16.6.2017

Uradni list Evropske unije

C 191/1

OBVESTILO KOMISIJE

Smernice za razlago Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta – Pravila o lastništvu in nadzoru letalskih prevoznikov EU

(2017/C 191/01)

Kazalo

Uvod

Postopkovni vidiki

Dokazno breme

Državljanstvo

Lastništvo

5.1

Splošni pristop

5.2

Vprašanja lastništva v podjetjih, ki kotirajo na borzi, in institucionalnih naložbah

Dejanski nadzor

6.1

Splošni pristop

6.2

Merila za ocenjevanje

6.2.1

Upravljanje podjetij

6.2.2

Pravice delničarjev

6.2.3

Finančne povezave med podjetjem in delničarjem tretje države

6.2.4

Poslovno sodelovanje

Spremljanje in morebitni ukrepi

1. UVOD

Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je osnovni pravni akt, ki organizira notranji trg na področju letalstva (2). Ta uredba ureja licenciranje letalskih prevoznikov Skupnosti, pravice za opravljanje zračnih prevozov letalskih prevoznikov Skupnosti znotraj Skupnosti in določanje cen zračnih prevozov znotraj Skupnosti.

Uredba uvaja pojem „letalski prevoznik Skupnosti“ (v nadaljnjem besedilu: letalski prevoznik EU) kot „letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je izdal organ, pristojen za izdajo licenc, v skladu s poglavjem II“ (člen 2(11) Uredbe). Letalski prevoznik EU ima pravico, da brez dodatnega dovoljenja opravlja vse storitve zračnega prevoza v EU (člen 15(1) Uredbe), zlasti prevoz potnikov, tovora in pošte.

Uredba določa pogoje za pridobitev operativne licence letalskega prevoznika EU, vključno z zahtevo glede državljanstva. Člen 4 Uredbe določa, da „[o]rgan države članice, pristojen za izdajo licenc, izda podjetju operativno licenco, če: […] (f) imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in ga dejansko nadzorujejo, bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več vmesnih podjetij, razen kot je določeno v sporazumu s tretjo državo, katerega pogodbenica je Skupnost […]“.

Ta dva elementa, tj. več kot 50-odstotno lastništvo in dejanski nadzor, ki ga izvajajo države članice ali njihovi državljani, sta ločena in kumulativna, tj. oba morata biti vedno izpolnjena.

Tretje države in njihovi državljani niso upravičeni do večinskega lastništva ali dejanskega nadzorovanja letalskih prevoznikov EU, razen če se EU in zadevna tretja država dogovorita drugače, tj. z ustrezno (na splošno vzajemno) sprostitvijo zahtev glede lastništva in nadzora. Če letalski prevoznik ni več v (več kot 50-odstotni) lasti ali pod dejanskim nadzorom države članice in/ali državljanov držav članic, ni več upravičen do licence in ne more več izkoristiti prednosti liberalizacije letalskega trga EU.

Za presojo, ali je zagotovljena skladnost z določbami o lastništvu in nadzoru, je odgovoren zlasti organ, pristojen za izdajo licenc, tj. organ države članice, ki je pristojen za izdajo, zavrnitev, preklic ali začasni odvzem operativne licence v skladu s poglavjem II Uredbe (člen 2(2) Uredbe). Vendar lahko Komisija izvede tudi svojo presojo na podlagi pridobljenih informacij in se odloči, da od organa, pristojnega za izdajo licenc, zahteva, naj sprejme ustrezne popravne ukrepe ali začasno odvzame ali prekliče operativno licenco (člen 15(3) Uredbe).

Zahteve glede lastništva in nadzora, ki jih je treba izpolniti za pridobitev operativne licence, na podlagi merila glede državljanstva, so običajne v mednarodnem sektorju letalstva in jih vsebujejo tudi druge zakonodaje, ne le zakonodaja EU. Poleg tega so take zahteve običajno vključene tudi v dvostranske sporazume o storitvah zračnega prevoza kot pogoj za dodelitev prometnih pravic. Take zahteve so danes zasnovane zlasti za zagotavljanje, da se prometne pravice, ki se izmenjajo na podlagi takih sporazumov, dejansko izkoristijo v korist sodelujočih strani, in da jih neposredno ali prek odvisnih podjetij ne izkoriščajo podjetja (3) iz držav, ki niso pogodbenice sporazuma. Takim podjetjem tudi v celoti preprečujejo opravljanje storitev v državi ali skupini držav prek odvisnih podjetij, ustanovljenih v navedeni državi ali skupini držav.

Komisija je 7. decembra 2015 sprejela letalsko strategijo za Evropo, ki naj bi zagotovila, da sektor letalstva EU ostane konkurenčen in izkoristi prednosti hitro spreminjajočega in razvijajočega se svetovnega gospodarstva in letalskega trga (4).

V letalski strategiji se je opredelila potreba po večji jasnosti za vlagatelje in letalske prevoznike glede uporabe Uredbe v zvezi z določbo o lastništvu in nadzoru. Komisija se je v skladu z željo, ki so jo večkrat izrazile države članice in druge zainteresirane strani, odločila za sprejetje smernic za razlago uporabe te določbe.

10.

Komisija je v preteklih nekaj letih preiskala več primerov, v katerih je vlagatelj iz tretje države (tj. države nečlanice EU) pridobil velik delež v letalskem prevozniku EU, da bi preverila skladnost z zahtevami iz člena 4(f) Uredbe.

11.

Komisija je sprejela le eno formalno odločitev o skladnosti z določbami o lastništvu in nadzoru po naložbi družbe Swiss Air v družbo Sabena (v nadaljnjem besedilu: odločba v zadevi Swissair in Sabena (5)). Ta odločba je bila sprejeta na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov (v nadaljevanju: Uredba 2407/92 (6)), ki je predhodnica Uredbe. Komisija je ugotovila, da je družba Sabena v skladu s pogoji sporazuma med Belgijo in družbo Swissair izpolnila zahteve glede lastništva in nadzora iz Uredbe 2407/92. Menila je, da je treba merili glede lastništva in dejanskega nadzora razlagati in uporabiti v splošnem okviru Uredbe 2407/92. Zlasti je treba vsak posamezen primer presoditi ob upoštevanju cilja zaščite interesov sektorja letalske industrije Unije, kar zlasti pomeni, da družbam iz tretjih držav ne sme biti dovoljeno, da enostransko v celoti izkoristijo liberaliziran notranji trg Unije na področju zračnega prevoza. Povedano drugače, take družbe lahko imajo korist od notranjega trga z udeležbo v letalskem prevozniku EU, vendar le znotraj omejitev glede lastništva in nadzora, ki so določene v Uredbi.

12.

Poleg tega je Komisija navedla, da bi bilo treba pri „vsaki oceni posledic obsežne naložbe letalskega prevoznika iz tretje države v letalskega prevoznika Skupnosti […] upoštevati širši okvir, v katerem se navedena naložba izvaja, in zlasti odnose Skupnosti na področju letalstva z zadevno tretjo državo“ (7). V zadevnem primeru so širši okvir zaznamovala pogajanja med Skupnostjo in Švico, da bi se vzajemno odpravile obstoječe omejitve glede lastništva in nadzora. Komisija je ob upoštevanju tega širšega okvira menila, da so sporazumi med Belgijo in družbo Swissair „očitno v bistvu prehodne“ (8).

13.

Namen teh smernic je zagotoviti smernice za presojo skladnosti podjetja, ki je zaprosilo za operativno licenco ali jo že ima, z določbami Uredbe o lastništvu in nadzoru, na podlagi izkušenj, ki jih je Komisija pridobila pri svojih presojah zadev v preteklih letih. V smernicah se upoštevajo tudi analiza, ki se je izvedla v odločbi v zadevi Swissair in Sabena, in dobre prakse, ki so jih organi, pristojni za izdajo licenc, razvili na nacionalni ravni. V njih je opredeljeno, kako Komisija razume Uredbo glede te točke in njeno mnenje o tem, kako bi jo bilo treba uporabljati. Njihov namen nikakor ni oblikovati nove pravne obveznosti, prav tako pa ne posegajo v pristojnost Sodišča EU glede njegove zavezujoče razlage.

2. POSTOPKOVNI VIDIKI

14.

Poglavje II Uredbe vsebuje določbe o operativni licenci. Člen 3(2) Uredbe določa, da „[o]rgan, pristojen za izdajo operativnih licenc, ne izda ali podaljša veljavnosti licenc, če niso izpolnjene zahteve iz tega poglavja“. Lastništvo in dejanski nadzor, ki ga izvajajo države članice ali njihovi državljani, so med drugimi del zahtev, ki jih je treba izpolniti za pridobitev in podaljšanje licence. Za presojo, ali je ta zahteva (oba sestavna dela) izpolnjena, je odgovoren zlasti organ, pristojen za izdajo licenc, ki letalskemu prevozniku dodeli operativno licenco.

15.

V skladu s členom 8(2) Uredbe „[o]rgan, pristojen za izdajo licenc, natančno spremlja izpolnjevanje zahtev iz tega poglavja“. V skladu s členom 8(7) Uredbe „[o]rgan, pristojen za izdajo licenc, odloči, ali morajo letalski prevozniki Skupnosti znova predložiti v odobritev operativno licenco, ki jim je bila izdana, če se spremeni ena ali več okoliščin, ki vplivajo na pravni položaj letalskega prevoznika Skupnosti, še zlasti v primeru združitve ali prevzema“. V skladu s členom 8(5) letalski prevozniki EU o teh spremembah vnaprej obvestijo organ, pristojen za izdajo licenc.

16.

Organ, pristojen za izdajo licenc, lahko prejme zahtevo za izdajo licence (ali pregled obstoječe licence) v okoliščinah, v katerih drugo podjetje, ki spada v isto skupino kot podjetje, na katero se nanaša primer, že ima operativno licenco, ki jo je izdal drug organ, pristojen za izdajo licenc. Organ, ki obravnava tak primer, bi moral ustrezno upoštevati presojo, ki jo je izvedel drug organ, zlasti kadar je zadevna lastniška struktura enaka. Vendar mora še vedno sam oceniti vsebino zadeve v skladu z določbami iz poglavja II Uredbe. Kot dobra praksa bi moral organ, ki ima določene pomisleke ali vprašanja glede prejšnje presoje, stopiti v stik z zadevnim drugim organom, da bi pridobil dodatne informacije ali razpravljal o zadevi.

17.

Kar zadeva morebitni pregled, ki ga izvede Komisija, se navajata člena 15(3) in 26(2) Uredbe.

18.

V skladu s členom 15(3), „[č]e Komisija […], ugotovi, da operativna licenca, izdana letalskemu prevozniku Skupnosti, ni skladna z zahtevami iz te uredbe, posreduje svoje ugotovitve organu, pristojnemu za izdajo licenc, ki v roku 15 delovnih dni Komisiji pošlje svoje pripombe.

Če Komisija po preučitvi pripomb organa, pristojnega za izdajo licenc, še vedno meni, da operativna licenca ni skladna, ali od organa, pristojnega za izdajo licenc, ni prejela nobenih pripomb, v skladu s postopkom iz člena 25(2) od organa, pristojnega za izdajo licenc, zahteva, naj sprejme ustrezne korektivne ukrepe ali začasno odvzame ali prekliče operativno licenco. V odločitvi je določen datum, do katerega mora organ, pristojen za izdajo licenc, izvesti korektivne ukrepe. Če ti niso bili izvedeni do navedenega datuma, letalski prevoznik Skupnosti ni upravičen do [opravljanja storitev zračnega prevoza v EU]“.

19.

Člen 26(2) Uredbe določa, da „Komisija sme […] pridobiti vse potrebne informacije od držav članic, ki tudi olajšajo pridobivanje informacij o letalskih prevoznikih, katerim so podelili licenco njihovi pristojni organi“.

3. DOKAZNO BREME

20.

Kot je pojasnjeno v drugem pododstavku člena 8(1), morajo podjetja, ki zaprosijo za izdajo licence, dokazati skladnost s členom 4(f) in drugimi zahtevami iz Uredbe. To velja tudi, kadar ima organ, pristojen za izdajo licenc, po izdaji licence razloge za preverjanje, ali so navedene zahteve še vedno izpolnjene.

21.

Zainteresirano podjetje mora zagotoviti, da ima organ, pristojen za izdajo licenc, na voljo ustrezne dokaze. V zvezi s tem je treba spomniti, da mora navedeni organ v skladu s členom 10(1) „sprej[eti] odločitev o vlogi čim prej, najkasneje pa v treh mesecih po predložitvi vseh potrebnih podatkov, ob upoštevanju vseh razpoložljivih dokazil“. Torej je v interesu podjetja, brez poseganja v dolžnost organa, da postopek izvede v dobri veri, da zadevnemu organu čim prej predloži razpoložljiva dokazila, saj se mu lahko v nasprotnem primeru zahteva za licenco zavrne.

4. DRŽAVLJANSTVO

22.

Državljani države članice so lahko le fizične osebe. Komisija glede podjetja, ki je v lasti in/ali dejansko delno ali v celoti pod nadzorom enega ali več vmesnih subjektov, ki niso fizične osebe, meni, da je treba zahtevo glede državljanstva iz člena 4(f) Uredbe razumeti, da se nanaša na fizične osebe, ki imajo v lasti in/ali dejansko nadzorujejo navedene subjekte na končni ravni lastništva in nadzora.

