa mora EU z njo dokazati, da ima resnično vodilno vlogo v sosedstvu in pri odnosih z globalnimi partnerji;

je prepričan o pomembnosti prvotno zastavljenega cilja evropske sosedske politike, ki je vzpostaviti prostor blaginje, stabilnosti, varnosti in dobrih sosedskih odnosov na podlagi skupnih vrednot in načel Unije, in sicer z zagotavljanjem pomoči in spodbud za korenite strukturne reforme v sosednjih državah, ki se izvajajo na njihovo lastno odgovornost in v dogovoru z njimi, omogočile pa bodo okrepljeno sodelovanje z EU; zato poudarja, da je treba upoštevati izkušnje iz preteklosti in se vrniti k osnovam, navedene cilje pa ponovno uvrstiti na vrh seznama;

poudarja, da je evropska sosedska politika strateškega pomena, saj s to politiko nastajajo večplastni odnosi in velika medsebojna odvisnost med EU in njenimi partnerji v sosedstvu; poudarja, da je najpomembnejši izziv evropske sosedske politike državljanom partnerskih držav zagotoviti oprijemljive in občutne izboljšave; meni, da bi ta politika morala postati močnejša, bolj politična in učinkovitejša, tudi s krepitvijo njenih pozitivnih elementov, kot so večji poudarek na partnerstvu z družbo, diferenciacija in pristop več za več;

poudarja, da mora spoštovanje temeljnih vrednot človekovih pravic, pravne države in demokracije, svobode, enakosti in človeškega dostojanstva, na katerih sloni EU, ostati v osrčju revidirane politike, kot je navedeno v členu 2 pristopnih sporazumov med EU in tretjimi državami; poudarja, da sta krepitev pravne države ter podpora demokraciji in človekovim pravicam v interesu partnerskih držav, zato poziva k strožjemu pogojevanju pri načelu spoštovanja temeljnih pravic; glede tega poudarja vlogo posebnega predstavnika EU za človekove pravice in Evropske ustanove za demokracijo;

poudarja, da mora biti prenovljena politika bolj strateško usmerjena, osredotočena, prilagodljiva in skladna, prepoznaven pa mora biti tudi politični zagon; poziva EU, naj oblikuje jasno politično vizijo o evropski sosedski politiki in posebno pozornost nameni lastnim političnim prednostnim nalogam v vzhodnem in južnem sosedstvu, pri tem pa upošteva različne izzive, s katerimi se soočajo države v regiji, pa tudi njihove različne težnje in politične ambicije; meni, da sta vzhodno in sredozemsko partnerstvo izjemno pomembna; poziva k imenovanju posebnih predstavnikov za vzhod in jug, ki bi skrbela za politično usklajevanje revidirane politike in sodelovala vseh ukrepih EU v sosedstvu;

poudarja pomembno vlogo držav članic, njihovo strokovno znanje in dvostranske odnose z državami evropske sosedske politike pri oblikovanju skladne politike EU; poudarja, da je potrebno ustrezno usklajevanje med visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, komisarjem za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, delegacijami EU in posebnimi predstavniki EU, da bi preprečili podvajanje prizadevanj; ob tem opozarja, da imajo delegacije EU pomembno vlogo pri izvajanju evropske sosedske politike;

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj na podlagi modela Evropskega gospodarskega prostora s pripravljenimi evropskimi sosedami pripravi predloge za sodelovanje, ki bi zanje pomenili dodaten korak na poti do evropske perspektive, temeljili na boljšem vključevanju v območje EU, ko gre za svoboščine in popolno vključevanje v skupni trg, prav tako pa bi zajemali tesnejše sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike;

poziva k opredelitvi kratko-, srednje- in dolgoročnih prednostnih nalog in strateških ciljev ob upoštevanju dejstva, da bi morali v okviru evropske sosedske politike vzpostaviti diferenciran pristop k spodbujanju sodelovanja na različnih področjih med in z državami evropske sosedske politike; poudarja, da bi morala EU pri opredeljevanju svojega pristopa upoštevati svoje interese in prednostne naloge in prednostne naloge posameznih zadevnih držav ter njihove stopnje razvitosti, pri čemer bi morala upoštevati interese in težnje družb, politične ambicije in geopolitično okolje;

10.

poudarja, da je treba zagotoviti, da bo ključni vidik novega pristopa ponotranjenje, preglednost, vzajemna odgovornost in vključevanje na lokalni ravni, tako da bo prednosti evropske sosedske čutiti na vseh ravneh skupnosti in družbe v vseh državah, ne pa da so omejene na nekatere skupine;

11.

poudarja, da je prepričan, da je za okrepitev lastnih razvojnih potencialov partnerskih držav treba preseči politični dialog, ki trenutno prevladuje v evropski sosedski politiki, in ga razširiti na socialni, ekonomski in kulturni dialog, pri tem pa upoštevati celotno politično, socialno, etnično in kulturno raznolikost partnerskih držav; poudarja pozitiven pomen in izkušnje v zvezi s teritorialnim sodelovanjem ob neposredni vključitvi lokalnih organov;

12.

obžaluje, da so viri EU za sodelovanje s partnericami v sosedstvu tako omejeni, zlasti v primerjavi z bistveno višjimi ravnmi virov, ki jih v države evropske sosedske politike vlagajo zainteresirane strani iz tretjih držav; ugotavlja, da to zmanjšuje sposobnost EU za spodbujanje in izvajanje politik, ki so v skladu z njenimi strateškimi interesi v sosedstvu; poudarja, da je treba racionalizirati podporo in povečati sredstva, s čimer bi spremljanja dejansko nagradili in podprli partnerske države, ki so resnično zavezane oprijemljivemu napredku pri uresničevanju reform, demokratizaciji in človekovih pravicah ter ta napredek tudi dosegajo;

13.

poudarja, da je treba okrepiti mehanizme odgovornosti in preglednosti v partnerskih državah, da bi poskrbeli za to, da bodo imele zmogljivosti za učinkovito in smiselno črpanje in porabo sredstev; zato poziva Komisijo, naj poskrbi za učinkovite mehanizme spremljanja in nadzora porabe pri podpori EU državam evropske sosedske politike, tudi z nadzorom prek civilne družbe;

14.

poziva EU, naj se bolje usklajuje z drugimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno s pobudo AMICI, saj se je zavezala, da bo postala bolj dosleden, spoštovan in učinkovit svetovni akter, ter poziva k skupnemu oblikovanju programov v sodelovanju z državami članicami; poudarja, da se je treba bolje usklajevati z državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi organi, da bi na ta način oblikovali enoten, dosleden in učinkovit pristop k doseganju kratkoročnih in srednjeročnih ciljev EU na področju sodelovanja s sosednjimi državami, in poziva k začetku razprave o tej zadevi s Svetom;

15.

poudarja, da bi morala EU zagotoviti zadostna sredstva za izpolnitev ciljev okrepljenega delovanja v svojem sosedstvu; ocenjuje, da bi bilo treba pri vmesnem pregledu zunanjih instrumentov financiranja upoštevati pregled revidirane politike in da bi moral zato evropski instrument sosedstva odražati željo po tem, da bi postala evropska sosedska politika učinkovitejša in da bi zagotovili predvidljivost in trajnostnost delovanja EU z našimi partnerji, pa tudi ustrezno prožnost postopkov; zato poziva k večji povezanosti in doslednosti različnih instrumentov EU za zunanje financiranje;

16.

poudarja pospeševalno vlogo, ki jo ima Evropska ustanova za demokracijo v zvezi s tem, saj instrumente EU dopolnjuje z novim, bolj prožnim in odzivnim pristopom, ki zapolnjuje vrzeli in je finančno učinkovit; poziva Komisijo, naj Evropski ustanovi za demokracijo dodeli več sredstev;

17.

se zaveda, da naravnanost do Evrope in EU v sosednjih državah sicer dejansko vpliva na konflikt, vendar zavrača kakršno koli vpletenost v zatiranje in kršenje človekovih pravic v sosednjih državah zaradi zgrešenih kratkoročnih prizadevanj za stabilnost;

Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU

Preoblikovanje evropske sosedske politike

18.

poudarja, da je treba preoblikovati evropsko sosedsko politiko, da bi oblikovali tesna, strateška in trajna partnerstva z državami evropske sosedske politike, pri tem pa ohranili in se opirali na vrednote in načela EU ter spodbujali skupne interese; poziva k utemeljitvi tehničnih vidikov politike na jasni politični viziji;

19.

ugotavlja, da bi bilo treba v okviru evropske sosedske politike uporabljati lastno metodologijo in orodja, ki ustrezajo ravni ambicij ter potrebam in ciljem, ki jih želijo uresničiti države evropske sosedske politike in EU;

20.

poziva Komisijo, naj se na podlagi skupnih interesov osredotoči na sektorje, ki jih skupaj s svojimi partnerji opredeli kot sektorje, v katerih je mogoče doseči napredek in splošno dodano vrednost, pri čemer naj postopoma širi sodelovanje glede na napredek in ambicije, da bi zlasti prispevali h gospodarski rasti in človekovemu razvoju s poudarkom na novih generacijah; poudarja, da morajo gospodarske reforme potekati hkrati s političnimi reformami in da je dobro upravljanje mogoče doseči le z odprtim, odgovornim in preglednim postopkom sprejemanja odločitev, ki temelji na demokratičnih ustanovah;

21.

poudarja, da sta širitvena in sosedska politika ločeni politiki z različnimi cilji; kljub temu poudarja, da lahko evropske države v okviru evropske sosedske politike, tako kot vse evropske države, zaprosijo za članstvo, če izpolnjujejo merila in pogoje za upravičenost in sprejem v skladu s členom 49 PDEU; sicer priznava, da morajo biti reforme in tranzicija na prvem mestu, in ne želi zbujati nerealnih pričakovanj, a vseeno vztraja, da je treba ohraniti možnost članstva kot spodbudo za vse države, ki izpolnjujejo merila upravičenosti in dokazano izražajo evropske težnje in ambicije;

Podpora demokraciji, pravosodnim reformam, pravni državi, dobremu upravljanju in izgradnji institucionalnih zmogljivosti

22.

meni, da je podpora demokraciji, pravni državi, dobremu upravljanju, izgradnji države in človekovim pravicam v osrčju evropske sosedske politike; poudarja, da v okviru evropske sosedske politike ne bi smeli sprejeti nobene politike, ki prispeva k ogrožanju teh osrednjih vrednot; poudarja, da bi morale EU in države članice ponuditi spodbude in strokovno znanje za sprejetje in podporo demokratičnih reform ter rešitev političnih, gospodarskih in družbenih izzivov;

23.

poudarja, da se je treba nenehno posvečati krepitvi in utrjevanju demokracije, pravne države, dobrega upravljanja, neodvisnosti pravosodnega sistema, boja proti korupciji, spoštovanja raznolikosti in pravic manjšin, tudi pravic verskih skupin in oseb LGBTI, pravic invalidov in pravic oseb, ki pripadajo etničnim manjšinam; poudarja, da bosta izgradnja zmogljivosti v nacionalnih institucijah, vključno z nacionalnimi skupščinami, ter podpora civilni družbi in demokraciji naklonjenim skupinam in političnim strankam prispevali k okrepljenemu političnemu dialogu in pluralizmu;

24.

poudarja, da so pravice žensk, enakost spolov in pravica do nediskriminacije temeljne pravice in bistvena načela zunanjepolitičnega delovanja EU; poudarja, kako pomembno je spodbujati pravice otrok in mladih ter enakost spolov, pa tudi ekonomsko in politično krepitev vloge žensk, da bi vzpostavili vključujoče, uspešne in stabilne družbe v sosedstvu EU;

25.

meni, da bi morala revidirana evropska sosedska politika okrepiti spodbujanje temeljnih svoboščin v državah evropske sosedske politike, tako da bi podpirala svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja ter svobodo tiska in medijev kot pravico, ki omogoča uresničevanje gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic;

26.

poudarja, da je pomembno razviti socialno razsežnost evropske sosedske politike, in sicer s povezovanjem s partnerji v boju proti revščini in izključenosti, spodbujanjem zaposlovanja in pravične rasti, omogočanjem zdravih delovnih odnosov ter podpiranjem izobraževanja in dostojnega dela, s čimer se bomo spopadli tudi z nekaterimi osnovnimi vzroki nezakonitega priseljevanja;

27.

priznava pomen kulturnega dialoga med EU in sosednjimi državami na področjih, kot so preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru, razvoj ustvarjalne industrije, krepitev svobode izražanja, podpora družbenemu in gospodarskemu razvoju ter krepitev dialoga s civilno družbo ter medkulturnih in medverskih dialogov, s čimer bi se med drugim spoprijeli tudi s čedalje resnejšo težavo diskriminacije in pregona manjšin in verskih skupin; poziva h krepitvi okvira za odnose na področju kulture, ki bi omogočal razvoj programov mobilnosti, usposabljanje, razvijanje zmogljivosti in izmenjave v kulturi in izobraževanju;

28.

poudarja, da bi bilo treba okrepiti in spodbujati pristop, ki temelji na „partnerstvu z družbami“; odločno poziva, naj se skupni interesi in cilji politike opredelijo po posvetovanju z vsemi deležniki iz zadevnih družb, ne le z oblastmi;

29.

poudarja, da je v procesu sprememb in demokratizacije pomembno razviti uspešno in aktivno civilno družbo, ki vključuje socialne partnerje in poslovno skupnost; poziva k dodatni podpori civilne družbe, lokalnih MSP in drugih nedržavnih akterjev, saj so ti gonilna sila v procesu reform, pa tudi k bolj zavzetemu dialogu in partnerstvu med različnimi akterji in sektorji civilne družbe v EU in sosednjih državah v okviru evropske sosedske politike; poudarja pomen evropskih podjetij in njihovo vlogo pri spodbujanju in razširjanju mednarodnih standardov poslovanja, vključno z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb;

Razlikovanje in pogojenost

30.

poziva k oblikovanju evropske sosedske politike kot bolj prilagojenega in prožnejšega okvira politik, ki ga bo mogoče prilagajati glede na obstoječo raznolikost med partnerskimi državami, poziva pa tudi k doslednemu izvajanju diferenciranega pristopa; poudarja, da bi bilo treba razlikovati med državami evropske sosedske politike;

31.

poudarja, da je treba uveljavljati načelo pogojenosti v zvezi s procesi reform, in meni, da mora EU najti ustrezno skladnost med stališči in pogojenostjo, ko gre za razdeljevanje sredstev; poudarja, da EU ne sme ogroziti svojih temeljnih vrednot in pravic ter da bi se morala izogibati dvojnim merilom; poudarja, da bi morali državam, ki napredujejo pri izvajanju reform na poti k dolgoročnemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju in ki si želijo tesnejšega političnega sodelovanja z EU, izkazati znatnejšo predanost in podporo EU ter jih oceniti na podlagi posameznih dosežkov v procesu reform; poudarja, da je pomembno v celoti izvajati načelo „več za več“;

32.

poudarja, da so pridružitveni sporazumi najnaprednejša, ne pa tudi končna stopnja v odnosih med EU in njenimi sosedami;

33.

meni, da bi morala EU povabiti partnerske države, ki niso v pridružitvenem procesu, k sektorskemu sodelovanju, pri čemer bi bilo mogoče sklepati nove ali krepiti obstoječe sektorske sporazume, kot je energetska skupnost, ki bi olajšali vključevanje teh držav v specifične sektorske vidike enotnega območja štirih temeljnih svoboščin EU;

34.

meni, da bi bilo treba v okviru evropske sosedske politike posebno pozornost nameniti sodelovanju na področju gospodarskega upravljanja in stabilnosti javnih financ v državah evropske sosedske politike;

Varnostna razsežnost

35.

ugotavlja, da je ohranjanje miru, varnosti in stabilnosti temeljni vidik sosedstva in da se varnostne razmere naglo slabšajo; poziva k močni varnostni komponenti evropske sosedske politike z ustreznimi orodji politike, ki jih doslej žal ni bilo; poudarja, da bi se morala EU osredotočiti na izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti obstoječih instrumentov za krizno upravljanje, da bi vzpostavila zmogljivosti za razširitev razpona posredovanja na tem področju; poudarja, da gredo varnost, stabilnost in razvoj z roko v roki in da je za obravnavo varnostnih vprašanj v regiji in osrednjih razlogov zanje potreben celovit pristop;

36.

ugotavlja, da bi bilo treba sahelsko-saharski pas obravnavati kot ključno vozlišče negotovosti za sever in jug Afrike ter da nestabilnost te regije, ki ogroža tudi stabilnost Evrope, povzroča hkratna prisotnost mrež trgovine z orožjem, drogami in ljudmi;

37.

poziva k večjemu usklajevanju evropske sosedske politike z dejavnostmi v okviru širše skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) skupaj s krepitvijo povezav med notranjo in zunanjo varnostjo, da bi obravnavali različne vidike varnosti držav evropske sosedske politike in EU; poudarja, da bi moral pregled evropske sosedske politike potekati usklajeno in povsem povezano s pregledom varnostne strategije EU;

38.

poudarja potrebo po horizontalni politični strategiji ter hkratnem zagotavljanju popolnega spoštovanja mednarodnega prava in zavez v skladu s Helsinško sklepno listino iz leta 1975, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih svoboščin, neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti držav in meja, enakih pravic in samoodločbe narodov ter na mirnem reševanju sporov; ugotavlja, da lahko Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) kot največja regionalna organizacija za zagotavljanje varnosti v zvezi s tem odigra pomembno vlogo, in meni, da bi morala s prevzemom vloge posrednika pridobiti nov zagon; spoštuje pravico partneric do samostojnega in suverenega odločanja o zunanji in varnostni politiki brez zunanjega pritiska in prisile;

39.

poziva, naj revidirana politika podpira partnerske države pri izgradnji ustreznih državnih struktur za obravnavo varnostnih vprašanj, kot so učinkoviti organi pregona, terorizem in organizirani kriminal, obveščevalne in varnostne službe, pa tudi kibernetska kriminaliteta, pri čemer je treba zagotoviti popolno spoštovanje človekovih pravic in ustrezen demokratični parlamentarni nadzor; poudarja, da bi morala biti EU dejavna na področjih, kot je reforma varnostnega sektorja, pa tudi v razmerah po konfliktih na področjih razorožitve, demobilizacije in ponovnega vključevanja; poziva EU, naj se posveti vzpostavljanju zmogljivosti za nadzor meja partnerskih držav; se zaveda potekajočih prizadevanj nekaterih držav na tem področju; poziva države sosedstva, naj prispevajo k misijam skupne varnostne in obrambne politike, kjer je to ustrezno; poziva EU, naj spodbuja skupne pobude sosednjih držav na področju varnosti, kar jim bo omogočilo, da bodo prevzele več odgovornosti in pozitivno prispevale k varnosti v svoji regiji;

40.

spominja države članice EU na njihove obveznosti v okviru Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP glede izvoza orožja, ki od njih med drugim zahteva, da zavrnejo izvozno dovoljenje za izvoz vojaške tehnologije ali opreme v katero koli državo sosedstva, če obstaja očitno tveganje, da bi se vojaška tehnologija in oprema, namenjena za izvoz, lahko uporabila za notranjo represijo ali povzročitev hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava, če bi v namembni državi izzvala ali podaljšala oborožene spopade ali poostrila že obstoječo napetost in spopade ali pa bi jo nameravani prejemnik agresivno uporabil zoper drugo državo ali bi z njo uveljavil ozemeljske zahteve;

41.

poudarja, da je treba dejavno spodbujati in podpirati mirno reševanje konfliktov in politike sprave po konfliktu v sosedstvu EU z uporabo različnih orodij in instrumentov na podlagi dodane vrednosti, ki jo lahko prinesejo; meni, da bi morali ti ukrepi vključevati sodelovanje posebnih predstavnikov EU, programe za vzpostavljanje zaupanja, obnovitev dialoga, posredovanje pri spodbujanju stikov med ljudmi in misije SVOP; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, naj razvijeta inovativne ukrepe in pristope, vključno s strategijami za komunikacijo z javnostjo in neformalnimi posvetovanji, da bi podprla dialog in spravo; ugotavlja, da imajo delegacije Unije ključno vlogo pri vzpostavljanju sistemov zgodnjega opozarjanja s tkanjem tesnih preventivnih mrež z različnimi organizacijami civilne družbe;

42.

ponovno izraža svojo podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in politični neodvisnosti partnerskih držav; meni, da bi morala evropska sosedska politika v praksi prispevati k tem načelom in jih podpirati; poudarja, da zamrznjeni ali dolgotrajni spori ovirajo popoln razvoj evropske sosedske politike; v zvezi s tem izraža obžalovanje, da vse od začetka izvajanja evropske sosedske politike ni bilo napredka pri reševanju obstoječih sporov; opozarja na svoje stališče, da okupacija ozemlja partnerske države krši temeljne cilje in načela evropske sosedske politike; poudarja potrebo po čimprejšnji mirni rešitvi dolgotrajnih sporov na podlagi norm in načel mednarodnega prava; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ima dejavnejšo vlogo pri pojasnjevanju, da je poglabljanje dvostranskih odnosov povezano z mirnim reševanjem sporov in spoštovanjem mednarodnega prava; v zvezi s tem poudarja, da si je pomembno prizadevati za načelno politiko spodbujanja odgovornosti za vse kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter še posebej za izogibanje dvojnim standardom;

43.

poziva EU, naj pri regionalnih sporih uporabi duh in nauke iz zgodovinskih izkušenj evropskega povezovanja, saj je treba dvostranska vprašanja rešiti mirno, dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje pa sta temeljna elementa evropske sosedske politike; v zvezi s tem poziva k sodelovanju državljanov in vključevanju javnih akterjev v horizontalna partnerstva, njihovemu povezovanju z ustreznimi akterji iz Unije ter vključevanju družbe in mlajše generacije, ki je dejavnik sprememb;

Spodbujanje regionalnega povezovanja

44.

poudarja pomen regionalne razsežnosti evropske sosedske politike in potrebo po spodbujanju in podpiranju regionalnih sinergij in povezovanja prek programov regionalnega sodelovanja; poudarja, da je potrebno okrepljeno gospodarsko sodelovanje med državami evropske sosedske politike, da bi v evropskem sosedstvu dosegli stabilnost in blaginjo;

45.

v zvezi s tem poziva, naj se dvostranski odnosi EU z državami evropske sosedske politike dopolnijo z večstransko razsežnostjo, in sicer s povečanjem števila dejavnosti in pobud v tem okviru, pri čemer je treba poudariti zlasti krepitev čezmejnih projektov, širitev programov „od ljudi za ljudi“, razvoj spodbud za regionalno sodelovanje in nadaljnjo krepitev aktivnega dialoga s civilno družbo; meni, da bi morala bodoča evropska sosedska politika v skladu z osrednjimi načeli te politike ponujati vključujočo regionalno platformo za razprave o vprašanjih človekovih pravic;

46.

poziva k sistematičnim ocenam učinka, ki ga imajo na človekove pravice – vključno z vidiki spola – trgovinski sporazumi ter finančna podpora EU za programe in projekte v okviru evropske sosedske politike;

47.

poziva, naj revidirana politika prispeva h krepitvi obstoječih platform za sodelovanje, tj. Unije za Sredozemlje in vzhodnega partnerstva, da bi še dodatno podprli regionalno povezovanje, kadar partnerice opredelijo podobne prednostne naloge za konkretno področje politik, obravnavali posebna podregionalna vprašanja, kot so mobilnost, energija ali varnost, ter da bi dosegli zbližanje partneric z vidika ekonomskih standardov in zakonodaje; meni, da bi bilo treba poenotiti in bolj strateško razvijati večstranske strukture evropske sosedske politike;

48.

poudarja pomembno vlogo večstranskih skupščin, kot sta EuroNest in parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje, ki sta foruma za politični dialog in orodje za spodbujanje ponotranjenja sosedske politike, in jih odločno poziva, naj ustrezno in učinkovito okrepijo prizadevanja;

49.

poudarja dodano vrednost parlamentarne diplomacije in rednih dvostranskih medparlamentarnih srečanj, ki jih prireja Evropski parlament z ustreznimi sogovorniki iz sosedstva, kot orodij za izmenjavo izkušenj in vrednotenje odnosa posamezne države z EU; spodbuja nacionalne parlamente držav članic, naj svoja dvostranska medparlamentarna srečanja izvedejo v okviru evropske sosedske politike, da bi zagotovili skladen pristop;

50.

poudarja pomembno vlogo konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) in Evro-sredozemske skupščine regionalnih in lokalnih oblasti (ARLEM), ki lokalnim in regionalnim predstavnikom omogočata vzpostavitev dialoga z institucijami EU in razvoj gospodarskega in socialnega ter lokalnega in teritorialnega sodelovanja;

51.

poudarja, da razvoj regionalnih platform civilne družbe, kot sta vzhodno partnerstvo in forum civilne družbe južnega sosedstva, krepi sodelovanje več deležnikov, ki je gonilo načrta za demokratizacijo in gospodarsko reformo v sosedstvu;

Sosede sosed

52.

poudarja, da je treba stkati tesna partnerstva s sosednjimi državami; poudarja, da je treba zagotoviti vpetost evropske sosedske politike v širšo zunanjo politiko EU in upoštevati druge strateške akterje, ki vplivajo na sosedstvo – „sosede sosed“ –, ter mednarodne in regionalne organizacije, med drugim z obravnavanjem vprašanj skupnega pomena in vzajemnega interesa, vključno z regionalno in globalno varnostjo, s pomočjo obstoječih dvostranskih okvirov ali večstranskega dialoga, kadar to velja za primerno in ustrezno;

53.

poudarja, da bi morala EU realno obravnavati različne politične možnosti, s katerimi se soočajo njene partnerice, in to, kako se povezovati z njihovimi sosedami na različnih ravneh in kako obravnavati zunanjo politiko tretjih držav v sosedstvu EU, pri tem pa bi bilo treba zagotoviti, da se bodo EU in njene suverene partnerice same odločale, kako ravnati v svojih odnosih;

54.

ponavlja svoje prepričanje, da določbe poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini za Rusko federacijo ne predstavljajo nikakršnega trgovinskega izziva in da se pridružitveni sporazumi ne bi smeli obravnavati kot ovira za dobre odnose vzhodnih partneric z njihovimi sosedami;

55.

poziva EU, naj razvije učinkovite mehanizme podpore za partnerske države evropske sosedske politike, ki si prizadevajo za ambiciozen evropski načrt in so jih zato doleteli povračilni ukrepi, trgovinski pritiski ali odkrita vojaška agresija tretjih držav; ponavlja, da evropska sosedska politika sicer ni usmerjena proti nobenemu drugemu strateškemu akterju, in zavrača koncept geopolitične igre moči v sosedstvu z ničelnim izidom, vendar mora EU zagotoviti verodostojne zaveze in odločno politično podporo partnericam, ki se želijo z njo tesneje povezati;

56.

poziva EU, naj izkoristi strokovno znanje regionalnih organizacij, katerih članice so njene sosede, kot so Svet Evrope, OVSE, Afriška unija, ustrezne regionalne pisarne OZN in Liga arabskih držav, ter naj jih dejavno vključi in sodeluje z njimi pri reševanju regionalnih sporov; opozarja, da so te organizacije pomembni forumi za spodbujanje partneric k izvajanju reform, za obravnavo pomislekov na področju človekovih pravic in regionalnih vprašanj – pri katerih bi morale prevzeti večjo odgovornost – ter za spodbujanje demokratizacije;

Cilji in orodja politik

Raznolika ponudba: prednostni sektorji

57.

poziva EU, naj skupaj s partnericami razišče in opredeli prednostne naloge za okrepljeno sodelovanje in povezovanje na različnih področjih politik, kot so gospodarski in človeški razvoj, preprečevanje sporov in nesreč, infrastruktura in regionalni razvoj, okolje, politike na področju trgovske konkurence, mala in srednje velika podjetja, migracije, varnost ter energija in energetska učinkovitost, da bi oblikovali prostor blaginje, stabilnosti in dobrih sosedskih odnosov;

58.

meni, da bi morala nova evropska sosedska politika odražati cilj usklajenosti notranjih in zunanjih politik EU ter tesno in vse močnejšo povezavo med nekaterimi notranjimi in zunanjimi izzivi;

59.

meni, da so okrepljeno sodelovanje na področju bodočega enotnega digitalnega trga, podpora reformam e-uprave in odprte vladne rešitve orodja za sodelovanje državljanov;

60.

poudarja pomen prostega gibanja ljudi ter podpira krepitev mobilnosti v sosedstvu, v varnem in dobro upravljanem okolju, s poenostavitvijo in liberalizacijo vizumskega režima, zlasti za študente, mlade, umetnike in raziskovalce; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami še okrepi partnerstva za mobilnost v sosedstvu in oblikuje možnosti za sheme krožne mobilnosti, s katerimi bi odprli varne in zakonite poti za migrante; poziva EU, naj jasno razlikuje med prosilci za azil, ki jim grozi pregon, in nezakonitimi priseljenci zaradi gospodarskih razlogov; obsoja trgovino z ljudmi, katere žrtve so večinoma ženske, in poudarja pomen krepitve sodelovanja s partnerskimi državami v boju proti tovrstni trgovini;

61.

poziva Komisijo, naj bo pozorna na vidik enakosti spolov pri spodbujanju poklicnega in akademskega izobraževanja, pa tudi v okviru programov krožne migracije z državami sosedstva, da bi okrepili sodelovanje žensk v njihovih gospodarstvih;

62.

meni, da so visoka stopnja brezposelnosti, zlasti med mladimi, pomanjkanje prostega dostopa do informacij, socialna izključenost in revščina ter nezadostna zaščita pravic manjšin, skupaj z nizko politično in družbeno-gospodarsko udeležbo žensk, slabim upravljanjem in visoko ravnjo korupcije glavni razlogi za nestabilnost, zato zahteva prizadevanja, ki presegajo razvita in celovita prostotrgovinska območja; ugotavlja, da zgolj perspektiva o sklenitvi trgovinskega sporazuma in sporazuma o prosti trgovini ni več dovolj učinkovit vzvod za krepitev našega partnerstva s sosedstvom, zlasti državami južnega Sredozemlja; se zaveda pomanjkljivega regionalnega gospodarskega sodelovanja med sosednjimi državami EU in poziva k oblikovanju podregijskih pobud, da bi okrepili trgovino med njimi;

63.

opozarja na pomen vlaganja v projekte za mlade, ženske in bodoče voditelje, tako da se v celoti izkoriščajo priložnosti za štipendiranje v okviru programa Erasmus+ za spodbujanje izmenjav učencev in učiteljev med državami evropske sosedske politike in državami članicami, da bi oblikovali bodoče voditelje iz teh držav ter dodatno spodbujali akademske in izobraževalne projekte, ki so že izkazali svojo vrednost na tem področju, kot je denimo Evropska akademija;

64.

poziva Komisijo, naj razišče in državam evropske sosedske politike ponudi različne ravni udeležbe, sodelovanja in zavezanosti v okviru svojih politik, programov in agencij, kot so EUROPOL, Frontex in carinsko upravljanje, in sicer na področjih boja proti trgovini z ljudmi, gospodarskemu in čezmejnemu kriminalu, pa tudi na področju energetske skupnosti, ki lahko kot uspešen sporazum o vključevanju odigra večjo vlogo v evropski sosedski politiki; poudarja pomen energetske varnosti in tesnejšega sodelovanja na področju energetike v evropskem sosedstvu, da bi dosegli skupni cilj – neprekinjeno dobavo dostopne, trajnostne, učinkovite in čiste energije; poziva k postopnemu odpiranju energetske unije državam sosedske politike; spodbuja Komisijo, naj promovira Konvencijo iz Budimpešte za boj proti kibernetskemu kriminalu v državah evropske sosedske politike in te države pozove, naj pristopijo h konvenciji, če tega še niso storile;

65.

meni, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na možnost uporabe programov tehnične pomoči, kot sta TAIEX in Twinning, in da bi morali partnerice vključevati v programe EU, kot sta Erasmus in Obzorje 2020, saj slednji prispevajo k izmenjavi znanja in oblikovanju mrež na različnih ravneh in so podlaga za oblikovanje skupnega sosedskega prostora;

66.

meni, da je treba okrepiti parlamentarno razsežnost politike na podlagi večje učinkovitosti medparlamentarnih srečanj in skupnih parlamentarnih organov, vzpostavljenih v skladu s sporazumi z EU, in parlamentarnih skupščin; v zvezi s tem pozdravlja nov pristop k podpiranju parlamentarne demokracije, ki ga je sprejel Parlament; poudarja, da imajo parlamenti držav evropske sosedske politike pomembno vlogo pri zahtevanju odgovornosti vlad, ter spodbuja krepitev njihove nadzorne vloge; poziva, naj se Evropskemu parlamentu omogoči sodelovanje pri izvajanju nove evropske sosedske politike in posvetovanje v zvezi z njo, prav tako pa naj se ga redno obvešča o tem, kako napreduje izvajanje evropske sosedske politike v partnerskih državah; meni, da imajo evropske politične stranke in skupine v nacionalnih parlamentih držav članic in v Evropskem parlamentu pomembno vlogo in lahko prevzamejo ključno odgovornost, ko gre za spodbujanje politične kulture na podlagi popolnoma razvitih demokratičnih institucij, pravne države, večstrankarske demokracije in popolne vključenosti žensk v postopke odločanja;

67.

poudarja, da je lahko evropska sosedska politika uspešna le, če jo države članice ponotranjijo, tudi z razširitvijo vodilnih pobud; zato poziva Komisijo, naj okrepi usklajevanje politik in skupno načrtovanje programov finančne pomoči ter zagotovi mehanizme za spodbujanje izmenjave informacij med državami članicami in strukturami EU o državah evropske sosedske politike ter posvetovanj med državami članicami, strukturami EU in sosednjimi državami; meni, da bi morala biti finančna in tehnična pomoč EU pogojena z uspešnim doseganjem oprijemljivih primerjalnih meril v procesih reform, na podlagi tega pa bi se dodeljevala dodatna pomoč;

Ocenjevanje in prepoznavnost

68.

poudarja, da bi se morali akcijski načrti, oblikovani v tesnem sodelovanju z oblastmi partnerskih držav in ob posvetovanju z organizacijami civilne družbe, osredotočati na omejen nabor uresničljivih prednostnih nalog, ki naj se izvedejo, pri čemer bi bilo treba izvajanje ocenjevati redno ali ob spremembi okoliščin, pri tem pa upoštevati možnosti politike, o katerih bi se bilo mogoče dogovoriti skupaj; opozarja, da je pomembno razviti postopek posvetovanja z organizacijami civilne družbe v zvezi z opredelitvijo primerjalnih meril;

69.

poudarja, da bi se morali v poročilih o napredku osredotočati na izvajanje prednostnih nalog iz akcijskih načrtov in da bi morala ta poročila odražati raven zavezanosti partnerske države; znova poziva k obravnavi podatkov iz poročil v njihovem širšem kontekstu, pri čemer je treba upoštevati nacionalne okoliščine in vključiti trende iz preteklih let; meni, da bi bilo treba dejansko vključiti vse glavne deležniki iz držav evropske sosedske politike, vključno s civilno družbo, in se z njimi posvetovati pred pripravo teh poročil; poziva, naj bodo bistveni dokumenti, kot so poročila o napredku, vedno dostopni na spletnih straneh ustreznih delegacij EU in prevedeni v lokalni jezik; poziva EU, naj uvede več kvalitativnih metod za merjenje napredka partnerskih držav ter izvaja učinkovite ukrepe za pogojevanje, ki bodo povezani z napredkom partneric na področju človekovih pravic, pravne države in demokracije;

70.

meni, da bi bilo treba zagotoviti večjo prepoznavnost pomoči EU, da bi prebivalcem partnerskih držav in držav članic EU pojasnili koristi, ki jih prinaša podpora EU; poziva Komisijo, naj oblikuje poseben mehanizem za zagotavljanje evropske humanitarne pomoči državam sosedstva, ki bi se razlikoval od modela za tretje države po svetu ter bi poleg drugih ciljev zagotovil dobro prepoznavnost EU in njene politične agende; poudarja, da je pomembno in nujno vzpostaviti mehanizem, ki bo zagotavljal preglednost finančne pomoči, ki jo prispeva EU;

71.

poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za boj proti zavajajočim informacijam in propagandi, usmerjenim proti EU in njenim državam članicam, saj je cilj takih kampanj zmanjševanje njihove enotnosti in solidarnosti; poziva EU, naj okrepi svojo prepoznavnost, da bi jasno izkazala svojo podporo državam članicam in poudarila sodelovanje z njimi; poudarja, kako pomembno je spodbujati objektivne, neodvisne in nepristranske informacije ter svobodo medijev v državah evropske sosedske politike, pa tudi potrebo po prizadevanjih za strateško komuniciranje v sosedstvu, tudi o vrednotah in ciljih, in sicer z vzpostavitvijo celovite, učinkovite in sistematične komunikacijske strategije v okviru revidirane politike;

72.

poziva EU, naj poveča svojo prisotnost v partnerskih državah, tako da uporabi več interaktivnih avdiovizualnih sredstev in družbene medije v zadevnem lokalnem jeziku, da bi dosegla celotno družbo; poziva Komisijo, naj pripravi jasno komunikacijsko strategijo za družbe v državah evropske sosedske politike, da bi jim razložili koristi pridružitvenih sporazumov, vključno z razvitimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji, kot orodij za posodobitev njihovih političnih sistemov in gospodarstev;

o o

73.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav evropske sosedske politike, parlamentarnima skupščinama Euronest in Unije za Sredozemlje, Ligi arabskih držav, Afriški uniji, Svetu Evrope in OVSE

(1) JOIN(2015)0006.http://ec.europa.eu/enlargement/neighbourhood/consultation/consultation.pdf

(2) http://eeas.europa.eu/euromed/docs/com2011_200_en.pdf

(3) http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0303:FIN:en:PDF

(4) http://eeas.europa.eu/enp/pdf/pdf/com03_104_en.pdf

(5) Sklepi Sveta za zunanje odnose z dne 18. februarja 2008 – http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/gena/98818.pdf

(6) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 506.

(7) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 127.

(8) UL C 287 E, 24.11.2006, str. 312.

(9) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 443.

(10) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 105.

(11) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 114.

(12) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26.

(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0446.