23.

Uredba v členu 4(f) določa, da imajo „[…] državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in ga dejansko nadzorujejo […]“.

24.

Nekatere težave se lahko pojavijo, kadar imajo zadevne osebe več državljanstev in državljanstvo države članice ni njihovo prvotno državljanstvo. Opredelitev pogojev pridobitve in izgube državljanstva načeloma spada v pristojnost vsake države članice. Vendar kot je potrjeno v ustaljeni sodni praksi Sodišča (9), morajo države članice pri izvajanju svojih pristojnosti na področju državljanstva upoštevati pravo Unije. Povedano drugače, pogoje in postopke za pridobitev in izgubo državljanstva države članice ureja nacionalno pravo posameznih držav članic, ob upoštevanju prava Unije.

25.

Države članice svojo posebno pravico za dodelitev državljanstva uporabijo v duhu lojalnega sodelovanja z drugimi državami članicami in EU (člen 4(3) PEU). Upoštevati je treba norme in obveznosti, h katerim so zavezane na podlagi mednarodnega prava, in merila, na katerih običajno temeljijo zakoni držav članic glede državljanstva. Ta načela zahtevajo zlasti obstoj dejanske povezave med prosilcem in državo ali njenimi državljani.

5. LASTNIŠTVO

5.1 Splošni pristop

26.

Kar zadeva lastništvo, člen 4(f) Uredbe določa, da organ, pristojen za izdajo licenc, podjetju izda operativno licenco, če „imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja“.

27.

Komisija meni, da je ta zahteva glede lastništva izpolnjena, če imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti vsaj 50 % in eno delnico kapitala podjetja.

28.

V tem okviru Komisija kapital razume kot lastniški kapital podjetja. Za oceno skladnosti z zahtevo glede lastništva je zato bistveno, da se ugotovi, kateri kapital podjetja se šteje za lastniški kapital.

29.

Komisija je v odločbi v zadevi Swissair in Sabena menila, da je mogoče na vprašanje, ali se določena vrsta kapitala šteje za lastniški kapital, odgovoriti le v vsakem posameznem primeru ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin. Vendar če kapital svojim imetnikom ne podeljuje nobene od naslednjih dveh pravic v znatnem obsegu, se pri določanju lastniškega položaja podjetja na podlagi člena 4(f) na splošno ne sme upoštevati:

a.	pravica do sodelovanja v odločitvah v zvezi s poslovanjem podjetja in

b.	pravica do pridobitve deleža preostalega dobička, v primeru likvidacije pa preostalih sredstev podjetja po izpolnitvi vseh drugih obveznosti (povedano drugače, deleži izražajo tveganje in nagrade običajnega poslovanja).

30.

Organ, pristojen za izdajo licenc, bi moral vedno podrobno analizirati zapletene strukture, vendar Komisija meni, da je podrobna analiza zlasti potrebna, kadar se pojavijo naslednja vprašanja:

a.	obstoj različnih razredov delnic z različnimi vrednostmi in značilnostmi;

b.	obstoj nakupnih bonov ali opcij, zaradi katerih lahko značilnosti „lastniškega kapitala“, ki jih ima razred delnic, postanejo neučinkovite (10);

c.	obstoj institucionalnih vlagateljev, pri čemer končnega upravičenega lastnika, v skladu s točko 44, ni mogoče zlahka opredeliti.

31.

Kot izhaja iz točke 22, Komisija meni, da je treba lastništvo podjetja, katerega deleže ima v lasti drugi subjekt (ki ni fizična oseba; v nadaljnjem besedilu: vmesni subjekt), oceniti ob upoštevanju državljanstva zadevnih oseb (ali identitete držav), ki imajo deleže v tem drugem subjektu.

32.

V tem okviru premisleki iz točk 22–24 veljajo enako glede deležev v vmesnem subjektu.

33.

Posebne težave se lahko pojavijo, kadar delež, ki ga imajo delničarji EU v vmesnem subjektu, in delež, ki ga ima ta v letalskem prevozniku, ne obsegata 100 % zadevnih deležev.

34.

Za ponazoritev se lahko uporabi naslednji primer: delničarji EU imajo v lasti 55 % družbe A (preostanek je v lasti tretjih držav ali državljanov tretjih držav; v nadaljnjem besedilu: delničarji tretje države); družba A ima v lasti 60 % letalskega prevoznika B, preostali 40-odstotni delež v letalskem prevozniku B pa imajo delničarji tretje države.

35.

Pojavi se vprašanje, ali imajo delničarji EU „v lasti več kot 50 % podjetja“.

36.

Kot je pojasnjeno v točki 28, „lastništvo“ pomeni pravice do sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na poslovanje podjetja, in denarne pravice, tj. do pridobitve deleža preostalega dobička, v primeru likvidacije pa preostalih sredstev podjetja po izpolnitvi vseh drugih obveznosti.

37.

Kar zadeva pravico do sodelovanja v odločitvah, ki vplivajo na poslovanje podjetja, bi bilo treba primer, kot je opisan zgoraj, običajno šteti za skladnega s členom 4(f) Uredbe, ob predpostavki, da imajo vsi zadevni deleži enake glasovalne pravice in da delničarjem EU nobeni posebni dogovori ne preprečujejo nadzora nad glasovi, ki ga lahko družba A zaradi svojega večinskega deleža izvaja v zvezi s prevoznikom B.

38.

Kar zadeva denarne pravice, bi bilo treba upoštevati, da lahko za take pravice veljajo posebne interne ureditve, tudi kadar imajo delničarji EU ustrezni delež v letalskem prevozniku v lasti neposredno in ne prek vmesnega subjekta. Te lahko vključujejo privilegije delničarjev tretje države v primerjavi z delničarji EU. Kot je bilo pojasnjeno v zadevi Swissair in Sabena, taki primeri niso nujno izključeni na podlagi člena 4(f) Uredbe, če ima delničar EU zadevne (denarne) pravice „v znatnem obsegu“.

39.

Enaka načela bi morala veljati, kadar na denarne pravice vpliva dejstvo, da so delničarji EU udeleženi v letalskem prevozniku prek vmesnega subjekta in da udeležba na vsaki ravni pomeni manj kot 100 % delniškega kapitala.

40.

Če bi v navedenem primeru dobiček, ki ga razdeli letalski prevoznik B, in dohodek od preostalih sredstev v primeru likvidacije letalskega prevoznika B pripadala delničarjem EU sorazmerno s popravljenimi delnicami (ko so vse delnice v družbi A in letalskem prevozniku B istega razreda), se lahko denarne pravice še vedno štejejo za zadostne za namene člena 4(f) Uredbe.

41.

Vendar bi bilo treba podobne primere obravnavati posamično, ob upoštevanju vseh okoliščin in zlasti vseh ureditev, ki vplivajo na zadevne pravice in obveznosti.

42.

Da bi se lahko ta presoja izvedla, bi morali imetniki licence ali prosilci organu, pristojnemu za izdajo licenc, predložiti dokazila o pravicah, povezanih z različnimi razredi delnic, in o končnem upravičenem lastniku delnic.

5.2 Vprašanja lastništva v podjetjih, ki kotirajo na borzi, in institucionalnih naložbah

43.

Posebni izzivi pri presoji zahteve glede lastništva bi se lahko pojavili v zvezi s podjetji, ki kotirajo na trgu lastniških vrednostnih papirjev ali so v lasti investicijskih družb, saj se lahko deleži spreminjajo vsakodnevno, ravni lastništva pa je lahko več. Podjetje bi moralo biti zmožno na vsaki ravni dokazati, da je večina deležev v lasti delničarjev EU.

44.

Kadar so deleži v lasti skrbniške družbe, sklada ali katerega drugega institucionalnega vlagatelja, je lahko zahteva glede lastništva izpolnjena, kadar je skrbnik ali fiduciar ali drugi registrirani lastnik država članica ali državljan države članice. Vendar bi bilo treba upoštevati vse elemente, ki kažejo, da je z gospodarskega vidika lastnik druga oseba, tj. končni upravičenec navedenih pravic. To bo odvisno zlasti od sporazumov ali drugih ureditev, ki zavezujejo take institucionalne vlagatelje.

6. DEJANSKI NADZOR

6.1 Splošni pristop

45.

V členu 4(f) Uredbe je navedeno, da organ, pristojen za izdajo licenc, podjetju izda operativno licenco, če „države članice in/ali državljani držav članic […] dejansko nadzorujejo“ podjetje.

46.

Pojem dejanskega nadzora je v členu 2(9) Uredbe opredeljen kot:

„odnos, vzpostavljen s pravicami, pogodbami ali drugimi sredstvi, ki posamezno ali skupaj ob upoštevanju dejstev ali zakonov dajejo možnost za izvajanje neposrednega ali posrednega odločilnega vpliva na podjetje, zlasti s:

(a)	pravico do uporabe celotnega premoženja ali dela premoženja podjetja;

(b)	pravicami ali pogodbami, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja ali kako drugače zagotavljajo odločilen vpliv na vodenje poslovanja podjetja […]“.

47.

Kot je bilo pojasnjeno v odločbi v zadevi Swissair in Sabena, je treba v skladu s to določbo presoditi položaj držav članic in/ali njihovih državljanov v zvezi s tem, ali lahko na splošno odločilno vplivajo na vodenje zadevnega podjetja na način, ki presega vpliv delničarjev tretje države. Ta analiza temelji na možnostih, ki jih ima delničar EU na voljo za pozitivno vplivanje na strateške poslovne odločitve podjetja.

48.

Strateške poslovne odločitve se nanašajo zlasti na imenovanje višjega vodstva, sprejetje proračuna in/ali poslovnega načrta ter pomembne naložbe ali posebne pravice, vezane na trg.

49.

V tem okviru bi bilo treba najprej ugotoviti, kje se sprejemajo take odločitve, in pod kakšnimi pogoji. To pomeni, da je treba ob splošnem pregledu delovanja podjetja izvesti analizo upravljanja podjetja.

50.

Nato bi bilo treba preučiti druga vprašanja, ki bi lahko vplivala na odločanje o pomembnih strateških poslovnih zadevah. Ta vprašanja vključujejo pravice delničarjev, finančne povezave in poslovno sodelovanje med podjetjem in katerim koli delničarjem tretje države. Smernice o teh merilih za ocenjevanje so podrobneje pojasnjene v nadaljevanju. Vendar ni mogoče pripraviti izčrpnega seznama elementov, ki so morda pomembni za analizo v nekem primeru. Pomembni so lahko torej tudi drugi elementi, ki tukaj niso navedeni, odvisno od okoliščin zadevnega primera.

51.

Kot je bilo pojasnjeno v odločbi v zadevi Swissair in Sabena, lahko dejanski nadzor izvajajo le države članice ali njihovi državljani. Tako očitno ne bi bilo v primeru, v katerem bi imele države članice ali njihovi državljani le pravico veta in nobene pravice, s katero bi lahko pozitivno vplivali na vodenje zadevnega podjetja.

52.

K omogočanju pozitivnega vpliva delničarjem EU lahko prispevajo številni dejavniki, kot so pristojnost lastne pobude ali mehanizmi zgodnjega ali prednostnega dostopa do informacij v podjetju.

53.

Pojasnjena splošna načela je treba uporabiti ob upoštevanju vseh zadevnih dejanskih oziroma pravnih okoliščin. Vsak posamezen primer je treba oceniti ločeno.

54.

Primeri, v katerih je potrebna analiza iz člena 4(f) Uredbe, pogosto vključujejo tudi uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (11) (v nadaljnjem besedilu: uredba o združitvah) ob upoštevanju pogojev te uredbe. Ker so si opredelitve nadzora v zadevnih uredbah nekoliko podobne, se zdijo naslednja pojasnila koristna.

55.

Najprej je treba opozoriti, da se v zvezi z delničarjem EU „skupni nadzor“ za namene uredbe o združitvah in „dejanski nadzor“ v smislu Uredbe vzajemno ne izključujeta, kot izhaja iz odločbe v zadevi Swissair in Sabena.

56.

Zahteva glede nadzora iz člena 4(f) Uredbe ni izpolnjena, kadar ima delničar tretje države edini nadzor nad podjetjem (12). V takem primeru podjetja po definiciji ne morejo dejansko nadzorovati delničarji EU v smislu Uredbe.

57.

Ker so si vprašanja, ki izhajajo iz uredbe o združitvah, in zahteva glede lastništva in nadzora iz Uredbe precej podobni, ne glede na razlike med obema ureditvama, Komisija zadeve po potrebi oceni vzporedno na podlagi obeh ureditev. Zadevne službe Komisije pri tem seveda tesno sodelujejo.

6.2 Merila za ocenjevanje

58.

Nobena smernica ne more predvideti vseh možnih oblik nadzora podjetja ob hkratnem upoštevanju razlik med nacionalnimi predpisi o upravljanju podjetij. Vsako presojo je treba izvesti za vsak primer posebej ob upoštevanju pravnega in dejanskega stanja v vsakem posameznem primeru.

59.

Te smernice ob upoštevanju navedenega zagotavljajo nekaj splošnih načel za presojo in poudarjajo nekatera vprašanja, zaradi katerih se lahko pojavijo pomisleki in zaradi katerih je potrebna podrobnejša analiza merila dejanskega nadzora (13).

6.2.1 Upravljanje podjetij

60.

Prvi korak pri presoji dejanskega nadzora je analiza upravljanja podjetja. Upravljanje podjetja v tem okviru pomeni procese in postopke, s katerimi podjetje sprejme odločitve, ki so pomembne za njegovo poslovanje.

61.

Pri analizi upravljanja podjetij bi bilo treba upoštevati zadevne pravne in dejanske elemente.

62.

Z analizo bi bilo treba opredeliti organe odločanja v podjetju, njihove pristojnosti in sestavo, zadevna pravila v zvezi z imenovanjem, izvolitvijo, nadomestilom in odpovedjo, naravo odločitev, ki jih sprejemajo, njihove postopke sprejemanja odločitev, vključno z zahtevami glede sklepčnosti in pravili glede glasovanja (večina, soglasje), morebitne posebne pravice, ki so dodeljene drugim organom (npr. v zvezi s predlogi, imenovanji, svetovanjem, zavezujočimi in nezavezujočimi mnenji, priporočili, soglasjem).

63.

To določanje bi moralo zajeti vse organe odločanja, zlasti skupščino delničarjev, izvršilni organ (npr. svet direktorjev, upravni odbor), nadzorne organe (npr. nadzorni svet), ključno osebje (vodstveno osebje, ki lahko sprejema odločitve v zvezi s poslovanjem) in notranje odbore (svetovalne ali druge).

64.

V analizi bi bilo treba oceniti, kako so države članice in/ali njihovi državljani zastopani v organih odločanja in kako jim njihove pravice, ki jih imajo v tem okviru na voljo, omogočajo odločanje o strateških odločitvah ob upoštevanju postopka, v skladu s katerim se sprejemajo. V zvezi s tem bi bilo treba pri analizi preučiti tudi sklepčnost, potrebno za odločanje.

65.

Kar zadeva odločanje, je zelo pomembna analiza pravic veta morebitnih delničarjev tretje države. Če imajo navedeni delničarji obsežne pravice veta v zadevah, pomembnih za poslovanje, lahko to vpliva na zmožnost delničarjev EU, da dejansko nadzorujejo podjetje. Zato bi bilo treba podrobnejšo splošno presojo zadevnih pravic delničarjev EU in delničarjev tretjih držav izvesti za vsak primer posebej.

66.

Zmožnost zadevnega delničarja, da vloži veto na nekatere odločitve, ne pomeni nujno, da ima ta delničar dejansko nadzor. Preveriti bi bilo treba, ali te pravice veta vplivajo le na nekatere odločitve manjšega pomena ali na glavne strateške odločitve. Vprašanje je, ali države članice ali njeni državljani v splošni presoji različnih pravic delničarjev odločilno vplivajo na strateške poslovne odločitve, kot je pojasnjeno v točki 47 zgoraj. Tako splošno presojo, ki temelji na več dejavnikih, bi bilo treba izvesti za vsak primer posebej.

67.

Delničar tretje države lahko ima pravico veta, kar pa ne pomeni nujno, da delničar EU izgubi dejanski nadzor.

68.

Možni scenarij je, da so pravice veta delničarjev tretjih držav potrebne in sorazmerne s ciljem zaščite vrednosti manjšinske naložbe. Običajno bo taka pravica veta povezana s spremembami statuta ali podobnega ustanovnega dokumenta, povečanjem ali zmanjšanjem kapitala, izdajo zamenljivih obveznic, spremembo pravic, povezanih z delnicami, kotacijo na borzi ali ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, izplačilom dividend, prenehanjem poslovanja ali znatno spremembo poslovanja in odločitvami o združitvi, razdružitvi ali likvidaciji. To ne pomeni, da delničarji EU ne ohranijo dejanskega nadzora.

69.

Morda je potrebna bolj poglobljena presoja, kadar se pravice veta delničarjev tretje države nanašajo na druge zadeve, zlasti odločitve, ki bodo verjetno znatno vplivale na poslovanje podjetja ali ga ovirale, kot so pridobitev sredstev, naložbe, podaljšanje ali sprejetje finančnih instrumentov, kot so jamstva ali posojila, pogodbe in poslovne transakcije z osebami, pridruženimi podjetju ali enemu od delničarjev.

70.

Elementi, na podlagi katerih je morda potrebna taka poglobljena presoja, odvisno od cilja odločitve, ki se bo sprejela, so na primer glasovanje, odločitve, za katere je potrebno soglasje, pravica delničarjev tretje države, da imenujejo osebe na nekatere (pomembne) položaje, zahteva, da morajo pred (pomembnimi) odločitvami navedeni delničarji predložiti predloge ali priporočila, klavzule, s katerimi na zahtevo navedenih delničarjev ni glasovanja, glasovanje v sklopu itd.

71.

Kar zadeva odločitve, sprejete na skupščinah delničarjev podjetja, je morda treba upoštevati strukturo delničarjev, udeležbo na skupščinah delničarjev in glasovalne vzorce na teh skupščinah. Kadar je lastništvo podjetja široko razpršeno in je en sam delničar tretje države eden od največjih delničarjev, je lahko navedeni delničar v položaju, ko bodo njegovi predlogi izglasovani, tudi z deležem, ki znaša precej manj kot 50 %. Morda bo treba zato oceniti stopnjo udeležbe delničarjev držav članic na skupščinah delničarjev in glasovalne vzorce navedenih delničarjev, da se ugotovi, ali resnično dejansko nadzorujejo podjetje.

72.

Organ, pristojen za izdajo licenc, bo na splošno morda moral poglobljeno oceniti zlasti delež v podjetju, ki je v lasti tretje države ali državljana tretje države in je večji od 30 %. Kadar je lastništvo podjetja široko razpršeno in je en sam delničar tretje države eden od največjih delničarjev, bo morda treba oceniti tudi manjši delež.

73.

V tem okviru je lahko pomembno tudi, ali so osebe na ključnih položajih v podjetju povezane z delničarjem tretje države. Vendar to ne velja za državljanstvo teh oseb. Njihovo državljanstvo samo nima okvirne vrednosti pri ugotavljanju, ali podjetje dejansko nadzorujejo države članice in/ali njeni državljani, kar velja zlasti v globalnem sektorju, kot je letalstvo. Pomembno je lahko le, ali države članice in/ali njihovi državljani nadzorujejo postopke, s katerimi se sprejmejo pomembne odločitve, ki lahko vključujejo imenovanje ali razrešitev ključnega osebja.

6.2.2 Pravice delničarjev

74.

Ocena pravic delničarjev v okviru presoje dejanskega nadzora je potrebna, ker bi lahko obsežne pravice delničarjev, ki jih imajo delničarji tretje države, dejansko privedle do tega, da slednji dejansko nadzorujejo podjetje namesto delničarja(-ev) EU, po možnosti na podlagi vpliva, ki ga ti izvajajo nad njimi. To se lahko na primer nanaša na zmožnost, da pridobijo privolitev o zadevah, za katere se na pogled in ob upoštevanju dogovorjenega upravljanja podjetja zdi, da jih nadzoruje(-jo) delničar(-ji) EU.

75.

Nekateri primeri pravic delničarjev, ki jih je treba podrobneje preučiti, so opisani v nadaljevanju.

6.2.2.1 Pravica veta na prenos deležev

76.

Pravico delničarja tretje države, da vloži veto na prenos deležev v lasti delničarja države članice v podjetju, bi bilo treba podrobno preučiti. Običajno je, da po naložbi delničarja tretje države določeno obdobje prenos deležev ni dovoljen nobeni strani ali pa je odvisen od soglasja druge strani. Dokler to obdobje ni daljše od običajne prakse v sektorju, se lahko običajno šteje za zaščitni ukrep zaradi stabilnosti naložbe in zato ne vpliva na stanje, kar zadeva dejanski nadzor. Vendar je lahko tudi v takih primerih zaradi posebnih okoliščin potreben natančen pregled. Zlasti kadar se omejitev uporablja le v korist delničarja tretje države, lahko to kaže na neravnovesje v smislu, da so morda delničarji EU precej odvisni od njega, medtem ko nasprotno morda ne velja.

6.2.2.2 Predkupne pravice

77.

Predkupna pravica je pravica, na podlagi katere ima obstoječi delničar prvi možnost odkupiti delnice, ki jih morda želi prodati drugi delničar. Predkupne pravice so običajna poslovna praksa, iz katerih ne izhaja nobeno posebno vprašanje v zvezi z dejanskim nadzorom, če ne presegajo tistega, kar je potrebno za zaščito naložbe delničarjev. Vendar lahko imajo nekatere oblike predkupnih pravic podoben učinek kot pravica veta v zvezi s prenosom deležev. To je verjetno v primeru, kadar ima delničar tretje države pravico, da določi prodajno ceno zadevnih deležev.

6.2.2.3 Pravica delničarja tretje države, da proda svoje deleže

78.

Da bi manjšinski delničarji zaščitili vrednost svoje naložbe in svoj vpliv v podjetju pred zmanjšanjem vrednosti, se pogosto dogovorijo za neko obliko prodajne opcije. Taka prodajna opcija zadevnemu manjšinskemu delničarju daje pravico, da v določenem trenutku svoje deleže po določeni ceni proda nazaj podjetju (letalskemu prevozniku) ali drugim delničarjem. V takem primeru bi bilo treba take prodajne pravice upoštevati pri splošni presoji dejanskega nadzora.

79.

Kadar se taka prodajna opcija dodeli delničarju tretje države, lahko to vpliva na dejanski nadzor, ki ga imajo delničarji EU, saj bi lahko izstop delničarja tretje države finančno in poslovno destabiliziral podjetje. To bi lahko privedlo do položaja, ko ima delničar tretje države takšen vzvod nad delničarjem(-i) EU, da ta (ti) ne more(-jo) ohraniti dejanskega nadzora.

80.

Učinek prodajne opcije bo odvisen od veljavnih pogojev, ki bi jih bilo treba zato skrbno preučiti. Zelo obsežna prodajna opcija, ki delničarju tretje države omogoča, da jo izkoristi v številnih primerih, lahko temu delničarju omogoči, da pridobi privolitev podjetja ali preostalih delničarjev v zadevah, glede katerih delničar tretje države običajno ne more odločati ali nanje uveljavljati veta. Posebnih težav ni, kadar je prodajna opcija omejena na tisto, kar je potrebno in sorazmerno za zaščito delničarja tretje države pred zmanjšanjem vrednosti njegovih deležev, v ostalih primerih pa je potreben natančen pregled.

6.2.2.4 Pravica do nakupa dodatnih deležev

81.

Nakupne opcije ali opcije zamenjave delničarju tretje države omogočajo, da kupi več deležev v podjetju ali pretvori dolg ali nepravi lastniški kapital v deleže. Vsake dodatne glasovalne ali druge pravice, ki bi jih takšen delničar pridobil na podlagi uveljavitve nakupne opcije ali opcije pretvorbe, bi bilo treba preučiti, kar zadeva njihov morebitni učinek na dejanski nadzor nad podjetjem.

6.2.2.5 Pogoji za naložbo

82.

Če delničar tretje države za svojo naložbo določi pogoje, je morda treba podrobno preučiti njihov učinek na dejanski nadzor. Posebnih težav ni, če so pogoji potrebni in sorazmerni z zaščito vrednosti naložbe, druge pogoje pa bo morda treba podrobneje preučiti.

83.

Kar zadeva pogoje, povezane z regulativno potrditvijo ali drugimi zadevami, za katere je mogoče šteti, da spadajo na področje javne politike, ti običajno ne vplivajo na dejanski nadzor.

84.

Pogoji, ki jih delničar tretje države določi v zvezi s finančnimi zadevami podjetja, kot so revizija letnih računovodskih izkazov, solventnost, prestrukturiranje dolga ali posvetovanje o ključnih zadevah pred dokončanjem naložbe, običajno ne bi smeli vplivati na dejanski nadzor, saj se nanašajo na finančni položaj podjetja pred naložbo in s tem na vrednost naložbe za delničarja tretje države.

85.

Pogoji za naložbe, ki so povezani zlasti s poslovnim načrtom podjetja, imenovanjem ključnega osebja ali sklenitvijo sporazuma o sodelovanju, lahko v celoti ali delno, pravno ali dejansko omejujejo pristojnosti organov odločanja v podjetju. Te pogoje, ki se določijo, bi bilo treba upoštevati pri splošni presoji dejanskega nadzora. Pojavijo se lahko primeri, v katerih delničar tretje države svojo naložbo pogojuje s pomembnimi strateškimi odločitvami, in sicer tako, da vpliv na organe odločanja v podjetju, ki ga imajo delničarji EU v skladu s sklenjenimi sporazumi, nima več praktičnega učinka. To vprašanje je treba preučiti v splošnem okviru, zlasti ob natančnem upoštevanju sredstev in postopkov, na podlagi katerih je delničar EU upravičen do izvajanja svojega vpliva v podjetju.

6.2.3 Finančne povezave med podjetjem in delničarjem tretje države

86.