(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0229.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/121

P8_TA(2015)0273

Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (2014/2256(INI))

(2017/C 265/14)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 4, 26, 34, 114, 118 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—	ob upoštevanju sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz leta 1994 (TRIPS),

—	ob upoštevanju konvencije Unesca z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

—	ob upoštevanju členov 11, 13, 14, 16, 17, 22 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (1),

—	ob upoštevanju Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, zlasti tristopenjskega preizkusa,

—	ob upoštevanju Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) z dne 20. decembra 1996 o avtorski pravici,

—	ob upoštevanju Pogodbe WIPO z dne 20. decembra 1996 o izvedbah in fonogramih,

—	ob upoštevanju Pogodbe WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb, ki je bila sprejeta v Pekingu 24. junija 2012 na diplomatski konferenci WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb,

—	ob upoštevanju študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 z naslovom „Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union“,

—	ob upoštevanju Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja,

—	ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (3),

—	ob upoštevanju Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (4),

—	ob upoštevanju Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (5),

—	ob upoštevanju Direktive 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (6),

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (7),

—	ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (8),

—	ob upoštevanju Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (9), ki spreminja Direktivo Sveta 92/100/EGS (10),

—	ob upoštevanju Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o spodbujanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (15),

—	ob upoštevanju javnega posvetovanja o pregledu pravil EU o avtorskih pravicah, ki ga je Komisija izvedla med 5. decembrom 2013 in 5. marcem 2014,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o peticiji 0924/2011, ki jo je vložil britanski državljan Dan Pescod v imenu Evropske zveze slepih/Kraljevega državnega inštituta za slepe o dostopu slepih do knjig in drugega tiskanega gradiva (16),

—	ob upoštevanju zelene knjige Komisije o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji: priložnosti in izzivi na poti do enotnega digitalnega trga (COM(2011)0427),

—	ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Avtorske pravice v gospodarstvu znanja (COM(2008)0466),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine – Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij za zagotavljanje ekonomske rasti, kakovostnih delovnih mest in vrhunskih proizvodov in storitev v Evropi (COM(2011)0287),

—	ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 20. septembra 2011 glede ključnih načel v zvezi z digitalizacijo in zagotavljanjem razpoložljivosti nedostopnih del, da bi se olajšala digitalizacija in evropskim knjižnicam in podobnim ustanovam omogočil dostop do knjig in strokovnih revij,

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0209/2015),

ker je pregled Direktive 2001/29/ES osrednjega pomena za spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij, kulturne raznolikosti, gospodarske rasti, konkurenčnosti, enotnega spletnega trga in dostopa do znanja in informacij, hkrati pa avtorjem literarnih in kulturnih del omogoča zadostno priznavanje in varstvo njihovih pravic;

B.	ker člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, zlasti prek umetniškega in književnega ustvarjanja;

C.	ker je bil namen Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi zakonodajo o avtorskih in sorodnih pravicah prilagoditi tehnološkemu razvoju;

D.	ker Direktiva 2001/29/ES obravnava tudi številne obveznosti EU na podlagi mednarodnega prava, vključno z Bernsko konvencijo o varstvu književnih in umetniških del, Pogodbo WIPO o avtorskih pravicah in Pogodbo WIPO o izvedbah in fonogramih;

E.	ker Komisija in države članice mnogo vlagajo v digitalizacijo in spletno dostopnost do bogatih zbirk institucij evropske kulturne dediščine, da lahko državljani dostopajo od kjer koli in na kateri koli napravi;

ker je evropska kulturna in ustvarjalna industrija gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest v EU ter občutno prispeva h gospodarstvu EU, saj zaposluje več kot sedem milijonov ljudi, po zadnjih ocenah pa ustvari več kot 4,2 % BDP Evropske unije, in ker je kulturna industrija v času gospodarske krize v letih od 2008 do 2012 nenehno ustvarjala nova delovna mesta;

ker je študija Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 pokazala, da približno 39 % vse gospodarske dejavnosti v EU, vredne okrog 4,7 milijarde EUR, ustvarjajo panoge, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine in poleg tega prispevajo 26 % neposrednih zaposlitev v EU (ali 56 milijonov delovnih mest) ter v obliki posrednega zaposlovanja še dodatnih 9 %;

ker je digitalna revolucija prinesla nove tehnike in sredstva komunikacije in odprla pot novim oblikam izražanja, ki so vzbudile pomisleke o dolgoročno ustaljenem tristranskem odnosu med ustvarjalci, kulturnimi podjetniki in uporabniki in spodbudile nastanek na znanju temelječega gospodarstva, ki ustvarja nova delovna mesta in spodbuja kulturo in inovacije;

I.	ker morajo biti vse politične pobude, ki zadevajo enotni digitalni trg, v skladu s Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti z njenimi členi 11, 13, 14, 16, 17 in 22;

J.	ker kulturna in jezikovna raznolikost segata prek nacionalnih meja, saj se nekateri evropski jeziki govorijo v več državah;

K.	ker Listina o temeljnih pravicah ščiti svobodo izražanja in obveščanja, svobodo umetnosti in znanosti, zagotavlja varovanje osebnih podatkov ter kulturne in jezikovne raznolikosti, pravico do lastnine, varuje intelektualno lastnino, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude;

L.	ker se mora pravica ustvarjalca, da zaščiti svoje delo, ohraniti tudi v digitalni dobi;

ker je treba razmisliti o ukrepih, ki naj prispevajo k nadaljnjemu razvoju kulturne izmenjave in izboljšajo pravno varnost v panogi; ker so se mnoge spletne storitve razvile po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES, potrošniki pa niso še nikoli doslej imeli dostopa do tako velikega števila ustvarjalnih in kulturnih del; ker uporabniki potrebujejo dostop do bogate in raznolike ponudbe visokokakovostnih vsebin;

N.	ker je usklajen in sistematičen razvoj digitalne knjižnice Europeana, ki je bila ustanovljena leta 2008 kot del pobude EU, omogočil dostopnost del iz knjižnic držav članic;

ker so ustvarjalna dela med glavnimi viri, ki napajajo digitalno gospodarstvo in subjekte informacijske tehnologije, kot so iskalniki, družabna omrežja in platforme za vsebino, ki jo ustvarijo uporabniki, vendar se virtualno vsa vrednost ustvarjalnih del prenaša na digitalne posrednike, ki ne plačujejo avtorjev ali izpogajajo izredno nizko plačilo;

P.	ker Direktiva 2011/77/EU in Direktiva 2006/116/ES harmonizirata trajanje varstva avtorskih in drugih sorodnih pravic z določitvijo popolnoma usklajenega obdobja za varstvo posamezne vrste dela in nanj vezanih pravic v državah članicah;

Q.	ker morajo zakonodajni organi EU spodbujati jasen pravni okvir za avtorske in sorodne pravice, ki je razumljiv vsem deležnikom, zlasti javnosti, in ki zagotavlja pravno varnost;

R.	ker je treba upoštevati konkurenčno prednost in naraščajočo moč številnih spletnih posrednikov ter negativni učinek tega stanja na ustvarjalni potencial avtorjev in na razvoj storitev, ki jih ponujajo distributerji ustvarjalnih del;

S.	ker je treba ob določanju pravnega okvira za avtorske in sorodne pravice upoštevati potrebo po spodbujanju inovativnih industrijskih in trgovinskih modelov ter izkoristiti možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, da postane poslovanje EU bolj konkurenčno;

T.	ker sta prednostna naloga Komisije in cilj njenega programa za obdobje 2014–2019 rast in nova delovna mesta;

poudarja, da so avtorske pravice oprijemljivo sredstvo za zagotavljanje plačila avtorjem in financiranje ustvarjalnega procesa;

pozdravlja pobudo Komisije za izvedbo posvetovanja o avtorskih pravicah, ki je naletela na veliko zanimanje številnih zainteresiranih deležnikov, tudi kulturnega sektorja in civilne družbe (17);

pozdravlja zavezo Komisije, da bo v njenem novem mandatu še naprej razvijala digitalno agendo EU, vključno z vprašanjem avtorskih pravic; pozdravlja delovni program Komisije za leto 2015, v kolikor obljublja uresničitev svežnja o enotnem digitalnem trgu, ki vključuje zakonodajni predlog za posodobitev pravil o avtorskih pravicah, da bodo primerna za digitalno dobo;

opozarja, da avtorska in sorodne pravice ščitijo in spodbujajo razvoj ter trženje novih proizvodov in storitev ter oblikovanje in izkoriščanje njihove ustvarjalne vsebine, s čimer prispevajo k večji konkurenčnosti, zaposlovanju in inovacijam v več industrijskih sektorjih v EU;

poudarja, da so avtorske pravice učinkovite le toliko, kolikor so učinkoviti veljavni izvršilni ukrepi za njihovo varstvo, ter da mora biti uveljavljanje teh pravic odločno, da bi zagotovili uspešen in inovativen ustvarjalni sektor;

poudarja, da obstoj avtorskih in sorodnih pravic podrazumeva teritorialnost; poudarja, da ni protislovja med tem načelom in ukrepi za zagotavljanje prenosljivosti vsebin;

poudarja, da je treba nadaljevati pregled Direktive 2001/29/ES, da se ohrani načelo poštenega plačila za imetnike pravic; poziva k ponovni potrditvi načela teritorialnosti, ki državam članicam omogoča ohranitev načela poštenega plačila v okviru njihove kulturne politike;

ugotavlja, da se je po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES povečalo število zakonito dostopnih del za uporabnike; poleg tega ugotavlja, da morda čezmejna dostopnost do različnih uporab, ki jih uporabnikom omogoča tehnološki napredek, zahteva na dejstvih temelječe izboljšave sedanjega pravnega okvira, da se še nadalje razvijata zakonita ponudba različnih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu in dostop do evropske kulturne raznolikosti;

opozarja, da potrošniki prepogosto nimajo dostopa do nekaterih vsebinskih storitev iz geografskih razlogov, kar je v nasprotju z namenom Direktive 2001/29/ES o uresničevanju štirih svoboščin notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj predlaga primerne rešitve, da bodo imeli potrošniki boljši čezmejni dostop do storitev in vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami;

10.

meni, da bi se za druge vrste vsebin lahko zgledovali po pristopu iz Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju pravic, a mogoče vprašanje prenosljivosti in geografskega blokiranja nima enoznačne rešitve, ampak zahteva različne pristope, regulativne in tržne;

11.

poudarja, da je ustvarjalna produkcija eno največjih bogastev EU in da bi morali tisti, ki bi jo želeli izkoriščati, imeti možnost zanjo plačati, četudi je na prodaj samo v drugi državi članici;

12.

opozarja na dejstvo, da obstaja možnost izdajanja večozemeljskih licenc, kot je določeno v Direktivi 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic, če mediji želijo oddajati po celi Evropi;

13.

poudarja, da so financiranje, produkcija in koprodukcija filmov in televizijskih vsebin v veliko meri odvisni od izključnih ozemeljskih licenc, danih lokalnim distributerjem z različnimi platformami, ki odražajo kulturne posebnosti različnih trgov v Evropi; zato poudarja, da sposobnost izbiranja obsega ozemeljske pokritosti in vrste distribucijske platforme na podlagi načela pogodbene svobode spodbuja naložbe v filme in televizijske vsebine in promovira kulturno raznolikost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsaka pobuda za posodobitev avtorskih pravic temelji na predhodno opravljeni celostni študiji o njenem morebitnem vplivu na produkcijo, financiranje in distribucijo filmov in televizijskih vsebin ter na kulturno raznolikost;

14.

poudarja, da industrijska praksa geografskega blokiranja ne sme preprečiti kulturnim manjšinam, ki živijo v državah članicah EU, dostopa do plačljivih ali brezplačnih vsebin in storitev v njihovem jeziku;

15.

podpira pobude za lažjo prenosljivost, znotraj EU, spletnih storitev v zvezi z zakonito pridobljenimi vsebinami ali njihovim zakonitim dajanjem na voljo, pri čemer se avtorske pravice in interesi imetnikov pravic v celoti upoštevajo;

16.

želi spomniti, da so evropski kulturni trgi zaradi evropske kulturne in jezikovne raznolikosti naravno heterogeni; ugotavlja, da bi bilo treba to raznolikost obravnavati kot prednost, ne pa kot oviro za enotni trg;

17.

ugotavlja pomembnost ozemeljskih licenc v EU, zlasti kar zadeva avdiovizualno in filmsko produkcijo, ki temelji predvsem na sistemu predhodnega nakupa ali predhodnega financiranja s strani radiodifuznih hiš;

18.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vse več nezakonitih ponudnikov spletnih storitev in vse več piratstva ter splošno kršitev avtorskih pravic, kar je trend, ki resno ogroža gospodarstvo in ustvarjalnost v državah članicah;

19.

poudarja, da bi morala vsakršna reforma okvira za avtorsko pravico temeljiti na visoki ravni varstva, saj so pravice bistvenega pomena za intelektualno ustvarjanje in se z njimi zagotavlja stabilna, jasna in prožna pravna podlaga, s katero se v ustvarjalnih in kulturnih sektorjih spodbujajo naložbe in rast, hkrati pa odpravljajo pravne negotovosti in nedoslednosti, ki negativno vplivajo na delovanje notranjega trga;

20.

poudarja, da je poleg pomembne naloge širitve delujočih struktur za enotni digitalni trg treba sprejeti ukrepe, da se zagotovi pravilno delovanje analognega enotnega trga;

21.

poudarja, da sektorji, ki temeljijo na intenzivni uporabi avtorskih pravic zaposlujejo več kot sedem milijonov ljudi v EU; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v skladu z načeli boljše pravne ureditve pred vsako pobudo posodobitve avtorskih pravic opravljena izčrpna predhodna ocena učinka take pobude, kar zadeva rast in delovna mesta, pa tudi stroške in koristi;

22.

poudarja, da morajo biti vsi pregledi prava avtorskih pravic v EU ustrezno osredotočeni in morajo temeljiti na prepričljivih podatkih, da bi zagotovili nadaljnji razvoj ustvarjalnih panog v EU;

23.

priznava, da komercialne dejavnosti, ki kršijo avtorske pravice, resno ogrožajo delovanje digitalnega enotnega trga in razvoj zakonite ponudbe raznolikih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu;

24.

meni, da je treba avtorjem in ustvarjalcem izboljšati izhodišče ter povečati njihovo plačilo, ko gre za digitalno distribucijo in izkoriščanje njihovih del;

Izključne pravice

25.

potrjuje, da je treba avtorjem in izvajalcem zagotoviti pravno varstvo njihovega ustvarjalnega in umetniškega dela; priznava, da je širitev kulture in znanja v javnem interesu; priznava vlogo producentov in založnikov pri dajanju del na trg in potrebo po poštenem in ustreznem plačilu vseh kategorij imetnikov; poziva k izboljšanju pogodbenega položaja avtorjev in izvajalcev do drugih imetnikov pravic in posrednikov, zlasti tako, da bi se preučila možnost razumnega obdobja za uporabo pravic, ki jih avtorji prenesejo na tretje strani, po tem časovnem obdobju pa bi pravice prenehale, saj lahko pogodbene izmenjave potekajo na podlagi neravnovesja moči; v zvezi s tem poudarja pomen pogodbene svobode;

26.

ugotavlja, da je ustrezna zaščita avtorskih del in drugega varovanega gradiva zelo pomembna, tudi s kulturnega stališča, in da je v skladu s členom 167 PDEU Unija dolžna pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike;

27.

poudarja, da morajo avtorji in izvajalci prejeti pošteno plačilo tako v digitalnem okolju kot tudi v analognem svetu;

28.

poziva Komisijo, naj oceni ciljno usmerjene in ustrezne ukrepe za izboljšanje pravne gotovosti, v skladu s ciljem Komisije o boljši pravni ureditvi; poziva Komisijo, naj preuči učinek centralizirane ureditve področja avtorskih pravic na evropski ravni na delovna mesta in inovacije, interese avtorjev, izvajalcev in drugih imetnikov pravic ter na spodbujanje dostopa potrošnikov do regionalne kulturne raznolikosti;

29.

poudarja, da so v krhkih ekosistemih, ki ustvarjajo in financirajo ustvarjalna dela, izključne pravice in pogodbena svoboda ključne sestavine, saj omogočajo večjo porazdelitev tveganja, vrsti subjektov omogočajo vključitev v skupne projekte za kulturno raznoliko publiko ter podpirajo spodbujanje investicij v profesionalno produkcijo vsebin;

30.

priporoča, da zakonodajalec Unije preuči, kako bi za zaščito javnega interesa ob hkratnem varovanju osebnih podatkov še dodatno zmanjšal ovire za ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ugotavlja, da bi se tovrstna prilagoditev zakonodaje morala opraviti ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU, načel, na katerih temelji sistem avtorskih pravic, in ustrezne sodne prakse Sodišča Evroske unije;

31.

poziva Komisijo, naj varuje prosto dostopna dela, za katera varstvo avtorske pravice načeloma ne velja; zato poziva Komisijo, naj pojasni, da ko je delo javno dostopno, digitalizacija tega dela, ki ne pomeni novega dela ali predelave, ostaja javno dostopna; prav tako poziva Komisijo, naj preuči, ali lahko imetniki pravic svoja dela napravijo v celoti ali delno javno dostopna;

32.

poziva Komisijo, naj nadalje poenoti trajanje varstva avtorske pravice tako, da tega trajanja ne podaljša, v skladu z merili iz Bernske konvencije; poziva države članice, naj čim bolj enostavno dokončajo prenos in izvrševanje direktiv 2006/116/ES in 2011/77/EU;

Izjeme in omejitve

33.

poziva zakonodajalca Unije, naj tudi v prihodnje upošteva cilj iz Direktive 2001/29/ES o zagotavljanju ustrezne zaščite za avtorske in sorodne pravice, saj je to glavni način za zagotavljanje evropske kulturne ustvarjalnosti, in o zagotavljanju pravičnega ravnotežja med različnimi kategorijami imetnikov pravic in uporabnikov varovanih predmetov, pa tudi med različnimi kategorijami imetnikov pravic; poudarja, da bi morale vse zakonodajne spremembe na tem področju zagotoviti, da bodo proizvodi in storitve, zaščitene z avtorsko in sorodnimi pravicami, dostopne invalidom;

34.

poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo pravni okvir za evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo, pa tudi za izobraževalni in raziskovalni sektor in za sektor, ki ima koristi od izjem in omejitev teh pravic, in so podlago za njihovo delovanje in zaposlovanje;

35.

ugotavlja, da je treba izjeme in omejitve uporabiti tako, da se upošteva namen, za katerega so se oblikovale, in posebnosti digitalnega ter analognega okolja, hkrati pa je treba ohranjati ravnovesje med interesi imetnikov pravic ter javnosti; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se pregledajo obstoječe izjeme in omejitve, da bi se bolje prilagodili digitalnemu okolju, ob upoštevanju razvoju v digitalnem okolju in potrebi po konkurenčnosti;

36.

poudarja, kako pomembno je, da so izjeme in omejitve dostopne za invalide; je v zvezi s tem seznanjen s sklenitvijo Marakeške pogodbe, ki bo olajšala dostop slepih in slabovidnih do knjig, in spodbuja čim prejšnjo ratifikacijo te pogodbe, ne da bi bila ratifikacija odvisna od pregleda pravnega okvira EU; meni, da je pogodba pomemben korak naprej, toda da si je treba še veliko prizadevati zato, da bi osebe z različnimi oblikami invalidnosti imeli boljši dostop do vsebin;

37.

ugotavlja, kako pomembna je evropska kulturna raznolikost, ter da lahko razlike med državami članicami v izvrševanju izjem predstavljajo izziv za delovanje notranjega trga, ob upoštevanju čezmejnih dejavnosti in globalne konkurenčnosti ter inovativnosti EU, ter da lahko to vodi k pravni negotovosti za avtorje in uporabnike; meni, da bi lahko skupna pravila bila koristna za nekatere izjeme in omejitve; vendar ugotavlja, da so lahko razlike upravičene, da bi tako državam članicam omogočili, da oblikujejo zakonodajo v skladu s svojimi specifičnimi kulturnimi in gospodarskimi interesi, v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti;

38.

poziva Komisijo, naj preuči uporabo minimalnih standardov pri izjemah in omejitvah, ter naj zagotovi, da se vse izjeme in omejitve iz Direktive 2001/29/ES ustrezno izvršujejo in se tako znotraj notranjega trga omogoči enak dostop do čezmejne kulturne raznolikosti in izboljša pravno varnost;

39.

meni, da je treba okrepiti izjeme za institucije javnega interesa, kot so knjižnice, muzeji in arhivi, da bi se spodbudil širok dostop do kulturne dediščine, tudi prek spletnih platform;

40.

poziva Komisijo, naj nameni pozornost zaščiti temeljnih pravic, zlasti za boj proti diskriminaciji ali zaščito svobode tiska; v zvezi s tem ponovno opozarja, da bi bilo treba za te izjeme zagotoviti pravično nadomestilo;

41.

ponovno opozarja na pomen malih in srednjih podjetij (MSP) v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ko gre za ustvarjanje delovnih mest in rast v EU; poudarja, da velika večina MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih izkorišča fleksibilnost določb o avtorski pravici, da bi ustvarjala in distribuirala kulturna in ustvarjalna dela ter vanje investirala, ter tudi, da bi razvijala inovativne rešitve, ki bi uporabnikom omogočale, da bi dostopali do ustvarjalnih del na spletu, ki bi bila prilagojena preferencam in posebnostim lokalnih trgov;

42.

z zanimanjem spremlja razvoj novih oblik uporabe del na digitalnih omrežjih, zlasti za namene predelave, in poudarja, da je treba poiskati rešitve, ki bodo združevale učinkovito zaščito, ki zagotavlja ustrezno plačilo in pravično nadomestilo za ustvarjalce, in javni interes dostopa do kulturnih dobrin in znanja;

43.

poudarja, da bi morale biti v primerih, ko že velja izjema ali omejitev, nove oblike uporabe vsebine, ki jih omogoči tehnološki napredek ali novi načini uporabe tehnologije, kolikor je mogoče razumljene v skladu z obstoječo izjemo ali omejitvijo, če je nova oblika uporabe podobna obstoječi, da bi se izboljšala pravna gotovost – to bi potrdili s tristopenjskim preizkusom; priznava, da lahko takšna prožnost razlage izjem in omejitev omogoči njihovo prilagajanje različnim nacionalnim okoliščinam in socialnim potrebam;

44.

poudarja, da je treba zagotoviti tehnološko nevtralnost izjem in omejitev ter njihovo kompatibilnost v prihodnosti z ustreznim upoštevanjem učinkov konvergence medijev, pri čemer je treba slediti javnemu interesu s spodbudami za ustvarjanje, financiranje in distribucijo novih del ter za dajanje teh del na voljo javnosti na nove, inovativne in privlačne načine;

45.

predlaga revizijo odgovornosti ponudnikov storitev in posrednikov, da bi pojasnili njihov pravni status in odgovornost, kar zadeva avtorske pravice, da bi zagotovili potrebno skrbnost v celotnem kreativnem procesu in v dobavni verigi ter pravično nadomestilo ustvarjalcem in imetnikom pravic v Uniji;

46.

trdi, da razvoj digitalnega trga ni mogoč brez sočasnega razvoja ustvarjalne in kulturne industrije;

47.

poudarja, kako pomembna je izjema za karikature, parodije in imitacije kot dejavnik dinamičnosti demokratične razprave; meni, da bi bilo treba pri tej izjemi uravnotežiti interese in pravice ustvarjalcev in izvornih likov ter svobodo izražanja uporabnika zaščitenega dela, ki koristi izjemo za karikature, parodije in imitacije;

48.

poudarja, da je treba primerno oceniti omogočanje avtomatske analize besedil in podatkov (npr. za t. i. besedilno in podatkovno rudarjenje ter rudarjenje vsebin) za raziskovalne namene, če je bilo prej pridobljeno dovoljenje za branje dela;

49.

trdi, da je razvoj digitalnega trga tesno povezan z razvojem ustvarjalne in digitalne industrije ter da mora to dvoje iti z roko v roki, saj je to edini način, da se doseže trajna blaginja;

50.

opozarja, da je pravica do zasebne lastnine eden od temeljev sodobne družbe; opozarja tudi, da je spodbujanje dostopa do izobraževalnih gradiv in kulturnih dobrin izjemno pomembno za razvoj na znanju temelječe družbe ter da i morali zakonodajalci to upoštevati;

51.

poziva k uvedbi izjeme za raziskovalne in izobraževalne namene, ki ne bi smela zajemati le izobraževalne ustanove, temveč tudi akreditirane izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti, vključno s spletnimi in čezmejnimi dejavnostmi, povezane z izobraževalno ustanovo ali institucijo, ki jo priznavajo pristojni organi, ali zakonodajo ali v okviru izobraževalnega programa;

52.

poudarja, da je treba vsakršno novo izjemo ali omejitev, ki se uvede v pravni sistem EU na področju avtorskih pravic, ustrezno utemeljiti s temeljito in objektivno ekonomsko in pravno analizo;

53.

priznava pomen knjižnic za dostop do znanja in poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi javnim in raziskovalnim knjižnicam dovolili, da javnosti zakonito izposojajo dela v digitalni obliki za osebno uporabo, za omejen čas, prek interneta ali knjižničnih omrežij, tako da bodo lahko uspešno in v koraku s časom opravljale svojo nalogo v javnem interesu, tj. da razširjajo znanje; priporoča, naj avtorji prejmejo pravično plačilo za izposojo elektronskih knjig v enaki meri kot za izposojo natisnjenih knjig v skladu z nacionalnimi ozemeljskimi omejitvami;

54.

poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi knjižnicam dovolili digitalizacijo vsebin za namene vpogleda, katalogiziranja in arhiviranja;

55.

poudarja, kako pomembno je upoštevati izkušnje številnih poskusov založniške industrije, da bi vzpostavila pravične, uravnotežene in delujoče poslovni modeli;

56.

ugotavlja, da so bile v nekaterih državah članicah uvedene zakonsko določene licence za sheme nadomestil; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo dejanja, ki so dovoljena v okviru izjeme, ostala dovoljena; opozarja, da morala biti uvedba nadomestil za uveljavljanje izjem in omejitev mogoča le v primerih, ko dejanja, za katera šteje, da spadajo v okvir izjeme, imetniku pravic povzročajo škodo; poleg tega poziva Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, naj opravi celovito znanstveno oceno tovrstnih ukrepov držav članic in njihovega učinka na vsakega deležnika;

57.

opozarja na pomembnost izjeme za zasebno kopiranje, ki ne sme biti tehnično omejena, skupaj s pravičnim nadomestilom za ustvarjalce; poziva Komisijo, naj na podlagi znanstvenih dokazov, resolucije Parlamenta z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje (18) in izidov zadnjega postopka mediacije, ki ga je izvedla Komisija (19), analizira uspešnost obstoječih ukrepov za pravično nadomestilo imetnikov pravic v zvezi z reprodukcijami, ki jih naredijo fizične osebe za zasebno uporabo, zlasti kar zadeva ukrepe za preglednost;

58.

opozarja, da bi bilo treba dajatve za zasebno kopiranje urediti tako, da bi bili državljani obveščeni o dejanski višini dajatve, njenem namenu in o tem, kako bo porabljena;

59.

poudarja, da bi bilo treba digitalne dajatve optimizirati in jih narediti preglednejše, da se zaščiti imetnike pravic in pravice potrošnikov, ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu;

60.

poudarja, da je treba za uporabnike avtorskih pravic zagotoviti več jasnosti in preglednosti glede ureditve teh pravic, zlasti kar zadeva vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, in dajatve za avtorske pravice, da bi spodbudili ustvarjalnost in nadaljnji razvoj spletnih platform ter zagotovili ustrezna plačila za imetnike avtorskih pravic;

61.

opozarja na pomembnost člena 6(4) Direktive 2001/29/ES in poudarja, da pogodba ali pogodbeni pogoji ne bi smeli omogočati odpovedi učinkovitemu uveljavljanju izjem oz. omejitev ter dostopu do vsebine, za katero ne velja varstvo avtorske ali sorodnih pravic;

62.

poziva distributerje, naj objavijo vse razpoložljive informacije o tehnoloških ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev interoperabilnosti njihove vsebine;

63.

poudarja, da je treba spodbujati večjo interoperabilnost, zlasti programske opreme in terminalov, saj slaba interoperabilnost ovira inovacije, zmanjšuje konkurenco in škodi potrošniku; meni, da slaba interoperabilnost povzroča tržno prevlado enega samega proizvoda ali storitve, kar hromi konkurenco in omejuje izbiro potrošnikov v EU;

64.

opozarja, da hitrost tehnološkega razvoja na digitalnem trgu kliče po tehnološko nevtralnem zakonodajnem okviru za avtorske pravice;

65.

priznava pomen sorazmernega in učinkovitega izvrševanja za podporo ustvarjalcev, imetnikov pravic in potrošnikov;

66.

poziva Komisijo in zakonodajne organe EU, naj razmislijo o rešitvah za problem premika vrednosti z vsebin na storitve; poudarja, da je treba v sedanjem digitalnem okolju prilagoditi opredelitev statusa posrednika;

67.

poudarja, da se potrošniki pogosto srečujejo z različnimi omejitvami in da pojem pravic potrošnikov pogosto ni vključen v okvir za avtorske pravice; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost veljavne zakonodaje o avtorskih pravicah z vidika potrošnikov ter določi nabor jasnih in celovitih pravic potrošnikov;

o o

68.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

(2) UL L 84, 20.3.2014, str. 72.

(3) UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

(4) UL L 299, 27.10.2012, str. 5.

(5) UL L 372, 27.12.2006, str. 12.

(6) UL L 265, 11.10.2011, str. 1.

(7) UL L 248, 6.10.1993, str. 15.

(8) UL L 157, 30.4.2004, str. 45.

(9) UL L 376, 27.12.2006, str. 28.

(10) UL L 346, 27.11.1992, str. 61.

(11) UL L 272, 13.10.2001, str. 32.

(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.

(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0368.

(14) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 64.

(15) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 48.

(16) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 49.

(17) Evropska komisija, GD MARKT, Report on the responses to the Public Consultation on the Review of the EU Copyright Rules, julij 2014.

(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.

(19) Priporočila Antónia Vitorina z dne 31. januarja 2013, pripravljena na podlagi zadnjega postopka mediacije, ki ga je Komisija izvedla v zvezi z dajatvami za zasebno kopiranje in razmnoževanje.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/130

P8_TA(2015)0274

Ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve (2014/2231(INI))

(2017/C 265/15)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 2, 6, 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

—	ob upoštevanju svojega priporočila z dne 29. marca 2012 Svetu o načinih za morebitno ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU (3),

—	ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu leta 2013, ki ga je Svet sprejel 23. junija 2014,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju (4),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (6),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2009 o podpori demokratičnemu upravljanju – na poti k okrepljenemu okviru EU (7),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. novembra 2009 o podpori demokraciji v zunanjih odnosih EU (8),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. decembra 2010, ki vsebujejo poročilo o napredku za leto 2010 in seznam pilotnih držav (9),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2011 o evropski sosedski politiki (10),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2011 o Evropski ustanovi za demokracijo (11),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2012 o človekovih pravicah in demokraciji (12) ter strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki jih je ravno tako sprejel Svet 25. junija 2012 (13),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. januarja 2013 o podpori EU za trajnostne spremembe v družbah v tranziciji (14),

—	ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 4. marca 2015 z naslovom „Za novo evropsko sosedsko politiko“ (JOIN(2015)0006),

—	ob upoštevanju pregleda Evropske službe za zunanje delovanje za leto 2013 (15),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 25. maja 2011 z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu. Pregled evropske sosedske politike“ (COM(2011)0303),

—	ob upoštevanju pisma v podporo vzpostavitvi Evropske ustanove za demokracijo z dne 25. novembra 2011, naslovljenega na tedanjega predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton,

—	ob upoštevanju sklepa sveta guvernerjev Evropske ustanove za demokracijo z dne 3. decembra 2014, da se odpravijo prvotne geografske omejitve te ustanove,

—	ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0177/2015),

A.	ker sta spodbujanje in podpiranje demokracije, pravne države ter spoštovanja univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ena od temeljnih ciljev zunanje politike EU, kot je zapisano v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in Listini EU o temeljnih pravicah;

B.	ker EU meni, da je načelo odgovornosti do procesov izgradnje demokracije odločilnega pomena za spodbujanje pristne demokratične kulture;

ker so številne države članice v zadnjih desetletjih uspešno zaključile proces prehoda v demokracijo in imajo veliko izkušenj na tem področju, ki bi lahko bile pomembne za dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo in ki bi jih Evropska ustanova za demokracijo lahko uporabljala in morala uporabljati na strokovni in politični ravni pri svojem delu;

D.	ker so dogodki arabske pomladi in v vzhodnem sosedstvu sprožili preoblikovanje političnih instrumentov EU za spodbujanje podpore človekovim pravicam in demokraciji;

ker se v številnih državah, v katerih deluje Evropska ustanova za demokracijo, krčijo možnosti za legitimno ukrepanje in zunanje financiranje civilne družbe, avtoritarni režimi pa uporabljajo vse bolj prefinjene načine, vključno z zakonodajo, za omejevanje dela nevladnih organizacij in prodemokratičnih akterjev, vključno z upravičenci Evropske ustanove za demokracijo;

F.	ker so se države v sosedstvu EU v zadnjih letih spopadle z velikim številom političnih, varnostnih in ekonomskih izzivov, ki so resno ogrozili prizadevanja za demokratizacijo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

ker je treba v državah, kjer deluje Evropska ustanova za demokracijo, spodbujati objektivno in neodvisno poročanje ter okrepiti medijsko okolje, vključno z internetom in družbenimi mediji, in sicer z varovanjem svobode medijev in izražanja ter bojem proti vsem oblikam družbene in politične cenzure; ker je treba v teh državah spodbujati tudi prizadevanja za demokratizacijo, vključno s konsolidacijo pravne države in bojem proti korupciji;

ker ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo skupaj z drugimi programi EU, kot sta evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ter mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe v okviru evropske sosedske politike, dopolnjuje tradicionalni pristop EU, ki se osredotoča na državo, s prepotrebno, bolj uravnoteženo in dolgoročno usmerjeno perspektivo, ki se osredotoča na družbo, s poudarkom na neposrednem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi ljudskimi gibanji ter demokratičnimi političnimi akterji;

I.	ker je ocena učinka dejavnosti za podporo demokraciji, kot so tiste, ki jih izvaja Evropska ustanova za demokracijo, sama po sebi še vedno težka naloga, zlasti zaradi nelinearne in dolgoročne narave političnega preoblikovanja v zadevnih državah ter pogosto zaupne narave povezanih dejavnosti;

J.	ker so postale nove informacijske tehnologije in družbeni mediji pomembni instrumenti v boju za demokracijo in bi zato morali imeti pomembno mesto v evropskem programu podpore demokraciji;

K.	ker je Evropska ustanova za demokracijo do 30. junija 2015 financirala 186 pobud, pri čemer je namenila več kot 5,2 milijona EUR za južno sosedstvo in več kot 5,3 milijona EUR za vzhodno sosedstvo in širše;

L.	ker je Evropska ustanova za demokracijo deležna edinstvene oblike sofinanciranja, saj njen upravni proračun zagotavlja Komisija, dejavnosti na terenu pa se financirajo s prispevki držav članic in tretjih držav;

Splošna ocena

pozdravlja dosedanje dosežke Evropske ustanove za demokracijo glede na trenutno težavno mednarodno okolje in meni, da ta izpolnjuje svoj glavni cilj, ki je krepiti in spodbujati demokratizacijo ter globoko in trajnostno demokracijo v državah v političnem prehodu in družbah, ki si prizadevajo za demokratizacijo (16), tudi s podpiranjem 'tistih, ki so brez podpore', z bojem proti korupciji, spodbujanjem dialoga, ki temelji na raznolikosti in nenasilju, spodbujanjem družbene in politične udeležbe, zaščito aktivistov in novinarjev, ki si v lokalnem okolju po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti in pospešiti začetek demokratičnega procesa, ter zagotavljanjem dostopnejšega pravnega varstva;

z zadovoljstvom priznava, da je Evropska ustanova za demokracijo kljub kratkemu obdobju delovanja in omejenim sredstvom ter izzivom, povezanim z ocenjevanjem učinka ukrepov za podporo demokraciji, izpolnila priporočila Parlamenta in zagotovila dodano vrednost obstoječi evropski podpori demokraciji, in sicer s hitrejšim in prožnim financiranjem, ki izhaja iz usmeritve „od spodaj navzgor“ in potreb ter se zagotavlja neposredno upravičencem na finančno učinkovit način, kar je zasluga nizkega upravnega bremena in enostavnih postopkov, ki jih je za Evropsko ustanovo za demokracijo uvedel njen svet guvernerjev;

meni, da je Evropska ustanova za demokracijo kot oblika podpore demokraciji dokazala, da lahko prispeva k zmanjševanju tako političnega kot osebnega tveganja;

poudarja svojo polno in stalno podporo večplastnim prizadevanjem EU za podporo organizacijam civilne družbe, družbenim gibanjem in aktivistom po svetu; ponovno poudarja, da je pomembno preprečiti podvajanje in še naprej zagotavljati dopolnjevanje med dejavnostmi Evropske ustanove za demokracijo in obstoječimi zunanjimi finančnimi instrumenti EU, zlasti evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice in evropskim instrumentom sosedstva, saj je cilj obeh spodbujati demokratična načela ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v bližini EU;

pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo za svobodo izražanja in združevanja, svobodo medijev, izgradnjo in okrepitev pravne države, boj proti korupciji ter socialni in politični pluralizem, prizadevanja, katerih namen je podpirati razvoj demokratičnih režimov v vzhodnem in južnem sosedstvu EU;

meni, da so se pobude Evropske ustanove za demokracijo izkazale za edinstvene pri premoščanju in zapolnjevanju vrzeli v primerih, ko ni bilo mogoče pridobiti financiranja držav članic EU in držav zunaj EU;

poziva EU in države članice, naj razvijejo celovit pristop za podporo političnemu prehodu in demokratizaciji v tretjih državah, ki vključuje spoštovanje človekovih pravic, spodbujanje pravičnosti, preglednosti, odgovornosti, sprave in pravne države ter krepitev demokratičnih institucij, vključno z zakonodajnimi organi;

Financiranje

poziva ustanoviteljice Evropske ustanove za demokracijo, zlasti vse države članice in Komisijo, naj v skladu s svojimi sprejetimi zavezami prispevajo k Evropski ustanovi za demokracijo oziroma povečajo svoj prispevek;

opozarja, da so 26. aprila 2015 k Evropski ustanovi za demokracijo prispevale naslednje države članice: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Švica, medtem ko preostalih dvanajst držav članic tega še ni storilo;

10.

poudarja, da je treba za ohranitev in nadaljnji razvoj učinkovitosti Evropske ustanove za demokracijo nujno zagotoviti dolgoročno, zadostno, stabilno, pregledno in predvidljivo financiranje;

11.

poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, naj v okviru nedavno sproženega pregleda evropske sosedske politike preučita dodano vrednost Evropske ustanove za demokracijo in razmislita o načinih za zagotovitev njenega trajnostnega financiranja;

12.

poziva Belgijo, naj vsaj oceni možnost vrnitve dela ali vseh davčnih prihodkov, ki jih prejme od Evropske ustanove za demokracijo in njenih zaposlenih, s financiranjem projektov te ustanove; opozarja, da Evropska ustanova za demokracijo deluje kot zasebna ustanova v skladu z belgijsko zakonodajo;

13.

pozdravlja finančne prispevke držav članic severne in srednje Evrope in nekaterih južnih držav članic; poziva južne države članice, od katerih imajo nekatere še posebej tesne zgodovinske, ekonomske ali kulturne vezi z južnim sosedstvom, naj si še posebej prizadevajo prispevati k Evropski ustanovi za demokracijo s financiranjem ali napotitvijo;

14.

pozdravlja finančne prispevke, ki jih je Evropska ustanova za demokracijo prejela od partneric EU, kot sta Švica in Kanada; spodbuja druge države, zlasti države Evropskega združenja za prosto trgovino, naj podpirajo Evropsko ustanovo za demokracijo;

15.

poziva vse donatorje Evropske ustanove za demokracijo, naj zagotovijo popolno samostojnost in neodvisnost izvršnega odbora Evropske ustanove za demokracijo pri izbiri upravičencev na podlagi delovnega načrta, ki ga potrdi svet guvernerjev, in poziva donatorje, naj prenehajo s prakso rezerviranja sredstev za določene države ali projekte;

Zmogljivosti na področju človeških virov

16.

poziva k okrepitvi zmogljivosti sekretariata Evropske ustanove za demokracijo, in sicer z zagotovitvijo zadostnih človeških virov, da se bo ta lahko spopadala s svojimi novimi nalogami;

17.

spodbuja države članice, ki so izrazile pripravljenost, da svoje nacionalne strokovnjake napotijo v sekretariat Evropske ustanove za demokracijo, da to tudi storijo;

Razširitev geografske pristojnosti Evropske ustanove za demokracijo ter ravnotežje med vzhodom in jugom

18.

pozdravlja odpravo prvotnih geografskih omejitev Evropske ustanove za demokracijo, ki je bila sprejeta na zasedanju sveta guvernerjev 3. decembra 2014;

19.

čestita Evropski ustanovi za demokracijo za ohranjanje geografskega ravnotežja med vzhodnim in južnim sosedstvom EU pri financiranju projektov;

Nepovratna sredstva in upravičenci

20.

meni, da je na dolgi rok bistveno zagotoviti trajnostno financiranje za prejemnike sredstev Evropske ustanove za demokracijo, in sicer s krepitvijo dopolnjevanja z drugimi dvostranskimi donatorji in evropskimi zunanjimi finančnimi instrumenti, zlasti instrumentom za demokracijo in človekove pravice, ki bi lahko po potrebi prevzeli srednjeročno finančno podporo „zrelih“ upravičencev Evropske ustanove za demokracijo, ter s tem namenom:

(a)	poziva Evropsko ustanovo za demokracijo in Komisijo, naj ustanovita kontaktno skupino, katere cilj bo opredeliti najboljši način za prehod upravičencev Evropske ustanove za demokracijo na finančno podporo v okviru instrumenta za demokracijo in človekove pravice; ter

(b)	poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj predstavita posebne predloge za mehanizme, ki bi ustvarili programsko povezavo in sodelovanje z Evropsko ustanovo za demokracijo, da bi dolgoročno zagotovili usklajenost in vzdržnost;

21.

poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj bo še naprej dejavna v državah, v katerih so možnosti za zunanjo podporo civilni družbi močno omejene ali v katerih je državno financiranje diskriminatorno in dodeljeno le določenim organizacijam ali civilnim družbam; podpira prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo, da bi proučila inovativne načine podpiranja nosilcev sprememb v posebej oteženih političnih okoljih;

22.

odločno poziva svet guvernerjev, naj ponovno prouči možnost podpiranja demokratičnih političnih aktivistov in zagotovi sredstva za vključujoče politične procese; meni, da bi morala Evropska ustanova za demokracijo sodelovati s političnimi strankami, ki so jasno zavezane demokratičnim načelom, ter podpirati njihovo nastajanje in utrjevanje, kadar je to mogoče, v partnerstvu z obstoječimi političnimi ustanovami;

23.

pozdravlja smernice Evropske ustanove za demokracijo za spremljanje in ocenjevanje; vendar poudarja, da bi morale biti te izvedbene smernice sorazmerne z velikostjo Evropske ustanove za demokracijo in njenimi zmogljivostmi na področju človeških virov;

24.

spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj se še naprej odziva na nove tehnologije, tako da v svoja nepovratna sredstva vključuje podporo za tehnologijo;

25.

pozdravlja nepovratna sredstva Evropske ustanove za demokracijo, ki jih je ta ponudila ukrajinskim akterjem, saj so dober primer hitre podpore političnim in civilnim aktivistom, ki kasneje postanejo demokratično izvoljeni predstavniki; pozdravlja podporo, ki jo je Evropska ustanova za demokracijo ponudila vsem prodemokratičnim aktivistom v sosedstvu EU, ki je namenjena podpori razvoju utrjenih demokratičnih režimov;

26.

pozdravlja nepovratna sredstva Evropske ustanove za demokracijo, ponujena aktivistom v nekaterih državah južnega sosedstva, saj le-ta dokazujejo dodano vrednost prizadevanj te ustanove za demokracijo v še posebej sovražnih okoljih;

27.

močno spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj več pozornosti nameni skupinam, ki trpijo zaradi socialne izključenosti ali politične marginalizacije, tako da med drugim podpira gibanja žensk za spodbujanje pravic žensk in večje sodelovanje žensk v javnosti, narodne in jezikovne manjšine, aktiviste za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, preganjane verske manjšine in civilne aktiviste, povezane z verskimi skupnostmi, skupaj z ljudskimi gibanji, ranljivimi ali novimi političnimi gibanji, sindikati, avtorji spletnih dnevnikov in aktivisti na področju novih medijev;

28.

poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj – kadar je to primerno – vzpostavi sodelovanje s skupinami civilnih aktivistov, povezanih z verskimi skupnostmi, vključno s preganjanimi verskimi manjšinami; opozarja, da je cerkev imela ključno vlogo pri nasprotovanju komunističnim režimom in pri prehodu držav v srednji in vzhodni Evropi v demokracijo;

29.

spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj okrepi podporo novim mladim voditeljem in na novo izvoljenim ženskam, mladim ali predstavnikom manjšin v državah v politični tranziciji;

30.

poziva države članice, naj prek Evropske ustanove za demokracijo zagotavljajo finančno pomoč ruski civilni družbi in medijem; opozarja, da se zdi, da je namen nedavnih dejanj, kot so omejitve, naložene organizacijam civilne družbe, zatiranje politične opozicije in agresivne ciljno usmerjene kampanje, s katerimi državni mediji širijo napačne informacije, ustvariti pogoje za skrajno nacionalistično politično vzdušje, ki ga zaznamujejo protidemokratična retorika, zatiranje in sovražni govor;

Sodelovanje med Parlamentom in Evropsko ustanovo za demokracijo

31.

pozdravlja predstavitev prvega letnega poročila Evropske ustanove za demokracijo v Odboru za zunanje zadeve v skladu s členom 8(4) njenega statuta; poudarja, da je pomembno, da se take predstavitve izvajajo na letni ravni in da je to dobra priložnost za pregled stanja in razvoj novih sinergij;

32.

poziva k učinkovitemu povezovanju Evropske ustanove za demokracijo, skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev ter zadevnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij; spodbuja svoje poslance, naj podpirajo Evropsko ustanovo za demokracijo in opozarjajo na njena prizadevanja v okviru zadevnih posredovanj in med obiski delegacij Evropskega parlamenta v tretjih državah, tudi med srečanji z upravičenci;

33.

poziva k razvoju nadaljnjega sodelovanja med Evropsko ustanovo za demokracijo, njenimi upravičenci in mrežo nagrade Saharova;

34.

poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj nadalje razvija svoje sodelovanje s forumom mladih voditeljev v okviru Parlamenta;

Skladnost in usklajevanje politike

35.

spodbuja države članice in institucije EU, naj zagotovijo resnično notranjo in zunanjo skladnost, kar zadeva prizadevanja za demokracijo, ter naj s tega vidika priznajo vlogo Evropske ustanove za demokracijo;

36.

spodbuja delegacije EU in diplomatske misije držav članic v državah, v katerih je dejavna Evropska ustanova za demokracijo, naj ustanovo opozarjajo na morebitne upravičence, slednje pa obveščajo o ustanovi; spodbuja tudi osebje Evropske ustanove za demokracijo, naj tesno sodeluje z ustreznim diplomatskim osebjem EU in držav članic glede morebitnih upravičencev, ki jih Evropska ustanova za demokracijo ne more podpirati, ter izkazuje vzajemno spoštovanje občutljivosti informacij in varnosti vseh strank;

37.

poziva delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic, naj sodelujejo na strukturiran način, da bi pospešili postopek za pridobitev vizuma za prejemnike nepovratnih sredstev Evropske ustanove za demokracijo, ki so povabljeni v Evropsko unijo;

38.

pozdravlja prizadevanja Evropske službe za zunanje delovanje in Komisije, naj med svojim osebjem, zlasti v delegacijah EU, širita informacije o Evropski ustanovi za demokracijo;

39.

poziva k zasedanju sveta guvernerjev Evropske ustanove za demokracijo na ministrski ravni, ki bi potekalo vsaka tri leta in na katerem bi razmislili o podpori demokraciji, ki jo zagotavlja EU, in prihodnjih strateških prednostnih nalogah Evropske ustanove za demokracijo;

Sodelovanje z drugimi akterji, ki si prizadevajo za demokracijo

40.

poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj še naprej sodeluje z evropskimi organizacijami, kot so Svet Evrope, IDEA (Mednarodni inštitut za demokracijo in pomoč pri volitvah) ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, v skladu s svojim statutom;

41.

poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj spodbuja sodelovanje s ključnimi akterji ter mednarodnimi, regionalnimi in nacionalnimi organizacijami, dejavnimi na področju podpore demokraciji, ki imajo sedež v EU ali delujejo v državah, kjer deluje Evropska ustanova za demokracijo;

42.

spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj opredeli možnosti za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami civilne družbe, vključno s forumom civilne družbe vzhodnega partnerstva in fundacijo Anna Lindh;

Nadaljnja priporočila

43.

poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj še naprej razvija nove inovativne načine in instrumente za podporo demokraciji, vključno s podporo političnim akterjem ali aktivistom, ter si izmenja primere najboljše prakse, da bi se prilagodila vse ostrejšemu omejevanju v številnih državah z avtoritarnimi režimi, zlasti kar zadeva nove medije in ljudska gibanja v teh državah; v zvezi s tem poudarja pomen razvoja strategij, prilagojenih posameznim državam;

44.

poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj v svojem demokratičnem duhu zagotovi, da so v svetu guvernerjev zastopane politične skupine na podlagi D'Hondtovega sistema;

45.

pozdravlja obveščanje javnosti o dosedanjih dosežkih Evropske ustanove za demokracijo ter meni, da bi nadaljnje poudarjanje njene edinstvenosti in dodane vrednosti ter redno in široko obveščanje o njenem delu povečalo njene zmožnosti za zbiranje sredstev;

o o

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski ustanovi za demokracijo.