Vprašanje, ali zaradi finančnega prispevka delničarja tretje države delničarji držav članic nimajo več dejanskega nadzora, je treba presoditi ob upoštevanju finančne odvisnosti, ki jo tak prispevek prinaša v konkretnem primeru. Taka odvisnost lahko pomeni, da ta v celoti ali delno dejansko ne more vplivati na poslovanje podjetja prek njegovih organov odločanja. Za take situacije so običajni primeri, v katerih lahko delničar tretje države zaradi odvisnosti podjetja od financiranja, ki mu ga ta zagotavlja ali podaljšuje, pridobi privolitve na strateških področjih, čeprav bi delničar države članice zakonito imel na voljo sredstva, da zavrne tako privolitev.

87.

Da bi se ocenila stopnja finančne odvisnosti, bi bilo treba najprej ugotoviti, ali je delničar tretje države prispeval k financiranju podjetja sorazmerno s svojim deležem (14). V tem primeru in razen če ne obstajajo posebne okoliščine, bi se lahko štelo, da delničar tretje države ni pridobil vpliva na poslovanje podjetja, ki bi presegal to, kar vsebujejo njegove pravice v zvezi s poslovanjem podjetja na podlagi pridobljenih deležev in sklenjenih sporazumov.

88.

Pri tej oceni bi bilo treba višino prispevka delničarja tretje države primerjati s prispevkom drugih delničarjev in virov zunaj podjetja. Upoštevati bi bilo treba vse načine financiranja v najširšem smislu, kot so povečanje kapitala, posojila, jamstva, obveznice, odpisi dolga, varščine (15) in nepovratna sredstva. Poleg prispevkov po naložbi delničarja tretje države bi se morali upoštevati tudi prispevki, ki so jih obstoječi delničarji in zunanji viri zagotovili pri pripravi prodaje deležev v podjetju (tj. prodaje, po kateri je vstopil delničar tretje države).

89.

Če je prispevek delničarja tretje države k financiranju podjetja presegal njegov delež, bi bilo treba to upoštevati pri splošni presoji.

6.2.4 Poslovno sodelovanje

90.

Poslovno sodelovanje je lahko operativno sodelovanje med dvema podjetjema (letalskima prevoznikoma), na primer z leti pod skupno oznako, ali pa je lahko v obliki skupnega podjetja ali nakupa in prodaje blaga in storitev med delničarjem tretje države in podjetjem.

91.

Če je podjetje odvisno od takega sodelovanja z delničarjem tretje države, bo ta pridobil ustrezen vpliv nad podjetjem. Zato je treba v primerih takega sodelovanja presoditi, ali je odvisnost, ki iz tega izhaja, tolikšna, da je mogoče delničarja EU prisiliti, da podpre strateške odločitve partnerja iz tretje države.

92.

Nekateri sporazumi o sodelovanju bi lahko vključevali posebne postopke odločanja, s katerimi zadevni podjetji sprejemata odločitve v zvezi s tem sodelovanjem, zlasti v primeru skupnih podjetij.

93.

Če je poslovno sodelovanje pogoj za naložbo delničarja tretje države, bi bilo treba to pogojenost oceniti ob upoštevanju navedenih premislekov.

94.

Če lahko prekinitev ali kršitev sporazuma o poslovnem sodelovanju povzroči odhod delničarja tretje države, je treba tudi tako pravico delničarja oceniti, kot je opisano zgoraj.

7. SPREMLJANJE IN MOREBITNI UKREPI

95.

Kar zadeva spremljanje skladnosti podjetij, so osnovne pravne dolžnosti organov, pristojnih za izdajo licenc, določene v členu 8(2) Uredbe. Organom se lahko zdi primerno, da poleg teh dolžnosti pogosteje preverijo položaj glede deležev, na primer mesečno ali na tri mesece ali celo pogosteje, odvisno od velikosti deleža v lasti tretje države.

96.

V zvezi s tem morajo zlasti podjetja, ki javno kotirajo na borzi ali so v lasti investicijskih družb, zagotoviti, da ima organ, pristojen za izdajo licenc, na voljo dovolj informacij, da se prepriča glede njihove skladnosti z zahtevo iz člena 4(f) Uredbe. Zato bodo morda podjetja želela čim bolj voditi evidenco kupljenih in prodanih deležev. V statute podjetij bi se lahko vključile določbe, ki direktorjem omogočajo, da preverijo državljanstvo delničarjev in od večjih delničarjev zahtevajo izjave o državljanstvu.

97.

Da bi delničar tretje države dokazal izpolnjevanje zahtev iz člena 4(f) Uredbe, mora organu, pristojnemu za izdajo licenc, dati na voljo vse informacije, ki jih ta zahteva v okviru ocenjevanja licence (glej oddelek 3 zgoraj).

98.

Organ, pristojen za izdajo licenc, mora zagotoviti zaupnost vseh poslovnih skrivnosti, ki so mu bile razkrite med ocenjevanjem.

99.

Kar zadeva „dejanski nadzor“, veljajo zlasti naslednji dodatni premisleki.

100.

Organ, pristojen za izdajo licenc, lahko med izvajanjem svoje dejavnosti ugotovi, da nekateri ugotovljeni elementi ne vključujejo izgube dejanskega nadzora držav članic ali njihovih državljanov, ampak da bi lahko do tega privedli morebitni prihodnji dogodki, povezani s temi elementi. V navedenih primerih bo morda moral v okviru svojega rednega nadzora, tj. skladnosti zadevnega podjetja z zahtevami iz Uredbe, spremljati razvoj zlasti teh elementov. Cilj je, da se zadevni organ čim prej seznani z vsakim položajem, ko delničar(-ji) EU nima(-jo) več dejanskega nadzora in zahteve iz Uredbe torej niso več izpolnjene.

101.

Kadar ima organ, pristojen za izdajo licenc, kakšne podobne pomisleke, bi jih moral spremljati. Kadar jih ni mogoče drugače odpraviti, bi moral nanje opozoriti zadevno podjetje.

102.

Če se zadevno podjetje zaradi tega odloči za nekatere spremembe v zvezi z upravljanjem ali drugimi ustreznimi vidiki, bo morda potrebna priglasitev ali ponovna priglasitev na podlagi uredbe o združitvah v skladu z določbami navedene uredbe.

(1) UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

(2) Uredba se uporablja za tretje države, kadar je vključena v sporazume, sklenjene z EU. Trenutno to velja za Sporazum EGP (v zvezi z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom) in sporazum med EU in Švico o zračnem prometu (UL L 114, 30.4.2002). V prihodnosti se lahko sklenejo/veljajo podobni sporazumi. Za namene razlage člena 4(f) iz teh smernic se Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn štejejo za države članice EU, njihovi državljani pa za državljane držav članic EU.

(3) Komisija bo v teh smernicah uporabljala pojem „podjetja“ v smislu, opredeljenem v členu 2(3) Uredbe.

(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, COM(2015) 598 final z dne 7. decembra 2015.

(5) Odločba Komisije 95/404/ES z dne 19. julija 1995 o postopku v zvezi z uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 (Swissair in Sabena) (UL L 239, 7.10.1995, str. 19).

(6) UL L 240, 24.8.1992, str. 1.

(7) Glej stran 27, točka XI odločbe v zadevi Swissair in Sabena.

(8) Odločba v zadevi Swissair in Sabena, točka XI.

(9) Zadeva C-135/08, Rottmann, 2. marec 2010, točke 39, 45 in 48.

(10) Obstoj nakupnih bonov ali opcij, ki lahko spremenijo razmerje lastniških deležev v prihodnosti, ne bo pomembno za vprašanje lastništva v sedanjosti. Vendar lahko obstajajo nekatere zapletene strukture, pri katerih lahko značilnosti „lastniškega kapitala“, ki jih ima razred delnic, zaradi obstoja opcij postanejo neučinkovite. Te se bodo podrobno preučile. So pa lahko opcije pomembna težava v zvezi z nadzorom, če lahko manjšinski delničar zaradi njih podjetju postavlja svoje zahteve.

(11) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(12) Tako je v primeru, kadar v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah nadzor nad podjetjem pridobi le „ena“ oseba.

(13) Za oceno skupnega nadzora na podlagi uredbe o združitvah so upoštevne določbe prečiščenega obvestila Komisije o pravni pristojnosti (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).

(14) Podjetje lahko ima na primer skupni delniški kapital v vrednosti 100 milijonov EUR, pri čemer delež delničarjev EU znaša 60 milijonov EUR, delež delničarjev tretje države pa 40 milijonov EUR. Delničarji EU so podjetju zagotovili dolgoročno posojilo po tržnih pogojih v višini 6 milijonov EUR, kar je enako 10 % njihovega lastniškega deleža. Da bi se ohranilo ravnovesje finančnih povezav, lahko delničarji tretje države prispevajo dodatno financiranje (poleg svojega deleža kapitala/lastniškega deleža) največ v višini 10 % njihovega lastniškega deleža (tj. 4 milijone EUR).

(15) Na primer vlagatelj, ki banki izda jamstvo, zaradi katerega je banka pripravljena dodeliti posojilo.

16.6.2017

Uradni list Evropske unije

C 191/14

Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije

z dne 4. maja 2017

o registraciji Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo kot evropske politične stranke

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2017/C 191/04)

ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (1) ter zlasti člena 9 te uredbe,

ob upoštevanju vloge Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (v nadaljevanju: organ) je 20. marca 2017 v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 prejel vlogo za registracijo evropske politične stranke Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (vlagatelj), 25. aprila 2017 pa dodatek k tej vlogi.

(2)	Vlagatelj je predložil dokumente, ki potrjujejo, da izpolnjuje pogoje iz člena 3 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, izjavo v obliki, ki je določena v prilogi k uredbi, in svoj statut z določbami, ki jih zahteva člen 4 uredbe.

(3)	Vlogi je v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 priložena tudi izjava notarja Gérarda Indekeuja, ki potrjuje, da ima vlagatelj sedež v Belgiji in da je njegov statut v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

(4)	Vlagatelj je predložil dodatno dokumentacijo v skladu s členoma 1 in 2 Delegirane uredbe Komisije (EU, Euratom) 2015/2401 (2).

(5)	Organ je vlogo in predloženo dokumentacijo pregledal v skladu s členom 9 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 in sklenil, da vlagatelj izpolnjuje pogoje za registracijo iz člena 3 te uredbe in da statut vsebuje določbe, ki jih zahteva člen 4 uredbe,

JE SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo se registrira kot evropska politična stranka.

Evropsko pravno osebnost pridobi na dan objave tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem uradnega obvestila.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

Rue d’Idalie/Idaliestraat 11 (predal 2)

1050 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

V Bruslju, 4. maja 2017

Za Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije

Direktor

M. ADAM

(1) UL L 317, 4.11.2014, str. 1.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU, Euratom) 2015/2401 z dne 2. oktobra 2015 o vsebini in delovanju registra evropskih političnih strank in fundacij (UL L 333, 19.12.2015, str. 50).

PRILOGA

Statuts de l'Alliance of Liberals and Democrats for Europe Party, parti politique européen (en abrégé « PPEU »)

Adoptés par le Congrès de l'ALDE Party le 3 décembre 2016

CHAPITRE I – NOM, SIEGE, OBJET ET DUREE DE L'ASSOCIATION

Article 1 – Nom et logo

Un parti politique européen est constitué en vertu du droit européen. Son nom est «Alliance of Liberals and Democrats for Europe Party», en abrégé «ALDE Party», ci-après dénommé l' « Association ». Tant la forme complète qu'abrégée du nom peuvent être utilisées de manière indifférente.

Tous les actes, factures, annonces, publications, courriers, bons de commande et autres documents émanant de l'Association doivent mentionner sa dénomination complète ou abrégée, précédée ou suivie immédiatement des mots « parti européen », ainsi que l'adresse du siège de l'Association.

L'Association est régie par le Règlement no 1141/2014 du Parlement européen et du Conseil du 22 octobre 2014 relatif au statut et au financement des partis politiques européens et des fondations politiques européennes (le «Règlement»), ainsi que par la loi du 27 juin 1921 sur les associations sans but lucratif, les fondations, les partis politiques européens et les fondations politiques européennes (la «Loi») pour les aspects légaux qui ne sont pas couverts par le Règlement, tel que le prévoit l'article 14 du Règlement.

Le logo de l'Association est repris à l'Annexe I aux présents statuts.

Article 2 – Siège

Le siège de l'Association est situé à B-1050 Bruxelles, rue d'Idalie, 11. Le siège de l'Association peut être transféré en tout autre lieu dans l'Union européenne par décision prise par le Bureau.

Article 3 – Objet et objectifs

L'Association observe les valeurs sur lesquelles l'Union européenne est fondée, telles que reprises à l'article 2 du Traité sur l'Union européenne, à savoir les valeurs de respect de la dignité humaine, de liberté, de démocratie, d'égalité, de l'État de droit, ainsi que de respect des droits de l'homme, y compris des droits des personnes appartenant à des minorités.

L'Association a pour objet non-lucratif d'apporter son soutien au rassemblement des partis politiques et citoyens d'Europe qui, se réclamant des valeurs libérales, démocratiques et réformatrices, veulent contribuer à l'Union européenne.

L'Association réalisera son objet par :

—	le renforcement du mouvement libéral, démocrate et réformateur dans l'Union européenne et dans toute l'Europe ;

—	la recherche d'une position commune sur toutes les questions importantes concernant l'Union européenne ;

—	l'information du public et sa participation à la construction d'une démocratie européenne unie ;

—	l'appui et la coordination de ses membres dans le contexte des élections du Parlement européen ;

—	le soutien à la constitution d'un groupe parlementaire libéral, démocratique et réformateur dans toutes les assemblées parlementaires internationales ;

—	le développement de relations de travail étroites entre et avec ses membres, leurs groupes parlementaires nationaux, le Groupe parlementaire de l'ALDE Party au Parlement européen, dans d'autres enceintes internationales et l'Internationale Libérale.

L'Association peut, également, valablement constituer une filiale dédiée aux activités de collecte de fonds, de sponsoring ainsi que toute autre activité qui contribue au financement privé ou public de l'Association, pour autant que les bénéfices réalisés par la filiale et attribués à l'Association soient affectés à la réalisation des objectifs non-lucratifs.

L'Association peut accomplir tous les actes et mener toutes les activités, en Europe, visant directement ou indirectement à améliorer ou promouvoir son objet et ses objectifs.

Article 4 – Durée

L'Association est constituée pour une durée illimitée.

Article 5 – Fondation

La fondation politique européenne affiliée à l'Association est le Forum Libéral Européen. Cette entité est formellement affiliée à l'ALDE Party et, par ses activités, qui s'inscrivent dans le respect des objectifs et valeurs fondamentales poursuivis par l'Union européenne, appuie et complète les objectifs du parti politique au niveau européen.

CHAPITRE II – MEMBRES

Article 6 – Critères d'admission des membres, catégories de membres et droits et obligations des membres

La qualité de membre de l'Association est ouverte à tous les partis politiques en Europe et aux citoyens qui acceptent les statuts, le règlement d'ordre intérieur de l'Association, les programmes politiques de l'Association et la Déclaration de Stuttgart.

L'Association doit être composée d'au moins deux membres effectifs. L'Association est composée de membres effectifs, associés et individuels, personnes physiques ou morales légalement constituées selon les lois et usages de leur pays d'origine.

La qualité de membre effectif est attribuée de plein droit à l'a.s.b.l. de droit belge European Liberal Youth, en abrégé LYMEC.

Si un candidat membre ne dispose pas de la personnalité juridique selon les lois et usages de son pays d'origine, il doit désigner, dans sa demande écrite d'admission, une personne physique qui agira au nom et pour compte de tous les membres dudit candidat membre, en qualité de mandataire commun.

Les membres effectifs doivent payer une cotisation, à l'exception de l'a.s.b.l. LYMEC. Ils ont le droit de prendre part aux réunions du Conseil et du Congrès, de faire valoir leur opinion et de voter.

Les membres associés doivent payer une cotisation. Ils ont le droit de prendre part aux réunions du Conseil et du Congrès, de faire valoir leur opinion mais ils n'ont pas le droit de vote. Tout membre associé peut à tout moment demander à devenir membre effectif.

Les membres individuels doivent payer une cotisation. Ils ont le droit de prendre part aux réunions du Conseil et du Congrès, selon les modalités prévues dans le règlement d'ordre intérieur. Ils peuvent faire valoir leur opinion et voter.

Article 7 – Registre des membres et liste des membres

Un registre contenant une liste à jour de tous les membres effectifs et associés de l'Association et une liste des membres individuels sont conservés au siège de l'Association.

Les membres effectifs, associés et individuels ont le droit d'avoir accès au registre et à la liste des membres individuels au siège de l'Association.

La liste des partis membres effectifs et associés de l'Association est reprise à l'Annexe II aux présents statuts.

Article 8 – Admission des membres

Toute candidature comme membre effectif ou associé est adressée au Bureau, accompagnée de tous les documents nécessaires démontrant que le candidat remplit les conditions d'éligibilité. Le Bureau soumet la candidature et son rapport préliminaire et avis au Conseil, qui vérifie si la candidature remplit ou non les conditions d'éligibilité. Le Conseil se prononce à la majorité de deux-tiers des voix émises. La décision du Conseil d'admettre un candidat ou non est définitive et le Conseil n'est pas tenu de motiver sa décision.

Toute candidature comme membre individuel est adressée au secrétaire-général. La candidature est soumise au Bureau. Le Bureau se prononce à la majorité simple des voix émises. La décision du Bureau d'admettre ou non un candidat est définitive et le Bureau n'est pas obligé de motiver sa décision.

Article 9 – Démission et exclusion de membres

Tout membre effectif ou associé peut démissionner de l'Association à tout moment en donnant un préavis de trois mois par lettre recommandée adressée au secrétaire-général. La démission entre en vigueur à la fin de l'exercice social.

Un membre individuel peut démissionner à tout moment par notification écrite adressée au secrétaire-général. La démission prend effet immédiatement.

Un membre démissionnaire reste tenu de ses obligations financières vis-à-vis de l'Association jusqu'à la fin de l'exercice social au cours duquel sa démission a pris effet.

Si un membre effectif manque à ses obligations financières après un avertissement adressé par le secrétaire-général de payer ses dettes dans un délai de trois mois, le droit de vote du membre effectif est suspendu à compter de l'expiration de ce délai de trois mois.

Si un membre individuel manque à ses obligations financières, son droit de vote sera suspendu.

Si un membre effectif associé ou individuel manque à ses obligations financières pendant deux exercices sociaux consécutifs, il est réputé démissionnaire à compter du premier jour de l'exercice social suivant.

Tout membre peut être exclu pour chacune des raisons suivantes :

(i)	ne pas respecter les statuts ou le règlement d'ordre intérieur ;

(ii)	ne pas respecter les décisions de tout organe de l'Association ;

(iii)

ne plus satisfaire aux conditions d'éligibilité comme membre ;

(iv)	si un de ses actes est contraire aux intérêts et aux valeurs de l'Association en général.

L'exclusion de membres effectifs ou associés est décidée par le Conseil avec une majorité de deux-tiers des voix émises. Le membre effectif ou associé est informé par lettre recommandée, télécopie, courrier électronique ou tout autre écrit de la proposition d'exclusion. La lettre décrit les motifs sur lesquels l'exclusion proposée est basée. Le membre effectif ou associé a le droit d'adresser ses remarques par écrit au secrétaire-général, dans un délai des 15 jours calendrier à compter de la réception de la lettre. A sa demande préalable exprimée par écrit, le membre effectif ou associé peut être entendu.

La décision d'exclusion décrit les motifs sur lesquels l'exclusion est basée, mais pour le surplus, la décision ne doit pas être motivée. Le secrétaire-général adresse une copie de la décision au membre exclu par lettre recommandée, télécopie, courrier électronique ou tout autre écrit dans un délai de 15 jours calendrier. L'exclusion prend effet immédiatement mais le membre exclu reste tenu de ses obligations financières vis-à-vis de l'Association jusqu'à la fin de l'exercice social.

L'expulsion d'un membre individuel est décidée par le Bureau en conformité avec le règlement d'ordre intérieur. La décision ne doit pas être motivée. Le secrétaire-général adresse une copie de la décision au membre individuel exclu par écrit dans un délai de 15 jours calendrier. L'exclusion entre en vigueur immédiatement mais le membre exclu reste tenu à ses obligations financières vis-à-vis de l'Association jusqu'à la fin de l'exercice social.

Un membre démissionnaire ou exclu n'a aucun droit à faire valoir sur l'avoir social de l'Association.

CHAPITRE III – ORGANES DE L'ASSOCIATION

Article 10 – Les organes de l'Association

(i)	Le Congrès ;

(ii)	Le Conseil ;

(iii)

Le Bureau.

CHAPITRE IV – CONGRES

Article 11 – Composition et pouvoirs

Le Congrès est composé de tous les membres effectifs, associés et individuels et des membres du Bureau.

En conformité avec le règlement d'ordre intérieur, des tiers peuvent se voir accorder le droit de prendre part aux réunions du Congrès. Ils ont le droit de faire valoir leur opinion mais n'ont pas le droit de vote.

Les décisions prises par le Congrès sont contraignantes pour tous les membres, en ce compris les membres absents, dissidents ou ceux qui s'abstiennent de voter.

Les pouvoirs suivants sont réservés au Congrès :

a)	L'élection, la révocation et la décharge des membres du Bureau ;

b)	Les modifications aux statuts ;

c)	La dissolution et la liquidation de l'Association ;

d)	L'approbation d'un programme politique commun pour les élections européennes ;

e)	L'élection du ou des candidat(s) de tête commun(s) aux élections européennes.

Article 12 – Convocations et réunions

Le Congrès est convoqué par le Conseil. Le Congrès se réunit au moins une fois par an dans chaque année calendrier et pas plus de dix-huit mois ne peuvent s'écouler entre deux réunions du Congrès.

Des réunions extraordinaires du Congrès peuvent être convoquées par le Bureau ou le Conseil ou au moins un tiers des membres effectifs.

La convocation est adressée par courrier, télécopie, courrier électronique ou tout autre moyen écrit. Pour le surplus, les règles relatives à l'ordre du jour, à l'horaire et la manière dont les réunions du Congrès sont tenues sont décrites dans le règlement d'ordre intérieur.

Article 13 – Représentation

Les membres effectifs, associés et individuels sont représentés au Congrès par des délégués, nommés en conformité avec les règles décrites dans le règlement d'ordre intérieur.

Chaque membre effectif a autant de voix que de délégués. Les membres individuels auront autant de voix que de délégués, tel que stipulé dans le règlement d'ordre intérieur. Un délégué peut émettre deux voix au plus.

Article 14 – Délibérations, quorums et votes

Une liste des présences des membres effectifs, associés et individuels est signée avant la réunion par les délégués, en dessous du nom du membre qu'ils représentent.

Le Congrès peut valablement délibérer si au moins un tiers des membres effectifs sont présents. Si ce quorum n'est pas atteint, une nouvelle réunion du Congrès est convoquée au plus tôt 15 jours calendrier après la première réunion. La seconde réunion du Congrès peut valablement prendre des décisions, quel que soit le nombre de membres effectifs présents.

Les décisions du Congrès, en ce compris les élections et les révocations des membres du Bureau sont prises à la majorité simple des voix émises. Les abstentions ne sont pas prises en compte et en cas de vote écrit, les votes blancs ou irréguliers ne sont pas pris en compte dans le décompte des voix. En cas d'égalité des voix, la décision est rejetée.

Article 15 – Procès-verbaux

Les décisions du Congrès sont consignées dans des procès-verbaux. Les procès-verbaux sont approuvés à l'occasion de la réunion suivante du Congrès et sont signés par la personne qui préside cette réunion.

Les procès-verbaux sont conservés dans un registre à la disposition des membres au siège de l'Association. Une copie du procès-verbal est également adressée à tous les membres effectifs et associés.

Les procès-verbaux du Congrès peuvent également être publiés en tout ou en partie.

CHAPITRE V – CONSEIL

Article 16 – Composition et pouvoirs

Le Conseil est composé de tous les membres effectifs, associés et individuels et des membres du Bureau.

En conformité avec le règlement d'ordre intérieur, des tiers peuvent se voir accorder le droit de prendre part aux réunions du Conseil. Ils ont le droit de faire valoir leur opinion mais n'ont pas le droit de vote.

Les décisions prises par le Conseil sont contraignantes pour tous les membres, en ce compris les membres absents, dissidents ou ceux qui s'abstiennent de voter.

Les pouvoirs suivants sont réservés au Conseil :

a)	L'approbation des comptes annuels, du rapport annuel, du budget, des cotisations et de tout autre forme de financement proposés par le Bureau ;

b)	L'admission, la suspension et l'exclusion des membres effectifs ou associés ;

c)	L'approbation et les modifications au règlement d'ordre intérieur ;

d)	La préparation du programme politique commun pour les élections européennes à approuver par le Congrès ;

e)	L'interprétation des statuts et du règlement d'ordre intérieur ;

f)	Sur proposition du Bureau, la nomination et la révocation du secrétaire-général ;

g)	La nomination, la révocation et la détermination des émoluments du ou des commissaire(s)-réviseur(s) ;

h)	La modification de l'Annexe I aux présents statuts relative au logo de l'Association ainsi que la modification de l'Annexe II aux présents statuts relative à la liste des membres effectifs (les partis membres) de l'Association.

Article 17 - Convocation et réunions

Le Conseil est convoqué par le Bureau chaque fois que nécessaire pour l'intérêt de l'Association ou sur requête écrite d'un quart des membres effectifs.

Au moins deux réunions du Conseil doivent être tenues chaque année.

La convocation est adressée par courrier, télécopie, courrier électronique ou tout autre moyen écrit. Pour le surplus, les règles relatives à l'ordre du jour, à l'horaire et à la manière dont les réunions du Conseil sont tenues sont décrites dans le règlement d'ordre intérieur.

Article 18 - Représentation

Les membres effectifs, associés et individuels sont représentés au Conseil par des délégués, nommés en conformité avec les règles décrites dans le règlement d'ordre intérieur.

Chaque membre effectif a autant de voix que de délégués. Les membres individuels auront autant de voix que de délégués, tel que stipulé dans le règlement d'ordre intérieur.