(1) UL C 257 E, 6.9.2013, str. 13.

(2) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 165.

(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.

(5) UL L 77, 15.3.2014, str. 95.

(6) UL L 77, 15.3.2014, str. 85.

(7) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209908%202009%20INIT

(8) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/gena/111250.pdf

(9) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/118433.pdf

(10) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/SL/foraff/122917.pdf

(11) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/126505.pdf

(12) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131171.pdf

(13) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf

(14) http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/135130.pdf

(15) http://eeas.europa.eu/library/publications/2013/3/2013_eeas_review_en.pdf

(16) Člen 2 statutov Evropske ustanove za demokracijo je na voljo na: https://www.democracyendowment.eu/about-eed/

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/177

P8_TA(2015)0257

Dolgoročno sodelovanje delničarjev in izjave o upravljanju podjetij ***I

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 8. julija 2015 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij (COM(2014)0213 – C7-0147/2014 – 2014/0121(COD)) (1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2017/C 265/35)

Sprememba 1 [razen kadar je navedeno drugače]

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA (*1)

k predlogu Komisije

DIREKTIVA (EU) 2015/… EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev, Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij, in Direktive 2004/109/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 50 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) uvaja zahteve glede uveljavljanja določenih pravic delničarjev iz delnic z glasovalnimi pravicami v zvezi s skupščinami delničarjev družb, ki imajo registrirani sedež v državi članici in katerih delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ki je ali deluje v državi članici.

(2)

Čeprav delničarji niso lastniki družb, ki so ločeni pravni subjekti, nad katerimi nimajo popolnega nadzora, imajo pomembno vlogo pri upravljanju teh družb. Finančna kriza je pokazala, da so delničarji v številnih primerih podpirali prevzemanje pretiranih kratkoročnih tveganj vodstvenih delavcev. Poleg tega ▌trenutna raven „nadzora“ ▌ter sodelovanje institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja v podjetjih, v katera se vlaga, pogosto neustrezno in preveč osredotočeno na kratkoročne donose , kar povzroča neoptimalno upravljanje in uspešnost podjetij, ki kotirajo na borzi.

(2a)

Večja udeleženost delničarjev pri upravljanju podjetij je eden od vzvodov, ki lahko pripomore k izboljšanju finančne in nefinančne uspešnosti teh podjetij. Ker pa pravice delničarjev niso edini dolgoročni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri upravljanju podjetij, bi jih morali spremljati dodatni ukrepi, da bi zagotovili večjo udeleženost vseh deležnikov, zlasti zaposlenih, lokalnih organov in civilne družbe.

(3)	V akcijskem načrtu o evropskem pravu družb in upravljanju podjetij je Komisija napovedala številne ukrepe na področju upravljanja podjetij, zlasti spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev ter povečevanje preglednosti med podjetji in vlagatelji.

(4)

Za dodatno olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev ter sodelovanja med podjetji, ki kotirajo na borzi, in delničarji bi podjetja, ki kotirajo na borzi, morala imeti pravico do identifikacije svojih delničarjev in neposredne komunikacije z njimi. Zato bi morala ta direktiva zagotavljati okvir za zagotavljanje identifikacije delničarjev , da bi izboljšali preglednost in dialog . [Sprememba 29]

(5)

Učinkovito uveljavljanje pravic delničarjev je v veliki meri odvisno od učinkovitosti verige posrednikov, ki vodijo račune vrednostnih papirjev za delničarje, zlasti v čezmejnem okviru. Cilj te direktive je izboljšati posredovanje informacij s strani posrednikov prek verige lastniških deležev za lažje uveljavljanje pravic delničarjev.

(6)

Glede na pomembno vlogo posrednikov bi morali ti olajšati uveljavljanje pravic delničarjev, če bi delničarji sami želeli uveljavljati te pravice ali če bi želeli za to imenovati tretjo osebo. Če delničarji ne želijo sami uveljavljati pravic in so imenovali posrednika za tretjo osebo, bi moral ta uveljavljati te pravice na podlagi izrecnega pooblastila in navodil delničarjev ter v njihovo korist.

(7)

Zaradi spodbujanja kapitalskih naložb v celotni Uniji in uveljavljanja pravic, ki se nanašajo na delnice, bi morala ta direktiva določati visoko stopnjo preglednosti v zvezi s stroški za storitve posrednikov. Da bi preprečila cenovno diskriminacijo čezmejnih imetništev delnic glede na povsem domača imetništva bi bilo treba vse razlike v zaračunanih stroških med domačim in čezmejnim uveljavljanjem pravic ustrezno utemeljiti, le-te pa bi morale odražati razliko v dejanskih stroških, nastalih pri zagotavljanju storitev posrednikov. Posredniki v tretjih državah, ki so ustanovili podružnico v Uniji, bi morali upoštevati pravila o identifikaciji delničarjev, posredovanju informacij, olajšanju pravic delničarjev in preglednosti stroškov , da se zagotovi učinkovita uporaba določil o delnicah v lasti prek takih posrednikov.

(8)

Učinkovito in trajnostno sodelovanje delničarjev je pomemben element modela upravljanja podjetij, ki ga uporabljajo podjetja, ki kotirajo na borzi, ter je odvisno od pregledov in ravnovesja med različnimi organi in različnimi deležniki. Ustrezno vključenost deležnikov, zlasti zaposlenih, bi morali razumeti kot izredno pomemben element razvoja uravnoteženega evropskega okvira za upravljanje podjetij.

(9)

Institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja so pogosto pomembni delničarji podjetij v Uniji, ki kotirajo na borzi, zato imajo lahko pomembno vlogo pri korporativnem upravljanju teh podjetij ter tudi v širšem smislu pri strategiji in dolgoročni uspešnosti teh podjetij. Vendar pa so izkušnje iz zadnjih let pokazale, da institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja pogosto ne sodelujejo ustrezno s podjetji, v katerih imajo delnice, in da kapitalski trgi pogosto izvajajo pritisk na podjetja za doseganje kratkoročne uspešnosti, kar ogroža dolgoročno finančno in nefinančno uspešnost podjetij in poleg tega, da ima številne druge negativne posledice, privede do neoptimalne ravni naložb, na primer v raziskave in razvoj, kar ima škodljive posledice za dolgoročno uspešnost podjetij ▌.

(10)

Institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja pogosto niso transparentni glede naložbenih strategij ter svoje politike sodelovanja, njenega izvajanja in njenih rezultatov . Javno razkritje takih informacij bi ▌pozitivno vplivalo na ozaveščenost vlagateljev, končnim upravičencem, kot so bodoči upokojenci, omogočilo optimiziranje odločitev glede naložb, olajšalo dialog med podjetji in njihovimi delničarji ter okrepilo sodelovanje delničarjev in odgovornost podjetij do deležnikov in civilne družbe.

(11)

Zato bi morali institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja razviti politiko o sodelovanju delničarjev, ki med drugim določa, kako vključujejo sodelovanje delničarjev v svojo naložbeno strategijo, nadzirajo podjetja, v katera vlagajo, vključno z njihovimi okoljskimi in družbenimi tveganji, vodijo dialog s podjetji, v katera vlagajo, in njihovimi deležniki ter uveljavljajo glasovalne pravice. Takšna politika sodelovanja bi morala vključevati politike za upravljanje dejanskih ali potencialnih navzkrižij interesov, kot je opravljanje finančnih storitev s strani institucionalnega vlagatelja ali upravljavca premoženja ali s strani z njimi povezanih podjetij za podjetje, v katerega vlagajo. Ta politika, njeno izvajanje in njeni rezultati bi morali biti vsako leto razkriti javnosti ter poslani strankam institucionalnih vlagateljev . Če se institucionalni vlagatelji ali upravljavci premoženja odločijo, da ne bodo pripravili politike sodelovanja in/ali da ne bodo razkrili njenega izvajanja in rezultatov, morajo v zvezi s tem predložiti jasno in utemeljeno obrazložitev.

(12)

Institucionalni vlagatelji bi morali javnosti vsako leto razkriti, kako je njihova naložbena strategija ▌usklajena s profilom in trajanjem njihovih obveznosti ter kako prispeva k srednje- do dolgoročni donosnosti njihovega premoženja. Če uporabljajo upravljavce premoženja, bodisi z diskrecijskimi pooblastili, ki vključujejo upravljanje premoženja na posamični podlagi, bodisi z združenimi sredstvi, bi morali javnosti razkriti glavne elemente dogovora z upravljavcem premoženja v zvezi z več vprašanji, kot na primer, ali spodbujajo upravljavce premoženja k uskladitvi naložbene strategije in odločitev s profilom in trajanjem obveznosti institucionalnih vlagateljev, ali spodbujajo upravljavce premoženja k sprejemanju naložbenih odločitev na podlagi srednje- do dolgoročne uspešnosti podjetja in k sodelovanju s podjetji, kako ocenjujejo uspešnost upravljavcev premoženja, strukturo plačila za storitve upravljanja premoženja in cilje glede obrata portfelja. To bi pripomoglo k pravilni uskladitvi interesov med končnimi koristniki storitev institucionalnih vlagateljev, upravljavci premoženja in podjetji, v katera se vlaga, ter k morebitnemu razvoju dolgoročnejših naložbenih strategij in dolgoročnejših razmerij s podjetji, v katera se vlaga, ki vključujejo sodelovanje delničarjev.

(13)

Upravljavci premoženja bi morali javno razkriti, kako sta njihova naložbena strategija in njeno izvajanje skladna z dogovorom ter kako naložbena strategija in odločitve prispevajo k srednje- do dolgoročni donosnosti premoženja institucionalnega vlagatelja. Poleg tega bi morali upravljavci premoženja javno razkriti obrat portfelja , ali so sprejeli naložbene odločitve na podlagi presoj o srednje- do dolgoročni uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, ▌ter ali uporabljajo svetovalce zastopniških podjetij za dejavnosti sodelovanja. Upravljavci premoženja bi morali institucionalnim vlagateljem neposredno razkriti dodatne informacije, vključno z informacijami o sestavi portfelja, o stroških obrata portfelja, o navzkrižjih interesov, ki so se pojavila, in o načinu njihovega razreševanja. Te informacije bi institucionalnim vlagateljem omogočile boljši nadzor nad upravljavci premoženja ter zagotovile spodbudo za pravilno uskladitev interesov in sodelovanje delničarjev.

(14)

Da bi izboljšale informacije o verigi kapitalskih naložb, bi morale države članice zagotoviti, da svetovalci zastopniških podjetij sprejmejo in izvedejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo po svojih najboljših močeh zagotovili, da bodo njihova priporočila glede glasovanja točna in zanesljiva na podlagi temeljite analize vseh informacij, ki so jim na voljo, ter da na priporočila ne bo vplivalo nikakršno obstoječe ali morebitno navzkrižje interesov ali poslovno razmerje. Svetovalci zastopniških podjetij bi morali sprejeti in upoštevati kodeks ravnanja. Odstopanja od kodeksa bi bilo treba navesti in pojasniti skupaj z vsemi sprejetimi alternativnimi rešitvami. Svetovalci zastopniških podjetij bi morali vsako leto poročati o izvajanju svojega kodeksa ravnanja. Razkriti bi morali določene ključne informacije v zvezi s pripravo svojih priporočil glede glasovanja ter o katerem koli dejanskem ali morebitnem navzkrižju interesov ali poslovnih razmerjih, ki bi lahko vplivala na pripravo priporočil glede glasovanja.

(15)

Ker so prejemki eden izmed ključnih instrumentov, s katerim podjetja uskladijo svoje interese z interesi direktorjev, in ker imajo direktorji ključno vlogo v podjetjih, je pomembno, da se politika prejemkov v podjetjih določi na primeren način, brez poseganja v določila o prejemkih Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) in ob upoštevanju razlik v strukturi uprav podjetij v različnih državah članicah . Uspešnost direktorjev bi bilo treba ocenjevati na podlagi meril finančne in nefinančne uspešnosti, vključno z okoljskimi in družbenimi dejavniki ter dejavniki upravljanja.

(15a)

Politika prejemkov direktorjev podjetja bi morala prav tako prispevati k dolgoročni rasti podjetja ter tako predstavljati del učinkovitejšega upravljanja podjetij in ne bi smela biti v celoti ali v pretežni meri povezana s kratkoročnimi naložbenimi cilji.

(16)

Da se zagotovi, da lahko delničarji predložijo učinkovito mnenje o politiki prejemkov, bi jim morala biti dana pravica do glasovanja o politiki prejemkov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov podjetja, ki bi moral biti usklajen s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi podjetja ter bi moral vključevati ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov. Podjetja bi morala svojim direktorjem plačati prejemke le v skladu s politiko prejemkov, o kateri so glasovali delničarji. Izglasovano politiko prejemkov bi bilo treba nemudoma razkriti javnosti. [Sprememba 30]

(17)

Za zagotavljanje, da je izvajanje politike prejemkov skladno z odobreno politiko, bi morala biti delničarjem dana pravica do posvetovalnega glasovanja o poročilu o prejemkih podjetja. Da se zagotovi odgovornost direktorjev, bi moralo biti poročilo o prejemkih jasno in razumljivo ter bi moralo vsebovati celovit pregled prejemkov, odobrenih posameznim direktorjem v zadnjem poslovnem letu. Če delničarji glasujejo proti poročilu o prejemkih, bi moralo podjetje z njimi po potrebi vzpostaviti dialog, da se ugotovijo razlogi za zavrnitev. Podjetje bi moralo v naslednjem poročilu o prejemkih pojasniti, kako se je glasovanje delničarjev upoštevalo. [Sprememba 31]

(17a)

Večja preglednost v zvezi z dejavnostmi velikih podjetij in zlasti v zvezi z ustvarjenimi dobički, plačanimi davki na dobiček in prejetimi subvencijami je nujna za zagotavljanje, da delničarji in drugi državljani Unije zaupajo podjetjem in v njih sodelujejo. Obvezno poročanje na tem področju lahko zato štejemo za pomemben element družbene odgovornosti podjetij do delničarjev in družbe.

(18)

Da se deležnikom, delničarjem in civilni družbi zagotovi lahek dostop do vseh ustreznih informacij o upravljanju podjetij, bi moralo biti poročilo o prejemkih del izjave o upravljanju podjetij, ki bi jo morala podjetja, ki kotirajo na borzi, objaviti skladno s členom 20 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 (5).

(18a)

Razlikovati je treba med postopki za določanje prejemkov direktorjev in sistemi oblikovanja plač zaposlenih. Posledično določbe o prejemkih ne bi smele posegati v popolno uveljavljanje temeljnih pravic, ki so zagotovljene s členom 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), splošnih načel nacionalnega pogodbenega in delovnega prava in po potrebi pravic socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalnim pravom in običaji.

(18b)

Določbe o prejemkih, kjer je primerno, tudi ne bi smele posegati v določbe o zastopanosti zaposlenih v upravnih, upravljalnih ali nadzornih organih iz nacionalnega prava.

(19)

Posli s povezanimi strankami lahko škodujejo podjetjem ▌, saj povezani stranki omogočajo, da si prilasti premoženje, ki pripada podjetju. Zato so pomembni zaščitni ukrepi za zaščito interesov podjetij . Zaradi tega bi morale države članice zagotoviti, da bistvene posle s povezanimi strankami odobrijo delničarji ali upravni ali nadzorni organ družbe, v skladu s postopki, ki preprečujemo, da bi povezana stranka izkoristila svoj položaj, in ustrezno ščitijo položaj podjetja ter delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z manjšinskimi delničarji . Bistvene posle s povezanimi strankami ▌bi morala podjetja javno objaviti najpozneje ob sklenitvi posla ter objavi priložiti poročilo ▌, v katerem je ocenjeno, ali je posel potekal po tržnih pogojih, in ki potrjuje, da je posel pošten in razumen z vidika podjetja , vključno z manjšinskimi delničarji. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da izključijo posle, ki so bili sklenjeni med podjetjem in skupnimi podjetji ali enim ali več člani njegove skupine, če so ti člani skupine ali skupna podjetja v celoti v lasti podjetja ali če nima nobena druga povezana stranka podjetja deleža v teh članih ali skupnih podjetjih, ter posle, sklenjene med običajnim poslovanjem in pod običajnimi tržnimi pogoji .

(20)

Ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 (6) je treba vzpostaviti ravnovesje med olajšanjem uveljavljanja pravic delničarjev in pravico do zasebnosti ter varstvom osebnih podatkov. Identifikacijski podatki o delničarjih bi morali biti omejeni na ime in kontaktne podatke ustreznih delničarjev , vključno z polnim naslovom, telefonsko številko in po potrebi elektronskim naslovom, ter številom delnic, ki jih imajo ti delničarji v lasti, in njihovimi glasovalnimi pravicami . Te informacije bi morale biti točne in posodobljene, posredniki in podjetja pa bi morali omogočiti popravljanje ali izbris vseh nepravilnih ali nepopolnih podatkov. Ti identifikacijski podatki o delničarjih se ne smejo uporabljati za kakršen koli drug namen kot za olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev , njihovega sodelovanja ter dialoga med podjetjem in delničarjem .

(21)

Za zagotovitev enotnega izvajanja členov o identifikaciji delničarjev, posredovanju informacij, olajšanju uveljavljanja pravic delničarjev in poročilih o prejemkih bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi z določitvijo zahtev glede posredovanja informacij o identiteti delničarjev, posredovanja informacij med podjetjem in delničarji, lažjega uveljavljanja pravic delničarjev prek posrednika ter standardizirane oblike poročila o prejemkih . Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način .

(22)	Da se zagotovi, da se zahteve, določene v tej direktivi, ali ukrepi za izvajanje te direktive uporabijo v praksi, bi bilo treba kakršno koli kršitev teh zahtev kaznovati. V ta namen morajo biti kazni dovolj odvračilne in sorazmerne.

(23)

Ker ciljev te direktive države članice same ne morejo zadovoljivo doseči glede na mednarodno naravo delniškega trga Unije in bodo že sami ukrepi držav članic verjetno imeli za posledico različne sklope pravil, ki lahko oslabijo delovanje notranjega trga ali ustvarijo nove ovire, cilje pa je zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(24)

Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (7) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2007/36/ES

Direktiva 2007/36/ES se spremeni:

(1)

Člen 1 se spremeni:

(a)

V odstavku 1 se doda naslednji stavek:

„Prav tako uvaja posebne zahteve za poenostavitev dolgoročnega sodelovanja delničarjev, vključno z identifikacijo delničarjev, posredovanjem informacij in olajšanim uveljavljanjem pravic delničarjev. Poleg tega ustvarja preglednost politik sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja ter dejavnosti svetovalcev zastopniških podjetij in določa nekatere zahteve glede prejemkov direktorjev in poslov s povezanimi strankami. “

(aa)	Po odstavku 3 se doda naslednji odstavek: „3a. Podjemi, na katere se nanaša odstavek 3, v nobenem primeru niso izvzeti iz določb iz poglavja Ib.“

(b)

Za odstavkom 3a se vstavi naslednji odstavek:

„ 3b Poglavje Ib velja za institucionalne vlagatelje in upravljavce premoženja, v kolikor vlagajo neposredno ali prek kolektivnih naložbenih podjemov v imenu institucionalnih vlagateljev, če vlagajo v delnice. Velja tudi za svetovalce zastopniških podjetij.“

(ba)

Po odstavku 3b se doda naslednji odstavek:

„3c. Določbe te direktive ne posegajo v veljavne določbe sektorske zakonodaje EU, ki ureja posebne vrste družb, ki kotirajo na borzi, ali subjektov. V primerih, ko so zahteve, določene s to direktivo, v nasprotju z zahtevami iz sektorske zakonodaje EU, slednje prevladajo nad določbami iz te direktive. V primerih, ko ta direktiva določa natančnejša pravila ali dodatne zahteve v primerjavi z določbami sektorske zakonodaje EU, se določbe sektorske zakonodaje EU uporabljajo skupaj z določbami te direktive.“

(2)

V členu 2 se dodajo naslednje točke (d) do (jc) :

„(d)	‚posrednik‘ pomeni pravno osebo, ki ima registriran sedež, osrednjo upravo ali glavni kraj poslovanja v Evropski uniji in vodi račune vrednostnih papirjev za stranke;

(da)	‚velika družba‘ pomeni družbo, ki izpolnjuje merila iz člena 3(4) Direktive 2013/34/EU;

(db)	‚velika skupina‘ pomeni skupino, ki izpolnjuje merila iz člena 3(7) Direktive 2013/34/EU;

(e)	‚posrednik v tretji državi‘ pomeni pravno osebo, ki ima registriran sedež, osrednjo upravo ali glavni kraj poslovanja zunaj Evropske unije in vodi račune vrednostnih papirjev za stranke;

(f)

‚institucionalni vlagatelj‘ pomeni podjetje, ki izvaja dejavnosti življenjskega zavarovanja v smislu člena 2(3)(a), (b) in (c) ter dejavnosti pozavarovanja, ki krije obveznosti življenjskega zavarovanja, in ni izločeno v skladu s členi 3 , 4, 9, 10, 11 ali 12 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), ter institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki sodi na področje uporabe Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) v skladu s členom 2 direktive, razen če se je država članica odločila, da te direktive v celoti ali delno ne bo uporabljala za to institucijo v skladu s členom 5 omenjene direktive;

(g)

‚upravljavec premoženja‘ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki institucionalnim vlagateljem zagotavlja storitve upravljanja portfelja, upravitelja alternativnih investicijskih skladov (AIFM), kakor je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11), ki ne izpolnjuje pogojev za izjemo v skladu s členom 3 te direktive, ali družbo za upravljanje, kakor je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12), ali investicijsko družbo, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2009/65/ES, pod pogojem, da za svoje upravljanje ni določila družbe za upravljanje, pooblaščene na podlagi te direktive;

(h)

‚sodelovanje delničarjev‘ pomeni nadzor podjetij v zvezi z relevantnimi zadevami, ki vključujejo strategijo, finančno in nefinančno uspešnost, tveganje, kapitalsko strukturo, človeške vire, socialne in okoljske vplive in korporativno upravljanje, ki ga izvaja delničar sam ali skupaj z drugimi delničarji, vzpostavljanje dialoga s podjetji in njihovimi deležniki o teh zadevah in uresničevanje glasovalnih pravic in drugih z delnicami povezanih pravic ;

(i)	‚svetovalec zastopniškega podjetja‘ pomeni pravno osebo, ki delničarjem posreduje strokovna priporočila o uveljavljanju njihovih glasovalnih pravic;

(l)

‚direktor‘ pomeni:

—	katerega koli člana upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov v družbi;

—	izvršnega direktorja in namestnike izvršnega direktorja, ko niso člani upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov ;

(j)	‚povezana stranka‘ ima enak pomen kot v mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(ja)	‚premoženje‘ pomeni skupno vrednost premoženja, prikazanega v konsolidirani bilanci stanja družbe, ki je pripravljena v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja;

(jb)	‚deležnik‘ pomeni osebo, skupino, organizacijo ali lokalno skupnost, na katero vpliva delovanje družbe in njena uspešnost oziroma ima za to drug interes;

(jc)

‚informacije o identiteti delničarja‘ pomeni vse informacije, ki omogočajo, da se ugotovi identiteta delničarja, vključujoč vsaj:

—	imena delničarjev in njihove kontaktne podatke (tudi naslov, telefonsko številko in elektronski naslov) in v primeru pravnih oseb, njihov edinstveni identifikator ali, kjer ta ni na voljo, druge identifikacijske podatke;

—	število delnic in z njimi povezane glasovalne pravice.“

(8) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1). "

(9) Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10)."

(10) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 349). "

(11) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1)."

(12) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32)."

(13) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1)."

(2a)	V členu 2 se doda naslednji odstavek: „Države članice lahko v opredelitev direktorja iz točke (l) prvega odstavka za namene te direktive vključijo tudi druge posameznike, ki opravljajo podobne funkcije.“

(2b)	Za členom 2 se vstavi naslednji člen: „Člen 2a Varstvo podatkov Države članice zagotovijo, da se vsaka obdelava osebnih podatkov po tej direktivi izvaja v skladu z nacionalnimi zakoni, ki prenašajo Direktivo 95/46/ES.“

(3)

Za členom 3 se vstavita naslednji poglavji Ia in 1b

„Poglavje Ia

Identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev

Člen 3a

Identifikacija delničarjev

1. Države članice zagotovijo, da imajo podjetja pravico identificirati svoje delničarje, upoštevajoč obstoječe nacionalne sisteme .

2. Države članice zagotovijo, da posrednik na zahtevo podjetja brez nepotrebnega odlašanja predloži podjetju informacije o identiteti delničarjev. Če je v verigi imetništva vrednostnih papirjev več kot en posrednik, se zahteva podjetja posreduje med posredniki brez nepotrebnega odlašanja. Posrednik, ki ima informacije o identiteti delničarjev, jih posreduje neposredno podjetju.

Države članice lahko določijo, da so centralne depotne družbe kot posredniki odgovorne za zbiranje informacij o identiteti delničarjev in njihovo posredovanje neposredno podjetjem.

3. Posrednik pravočasno obvesti delničarje o možni obdelavi informacij o njihovi identiteti v skladu s tem členom in, kjer je to potrebno, da so bile informacije dejansko posredovane podjetju . Te informacije se lahko uporabijo le za namene olajšanja uveljavljanja pravic delničarja ter sodelovanja in dialoga med podjetjem in delničarjem o zadevah, ki se nanašajo na podjetje . Podjetja smejo tretjim osebam kadarkoli posredovati pregled delniške strukture podjetja z razkritjem različnih kategorij delničarjev. Podjetje in posrednik zagotovita, da lahko fizične in pravne osebe popravijo ali izbrišejo katere koli nepopolne ali nepravilne podatke . Države članice zagotovijo , da podjetja in posredniki informacij o identiteti delničarjev , ki so jih prejeli v skladu s tem členom , ne hranijo dlje kot je potrebno in vsekakor ne dlje kot 24 mesecev po tem, ko je podjetje ali posrednik izvedel, da zadevna oseba ni več delničar .

4. Države članice zagotovijo, da posrednik, ki podjetju sporoči informacije o identiteti delničarja v skladu z odstavkom 2 , ne krši katere koli omejitve razkrivanja informacij, predpisane s pogodbo ali katerim koli zakonom ali drugim predpisom.

5. Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev minimalnih zahtev za posredovanje informacij iz odstavkov 2 in 3 glede oblike informacij , ki jih je treba predložiti, oblike zahteve , tudi uporabe varnih formatov, ter roke, ki jih je treba upoštevati. [Sprememba 24]

Člen 3b

Posredovanje informacij

1. Države članice zagotovijo, da se, če podjetje ne komunicira neposredno z delničarji, informacije v zvezi z njihovimi delnicami dajo na voljo prek spletnega mesta družbe in se predložijo njim ali, skladno z navodili delničarja, tretji osebi prek posrednika brez nepotrebnega odlašanja v naslednjih primerih:

(a)	informacije so potrebne za uveljavljanje pravice delničarja, ki izhaja iz njegovih delnic;

(b)	informacije so namenjene vsem delničarjem delnic tega razreda.

2. Države članice od podjetij zahtevajo, da posredniku pravočasno in na standardiziran način zagotovijo in predložijo informacije v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz delnic, v skladu z odstavkom 1.

3. Države članice posredniku naložijo obveznost, da podjetju brez nepotrebnega odlašanja, v skladu z navodili delničarjev, predloži informacije, prejete od delničarjev, v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki izhajajo iz delnic.

4. Če je v verigi imetništva vrednostnih papirjev več kot en posrednik, se informacije iz odstavkov 1 in 3 posredujejo med posredniki brez nepotrebnega odlašanja.

5. Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev minimalnih zahtev za posredovanje informacij iz odstavkov od 1 do 4 ▌, kar vključuje vsebino, ki jo je treba posredovati, roke, ki jih je treba upoštevati, ter vrste in obliko informacij, ki jih je treba posredovati , tudi uporabo varnih formatov .

Člen 3c

Olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev

1. Države članice zagotovijo, da posredniki delničarju olajšajo uveljavljanje pravic delničarjev, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščinah. Tako olajšanje vključuje vsaj eno od naslednjega:

(a)	posrednik uredi vse potrebno za to, da lahko delničar ali tretja oseba, ki jo je imenoval delničar, uveljavi svoje pravice;

(b)	posrednik uveljavi pravice, ki izhajajo iz delnic, na podlagi izrecnega pooblastila in navodil delničarja ter v njegovo korist.

2. Države članice zagotovijo, da podjetja na svojem spletnem mestu javno objavijo zapisnike skupščin in rezultate glasovanj. Države članice zagotovijo, da družbe potrdijo glasove, ki so jih delničarji oddali na skupščinah oziroma so bili oddani v njihovem imenu , kadar so oddani po elektronski poti . Če posrednik odda glas, mora delničarju predložiti potrditev glasovanja. Če je v verigi imetništva vrednostnih papirjev več kot en posrednik, se potrditev posreduje med posredniki brez nepotrebnega odlašanja.

3. Za zagotavljanje enotne uporabe tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev minimalnih zahtev za olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev iz odstavkov 1 in 2 tega člena ▌, kar zadeva vrsto in vsebino olajšanja, obliko potrditve glasovanja ter roke, ki jih je treba upoštevati. ▌

Člen 3d

Preglednost stroškov

1. Države članice lahko posrednikom omogočijo, da zaračunajo stroške za storitev po tem poglavju. Posredniki javno razkrijejo cene, nadomestila in kakršne koli druge stroške za vsako storitev, navedeno v tem poglavju, posebej.

2. Kadar smejo posredniki v skladu z odstavkom 1 zaračunati stroške, države članice zagotovijo, da posredniki javno razkrijejo ločene stroške za vsako posamezno storitev iz tega poglavja.

Države članice zagotovijo, da so kakršni koli stroški, ki jih posrednik zaračuna delničarjem, podjetjem in drugim posrednikom, nediskriminatorni , razumni in sorazmerni. Kakršne koli razlike v zaračunanih stroških med domačim in čezmejnim uveljavljanjem pravic so dovoljene le, če se ustrezno utemeljijo in odražajo razlike v dejanskih stroških, nastalih pri opravljanju storitev .

Člen 3e

Posredniki v tretjih državah

Za posrednika v tretji državi, ki je ustanovil podružnico v Uniji, veljajo določbe tega poglavja.“

POGLAVJE IB

PREGLEDNOST INSTITUCIONALNIH VLAGATELJEV, UPRAVLJAVCEV PREMOŽENJA IN SVETOVALCEV ZASTOPNIŠKIH PODJETIJ

Člen 3f

Politika sodelovanja

1. Države članice brez poseganja v člen 3f(4) zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja razvijejo politiko o sodelovanju delničarjev (v nadaljnjem besedilu: politika sodelovanja). Ta politika sodelovanja določa, kako institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja izvajajo naslednje dejavnosti:

(a)	vključevanje sodelovanja delničarjev v naložbeno strategijo;

(b)	nadziranje podjetij, v katera vlagajo, vključno z njihovo nefinančno uspešnostjo , in zmanjševanje socialnih in okoljskih tveganj ;

(c)	vodenje dialoga s podjetji, v katera vlagajo;

(d)	uveljavljanje glasovalnih pravic;

(e)	uporaba storitev svetovalcev zastopniških podjetij;

(f)	sodelovanje z drugimi delničarji;

(fa)	vodenje dialoga in sodelovanje z drugimi deležniki podjetij, v katera se vlaga.

2. Države članice brez poseganja v člen 3f(4) zagotovijo, da politika sodelovanja vključuje politike za obvladovanje dejanskih ali morebitnih navzkrižij interesov glede sodelovanja delničarjev. Take politike se razvijejo zlasti za naslednje primere:

(a)	institucionalni vlagatelj ali upravljavec premoženja oziroma druga povezana podjetja zagotavljajo finančne produkte podjetju, v katero se vlaga, ali imajo z njim druge poslovne odnose;

(b)	direktor institucionalnega vlagatelja ali upravljavca premoženja je tudi direktor podjetja, v katero se vlaga;

(c)	upravljavec premoženja, ki upravlja premoženje institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, vlaga v podjetje, ki plačuje prispevek tej instituciji;

(d)	institucionalni vlagatelj ali upravljavec premoženja je povezan s podjetjem, za delnice katerega je bila oddana ponudba za prevzem.

3. Države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja vsako leto javno razkrijejo svojo politiko sodelovanja, način njenega izvajanja in njene rezultate. Informacije iz prvega stavka so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu podjetja. Institucionalni vlagatelji svojim strankam letno posredujejo te informacije.

Institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja za vsako podjetje, v katerem imajo delnice, javno razkrijejo, če in kako so glasovali na skupščinah zadevnih podjetij, ter pojasnijo svoje glasovalno obnašanje. Če upravljavec premoženja glasuje v imenu institucionalnega vlagatelja, institucionalni vlagatelj navede sklic na mesto objave takih informacij o glasovanju s strani upravljavca premoženja. Informacije iz tega odstavka so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu podjetja.

4. Če se institucionalni vlagatelji ali upravljavci premoženja odločijo, da ne bodo pripravili politike sodelovanja ali da ne bodo razkrili njenega izvajanja in rezultatov, morajo v zvezi s tem predložiti jasno in utemeljeno obrazložitev. [Sprememba 25]

Člen 3 g

Naložbena strategija institucionalnih vlagateljev in dogovori z upravljavci premoženja

1. Države članice zagotovijo, da institucionalni vlagatelji javnosti razkrijejo, kako je njihova strategija kapitalskih naložb (v nadaljnjem besedilu: naložbena strategija) usklajena s profilom in trajanjem njihovih obveznosti ter kako prispeva k srednje- do dolgoročni donosnosti njihovih sredstev. Informacije iz prvega stavka so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu podjetja, dokler se uporabljajo, in se letno posredujejo strankam podjetja skupaj z informacijami o politiki sodelovanja.

2. Če upravljavec premoženja vlaga v imenu institucionalnega vlagatelja, bodisi po lastni presoji za vsako stranko posebej bodisi prek kolektivnih naložbenih podjemov, institucionalni vlagatelj javnosti vsako leto razkrije glavne elemente dogovora z upravljavcem premoženja v zvezi z naslednjimi vprašanji:

(a)	ali in koliko spodbuja upravljavca premoženja k uskladitvi naložbene strategije in odločitev s profilom in trajanjem svojih obveznosti;

(b)	ali in koliko spodbuja upravljavca premoženja k sprejemanju naložbenih odločitev na podlagi srednje- do dolgoročne uspešnosti podjetja, vključno z nefinančno uspešnostjo, ter k sodelovanju s podjetji zaradi izboljšanja uspešnosti podjetja za zagotovitev prihodkov od naložb;

(c)	način in časovni okvir ovrednotenja uspešnosti upravljavca premoženja ter zlasti, ali in kako to ovrednotenje upošteva dolgoročno absolutno uspešnost namesto uspešnosti glede na primerljivi indeks ali druge upravljavce premoženja s podobnimi naložbenimi strategijami;

(d)	kako struktura plačila za storitve upravljanja premoženja prispeva k uskladitvi naložbenih odločitev upravljavca premoženja s profilom in trajanjem obveznosti institucionalnega vlagatelja;

(e)	cilji glede obrata portfelja ali obseg obrata, uporabljena metoda za izračun obrata in ali je vzpostavljen kakršen koli postopek, ko upravljavec premoženja to preseže;

(f)	trajanje dogovora z upravljavcem premoženja.

Če dogovor z upravljavcem premoženja ne vsebuje enega ali več elementov iz točk od (a) do (f), institucionalni vlagatelj v zvezi s tem predloži jasno in utemeljeno obrazložitev. [Sprememba 26]

Člen 3h

Preglednost upravljavcev premoženja

1. Države članice zagotovijo, da upravljavci premoženja razkrijejo , kakor je določeno v odstavkih 2 in 2a , kako sta njihova naložbena strategija in njeno izvajanje skladna z dogovorom iz člena 3 g(2) .

2. Države članice zagotovijo, da upravljavci premoženja javnosti vsako leto razkrijejo naslednje informacije:

(a)	ali so sprejeli naložbene odločitve na podlagi presoj o srednje- do dolgoročni uspešnosti podjetja, v katero se vlaga, vključno z nefinančno uspešnostjo, ali ne, ter če so, na kakšen način; ▌

(b)	stopnjo obrata portfelja, uporabljeno metodo za njen izračun in pojasnilo, če je obrat presegal ciljno stopnjo; ▌

(c)	ali je prišlo do navzkrižij interesov ali ne, ter če je tako, katera dejanska ali morebitna navzkrižja interesov so se pojavila v zvezi z dejavnostmi sodelovanja in kako se je upravljavec premoženja z njimi spopadel;

(d)	ali upravljavec premoženja uporablja svetovalce zastopniških podjetij za namene svojih dejavnosti sodelovanja ali ne, ter če je tako, kako jih uporablja.

(e)	kako naložbena strategija in njeno izvajanje prispevata k srednje- do dolgoročni donosnosti premoženja institucionalnega vlagatelja.

2a. Države članice zagotovijo, da upravljavci premoženja institucionalnim vlagateljem, s katerimi so sklenili dogovor iz člena 3 g(2), vsako leto razkrijejo naslednje informacije:

(a)	sestavo portfelja in pojasnilo o vseh pomembnih spremembah portfelja v prejšnjem obdobju;

(b)	stroške obrata portfelja;

(c)	njihovo politiko o posojanju vrednostnih papirjev in njeno izvajanje.

3. Informacije, razkrite v skladu z odstavkom 2, so brezplačno na voljo vsaj na spletnem mestu upravljavca premoženja . Informacije, razkrite v skladu odstavkom 2a, se zagotovijo brezplačno, in če upravljavec premoženja ne upravlja premoženja po lastni presoji za vsako stranko posebej, se na zahtevo zagotovijo tudi drugim vlagateljem.

3a. Države članice lahko določijo, da se v izjemnih primerih in po dovoljenju pristojnega organa upravljavcu premoženja lahko dovoli, da ne razkrije določenega dela informacij, ki jih je v skladu s tem členom treba razkriti, če ta del zadeva skorajšnje dogodke ali stvari, ki so predmet pogajanj, in če bi razkritje tega dela informacij resno škodovalo poslovnemu položaju upravljavca.

Člen 3i

Preglednost svetovalcev zastopniških podjetij

1. Države članice morajo zagotoviti, da svetovalci zastopniških podjetij sprejmejo in izvedejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovili, da bodo njihova priporočila glede raziskav in glasovanja točna in zanesljiva na podlagi temeljite analize vseh informacij, ki so jim na voljo , in da bodo pripravljena v izključnem interesu njihovih strank .

1a. Države članice zagotovijo, da se svetovalci zastopniških podjetij sklicujejo na kodeks ravnanja, ki ga uporabljajo. V primeru odstopanja od katerega koli priporočila iz omenjenega kodeksa ravnanja to navedejo, pojasnijo razloge za to in navedejo, katere druge ukrepe so sprejeli. Te informacije se skupaj s sklicem na kodeks ravnanja, ki ga uporabljajo, objavijo na spletnem mestu svetovalcev zastopniških podjetij.

Svetovalci zastopniških podjetij vsako leto objavijo poročilo o uporabi omenjenega kodeksa ravnanja. Letna poročila se objavijo na spletnem mestu svetovalcev zastopniških podjetij in ostanejo brezplačno na voljo najmanj tri leta po datumu objave.

2. Države članice zagotovijo, da svetovalci zastopniških podjetij vsako leto javno razkrijejo naslednje informacije v zvezi s pripravo svojih raziskav in priporočil glede glasovanja:

(a)	bistvene značilnosti metodologij in modelov, ki jih uporabljajo;

(b)	glavne informacije o virih, ki jih uporabljajo;

(c)	ali upoštevajo razmere na nacionalnih trgih ter zakonske in regulativne pogoje in pogoje, značilne za posamezno družbo, ali ne, in če je tako, kako jih upoštevajo;

(ca)	bistvene značilnosti izvedene raziskave in politik glasovanja za posamezen trg;

(d)	ali so vzpostavili stik ali dialog s podjetji, ki so predmet njihovih raziskav in priporočil glede glasovanja, in njihovimi deležniki in, če je tako, kakšna sta njegov obseg in narava;

(da)	politiko v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem morebitnih navzkrižij interesov;

(e)	skupno število in kvalifikacije zaposlenih, ki so vključeni v pripravo priporočil glede glasovanja;

(f)	skupno število predloženih priporočil v zadnjem letu.

Te informacije se objavijo na ▌spletnem mestu svetovalcev zastopniških podjetij in ostanejo brezplačno na voljo vsaj tri leta od datuma objave.

3. Države članice zagotovijo, da svetovalci zastopniških podjetij brez nepotrebnega odlašanja svojim strankam opredelijo in razkrijejo katero koli dejansko ali morebitno navzkrižje interesov ali poslovna razmerja, ki bi lahko vplivala na raziskavo in pripravo priporočil glede glasovanja, in ukrepe, ki so jih sprejeli za odpravo ali zmanjšanje dejanskega ali morebitnega navzkrižja interesov.“

(4)

Vstavijo se naslednji členi 9a, 9b in 9c:

„Člen 9a

Pravica do glasovanja o politiki prejemkov

1. Države članice zagotovijo, da podjetja oblikujejo politiko prejemkov direktorjev in jo predložijo v zavezujoče glasovanje na skupščini delničarjev . Podjetja svojim direktorjem plačajo prejemke le v skladu s politiko prejemkov, o kateri se je glasovalo na skupščini delničarjev . O vsaki spremembi te politike se glasuje na skupščini delničarjev, v vsakem primeru pa se politika najmanj vsaka tri leta predloži v odobritev skupščini delničarjev .