Article 19 - Délibérations, quorums et votes

Une liste des présences des membres effectifs, associés et individuels est signée avant la réunion par les délégués, en dessous du nom du membre qu'ils représentent.

Sauf disposition contraire des statuts, le Conseil peut valablement délibérer si au moins un tiers des membres effectifs sont présents. Si ce quorum n'est pas atteint, une nouvelle réunion du Conseil est convoquée au plus tôt 15 jours calendrier après la première réunion. La seconde réunion du Conseil peut valablement prendre des décisions, quel que soit le nombre de membres effectifs présents.

Sauf disposition contraire des statuts, les décisions du Conseil sont prises à la majorité simple des voix émises. Les abstentions ne sont pas prises en compte et en cas de vote écrit, les votes blancs ou irréguliers ne sont pas pris en compte dans le décompte des voix. En cas d'égalité des voix, la décision est rejetée.

Les décisions du Conseil peuvent être également prises par lettre circulaire, en conformité avec les règles décrites dans le règlement d'ordre intérieur. Les décisions prises par lettre circulaire sont considérées comme ayant été prises au siège de l'Association et sont réputées entrer en vigueur à la date mentionnée sur la lettre circulaire.

Article 20 – Procès-verbaux

Les décisions du Conseil sont consignées dans des procès-verbaux. Les procès-verbaux sont approuvés à l'occasion de la réunion suivante du Conseil et sont signés par la personne qui préside cette réunion.

CHAPITRE VI – BUREAU

Article 21 – Composition, pouvoirs et élections

Le Bureau est composé de onze membres, élus par le Congrès, parmi lesquels un Président, neuf Vice-Présidents et un Trésorier. Les membres du Bureau ne peuvent exercer plus de trois mandats consécutifs de chacun deux années à une même fonction et pas plus de huit années au total.

Les membres du Bureau sont au service de l'ALDE Party dans son ensemble et ne sont pas des représentants de leurs partis membres nationaux. En cela, ils se voient confier des droits de vote, tel que spécifié plus en détails dans le règlement d'ordre intérieur.

En conformité avec les règles décrites dans le règlement d'ordre intérieur, des tiers peuvent être invités à prendre part à une réunion du Bureau, comme observateurs. Les observateurs peuvent faire valoir leur opinion mais n'ont pas le droit de vote.

Sauf si décidé autrement par le Congrès, le mandat prend effet immédiatement et prend fin à l'issue de la deuxième réunion du Congrès qui se tient après celle qui a procédé à l'élection.

La fonction de membre du Bureau n'est pas rémunérée. Les dépenses raisonnables appuyées par des pièces justificatives appropriées sont remboursées.

Le Bureau est investi du pouvoir d'accomplir tous les actes nécessaires ou utiles pour réaliser l'objet et les objectifs de l'Association, à l'exception des pouvoirs que la loi ou les statuts réservent au Conseil ou au Congrès.

Le Bureau peut déléguer, sous sa responsabilité, une partie de ses pouvoirs pour des objets spéciaux et déterminés à un mandataire.

Le Bureau peut créer des groupes consultatifs et de travail, pour tout objet qu'il considère approprié. La composition, les termes de leur objet et les règles de procédure de ces groupes consultatifs et de travail sont décrites dans le règlement d'ordre intérieur.

Le Congrès peut attribuer le titre de Président Honoraire de l'Association.

Le scrutin est secret. En plus de leur propre vote, les délégués votants peuvent se voir attribuer un maximum d'une procuration par élection, ce qui signifie que deux voix au maximum par délégué peuvent être émises. Les abstentions, les votes blancs et irréguliers ne sont pas pris en compte dans le décompte des voix.

Election du Président et du Trésorier

Le Président et le Trésorier sont élus séparément, par une majorité de plus de 50 % des voix émises. S'il y a plus de deux candidats, et que personne n'atteint plus de 50 % des voix émises, un second tour a lieu entre les deux candidats ayant obtenu le plus grand nombre de voix.

Election des Vice-Présidents

Les Vice-Présidents sont élus au moyen d'un scrutin à bulletin unique. Les délégués peuvent choisir autant de candidats qu'ils le veulent, jusqu'au nombre maximal de postes à pourvoir.

Les candidats avec le plus de voix sont élus dans l'ordre du nombre de voix. Seuls les candidats atteignant le quorum défini ci-après sont élus : 1 divisé par le nombre de postes à pourvoir, c'est-à-dire que pour deux postes le quorum est de 1/2 = 50 % des bulletins émis (et non du total de voix), pour 3 postes à pourvoir 1/3 = 33,33 % des bulletins émis, pour 4 postes à pourvoir 1/4 = 25 % des bulletins émis, etc.

Lorsqu'il n'y a qu'un poste vacant à un tour d'une élection, le principe de la majorité simple est appliqué, comme c'est le cas pour les postes de Président et Trésorier.

Les candidats n'arrivant pas à obtenir le quorum au premier tour peuvent être candidats au second tour pour lequel il n'y a pas de quorum. Ceux obtenant le plus grand nombre de voix sont élus jusqu'à ce que tous les mandats vacants aient été attribués.

Si deux candidats ou plus obtiennent le même nombre de voix pour le dernier mandat vacant, un ultime tour est organisé entre ces candidats en vue de déterminer à qui le mandat sera attribué.

Dans l'hypothèse où un Vice-Président en exercice ou un Trésorier en exercice est candidat au poste de Président, un mandat supplémentaire deviendrait vacant si cette personne est élue Président.

Les candidats à l'élection du Bureau doivent être désignés par un parti membre effectif de l'Association en ordre de paiement de sa cotisation annuelle. Le dirigeant du parti du candidat doit envoyer une lettre de désignation signée adressée au Président de l'ALDE Party.

Article 22 - Vacance

En cas de vacance, un nouveau membre du Bureau peut être nommé par le Bureau, en conformité avec les règles décrites à l'article 21.

Le mandat du membre du Bureau remplaçant prend fin en même temps que le terme du mandat de membre du Bureau qu'il remplace. La nomination est ratifiée à la prochaine réunion du Congrès.

Article 23 – Convocation et réunions

Le Bureau se réunit au moins trois fois par an.

Les réunions du Bureau sont convoquées par le Président ou par trois membres du Bureau.

Les réunions du Bureau sont présidées par le Président ou en son absence, par un autre membre du Bureau désigné à cet effet par ses collègues.

La convocation doit contenir le lieu, la date, l'heure, l'ordre du jour et le cas échéant, les documents de travail. Elle doit être adressée à tous les membres du Bureau par lettre, télécopie, courrier électronique ou tout autre moyen écrit, au moins huit jours calendrier avant la date de la réunion.

Article 24 – Délibérations, quorums et votes

Le Bureau peut valablement délibérer si au moins la moitié des membres du Bureau sont présents. Si ce quorum n'est pas atteint, une nouvelle réunion du Bureau est convoquée au plus tôt huit jours calendrier après la première réunion. La seconde réunion du Bureau peut valablement prendre des décisions, quel que soit le nombre des membres du Bureau présents.

Le Bureau peut seulement délibérer sur les points repris dans l'ordre du jour, à moins que tous les membres du Bureau soient présents et décident de manière unanime de discuter d'autres points.

Chaque membre du Bureau dispose d'une voix. Un membre du Bureau ne peut pas accorder de procuration à un autre membre du Bureau.

Les décisions du Bureau sont prises à la majorité simple des voix émises. Les abstentions ne sont pas prises en compte et en cas de vote écrit, les votes blancs ou irréguliers ne sont pas pris en compte dans le décompte des voix. En cas d'égalité des voix, le président de la réunion dispose d'une voix prépondérante.

Les décisions peuvent également être prises par lettre circulaire, conférence téléphonique ou vidéoconférence. Les décisions prises par conférence téléphonique ou par vidéoconférence sont considérées comme ayant été prises au siège de l'Association et sont réputées entrer en vigueur à la date de la réunion.

Article 25 – Procès-verbaux

Les décisions du Bureau sont consignées dans des procès-verbaux. Les procès-verbaux sont approuvés à l'occasion de la réunion suivante du Bureau et sont signés par la personne qui préside cette réunion.

Les procès-verbaux sont conservés dans un registre à la disposition des membres du Bureau au siège de l'Association. Une copie du procès-verbal est également adressée à tous les membres du Bureau.

CHAPITRE VII – GESTION DE L'ASSOCIATION

Article 26 – Secrétaire-général

Le Conseil délègue la gestion journalière de l'Association au secrétaire-général, sur proposition du Bureau. Le Bureau définit l'étendue et les limitations financières des pouvoirs de gestion journalière du secrétaire-général.

Le terme du mandat du secrétaire-général est de deux ans au plus, renouvelable.

Le secrétaire-général est rémunéré, en conformité avec la décision du Bureau. Les dépenses raisonnables appuyées par des pièces justificatives appropriées sont également remboursées.

Le secrétaire-général peut déléguer une partie de ses pouvoirs pour des objets spéciaux et déterminés à un tiers, sous sa responsabilité.

CHAPITRE VIII – REPRESENTATION DE L'ASSOCIATION

Article 27

L'Association est valablement représentée dans tous ses actes, en ce compris en justice, soit par le Président, soit par deux membres du Bureau agissant conjointement, qui n'ont pas à justifier d'une décision préalable du Bureau vis-à-vis des tiers.

Le secrétaire-général peut valablement représenter l'Association individuellement dans tous les actes de gestion journalière en ce compris en justice, et n'a pas à justifier d'une décision préalable du Bureau vis-à-vis des tiers.

L'Association est également valablement représentée par un mandataire, dans les limites de son mandat.

CHAPITRE IX – AUDIT

Article 28

Le contrôle de la situation financière, des comptes annuels et la vérification que les opérations décrites dans les comptes annuels sont conformes au Règlement, aux statuts et au règlement financier du Parlement européen, est confié à un ou plusieurs commissaires, nommés par le Conseil parmi les membres de l'Institut des Réviseurs d'Entreprises.

CHAPITRE X – REGLEMENT D'ORDRE INTERIEUR

Article 29

Le Conseil adopte et modifie le règlement d'ordre intérieur de l'Association. Le règlement d'ordre intérieur règle le fonctionnement de l'Association et de ses organes en général, sans être contraire aux statuts.

CHAPITRE XI – EXERCICE SOCIAL, BUDGET ET COMPTES ANNUELS

Article 30

L'exercice social coïncide avec l'année calendrier.

Article 31

Le Bureau prépare les comptes annuels à la fin de chaque exercice social. Le Trésorier, au nom du Bureau, émet le rapport annuel justifiant de la gestion de l'Association. Ce rapport annuel contient des commentaires sur les comptes annuels afin de présenter l'évolution de l'Association et des activités de l'Association.

L'Association, en ce qui concerne la comptabilité, les comptes, les donations, la vie privée et la protection des données à caractère personnel, respecte le règlement (CE) no 45/2001 ainsi que la directive 95/46/CE concernant la protection des personnes physiques à l'égard du traitement des données à caractère personnel.

Le rapport annuel et le rapport du commissaire sont présentés au Conseil pour approbation, en même temps que le projet de comptes annuels.

CHAPITRE XII – FINANCEMENT

Article 32

L'Association assure son financement par :

(i)	le paiement des cotisations, comme décrit à l'article 5 ;

(ii)	les ressources accordées par toute autorité, en particulier les autorités européennes ;

(iii)

la rémunération de tout service rendu par l'Association à ses membres ou à des tiers ;

(iv)	le paiement de royalties pour l'usage des droits de propriété intellectuelle détenus par l'Association ;

(v)	les donations ;

(vi)	toute autre forme de ressource financière autorisée.

En tout état de cause, le financement de l'Association doit respecter strictement les conditions et obligations relatives au financement des partis politiques édictées par le Règlement.

La cotisation doit être payée avant le 1er avril de chaque année.

CHAPITRE XIII – RESPONSABILITE LIMITEE

Article 33

Les membres de l'Association, les membres du Bureau et les personnes chargées de la gestion journalière de l'Association ne sont pas personnellement tenus des obligations de l'Association.

La responsabilité des membres du Bureau ou des personnes chargées de la gestion journalière de l'Association est limitée à l'exécution conforme de leur mandat.

CHAPITRE XIV – MODIFICATIONS AUX STATUTS, DISSOLUTION ET LIQUIDATION DE L'ASSOCIATION

Article 34 – Modifications aux statuts

Toute proposition de modifier les statuts n'est valable que si elle est proposée par le Bureau ou un tiers des membres effectifs.

Les modifications proposées aux statuts doivent être jointes à la convocation de la réunion du Congrès.

Un quorum de présence d'au moins deux-tiers des membres effectifs est requis pour les décisions relatives aux modifications des statuts.

Si ce quorum n'est pas atteint, une nouvelle réunion du Congrès est convoquée au plus tôt 15 jours calendrier après la première réunion. La seconde réunion du Congrès peut valablement prendre des décisions quel que soit le nombre de membres effectifs présents.

Les décisions relatives aux modifications des statuts sont prises à la majorité de deux-tiers des voix émises.

Toute décision de modification des statuts devra être soumise à l'Autorité et publiée au Journal officiel.

Article 35 – Dissolution et liquidation de l'Association

L'Association peut être dissoute de manière volontaire par une décision du Congrès à la majorité des quatre cinquièmes des voix émises.

Si l'Association est dissoute, le Congrès décide à la majorité simple des voix émises de (i) la nomination, des pouvoirs et de la rémunération des liquidateurs, (ii) des méthodes et procédures de liquidation de l'Association et (iii) de l'affectation à donner à l'actif net de l'Association.

L'actif net de l'Association devra être affecté à une fin désintéressée.

CHAPITRE XV – DISPOSITIONS FINALES

Article 36

Les statuts sont rédigés en français et en anglais. La version française est la version officielle des statuts et prévaut.

Article 37

Tout ce qui n'est pas réglé par les statuts et le Règlement est soumis aux lois de l'Etat membre dans lequel l'Association est établie.

Annexe I : logo.

Annexe II : liste des partis membres.

Annexe I

Logo

Annexe II

Liste des partis membres

ALLIANCE OF LIBERALS AND DEMOCRATS FOR EUROPE PARTY (ALDE) membership overview as of May 2017:

FULL MEMBERS

Nr	Name	English translation	Abbreviation	Country	Accession date	Website	Government participation	Parliamentary presence
1	NEOS	New Austria	NEOS	Austria	May 2014 (in succession to LIF member since 1993)	www.neos.eu		Yes
2	Mouvement Réformateur	Reform Movement	MR	Belgium	March 1976 (founding member as Parti des Réformes et de la Liberté)	www.mr.be	Yes	Yes
3	Vlaamse Liberalen en Democraten	Flemish Liberal Democrats	Open VLD	Belgium	March 1976 (founding member as Partij voor Vrijheid en Vooruitgang)	www.openvld.be	Yes	Yes
4	Dvizhenie za prava i svobodi	Movement for Rights and Freedoms	MRF	Bulgaria	December 2001	www.dps.bg		Yes
5	Enomeni Dimokrates	United Democrats	EDI	Cyprus	December 1996	www.edi.org.cy
6	Akce nespokojených občanů	Action of Dissatisfied Citizens	ANO	Czech Republic	November 2014	www.anobudelip.cz	Yes	Yes
7	Hrvatska narodna stranka – liberalni demokrati	Croatian People's Party - Liberal Democrats	HNS	Croatia	December 2001	www.hns.hr		Yes
8	Istarski demokratski sabor	Istrian Democratic Assembly	IDS	Croatia, Istria	May 2006	www.ids-ddi.hr		Yes
9	Venstre Danmarks Liberale Parti	Left, Liberal Party of Denmark	Venstre	Denmark	March 1976 (founding member)	www.venstre.dk	Yes	Yes
10	Det Radikale Venstre	Danish Social Liberal Party	Radikale Venstre	Denmark	February 1992	www.radikale.dk		Yes
11	Eesti Keskerakond	Estonian Centre Party	CPE	Estonia	July 2003	www.keskerakond.ee	Yes	Yes
12	Eesti Reformierakond	Estonian Reform Party	ERP	Estonia	December 1995	www.reform.ee		Yes
13	Suomen Keskusta	Center Party	Keskusta	Finland	March 1992	www.keskusta.fi	Yes	Yes
14	Svenska Folkpartiet	Swedish People's Party	SFP	Finland	July 1992	www.sfp.fi		Yes
15	Union des Démocrates et Indépendants	Union of Democrats and Independants	UDI	France	December 2016	www.parti-udi.fr		Yes
16	Freie Demokratische Partei	Free Democratic Party	FDP	Germany	March 1976 (founding member)	www.fdp.de
17	Liberálisok	Liberal Party	Liberálisok	Hungary	April 2013	www.liberalisok.hu		Yes
18	Fianna Fail	Soldiers of Destiny	Fianna Fail	Ireland	April 2009	www.fiannafail.ie		Yes
19	Latvijas Attīstībai	Latvia's Development Party	LA	Latvia	September 2000	www.attistibai.lv
20	Liberalų Sąjūdis	Liberal Movement	Liberal Movement	Lithuania	October 2006	www.liberalusajudis.lt		Yes
21	Lietuvos Laisvės Sajunga	Lithuanian Liberty Union	LiCS	Lithuania	December 1997	www.lics.lt
22	Darbo Partija	Labor Party	DP	Lithuania	May 2012	www.darbopartija.lt		Yes
23	Parti Démocratique	Democratic Party	PD	Luxembourg	March 1976 (founding member)	www.dp.lu	Yes	Yes
24	Democraten 66	Democrats 66	D66	Netherlands	December 1994	www.d66.nl		Yes
25	Volkspartij voor Vrijheid en Democratie	People's Party for Freedom and Democracy	VVD	Netherlands	March 1976 (founding member)	www.vvd.nl	Yes	Yes
26	Nowoczesna	Modern	NC	Poland	June 2016	www.nowoczesna.org		Yes
27	Partidul Alianta Liberalilor si Democratilor	Alliance of Liberals and Democrats	ALDE	Romania	June 2015	www.alde.ro	Yes	Yes
28	Ciudadanos - Partido de la Ciudadanía	Citizens	C's	Spain	June 2016	www.ciudadanos-cs.org		Yes
29	Partit Demòcrata Europeu Català	Catalan European Democratic Party (as legal successor to CDC since Dec 2016)	PDeCAT	Spain, Catalonia	May 2005	www.partitdemocrata.cat	Yes, Catalonia	Yes
30	Stranka modernega centra	Modern Centre Party	SMC	Slovenia	November 2014	www.mirocerar.si	Yes	Yes
31	Centerpartiet	Centre Party	CP	Sweden	April 2000	www.centerpartiet.se		Yes
32	Liberalerna	Liberals	L	Sweden	July 1991	www.folkpartiet.se		Yes
33	Liberal Democrats	Liberal Democrats	LibDems	UK	November 1988 (founding member as ‘Liberal Party Organisation’)	www.libdems.org.uk		Yes
TOTAL FULL MEMBERS:		33

AFFILIATE MEMBERS

Nr	Name	English translation	Abbreviation	Country	Accession date	Website	Government participation	Parliamentary presence
1	Liberal Party of Gibraltar	Liberal Party of Gibraltar	LPG	Gibraltar	May 2015	www.liberal.gi	Yes, Gibraltar	Yes
2	Hrvatska socijalno liberalna stranka	Croatian Social Liberal Party	HSLS	Croatia	March 1994	www.hsls.hr		Yes
3	Åländsk Center	Centre Party Åland Islands	CPA	Finland, Aland Islands	May 2013	www.centern.ax	Yes, Aland Islands	Yes
4	Δράση	Drassi (Action)	Drassi	Greece	November 2013	www.drassi.gr
5	Radicali Italiani	Italian Radicals	I Radicali	Italy	October 2004	www.radicali.it
6	Zavezništvo Socialno-Liberalnih Demokratov	Alliance of Social-Liberal Democrats	ZSD	Slovenia	November 2014	www.alenkabratusek.si		Yes
TOTAL AFFILIATE MEMBERS:		6

NON EU

FULL MEMBERS

Nr	Name	English translation	Abbreviation	Country	Accession date	Website	Government participation	Parliamentary presence
1	Partit Liberal Andorra	Liberal Party of Andorra	PLA	Andorra	March 1996	www.partitliberal.ad		Yes
2	Hay Azgayin Congress	Armenian National Congress Party	ANC	Armenia	March 2010	www.anc.am
3	sak’art’velos respublikuri partia	Republican Party of Georgia	RP	Georgia	October 2007	www.republicans.ge
4	t’avisup’ali demokratebi	Free Democrats	FD	Georgia	November 2012	www.fd.ge
5	Partidul Liberal	Liberal Party	PL	Moldova	October 2010	www.pl.md		Yes
6	Venstre	Left	Venstre	Norway	October 2000	www.venstre.no		Yes
7	Yabloko	Yabloko	Yabloko	Russian Federation	October 2008	www.eng.yabloko.ru
8	Partiya narodnoy svobody	People's Freedom Party	PARNAS	Russian Federation	October 2008	www.parnasparty.ru
9	Aleanca Kosova e Re	New Kosovo Alliance	AKR	Kosovo	November 2009	www.akr-ks.com
10	Freisinnig-Demokratische Partei der Schweiz	Free Democratic Party	FDP Die Liberalen	Switzerland	October 1993	www.fdp.ch	Yes	Yes
11	Gromadianska pozitsiya	Civic Position	CP	Ukraine	June 2016	www.grytsenko.com.ua
12	Yevropeyska partiya Ukrainy	European Party Ukraine	EPU	Ukraine	May 2013	www.epu.in.ua
TOTAL FULL MEMBERS:		12

AFFILIATE MEMBERS

Nr	Name	English translation	Abbreviation	Country	Accession date	Website	Government participation	Parliamentary presence
1	Müsavat Partiyası	Equality Party	MP	Azerbaijan	October 2007	www.musavat.com
2	Партыя свабоды і прагрэсу	Party of Freedom and Progress	PFP	Belarus	November 2013	http://liberaly.org/
3	Naša Stranka	Our Party	NS	Bosnia and Herzegovina	June 2016	www.nasastranka.ba		Yes
4	Björt framtíð	Bright Future	BF	Iceland	November 2013	www.bjortframtid.is	Yes	Yes
5	Partia Liberale e Kosoves	Liberal Party of Kosovo	PLK	Kosovo	July 1996
6	Liberalno-demokratska Partija	Liberal Democratic Party	LDP	Macedonia	December 2016	www.ldp.mk		Yes
7	Liberalna Partija Crne Gore	Liberal Party of Montenegro	LPCG	Montenegro	November 2014	www.lpcg.me		Yes
8	Liberalno Demokratska Partija	Liberal Democratic Party	LDP	Serbia	October 2008	www.ldp.rs		yes
TOTAL AFFILIATE MEMBERS:		8
EU members		39
Non EU members		20
TOTAL ALDE MEMBERS:		59	59 parties from 42 countries (25 EU countries)

12 member parties (10 EU parties) in government in 11 countries (9 EU countries) as of May 2017

16.6.2017

Uradni list Evropske unije

C 191/34

Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2017/C 191/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„PERA DELL’EMILIA ROMAGNA“

EU št.: PGI-IT-02192 – 28.9.2016

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Centro Servizi Ortofrutticoli

Naslov:

Via Bologna, 534

44040 Ferrara

ITALIA

Tel.

+39 0532904511

Faks

+39 0532904520

E-naslov:

info@csoservizi.com

Centro Servizi Ortofrutticoli ima pravico vložiti zahtevek za spremembo v skladu s členom 13(1) odloka ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike št. 12511 z dne 14. oktobra 2013.

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	☐	Ime proizvoda
—	☒	Opis proizvoda
—	☒	Geografsko območje
—	☒	Dokazilo o poreklu
—	☒	Metoda proizvodnje
—	☐	Povezava
—	☒	Označevanje
—	☒	Drugo [Pakiranje; kontaktni podatki nadzornega organa]

4. Vrsta sprememb

—	☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012
—	☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

5. Spremembe

Opis proizvoda

Člen 2 veljavne specifikacije

Odstavek:

„Označba ‚Pera dell’Emilia Romagna‘ se uporablja izključno za sadeže naslednjih kultivarjev hrušk: Abate Fetel, Cascade, Conference, Decana del Comizio, Kaiser, Max Red Barlett, Passa Crassana in Williams.“

je spremenjen:

Za dopolnitev in posodobitev nabora sort ter za hitrejšo razpoložljivost ZGO „Pera dell’Emilia Romagna“ sta bili dodani naslednji zgodnji sorti:

—	kultivar Santa Maria: sorta Santa Maria se v Emiliji-Romanji goji od leta 1948, območja, na katerih se goji, pa so se z leti nenehno širila. Proizvod z ZGO „Pera dell’Emilia Romagna“ bo poleg tega zaradi dodane sorte Santa Maria na voljo daljše obdobje, saj gre za zgodnjo poletno sorto,

—

kultivar Carmen: sorta Carmen je zgodnja sorta, ki je v kmetijski proizvodnji dežele Emilija-Romanja vse bolj razširjena. Gre za razmeroma novo sorto, dobljeno s križanjem starih sort hrušk, imenovanih Dr. Guyot in Bella di Giugno. Vključitev te sorte v specifikacijo bi omogočila, da je proizvod dlje dostopen na trgu; omogočila bi hitrejšo razpoložljivost proizvoda in dopolnitev ponudbe s poletnim proizvodom, poleg tega pa bi ta sorta nadomestila sorte, ki se ne gojijo več.

Na podlagi te spremembe je naslednji stavek iz točke 4.2 povzetka (UL C 284, 8.11.2008, str. 7):

„Proizvod z ZGO ‚Pera dell’Emilia Romagna‘ se prideluje iz sort Abate Fetel, Cascade, Conference, Decana del Comizio, Kaiser, Max Red Barlett, Passa Crassana in Williams.“

spremenjen:

„Proizvod z ZGO ‚Pera dell’Emilia Romagna‘ se prideluje iz sort Abate Fetel, Cascade, Conference, Decana del Comizio, Kaiser, Max Red Barlett, Passa Crassana, Williams, Santa Maria in Carmen.“

Člen 6 veljavne specifikacije – točka 4.2 povzetka

Besedilo:

„Abate Fetel

lupina: svetlo zeleno-rumenkasta, rjaste barve ob jamici pri muhi in peclju; oblika: spodaj odebeljena, precej podolgovata; velikost: najmanjši premer je 55 mm; vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix; čvrstost: najvišja meja 5; okus: sladek.