Države članice lahko določijo, da je glasovanje o politiki prejemkov na skupščini delničarjev posvetovalne narave.

Podjetje lahko v primerih, ko predhodno ni uporabljalo politike prejemkov, delničarji pa so predloženi osnutek politike zavrnili, v času, ko popravlja osnutek, vendar ne dlje kot leto dni pred sprejetjem osnutka, svojim direktorjem prejemke izplačuje v skladu z obstoječimi praksami.

V primerih, ko obstaja politika prejemkov, delničarji pa so predloženi osnutek politike zavrnili v skladu s prvim pododstavkom, lahko podjetje v času, ko popravlja osnutek, vendar ne dlje kot leto dni pred sprejetjem osnutka, svojim direktorjem prejemke izplačuje v skladu s sprejeto politiko.

2. Politika je jasna, razumljiva in skladna s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi podjetja ter vključuje ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov.

3. V politiki se pojasni, kako prispeva k dolgoročnim interesom in vzdržnosti podjetja. Določi jasna merila za dodelitev fiksnih in variabilnih prejemkov, vključno z vsemi dodatki in vsemi ugodnostmi v kakršni koli obliki.

V politiki se navede primerno relativno sorazmerje med različnimi sestavinami fiksnih in variabilnih prejemkov. Razloženo je, kako so se pri določanju politike ali prejemkov direktorjev upoštevali plača in pogoji zaposlitve zaposlenih v podjetju.

Za variabilni prejemek se v politiki navedejo merila za finančno in nefinančno uspešnost, vključno z, kjer je ustrezno, upoštevanjem programov in rezultatov glede družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki se bodo uporabljala, ter razloži, kako ta merila prispevajo k dolgoročnim interesom in vzdržnosti podjetja. Poleg tega se navedejo metode za določitev, v kolikšni meri so bila merila uspešnosti izpolnjena; določijo se obdobja odložitve, odmerne dobe prejemkov na podlagi delnic in zadržanje delnic po odmeri ter informacije o možnosti, da podjetje zahteva povračilo variabilnih prejemkov.

Države članice zagotovijo, da vrednost delnic pri merilih finančne uspešnosti nima prevladujoče vloge.

Države članice zagotovijo, da prejemki na podlagi delnic ne predstavljajo največjega deleža variabilnih prejemkov direktorjev. Države članice lahko določijo izjeme za določbe v tem pododstavku, če politika prejemkov vsebuje jasno in utemeljeno obrazložitev kako taka izjema prispeva k dolgoročnim interesom in vzdržnosti podjetja.

V politiki se navedejo glavni pogoji pogodb direktorjev, vključno z njihovim trajanjem in veljavnimi odpovednimi roki ter pogoji glede prekinitve pogodb in plačili, povezani s prekinitvijo pogodb, in značilnostmi shem dodatnega pokojninskega zavarovanja ali predčasne upokojitve. V primeru, da lahko imajo podjetja v skladu z nacionalnim pravom dogovor z direktorji brez pogodbe, se v politiki navedejo glavni pogoji tega dogovora z direktorji, vključno z njegovim trajanjem in veljavnimi odpovednimi roki ter pogoji glede njegove prekinitve in plačili, povezanimi s prekinitvijo , ter značilnostmi shem dodatnega pokojninskega zavarovanja ali predčasne upokojitve .

V politiki se navedejo postopki podjetja za določanje prejemkov direktorjev, vključno z vlogo in delovanjem odbora za prejemke.

V politiki se razloži konkretni postopek odločanja, na podlagi katerega je bila oblikovana. Kadar se politika spremeni, se navedejo razlage vseh pomembnih sprememb in kako so se pri spremembah upoštevali glasovanja in mnenja delničarjev o politiki in poročilu v najmanj treh zaporednih predhodnih letih.

4. Države članice zagotovijo, da se po odobritvi delničarjev politika nemudoma javno objavi in je brezplačno na voljo na spletnem mestu podjetja vsaj toliko časa, dokler se uporablja. [Sprememba 27 rev.]

Člen 9b

Informacije, ki jih je treba predložiti v poročilu o prejemkih, in pravica do glasovanja o politiki prejemkov

1. Države članice zagotovijo, da podjetje pripravi jasno in razumljivo poročilo o prejemkih, ki vsebuje celovit pregled prejemkov, vključno z vsemi ugodnostmi v kakršni koli obliki, odobrenih posameznim direktorjem v skladu s politiko prejemkov iz člena 9a , vključno z na novo zaposlenimi in bivšimi direktorji, v zadnjem poslovnem letu. Kjer je to potrebno, vsebuje naslednje elemente:

(a)	celotne dodeljene , plačane ali neizplačane prejemke, razčlenjene na sestavine, relativni delež fiksnih in variabilnih prejemkov, pojasnilo, kako so celotni prejemki povezani z dolgoročno uspešnostjo, ter informacije o tem, kako so se uporabila merila finančne in nefinančne uspešnosti;

(b)	razmerje med prejemki izvršnih direktorjev v zadnjih treh poslovnih letih, povezavo med prejemki in razvojem splošne uspešnosti podjetja ter razmerje med prejemki in razvojem povprečnih prejemkov zaposlenih v istem časovnem obdobju ;

(c)	vse prejemke, ki so jih direktorji podjetja prejeli od katerega koli podjetja iz iste skupine ali ki še niso bili izplačani ;

(d)	število dodeljenih ali ponujenih delnic in delniških opcij ter glavne pogoje za uveljavljanje pravic, vključno z izvršilno ceno in datumom ter vsemi spremembami;

(e)	informacije o uporabi možnosti, da podjetje zahteva povračilo variabilnih prejemkov;

(f)	informacije o tem, kako se je določil prejemek direktorjev, vključno z vlogo odbora za prejemke.

2. Države članice zagotovijo, da je pri obdelavi direktorjevih osebnih podatkov pravica do zasebnosti fizičnih oseb zaščitena v skladu z Direktivo 95/46/ES.

3. Države članice zagotovijo, da imajo delničarji na letni skupščini pravico do posvetovalnega glasovanja o poročilu o prejemkih za predhodno poslovno leto. Če delničarji glasujejo proti poročilu o prejemkih, podjetje z njimi po potrebi začne dialog, da se ugotovijo razlogi za zavrnitev. Podjetje v naslednjem poročilu pojasni, kako se je glasovanje delničarjev upoštevalo.

3a. 3a. Določbe o prejemkih v tem členu in členu 9a ne posegajo v nacionalne sisteme oblikovanja plač za zaposlene in, kadar je to ustrezno, v nacionalne določbe o zastopanosti zaposlenih v upravi.

4. Da se zagotovi enotno izvajanje tega člena, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 14a za določitev standardiziranega predstavljanja informacij iz odstavka 1 tega člena. [Sprememba 28]

Člen 9c

Pravica do glasovanja o poslih s povezanimi strankami

1. Države članice zagotovijo, da podjetja v primeru bistvenih poslov s povezanimi strankami ▌take posle javno objavijo najpozneje ob sklenitvi posla ter objavi priložijo poročilo ▌, v katerem je ocenjeno, ali je posel potekal po tržnih pogojih, in ki potrjuje, da je posel pošten in razumen z vidika družbe , vključno z manjšinskimi delničarji, ter vsebuje pojasnilo o vrednotenjih, na katerih temelji ocena . Objava vsebuje informacije o naravi razmerja s povezano stranko, ime povezane stranke, znesek posla in katere koli druge informacije, potrebne za oceno ekonomske poštenosti posla s stališča družbe, vključno z manjšinskimi delničarji.

Države članice določijo posebna pravila v zvezi s poročilom, ki naj se sprejme v skladu s prvim odstavkom, vključno s tem, kdo je odgovoren za predložitev poročila, in sicer eden od naslednjih:

—	neodvisna tretja stranka;

—	nadzorni organ družbe; ali

—	odbor neodvisnih direktorjev.

2. Države članice zagotovijo, da bistvene posle s povezanimi strankami odobrijo delničarji ali upravni ali nadzorni organ družbe, v skladu s postopki, ki preprečujemo, da bi povezana stranka izkoristila svoj položaj, in ustrezno ščitijo interese družbe ter delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z manjšinskimi delničarji .

Države članice lahko določijo, da imajo delničarji pravico do glasovanja o bistvenih poslih, ki jih odobri upravni ali nadzorni organ družbe.

Namen je preprečiti, da bi povezane stranke zaradi posebnega položaja imele prednost, ter nuditi ustrezno zaščito interesov družbe.

2a. Države članice zagotovijo, da so povezane stranke in njihovi predstavniki izključeni iz priprave poročila iz odstavka 1 ter iz glasovanj in odločitev v skladu z odstavkom 2. Kadar posli s povezanimi strankami vključujejo delničarja, se ta delničar izključi iz glasovanja o poslu. Države članice lahko delničarju, ki je povezana stranka, dovolijo, da sodeluje pri glasovanju, pod pogojem, da nacionalno pravo zagotavlja ustrezne varovalke, ki se uporabijo med postopkom glasovanja in s katerimi se zaščiti interes delničarjev, ki niso povezane stranke, vključno z manjšinskimi delničarji, in sicer tako, da povezani stranki preprečujejo, da bi odobrila posel kljub nasprotovanju večine delničarjev, ki niso povezane stranke, ali kljub nasprotovanju večine neodvisnih direktorjev.

3. Države članice zagotovijo, da se posli z isto povezano stranko, ki so bili izvedeni v katerem koli 12-mesečnem obdobju ali v istem finančnem letu in niso bili predmet obveznosti iz odstavkov 1, 2 in3, združijo zaradi uporabe navedenih odstavkov.

4. Države članice lahko iz zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 izključijo:

—	posle, sklenjene med podjetjem in enim ali več člani njegove skupine ali skupnimi podjetji , če so ti člani skupine ali skupna podjetja v celoti v lasti podjetja ali če nima nobena druga povezana stranka družbe deleža v teh članih ali skupnih podjetjih;

—	posle, sklenjene med običajnim poslovanjem in pod običajnimi tržnimi pogoji.

4a. Države članice opredelijo bistvene posle s povezanimi strankami. Bistveni posli s povezanimi strankami se opredelijo ob upoštevanju:

(a)	vpliva, ki ga imajo lahko informacije o poslu na odločitve subjektov, vključenih v postopek odobritve;

(b)	učinka posla na rezultate, sredstva, kapitalizacijo in dobiček družbe ter na položaj povezane stranke;

(c)	tveganje, ki ga posel povzroča za družbo in njenim manjšinskim delničarjem.

Pri opredeljevanju bistvenih poslov s povezanimi strankami lahko države članice določijo enega ali več količinskih razmerij, temelječih na učinku posla na prihodke, sredstva, kapitalizacijo ali promet družbe ali upoštevajo naravo posla in položaj povezane stranke.“

(5)

Za členom 14 se vstavi naslednje poglavje IIa:

„POGLAVJE IIA

DELEGIRANI AKTI IN KAZNI

Člen 14 a

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3a(5), 3b(5) in 3c(3) ter člena 9b se prenese na Komisijo za nedoločen čas od …*.

3. Pooblastilo iz členov 3a(5), 3b(5) in 3c(3) ter člena 9b lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 3a(5), 3b(5) in 3c(3) ter členom 9b, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece .

Člen 14b

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah najpozneje [datum prenosa] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“

Člen 2

Spremembe Direktive 2013/34/EU

Direktiva 2013/34/EU se spremeni:

(-1)

V členu 2 se doda naslednja točka:

„(17)

‚davčna odločba‘ pomeni vsako vnaprejšnjo razlago ali uporabo pravne določbe za čezmejni primer ali posel družbe, ki bi lahko v državah članicah vodila k izgubi davkov ali bi lahko vodila k davčnim prihrankom za družbo, kar bi pomenilo umetni prenos dobička znotraj skupine.“

(-1a)

V členu 18 se za odstavkom 2 doda naslednji odstavek:

„2a. Velika podjetja in subjekti javnega interesa v pojasnilih k računovodskim izkazom razkrijejo tudi naslednje informacije za poslovno leto na konsolidirani podlagi, pri čemer informacije razvrstijo po državah članicah in tretjih državah, v katerih imajo družbe enoto:

(a)	ime(na), naravo dejavnosti in geografsko lokacijo;

(b)

promet;

(c)	število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;

(d)	vrednost premoženja in letni stroški za vzdrževanje tega premoženja;

(e)	prodaje in nakupe;

(f)	dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo;

(g)	davek na dobiček ali izgubo;

(h)	prejete javne subvencije;

(i)	nadrejene družbe poleg ustreznih podatkov predložijo seznam hčerinskih družb, ki poslujejo v posamezni državi članici ali tretji državi.“

(-1b)

V členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice lahko določijo, da se točka (b) odstavka 1 in odstavek 2a ne uporabljata za letne računovodske izkaze podjetja, kadar je to podjetje vključeno v konsolidirane računovodske izkaze, katerih priprava se zahteva v skladu s členom 22, pod pogojem, da so ti podatki navedeni v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.“

(-1c)

Vstavi se člen:

„Člen 18a

Dodatne zahteve glede razkritja za velika podjetja

1. V pojasnilih k računovodskim izkazom velika podjetja poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu s členi 16, 17 in 18 ter drugimi določbami iz te direktive, javno razkrijejo bistvene elemente in informacije o davčnih odločbah, pri čemer te informacije navedejo po državah članicah oziroma po tretjih državah, v katerih imajo velika podjetja hčerinske družbe: Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 v zvezi obliko in vsebino objave.

2. Podjetja, katerih povprečno število zaposlenih na konsolidirani osnovi v poslovnem letu ne presega 500 zaposlenih in katerih bilančna vsota glede na podatke iz bilance stanja na konsolidirani osnovi ne presega 86 milijonov EUR ali katerih čisti prihodki od prodaje ne presegajo 100 milijonov EUR, so izvzeta iz obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

3. Obveznost iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za podjetja, ki jih ureja pravo države članice in katerih matično podjetje ureja zakonodaja države članice ter katerih informacije so vključene v informacije, ki jih razkrije to matično podjetje v skladu z odstavkom 1 tega člena.

4. Informacije iz odstavka 1 se revidirajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES.“

(1)

Člen 20 se spremeni:

(a)

V odstavku 1 se doda točka (h):

„(h)	poročilo o prejemkih, opredeljeno v členu 9b Direktive 2007/36/ES.“

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje izrazi mnenje v skladu z drugim pododstavkom člena 34(1) v zvezi z informacijami, pripravljenimi na podlagi točk (c) in (d) odstavka 1 tega člena, ter preveri, ali so bile informacije iz točk (a), (b), (e), (f), (g) in (h) odstavka 1 tega člena zagotovljene.“

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim :

„4. Države članice lahko podjetja iz odstavka 1, ki so izdala le vrednostne papirje, ki niso delnice, sprejete v trgovanje na reguliranem trgu v smislu točke (14) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES, izvzamejo iz uporabe točk (a), (b), (e), (f), (g) in (h) odstavka 1 tega člena, razen če so taka podjetja izdala delnice, s katerimi se trguje v večstranskem sistemu trgovanja v smislu točke (15) člena 4(1) Direktive 2004/39/ES.“

Člen 2a

Spremembe Direktive 2004/109/ES

Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) se spremeni:

(1)

V odstavku 1 člena 2 se doda naslednja točka:

„(r)	‚davčna odločba‘ pomeni vsako vnaprejšnjo razlago ali uporabo pravne določbe za čezmejni primer ali posel družbe, ki bi lahko v državah članicah vodila k izgubi davkov ali bi lahko vodila k davčnim prihrankom za družbo, kar bi pomenilo umetni prenos dobička znotraj skupine.“

(2)

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 16a

Dodatne zahteve glede razkritja za izdajatelje

1. Države članice od vseh izdajateljev zahtevajo, da letno javno razkrijejo naslednje informacije za poslovno leto na konsolidirani podlagi, pri čemer te informacije navedejo po državah članicah in tretjih državah, v katerih imajo hčerinske družbe:

(a)	ime(na), naravo dejavnosti in geografsko lokacijo;

(b)

promet;

(c)	število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;

(d)	dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo;

(e)	davek na dobiček ali izgubo;

(f)	prejete javne subvencije.

2. Obveznost iz odstavka 1 se ne uporablja za izdajatelje, ki jih ureja pravo države članice in katerih matična družba ureja zakonodaja države članice ter katerih informacije so vključene v informacije, ki jih razkrije ta matična družba v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Informacije iz odstavka 1 se revidirajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES ter se objavijo, če je to mogoče, kot priloga k letnim računovodskim izkazom, ali, kadar je ustrezno, h konsolidiranim računovodskim izkazom zadevnega izdajatelja.

„Člen 16b

Dodatne zahteve glede razkritja za izdajatelje

1. Države članice zahtevajo od vsakega izdajatelja, da vsako leto za poslovno leto na konsolidirani podlagi javno objavi bistvene sestavine in informacije o davčnih odločbah, in sicer z razčlenitvijo po državi članici in tretji državi, v kateri ima odvisno podjetje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27(2a), (2b) in (2c) v zvezi obliko in vsebino objave.

2. Obveznost iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za izdajatelje, ki jih ureja pravo države članice in katerih matično družbo ureja zakonodaja države članice ter katerih informacije so vključene v informacije, ki jih razkrije ta matična družba v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Informacije iz odstavka 1 se pregledajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES ter objavijo – kadar je to mogoče – kot priloga k letnim in konsolidiranim računovodskim izkazom ali, kadar je ustrezno, konsolidiranim poslovnim poročilom ustreznega izdajatelja.“

(3)

V členu 27 se odstavek 2a nadomesti z naslednjim:

„2a. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 5(6), člena 9(7), člena 12(8), člena 13(2), člena 14(2), člena 16a(1), člena 17(4), člena 18(5), člena 19(4), člena 21(4), člena 23(4), člena 23(5) in člena 23(7) se prenese na Komisijo za obdobje 4 let od januarja 2011. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastil se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če ga Evropski parlament ali Svet prekliče v skladu s členom 27a.“

Člen 3

Prenos direktive

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [18 mesecev po začetku veljavnosti]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V…,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0158/2015).

(*1) Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2) UL C 451, 16.12.2014, str. 87.

(3) Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).

(4) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(6) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(7) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(14) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/201

P8_TA(2015)0261

Smernice za politike zaposlovanja držav članic *

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2015)0098 – C8-0075/2015 – 2015/0051(NLE))

(Posvetovanje)

(2017/C 265/39)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0098),

—	ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0075/2015),

—	ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0205/2015),

odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Sprememba 1

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1)

Države članice in Unija bi si morale prizadevati za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev ter trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim spremembam, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, opredeljena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in svoje delovanje v zvezi s tem usklajevati v okviru Sveta.

(1)

Države članice in Unija bi si morale prizadevati za razvoj učinkovite in usklajene strategije zaposlovanja , zasnovane za boj proti resnim posledicam brezposelnosti, za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev ter trgov dela, hitro prilagodljivih gospodarskim , socialnim in okoljskim spremembam, zlasti s ciljnim spodbujanem usposabljanja na področju znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike ter s prilagoditvijo izobraževalnih sistemov, da bi dosegle cilja polne zaposlenosti in socialnega napredka, opredeljena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Zlasti bi si morale prizadevati za povečanje zaposlovanja delavcev z zelo nizkimi ravnmi izobrazbe ali spretnosti ter tistih, ki se ne morejo hitro usposobiti ali pridobiti spretnosti, ter za zmanjšanje vse večje obsežne in dolgotrajne brezposelnosti, s posebnim poudarkom na regijah, ki zaostajajo. Države članice morajo ob upoštevanju svoje nacionalne prakse glede odgovornosti socialnih partnerjev prednostno obravnavati spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in svoje delovanje v zvezi s tem usklajevati v okviru Sveta. Unija bi morala ta prizadevanja dopolniti s predlogi politike, da bi dosegli cilje iz Pogodbe ter zagotovili vključujoč integriran trg dela in dostojne delovne pogoje po celotni Uniji, vključno s primernimi plačami, doseženimi tudi s kolektivnimi pogajanji.

Sprememba 2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1a)	Po ocenah Eurostata je bilo januarja 2015 v Uniji 23 815 000 brezposelnih, od tega 18 059 000 v euroobmočju.

Sprememba 3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(1b)	Bistveno je, da se določijo zanesljivi kazalniki za revščino, v kateri živijo številni državljani Unije, saj glede na prejšnje podatke iz Sklepa Sveta 2010/707/EU (1bis) revščina in izključenost ogrožata vsaj 20 milijonov ljudi.

Sprememba 4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(2)

Unija se mora boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji, zagotoviti enak dostop do temeljnih pravic ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bi morala Unija upoštevati zahteve, povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite in bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti.

(2)

Unija se mora boriti proti socialni izključenosti , vsem oblikam revščine in diskriminaciji, zagotoviti enak dostop do temeljnih pravic ter spodbujati socialno pravičnost in zaščito. Tega splošnega cilja ne smejo ogrožati stranski učinki druge zakonodaje ali politik. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti bi morala Unija upoštevati zahteve, povezane z zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite in bojem proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti.

Sprememba 6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4)	Države članice bi morale svoje ekonomske politike obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Svet bi moral sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic in Unije.

(4)	Države članice bi morale svoje ekonomske politike obravnavati skupaj s svojimi socialnimi politikami kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Svet bi moral sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic in Unije.

Sprememba 7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(4a)

Da bi zagotovili bolj demokratično sprejemanje odločitev o integriranih smernicah, ki vplivajo na državljane in trge dela v Uniji, je pomembno, da bosta smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik sprejemala Evropski parlament in Svet. Integrirane smernice morajo državam članicam prednostno omogočiti sprejemanje trajnostnih in integriranih ekonomskih modelov na ravni Unije ter na nacionalni in lokalni ravni.

Sprememba 8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5)

Unija je skladno z določbami Pogodbe razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski ekonomski in proračunski nadzor . Delovanje evropskega semestra se bo še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015.

(5)

Unija je skladno s Pogodbo razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik , ki močno vplivajo na socialne razmere in razmere na področju zaposlovanja v Uniji . Posledica teh politik je lahko trend stagnacije in deflacije v nekaterih delih Unije, kar bi lahko negativno vplivalo na rast in zaposlovanje. V zvezi s tem je treba upoštevati nove socialne kazalnike in asimetrične pretrese, ki so jih nekatere države članice doživele zaradi finančne in gospodarske krize. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski nadzor nad ekonomskimi, proračunskimi, zaposlitvenimi in socialnimi politikami, treba pa bi ga bilo v večji meri usmeriti v doseganje ciljev strategije Evropa 2020 . Delovanje evropskega semestra se bo morda še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015 , vendar ta instrument še ni izboljšal ekonomskih razmer v državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela .

Sprememba 9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5a)

Po podatkih Evropske opazovalne skupine so v 26 državah članicah že vzpostavljeni sistemi dohodkovne pomoči in socialne zaščite (1bis). Komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je izjavila, da bi, če bi lahko sama odločala o tem, kaj se dogaja v vseh državah članicah, uvedla minimalnih dohodek v vseh evropskih državah.

Sprememba 10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(5b)	Regulativnega okvira za minimalno plačo Unije ni mogoče vzpostaviti, saj za to ne obstaja ustrezna regulativna pristojnost na ravni Unije.

Sprememba 47

Predlog sklepa

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(6)

Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila pomembne slabosti v gospodarstvu Unije in njenih držav članic. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest. To zahteva usklajeno in velikopotezno politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam in izvrševanje fiskalne odgovornosti .

(6)

Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila resne slabosti v gospodarstvih držav članic in mehanizmih Unije za usklajevanje . Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest , kar vključuje odpravo obsežnih žarišč brezposelnosti, ki so nastala na nekaterih območjih njenega ozemlja . To zahteva odločno, usklajeno , ambiciozno, predvsem pa učinkovito politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, zlasti naložb, usmerjenih v razvoj malih in srednjih podjetij, mikropodjetij, inovativnih zagonskih podjetij in podjetij, ki spodbujajo zeleno zaposlovanje . Ti ukrepi bi morali obsegati tudi ustvarjanje bolj vključujočega trga dela, ki bo temeljil na pravicah ter bi ga podpiralo ustrezno socialno varstvo. Zajeti bi morali biti tudi socialnovarstveni ukrepi za boj proti skrajni revščini in socialni izključenosti, na primer zagotovljen minimalni dohodek, uveden v skladu z nacionalno prakso.

Sprememba 12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7)

Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in si prizadevati za ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi bili ljudje spodobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialnega varstva ter z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije .

(7)

Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in zagotoviti zanesljivejše podatke o skrajni revščini ter si prizadevati za ustvarjanje bolj vključujoče in pravičnejše družbe, v kateri bi bili ljudje spodobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti nediskriminatoren dostop in priložnosti ter bistveno zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in primernih sistemov socialnega varstva ter z odpravo nepotrebnih upravnih ovir in ovir za udeležbo na trgu dela , zlasti ovir za invalide . Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani ter vsi regionalni in lokalni subjekti . V zvezi s tem je še posebej koristno orodje pregled ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov, vključen v skupno poročilo o zaposlovanju, saj pomaga pravočasno odkrivati ključne težave in razlike na področju zaposlovanja in socialnih zadev ter opredeliti področja, na katerih je odziv politike najbolj potreben. Prihodnje izdaje pregleda bi morale vključevati tudi podatke, ločene po spolu.

Sprememba 13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7a)	Evropsko računsko sodišče je ugotovilo tri kritične točke v zvezi z uspešnim izvajanjem jamstva za mlade: ustreznost skupnega financiranja, opredelitev visokokakovostne ponudbe in načini, kako bo Komisija spremljala rezultate tega pristopa in o njih poročala.

Sprememba 14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(7b)

V Sklepu Sveta 2010/707/EU (1bis) so bili navedeni naslednji cilji: zvišati raven zaposlenosti moških in žensk, starih od 20 do 64 let, na 75 % do leta 2020; zmanjšati stopnjo osipa v šolah na manj kot 10 %; povečati delež ljudi, starih med 30 in 34 let, z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo, na vsaj 40 %; ter spodbujati socialno vključenost, zlasti z zmanjšanjem revščine, s prizadevanjem, da najmanj 20 milijonov ljudi ne bo več izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti. Uresničevanje strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialnih zadev ostaja osrednji cilj politike zaposlovanja držav članic.

Sprememba 15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(8)

Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih strukturnih reform, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020.

(8)

Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Rezultat javnega posvetovanja leta 2014 o strategiji Evropa 2020 je jasno pokazal, da imajo cilji strategije na področju zaposlovanja, revščine, socialne izključenosti in izobraževanja še vedno izjemen pomen ter so enako pomembni, medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih reform, namenjenih zmanjšanju neenakosti in večji blaginji državljanov, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020.

Sprememba 16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(9)	Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.

(9)

Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju nacionalnih politik zagotoviti učinkovito upravljanje. Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati , spremljati in ocenjevati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.

Sprememba 17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

(10)	Širše smernice ekonomskih politik usmerjajo države članice pri izvajanju reform ter upoštevajo njihovo medsebojno povezanost . Skladne so s Paktom za stabilnost in rast. Smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice.

(10)

Širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje usmerjajo države članice pri izvajanju reform in bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Glede na tesno medsebojno odvisnost gospodarstev in trgov dela držav članic bi moral Svet pri sprejemanju priporočil za posamezne države upoštevati razmere v sosednjih državah in državah, s katerimi je zadevna država članica jasno povezana glede na trend migracije delavcev ali kateri koli drug ustrezen kazalnik. V zvezi s tem bi morala imeti Komisija na voljo točne in posodobljene statistične podatke, če bi bilo treba priporočila za posamezne države prilagoditi.

Sprememba 18

Predlog sklepa

Priloga – smernica 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale spodbujati ustvarjanje delovnih mest, zmanjševati ovire podjetij pri zaposlovanju, spodbujati podjetništvo in zlasti podpirati ustanavljanje in rast malih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov.

Države članice bi morale v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi učinkovito in hitro obravnavati resno vprašanje brezposelnosti, olajšati ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest in vanj vlagati , obravnavati dostopnost za ogrožene skupine ter zmanjševati ovire pri zaposlovanju za vse ravni spretnosti in vse sektorje trga dela , vključno z zmanjšanjem birokracije, obenem pa upoštevati standarde dela in socialne standarde, spodbujati podjetništvo mladih in zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro, malih in srednjih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov. Prav tako bi morale dejavno spodbujati delovna mesta zelenega, belega in modrega sektorja ter socialno gospodarstvo in socialne inovacije.

Sprememba 19

Predlog sklepa

Priloga – smernica 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Davčno obremenitev bi bilo treba preusmeriti z dela na druge vire obdavčenja, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, pri čemer je treba zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke za pospeševanje rasti . Zmanjšanje obdavčitve dela bi moralo biti usmerjeno k primernim sestavnim delom davčne obremenitve ter odpravi ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti za najbolj oddaljene od trga dela.

Davčno obremenitev bi bilo treba preusmeriti z dela na druge vire obdavčenja, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, pri čemer je treba zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke za javne naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest . Zmanjšanje obdavčitve dela bi moralo biti usmerjeno k ustreznim sestavnim delom davčne obremenitve , boju proti diskriminaciji ter odpravi ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela, zlasti za invalide in najbolj oddaljene od trga dela , hkrati pa bi moralo spoštovati obstoječe delovne standarde .

Sprememba 20

Predlog sklepa

Priloga – smernica 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale skupaj s socialnimi partnerji spodbujati mehanizme določanja plač, na podlagi katerih se plače prilagajajo spremembam produktivnosti. Pri tem je treba upoštevati razlike v spretnostih in pogojih na posameznih trgih dela ter tudi razlike v gospodarski uspešnosti med regijami, sektorji in podjetji . Države članice in socialni partnerji bi morali pri določanju minimalnih plač upoštevati njihov vpliv na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.

Politike, ki zagotavljajo, da plače omogočajo dostojno življenje, so še vedno pomembne za izboljšanje kakovosti zaposlitev in za zmanjšanje revščine v Uniji. Zato bi države članice morale skupaj s socialnimi partnerji spoštovati in spodbujati mehanizme določanja plač, na podlagi katerih se realne plače prilagajajo spremembam produktivnosti in ki prispevajo k odpravi preteklih razlik, ne da bi povečali deflacijske pritiske . Ti mehanizmi bi morali zagotoviti dovolj sredstev, da bi zadostili osnovnim potrebam, obenem pa upoštevati specifične kazalnike za vsako državo članico. Pri tem je treba ustrezno oceniti razlike v spretnostih in pogojih na posameznih trgih dela , da bi v vsej Uniji zagotovili plačo, ki zagotavlja dostojno življenje . Države članice in socialni partnerji bi morali pri določanju minimalnih plač v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zagotoviti ustreznost teh plač in upoštevati njihov vpliv na revščino zaposlenih, dohodke gospodinjstev, skupno povpraševanje, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.

Sprememba 21

Predlog sklepa

Priloga – smernica 5 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Države članice bi morale zmanjšati birokracijo, da bi razbremenile mala in srednja podjetja, saj ta bistveno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.

Sprememba 22

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale spodbujati produktivnost in zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti. Izvesti bi morale potrebne naložbe v sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig usposobljenosti delovne sile, kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. Države članice bi morale okrepiti prizadevanja za izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse in izvesti strategije aktivnega staranja , da bi tako omogočile daljše delovno življenje .

Države članice bi morale spodbujati trajnostno produktivnost in kakovostno zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti , ki so uporabne in dostopne za vse . Posebno pozornost bi morali nameniti zdravstvu ter socialnim in prevoznim službam, ki se srečujejo ali pa se še bodo srečale s srednjeročnim pomanjkanjem osebja. Države članice bi morale izvesti učinkovite naložbe v kakovostno in vključujoče izobraževanje od zgodnjih let in sisteme poklicnega usposabljanja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig ravni znanja in usposobljenosti delovne sile ter raznolikosti njenih znanj in spretnosti , kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati , da „mehke veščine“, kot so komunikacijske sposobnosti, postajajo pomembnejše za številne poklice .

Sprememba 23

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale spodbujati podjetništvo med mladimi, med drugim z uvedbo izbirnih tečajev podjetništva in spodbujanjem ustanavljanja dijaških in študentskih podjetij na srednješolskih in visokošolskih ustanovah. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi okrepiti prizadevanja za preprečevanje osipa mladih, zagotavljanje lažjega prehoda iz izobraževanja in usposabljanja v poklicno življenje ter izboljšanje dostopa in odstranjevanje ovir do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse, s posebnim poudarkom na skupinah z velikim tveganjem in njihovih potrebah, in sicer tako, da bi jim ponudile prekvalificiranje znanj, ko je to potrebno za njihovo ponovno aktivno vključitev na trg dela po izgubi delovnega mesta in zaradi sprememb na trgu dela. Hkrati bi države članice morale izvajati strategije aktivnega staranja, da bi omogočile zdravo delovno življenje do realne upokojitvene starosti.

Sprememba 24

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Države članice bi morale pri zagotavljanju potrebne ravni spretnosti, ki jo zahteva neprestano spreminjajoč se trg dela, ter pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja ob programih za izobraževanje odraslih upoštevati, da so potrebna tudi nizko kvalificirana delovna mesta in da imajo visoko usposobljeni delavci več zaposlitvenih možnosti kot srednje in nizko usposobljeni.

Sprememba 25

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Dostop do cenovno dosegljive visoko kakovostne predšolske vzgoje in varstva bi moral biti prednostna naloga celovitih politik in naložb, v povezavi s podporo družinam in staršem ter ukrepi za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in družinsko življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnjega osipa in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.

Sprememba 26

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Zmanjšati bi bilo treba visoko brezposelnost in preprečiti dolgotrajno brezposelnost . Število dolgotrajno brezposelnih bi bilo treba bistveno zmanjšati s pomočjo celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo, vključno z zagotavljanjem posebne aktivne podpore za vrnitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela. K reševanju vprašanja brezposelnosti mladih je treba pristopiti celostno, vključno z zagotavljanjem , da imajo ustrezne institucije potrebna sredstva, da v celoti in dosledno izvajajo nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade.

Vprašanje brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti in regionalne visoke brezposelnosti, bi bilo treba učinkovito in nemudoma rešiti, pa tudi preprečevati s kombinacijo ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe . Število dolgotrajno brezposelnih ter problem neustreznih in zastarelih spretnosti bi bilo treba obravnavati s pomočjo celovitih strategij, ki se vzajemno krepijo, vključno z zagotavljanjem aktivne podpore , prilagojene potrebam posameznikov, in ustreznih oblik socialnega varstva za vrnitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela na informiran in odgovoren način . K reševanju vprašanja brezposelnosti mladih je treba pristopiti celostno, in sicer s splošno strategijo za zaposlovanje mladih. To vključuje naložbe v sektorje , ki lahko ustvarijo kakovostna delovna mesta za mlade, in zagotavljanje, da imajo ustrezni akterji, kot so službe za podporo mladim, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, mladinske organizacije in javne službe za zaposlovanje, potrebna sredstva, da v celoti in dosledno izvajajo nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade , a tudi s hitro izrabo sredstev s strani držav članic . Omogočiti bi bilo treba dostop do financiranja za tiste, ki se odločijo začeti podjetniško dejavnost, in sicer z boljšo razpoložljivostjo informacij, zmanjšanjem pretirane birokracije in možnostjo, da bi po predstavitvi poslovnega načrta in v skladu z nacionalno zakonodajo večmesečna nadomestila za brezposelnost lahko pretvorili v vnaprejšnja nepovratna zagonska sredstva.

Sprememba 27

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju ukrepov proti brezposelnosti upoštevati lokalne in regionalne razlike ter sodelovati z lokalnimi zavodi za zaposlovanje.

Sprememba 28

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Treba bi bilo odpraviti strukturne pomanjkljivosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi kakovost učnih rezultatov in prepreči osip. Države članice bi morale dvigniti stopnjo pridobljene izobrazbe ter preučiti možnost dualnih sistemov izobraževanja in nadgradnje poklicnega usposabljanja, obenem pa povečati priložnosti za priznavanje spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega izobraževalnega sistema.

Nasloviti bi bilo treba strukturne pomanjkljivosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da se zagotovi visoka kakovost učnih rezultatov in prepreči zgodnji osip in spodbudi vseobsegajoče, visokokakovostno izobraževanje od najosnovnejše stopnje naprej . To zahteva prožne in v prakso usmerjene izobraževalne sisteme. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi dvigniti kakovost pridobljene izobrazbe , tako da postane dostopna vsem, ter oblikovati in izboljšati dualne sisteme izobraževanja , prilagojene potrebam, tako da nadgradijo poklicno usposabljanje in veljavne okvire, kot je europass, in hkrati po potrebi zagotoviti ustrezno prekvalificiranje znanj in spretnosti ter priznanje tistih , pridobljenih zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Okrepiti bi bilo treba povezave med izobraževanjem in trgom dela, hkrati pa zagotoviti, da je izobraževanje dovolj široko, da ljudem ponuja trdno podlago za vseživljenjsko zaposljivost.

Sprememba 29

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Države članice bi morale svoje sisteme usposabljanja bolje prilagoditi trgu dela, da bi izboljšale prehod iz usposabljanja v delovno življenje. Zlasti v okviru digitalizacije ter za nove tehnologije so zelena delovna mesta in zdravstveno varstvo bistvenega pomena.

Sprememba 30

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Ovire za udeležbo na trgu dela bi bilo treba zmanjšati , zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence . Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva.

Dodatno je treba zmanjšati diskriminacijo na trgu dela in pri dostopu do njega , zlasti za skupine, ki se srečujejo z diskriminacijo ali izključenostjo, kot so ženske, starejši delavci, mladi, invalidi in priseljenci . Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva , ter prožnost, ki je potrebna za preprečevanje izključenosti tistih, ki so začasno prekinili poklicno pot zaradi družinskih obveznosti, kot je skrb za družino . V zvezi s tem bi morale države članice sprostiti ovire za sprejetje direktive o ženskah v upravnih odborih.

Sprememba 31

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	V zvezi s tem bi morale države članice upoštevati, da je med mladimi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), več žensk kot moških in da je ta pojav predvsem posledica povečanja brezposelnosti mladih, pa tudi nedejavnosti, ki je povezana z neizobraževanjem.

Sprememba 32

Predlog sklepa

Priloga – smernica 6 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za izboljšanje stanja na področju zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja in javne uprave.

Države članice bi morale v celoti , uspešno in učinkovito izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za boj proti revščini, izboljšanje stanja na področju kakovostne zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja, javne uprave in javnih služb . Uporabiti bi bilo treba tudi sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe in njegovih naložbenih platform, da bi zagotovili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in usposobljenost delavcev s spretnostmi, ki so potrebne za prehod Unije na model trajnostne rasti.

Sprememba 33

Predlog sklepa

Priloga – smernica 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale zmanjšati segmentacijo trga dela. S predpisi o varstvu zaposlitve in za to pristojnimi institucijami bi bilo treba ustvariti spodbudno okolje za zaposlovanje ter hkrati omogočiti ustrezne ravni zaščite za zaposlene in tiste, ki iščejo zaposlitev ali ki so zaposleni prek pogodb za določen čas ali podjemnih pogodb. Zagotoviti je treba kakovostne zaposlitve z vidika socialno-ekonomske varnosti, priložnosti za izobraževanje in usposabljanje , delovnih pogojev (vključno z zdravjem in varnostjo) ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Države članice bi morale zmanjšati segmentacijo trga dela , tako da bi obravnavale prekarno zaposlovanje, podzaposlenost, delo na črno in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti . S predpisi o varstvu zaposlitve in za to pristojnimi institucijami bi bilo treba ustvariti spodbudno okolje za zaposlovanje ter hkrati omogočiti ustrezne ravni zaščite za zaposlene in tiste, ki iščejo zaposlitev ali so zaposleni prek pogodb za določen čas , skrajšan delovni čas in netipičnih ali podjemnih pogodb , v to pa dejavno vključiti socialne partnerje in spodbujati kolektivna pogajanja . Zagotoviti je treba kakovostne zaposlitve za vse z vidika socialno-ekonomske varnosti, trajnosti , primernih plač, pravic na delu, dostojnih delovnih pogojev (vključno z zdravjem in varnostjo) , zaščite socialne varnosti, enakosti spolov ter priložnosti za izobraževanje in usposabljanje. Zato je treba spodbujati vstop mladih na trg dela, ponovno vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja , zagotavljanje cenovno dostopnega varstva in posodobitev organizacije dela . Po vsej Uniji bi bilo treba spodbujati večje približevanje delovnih pogojev, usmerjeno k višjim standardom.

Sprememba 34

Predlog sklepa

Priloga – smernica 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Dostop do trga dela bi moral olajšati podjetništvo, ustvarjanje trajnih delovnih mest v vseh sektorjih, vključno z zelenim zaposlovanjem, ter socialno podporo in inovacije, da bi čim bolje izkoristili spretnosti ljudi, spodbudili njihov vseživljenjski razvoj in spodbudili inovacije, katerih gonilo so zaposleni.

Sprememba 35

Predlog sklepa

Priloga – smernica 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji, pri tem pa podpirati izboljšanje delovanja in učinkovitosti socialnega dialoga na nacionalni ravni.

Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z načelom partnerstva in nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, regionalnimi in lokalnimi organi, pri tem pa krepiti delovanje in učinkovitost socialnega dialoga na nacionalni ravni, zlasti v državah z velikimi težavami z devalvacijo plač zaradi nedavne deregulacije trgov dela in pomanjkljivih kolektivnih pogajanj .

Sprememba 36

Predlog sklepa

Priloga – smernica 7 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale okrepiti aktivne politike trga dela, in sicer tako, da bi jih bolje usmerile, povečale njihov vpliv in obseg ter tesneje povezale s pasivnimi ukrepi. Cilj teh politik mora biti izboljšanje usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela ter podpora trajnostnim prehodom na trgu dela, pri čemer javne službe za zaposlovanje zagotavljajo individualno podporo in izvajajo sisteme za merjenje uspešnosti. Države članice bi morale prav tako zagotoviti, da njihovi sistemi socialne zaščite učinkovito aktivirajo tiste, ki se lahko vključijo na trg dela, in jim to omogočijo, nudijo zaščito tistim, ki so (začasno) izključeni s trga dela in/ali se vanj ne morejo vključiti, ter posameznike pripravijo na morebitna tveganja, pri čemer bi morale države članice z vlaganjem v človeški kapital spodbujati vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, ter tudi vzpostaviti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe.

Države članice bi morale zagotoviti osnovne standarde kakovosti za aktivne politike trga dela, in sicer tako, da bi jih bolje usmerile, povečale njihov vpliv, obseg ter medsebojno delovanje s podpornimi ukrepi , kot je socialna varnost . Cilj teh politik mora biti izboljšanje dostopa na trg dela, okrepitev kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga ter podpora trajnostnim prehodom na trgu dela, pri čemer visoko usposobljene javne službe za zaposlovanje zagotavljajo individualno podporo in izvajajo sisteme za merjenje uspešnosti. Države članice bi morale prav tako zagotoviti, da njihovi sistemi socialne zaščite učinkovito aktivirajo tiste, ki se lahko vključijo na trg dela, in jim to omogočijo, nudijo zaščito tistim, ki so (začasno) izključeni s trga dela in/ali se vanj ne morejo vključiti, ter posameznike pripravijo na morebitna tveganja in spreminjajoče se družbene in gospodarske pogoje , pri čemer bi morale vlagati v človeški kapital . Države članice bi morale kot morebitni ukrep za zmanjšanje revščine in v skladu z nacionalno prakso določiti znesek minimalnega prihodka glede na specifične socialno-ekonomske razmere države. Države članice bi morale spodbujati vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, ter tudi vzpostaviti učinkovite protidiskriminacijske ukrepe.

Sprememba 37

Predlog sklepa

Priloga – smernica 7 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev, da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter priznavanjem kvalifikacij. Države članice bi morale hkrati preprečiti zlorabe veljavnih pravil .

Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev kot temeljno pravico in vprašanje proste izbire , da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter učinkovitim priznavanjem kvalifikacij in spretnosti ter odpravo birokracije in drugih obstoječih ovir . Države članice bi morale hkrati odpraviti jezikovne ovire z izboljšanjem sistemov usposabljanja na tem področju . Primerno bi morale uporabiti mrežo EURES, da bi spodbudile mobilnost delavcev. Spodbujati bi bilo treba naložbe v regije, ki se srečujejo z odlivi delovne sile, da bi zmanjšali beg možganov in spodbudili vračanje mobilnih delavcev.

Sprememba 38

Predlog sklepa

Priloga – smernica 7 a (novo) – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh

Sprememba 39

Predlog sklepa

Priloga – smernica 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale zagotavljanje dostopa do varstva in cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje določiti za prednostni nalogi, saj gre v obeh primerih za pomembna podporna ukrepa za akterje na trgu dela, ki prispevata k povišanju splošne stopnje zaposlenosti, hkrati pa podpirata posameznike pri opravljanju njihovih obveznosti. Države članice bi morale vzpostaviti celovite politike in spodbuditi naložbe, ki so potrebne za izboljšanje podpore družinam in staršem, ter ukrepe za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in družinsko življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnjega osipa in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.

Sprememba 40

Predlog sklepa

Priloga – smernica 8 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Zagotavljanje pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti	Zagotavljanje socialne pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti

Sprememba 41

Predlog sklepa

Priloga – smernica 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Države članice bi morale posodobiti svoje sisteme socialne zaščite, da zagotovijo uspešno, učinkovito in ustrezno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti pravičnost in odpravljati neenakosti. Socialne politike je treba poenostaviti in jih bolje usmeriti ter dopolnjevati s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom ter izobraževanjem, usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in dostopnim zdravstvenim varstvom, dostopom do osnovnih storitev, kot sta bančni račun in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje osipa in boj proti socialni izključenosti.

Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi bi morale izboljšati svoje sisteme socialne zaščite, tako da zagotovijo osnovne standarde za uspešno, učinkovito in trajnostno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti dostojno življenje, solidarnost, dostop do socialnega varstva, polno spoštovanje socialnih pravic, pravičnost in odpravljati neenakosti kot tudi zagotoviti vključevanje, da bi odpravili revščino, zlasti pri ljudeh, ki so izključeni s trga dela, in pri ranljivejših skupinah . Socialne politike je treba poenostaviti, jih bolje usmeriti in povečati njihovo ambicioznost, tudi s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom in izobraževanjem, učinkovitim usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in visoko kakovostnim zdravstvenim varstvom, dostopnim za vse, dostopom do osnovnih storitev, kot so bančni računi in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje zgodnjega osipa in boj proti skrajni revščini, socialni izključenosti in – splošneje – vsem oblikam revščine . Odločno se je treba spopasti zlasti z revščino otrok.

Sprememba 42

Predlog sklepa

Priloga – smernica 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov. Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da nudijo podporo vsem upravičencem , podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino ter varujejo pred njo .

V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov. V zvezi s tem se lahko vsaka država članica odloči za določitev minimalnega prihodka v skladu z njeno nacionalno prakso in socialno-ekonomskimi razmerami. Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da olajšajo dostop in nudijo podporo vsem osebam brez diskriminacije , podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino in izključevanje ter varujejo pred njima ter prav tako glede drugih tveganj, kot so poslabšanje zdravja ali izguba zaposlitve . Zlasti se je treba osredotočiti na otroke, ki živijo v revščini zaradi dolgotrajne brezposelnosti njihovih staršev.

Sprememba 43

Predlog sklepa

Priloga – smernica 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Treba je izvesti reforme pokojninskih sistemov, da se zagotovita njihova vzdržnost in zadostnost za oba spola ob upoštevanju vse daljših življenjskih dob in demografskih sprememb, vključno s prilagajanjem zakonsko določene upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi, dvigom dejanske upokojitvene starosti in razvojem dodatnega pokojninskega varčevanja .

Pokojninske sisteme bi bilo treba prestrukturirati tako, da se zagotovijo njihova vzdržnost, varnost in primernost za oba spola, in sicer z okrepitvijo shem upokojevanja, namenjenih dostojni pokojnini, ki bo najmanj nad ravnjo revščine. Ti sistemi bi morali zagotavljati utrditev, nadaljnji razvoj in izboljšanje treh stebrov sistemov pokojninskega varčevanja. Povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo ni edino orodje, s katerim bi lahko obravnavali izziv staranja. Reforme pokojninskih sistemov bi morale med drugim upoštevati tudi razvoj trga dela , število rojstev, demografsko stanje, zdravstveni in finančni položaj, delovne pogoje ter stopnjo ekonomske odvisnosti . Najboljši način soočanja z izzivi staranja je s povišanjem splošne stopnje zaposlenosti in med drugim s krepitvijo socialnih naložb v aktivno staranje.

Sprememba 44

Predlog sklepa

Priloga – smernica 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
Države članice bi morale izboljšati dostopnost, učinkovitost in uspešnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, obenem pa ohranjati fiskalno vzdržnost.	Države članice bi morale izboljšati kakovost, cenovno dosegljivost, dostopnost, učinkovitost in uspešnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev ter zagotoviti dostojne delovne pogoje v teh sektorjih , obenem pa ohranjati finančno vzdržnost teh sistemov z izboljšanjem financiranja, ki temelji na solidarnosti .

Sprememba 45

Predlog sklepa

Priloga – smernica 8 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Sprememba
	Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za odpravo revščine, socialne izključenosti in diskriminacije, izboljšanje dostopnosti za invalide, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter izboljšanje stanja na področju javne uprave.

Sprememba 46

Predlog sklepa

Priloga – smernica 8 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Krovni cilji strategije Evropa 2020, na podlagi katerih države članice ob upoštevanju svojih različnih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin določijo nacionalne cilje, so namenjeni izboljšanju stopnje zaposlenosti za ženske in moške v starosti od 20 do 64 let na 75 % do leta 2020; zmanjšanju stopnje osipa na manj kot 10 %; povečanju deleža ljudi, starih med 30 in 34 let, z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo, na vsaj 40 %; ter spodbujanju socialne vključenosti, zlasti z zmanjšanjem revščine, s prizadevanjem, da najmanj 20 milijonov ljudi ne bo več izpostavljenih tveganju revščine in izključenosti (1bis) .

(1bis) Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).

(1bis) http://www.eesc.europa.eu/resources/docs/revenu-minimum_-etude-ose_-vfinale_en--2.pdf

(1bis) Sklep Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 308, 24.11.2010, str. 46).

(1bis) Populacija je opredeljena kot število oseb, ki jim glede na tri kazalnike (stopnja tveganja revščine, materialna prikrajšanost, gospodinjstvo brez delovno aktivnih članov) grozita revščina in izključenost, pri čemer države članice same določijo svoje nacionalne cilje na podlagi najustreznejših kazalnikov, pri tem pa upoštevajo svoje nacionalne okoliščine in prednostne naloge.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/226

P8_TA(2015)0263

Proračun za leto 2016 – Mandat za trialog

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016 (2015/2074(BUD))

(2017/C 265/41)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 312 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2015 (COM(2015)0300),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (1),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2),

—	ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2016, oddelek III – Komisija (4),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2015 smernicah za proračun za leto 2016,

—	ob upoštevanju poglavja 8 v naslovu II Poslovnika,

—	ob upoštevanju pisem Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0217/2015),

Predlog proračuna za leto 2016: spoštovanje obveznosti in prednostnih nalog financiranja

opozarja, da je Evropski parlament v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 11. marca 2015 ustvarjanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter razvoj podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast po vsej Uniji (tri glavne politike), skupaj z notranjo in zunanjo solidarnostjo v varni Evropi, uvrstil v središče prednostnih nalog za proračun za leto 2016; ponovno poudarja, da je zavezan spoštovanju pravnih in političnih obveznosti, in poziva institucije, naj izpolnijo svoje obljube;

v zvezi s tem poudarja, da večletni finančni okvir 2014–2020 določa zgornje meje za vse razdelke, omogoča pa tudi posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje pravne obveznosti, ter posebne instrumente, ki Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali financira jasno opredeljene odhodke, ki presegajo zgornje meje;

pozdravlja dejstvo, da Komisija v predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 podpira navedene prednostne naloge in predlaga okrepitev podpore EU za programe s področij naložb, delovnih mest, znanja in rasti, zlasti za simbolični program mobilnosti, kot je Erasmus+; meni, da je predlog proračuna za leto 2016 dobrodošel ukrep v smeri zagotavljanja pomoči državam članicam pri spoprijemanju s strukturnimi izzivi, zlasti z izgubo konkurenčnosti; je zadovoljen, ker je Komisija poleg pričakovanih povečanj v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) ter razdelku 4 (Evropa v svetu) sprejela izziv, ki ga prinaša novi razvoj dogodkov, kot so krize v Ukrajini, Siriji in Sredozemlju, in se odzvala na potrebe EU in držav članic na področju varnosti in migracij ter pokazala močno politično voljo na področju zunanjega delovanja, prav tako pa s proračunskega vidika podprla države izvora in tranzitne države;

pozdravlja vključitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v predlog proračuna za leto 2016, zlasti z uporabo skupne razlike do zgornje meje za obveznosti za kritje dela odhodkov, potrebnih za financiranje jamstvenega sklada EFSI v višini 8 milijard EUR, namesto da bi se zanašali le na zmanjšanje sredstev za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope (CEF); poudarja, da je Parlament želel v čim večji meri omiliti vpliv na ta dva programa in da so bili z dogovorom med sozakonodajalcema rezi dodatno zmanjšani za skupno 1 milijardo EUR, med drugim na področju temeljnih raziskav; pričakuje, da bo treba končni dogovor čim prej vključiti v proračun za leto 2016 na podlagi pisnega predloga spremembe;

opozarja pa, da bo proračunski organ sklep o letnih sredstvih, ki bodo namenjena oblikovanju jamstvenega sklada EFSI, sprejel šele v teku letnega proračunskega postopka; se v zvezi s tem zavezuje, da bo še naprej nasprotoval zmanjšanjem sredstev za Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, ki so še zmeraj precejšnja, saj bosta lahko navedena programa le tako v celoti uresničila cilje, o katerih so se med pogajanji o njuni pravni podlagi dogovorili pred dvema letoma; prav tako namerava natančno preučiti, ali bi bilo zmanjšanja bolje zgostiti v obdobju 2016-2018, kakor predlaga Komisija, ali pa bi jih bilo nemara bolje pomakniti v obdobje 2019-2020, s čimer bi zmanjšali vpliv na programa;

obžaluje, da so bila za program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) sredstva za prevzem obveznosti za leto 2016 v primerjavi z letom 2015 nominalno znižana; poudarja, da takšno zmanjšanje pošilja zelo negativno sporočilo ravno v času, ko je potencial malih in srednjih podjetij kot inovatorjev in ustvarjalcev delovnih mest nujno potreben, da bi se spodbudila oživitev gospodarstva EU, zmanjšale naložbene vrzeli in prispevalo k prihodnji blaginji Unije; opozarja, da spodbujanje podjetništva, izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije, tudi socialnih podjetij, in njihovega dostopa do trgov ter večja dostopnost finančnih sredstev za mala in srednja podjetja, ki bistveno prispevajo h konkurenčnosti in gospodarstvu Evrope, sodijo med prednostne naloge, ki so nedvoumno skupne vsem institucijam in so bile razlog za povečanje sredstev za program COSME in njihovo izplačilo v začetku v začetku programskega obdobja v preteklih dveh letih, pri čemer je treba upoštevati visoko stopnjo izvajanja programa; zato namerava zagotoviti, da se bo program v letu 2016 pozitivno razvijal;

ponovno izraža zaskrbljenost zaradi financiranja pobude za zaposlovanje mladih kot ključnega orodja za boj proti brezposelnosti mladih v Uniji, ki je najpomembnejša prednostna naloga vseh evropskih nosilcev odločanja; je seznanjen s koncentracijo sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v začetku programskega obdobja 2014 in 2015; obžaluje, da za leto 2016 niso predlagana nova sredstva za prevzem obveznosti; opozarja, da večletni finančni okvir določa, da bo skupna razlika do zgornje meje za obveznosti po letu 2016 na voljo nad zgornjimi mejami za cilje politike, povezane z rastjo in zaposlovanjem, zlasti z zaposlovanjem mladih; zato opozarja, da je v uredbi o Evropskem socialnem skladu določeno, da se v proračunskem postopku lahko zvišajo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih za leta od 2016 do 2020; zato poziva, naj se nadaljuje s pobudo za zaposlovanje mladih z uporabo katere koli določbe o prožnosti iz večletnega finančnega okvira, v proračunu za leto 2016 pa namerava zagotoviti potrebne zneske;

ugotavlja, da je Komisija zahvaljujoč pravočasnemu sporazumu o reprogramiranju obveznosti v okviru deljenega upravljanja iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 zaradi poznega sprejetja ustreznih predpisov in programov v predlog proračuna za leto 2016 (razdelka 2 in 3) vključila 4,5 milijarde EUR v obveznostih, ki jih ni bilo mogoče uporabiti v letu 2014; opozarja, da je bila s spremembo proračuna št. 1/2015 v razdelkih 1b, 2 in 3 že omogočena prerazporeditev sredstev v višini 16,5 milijarde EUR iz leta 2014 v leto 2015; poudarja pa, da gre za prerazporeditev že dogovorjenih proračunskih sredstev za leto 2014, zato je ne bi smeli upoštevati pri primerjavi proračuna za leto 2016 glede na proračun za leto 2015; zato poudarja, da imajo ti programi dejansko koristi od povečanih sredstev za prevzem obveznosti iz predloga proračuna za leto 2016;

je zaskrbljen, ker je zagon novih programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020 zaradi poznega sprejetja pravnih podlag in operativnih programov ter pomanjkanja sredstev za plačila v letu 2014 počasnejši, kot je bilo načrtovano; se zavezuje, da bo preučil, ali bodo zahtevana sredstva za obveznosti in plačila dejansko omogočila polno delovanje teh novih programov; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se nadoknadi zamuda pri njihovem izvajanju;

10.

ugotavlja, da predlog proračuna EU za leto 2016 znaša 153,5 milijarde EUR v sredstvih za obveznosti (vključno z reprogramiranimi 4,5 milijarde EUR iz leta 2014) in 143,5 milijarde EUR v sredstvih za plačila; poudarja, da to, če ne upoštevamo učinka reprogramiranja v letih 2015 in 2016, v primerjavi s proračunom za leto 2015 pomeni povečanje za 2,4 % v obveznostih in 1,6 % v plačilih; poudarja, da ta v celoti zmerna povečanja, ki sledijo poti večletnega finančnega okvira in upoštevajo inflacijo, dejansko ne pomenijo skoraj nikakršnega povečanja, kar priča o tem, kako pomembni sta uspešnost in učinkovitost porabe;

11.

poudarja, da je Komisija v večletnem finančnem okviru predvidela razliko do zgornje meje v višini 2,2 milijarde EUR v obveznostih (od tega 1,2 milijarde EUR v razdelku 2) in 1,6 milijarde EUR v plačilih; opozarja, da se razpoložljive razlike do zgornje meje za obveznosti in plačila ter neizvršena plačila stekajo v skupno razliko, ki se po potrebi uporabi v naslednjih letih; ugotavlja, da je prvič na voljo skupna razlika do zgornje meje za obveznosti, ki bo delno porabljena za Evropski sklad za strateške naložbe; načeloma pozdravlja predlagano uporabo instrumenta prilagodljivosti za jasno opredeljene odhodke za nove pobude EU na področju azila in migracije, ki jih ni mogoče financirati v razdelku 3; namerava del razlike do zgornje meje in ustrezne določbe o prožnosti iz večletnega finančnega okvira uporabiti za krepitev ključnih prednostnih nalog;

Plačila: povrnitev zaupanja

12.

opozarja, da je primanjkljaj pri plačilih predvsem zaradi prenizkih zgornjih meja in nezadostnih proračunskih sredstev v letu 2014 dosegel doslej najvišjo raven in je ostal pereč tudi v letu 2015; se boji, da bo to še naprej ogrožalo ustrezno izvajanje programov iz novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020 in kaznovalo upravičence, zlasti lokalne, regionalne in nacionalne organe, ki se soočajo z gospodarskimi in socialnimi omejitvami; čeprav podpira, da Komisija aktivno upravlja plačila, je zaskrbljen zaradi odložitve javnih razpisov, zmanjšanja vnaprejšnjega financiranja in zamud pri plačilih, saj bi to utegnilo ovirati uresničevanje ciljev na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ponovno izraža zaskrbljenost nad nenadnim zmanjšanjem plačil, za katerega se je v obravnavi letnega proračuna odločil Svet, pri čemer to zajema tudi programe za konkurenčnost za rast in delovna mesta v razdelku 1a; poziva Komisijo, naj najkasneje do 31. marca 2016 pripravi poročilo o vplivu na upravičence, ki so se soočili z zamudami pri izplačilih Unije v obdobju 2013–2015, pa tudi o vplivu na izvajanje programov;

13.

pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna EU odraža skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, o katerem so se dogovorili Parlament, Svet in Komisija na podlagi skupnih ugotovitev in zavez, ki so jih sprejele vse tri institucije, da bi zmanjšale ta zaostanek; ker morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi; ugotavlja, da bi sodeč po oceni Komisije sredstva za plačila, zahtevana v predlogu proračuna, zmanjšala znesek neplačanih računov na vzdržno raven v višini približno 2 milijardi EUR; se posledično zavezuje, da bo v celoti podprl predlog Komisije, in pričakuje, da bo Svet izpolnjeval svoje zaveze v zvezi s tem;

14.

poudarja, da so se Parlament, Svet in Komisija zavezali, da bodo preprečili prihodnje kopičenje nevzdržnih zaostankov neporavnanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta, ob polnem spoštovanju in izvajanju sporazumov, doseženih v sklopu večletnega finančnega okvira in letnih proračunskih postopkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba tesno in aktivno spremljati potek teh zaostankov; ponovno izraža zaskrbljenost, da posebnosti plačilnih ciklov dodatno pritiskajo na raven sredstev za plačila, zlasti ob izteku večletnega finančnega okvira; spominja Komisijo, da se je v skupni izjavi o načrtu plačil zavezala razviti srednjeročna in dolgoročna orodja za napovedovanje in vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja, napovedi o plačilih pa predstaviti julija, da bo lahko proračunski organ v prihodnje sprejemal ustrezno utemeljene odločitve;

15.

pozdravlja dejstvo, da se je razmerje sredstev za plačila končno občutno premaknilo od dokončanja preteklih programov iz obdobja 2007–2013 v smer izvajanja novih programov za obdobje 2014–2020; poudarja pa, da je stopnja sredstev za plačila v predlogu proračuna za leto 2016, zlasti za razdelek 1b, v primerjavi s stopnjo sredstev za obveznosti nizka, zaradi česar utegne ob izteku sedanjega večletnega finančnega okvira priti do podobne zakasnitve pri neporavnanih plačilih; zato se sprašuje, v kolikšni meri je to v skladu z dolgoročno perspektivo načrta plačil;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

16.

ugotavlja, da v primerjavi z letom 2015 predlog Komisije za leto 2016 pomeni povečanje obveznosti v podrazdelku 1a za 6,1 % na 18,6 milijarde EUR; poudarja, da je povečanje obveznosti mogoče pripisati predvsem vključitvi Evropskega sklada za strateške naložbe, povečanju sredstev za Erasmus + in instrument za povezovanje Evrope, v manjši meri pa tudi za programa Carina in Fiscalis, boj proti goljufijam ter program za zaposlovanje in socialne inovacije; bo še posebej pozoren na zmanjševanje neenakosti med vajeništvom in višjo izobrazbo v Evropi, zlasti z zagotavljanjem enakopravnega dostopa do mobilnosti;

17.

vseeno pa obžaluje zmanjšanje sredstev za velike infrastrukturne projekte, program Obzorje 2020 in COSME, pa tudi upočasnjeno napredovanje instrumenta za povezovanje Evrope – Promet zaradi prerazporejanja sredstev za Evropski sklad za strateške naložbe; opominja, da bi lahko zaradi prvotnega predloga Komisije o Evropskem skladu za strateške naložbe prišlo do zmanjšanja sredstev za program Obzorje 2020 v višini 170 milijonov EUR za leto 2016 v primerjavi z letom 2015, kar bi poslalo protislovno sporočilo glede programa, ki je v sedanjem večletnem finančnem okviru splošno priznan kot poglavitna prednostna naloga; obžaluje posredne posledice za financiranje raziskav, tudi na področju energetike, malih in srednjih podjetij, podnebja in okolja, socialnih ved ter znanosti v družbi; se zavezuje, da si bo v proračunskem postopku prizadeval za dodatno uravnoteženje predlaganega zmanjšanja sredstev za te programe s povečanjem z uporabo preostale razlike do zgornje meje iz razdelka 1a v znesku 200 milijonov EUR; poudarja, da bi se moralo financiranje naložb, raziskav, razvoja in inovacij osredotočiti na področja, na katerih se lahko doseže največja dodana vrednost, kot na primer izboljševanje energetske učinkovitosti, informacijske in komunikacijske tehnologije, subvencije za temeljne raziskave, ter nizkoogljične tehnologije in tehnologije obnovljivih virov;

18.

ponovno izraža podporo programu ITER in predanost zagotavljanju ustreznega financiranja; je vseeno zaskrbljen, da proračunski organ zaradi predstavitve spremenjenega časovnega in finančnega načrta za ITER, ki bo predvidoma novembra 2015, v letnem proračunskem postopku za leto 2016 ne bo mogel upoštevati novih informacij; zato poziva ITER in njegovo Skupno podjetje Evropske unije za razvoj fuzijske energije, naj brez odlašanja predložite zahtevani poročili o podelitvi razrešnice za leto 2013 ter obravnavata ustrezna priporočila Parlamenta;

19.

poudarja, da so nezadostna proračunska sredstva za plačila v preteklosti povečala razkorak med obveznostmi in plačili za nekatere programe v razdelku 1a, kar je prispevalo k velikemu povečanju neporavnanih obveznosti v primerjavi z drugimi postavkami; je zaskrbljen, ker je morala Komisija znižati znesek vnaprejšnjega financiranja in, kar je še bolj skrb zbujajoče, preložiti nove javne razpise in podpis pogodb; ugotavlja na primer, da bi po ocenah Komisije po običajnem scenariju, brez omejitev plačil, za izvajanje programa Obzorje 2020 do konca leta 2014 porabili 1 milijardo EUR več; pozdravlja prizadevanja Komisije, da ohrani stanje na področju plačil pod nadzorom, vendar ponovno poudarja, da nikakor ne bo dopustil, da bi bila lahko upočasnitev izvajanja programov za obdobje 2014–2020 rešitev za pomanjkanje sredstev za plačila;

20.

zato pozdravlja povečanje plačil za 11,4 % na 17,5 milijarde EUR v primerjavi z letom 2015 in povečanje razmerja med plačili in obveznostmi za leto 2016; zlasti ugotavlja, da za več programov (Copernicus, Erasmus +, Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope – Promet, jedrska varnost in razgradnja) plačila presegajo višino obveznosti;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

21.

je seznanjen s predlaganima zneskoma 50,8 milijarde EUR v obveznostih (+3,2 % v primerjavi z letom 2015, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 49,1 milijarde EUR v plačilih (4 %) za podrazdelek 1b, zaradi česar je razlika do zgornje meje pri obveznostih v višini 15,3 milijona EUR majhna; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU, katere cilj je zmanjšati razlike med evropskimi regijami s povečevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da so instrumenti, kot so ESS, ESRR, kohezijski sklad ter pobuda za zaposlovanje mladih bistvenega pomena pri spodbujanju zbliževanja, zapolnjevanju razvojne vrzeli in podpiranju ustvarjanja kakovostnih in trajnostnih delovnih mest; poudarja, da ima kohezijska politika EU osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

22.

poudarja, da se 44 % predlaganih plačil za leto 2016 nanaša na neporavnane zahtevke iz prejšnjih programskih obdobij, zato ostaja le 26,8 milijarde EUR za plačila za začetek izvajanja novih programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020; zato meni, da so odobrena plačila skrajni minimum, ki je potreben v tem podrazdelku;

23.

opozarja, da je v proračunu za leto 2016 potreben znesek 21,6 milijarde EUR, da bi se vrednost neporavnanih zahtevkov za izplačilo za kohezijske programe za obdobje 2007–2013 znižala s 24,7 milijarde EUR konec leta 2014 in 20 milijard EUR konec leta 2015 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016, kakor je opisano v oceni Komisije, priloženi skupni izjavi o načrtu plačil za obdobje 2015–2016; meni, da je treba v prihodnje preprečiti podobno neobičajno kopičenje neporavnanih računov, da ne bi ogrozili verodostojnosti EU;

24.

poleg tega, da se zavzema za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, poudarja, da je nujno treba uspešno in učinkovito pospeševati njeno izvajanje v državah članicah; spodbuja države članice in Komisijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se bodo nacionalni programi jamstva za mlade izvajali prednostno, pri čemer pa naj po potrebi upoštevajo priporočila Evropskega računskega sodišča iz posebnega poročila št. 3/2015; poudarja, da je nedavno odobreno povečanje stopnje vnaprejšnjega financiranja na 30 %, ki ga je Parlament odločno podpiral, odvisno od hitre predložitve zahtevkov držav članic za vmesna plačila v enem letu, kar bi se moralo uresničiti v letu 2016; vztraja, da povečanje vnaprejšnjega financiranja pobude za zaposlovanje mladih ne bi smelo negativno vplivati na izvajanje drugih prvin Evropskega socialnega sklada;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

25.

je seznanjen s predlaganima zneskoma 63,1 milijarde EUR obveznosti (-0,1 % v primerjavi z letom 2015, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 55,9 milijarde EUR plačil (-0,2 %) za razdelek 2, pri čemer ostane razlika 1,2 milijarde EUR do zgornje meje za obveznosti in 1,1 milijarde EUR do dodatne zgornje meje za Evropski kmetijski jamstveni sklad; poudarja, da se mehanizem finančne discipline uporablja le za določitev rezerve za krizne razmere v kmetijskem sektorju; pričakuje, da bo Komisija oktobra 2015 pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada; poudarja, da bo prerazporeditev sredstev med dvema stebroma skupne kmetijske politike privedla do splošnega povečanja zneska, ki je na voljo za razvoj podeželja;

26.

poudarja, da predlog proračuna za leto 2016 kaže na zmanjšanje potreb po intervencijah na kmetijskih trgih v primerjavi s proračunom za leto 2015, v glavnem zaradi izrednih ukrepov v letu 2015, ki so bili povezani z ruskim embargom na uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz EU; ugotavlja, da Komisija meni, da dodatni ukrepi v proračunu za leto 2016 niso potrebni; opozarja, da je cilj povečati konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijstva, in poziva, naj se za izpolnjevanje teh ciljev namenijo potrebna sredstva;

27.

poudarja, da prenovljena skupna ribiška politika določa ambiciozen pravni okvir za soočanje z izzivi odgovornega ribolova, tudi z zbiranjem podatkov, in je zadovoljen, ker je Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo izkoristil prenos neporabljenih sredstev iz leta 2014 v leto 2015, vendar je bil učinek tega reprogramiranja nevtraliziran in obveznosti za ta sklad so se za leto 2016 vseeno povečale; ugotavlja pa, da je opuščanje preteklih programov pri plačilih le delno izravnano z uvedbo novih, kar je vzrok za nižja proračunska sredstva za leto 2016;

28.

pozdravlja povečanje sredstev, namenjenih za program LIFE za okolje in podnebne spremembe, tako za obveznosti kot za plačila; pozdravlja prve korake na poti do okolju prijaznega proračuna EU in poudarja, da je treba še povečati tempo;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

29.

pozdravlja dejstvo, da je v predlogu proračuna za leto 2016 okrepljena podpora za vse programe v razdelku 3, in sicer na 2,5 milijarde EUR v obveznostih (+12,6 % v primerjavi s proračunom za leto 2015 z nevtraliziranim reprogramiranjem) in 2,3 milijarde EUR v plačilih (+9,7 %); poudarja, da to v razdelku 3 ne dopušča nadaljnjega povečanja ali pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; meni, da je v sedanjih geopolitičnih razmerah, predvsem zaradi čedalje večjega pritiska migracijskih tokov, raven zgornjih mej za daleč najmanjši razdelek večletnega finančnega okvira morebiti zastarela in bi jo bilo treba obravnavati pri reviziji večletnega finančnega okvira po volitvah;

30.

pozdravlja evropsko agendo za migracije, ki jo je pripravila Komisija, in ponovno izraža podporo povečanju sredstev EU in razvoju kulture pravične delitve bremena in solidarnosti na področju azila, migracij in upravljanja zunanjih meja; zato odobrava povečanje obveznosti za Sklad za notranjo varnost ter Sklad za azil, migracije in vključevanje, ki zajema tudi oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema; pozdravlja predlog Komisije za uporabo instrumenta prilagodljivosti v višini 124 milijonov EUR za odziv na trenutne migracijske trende v Sredozemlju; se sprašuje, ali bodo predlagana sredstva zadoščala; poudarja, da je treba strogo nadzorovati, kam se stekajo navedena sredstva;

31.

poudarja, da je predlagana kadrovska okrepitev Evropskega azilnega podpornega urada z zgolj šestimi osebami očitno nezadostna, saj je število prihodov na južne obale Unije veliko, vloga tega urada pri upravljanju azila pa vedno pomembnejša; zato zahteva, da se Evropskemu azilnemu podpornemu uradu za leto 2016 zagotovi ustrezno število zaposlenih in primeren proračun, da bo lahko učinkovito izvajal naloge in operacije;

32.

meni, da bi morala Komisija natančno oceniti proračunske posledice in dodatne naloge, ki so povezane z ukrepi, predstavljenimi v okviru evropske agende za migracije in evropske agende za varnost, kar zadeva agencijo Europol, da bi proračunskemu organu omogočila ustrezno prilagoditev proračunskih in kadrovskih potreb agencije; izpostavlja vlogo agencije Europol pri čezmejni podpori državam članicam in pri izmenjavi informacij; poudarja, da je treba agenciji v letu 2016 zagotoviti ustrezen proračun in kadrovsko raven, da se ji omogoči učinkovito opravljanje njenih nalog in operacij;

33.

meni, da v navedenih agencijah ne bi smeli zmanjševati števila osebja ali ga prerazporejati, agencije pa bi morale svoje osebje ustrezno prerazporejati, da bi izpolnile svojo vedno večjo odgovornost;

34.

opominja, da je Parlament vedno odločno podpiral ustrezno financiranje programov na področju kulture in medijev; zato pozdravlja, da so se glede na proračun za leto 2015 povečala sredstva za program „Ustvarjalna Evropa“, vključno z multimedijskimi ukrepi, hkrati pa izraža pridržke glede upravne ločitve med kulturnim in medijskim delom; podpira tudi predlagano povečanje sredstev za program „Evropa za državljane“, ker je osrednjega pomena za udejstvovanje državljanov v demokratičnem procesu v Evropi; meni, da je evropska državljanska pobuda osrednji instrument participativne demokracije v EU, in poziva k izboljšanju njegove prepoznavnosti in dostopnosti; poudarja pozitivno vlogo vseevropskih mrež, sestavljenih iz lokalnih in nacionalnih medijev, na primer EuranetPlus;

35.

poudarja, da so varnost hrane in krme, varovanje zdravja in varstvo potrošnikov področja, ki so ključnega pomena za državljane EU; zato ceni povečanje obveznosti za program za živila in krmo, program na področju zdravja in program za varstvo potrošnikov v primerjavi s proračunom za leto 2015;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

36.

pozdravlja splošno povečanje sredstev v razdelku 4, in sicer na 8,9 milijarde EUR v obveznostih (+5,6 % v primerjavi s proračunom za leto 2015), tako da je razlika do zgornje meje 261,3 milijona EUR; ugotavlja, da to kaže na visoko raven solidarnosti s tretjimi državami; meni, da je proračun EU ključnega pomena za pomoč ljudem v stiski in spodbujanje temeljnih evropskih vrednot; meni, da gospodarske in socialne težave, ki jih je imela EU v zadnjih letih, niso zmanjšale pozornosti, ki jo namenja ostalemu svetu; meni pa, da bo zaradi sedanje humanitarne in politične krize v sosedstvu in širši okolici treba dodatno okrepiti nekatera prednostna področja, kot je evropski instrument sosedstva, vključno s pomočjo za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Palestino in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu;

37.

pozdravlja povečanje plačil, ki ga je zahtevala Komisija za vse programe iz razdelka 4 (+28,5 % na 9,5 milijarde EUR), pri čemer plačila presegajo obveznosti, zlasti na področjih razvoja, humanitarne pomoči in pomoči EU za Palestino in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu; meni, da je takšno povečanje popolnoma upravičeno, saj je treba odpraviti posledice precejšnjega primanjkljaja pri plačilih v tem razdelku v letih 2014 in 2015, ki je Komisijo privedel do tega, da je zmanjšala vnaprejšnje financiranje, pravne obveznosti pa preložila; opozarja, da je bilo treba v letu 2015 v razdelku 4 plačati 1,7 milijona EUR zamudnih obresti; pričakuje, da se bo vrzel med obveznostmi in plačili postopoma zmanjševala, zaostanek neplačanih računov pa vrnil na običajno raven; poudarja, da je takšen ukrep nujen za finančno vzdržnost ranljivih upravičencev in za to, da bo EU lahko delovala kot zanesljiv partner mednarodnim organizacijam;

38.

meni, da lahko zunanji finančni instrumenti poleg izpolnjevanja lastnih ciljev na večplasten način odpravijo temeljne vzroke notranjih varnostnih in migracijskih izzivov, ki so jedro proračuna za naslednje leto, s posebnim poudarkom na južnih in vzhodnih mejah Unije ter kriznih območjih nasploh; v zvezi s tem opozarja zlasti na instrument za razvojno sodelovanje in evropski instrument sosedstva, pa tudi na politike, kjer je povečanje sredstev zmernejše, kot so humanitarna pomoč, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, skupna zunanja in varnostna politika ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice; poziva Komisijo, naj jasno opredeli področja, ki bi prispevala k reševanju teh perečih izzivov in kjer bi morebitno povečanje sredstev lahko učinkovito izkoristili; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotavljati pomoč pri odpravljanju in sčasoma tudi izkoreninjenju revščine, opozarja pa tudi, da je treba človekove pravice, enakost spolov, socialno kohezijo in boj proti neenakosti ohraniti v središču delovanja EU na področju zunanje pomoči;

39.

opozarja, da naj bi se sredstva za jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki ga upravlja Evropska investicijska banka, v proračunu za leto 2016 občutno povečala, ter ugotavlja, da je to med drugim posledica začetka izplačevanja posojil makrofinančne pomoči Ukrajini;

40.

poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poskrbita, da se bo v državah, ki prejemajo sorazmerno velike zneske iz različnih virov EU, kot sta Ukrajina in Tunizija, uporabljal skupni strateški pristop; meni, da je močnejši politični in gospodarski vpliv EU mogoče doseči z zagotavljanjem večje skladnosti in usklajevanja med glavnimi akterji v EU in na terenu, s poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov ter z bolj jasno sliko ukrepov EU;

Razdelek 5 – Uprava

41.

ugotavlja, da se bodo v primerjavi s proračunom za leto 2015 odhodki v razdelku 5 povečali za 2,9 % na 8.908,7 milijona EUR, kar zajema upravne odhodke za institucije (+2,2 %) ter za pokojnine in evropske šole (+5,4 %); ugotavlja, da je razlika do zgornje meje 574,3 milijona EUR; poudarja, da delež razdelka 5 v proračunu EU ostaja nespremenjen (5,8 %); vendar opozarja, da v ta znesek ni všteta tehnična pomoč, ki je upoštevana kot odhodek iz poslovanja;

Posebni instrumenti

42.

ponovno poudarja, da so posebni instrumenti ključnega pomena za polno spoštovanje in izvajanje večletnega finančnega okvira in bi po svoji naravi morali presegati zgornje meje tako za obveznosti kot za plačila, zlasti za izračun skupne razlike do zgornje meje za plačila; pozdravlja predlagano pariteto med obveznostmi in plačili za rezervo za nujno pomoč; ugotavlja, da zneski, namenjeni za rezervo za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad EU v predlogu proračuna za leto 2016, na splošno ostajajo enaki ali so se je nekoliko povečali;

Pilotni projekti – pripravljalni ukrepi

43.

poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU, vključno s pobudami, katerih cilj je odražati in spremljati gospodarske, ekološke in družbene spremembe v EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni predvidela sredstev za nadaljevanje zelo uspešnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, zlasti v razdelku 3; namerava opredeliti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; ugotavlja, da so v sedanjem predlogu razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih zelo omejene ali jih celo ni, in namerava preučiti, kako bi lahko omogočili več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

Decentralizirane agencije

44.

poudarja, da imajo decentralizirane agencije pomembno vlogo pri oblikovanju politik EU, in je odločen, da oceni proračunske in kadrovske potrebe za vsako agencijo posebej, da bi se zagotovila ustrezna sredstva in osebje za vse agencije, zlasti za tiste, ki so jim bile nedavno dodeljene nove naloge ali se soočajo z večjo delovno obremenitvijo zaradi politično določenih prednostnih nalog ali iz drugih razlogov; zlasti je odločen zagotoviti, da bodo agencije na področju pravosodja in notranjih zadev imele potrebna sredstva za reševanje sedanjih izzivov, povezanih z migracijami; ponovno izraža nasprotovanje rezervi za prerazporejanje zaposlenih in pričakuje, da se bo v proračunskem postopku našla rešitev, ki bo preprečila dodatno zmanjševanje števila zaposlenih v decentraliziranih agencijah; poleg tega poudarja, da namerava uporabiti medinstitucionalno delovno skupino za decentralizirane agencije za iskanje skupne točke med institucijami pri obravnavi agencij v proračunskem smislu, tudi zaradi usklajevanja proračuna za leto 2016;

o o

45.

poziva k trajnim prizadevanjem, da se prek proračuna zagotovita ustrezno usposabljanje in prekvalifikacija v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile, in ključnih sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje delovnih mest, kot so okolju prijazno gospodarstvo, krožno gospodarstvo, zdravstvo ter informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da bi moral proračun za leto 2016 zagotoviti ustrezno podporo za spodbujanje socialne vključenosti in ukrepe za izkoreninjanje revščine ter povečevanje vpliva ljudi, ki so žrtve revščine in socialne izključenosti; opozarja, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v politike EU in ga obravnavati v proračunskem postopku; poziva, naj se zagotovi finančna podpora za vse programe, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje za osebe, ki so iz različnih razlogov v slabšem položaju, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, ljudje, ki prihajajo iz manjšinskega okolja, ter neaktivne in destimulirane osebe;

46.

opozarja, da bo proračunski postopek za leto 2016 preskusni kamen za pristop Sveta k načrtu plačil ter za oceno sedanjega večletnega finančnega okvira, saj se pričakuje, da bodo programi v polnem zamahu, na področju naložb in migracij se bodo vključevale nove večje pobude, odprla se bo priložnost za reševanje preteklih vprašanj, na primer plačila in posebni instrumenti, prav tako pa se bodo začele uporabljati določbe novega večletnega finančnega okvira, na primer skupna razlika do zgornje meje za obveznosti; spominja Komisijo, da je njena pravna obveznost ob koncu leta 2016 predstaviti pregled delovanja večletnega finančnega okvira, proračunskemu pregledu pa prilagoditi zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020; opozarja, da mora Komisija vzporedno s tem oceniti tudi nove pobude o lastnih sredstvih, in sicer na podlagi rezultatov, ki jih bo delovna skupina za lastna sredstva na visoki ravni predstavila v letu 2016;

47.

ugotavlja, da je bilo skupno soglasje gonilo pri obravnavi predloga spremembe proračuna za leto 2015 ter pogajanjih o načrtu plačil, kar dokazuje, da obstaja skupna volja do spoštovanja večletnega finančnega okvira, izvajanja skrbno dogovorjenih pravnih podlag in za zagotavljanje financiranja novih programov; poziva Komisijo in obe veji proračunskega organa, naj nadaljujejo v duhu sodelovanja, in upa, da bo mogoče s tem v končni fazi odpraviti vzroke za hud zaostanek, ki se je vrinil v proračunski postopek; pričakuje, da bo ta duh prevladal pri pogajanjih o proračunu za leto 2016 in iskanju sredstev za obvladovanje novih, nepredvidenih izzivov v prihodnosti;

48.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0061.

PRILOGA I: SKUPNA IZJAVA O DATUMIH ZA PRORAČUNSKI POSTOPEK IN UREDITVI ZA DELOVANJE SPRAVNEGA ODBORA V LETU 2015

V skladu z delom A priloge k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih proračunskega postopka za leto 2016:

1.	pred sprejetjem stališča Sveta se 14. julija skliče trialog;

2.	Svet si prizadeva sprejeti stališče in ga posredovati Evropskemu parlamentu do 38. tedna (tretji teden septembra), da bi bilo laže doseči pravočasen dogovor z Evropskim parlamentom;

3.	Odbor za proračun Evropskega parlamenta si prizadeva glasovati o predlogih sprememb k stališču Sveta najpozneje do konca 42. tedna (sredi oktobra);

4.	pred obravnavo v Evropskem parlamentu se 19. oktobra skliče trialog;

5.	Evropski parlament o obravnavanem dokumentu glasuje na plenarnem zasedanju v 44. tednu (plenarno zasedanje od 26. do 29. oktobra);

6.	spravno obdobje se začne 29. oktobra; v skladu z določbami člena 314(4)(c) PDEU se obdobje, ki je na voljo za spravo, izteče 18. novembra 2015;

7.	spravni odbor se sestane 9. novembra v Evropskem parlamentu ter 13. novembra v Svetu, po potrebi pa lahko nadaljuje s sejami; seje spravnega odbora se pripravijo na trialogih; eden je načrtovan 11. novembra; v 21-dnevnem spravnem obdobju je mogoče sklicati dodatne trialoge;

B.	ureditev delovanja spravnega odbora je določena v delu E priloge k navedenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

PRILOGA II: SKUPNA IZJAVA O NAČRTU PLAČIL ZA OBDOBJE 2015-2016

Tri institucije so opirajoč se na skupno izjavo o načrtu plačil, o katerem so se dogovorile decembra 2014 v okviru sporazuma o proračunih za leti 2014 in 2015, na podlagi dokumenta, ki ga je Komisija posredovala 23. marca 2015, skupaj ocenile trenutno stanje in obete glede plačil iz proračuna EU.

Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo o naslednjem:

1. Trenutno stanje

Evropski parlament in Svet sta se seznanila s temeljito oceno, ki jo je Komisija podala v dokumentu o elementih za načrt plačil za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire (v prilogi), pri katerem gre za analitično podlago za odkrivanje osrednjih vzrokov za porast neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta in za uresničitev cilja zmanjšanja stopnje neporavnanih računov, pri čemer se je posebni poudarek namenil izvajanju programov kohezijske politike v obdobju 2007–2013.

Omejitev sredstev za plačila, odobrena v prejšnjih proračunih, je skupaj s ciklom izvajanja kohezijskih programov povzročila postopno kopičenje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta, ki so ob koncu leta 2014 dosegli nezaslišano raven 24,7 milijarde EUR. Institucije pa priznavajo, da so se zamude po zaslugi težavnih odločitev, sprejetih v zvezi s proračunoma za leti 2014 in 2015, večinoma ustalile.

Zaradi pomanjkanja plačil se je prav tako upočasnilo izvajanje drugih razdelkov programov za obdobje 2014-2020, zlasti zaradi prizadevanj, da bi izpolnili pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz preteklih zavez, in posledičnega izogibanja obrestim za zamude pri plačilih, in sicer v obdobju, ko se od ključnih programov pričakuje, da bodo prispevali k rasti in zaposlovanju v Evropi ter utrdili vlogo Unije na mednarodnem prizorišču.

2. Obeti

Evropski parlament in Svet sta se seznanila z obeti za leti 2015 in 2016, ki jih je predstavila Komisija: analiza kaže, da bi bilo do konca leta 2016 mogoče zmanjšati zamude pri neporavnanih zahtevkih za plačila ob koncu leta za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR, pri čemer bi se upoštevalo predvsem dejstvo, da se kohezijski programi približujejo koncu, vsekakor pa bi bilo treba v proračunu za leto 2016 dodeliti zadostna sredstva za plačila. S tem bi se moralo biti mogoče izogniti negativnim vplivom in nepotrebnim zamudam pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020.

Evropski parlament in Svet poudarjata, da sta predana postopni odpravi nevzdržne zamude pri neporavnanih zahtevkih za plačila za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013. Zavezujeta se k polnemu sodelovanju, da bi v proračunu za leto 2016 odobrila stopnjo sredstev za plačila, ki bo omogočila uresničitev zadanega cilja. Njuni premisleki upoštevajo tudi trenutne obete, ki jih bo Komisija preučila in dodatno izpilila v načrtu odhodkov za predlog proračuna za leto 2016.

e)	Komisija bo še naprej natančno spremljala razvoj zamud in po potrebi predlagala ustrezne ukrepe, s katerimi bi sredstva za plačila postopoma uskladila z odobrenimi sredstvi za prevzem obveznosti.

Tri institucije poudarjajo, da so se zavezale aktivno spremljati stanje izvrševanja plačil v celotnem letu 2015. Zatrjujejo, da so v okviru redne izmenjave mnenj pripravljene 26. maja, 14. julija in 19. oktobra organizirati namenske medinstitucionalne seje, s katerimi bi zagotovile trajnost proračunskega postopka. Na teh sejah bi se morale posvetiti tudi dolgoročnim napovedim o pričakovanem razvoju plačil do izteka sedanjega večletnega finančnega okvira, za katerega mora Komisija na zahtevo in po potrebi predložiti nadomestne možnosti.

Komisija bo, da bi poenostavila proces spremljanja aktualnega stanja programov za obdobje 2007–2013, julija in oktobra predstavila poročili o izvrševanju proračuna, ki ju bo primerjala z mesečnimi napovedmi za aktualno leto ter z izvrševanjem v enakem obdobju prejšnjega leta, pa tudi o razvoju zamud pri neporavnanih zahtevkih za plačila v podrazdelku 1b.

Evropski parlament in Svet želita v prihodnje preprečiti podobno kopičenje neporavnanih zahtevkov za plačilo, zato pozivata Komisijo, naj natančno preuči izvajanje programov v obdobju 2014–2020 ter vzpostavi sistem zgodnjega opozarjanja. Komisija bo v ta namen razvila primerna orodja, s katerimi bo v teku proračunskega postopka zagotavljala tekoče napovedi o plačilih po (pod)razdelkih za (pod)razdelke 1b, 2 in 5 in po programih za (pod)razdelke 1a, 3 in 4, v njih pa se osredotočala na leti N in N+1, vključno z razvojem neporavnanih računov in obveznosti (RAL). Napovedi se bodo redno posodabljale na podlagi proračunskih odločitev in razvoja dogodkov, ki vpliva na profil plačil za programe. Napovedi plačil bodo predstavljene julija v okviru medinstitucionalnih sej o plačilih, ki jih predvideva točka 36(3) priloge k medinstitucionalnemu sporazumu.

Proračunski organ bo tako lahko pravočasno sprejel potrebne odločitve, s katerimi bo v prihodnje preprečil kopičenje nevzdržnih zaostankov pri neporavnanih zahtevkih za plačilo ob koncu leta, obenem pa v celoti spoštoval in izvajal sporazume, sklenjene v sklopu večletnega finančnega okvira in letnih proračunskih postopkov.

PRILOGA K PRILOGI II: ELEMENTI ZA NAČRT PLAČIL ZA VRNITEV PRORAČUNA EU V VZDRŽNE OKVIRE (1)

Povzetek

Vse večja vrzel med odobritvami plačil in preteklimi obveznostmi, ki so jih sprejele evropske institucije, je bila ena glavnih sprememb v zvezi z izvajanjem proračuna EU, zlasti od leta 2012 dalje. Ta plačilna vrzel je privedla do številnih negativnih posledic na različnih področjih odhodkov in zlasti vedno večjega zaostanka pri neporavnanih zahtevkih za programe kohezijske politike (razdelek 1b) 2007–2013, ki so dosegli rekordno vrednost konec leta 2014.

Naraščajoči zaostanek neporavnanih terjatev je posledica srečanja vrha v programskem ciklu 2007–2013 z znižanjem zgornje meje plačil večletnega finančnega okvira (VFO) v letu 2014 ob splošni konsolidaciji javnih financ na nacionalni ravni. Zato sta za razumevanje teh sprememb ključna dva različna dejavnika.

Prvič, ciklično povečanje zahtevkov za plačilo zaradi neprekinjenega izvajanja programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013, ki jih je treba plačati v prvih letih večletnega finančnega okvira 2014–2020. Po počasnem zagonu programov v obdobju 2007–2009 zaradi (med drugim) posledic finančne krize in sprejetih protiukrepov se je izvajanje od leta 2012 pospešilo, zahtevki za plačila na področju kohezijske politike v letu 2013 so se povečali letno na 61 milijard EUR, kar je več kot kadar koli prej, zaradi rokov za izvajanje in pravil o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti, določenih v zakonodaji o kohezijski politiki (2). Težko je sprejeti tako veliko povečanje zahtevkov za plačila za kohezijsko politiko za obdobje 2007–2013 v proračunu EU, medtem ko se drugi programi izvajajo s polno hitrostjo, z znižanjem meje za plačila leta 2014, ter zaradi potekajoče fiskalne konsolidacije v državah članicah.

Drugi ključni dejavnik, ki pojasnjuje te spremembe, je znatno zmanjšanje zgornje meje za plačila v novem večletnem finančnem okviru, ki je posebej občutno (8 milijard EUR manj) v letu 2014. Posledično pomanjkanje sredstev za plačila ne vpliva le na kohezijo (razdelek 1b), temveč tudi na druga področja odhodkov in zlasti na področja politik Rast in delovna mesta (razdelek 1a), Evropa v svetu (razdelek 4) in Varnost (razdelek 3).

Kot odgovor na ta izziv je Komisija uvedla ukrepe, da bi zagotovila aktivno upravljanje omejenih odobritev plačil, in sicer: pospešitev postopkov za izterjavo vseh neupravičeno izplačanih zneskov; omejitev neizkoriščenih zneskov na fiduciarnih računih; zmanjšanje deležev predfinanciranja; najboljši izkoristek dovoljenih najdaljših plačilnih rokov; odlaganje razpisov za zbiranje predlogov/javnih razpisov in s tem povezano sklepanje pogodb ter zagotavljanje večje prednosti državam, ki prejemajo finančno pomoč.

Poleg tega je bil proračunski organ pravočasno obveščen o različnih izzivih in razvoju dogodkov, predlagane pa so bile različne spremembe proračuna za povečanje odobrenih sredstev za plačila.

Kljub povečanju sredstev za plačila s spremembami proračuna, ki sta jih odobrila Parlament in Svet (3), in kljub temu, da je Komisija aktivno upravljala razpoložljive odobritve plačil, je zaostanek neporavnanih zahtevkov za plačila nenehno naraščal: samo za kohezijsko politiko 2007–2013 je znesek konec leta 2014 dosegel 24,7 milijarde EUR (4).

Zaradi blažilnih ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, je bil nastanek zaostanka v veliki meri omejen na drugih področjih politik, ki jih neposredno upravlja Komisija. Večina odobritev plačil, ki so bila na voljo v letu 2014, je bila uporabljenih za izpolnitev pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz prejšnjega programskega obdobja, in s tem zmanjšanje kazni za zapoznela plačila, ki so se kljub temu letno petkrat povečala (na 3 milijone EUR) (5). Čeprav so ti ukrepi preprečili večje negativne finančne posledice za proračun EU, so se zaradi njih številni roki plačil premaknili v leto 2015, kar je vplivalo na legitimna pričakovanja deležnikov, ki so morda morali preložiti začetek svojega projekta in/ali ga začasno sofinancirati v večjem deležu.

Zaključna faza kohezijskih programov 2007–2013 se približuje. V letu 2014 se je skupna raven zahtevkov za plačila zmanjšala na 53 milijard EUR (z 61 milijard EUR leta 2013). V svojih zadnjih napovedih (januar 2015) nameravajo države članice predložiti zahtevke za plačilo v višini približno 48 milijard EUR v letu 2015 in 18 milijard EUR v letu 2016. Vendar pa se ti podatki ne morejo obravnavati po nominalni vrednosti, saj bodo v obdobju 2015–2016 plačljivi zahtevki omejeni na 95 % celotnih finančnih sredstev programa, kot določa zadevna zakonodaja (6). Iz tega sledijo izplačljivi zahtevki za leto 2015, ki jih Komisija ocenjuje na približno 35 milijard EUR in do 3,5 milijarde evrov za leto 2016.

V proračunu za leto 2015 znašajo odobritve plačil za kohezijsko politiko v obdobju 2007–2013 skoraj 40 milijard EUR. Ta proračun bo kril zaostala plačila (24,7 milijarde EUR, ki obsega 62 % proračuna za kohezijsko politiko 2007–13) in nove zahtevke, ki se jim bo iztekel rok za plačilo (ocenjene na 35 milijard EUR). Zato se bo zaostanek konec leta 2015 predvidoma zmanjšal na 20 milijard EUR.

Komisija v tej fazi ocenjuje, da bo potrebnih do 23,5 milijarde EUR za kritje preostalih zahtevkov za plačilo pred zaključkom in za odpravo zaostankov. V predlogu proračuna za leto 2016 bo Komisija prilagodila odobritve plačil za razdelek 1b, da bi zagotovila, da se to doseže skupaj z ustreznim izvajanjem programov za obdobje 2014–2020.

Proračunsko leto 2015 za kohezijsko politiko (v milijardah EUR)

Odobritve plačil v proračunu za leto 2015

(1)

39,5

—	Od tega zaostanek konec leta 2014

(2)

24,7

—	Od tega napovedi, omejene na 95-odstotni prag

(3)

~35

Pričakovani zaostanek konec leta 2015

(4)=(1)-(2)-(3)

~20

Proračunsko leto 2016 za kohezijsko politiko (v milijardah EUR)

Pričakovani zaostanek konec leta 2015	(1)	~20
Najvišji možni znesek preostalih zahtevkov za plačilo, prejetih v letu 2016, pred zaključkom	(2)	~3,5
Najvišji možni znesek zahtevkov za plačila, kritih iz proračuna za leto 2016	(3)=(1)+(2)	~23,5

Prav tako bi morala raven odobritev plačil, ki bodo predlagane za druga področja politik v proračunu za leto 2016, omogočiti izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz preteklih sprejetih obveznosti, in zmanjšanje tveganja plačila zamudnih obresti, vendar tudi zagotovitev ustrezne ravni izvajanja in sklepanje pogodb za programe v obdobju 2014–2020.

Večletna narava znatnega deleža proračuna EU je razlog za obstoj časovne vrzeli med trenutkom, ko je obveznost zabeležena, in dejanskim plačilom za to obveznost. Vzpostavitev strukturnega obsega neporavnanih obveznosti (znanega kot „RAL“, francoska okrajšava za „reste à liquider“) je torej običajna in pričakovana. Glede na zakonsko določeni rok za plačilo terjatev Komisije (7) koncentracijo zahtevkov konec leta, povezanih z zahtevo po preprečevanju prenehanja obveznosti in morebitnih prekinitev, določen znesek neporavnanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta velja za „normalnega“. Vendar je vedno večji obseg zaostanka v zadnjih nekaj letih dosegel „neobičajno“ raven (8), ki preprečuje velik in čedalje večji delež proračuna za prihodnje leto in ni trajnosten z vidika dobrega finančnega poslovodenja.

Komisija ocenjuje, da je bila približno polovica zaostankov pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačila na področju kohezijske politike konec let 2013 in 2014 „neobičajnih“, to pomeni, da je bila povezana s pomanjkanjem plačil, odobrenih v proračunu, kar ustvarja „učinek snežne kepe“. Ko se zaključna faza približuje, bo potrebna nižja raven plačil v letih 2015 in 2016, zaostanki pa se bodo samodejno zmanjšali. Raven prekinitev in začasnih ustavitev se bo tudi predvidoma zmanjšala, ko se bodo programi zaključevali. Z odobritvami plačil v višini 21,5 milijarde EUR za programe 2007–2013 v letu 2016 bo zaostanek konec leta 2016 predvidoma znašal 2 milijardi EUR.

Programi kohezijske politike 2007–2013: gibanje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta za obdobje 2007–2016

Potrebo po postopni odpravi nastalega „nenormalnega“ zaostanka sta priznali obe veji proračunskega organa, Svet in Evropski parlament, ki sta se skupaj dogovorila med pogajanji o proračunu za leto 2015, da bosta „zmanjšala raven neporavnanih računov – s posebnim poudarkom na kohezijski politiki – ob koncu leta, in sicer na strukturno raven, med sedanjim večletnim finančnim okvirom“ in „da se z letom 2015 začne izvajati načrt za znižanje ravni neplačanih računov v povezavi z izvajanjem programov za obdobje 2007–2013 na skupno dogovorjeno raven do vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira.“

Ta dokument zagotavlja trdne temelje za skupno razumevanje obeh vej proračunskega organa, ki naj bi si prizadevala sprejeti odločitve, ki omogočajo postopno odpravo „neobičajnih“ zaostankov neplačanih računov za programe iz obdobja 2007–2013 do konca leta 2016.

Ta načrt plačil nudi tudi možnost pridobitve preteklih izkušenj z upravljanjem proračuna za prihodnost:

Sporazum o spremembi proračuna št. 2/2014 (9) na koncu leta 2014 je bil zelo pomemben za stabilizacijo večine zaostankov pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačilo na raven, ki se lahko postopoma odpravi v dveh letih. Institucije so sprejele svojo odgovornost ob upoštevanju zelo težkih fiskalnih razmer v številnih državah članicah.

Ukrepi za aktivno upravljanje proračuna, ki jih je sprejela Komisija, so se izkazali nujni za obravnavo pomanjkanja sredstev za plačila na mnogih političnih področjih. Te ukrepe bo treba ohranjati toliko časa, kolikor je potrebno, da bi se izognili nesorazmernim motnjam za upravičence in/ali plačilu zamudnih obresti.

Čeprav se cikel pri izvajanju programov kohezijske politike ponavlja, se lahko vrhovi in padci točke ublažijo s čim hitrejšim izvajanjem programov v zgodnji fazi programskega obdobja. To je še posebej zaželeno v sedanjih gospodarskih razmerah, ko so naložbe nujno potrebne, da bi spodbudili gospodarsko okrevanje in konkurenčnost.

4.	Zahtevke je treba pošiljati redno. Države članice bi se morale izogibati nepotrebnim upravnim zamudam in pošiljati svoje zahtevke za plačilo skozi vse leto. Redna predložitev zahtevkov izboljšuje upravljanje proračuna in pomaga zmanjšati zaostanek ob koncu leta.

Po drugi strani pa je zadosten proračun za odobritve plačil nujen pogoj za pravilno izvrševanje proračuna in preprečevanje kopičenja nevzdržne ravni neplačanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta. Poleg tega bo treba uporabiti „specifično in največjo možno prilagodljivost“, omenjeno v sklepih Evropskega sveta in izjavi predsednika Barrosa februarja 2013, da bi izpolnili pravne obveznosti Unije. Poleg tega bi morali sklepi proračunskega organa čim bolj omogočati nemoten plačilni profil med trajanjem večletnega finančnega okvira.

Okrepiti je treba zmogljivosti za napovedovanje. Poleg že zagotovljenih različnih analiz (10) bo Komisija nadalje izboljšala svoje srednjeročne in dolgoročne napovedi, da bi že v zgodnji fazi ugotovili, kolikor je mogoče, morebitne težave. Zlasti bo obvestila obe veji proračunskega organa, takoj ko ugotovi napredek pri izvajanju programov za obdobje 2014–2020, ki predstavljajo tveganje za nemoten potek plačevanja.

1. OZADJE

Komisija se od leta 2011 sooča z vedno večjimi neporavnanimi zahtevki za plačila ob koncu leta, kljub temu, da je popolnoma uporabila zgornje meje plačil v letih 2013 in 2014 in varnostno rezervo za plačila v letu 2014. Čeprav so bile skoraj vse odobritve plačil v letnih proračunih uporabljene, se zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za plačila ob koncu leta za kohezijsko politiko (razdelek 1b) in posebne programe v drugih razdelkih (kot je razdelek 4 „Evropa v svetu“) nenehno povečuje.

Komisija je ukrepala na povabilo Parlamenta in Sveta, naj spremlja razmere skozi vse leto in v zadnjih letih so potekala medinstitucionalna srečanja ad hoc, na katerih se je skupno obravnavala ocena trenutnega stanja. Komisija je leta 2011 morala predložiti predloge sprememb proračuna (PSP) za znatno povečanje odobrenih sredstev za plačila, da bi odpravili primanjkljaj pri plačilih. Zaradi začetne nižje ravni odobrenih sredstev za plačila je vedno znova prihajalo do predlogov sprememb proračuna in posledično do bolj zapletenega postopka odločanja o predlogu proračuna, ki bi moral biti glavna tema spravnega postopka. O spremembah proračuna se je glasovalo z zamudo, kar je povečalo težave pri upravljanju plačilnega postopka.

Glede na vedno višjo raven odobritev za prevzem obveznosti spodnji graf prikazuje vse večje krčenje letnih proračunov in zgornjih meja za plačila ter postopno zmanjševanje vrzeli med zgornjo mejo in odobrenimi proračunskimi sredstvi za plačila, kar je privedlo do tega, da je bilo treba v letu 2014 uporabiti varnostno rezervo.

Decembra 2014 sta v okviru sporazuma o proračunih za leti 2014 in 2015 Evropski parlament in Svet sprejela skupno izjavo:

Institucije se strinjajo, da je treba zmanjšati raven neplačanih računov – s posebnim poudarkom na kohezijski politiki – ob koncu leta, in sicer na strukturno raven med sedanjim večletnim finančnim okvirom.

Da bi dosegli ta cilj:

—

se Komisija strinja, da bo pred koncem leta 2014 poleg skupnih sklepov o proračunu za leto 2015 predstavila tudi najnovejšo napoved ravni neplačanih računov; zadevne zneske bo posodobila in predstavila alternativne scenarije marca 2015, ko bo na voljo celovit pregled ravni neplačanih računov za glavna področja politike ob koncu leta 2014;

—	na podlagi tega si bodo vse tri institucije prizadevale doseči dogovor o najvišji ciljni ravni neplačanih računov ob koncu leta, ki bi lahko veljala za trajnostno;

—

na podlagi tega in ob upoštevanju uredbe o večletnem finančnem okviru, dogovorjenih dodeljenih finančnih sredstev za programe in vseh drugih zavezujočih sporazumov se bodo tri institucije zavzele za to, da se z letom 2015 začne izvajati načrt za znižanje ravni neplačanih računov v povezavi z izvajanjem programov za obdobje 2007–2013 na skupno dogovorjeno raven do vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira. Tri institucije se bodo o takšnem načrtu dogovorile pravočasno pred predstavitvijo predloga proračuna za leto 2016. Zaradi izjemno visoke ravni neplačanih računov se tri institucije strinjajo, da bodo preučile vse mogoče načine za zmanjšanje ravni teh računov.

—

Komisija se strinja s tem, da bo vsako leto skupaj s predlogom proračuna predložila dokument, v katerem bo ocenila raven neplačanih računov in pojasnila, kako in za koliko bo na podlagi predloga proračuna mogoče znižati zadevno raven. V tem letnem dokumentu bo ocenjen dotedanji napredek, glede na posodobljene zneske pa bodo predlagane spremembe načrta.

Takoj po skupni izjavi je Komisija 15. decembra 2014 predložila posodobljeno napoved ravni neplačanih zahtevkov za plačilo konec leta 2014, ki je navedena v Prilogi 1.

Ta dokument vsebuje pregled stanja izvajanja konec leta 2014 in se osredotoča na zaostanke pri programih kohezijske politike za obdobje 2007–2013 z namenom njihovega zmanjšanja na dogovorjeno raven do vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira leta 2016. Dokument obravnava tudi razvoj zaostanka pri drugih razdelkih, čeprav je problem zaostankov veliko manj izrazit v smislu absolutne velikosti kot v razdelku 1b: zaostanek pri neplačanih zahtevkih za plačila v drugih razdelkih je konec leta 2014 znašal približno 1,8 milijarde EUR.

2. STANJE KONEC LETA 2014

2.1. Izvajanje konec leta 2014

Konec leta 2014 je izvajanje odobritev plačil (pred prenosi) znašalo 134,6 milijarde EUR (99 % končnih odobrenih proračunskih sredstev v proračunu za leto 2014). Premajhna poraba plačil (po prenosih) je doslej zabeležena najnižja vrednost in je znašala 32 milijonov EUR v primerjavi s 107 milijoni EUR v letu 2013 in 66 milijoni EUR v letu 2012. Tako visoka stopnja izvrševanja, kljub poznemu sprejetju predloga spremembe proračuna 3/2014 potrjuje stroge omejitve za odobritve plačil, zlasti za zaključek programov za obdobje 2007–2013. V številnih primerih so se povečala sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah, prvotno predvidenih za plačila predhodnega financiranja na novo sprejetih programov za obdobje 2014–2020.

Leta 2014 so bile odobritve plačil za kohezijske programe v obdobju 2007–2013 okrepljene za 4,6 milijarde EUR, od tega za 2,5 milijarde EUR na podlagi predloga spremembe proračuna št. 3/2014, za 0,6 milijarde EUR s prerazporeditvijo ob koncu leta (11) in za 1,5 milijarde EUR z notranjimi prerazporeditvami iz programov za obdobje 2014–2020. Te okrepitve so prispevale k stabilizaciji zaostankov pri kohezijskih programih za obdobje 2007–2013 ob koncu leta 2014.

Visok znesek neporabljenih sredstev za prevzem obveznosti je bil prenesen ali prerazporejen v leto 2015, ne le za kohezijsko politiko, temveč tudi za programe v okviru razvoja podeželja (razdelek 2) in skladov za migracije ter varnost (razdelek 3). Posledično se je znesek neporavnanih obveznosti zmanjšal na 189 milijard EUR ob koncu leta 2014, kar pomeni zmanjšanje za 32 milijard EUR v primerjavi z neporavnanimi obveznostmi ob koncu leta 2013. Vendar je to zmanjšanje pravzaprav umetno, saj izhaja predvsem iz premajhne porabe odobritev za prevzem obveznosti za programe za obdobje 2014–2020, ki so bile prenesene in ponovno načrtovane za leto 2015 in poznejša leta, ko se bodo ponovno „pojavile“. Če bi za nove programe sprejeli vse obveznosti v letu 2014, bi neporavnane obveznosti ostajale zelo blizu ravni iz leta 2013 (224 milijard EUR).

Naslednji graf prikazuje razvoj neporavnanih obveznosti za obdobje 2007–2014 in napovedi za raven neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2015 za proračun kot celoto ter za programe v okviru deljenega upravljanja v razdelkih 1b, 2 in 3 ter druge programe/razdelke. Kot je prikazano v grafu, se bo splošna raven neporavnanih obveznosti ob koncu leta 2015 predvidoma vrnila na raven, primerljivo ravni konec leta 2013. Vendar graf prikazuje tudi razliko med programi v okviru deljenega upravljanja v razdelkih 1b, 2 in 3, za katere se bodo neporavnane obveznosti ob koncu leta 2015 predvidoma zmanjšale v primerjavi z letom 2013 in druge programe/razdelke, za katere se bodo te ob koncu leta 2015 predvidoma povečale.

2.2. Blažilni ukrepi, sprejeti leta 2014

Komisija je 28. maja 2014 predstavila svoj predlog spremembe proračuna 3/2014, v katerem zahteva dodatne odobritve plačil za leto 2014. Po počasnem postopku sprejemanja je bil predlog spremembe proračuna št. 3/2014 končno odobren 17. decembra 2014. V pričakovanju sprejetja sprememb proračuna v letu 2014 je Komisija uvedla vrsto ukrepov za ublažitev, da se izpolnijo pravne obveznosti, ki izhajajo iz preteklih obveznosti, obenem pa je uvedla novo generacijo programov v izjemno omejenem proračunskem okviru.

Da bi izvedla dogovorjene politike s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v proračunu, je Komisija sledila pristopu aktivnega upravljanja proračuna, pri čemer je upoštevala tri glavna načela:

—	čim bolj zmanjšati finančni učinek zamudnih obresti za plačila in morebitnih obveznosti na proračun EU;

—	čim bolj pospešiti izvajanje programov;

—	čim bolj zmanjšati morebiten negativni vpliv odločitev na tretje strani in gospodarstvo kot celoto.

V skladu s tem so ukrepi za zagotovitev aktivnega upravljanja omejenih sredstev za plačila vključevali naslednje: proaktivna izterjava vseh neupravičeno izplačanih zneskov; omejitev neizkoriščenih zneskov na fiduciarnih računih; zmanjšanje deležev predfinanciranja; najboljši izkoristek dovoljenih najdaljših plačilnih rokov; odlaganje razpisov za zbiranje predlogov/javnih razpisov in s tem povezano sklepanje pogodb.

Ti blažilni ukrepi so Komisiji pomagali zaščititi njen status prvorazrednega vlagatelja in ugled zanesljive ter varne partnerice. Komisiji je uspelo zmanjšati, kolikor je to mogoče, negativne učinke pomanjkanja plačil, na primer z omejitvijo zneska zamudnih obresti za plačila. Kljub skoraj petkratnemu povečanju v primerjavi z letom 2013 je znesek obresti, plačanih ob koncu leta 2014, še vedno omejen (3 milijone EUR). Zadevno občutnejše povečanje za razdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelek 4 (Evropa v svetu), kot je prikazano v spodnji preglednici, ponazarja pritisk na odobritve plačil.

Obresti za zamude pri plačilih (v EUR)

	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
Razdelek 1a	294 855	157 950	173 748	329 615	137 906	243 748	1 047 488
Razdelek 1b	1 440	5 324	6 220	11 255	31 726	71 620	103 960
Razdelek 2	27 819	1 807	9 576	15 713	61 879	30 991	61 985
Razdelek 3	13 417	59 852	48 673	50 397	29 375	13 060	7 252
Razdelek 4	250 204	178 468	257 818	1 266 425	335 820	247 786	1 797 825
Razdelek 5	43 915	442 678	237 367	60 825	142 254	46 187	8 614
Skupaj	631 651	846 079	733 403	1 734 230	738 960	653 392	3 027 124

Obresti za zamude pri plačilih na področju kohezijske politike (razdelek 1B) niso visoke, saj deljeno upravljanje predstavlja največji del tega razdelka in deljeno upravljanje ne privede do zamudnih obresti. Vendar, kar zadeva verodostojnost, je neupoštevanje predpisanih rokov za politike deljenega upravljanja zelo škodljivo.

3. TERMINOLOGIJA

V tem delu se pojasni več opredelitev, uporabljenih v tem dokumentu.

3.1. Projektni cikel

Pred odobritvijo operativnega programa ali projekta Komisija rezervira sredstva, tako da ustvari obveznost v proračunski vrstici v določenem znesku. S to transakcijo se porabi del zneska odobritev za prevzem obveznosti.

Zelo pogosto podpis pogodbe za projekt ali odobritev operativnega programa privede do določene ravni predhodnega financiranja, ki omogoča, da upravičenec začne projekt brez izposojenih sredstev. Doseganje opredeljenih mejnikov omogoča upravičencu, da predloži zahtevke za vmesna plačila in da se mu povrnejo izdatki, povezani s programom.

Vendar pri večjih programih, kot so raziskave (Obzorje 2020), strukturni skladi, Evropski sklad za ribištvo in razvoj podeželja, po določeni fazi izvajanja, zahtevki za vmesna plačila ne privedejo več do plačil, ker so zajeti v predhodnem financiranju. Poleg tega se delež vseh sredstev za projekt ali program plača šele ob zaključku, ko je Komisija preverila, da je bilo vse delo opravljeno v skladu s prvotnim sporazumom. V nasprotnem primeru se sredstva delno sprostijo. V nekaterih primerih lahko Komisija izda naloge za izterjavo za vračilo plačil, ki niso bila upravičena.

3.2. Neporavnane obveznosti (RAL)

Neporavnane obveznosti so običajno navedene kot „RAL“, ki je francoska okrajšava za „Reste à Liquider“. To je del obveznosti, za katere ni bilo izvršeno nobeno plačilo v danem trenutku. Pri večletnih projektih so obveznosti sprejete na začetku projekta z omejenim predhodnim financiranjem, medtem ko se vmesna plačila izvršijo pozneje, ko se projekt izvaja, končno plačilo pa se opravi ob zaključku programa.

Velik del proračuna EU se nanaša na naložbe, katerih izvajanje traja več let. Razlika med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil v letnem proračunu določa spremembo splošne ravni neporavnanih obveznosti. Po drugi strani hitrost naraščanja obveznosti in ritem izvajanja programa določa normalen razvoj neporavnanih obveznosti. Vendar se neporavnane obveznosti še naprej povečujejo, kadar so odobritve plačil v proračunu nezadostne, ne glede na hitrost izvajanja. V tem zadnjem primeru se posledično poveča raven neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta.

Razmerje med neporavnanimi obveznostmi in obveznostmi za zadevno leto je dober pokazatelj za primerjavo obsega neporavnanih obveznosti specifičnih programov z njihovimi finančnimi sredstvi. Na primer programi in ukrepi z letno naravo, kot sta Erasmus ali humanitarna pomoč, imajo razmerje med neporavnanimi obveznostmi/obveznostmi manjše od ena, kar kaže na to, da se večina obveznosti izplača v enem letu. Kohezijski programi, na drugi strani, imajo običajno razmerje med neporavnanimi obveznostmi in obveznostmi med 2½ in 3, kar odraža učinek pravil samodejnega prenehanja obveznosti, določenih v zakonodaji (tako imenovana „N + 2“/„N + 3“ pravila, glej oddelek 4.1 spodaj). Nekateri programi iz razdelka 4 imajo višje razmerje zaradi zapletenega cikla pogajanj, povezanega z izvajanjem. Komisija v svojih zahtevkih za plačila upošteva te kazalnike.

3.3. Omejitve denarnega toka in pomanjkanje sredstev za plačila

Denarni tok Komisije večinoma določajo zneski, mesečno vpoklicani iz držav članic na podlagi pravil o lastnih sredstvih. Komisija si ne sme sposojati denarja za kritje primanjkljajev v denarnem toku. Omejitve denarnega toka lahko povzročijo začasne zamude pri plačilih upravičencem do sredstev EU kljub dejstvu, da je dovolj sredstev za plačila odobrenih v proračunu za zadevno proračunsko leto. To se lahko zgodi običajno v prvi polovici leta, ker je vsota neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu predhodnega leta in tistih, ki jih je treba plačati v prvih mesecih tekočega leta (na primer za Evropski kmetijski jamstveni sklad), večja od največjega mesečnega dotoka lastnih sredstev na razpolago Komisiji. Ker se zaostanek iz prejšnjega leta postopoma odpravlja in se mesečni dotok sredstev nadaljuje pozneje v tem letu, omejitev denarnega toka ni več obvezujoča v naslednjih mesecih leta.

Omejitve denarnega toka v začetku leta so še večje zaradi pomanjkanja sredstev za plačila, ker mesečna sredstva temeljijo na prihodkih iz odobrenega proračuna, kakor je bil pripravljen, pred sprejetjem sprememb proračuna, s katerimi se poveča raven plačil, ki običajno poteka ob koncu leta.

Odvisno od natančnega datuma sprejetja (tj. pred ali po 16. novembru zadevnega leta) lahko ustrezne dodatne zahteve lastnih sredstev za kritje dodatnih sredstev za plačila, odobrenih v spremembah proračuna, sprejetih ob koncu leta, privedejo do tega, da je denar na voljo le na začetku naslednjega proračunskega leta, kar lahko povzroči težave pri izvajanju sprememb proračuna v istem letu.

3.4. Zaostanek neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta

Na koncu vsakega leta nastane zaostanek pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačila, tj. zahtevkov, ki so jih poslali upravičenci do sredstev EU in morajo biti plačani v določenem roku (na splošno v manj kot dveh mesecih), vendar še niso bili plačani (12). To je nastalo zaradi naslednjih treh razlogov:

Stalne prekinitve/začasne prekinitve: plačila so bila prekinjena/začasno prekinjena za nekatere upravičence/programe. Prekinitve plačil so običajno kratkoročni formalni ukrepi, s katerimi Komisija preloži izplačilo, dokler ne prejme manjkajočih informacij ali dokler ni opravljeno preverjanje upravljavskih in kontrolnih sistemov.

b)	Časovni načrt: zahtevki za izplačilo, ki niso bili pokriti, ker so bili poslani v zadnjih dneh leta, zaradi česar ni ostalo dovolj časa, da bi bili obdelani še isto leto.

c)	Pomanjkanje sredstev: neporavnani zahtevki za izplačilo, ker v ustrezni proračunski vrstici ni bilo dovolj odobrenih sredstev za plačila.

Del tega zaostanka se šteje kot „normalen“ (glej točki a in b). Rast „nenormalnega“ zaostanka pri obravnavi neporavnanih zahtevkov za plačilo, večina katerih je v kohezijski politiki, je povezana s pomanjkanjem odobritev plačil (točka c), ker na to vplivajo tudi omejitve denarnega toka v začetku leta (glej točko 3.3 zgoraj). V točki 4 se dodatno obravnava primer kohezijske politike.

4. RAZDELEK 1B: RAZVOJ ZAOSTANKA IN OBETI

V tem poglavju je podrobneje obdelan primer kohezijske politike (razdelek 1b). Najprej so predstavljene glavne značilnosti strukturnih skladov in pojasnjeno je, kako so nekateri dogodki v preteklosti oziroma dogodki, povezani z zakonodajo, povzročili sedanje težave. Preučeno je, kakšen bi bil „normalen“ zaostanek, in podrobneje je analizirano stanje ob koncu leta 2014.

4.1. Izvajanje strukturnih skladov v obdobju 2007–2013

Strukturni skladi v obdobju 2007–2013: glavne značilnosti

Projekti, ki se financirajo iz razdelka 1b, so razvrščeni po operativnih programih. Te operativne programe predlagajo države članice, se o njih pogajajo s Komisijo in slednja jih sprejme na začetku programskega obdobja, za celotno obdobje. Vsak operativni program se izvaja z deljenim upravljanjem prek posameznih projektov. To pomeni, da sredstva uporabljajo države članice. Komisija sodeluje v odborih za spremljanje, kjer ima svetovalno vlogo pri izbiri projektov in prek letnih poročil o izvajanju spremlja njihovo izvajanje.

Programi se sofinancirajo iz proračuna EU, kar pomeni, da Komisija ne plača njihovih celotnih stroškov. Države članice morajo zagotoviti dopolnilno, delno financiranje programov.

Ko je program sprejet, Evropska unija prevzame pravne obveznosti za celotno obdobje. Komisija je v obdobju od 2007 do 2013 vsako leto do konca aprila samodejno prevzela obveznosti za proračunska sredstva, in sicer na osnovi finančnega načrta programa, ne pa dejanskega izvajanja projektov v programu. Ker plačila v proračunu EU nikoli ne morejo preseči obveznosti, so odhodki upravičeni od začetka (tj. še pred sprejetjem programa) do konca obdobja upravičenosti.

Po odobritvi programa Komisija izvede vnaprejšnja plačila, ki se samodejno nakažejo državam članicam in ostanejo na voljo do končnega obračuna.

Med izvajanjem projektov države članice izvajajo vmesna plačila prek svojih organov za potrjevanje. Zahtevke za povračilo vmesnih plačil Komisija izplača ob upoštevanju veljavne stopnje sofinanciranja pod pogojem, da ni prišlo do prekinitve ali začasne ustavitve plačil.

Ta mehanizem deluje, dokler skupni znesek vnaprejšnjih plačil, ki jih izvede Komisija, in zahtevkov za povračilo vmesnih plačil, ki jih vložijo države članice za programe, ne doseže 95 % vseh sredstev, dodeljenih tem programom. Ko je ta prag dosežen, lahko države članice še vedno pošiljajo zahtevke za povračilo, vendar se poravnajo z morebitnimi preostalimi vnaprejšnjimi plačili. Preostanek se izplača ob zaključku programa. Države članice morajo predložiti dokazila za upravičene odhodke za znesek vnaprejšnjih plačil, prejetih ob začetku programskega obdobja, plus znesek, ki se zadrži do zaključka (5 % vseh dodeljenih sredstev).

Po izteku obdobja upravičenosti je predvideno še obdobje 15 mesecev, v katerem lahko države pripravijo zaključno dokumentacijo in jo predložijo Komisiji ter zahtevajo končno izplačilo. Pred končnim izplačilom Komisija pregleda zaključno dokumentacijo (tj. izjavo o zaključitvi, končno poročilo o izvajanju in končni zahtevek). Ker naj bi ti dokumenti prispeli do 31. marca 2017, bo sklep o zaključku (in povezanem končnem izplačilu) sprejet med letoma 2017 in 2019.

Na osnovi rezultata tega postopka se uporabi 5 % sredstev, zadržanih do zaključka, da se izplača še preostale zahtevke. Komisija ob zaključku ne izplača celotnega zneska. Obveznosti za sredstva, ki niso izplačana, so sproščene. Če popravki presegajo 5 %, Komisija preveč izplačani znesek izterja.

Pravilo N+2/N+3

Pravilo N+2/N+3 je bilo prvič uporabljeno za programsko obdobje 2000–2006. Predvideva, da je treba obveznosti, prevzete v letu N, še pred 31. decembrom N+2 (pravilo N+2) v celoti pokriti z ustreznim zneskom vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil. Obveznost, prevzeto v letu 2012, je treba torej pred 31. decembrom 2014 v celoti pokriti z zahtevki za izplačilo. Obveznosti za znesek, ki ni krit, se sprostijo, kar pomeni, da države članice izgubijo finančna sredstva. Doslej se še ni zgodilo, da bi bile zaradi pravila N+2/N+3 sproščene obveznosti za velike zneske iz strukturnih skladov.

Namen pravila je zagotavljati finančno disciplino pri upravljanju skladov EU. Ker se obveznosti sprejmejo samodejno, potem ko je program odobren, to pravilo države članice sili k temu, da projekte izvajajo dinamično in da se izogibajo težavam na koncu cikla. Prav tako preprečuje zaplete pri plačilih, saj morajo države članice zahtevke za izplačilo vlagati redno. Ker se pravilo zlasti zaradi finančne krize po letu 2008 ni več uporabljalo tako dosledno, se je njegov regulativni učinek izgubil, kot je opisano v naslednjem poglavju.

To pravilo je razlog za koncentracijo zahtevkov za izplačilo ob izteku leta: države članice morajo zahtevke poslati do polnoči 31. decembra, prek posebnega računalniškega sistema. Čeprav so zakonsko obvezane, da zahtevke pošiljajo redno skozi vse leto (13), izkušnje kažejo, da mnoge čakajo zadnje tedne v letu, ko vložijo zahtevke za velike zneske.

4.2. Profil zahtevkov za izplačilo za programsko obdobje 2007–2013

Glavna gonila cikla plačil

V začetku programskega obdobja se nakažejo visoki zneski vnaprejšnjih plačil, sledi pa nekaj let razmeroma nizkih vmesnih plačil, saj so programi vzpostavljeni in se je izvajanje projektov začelo. Ker se učinek pravila N+2/N+3 najprej pokaže šele ob koncu tretjega leta programskega obdobja, se nič ne mudi z vlaganjem zahtevkov za izplačilo. Povrhu tega za kritje večine obveznosti, prevzetih na začetku programskega obdobja, še vedno zadostujejo vnaprejšnja plačila. Približno dve ali tri leta pred iztekom programskega obdobja se začne letna raven vmesnih plačil povečevati, saj programi preidejo v fazo zrelosti in zahtevki za izplačilo se oddajajo z normalno hitrostjo. Število zahtevkov je največje ob koncu programskega obdobja oziroma v začetku novega, v naslednjih letih, ko programi dosežejo 95-odstotni prag, pa upade skoraj na nič. Kot smo že omenili, se zaključna izplačila izvedejo od enega do treh let po izteku obdobja upravičenosti.

Odstopanja

Ciklični značaj vmesnih plačil je prišel še bolj do izraza zaradi treh novosti v zakonodajnem okviru za programsko obdobje 2007–2013:

Prehod od pravila N+3 na pravilo N+2. V sklopu splošnega dogovora o večletnem finančnem okviru 2007–2013 je bilo za nove države članice, Grčijo in Portugalsko uporabljeno pravilo N+3 za obveznosti iz obdobja 2007–2010 in nato pravilo N+2 za preostanek obdobja. To je pomenilo, da so morale te države članice do konca leta 2013 pokriti obveznosti za leto 2010 in za leto 2011. Seveda z izvajanjem programov in vlaganjem zahtevkov za izplačilo niso nujno čakale na rok za sprostitev obveznosti, tako da se zahtevki v letu 2013 niso podvojili. Kljub temu je to pravilo povzročilo porast števila zahtevkov v letu 2013, ki je imel posledice še v prihodnjih letih, saj so se zamude pri izplačevanju povečevale.

Države članice so morale preveriti skladnost kontrolnih sistemov za sklade, rezultat pa je morala odobriti Komisija. Zahtevke za vmesna plačila je bilo mogoče vlagati, vendar je Komisija povračilo izvedla šele, ko je bila ocena skladnosti odobrena. Ker je bila večina programov sprejeta v letu 2007, je prišlo do zamude pri vlaganju zahtevkov (ali vsaj pri povračilu s strani Komisije), tako da v letu 2008 vmesnih plačil skoraj ni bilo.

V odgovor na finančno krizo so države članice odločno pozivale, da se za obrok obveznosti iz leta 2007 pravilo N+2/N+3 ne uporabi. To je Komisija sprejela, vendar je bilo pravilo N+2/N+3 še oslabljeno s soglasno odločitvijo Sveta, da se obveznosti iz leta 2007 razbijejo na šestine in se razporedijo prek celotnega obdobja, namesto da bi se rok za sprostitev obveznosti iz leta 2007 podaljšal za eno leto. To tako imenovano grško pravilo je omogočilo, da je bilo v začetku obdobja vloženih manj zahtevkov za izplačilo, kar je seveda pomenilo, da jih bo vloženih več ob koncu obdobja.

Povrhu tega je bilo v odgovor na krizo podaljšano tudi obdobje upravičenosti za odhodke programov v obdobju 2000–2006, in sicer s konca leta 2008 na leto 2009 (spremenjen je bil sklep Komisije o odobritvi programa), zato so se države članice še naprej posvečale izvajanju programov iz obdobja 2000–2006. Posledica je bila, da je prišlo do zamude pri izvajanju programov iz obdobja 2007–2013 in povezanem vlaganju zahtevkov za vmesna plačila.

Primerjava programov v obdobjih 2000–2006 in 2007–2013

V programskem obdobju 2007–2013 je bilo ob koncu četrtega leta pravilo N+3 nadomeščeno s pravilom N+2, v programskem obdobju 2000–2006 pa je veljalo samo pravilo N+2 z nekaterimi prilagoditvami v letu 2004 zaradi pristopa desetih držav članic.

V spodnjem grafu so skupna vmesna plačila za obdobje 2000–2006, opravljena med letoma 2001 in 2007 in izražena kot odstotek skupnega proračuna programov, primerjana s skupnimi vmesnimi plačili za obdobje 2007–2013, opravljenimi med letoma 2008 in 2014 in prav tako izraženimi kot odstotek skupnega proračuna programov.

Graf 1: Letni vzorec skupnih vmesnih plačil (z enoletnim zamikom): obdobje 2000–2006 (EU-15) v primerjavi z obdobjem 2007–2013 (% celotnega proračuna programov brez vnaprejšnjega financiranja)

Kot je prikazano v grafu, skupna plačila za programe 2007–2013 nikoli niso dosegla ravni iz obdobja 2000–2006, čeprav so se ji ob konca obdobja približala. Zamude pri plačilih za programsko obdobje 2007–2013 so nastale zaradi več dejavnikov, opisanih zgoraj. Pojasnjujejo tudi nezadostno izvrševanje plačil in zgornjo mejo za plačila v začetku obdobja, saj je bila slednja določena glede na profil plačil za programsko obdobje 2000–2006.

Ko pa je število zahtevkov pozneje začelo rasti, so bila izplačila zelo omejena zaradi ravni odobrenih sredstev za plačila in/ali zgornje meje za plačila, kar je privedlo do povečevanja zaostanka.

Gibanje zaostanka v obdobju 2007–2014

V spodnjem grafu (14) je prikazano gibanje zaostanka za programe 2007–2013 v obdobju 2007–2016.

Graf 2: Programi kohezijske politike 2007–2013: gibanje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta (v milijardah EUR)

Kot je mogoče razbrati iz grafa, se je zaostanek za programe 2007–2013 začel povečevati leta 2011, ko je znašal 11 milijard EUR, vrh 24,7 milijarde EUR pa je dosegel leta 2014. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, naj bi bil zaostanek po napovedih konec leta 2015 še vedno precejšen, na normalno, vzdržno raven pa naj bi se vrnil konec leta 2016.

4.3. Sestavine in vrste zaostanka

Skozi leto Komisija prejme naslednje zahtevke za izplačilo iz strukturnih skladov:

a)	upravičeni zahtevki za izplačilo, pokriti s plačili skozi leto;

b)	zahtevki za izplačilo, ki so bili že pokriti z vnaprejšnjimi plačili v začetku programskega obdobja, ki jim niso sledila dodatna plačila;

c)	zahtevki za izplačilo, ki jih je mogoče pokriti šele po zaključku in ki morajo počakati, da Komisija in upravičenec skleneta dogovor o zaključku;

d)	zahtevki za izplačilo, ki niso bili pokriti, ker so bili poslani v zadnjih dneh leta, prepozno, da bi bili obdelani še isto leto;

zahtevki za izplačilo, ki je bilo prekinjeno/začasno ustavljeno za določene upravičence; prekinitve in začasne ustavitve plačil so običajno kratkoročni formalni ukrepi, s katerimi Komisija preloži izplačilo, dokler ne prejme manjkajočih informacij ali dokler ni opravljeno preverjanje upravljavskih in kontrolnih sistemov;

f)	zahtevki za izplačilo, ki niso bili poravnani do konca leta, ker v ustrezni proračunski vrstici ni bilo dovolj odobrenih sredstev za plačila.

Zahtevki za izplačilo v zadnjih štirih kategorijah (od c do f) ostanejo neporavnani ob koncu leta, v zaostanek pa se zahtevki vključijo iz razlogov d, e in f. Določen znesek neporavnanih zahtevkov ob koncu leta velja za „normalnega“, če sta razloga zanje d in e. „Nenormalen“ zaostanek vključuje zahtevke, ki niso bili poravnani iz razloga f.

V spodnjem diagramu je prikazan tok zahtevkov za izplačilo v razdelku 1b, od trenutka, ko jih države članice predložijo, prek identifikacije izplačljivih zahtevkov do „normalnega“ in „nenormalnega“ zaostanka.

Koncentracija zahtevkov ob koncu leta in rok za izplačilo

Decembra je število zahtevkov za izplačilo, ki jih pošljejo države članice, zelo veliko, v obdobju 2011–2014 je na primer znašalo od 27 % do 35 % vseh letnih zahtevkov. Komisija mora za vsak prejeti zahtevek za izplačilo opraviti kontrolo, preden ga poravna. Večje je število zahtevkov, prejetih v zadnjih tednih v letu, večje je tveganje, da ne bodo poravnani še isto leto.

Zato Komisija redno opominja države članice, naj zahtevke pošiljajo sproti skozi vse leto.

V spodnjem grafu je prikazano mesečno gibanje prejetih zahtevkov za izplačilo za programe 2007–2013 v obdobju 2011–2014.

Graf 3a: Mesečno gibanje skupnih vmesnih zahtevkov za izplačilo za obdobje 2007–2013 (v % vseh zahtevkov)

Jasno je mogoče razbrati, da se število zahtevkov ob koncu vsakega leta izredno poveča.

Graf 3b: Koncentracija vloženih zahtevkov za izplačilo v zadnjih dveh mesecih leta (odstotek zahtevkov, prejetih novembra in decembra) v obdobju 2011–2014

Graf kaže, da je zaradi vse večjega vpliva pravila N+2 vse več zahtevkov prispelo ob koncu leta. Odprava pravila N+3 v letu 2013 je pomenila, da so vse države članice, razen Romunije, Slovaške in Hrvaške, uporabljale pravilo N+2. Imela je velik vpliv na število zahtevkov, prejetih tega leta. Število zahtevkov, ki prispejo prepozno, da bi bili poravnani isto leto, je odvisno od skupnega števila zahtevkov, prejetih v tem letu, in njihovega profila skozi leto.

Vpliv prekinitev in začasnih ustavitev

Komisija v primeru, ko se zaveda morebitnih pomanjkljivosti, pred izplačilom državam članicam uporabi različne preventivne mehanizme za zaščito proračuna EU. Ti so še posebej koristni za izboljšave kontrolnih sistemov v državah članicah, da poznejši finančni popravki Komisije ne bi bili potrebni.

Tako nekateri zahtevki niso takoj izplačljivi, saj jih je Komisija prekinila oziroma začasno ustavila, dokler ne bodo izvedene izboljšave kontrolnih sistemov. Čeprav večina teh zahtevkov na koncu ne bo zavrnjena, jih ni mogoče poravnati takoj.

V skladu z uredbo (15) lahko Komisija:

—

prekine rok izplačila za največ 6 mesecev za programe 2007–2013, če obstajajo dokazi o precejšnjih pomanjkljivostih v delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov zadevne države članice ali če morajo službe Komisije opraviti dodatno preverjanje na osnovi informacij, da so odhodki na potrjenem izkazu odhodkov povezani s hudo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena;

—

začasno v celoti ali delno ustavi vmesna plačila državi članici za programe 2007–2013, če obstajajo dokazi o hudih pomanjkljivostih v upravljavskih in kontrolnih sistemih programa in če država članica ni izvedla potrebnih popravnih ukrepov, če so odhodki na potrjenem izkazu odhodkov povezani s hudo nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena, ali če je država članica kršila obveznosti v zvezi z upravljanjem in kontrolo. Če država članica ne izvede zahtevanih ukrepov, lahko Komisija uvede finančne popravke.

Ocena „normalnega“ zaostanka

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je „normalni“ zaostanek seštevek zahtevkov za izplačilo, ki je bilo prekinjeno ali začasno ustavljeno, in zahtevkov, ki so prispeli prepozno, da bi bili izplačani še isto leto. Zahtevki, ki prispejo v zadnjih desetih koledarskih dnevih v letu, se lahko obravnavajo kot prepozni za izplačilo, saj mora imeti Komisija zadostno jamstvo, da bo lahko v celoti izvršila razpoložljiva proračunska sredstva. Med prepozno prispelimi zahtevki so lahko tudi zahtevki za izplačilo, ki je bilo prekinjeno ali začasno ustavljeno, in teh se ne sme šteti dvakrat.

„Normalni“ zaostanek se tako z zahtevki, prejetimi med letom in zlasti konec leta, povečuje.

Spodnji graf za obdobje 2010–2014 prikazuje prejete zahtevke za izplačilo, zaostanek ob koncu leta in zahtevke, prejete prepozno, da bi bili izplačani ali da bi bilo plačilo začasno ustavljeno.

Graf 4: Razdelek 1b: zahtevki, zaostanek in začasne ustavitve 2010–2014

V zadnjih treh letih (2012–2014) je „normalni“ zaostanek (tj. zahtevki za izplačilo, prejeti v zadnjih desetih dnevih leta, ter zahtevki za izplačilo, ki je bilo prekinjeno ali začasno ustavljeno, čeprav so bili zahtevki prejeti prej kot v zadnjih desetih dnevih) znašal približno polovico celotnega zaostanka ob koncu vsakega leta. Razlog za drugo polovico je bilo pomanjkanje odobrenih proračunskih sredstev za plačilo, kar je povzročilo „učinek snežne kepe“ (16).

Število zahtevkov za izplačilo naj bi se v letih 2015 in 2016 zmanjševalo, število primerov, ko bo izplačilo prekinjeno/začasno ustavljeno, bo upadlo, vpliv pravila N+2 pa bo ob koncu leta 2015 manj občuten (17), zato se bo tudi „normalni“ zaostanek korenito zmanjšal.

4.4. Obeti za plačila (zahtevke) za obdobje 2007–2013 v letih 2015 in 2016

Ocena za leti 2015 in 2016 na osnovi napovedi držav članic

Uredba o uporabi skladov v obdobju 2007–2013 (18) od držav članic zahteva, da Komisiji najpozneje do 30. aprila leta N pošljejo napoved zahtevkov za vmesna plačila za leti N in N+1. V preteklih letih so se države članice dogovorile, da bodo zadnje informacije posredovale septembra leta N, da bo mogoče točneje oceniti naraščajoče število neporavnanih zahtevkov za izplačilo (zaostanek) in precejšnjo koncentracijo zahtevkov, oddanih v zadnjih mesecih leta.

Nova uredba o uporabi skladov za obdobje 2014–2020 (19) od držav članic zahteva, da napovedi zahtevkov za vmesna plačila za leti N in N+1 pošljejo do 31. januarja leta N (do 31. julija pa jih posodobijo). Države članice so na prošnjo Komisije, potrjeno decembra 2014, v letu 2015 ta novi rok prostovoljno spoštovale tudi za programe 2007–2013. V skladu s podatki, ki jih je Komisija prejela do 3. marca 2015, države članice ocenjujejo, da bodo v letu 2015 predložile zahtevke za izplačilo (še v istem letu ali pozneje) v približnem znesku 48 milijard EUR, v letu 2016 pa v približnem znesku 18 milijard EUR (20).

Kot je bilo pojasnjeno, vsi zahtevki za izplačilo niso nujno poravnani, saj je treba upoštevati 95-odstotni prag za plačila iz člena 79 Uredbe (ES) št. 1083/2006 (21). Ker bo čedalje več programov doseglo 95-odstotni prag, bo imel ta popravek v letu 2015 in pozneje čedalje večji učinek. Tako bodo dejanski zneski za izplačilo nižji, kot so napovedale države članice, saj bodo zahtevki za programe, ki so dosegli 95-odstotni prag, obravnavani šele po njihovem zaključku. Glede na to omejitev napovedi Komisija pričakuje, da bo v letu 2015 prejela izplačljive zahtevke v skupnem znesku 35 milijard EUR. Ustrezajoči znesek za leto 2016 je trenutno približno 3 milijarde EUR. Znesek za leto 2016 bo mogoče natančneje določiti (najbrž bo tudi nekoliko višji), ko bodo države članice posredovale manjkajoče podatke ali popravile posredovane podatke za nekatere operativne programe.

V prilogi 2 je več podrobnosti o napovedih držav članic glede zahtevkov za izplačilo, ki jih bodo oddale v letih 2015 in 2016 za kohezijske programe 2007–2013.

Ocena Komisije na osnovi izvrševanja

Ob koncu leta 2014 je bil skupen znesek vnaprejšnjih in vmesnih plačil 266,1 milijarde EUR. Skupni proračun za programe kohezijske politike v obdobju 2007–2013 je 347,3 milijarde EUR. Ob upoštevanju že sproščenih obveznosti in morebitnih dodatnih sprostitev zaradi pravila N+2/N+3 ob koncu leta 2014, ki še niso potrjene (največ približno 0,9 milijarde EUR od začetka obdobja), je najvišji možni znesek, ki ga bo treba še poravnati, približno 80,3 milijarde EUR. Poleg tega bo 5 % zneska za posamezne programe izplačanih šele ob zaključku (17,3 milijarde EUR).

Tako naj bi vsota zahtevkov za vmesna plačila, ki jih bo treba poravnati še v letu 2015 ali v naslednjih letih, znašala 63 milijard EUR ali 18 % skupnega proračuna, kar zajema zaostanek ob koncu leta 2014 (24,7 milijarde EUR). Najvišji možni znesek izplačljivih novih zahtevkov, prejetih v letu 2015 ali v naslednjih letih, še pred zaključkom programov, je torej 38,3 milijarde EUR. Če bodo v letu 2015 prejeti zahtevki v skupnem znesku do 35 milijard EUR, bo preostanek, prejet v letu 2016, znašal največ 3,5 milijarde EUR.

Ocena zaostanka ob koncu leta 2015 na osnovi popravljenih napovedi držav članic

V proračunu za leto 2015 je odobrenih za 39,5 milijarde EUR plačil. S tem zneskom bo pokrit zaostanek pred letom 2015 (24,7 milijarde EUR) in novi zahtevki (ocenjeni na 35 milijard EUR). Tako naj bi pričakovani zaostanek ob koncu leta 2015 znašal 20 milijard EUR, od tega je najmanj polovica ali približno 10 milijard EUR nenormalnega zaostanka.

(v milijardah EUR)
Zaostanek konec leta 2014 (prilagojen)	Napovedi zahtevkov držav članic za leto 2015, popravljene glede na 95-odstotni prag	Odobrena sredstva za plačila v proračunu za leto 2015	Napovedani zaostanek konec leta 2015
24,7	~35	39,5	~20

4.5. Zahtevki za izplačilo, pričakovani v letu 2016

Kot je bilo omenjeno, naj bi zaostanek ob koncu leta 2015 znašal približno 20 milijard EUR, če so bile seveda napovedi držav članic točne. Poleg tega naj bi bili pred zaključkom programov predloženi še izplačljivi zahtevki v skupnem znesku 3,5 milijarde EUR. Glede na to, da bo število zahtevkov razmeroma majhno in da pravilo N+2 ne bo več imelo učinka, ni razloga za skrb, da bi velik delež teh zahtevkov prispel prepozno, da bi bil poravnan v letu 2016.

Komisija bo svoje zahteve v predlogu proračuna 2016 natančno prilagodila glede na „normalni“ zaostanek ob koncu leta 2016. Ta „normalni“ zaostanek – vanj so všteti zahtevki, vloženi zelo pozno, in preostala prekinjena/začasno ustavljena izplačila – bo precej majhen v primerjavi s preteklimi leti, saj bo tudi število novih zahtevkov v letu 2016 zelo majhno, Komisija pa od držav članic pričakuje, da bodo odpravile pomanjkljivosti in vlagale pravilne zahtevke. Zaostanek ob koncu leta 2016 bi tako lahko znašal 2 milijardi EUR, pokriti pa ga bo treba v proračunu za leto 2017. V proračunu za leto 2016 bo tako treba predvideti znesek 21,5 milijarde EUR.

4.6. Povzetek podatkov, uporabljenih za izračun zahtevkov za izplačilo in zaostanka

V spodnji tabeli je povzetek podatkov o proračunu programov, pričakovani uporabi proračunskih sredstev v proračunu za leto 2015 in največjem možnem znesku zahtevkov za izplačilo, pričakovanih v letu 2016.

Neporavnani zahtevki za vmesna plačila 2015–2017 (v milijardah EUR)

Proračun programov

(1)

347,3

—	Od tega vnaprejšnja in vmesna plačila do konca leta 2014

(2)

266,1

—	Od tega rezerva za zaključek (5 %) in sproščene obveznosti

(3)

18,2

Najvišji možni znesek izplačljivih zahtevkov za vmesna plačila (2015–2017)

(4)=(1)–(2)–(3)

~63,0

—	Od tega zaostanek konec leta 2014 (neporavnani zahtevki za plačilo)

(5)

24,7

—	Od tega najvišji možni znesek izplačljivih zahtevkov za vmesna plačila (2015–2017)

(6)=(4)–(5)

38,3

Proračunsko leto 2015, v milijardah EUR

Razpoložljiva sredstva v proračunu 2015

(1)

39,5

—	Od tega zaostanek konec leta 2014

(2)

24,7

—	Od tega napovedi, popravljene glede na 95-odstotni prag

(3)

~35

Pričakovani zaostanek konec leta 2015

(4)=(1)–(2)–(3)

~20

Proračunsko leto 2016, v milijardah EUR

Pričakovani zaostanek konec leta 2015	(1)	~20
Najvišji možni znesek preostalih zahtevkov za plačilo, prejetih v letu 2016, pred zaključkom	(2)	~3,5
Najvišji možni znesek zahtevkov za plačila, kritih iz proračuna za leto 2016	(3)=(1)+(2)	~23,5

4.7. Plačila ob zaključku

Zaključek strukturnih skladov ima lastno plačilno dinamiko. Države članice bodo dokumente za zaključek programov poslale najpozneje do 31. marca 2017. Komisija jim bo svoje mnenje o vsebini zaključne izjave posredovala v petih mesecih po prejemu, če bo zaključna dokumentacija vsebovala vse potrebne informacije (22). Zaključna plačila bodo opravljena šele po letu 2016. Skupni znesek, rezerviran za zaključek (5 % celotnega dodeljenega zneska), je 17,3 milijarde EUR, raven plačil pa bo odvisna od kakovosti izvrševanja programov skozi celotno obdobje. Če bodo nekatere obveznosti za kohezijsko politiko sproščene, bodo potrebnih manj plačil.

Za primerjavo je odstotek sproščenih obveznosti za obdobje 2000–2006 ob zaključku znašal 2,6 % celotnega proračuna Evropskega socialnega sklada in 0,9 % proračuna Evropskega sklada za regionalni razvoj. Pri Evropskem socialnem skladu še vedno ostaja približno 0,5 milijarde EUR neporavnanih obveznosti v problematičnih primerih, kjer so bile odkrite nepravilnosti, zato Komisija ocenjuje, da bo dokončni delež sproščenih obveznosti ob zaključku za ta sklad približno 3 %. Komisija ne izključuje, da bi utegnile biti sproščene obveznosti ob zaključku višje kot v preteklem obdobju, zato je omenjena ocena res samo okvirna.

Zahtevki ob zaključku niso bili upoštevani v analizi zmanjšanja normalnega dela zaostanka, saj bodo večinoma izplačani v obdobju 2017–2019 ali pozneje oziroma morda sploh ne bodo, ker je treba pred končnim izplačilom upoštevati še preveč izplačane zneske.

5. DRUGI RAZDELKI: OBETI ZA PROGRAME IZ OBDOBJA 2007–2013

5.1. Pregled

Po podrobni analizi posebnega primera kohezijske politike (razdelek 1b), kakor je opredeljen v zgornjem razdelku, se ta del posveča stanju v drugih razdelkih, ki jih je mogoče povzeti takole:

—	Sredstva za Evropski kmetijski jamstveni sklad (razdelek 2) so nediferencirana, pri čemer so plačila in obveznosti v proračunu na isti ravni. Zaradi tega ob koncu leta ni zaostanka.

—	Sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za ribištvo (razdelek 2) ter skladi za azil, migracije, meje in varnost (razdelek 3) se upravljajo skupaj z državami članicami, podobno kot v primeru kohezijske politike. Pri Skladu za razvoj podeželja za razliko od drugih skladov še ni prišlo do zaostanka.

—

Komisija upravlja večino drugih programov (razdelka 1a in 4). Za večino teh programov so bili zaradi pomanjkanja plačil sprejeti blažilni ukrepi, ki jih je začela Komisija izvajati leta 2014 (v nekaterih primerih tudi že leta 2013), ki so segali od zmanjšanja vnaprejšnjega financiranja (ob ustreznem upoštevanju vrste in finančne stabilnosti izvajalcev, prejemnikov in upravičencev), pa do zamika končnih plačil ali izplačil za proračunsko podporo, vzdržanja sprejemanja novih obveznosti ter preložitve podpisa pogodb. Z večino navedenih ukrepov se zgolj preloži trenutek izplačila, medtem ko je kljub temu treba spoštovati sprejete obveznosti.

Spodnja preglednica prikazuje, kako se je razvijal zaostanek za razdelka 1a in 4. Medtem ko se zaostanek za razdelek 4, ki je v letu 2014 dosegel najvišjo raven v zadnjih letih, nedvomno odpravlja, razvoj za razdelek 1a ni tako jasen.

Zaostanek ob koncu leta (v milijonih EUR)

	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
Razdelek 1a	1 679	507	291	628	604	567	551	541
Razdelek 4	172	178	284	226	387	367	389	630

5.2. Programi v okviru deljenega upravljanja v razdelkih 2 in 3

5.2.1. Razdelek 2

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS)

Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) ne beleži zaostanka, saj temelji na nediferenciranih sredstvih.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

Na področju razvoja podeželja doslej še ni bilo zaostanka, saj je Komisija zmeraj uspela pravočasno poravnati vse zahtevke za plačila. Če upoštevamo obseg programa za razvoj podeželja in pravilo 95 %, ki prav tako velja, je najvišja raven vmesnih plačil, ki utegnejo biti izplačana pred koncem, približno 8,7 milijarde EUR za obdobje 2007–2013. Sredstva za plačila, ki so bila v proračunu za leto 2015 odobrena za programe v obdobju 2007–2013, znašajo 5,9 milijarde EUR. Preostali znesek 2,8 milijarde EUR je treba poravnati v letu 2016, potem ko bodo države članice januarja 2016 predložile končno četrtletno izjavo.

Skupni znesek, namenjen zaključku, je približno 4,8 milijarde EUR. Dejanski znesek, ki bo poravnan, je odvisen od sproščenih obveznosti. Če za ponazoritev uporabimo 1,5-odstotno stopnjo sproščenih obveznosti z zaključka prejšnjega obdobja 2000–2006, bi bilo sproščenih približno 1,5 milijarde EUR. Zaključna izplačila se bodo predvidoma izvajala med 2016 in 2019.

Evropski sklad za ribištvo (ESR)

Način upravljanja Evropskega sklada za ribištvo je podoben kohezijski politiki (razdelek 1b). Ker pa zanj ne velja pravilo N+3, med obrokoma obveznosti za leti 2010 in 2011 ni bilo posebnih težav pri pretvorbi pravila N+3 v pravilo N+2. Za ESR prav tako ni veljalo grško pravilo, čeprav je bil začetek izvajanja programov nekoliko zamaknjen zaradi obveznosti v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi. Zaostanek za ESR je bil v zadnjih letih zelo pereč. Ob začetku leta 2014 je stopnja zaostanka dosegla raven odobrenih sredstev za plačila za programe v obdobju 2007–2013.

Kar zadeva čas prejetja zahtevkov za plačila med letom, je bilo v celotnem obdobju 2010–2014 dve tretjini letnih zahtevkov za plačilo prejetih v novembru in decembru. V spodnjem diagramu je za obdobje 2011–2014 prikazana stopnja zaostanka za programe ESR iz obdobja 2007–2013 skupaj z začetnimi sredstvi za plačila v naslednjem letu.

Glavni razlogi za zmanjšanje zamujenih plačil za ESR ob koncu leta 2014 so bili prerazporeditev vseh razpoložljivih sredstev za plačila v proračunskem poglavju (vključno z vsemi sredstvi za plačila za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo v okviru deljenega upravljanja zaradi zamude pri sprejetju nove pravne podlage), povečanje sredstev v predlogu spremembe proračuna 3/2014 (sprejet kot sprememba proračuna 2/2014) ter prerazporeditev ob koncu leta.

Z višjo stopnjo plačil, odobrenih v proračunu za leto 2015, bi moralo biti mogoče zmanjšati zaostanek pri plačilih na običajno raven v znesku približno 0,1 milijarde EUR.

5.2.2. Razdelek 3

Politike na področju azila, migracij, meja in varnosti

Skupna azilna in migracijska politika v obdobju 2007–2013 se je povečini izvajala v okviru splošnega programa solidarnosti in upravljanja migracijskih tokov (SOLID). Splošni program sestavljajo štirje instrumenti: Sklad za zunanje meje, Evropski sklad za vračanje, Evropski sklad za begunce in Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav.

Spodnji graf prikazuje rast neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta za programe na področju azila, migracij, meja in varnosti.

Neporavnane obveznosti so se povečale s 150 milijonov EUR ob začetku leta 2007 na 2,6 milijarde EUR v letu 2014, čeprav so bila v obdobju 2007–2014 sproščena sredstva v višini 300 milijonov EUR. Za programe iz obdobja 2007–2013 je treba plačati še približno 1,9 milijarde EUR. Sredstva za plačila, ki so v proračunu za leto 2015 namenjena programom, znašajo nekoliko več kot 600 milijonov EUR ter vključujejo sredstva za začetna in letna plačila pri vnaprejšnjem financiranju novih programov v obdobju 2014–2020.

Ob upoštevanju zneska, ki bo plačan ob zaključku (po ocenah bo znašal približno 1 milijardo EUR), in dejstva, da v letih 2013 in 2014 ni bilo mogoče izplačati vnaprejšnjega financiranja zaradi pomanjkanja sredstev za plačila, po ocenah plačilo, ki je potrebno, da bi se zaostanek za programe iz obdobja 2007–2013 ob koncu leta 2016 zmanjšal na običajno raven, znaša približno 235 milijonov EUR.

5.3. Programi v okviru neposrednega upravljanja v razdelkih 1a in 4

5.3.1. Razdelek 1a

Ta del ponuja pregled nad stanjem plačil za programe v razdelku 1a ob koncu leta 2014.

Neporavnani zahtevki za plačila ob koncu leta

V spodnjem diagramu je prikazan potek neporavnanih zahtevkov za plačilo ob koncu leta za glavne programe v razdelku 1a.

Visoka raven neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta 2007 je predvsem posledica projektnega ciklusa 6. okvirnega programa za raziskave in številnih takrat neporavnanih obveznosti. Raziskovalne pogodbe so prav tako določale, da je potrebna revizija, preden je mogoče dokončno poravnati zahtevke za nastale stroške.

Ukrepi, s katerimi je Komisija leta 2014 (glej oddelek 2.2 zgoraj) poskusila rešiti vprašanje pomanjkanja sredstev za plačila, so preprečili povečanje neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta 2014. Ti ukrepi so zajemali zmanjšanje stopnje vnaprejšnjega financiranja in zamik podpisa novih pogodb/sporazumov o subvenciji, s čimer se je del plačil pomaknil v naslednje leto. Čeprav se je stopnja neporavnanih zahtevkov za plačila ohranila, se je zaradi navedenih ukrepov upočasnilo izvajanje programov za obdobje 2014–2020. V nekaterih primerih je bilo treba sprejeti odločnejše ukrepe, da bo mogoče nameniti prednost plačilom za ranljivejše upravičence.

Razvoj neporavnanih obveznosti (RAL)

V splošnem stabilna raven neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta za programe v razdelku 1a je v ostrem nasprotju z nedvomno rastočo ravnjo neporavnanih obveznosti (RAL), kakor je prikazano v spodnjem diagramu:

Povečanje neporavnanih obveznosti v razdelku 1 je posledica čedalje večje razlike med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila za raziskave, ki so program, za katerega se porabi največ sredstev v tem razdelku. To je ponazorjeno v spodnjem diagramu, ki prikazuje vzorec zmanjševanja razmerja med plačili in prevzetimi obveznostmi.

Spodaj je opisan projektni ciklus raziskovalnih programov, ki prikazuje, kako se izvajajo projekti v razdelku 1a.

Projektni ciklus raziskav

Raziskovalni programi se izvajajo prek večletnih delovnih programov, ki zajemajo pozive za zbiranje ponudb, javna naročila, študije, skupine strokovnjakov, sodelovanje v mednarodnih organizacijah, seminarje in delavnice, ocenjevanje in spremljanje. Približno 90 % raziskovalnih programov je povezanih s pozivi za zbiranje ponudb, preostalih 10 % pa z drugimi dejavnostmi.

Komisija sredi leta N-1 sprejme letni delovni program za leto N. V drugi polovici leta N-1 začne objavljati pozive za zbiranje ponudb. Ponudbe se v večini primerov predložijo v treh mesecih po objavi poziva. Celotne obveznosti se prevzamejo po sprejetju delovnega programa v letu N, najpozneje pa pred pogajanji o pogodbah (ponavadi ob izteku roka poziva za zbiranje ponudb). Ocenjevanju predlogov (tri mesece) in izbiri (mesec do dva) sledijo pogajanja o pogodbah (od enega do šest mesecev) in njihov podpis (do nekaj mesecev). Komisija/izvajalska agencija ima med iztekom roka za poziv in podpisom pogodbe (t.i. čas do dodelitve nepovratnih sredstev) osem mesecev časa, od tega pet mesecev, da ponudnike obvesti o rezultatih znanstvenega ocenjevanja, in tri mesece za pripravo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Po sprejetju posameznih obveznosti in podpisu pogodbe se v 30 dneh po podpisu ali najhitreje 10 dni pred datumom začetka izvajanja ukrepa (kar nastopi pozneje) izplačajo sredstva za vnaprejšnje financiranje. Potem ko so generalni direktorati za raziskave leta 2014 sprejeli strukturne ukrepe, se vnaprejšnje financiranje obveznosti za leto N sedaj namesto v letu N pogosto izplača v letu N+1. Vmesna plačila temeljijo na računovodskih izkazih in so vezana na redna poročila, ki se ponavadi oddajajo vsakih 18 mesecev. Končno plačilo v višini 10 % se izplača ob sprejetju končnega poročila.

Začasne obveznosti za vse druge ukrepe, predvidene v delovnem programu, se sprejmejo v letu N, vnaprejšnja plačila pa izplačajo v istem letu. Preostanek se izplača v letu N+1.

Pomanjkanje sredstev za plačila za raziskovalne programe: praktične posledice

Da bi obvladali pomanjkanje sredstev za plačila v okviru raziskovalnih programov, je bil leta 2014 iz vrstic programa Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020 prenesen skupni znesek 236,5 milijona EUR, z njim pa so se okrepile proračunske vrstice za dokončanje programa za obdobje 2007–2013. Zaradi tega se je vnaprejšnje financiranje pozivov za program Obzorje 2020, objavljenih v letu 2014, pomaknilo v leto 2015. V prejšnjih letih ni prihajalo do tovrstnih zamud, zaradi katerih prihaja do zamika pri izvajanju novih programov.

Za raziskave je potreben čas, zato zavlačevanje pri podpisu pogodb in financiranju ni skladno s ciljem okrepljenih prizadevanj na področju raziskav v podporo gospodarski rasti. S povečanjem stopnje sredstev za plačila, ki so v proračunu za leto 2015 odobrena za program Obzorje 2020, se bo predvidoma delno nadoknadil zaostanek pri tem izjemno pomembnem programu.

Erasmus+

Erasmus+ je dober primer letnega programa, za katerega stopnja plačil tesno sledi stopnji prevzetih obveznosti, saj je življenjski ciklus večine ukrepov vezan na šolsko leto.

Povečanje sredstev za plačila v letu 2014 zaradi pomanjkanja sredstev ni ustrezala povečanju sredstev za prevzem obveznosti, to pa se bo nadaljevalo v celotnem obdobju 2014–2020. Upad plačil v letu 2014 je razviden tudi iz razmerja med plačili in obveznostmi v spodnjem diagramu.

Zaradi tega nacionalnim agencijam leta 2014 ni bilo mogoče izplačati dela sredstev v okviru drugega vnaprejšnjega financiranja, s katerim naj bi se financirali ukrepi mobilnosti. Razmere naj bi se sicer nekoliko izboljšale, a se vseeno pričakuje, da se bo Erasmus+ tudi v letu 2015 soočal s podobnimi omejitvami.

Promet in energija

Spodnji diagram prikazuje čedalje večjo razliko med sredstvi za prevzem obveznosti in sredstvi za plačila na področju prometne in energetske politike.

Sredstva za plačila, odobrena v proračunu za leto 2015, bodo zadoščala za kritje prvega vnaprejšnjega financiranja projektov za obdobje 2014–2020 in delno plačilo neporavnanih obveznosti iz obdobja 2007–2013, ki so ocenjene na več kot 2 milijardi EUR.

Evropski načrt za oživitev gospodarstva (EERP)

Glede na visoko raven sredstev za prevzem obveznosti v letih 2009 in 2010 se je izvrševanje plačil za ta program začelo počasi, saj projekte EERP večinoma sestavljajo obsežni infrastrukturni projekti.

Sredstva za plačila zlasti v letu 2014 niso zadoščala za vse zahtevke za plačila, prejete med letom, čeprav je bil konec leta sprejet predlog spremembe proračuna 3/2014, ki je zagotovil dodatna sredstva za plačila. Neporavnane obveznosti so ob koncu leta 2014 še vedno znašale 2 milijardi EUR, kar je polovica zneska, sprva predvidenega za EERP. Sredstva za plačila, odobrena v letu 2015, znašajo 407 milijonov EUR, z njimi pa se bodo predvidoma pokrile ocenjene potrebe za to leto.

5.3.2. Razdelek 4

V spodnjem diagramu je prikazana stopnja neporavnanih obveznosti (RAL) za programe v razdelku 4 od leta 2007 naprej.

Razdelek 4 zajema kratkoročne instrumente za odzivanje na krizo, dolgoročne instrumente, ki uporabljajo večletno načrtovanje, ter ad-hoc instrumente, kot je makrofinančna pomoč za posojila in subvencije. 73 % odhodkov v tem razdelku se nameni trem velikim instrumentom (instrumentu za predpristopno pomoč II (IPA), evropskemu instrumentu sosedstva (ENI) ter instrumentu za razvojno sodelovanje (DCI)). Življenjski ciklus podpore tretjim državam, ki se financira iz teh programov, običajno traja 6–8 let. Plačilni ciklus instrumentov za odzivanje na krize (humanitarna pomoč, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru, skupna zunanja in varnostna politika) ter makrofinančne pomoči pa je precej krajši, saj traja 12–18 mesecev. Od leta 2013 se večina instrumentov v razdelku 4 spoprijema z resnim pomanjkanjem sredstev za plačila, ki je najprej prizadelo humanitarne instrumente in instrumente, povezane s krizo, katerih izvedbeni in plačilni ciklusi so krajši, nato pa tudi instrumente, kot sta instrument za razvojno sodelovanje in instrument evropskega sosedstva, pri katerih so plačila večinoma povezana z veljavnimi pogodbami in obveznostmi. Stanje se je leta 2014 zaradi splošnega zmanjšanja razpoložljivih plačil v primerjavi z letom poprej še poslabšalo. Za nekatere programe je okrepitev s predlogom spremembe proračuna 3/2014 (in drugimi ukrepi, kot so prerazporeditve) (23) prišla zelo pozno in ni zadoščala za kritje nastalega zaostanka.

S sprejetimi ukrepi (glej zgornji oddelek 2.2) je bilo mogoče le delno ublažiti posledice pomanjkanja plačil, saj se je preložil trenutek plačila, kljub temu pa je treba vseeno spoštovati zaveze iz preteklosti.

Neporavnani zahtevki za plačila ob koncu leta

V splošnem so se neporavnani zahtevki za plačila ob koncu leta 2014 za razdelek 4 precej povečali. To gre pripisati predvsem naglemu povečanju števila zahtevkov in pomanjkanju sredstev za plačila zanje, kakor je za evropski instrument sosedstva in instrument za razvojno sodelovanje prikazano v spodnjem grafikonu.

Po drugi strani pa je povečanje sredstev za plačila, odobreno v proračunih za leti 2013 in 2014, omogočilo izboljšanje ravni neporavnanih zahtevkov za plačila na področju humanitarne pomoči (24):

Kakor je prikazano zgoraj, so se neporavnane obveznosti za razdelek 4, predvsem pa za tri obsežne dolgoročne instrumente, v zadnjih petih letih vztrajno povečevale, in sicer v skladu s stopnjo prevzetih obveznosti v prejšnjem večletnem finančnem okviru. O programih, za katere so bile prvič prevzete obveznosti v letu 2010, so bili na primer uradno sklenjeni dogovori s tretjimi državami upravičenkami v letu 2011, pogodbe zanje pa podpisane do leta 2014. Iz tega izhaja, da je treba sedaj plačati za številne obsežnejše programe, za katere so bile prevzete obveznosti v obdobju, ko so se te naglo povečevale. Pričakuje se, da se bo ta vrzel zmanjšala s stopnjo sredstev za plačila, določeno v proračunu za leto 2015, in da se bodo razmere, čeprav bodo še zmeraj negotove, s tem nekoliko ustalile. Prav tako naj bi se vrzel in neporavnane obveznosti za številne instrumente, na primer instrument za razvojno sodelovanje, še naprej povečevale.

6. OBETI ZA PROGRAME IZ OBDOBJA 2014–2020

Proračun za leto 2016 bo moral vključevati dovolj sredstev za plačila ne le za zmanjšanje neobičajne ravni neporavnanih zahtevkov za plačila, ki izvirajo iz obveznosti, sprejetih za programe v obdobju 2007–2013, pač pa tudi za programe iz razdelka 1a in 4 v obdobju 2014–2020, katerih izvajanje ovira pomanjkanje sredstev za plačila. Proračun za leto 2016 mora vključevati tudi potrebna sredstva za plačila za druge sklade, na primer sklad za razvoj podeželja (razdelek 2), da bi preprečili nov zaostanek, ki ga v preteklosti še ni bilo.

Komisija bo potrebe po plačilih, ki jih je treba v letu 2016 izvršiti za programe za obdobje 2014–2020, ocenila v predlogu proračuna za leto 2016.

7. ZAKLJUČKI

V zadnjih letih, predvsem pa leta 2014, raven sredstev za plačila ni zadoščala za kritje prejetih zahtevkov za plačila. Zaradi tega je prišlo do kopičenja neporavnanih zahtevkov za plačila ob koncu leta, zlasti za programe kohezijske politike v obdobju 2007–2013. Komisija je sprejela vrsto ukrepov, s katerimi je poskusila zmanjšati negativne posledice pomanjkanja sredstev za plačila in v čim večji meri izpolniti obveznosti, izhajajoče iz v preteklosti sprejetih zavez. Stranski učinek tega je počasnejše izvajanje programov za obdobje 2014–2020.

Pričakuje, se da se bo s sredstvi za plačila v proračunu za leto 2015 zmanjšal zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za plačila za programe iz obdobja 2007–2013. Komisija je določila stopnjo plačil, ki je potrebna, da bi do konca leta 2016 zmanjšali neobičajno visoko raven neporavnanih zahtevkov za plačila za programe iz obdobja 2007–2013. V predlogu proračuna za leto 2016 bo v skladu s tem predlagala sredstva za plačila.

Komisija meni, da bi lahko na podlagi navedenega tri institucije sodelovale pri izvedbi načrta, s katerim bi do konca leta 2016 stopnjo neporavnanih računov, ki se nanašajo na izvajanje programov iz obdobja 2007–2013, povrnili na vzdržno raven.

(1) Angleška različica je verodostojna različica te priloge.

(2) To izhaja iz tako imenovanih pravil „N+2“/„N+3“, v skladu s katerimi je treba plačila opraviti v dveh (N + 2) ali treh (N+3) letih po tem, ko so bile sprejete ustrezne obveznosti. Konec leta 2013 sta se istočasno uporabljali dve pravili o prenehanju obveznosti.

(3) Skupne dodatne odobritve plačil, odobrene s spremembami proračuna, so znašale 6,7 milijarde EUR v letu 2012, 11,6 milijarde EUR v letu 2013 in 3,5 milijarde EUR v letu 2014.

(4) Zaostanek pri neplačanih zahtevkih za plačila za programe kohezijske politike 2007–2013 ob koncu leta se je povečal z 11 milijard EUR v letu 2011 na 16 milijard EUR v letu 2012, 23,4 milijarde EUR v letu 2013 in 24,7 milijarde EUR v letu 2014.

(5) Treba je opozoriti, da se za politike v deljenem upravljanju, kot je kohezijska politika (kjer Komisija povrne izdatke držav članic), zamudne obresti za plačila ne uporabljajo.

(6) Preostalih 5 % bo plačanih ob zaključku programa, ki bo potekal v obdobju 2017–2019, po oceni Komisije, da je bil program uspešno izveden in da popravki niso potrebni.

(7) Zakonodaja na področju kohezijske politike določa zakonski rok 60 dni.

(8) Opredelitev običajnega in neobičajnega zaostanka je pojasnjena v točkah 3.4 in 4.3.

(9) Sprememba proračuna št. 2/2014 je bila prvotno predstavljena kot predlog spremembe proračuna št. 3/2014.

(10) Mesečna poročila o vmesnih plačilih in neporavnanih zahtevkih, Obvestilo o proračunski napovedi (dvakrat letno)

(11) DEC 54/2014

(12) Neplačani zneski, ki izhajajo iz znižanja stopenj predhodnega financiranja na stopnjo, nižjo od zakonsko določene/najnižje stopnje, niso vključeni v sedanjo opredelitev „neporavnanih zahtevkov za plačila“: vendar so bile v letu 2014 zmanjšane nekatere stopnje predhodnega financiranja (v nekaterih primerih že leta 2013), da bi plačila preložili na poznejši datum.

(13) Člen 87 Uredbe sveta (ES) št. 1083/2006: „…kolikor je to mogoče, [se] zahtevke za vmesna plačila […] zbere in pošlje Komisiji trikrat na leto“.

(14) Graf je enak kot tisti, ki je priložen povzetku.

(15) Člena 91 in 92 Uredbe (ES) št. 1083/2006 za programsko obdobje 2007–2013.

(16) Zaradi omejitev denarnih tokov v prvih mesecih leta (gl. razdelek 3.3) se lahko zgodi, da del zaostanka ni poravnan v rednih rokih v začetku leta.

(17) Razen za Hrvaško, Romunijo in Slovaško.

(18) Člen 76 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

(19) Člen 112 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(20) Napovedi, ki so jih države članice oddale januarja 2015, niso zajemale vseh operativnih programov. Za te primere je Komisija uporabila napovedi iz lanskega septembra. Takšna ekstrapolacija manjkajočih podatkov držav članic za leto 2016 ni mogoča, saj so se napovedi, poslane septembra 2014, nanašale samo na leti 2014 in 2015 (ne na leto 2016). To pomeni, da se napovedi za leto 2016 nanašajo samo na operativne programe, za katere so države članice poslale podatke, in jih bo najbrž treba povišati, ko bodo poslane manjkajoče informacije

(21) Člen 79 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 določa, da kumulativna vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil Komisije ne sme presegati 95 % sedemletnega prispevka iz skladov k operativnemu programu; preostalih 5 % je izplačanih šele po zaključku operativnega programa.

(22) Člen 89 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

(23) 406 milijonov EUR (neto povečanje sredstev za plačila) za humanitarno pomoč, 30 milijonov EUR za DCI in 250 milijonov EUR za ENI.

(24) Graf ne prikazuje posledic zmanjšane stopnje vnaprejšnjega financiranja.

PRILOGA 1: INFORMACIJE, KI JIH JE KOMISIJA POSLALA 15. decembra 2014

Komisija je 15. decembra 2014 predstavila pričakovani zaostanek ob koncu let 2014 in 2015 za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013, in sicer:

	2010	2011	2012	2013	2014 (*1)	2015 (*1)
Zaostanek v neporavnanih računih ob koncu leta (v milijardah EUR)	6.1	10.8	16.2	23.4	Do 25 (1)	19 (2)

Komisija je pripravila tudi pregled pričakovanega zaostanka ob koncu leta 2014 za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013. Kot je prikazano v spodnji tabeli, je skupna raven zahtevkov za plačila, ki so bili prejeti ob koncu leta 2014, znašala približno 1,5 milijarde EUR manj, kot so napovedale države članice, in približno 2,5 milijarde EUR več od zgornje meje, ki jo je napovedala Komisija.

PRIČAKOVANI ZAOSTANEK OB KONCU LETA 2014

v milijardah EUR
(1)	Zahtevki za plačila, prejeti do konca leta 2013 in neporavnani ob koncu leta 2013 (zaostanek)	23.4
(2)	Zahtevki za plačila, prejeti do konca novembra 2014	31.4
(3) = (1) + (2)	Zahtevki za plačila, ki so bili posredovani do konca novembra in jih je treba poravnati v letu 2014	54.8
(4)	Odobrena raven sredstev za plačila (s spremembo proračuna 3/2014)	49.4
(5) = (3) – (4)	Zaostanek ob koncu novembra 2014, ki ga je treba poravnati do konca leta 2014	5.4

	Napoved	Realizacija
Napovedi držav člani za zahtevke za plačila, ki bodo predloženi decembra 2014	23	21.5
Napovedi Komisije za zahtevke za plačila, ki bodo predloženi decembra 2014	18 – 19	21.5

Napovedi za zaostanek pri neporavnanih računih ob koncu leta 2014: do 25 milijard EUR.

Komisija je predstavila tudi po državah razvrščene ocene držav članic v zvezi z zahtevki za plačila, ki bodo predloženi za kohezijsko politiko v letu 2014 (54,33 milijarde EUR), zahtevki za plačila, poslanimi do 31. oktobra 2014 (31,36 milijarde EUR), in posledično zahtevki za plačila, ki bodo posredovani novembra in decembra (22,97 milijarde EUR).

Komisija je dodala, da „ob upoštevanju povprečne stopnje napak v ‚bruto‘ napovedih držav članic v zadnjih letih ter 95-odstotne zgornje meje za plačila pred zaključitvijo, ki jo zahteva člen 79 Uredbe (ES) št. 1083/2006, ocenjuje, da bo decembra prejela zahtevke v znesku 18–19 milijard EUR“. To je v skladu z zgornjimi tabelami.

(*1) Ocene Komisije na podlagi prilagojenih napovedi držav članic

(1) Ob upoštevanju dodatnih sredstev za plačila v predlogu spremembe proračuna 3/2014, kot je bil dokončno sprejet.

(2) Ob upoštevanju dodatnih sredstev za plačila v predlogu spremembe proračuna 3/2014, kot je bil dokončno sprejet, ter sredstev za plačila, odobrenih v proračunu za leto 2015.

PRILOGA 2: RAZDELEK 1B: NAJNOVEJŠE NAPOVEDI DRŽAV ČLANIC

Priloga prikazuje najnovejše napovedi držav članic v zvezi s predložitvijo zahtevkov za plačila za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 v letih 2015 in 2016, pri čemer razlikuje med bruto napovedmi (navedenimi po državah članicah) in omejenimi napovedmi (glej razlago v oddelku 4.4).

Napovedi držav članic (v milijardah EUR)

Obdobje 2007-2013		2015 (*1)	2016
Obdobje 2007-2013		Bruto napovedi	Bruto napovedi
AT	Avstrija	0,09	0,00
BE	Belgija	0,24	0,06
BG	Bolgarija	1,35	0,00
CY	Ciper	0,06	0,00
CZ	Češka	4,01	3,75
DE	Nemčija	2,43	0,95
DK	Danska	0,04	0,03
EE	Estonija	0,09	0,00
ES	Španija	4,65	1,74
FI	Finska	0,21	0,02
FR	Francija	1,92	0,34
GR	Grčija	0,75	0,00
HR	Hrvaška	0,22	0,31
HU	Madžarska	3,86	1,24
IE	Irska	0,03	0,01
IT	Italija	5,07	1,44
LT	Litva	0,09	0,00
LU	Luksemburg	0,01	0,00
LV	Latvija	0,54	0,09
MT	Malta	0,14	0,04
NL	Nizozemska	0,21	0,10
PL	Poljska	8,92	3,99
PT	Portugalska	0,52	0,06
RO	Romunija	6,64	2,81
SE	Švedska	0,11	0,00
SI	Slovenija	0,38	0,18
SK	Slovaška	2,68	0,64
UK	Združeno kraljestvo	1,52	0,25
CB	Teritorialno sodelovanje	1,16	0,25
SKUPAJ		47,93	18,32
SKUPAJ: OMEJENE NAPOVEDI (*3)		34,74	2,95 (*2)

(*1) Zneski v napovedih za leto 2015 so za operativne programe, za katere države članice januarja 2015 niso poslale napovedi, izračunani z uporabo sorodnih napovedi, poslanih v septembru 2014.

(*2) Največji znesek plačila v letu 2016 je 3,5 milijarde EUR, pri čemer so države članice v tej fazi že odobrile znesek 3 milijarde EUR.

(*3) Omejitev pomeni uporabo pravila 95 %, ki predvideva, da je mogoče vmesna plačila opraviti pred zaključitvijo le, če je njihova vsota manjša od 95 % dodeljenih sredstev za programe.

11.8.2017

Uradni list Evropske unije

C 265/272

P8_TA(2015)0267

Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o predlogu uredbe Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku (COM(2013)0943 – C7-0045/2014 – 2013/0451(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

(2017/C 265/42)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0943),

—	ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0045/2014),

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

—	ob upoštevanju člena 294(2), člena 168(4)(b) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014 (1),

—	ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0176/2015),

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;;

poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 226, 16.7.2014, str. 68.

P8_TC1-COD(2013)0451

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 9. julija 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku [Sprememba 1(Sprememba velja za vso besedilo)]

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi delovanju Evropske skupnosti za atomsko energijo unije ter zlasti členov 31 in 32 168(4)(b) in 114 Pogodbe, [Sprememba 2]

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, pripravljenega na podlagi mnenja skupine oseb, ki jih je izmed znanstvenih strokovnjakov iz držav članic imenoval Znanstveno-tehnični odbor (1) ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (3) v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4) , [Sprememba 3]

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 96/29/Euratom Sveta 2013/59/Euratom (5) določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja , ki izhajajo iz izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju .

(1a)	V skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. [Sprememba 5]

(2)

Ob nesreči v černobilski jedrski elektrarni dne 26. aprila 1986je prišlo do sprostitve velikih količin so se v ozračje sprostile velike količine radioaktivnih snovi v ozračje, ki so onesnažile živila in krmo v več evropskih državah do tiste meje, ki take mere, da z zdravstvenega vidika ni zanemarljiva , saj bi lahko povzročile življenjsko nevarne bolezni in zdravstvene težave . Še vedno je zaznati visoke ravni radioaktivnega onesnaženja. Glede na to, da so te radioaktivne snovi onesnažile zrak, vodo, tla in vegetacijo, Sprejeti so bili sprejeti ukrepi, ki naj bi zagotovili, da so se nekateri kmetijski proizvodi smejo smeli uvoziti v Unijo le v skladu s skupnimi ureditvami, ki varujejo da bi se zaščitilo zdravje prebivalstva, ob tem pa obdržali enotnost trga in se izognili motnjam preprečile motnje v trgovini. [Sprememba 6]

(2a)

Države članice so pristojne za spremljanje skladnosti z ravnmi, ki so določene v tej uredbi, zlasti z izvajanjem nadzora nad varnostnimi standardi za živila in krmo. Člen 168(4)(b) PDEU določa sprejetje skupnih ukrepov na veterinarskem področju, katerih neposredni cilj je varovanje zdravja ljudi. Člen 114 pa zagotavlja ustrezno harmonizacijo za nemoteno delovanje notranjega trga.[Sprememba 7]

(2b)	Dokazano je, da imajo višje doze sevanja škodljive in uničujoče posledice za telesne celice ter lahko povzročijo raka.[Sprememba 8]

(2c)	Določiti je treba nizke mejne vrednosti za najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, da se upošteva višja kumulativna doza, ki je posledica uživanja onesnaženih živil v daljšem časovnem obdobju.[Sprememba 9]

(3)

Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 (6) kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (Euratom) št. 2218/89 (7) določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja po jedrski nesreči ali v primeru kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko pripelje ali je pripeljala do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme. Navedene najvišje dovoljene stopnje še vedno sledijo najnovejšim znanstvenim nasvetom, ki so na voljo mednarodni skupnosti , ter bi jih bilo treba redno pregledovati in posodabljati, da se upoštevajo novi znanstveni dokazi . Najvišje dovoljene stopnje, navedene v prilogah I in II, so pregledane in določene v publikaciji mednarodne komisije št. 105 o varstvu pred sevanjem. Temeljijo na referenčni stopnji 1 mSv na leto poleg doze, ki jo posameznik prejme z zaužitjem, in na predpostavki, da je 10 % letno zaužite hrane onesnažene . [Sprememba 10]

(4)

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih, ki izvirajo iz Japonske, presegle mejne vrednosti za ukrepanje, ki se za živila uporabljajo uporabljajo za živila na Japonskem. Takšno onesnaženje lahko ogrozi zdravje ljudi in živali v Uniji, zato so bili sprejeti ukrepi, ki določajo posebne pogoje za uvoz živil in krme, ki izvirajo ali so dostavljena iz Japonske, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali. Uvesti bi bilo treba tudi ukrepe, s katerimi bi spremljali in čim bolj zmanjšali tveganje uživanja živil iz drugih držav, ki so jih prizadele radioaktivne padavine kot posledica jedrske nesreče v drugi državi. [Sprememba 11]

(5)

Obstaja potreba po vzpostavitvi sistema, ki bi Evropski skupnosti za atomsko energijo Uniji omogočal, da po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, določi najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, da bi zavarovala prebivalstvo visoko raven varovanja javnega zdravja . [Sprememba 12]

(6)

Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja bi morale veljati za živila in krmo, ki izvirajo iz Unije ali pa so uvoženi iz tretjih držav, glede na kraj in okoliščine jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka , pri čemer bi bilo treba upoštevati učinek naravnega in kumulativnega sevanja v vsej prehranski verigi . Izvajati bi bilo treba redne preglede teh stopenj.[Sprememba 13]

(7)	Komisijo se obvesti o jedrski nesreči ali neobičajno visokih stopnjah radioaktivnosti v skladu z Odločbo Sveta 87/600/Euratom (8) ali v skladu s Konvencijo IAEA o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči z dne 26. septembra 1986.

(8)

Da se upošteva dejstvo, da se lahko prehrana dojenčkov v prvih šestih mesecih življenja znatno razlikuje in da se upoštevajo negotovosti v njihovem metabolizmu v naslednjih šestih mesecih življenja, je smiselno razširiti uporabo nižjih najvišjih dovoljenih stopenj za živila za dojenčke na prvih 12 mesecev starosti. Za nosečnice in doječe matere bi morale veljati nižje najvišje dovoljene stopnje za živila. [Sprememba 14]

(9)

Zato da se olajša prilagoditev Za lažje prilagajanje najvišjih dovoljenih stopenj, zlasti glede na znanstvene izsledke in tehnični napredek na mednarodni ravni , bi morali postopki za določitev morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti nov predlog za prilagoditev najvišjih dovoljenih stopenj vključiti posvetovanja skupine strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe. [Sprememba 15]

(9a)

Za lažje prilagajanje najvišjih dovoljenih stopenj bi bilo treba zagotoviti postopke, ki bi dopuščali redno posvetovanje s strokovnjaki. Komisija bi morala na podlagi znanstvenih meril in meril poklicne etike oblikovati skupino strokovnjakov. Objaviti bi morala njeno sestavo in izjave njenih članov o interesu. Komisija bi se morala pri prilagajanju najvišjih dovoljenih stopenj posvetovati tudi s strokovnjaki mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pred sevanjem. [Sprememba 16]

(9b)	Skupina strokovnjakov bi morala ocenjevati tudi kumulativni učinek radioaktivnega onesnaženja. [Sprememba 17]

(9c)	Najvišje dovoljene stopnje bi bilo treba objaviti in redno revidirati, da se ustrezno upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in priporočila na mednarodni ravni, da se javnost pomiri in se ji zagotovi visoka raven zaščite ter da se preprečijo razlike v mednarodni regulativni praksi [Sprememba 18]

(10)

Da se zagotovi, da se živila in krma, ki presegajo najvišje dovoljene stopnje, ne dajo v promet v EU Uniji , bi bilo treba morale države članice in Komisija s temeljitimi pregledi preverjati skladnost s temi stopnjami preverjati s primernimi pregledi ; v primeru neskladnosti bi bilo treba uporabiti kazni, javnost pa ustrezno obveščati .[Sprememba 19]

(10a)

Pravila za preverjanje skladnosti z ukrepi, namenjenimi preprečevanju, odpravljanju ali zmanjšanju tveganja onesnaženja za ljudi in živali na sprejemljivo raven, so določena v Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (9) . [Sprememba 20]

(11)	Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja te uredbe v zvezi z uveljavljanjem predhodno določenih najvišjih dovoljenih stopenj, je treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(12)

Za sprejetje aktov, ki uveljavljajo predhodno določene najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda. V primeru jedrske nesreče ali druge radiološke nevarnosti je treba natančno upoštevati posebne okoliščine in pogoje posamezne nesreče in vzpostaviti postopek, ki bo omogočil hitro znižanje teh vnaprej določenih najvišjih dovoljenih stopenj in po potrebi uvedbo najvišjih dovoljenih stopenj za druge radionuklide (predvsem za tritij), ki se pojavijo pri nesreči, da se javnosti zagotovi kar najvišja raven zaščite. Javnost bi bilo treba nemudoma obvestiti o tem ukrepu in najvišjih stopnjah. [Sprememba 21]

(12a)

Komisiji bi moral pomagati Stalni odbor za rastline, živali, živila in krmo, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (11) . Države članice bi morale zagotoviti, da bodo imeli njihovi predstavniki v tem odboru ustrezno znanje o varstvu pred sevanjem. [Sprememba 22]

(13)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, ko v ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na določene radiološke izredne dogodke, ki lahko pripeljejo ali so pripeljali do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, to zahtevajo nujni razlogi . Javnost bi bilo treba nemudoma obvestiti o tem ukrepu in o najvišjih stopnjah. [Sprememba 23]

(13a)

Sprejetje najvišjih dovoljenih stopenj iz te uredbe bi moralo temeljiti na zahtevah za zaščito najbolj ogroženega in ranljivega dela prebivalstva, zlasti otrok in oseb, ki živijo na odročnih geografskih območjih ali se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo za lastno porabo. Najvišje dovoljene stopnje bi morale biti enake za vse prebivalstvo in temeljiti na najnižjih stopnjah. [Sprememba 24]

(13b)

Kadar živila ali krma s poreklom iz Unije ali uvožena iz tretjih držav predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje, bi morala Komisija z izvedbenimi akti sprejeti dodatne ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002, da bi zagotovila visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali. Najvišje dovoljene stopnje in dodatni nujni ukrepi bi morali biti po možnosti določeni v eni sami izvedbeni uredbi. [Sprememba 25]

(13c)

Komisija bi morala pri pripravi ali pregledu izvedbenih aktov najprej upoštevati naslednje okoliščine: kraj, naravo in obseg jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka; naravo in obseg izpusta radioaktivnih snovi v zrak, vodo ali zemljo, pa tudi v živila in krmo, v Uniji in zunaj nje; tveganje dejanskega ali morebitnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme ter povzročene doze sevanja; vrsto in količino onesnaženih živil in krme, ki bi bila lahko dana v promet v Uniji, in najvišje dovoljene stopnje za onesnažena živila in krmo v tretjih državah. [Sprememba 26]

(13d)

Ob jedrski nesreči ali radiološki nevarnosti, zaradi katere je treba uporabiti najvišje dovoljene stopnje, bi morale Komisija in države članice obvestiti javnost o veljavnih stopnjah. Poleg tega bi bilo treba javnosti obvestiti o živilih in krmi, ki bi lahko vsebovala višje koncentracije radioaktivnih snovi. [Sprememba 27]

(13e)

Skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami bi bilo treba ugotavljati z ustreznimi pregledi, poleg tega pa bi bilo treba določiti kazni za namerni izvoz, uvoz ali trženje živil, pri katerih onesnaženost presega najvišje dovoljene stopnje – [Sprememba 28]

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, kot so določene v Prilogi I, najvišje dovoljene stopnje za manj pomembna živila, kot so določene v Prilogi II, in najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja krme, kot so določene v Prilogi III, ki se lahko dajo v promet po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, ter postopke za uveljavitev teh najvišjih dovoljenih stopenj. [Sprememba 54]

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„živila“ pomeni katero koli vsako snov ali izdelek kakor je opredeljen v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 , predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za, ali pa se to razumno pričakuje, človeško prehrano, vključno s pijačami, žvečilnimi gumiji in katero koli snovjo, vključno z vodo, ki je namenoma dodana živilom med proizvodnjo, pripravo ali obdelavo; „živila“ ne vključujejo:

(a)

krme;

(b)	živih živali, razen tistih, ki so pripravljene za dajanje v promet za človeško prehrano;

(c)	rastlin pred žetvijo;

(d)	zdravil v smislu člena 1(2) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ;

(e)	kozmetičnih izdelkov v smislu člena 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ;

(f)	tobaka in tobačnih izdelkov v smislu Direktive 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) ;

(g)	narkotičnih ali psihotropnih snovi v smislu Enotne konvencije Združenih narodov o narkotikih, 1961, in Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh, 1971;

(h)	ostankov in onesnaževal. [Sprememba 29]

(2)	„manj pomembna živila“ pomeni živila, ki so s prehranskega vidika manj pomembna in ki predstavljajo majhen delež v porabi hrane prebivalstva; [Sprememba 55]

(3)	„krma“ pomeni katero koli snov ali izdelek, vključno z aditivi, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za krmljenje živali kakor je opredeljen v členu 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 ; [Sprememba 30]

(4)	„dajanje v promet“ pomeni imeti živila ali krmo za prodajo, vključno s ponujanjem v prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov dejavnost , kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 . [Sprememba 31]

(4a)	„materiali, namenjeni za stik z živili/krmo“ pomeni embalažo in druge materiale, namenjene za stik z živili; [Sprememba 32]

(4b)

„radiološki izredni dogodek“ pomeni neobičajen dogodek, ki vključuje vir sevanja in zahteva takojšnje ukrepe za ublažitev vseh resnih zdravstvenih ali varnostnih tveganj ali škodljivih posledic za kakovost življenja, lastnino ali okolje ali pomeni nevarnost, da bi lahko prišlo do takih škodljivih posledic. [Sprememba 33]

Člen 2a

Mešanje živil z višjo koncentracijo, kot jo dovoljujejo pravila o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme, z neonesnaženimi ali manj onesnaženimi, zato da bi proizvod postal skladen s pravili določenimi v tej Uredbi, ni dovoljeno. [Sprememba 34]

Člen 3

1. V primeru da Komisija prejme — še posebej v skladu bodisi s programom Evropske skupnosti za atomsko energijo za zgodnje izmenjevanje informacij v primeru radiološkega izrednega dogodka bodisi po Konvenciji IAEA z dne 26. septembra 1986 o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči — uradno informacijo o jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku, z utemeljitvijo, da obstaja verjetnost, da bodo dosežene ali so bile dosežene najvišje dovoljene stopnje za živila, manj pomembna živila ali krmo, ki povzroči onesnaženje živil in krme, v najkrajšem možnem času sprejme, če tako zahtevajo okoliščine, izvedbeno uredbo za uporabo teh najvišjih dovoljenih stopenj. Naveden\i izvedbeni akt, ki določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnosti, ki ne smejo biti višje od stopenj, določenih v prilogah k tej uredbi. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2). [Sprememba 35]

1a. Najvišje dovoljene stopnje so objavljene in se redno revidirajo, da se ustrezno upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in priporočila na mednarodni ravni, da se javnost pomiri in se ji zagotovi visoka raven zaščite, hkrati pa se prepreči vsakršno odstopanje od mednarodnih regulativnih praks, ki zagotavljajo višje ravni zaščite. [Sprememba 36]

2. Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z okoliščinami jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka sprejme izvedbene akte izvedbeni akt v skladu s postopkom iz člena 5(3), ki se začnejo začne uporabljati takoj. [Sprememba 37]

3. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta izvedbenih aktov iz odstavkov 1 in 2 tega členater pri posvetovanju z odborom iz člena 5 upošteva osnovne standarde, določene v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe Direktivo 2013/59/Euratom , vključno z načelom, da je treba vsako izpostavljenost sevanju obdržati na najnižji ravni, ki jo je možno doseči, predvsem ob upoštevanju zaščite varovanja javnega zdravja ter gospodarskih in družbenih dejavnikov , zlasti v najbolj ranljivih plasteh družbe . Pri pripravi teh aktov ji pomaga neodvisna skupina strokovnjakov za javno zdravje, ki jih izberejo države članice na podlagi njihovega znanja in izkušenj na področju varstva pred sevanjem in varnosti hrane („skupina strokovnjakov“). Komisija javno objavi sestavo skupine strokovnjakov in izjave njenih članov o interesih . [Sprememba 38]

3a. Izvedbena uredba iz odstavkov 1 in 2 se sprejme v skladu z naravo in obsegom sevanja ter se pregleda tolikokrat, kot je potrebno glede na potek onesnaženja. Komisija najkasneje v roku enega meseca po jedrski nesreči ali radiološkem izrednem dogodku izvede prvi pregled, da po potrebi spremeni najvišje dovoljene stopnje radioaktivnosti in seznam radionuklidov. [Sprememba 39]

Člen 4

1. Takoj ko Komisija sprejme izvedbeno uredbo izvedbeni akt za uporabo najvišjih dovoljenih stopenj, se živila , manj pomembna živila in krma, ki ne ustrezajo navedenim najvišjim dovoljenim stopnjam, ne dajo v promet. [Sprememba 40]

Komisija zaradi pomislekov vseh držav članic, ki bi jih utegnila prizadeti jedrska nesreča, uvede ureditev odgovornosti za jedrsko škodo; v tej ureditvi se določijo ustrezna nadomestila za primer jedrskih nesreč. [Sprememba 41]

Za namene uporabe te uredbe za živila , manj pomembna živila ali krmo, uvožena uvožene iz tretjih držav, velja, da so dana dani v promet, če so bila na carinskem ozemlju Unije v carinskem postopku, ki ni tranzitni postopek. [Sprememba 42]

Države članice spremljajo skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami radioaktivnega onesnaženja na svojem ozemlju. V ta namen vzpostavijo sistem uradnih pregledov živil in krme ter izvajajo druge primerne dejavnosti v danih okoliščinah, vključno z javnim obveščanjem o varnosti in tveganju živil in krme, v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 178/2002. [Sprememba 43]

2. Vsaka država članica Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, zlasti v primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami.

a)	načrtovanih rednih pregledih najvišjih dovoljenih stopenj na svojem ozemlju;

b)	primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami;

c)	imenovanju pristojnih nacionalnih služb, ki so odgovorne za preglede.

Komisija v najkrajšem možnem času bo te informacije posredovala posreduje drugim državam članicam.

Obveščanje o primerih nespoštovanja najvišjih dovoljenih stopenj poteka prek sistema hitrega obveščanja iz Uredbe (ES) št. 178/2002.

Komisija naloži kazni za države članice, ki same ne uvedejo kazni za dajanje v promet ali izvoz živil ali krme, ki presegajo najvišjo dovoljeno stopnjo onesnaženja.[Sprememba 44]

3. Države članice javnost obveščajo, zlasti s spletno storitvijo, o najvišjih dovoljenih stopnjah, izrednih okoliščinah in primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Javnost se obvesti tudi o živilih, v katerih bi se utegnile kopičiti višje koncentracije radioaktivnosti, zlasti o vrsti proizvoda, znamki, izvoru in datumu analize. [Sprememba 45]

4. Najvišje dovoljne stopnje iz prilog k tej uredbi upoštevajo učinek delnega razpada radioaktivnih izotopov v obdobju uporabnosti konzervirane hrane. Glede na vrsto onesnaženja, na primer z izotopi joda, se radioaktivnost teh izdelkov stalno spremlja.[Sprememba 46]

5. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. marca 2017 predloži poročilo o primernosti mehanizma odškodnin kmetom, katerih živila so onesnažena nad najvišjo dovoljeno stopnjo radioaktivne onesnaženosti, in jih zato ni mogoče dati v promet. Mehanizem temelji na načelu „onesnaževalec plača“. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog za vzpostavitev takega mehanizma.[Sprememba 47]

Člen 4a

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. marca 2017 predloži poročilo o primernosti najvišjih dovoljenih stopenj radioaktivnega onesnaženja, določenih v prilogah.

2. Na podlagi poročila mora biti mogoče preveriti, ali najvišje dovoljene stopnje onesnaženja omogočajo spoštovanje mejne efektivne doze 1 mSv/leto za javnost, pri čemer so doze za zaščito ščitnice dovolj pod referenčno dozo 10 mGy, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča za dajanje stabilnega joda najbolj ogroženim skupinam.

3. Poročilo predvideva možnost pregleda klasifikacije radionuklidov in vključitve tritija in ogljika 14 v priloge k tej uredbi. Pri oceni najvišjih dovoljenih stopenj se poročilo osredini na zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zlasti otrok, in na podlagi tega preuči, ali bi bilo na tej podlagi utemeljeno določiti najvišje dovoljene stopnje za vse kategorije prebivalstva. [Sprememba 48]

Člen 5

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali rastline, živali, živila in krmo , ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (15) . Ta odbor velja kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. [Sprememba 49]

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 6

Da se zagotovi, da najvišje dovoljene stopnje, določene v prilogah I, II in III te uredbe , upoštevajo vse nove ali dodatne podatke, ki postanejo razpoložljivi, zlasti glede na najnovejše znanstvene izsledke, spremembe prilog predlaga Komisija predloži Parlamentu in Svetu poročilo, ki mu po potrebi in po posvetovanju s skupino strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo 3(3) priloži predlog za spremembo prilog in po potrebi za pregled seznama radionuklidov . [Sprememba 50]

Člen 6a

V primeru jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka, ki povzroči onesnaženje živil in krme, Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem navede ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo, in informacije, posredovane v skladu s členom 4(2). [Sprememba 51]

Člen 7

Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 kot je bila sprememnjena z Uredbo (Euratom) št. 2218/1989 in Uredbi Komisije (Euratom) št. 944/89 (16) in št. 770/90 (17) se razveljavijo.

Sklici na razveljavljene uredbe se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi V.

Člen 8

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik

(1) UL C, , str. .

(2) UL C, , str. .

(3) UL C, , str. .

(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 in stališče Sveta z dne …

(5) Direktiva Sveta 96/29/Euratom 2013/59/Euratom z dne 13. maja 1996 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom ( UL L 159, 29.6.1996, str. 1 UL L 13 , 17.1.2014, str. 1 ). [Sprememba 4]

(6) Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 371, 30.12.1987, str. 11).

(7) Uredba Sveta (Euratom) št. 2218/89 z dne 18. julija 1989 o spremembi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 o maksimalnih dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nesreči (UL L 211, 22.7.1989, str. 1).

(8) Odločba Sveta 87/600/Euratom z dne 14. decembra 1987 o ureditvah Skupnosti za pospešeno izmenjavo informacij o radiološkem izrednem dogodku (UL L 371, 30.12.1987, str. 76).

(9) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(10) Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(12) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

(13) Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkov (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).

(14) Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18.7.2001, str. 26).

(15) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(16) Uredba Komisije (Euratom) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči (UL L 101, 13.4.1989, str. 17).

(17) Uredba Komisije (Euratom) št. 770/90 z dne 29. marca 1990 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 83, 30.3.1990, str. 78).

PRILOGA I

NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA ŽIVIL

Za živila se uporabijo naslednje najvišje dovoljene stopnje:

	Živila (Bq/kg) (1)
	Živila za dojenčke (2)	Mlečni izdelki (3)	Druga živila, razen manj pomembnih (4)	Tekoča živila (5)
Izotopi stroncija, zlasti Sr-90	75	125	750	125
Izotopi joda, zlasti I-131	150	500	2 000	500
Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti Pu-239, Am-241	1	20	80	20
Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137 (6)	400	1 000	1 250	1 000

(1) Vrednost, ki se uporablja za koncentrirane ali posušene izdelke, se ustrezno izračuna na podlagi izdelka, pripravljenega za neposredno uporabo. Države članice lahko dajejo priporočila glede načina redčenja, da bi zagotovili upoštevanje maksimalnih dovoljenih ravni ki jih določa ta Uredba.

(2) Živila za dojenčke pomenijo živila, ki so namenjena posebej za prehrano dojenčkov v prvih dvanajstih mesecih starosti in v celoti zadovoljujejo njihove prehranjevalne potrebe ter so za prodajo na drobno zapakirana v embalaži, ki je jasno prepoznavna in označena z enim izmed naslednjih napisov: „začetna formula za dojenčke“, „nadaljevalna formula za dojenčke“, „začetno mleko za dojenčke“ in „nadaljevalno mleko za dojenčke“, in sicer v skladu s členoma 11 in 12 Direktive Komisije št. 2006/141/ES.

(3) Mlečni izdelki pomenijo izdelke, ki sodijo pod naslednje oznake KN, po potrebi pa se vključijo tudi njihove morebitne poznejše spremembe: 0401, 0402 (razen 0402 29 11).

(4) Manj pomembna živila in ustrezne stopnje, ki se zanje uporabljajo, so določene v Prilogi II.

(5) Tekoča živila pomenijo proizvode iz tarifne številke 2009 in poglavja 22 kombinirane nomenklature. Vrednosti se izračunajo ob upoštevanju porabe tekoče vode, iste vrednosti pa se uporabljajo za pitno vodo.

(6) Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to skupino.

PRILOGA II

NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA MANJ POMEMBNIH ŽIVIL

1. Seznam manj pomembnih živil

Oznaka KN	Opis
0703 20 00	česen (svež ali ohlajen)
0709 59 50	gomoljike (sveže ali ohlajene)
0709 99 40	kapre (sveže ali ohlajene)
0711 90 70	kapre (začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano)
bivša 0712 39 00	gomoljike (sušene, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene)
0714	manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa
0814 00 00	lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje
0903 00 00	maté čaj
0904	poper iz rodu Piper ; suhi ali zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta
0905 00 00	vanilija
0906	cimet in cvetovi cimetovega drevesa
0907 00 00	klinčki (celi plodovi, popki in peclji)
0908	muškatni orešček, macis in kardamom
0909	seme janeža, baldrijana, komarčka, koriandra, kumine ali orientalske kumine brinove jagode
0910	ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe:
1106 20	moka, zdrob in prah iz saga ali korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714
1108 14 00	škrob iz manioke
1210	hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v peletih, lupulin
1211	rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi), vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu
1301	šelak, naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami)
1302	rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani
1504	masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani
1604 31 00 1604 32 00	kaviar kaviarjevi nadomestki
1801 00 00	kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena
1802 00 00	kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava
1803	kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena
2003 90 10	gomoljike (pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini)
2006 00	vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)
2102	kvas (aktiven ali neakitven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (brez cepiv pod tarifno številko 3002), pripravljeni pecilni praški
2936	provitamini in vitamini, naravni ali sintetični (vključno z naravnimi koncentrati), njihovi derivati, ki se uporabljajo predvsem kot vitamini, in medsebojne mešanice navedenih proizvodov, vključno s tistimi, ki so v kakršnem koli topilu
3301	eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), zgoščena in čista olja; rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v maščobah, v fiksiranih oljih in voskih ali podobnem, dobljenih z ekstrakcijo eteričnih olj z enfleražo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpinacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

2. Za manj pomembna živila iz seznama v odstavku 1 se uporabijo naslednje najvišje dovoljene stopnje:

	(Bq/kg)
Izotopi stroncija, zlasti Sr-90	7 500
Izotopi joda, zlasti I-131	20 000
Alfa sevalci plutonijevih in transplutonijevih izotopov, zlasti Pu-239, Am-241	800
Vsi drugi nuklidi z razpolovno dobo daljšo od 10 dni, zlasti Cs-134, Cs-137 (1)	12 500

[Sprememba 57]

(1) Ogljik 14, tritij in kalij 40 niso vključeni v to skupino.

PRILOGA III

NAJVIŠJE DOVOLJENE STOPNJE RADIOAKTIVNEGA ONESNAŽENJA KRME

Najvišje dovoljene stopnje za cezij-134 in cezij-137 so naslednje:

Krma za	Bq/kg (1), (2)
prašiče	1 250
perutnino, jagnjeta, teleta	2 500
drugo	5 000

(1) Namen navedenih ravni je prispevati k upoštevanju najvišjih dovoljenih stopenj za živila, ki pa same po sebi ne zagotavljajo upoštevanja v vseh okoliščinah, in ne zmanjšujejo obveze po nadzorovanju ravni kontaminacije živalskih izdelkov, namenjenih za prehrano ljudi.

(2) Te stopnje veljajo za krmo, pripravljeno za porabo.

PRILOGA IV

Razveljavljene uredbe

Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87	(UL L 371, 30.12.1987, str. 11)
Uredba Sveta (Euratom) št. 2218/89	(UL L 211, 22.7.1989, str. 1)
Uredba Komisije (Euratom) št. 944/89	(UL L 101, 13.4.1989, str. 17)
Uredba Komisije (Euratom) št. 770/90	(UL L 83, 30.3.1990, str. 78)

PRILOGA V

KORELACIJASKA TABELA

Uredba (Euratom) št. 3954/87	Uredba (Euratom) št. 944/89	Uredba (Euratom) št. 770/90	Ta uredba
člen 1(1)			člen 1
	člen 1		člen 1
člen 1(2)			člen 2
člen 2(1)			člena 3(1) in 3(2)
člen 2(2)			—
člen 3(1)			—
člen 3(2)			člen 3(3)
člen 3(3) in (4)			—
člen 4			—
člen 5(1)			člen 6
člen 5(2)			—
člen 6(1)			člen 4(1)
člen 6(2)			člen 4(2)
	člen 2		Priloga II (2)
---	---	člen 1 ---	Priloga III člen 5
člen 7			—
---	---	---	člen 7
člen 8			člen 8
priloga			Priloga I
	priloga		Priloga II (1)
		priloga	Priloga III
---	---	---	Priloga IV
---	---	---	Priloga V

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 265

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 11. avgust 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran

	EVROPSKI PARLAMENT ZASEDANJE 2015–2016 Seje: 6.–9. julij 2015 Zapisnik sej je bil objavljen v UL C 377, 13.10.2016 . SPREJETA BESEDILA	1

	III Pripravljalni akti
	EVROPSKI PARLAMENT
	Torek, 7. julij 2015
2017/C 265/22	Sklep Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o imenovanju Bettine Michelle Jakobsen za članico Računskega sodišča (C8-0122/2015 – 2015/0803(NLE))	158
2017/C 265/23	P8_TA(2015)0240 Izvrševanje pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopkov Unije na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (kodificirano besedilo) (COM(2015)0049 – C8-0041/2015 – 2014/0174(COD)) P8_TC1-COD(2014)0174 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 7. julija 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopkov Unije na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Unije po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (kodificirano besedilo)	159
2017/C 265/24	P8_TA(2015)0241 Zaščita pred škodljivim oblikovanjem cen plovil ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (kodificirano besedilo) (COM(2014)0605 – C8-0171/2014 – 2014/0280(COD)) P8_TC1-COD(2014)0280 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 7. julija 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/… Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (kodificirano besedilo)	160
2017/C 265/25	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o odobritvi, v imenu Evropske unije, izjave o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (05420/2015 – C8-0043/2015 – 2015/0001(NLE))	161
2017/C 265/26	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2015 za proračunsko leto 2015 – vključitev presežka iz proračunskega leta 2014 (09765/2015 – C8-0161/2015 – 2015/2077(BUD))	162
2017/C 265/27	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4/2015 za proračunsko leto 2015, ki spremlja predlog za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za Romunijo, Bolgarijo in Italijo (09767/2015 – C8-0162/2015 – 2015/2078(BUD))	164
2017/C 265/28	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (poplave v Romuniji, Bolgariji in Italiji) (COM(2015)0162 – C8-0094/2015 – 2015/2079(BUD))	166
2017/C 265/29	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 1/2015 za proračunsko leto 2015, oddelek III – Komisija, ki je priložen predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za strateške naložbe ter spremembi Uredbe (EU) št. 1291/2013 in Uredbe (EU) št. 1316/2013 (09876/2015 – C8-0172/2015 – 2015/2011(BUD))	167
2017/C 265/30	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2015 za proračunsko leto 2015 – odzivanje na migracijske pritiske (09768/2015 – C8-0163/2015 – 2015/2121(BUD))	170
	Sreda, 8. julij 2015
2017/C 265/31	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (05548/2014 – C8-0127/2014 – 2013/0386(NLE))	173
2017/C 265/32	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, protokola k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Srbijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (06682/2014 – C8-0098/2014 – 2014/0039(NLE))	174
2017/C 265/33	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Indije (05872/2015 – C8-0074/2015 – 2014/0293(NLE))	175
2017/C 265/34	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko unijo in Ferskimi otoki, ki Ferske otoke pridružuje k okvirnemu programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (05660/2015 – C8-0057/2015 – 2014/0228(NLE))	176
2017/C 265/35	Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 8. julija 2015 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij (COM(2014)0213 – C7-0147/2014 – 2014/0121(COD))	177
2017/C 265/36	P8_TA(2015)0258 Rezerva za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES (COM(2014)0020 – C8-0016/2014 – 2014/0011(COD)) P8_TC1-COD(2014)0011 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. julija 2015 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES	198
2017/C 265/37	P8_TA(2015)0259 Pomorščaki ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/94/ES, 2009/38/ES, 2002/14/ES, 98/59/ES in 2001/23/ES, v zvezi s pomorščaki (COM(2013)0798 – C7-0409/2013 – 2013/0390(COD)) P8_TC1-COD(2013)0390 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. julija 2015 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/94/ES, 2009/38/ES in 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 98/59/ES in 2001/23/ES v zvezi s pomorščaki	199
2017/C 265/38	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter Švicarsko konfederacijo o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki Švicarsko konfederacijo pridružuje okvirnemu programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki dopolnjuje Obzorje 2020, ter ureja sodelovanje Švicarske konfederacije v dejavnostih ITER, ki jih izvaja Fuzija za energijo (05662/2015 – C8-0056/2015 – 2014/0304(NLE))	200
2017/C 265/39	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2015)0098 – C8-0075/2015 – 2015/0051(NLE))	201
2017/C 265/40	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (vloga EGF/2015/001 FI/Broadcom, s Finske) (COM(2015)0232 – C8-0135/2015 – 2015/2125(BUD))	223
2017/C 265/41	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016 (2015/2074(BUD))	226
	Četrtek, 9. julij 2015
2017/C 265/42	P8_TA(2015)0267 Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o predlogu uredbe Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku (COM(2013)0943 – C7-0045/2014 – 2013/0451(COD)) P8_TC1-COD(2013)0451 Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 9. julija 2015 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2015/… Evropskega parlamenta in Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku [Sprememba 1(Sprememba velja za vso besedilo)]	272

	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Evropski parlament
	Torek, 7. julij 2015
2017/C 265/01	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o vzpostavitvi povezanega multimodalnega sistema za izdajo vozovnic v Evropi (2014/2244(INI))	2
2017/C 265/02	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o obetih za sektor mleka v EU – pregled izvajanja svežnja ukrepov za mleko (2014/2146(INI))	7
2017/C 265/03	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o zunanjem vplivu trgovinske in naložbene politike EU na javno-zasebne pobude v državah zunaj EU (2014/2233(INI))	17
2017/C 265/04	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2015 o sektorju sadja in zelenjave od reforme iz leta 2007 (2014/2147(INI))	25
	Sreda, 8. julij 2015
2017/C 265/05	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) (2014/2228(INI))	35
2017/C 265/06	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest (2014/2238(INI))	48
2017/C 265/07	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015 o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju (2015/2058(INI))	59
	Četrtek, 9. julij 2015
2017/C 265/08	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo (2014/2208(INI))	65
2017/C 265/09	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov (2015/2634(RSP))	76
2017/C 265/10	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost (2015/2697(RSP))	84
2017/C 265/11	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o razmerah v Jemnu (2015/2760(RSP))	93
2017/C 265/12	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o varnostnih izzivih v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter obetih za politično stabilnost (2014/2229(INI))	98
2017/C 265/13	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike (2015/2002(INI))	110
2017/C 265/14	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (2014/2256(INI))	121
2017/C 265/15	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve (2014/2231(INI))	130
2017/C 265/16	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o razmerah v Burundiju (2015/2723(RSP))	137
2017/C 265/17	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici (2015/2747(RSP))	142
2017/C 265/18	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o kamboških osnutkih zakonov za nevladne organizacije in sindikate (2015/2756(RSP))	144
2017/C 265/19	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o Demokratični republiki Kongo, zlasti primeru dveh pridržanih aktivistov za človekove pravice, Yvesa Makwambale in Freda Bauma (2015/2757(RSP))	147
2017/C 265/20	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o Bahrajnu, zlasti primeru Nabila Radžaba (2015/2758(RSP))	151
2017/C 265/21	Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o stanju dveh krščanskih pastorjev v Sudanu (2015/2766(RSP))	155