Conference

lupina: zeleno-rumenkasta z rjasto barvo okrog jamice pri muhi, ki pogosto pokriva celotno spodnjo tretjino sadeža; oblika: pogosto simetrična hruškasta; velikost: najmanjši premer je 55 mm; vsebnost sladkorja: najmanj 13 v stopinjah Brix; čvrstost: najvišja meja 5,5; okus: sladek.

Decana del Comizio

lupina: gladka, svetlo zeleno-rumenkasta, na delu, izpostavljenem soncu, pogosto rožnata, ponekod rjaste barve; oblika: stožčasta; velikost: najmanjši premer je 55 mm; vsebnost sladkorja: najmanj 13 v stopinjah Brix; čvrstost: najvišja meja 4,5; okus: sladek in aromatičen.

Kaiser

lupina: hrapava, v celoti rjaste barve; oblika: hruškasta, spodaj odebeljena; velikost: najmanjši premer je 55 mm; vsebnost sladkorja: najmanj 13 v stopinjah Brix; čvrstost: 5,7; okus: rahla, sočna in mehka pulpa prijetnega okusa.

Williams in Max Red Bartlett

lupina: gladka, z osnovo rumene barve, bolj ali manj prekrita z rožnato ali živordečo barvo, ponekod progasta; oblika: manjša hruškasta; velikost: najmanjši premer je 60 mm; vsebnost sladkorja: najmanj 12 v stopinjah Brix; čvrstost: najvišja meja 6,5; okus: sladek in aromatičen.

Cascade

lupina, oblika, velikost, najmanjša povprečna teža, vsebnost sladkorja v stopinjah Brix najmanj 13, največja čvrstost in okus, značilna za sorto.

Passa Crassana

lupina, oblika, velikost, vsebnost sladkorja v stopinjah Brix najmanj 13, največja čvrstost in okus, značilna za sorto.“

je spremenjeno:

„Abate Fetel

lupina: svetlo zeleno-rumenkasta, rjaste barve ob jamici pri muhi in peclju;

oblika: spodaj odebeljena, precej podolgovata;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 5 kg/0,5 cm2.

Conference

lupina: zeleno-rumenkasta z rjasto barvo okrog jamice pri muhi, ki pogosto pokriva celotno spodnjo tretjino sadeža;

oblika: pogosto simetrična hruškasta;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 5,5 kg/0,5 cm2.

Decana del Comizio

lupina: gladka, svetlo zeleno-rumenkasta, na delu, izpostavljenem soncu, pogosto rožnata, ponekod rjaste barve;

oblika: stožčasta;

velikost: najmanjši premer je 70 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 4,5 kg/0,5 cm2.

Kaiser

lupina: hrapava, v celoti rjaste barve;

oblika: hruškasta, spodaj odebeljena;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 5,5 kg/0,5 cm2.

Williams in Max Red Bartlett

lupina: gladka, z osnovo zeleno-rumene barve, bolj ali manj prekrita z rožnato ali živordečo barvo, ponekod progasta;

oblika: manjša hruškasta;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 12 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 6,5 kg/0,5 cm2.

Cascade

lupina: z osnovo svetlo zelene barve, prekrita z živordečo in na 10–25 % površine z rjasto barvo;

oblika: heterogene vrčaste oblike z vzdolžno in prečno asimetrijo;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 5,5 kg/0,5 cm2.

Passa Crassana

lupina: čvrsta, zelena; rjaste lise lečaste oblike;

oblika: jabolčasta, pogosto vrčasta;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 6,5 kg/0,5 cm2.

Santa Maria

lupina: gladka, z osnovo rumeno-zelene barve;

oblika: hruškasta ali prisekana hruškasta;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 12 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 6 kg/0,5 cm2.

Carmen

lupina: zelena z rožnatimi odtenki;

oblika: spodaj odebeljena, nekoliko podolgovata;

velikost: najmanjši premer je 60 mm;

najnižja vsebnost sladkorja: 12 v stopinjah Brix;

največja čvrstost: 6 kg/0,5 cm2.“

Za zagotovitev višje kakovosti je treba povečati najmanjšo zahtevano velikost. Pri sortah Abate Fetel, Cascade, Conference in Kaiser se najmanjši premer poveča s 55 na 60 mm. Pri sorti Decana del Comizio se najmanjši premer poveča s 55 na 70 mm.

Navedba o vsebnosti sladkorja je bila usklajena. Poleg tega se je zdelo primerno črtati opis okusa, saj je ta navedba nekoristna, ker je zgolj subjektivna in nepreverljiva, zato ni upoštevna za namene specifikacije. Za uskladitev opisa vseh želenih sort v specifikaciji so bili manjkajoči opisni parametri dodani in/ali obstoječi parametri pojasnjeni. Dodani so bili opisni parametri sort Santa Maria in Carmen.

Zaradi jasnosti je bila navedena merska enota čvrstosti sadeža, pri čemer je bilo pojasnjeno razmerje med silo (kg) in pritiskom tipala penetrometra na površino sadeža (cm2).

Geografsko območje

V členu 3 veljavne specifikacije je točka (a):

„(a)	V pokrajini Reggio Emilia: Casalgrande, Correggio in Rubiera.“

spremenjena:

„(a)	V pokrajini Reggio Emilia: Casalgrande, Reggio Emilia, Correggio, Rubiera, San Martino in Rio in Scandiano.“

V pokrajini Reggio Emilia želimo dodati občine Reggio Emilia, San Martino in Rio in Scandiano. V teh občinah je gojenje hrušk zelo razširjeno, zlasti v občini Reggio Emilia. Poleg tega gre za sosednje občine, ki mejijo na občine, že navedene v specifikaciji, tako kot tiste iz pokrajine Modena, zato so njihove podnebne in zgodovinske značilnosti zelo podobne kot v občinah, ki so že zajete v specifikaciji.

V členu 3 veljavne specifikacije je točka (c):

„(c)

Pokrajina Ferrara: Argenta, Berra, Bondeno, Cento, Codigoro, Comacchio, Copparo, Ferrara, Formignana, Jolanda di Savoia, Lagosanto, Masi Torello, Massa Fiscaglia, Mesola, Fiscaglia, Migliarino in Migliaro, Mirabello, Ostellato, Poggio Renatico, Portomaggiore, Ro Ferrarese, S. Agostino, Tresigallo, Vigarano Mainarda in Voghiera.“

spremenjena:

„(c)	Pokrajina Ferrara: Argenta, Berra, Bondeno, Cento, Codigoro, Comacchio, Copparo, Ferrara, Formignana, Jolanda di Savoia, Lagosanto, Masi Torello, Mesola, Fiscaglia, Mirabello, Ostellato, Poggio Renatico, Portomaggiore, Ro Ferrarese, S. Agostino, Tresigallo, Vigarano Mainarda in Voghiera.“

V pokrajini Ferrara je bilo ime občine Ro nadomeščeno z njenim pravilnim imenom Ro Ferrarese. Poleg tega je bila 1. januarja 2014 po združitvi sosednjih občin Massa Fiscaglia, Migliarino in Migliaro ustanovljena občina Fiscaglia. Navedeno je tudi, da so bile tri nekdanje občine iz specifikacije v celoti nadomeščene z občino Fiscaglia, pri čemer je območje, vključeno v specifikacijo, ostalo nespremenjeno.

V členu 3 veljavne specifikacije je točka (d):

„(d)

V pokrajini Bologna: Anzona dell’Emilia, Argelato, Baricella, Bazzano, Bentivoglio, Budrio, Calderara di Reno, Castello d’Argile, Castelguelfo, Castelmaggiore, Crespellano, Crevalcore, Galliera, Granarolo dell’Emilia, Malalbergo, Medicina, Minerbio, Molinella, Mordano, Pieve di Cento, S. Agata Bolognese, S. Giorgio di Piano, S. Giovanni in Persiceto, S. Pietro in Casale in Sala Bolognese.“

spremenjena:

„(d)

V pokrajini Bologna: Anzola dell’Emilia, Argelato, Baricella, Valsamoggia – kraji Bazzano, Bentivoglio, Budrio, Calderara di Reno, Castello d’Argile, Castelguelfo, Castelmaggiore in Valsamoggia – kraji Crespellano, Crevalcore, Galliera, Granarolo dell’Emilia, Malalbergo, Medicina, Minerbio, Molinella, Mordano, Pieve di Cento, S. Agata Bolognese, S. Giorgio di Piano, S. Giovanni in Persiceto, S. Pietro in Casale in Sala Bolognese.“

V pokrajini Bologna je bilo ime občine Anzona dell’Emilia zaradi popravka napake nadomeščeno z njenim pravilnim imenom Anzola dell’Emilia. Enako je bilo z občino Valsamoggia, ki je bila ustanovljena 1. januarja 2014 v pokrajini Bologna po združitvi sosednjih občin Bazzano, Castello di Serravalle, Crespellano, Monteveglio in Savigno. Zato je bilo zaradi posodobitve z navedbo pravilnih imen občin imenoma občin Bazzano in Crespellano dodano ime te občine. Tudi v teh primerih so območja proizvodnje ostala nespremenjena.

V členu 3 veljavne specifikacije je točka (e):

„(e)	V pokrajini Ravena: Alfonsine, Bagnacavallo, Conselice, Cotignola, Castelbolognese, Faenza, Fusignano, Lugo, Massalombarda, Ravenna, Russi, S. Agata sul Santerno in Solarolo.“

spremenjena:

„(e)	V pokrajini Ravena: Alfonsine, Bagnacavallo, Bagnara di Romagna, Conselice, Cotignola, Castelbolognese, Faenza, Fusignano, Lugo, Massalombarda, Ravenna, Russi, S. Agata sul Santerno in Solarolo.“

V pokrajini Ravena je bila dodana občina Bagnara di Romagna: ta leži v pokrajini Ravena in jo v celoti obkrožajo občine, ki so že zajete v specifikaciji (Massalombarda, Lugo, Cotignola, Solarolo in Mordano). V tej občini je razširjeno gojenje hrušk, zaradi lege pa so njene podnebne in zgodovinske značilnosti zelo podobne kot v občinah, ki so že zajete v specifikaciji.

Metoda proizvodnje

Člen 4 veljavne specifikacije

Stavek:

„Namakanje, gnojenje ter druge proizvodne tehnike in načini kmetovanja se morajo izvajati v skladu s tehničnimi pravili, ki jih določijo pristojne službe dežele Emilija-Romanja.“

je bil črtan.

Črtan je bil del v zvezi s kmetijskimi praksami in praksami gojenja, saj gre za osnovni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati vsa kmetijska gospodarstva. Zaradi zakonodajnih sprememb in obveznosti izpolnitve nekaterih zahtev je namreč treba izpolnjevati posebna merila. Zato je odveč to navajati v specifikaciji.

Stavek:

„Uporabijo se lahko splošno uveljavljene sadilne razdalje, pri čemer je lahko pri novih zasaditvah gostota največ 3 000 rastlin na hektar.“

je spremenjen:

„Uporabijo se lahko splošno uveljavljene sadilne razdalje, pri čemer je lahko pri novih zasaditvah gostota največ 6 000 rastlin na hektar.“

Zaradi razvoja in tehnoloških inovacij so na voljo nove podlage, na katerih je mogoče gojiti hruške z večjo gostoto zasaditve kot v preteklosti. Z najnovejšim razvojem tehnike gojenja se je povečalo število rastlin na hektar, da bi se skrajšala neproduktivna obdobja zasaditve ter uskladila in izboljšala kakovost proizvoda. Čeprav ni določeno natančno število rastlin na hektar, se zdi prag 6 000 rastlin razumna meja, ki omogoča ohranjanje visoke kakovosti proizvoda ter hkrati upoštevanje tradicionalnih načinov gojenja.

Stavek:

„Načini gojenja morajo zajemati najmanj eno zimsko rez in dve rezi v rastni sezoni.“

je bil črtan.

Črtana je bila obveznost, da se opravi natančno določeno število rezi, da bi lahko kmet opravil najustreznejše število rezi glede na potrebe ter ob upoštevanju dobrih kmetijskih praks in praks gojenja.

Stavek:

„Na hektar se lahko pridela največ 450 stotov vseh dovoljenih sort.“

je spremenjen:

„Na hektar se lahko pridela največ 550 stotov vseh dovoljenih sort.“

Stavek:

„V okviru teh meja regija Emilija-Romanja ob upoštevanju sezonsko pogojenega razvoja in okoljskih razmer za gojenje vsako leto pred 15. julijem okvirno določi povprečno proizvodnjo na enoto za posamezni kultivar, navedeno v členu 2.“

je bil črtan.

Gre za zastarelo določbo veljavne zakonodaje.

Stavka:

„Vlažnost in temperatura v hladilnicah morata biti od 4 do 6 °C. Sorte za trženje spomladi je treba shranjevati v kontrolirani atmosferi.“

sta bila črtana.

Ni se zdelo smiselno natančno navesti temperatur, saj je uporaba načina hlajenja že navedena. Navedba temperatur za shranjevanje v sedanji specifikaciji otežuje ustrezno shranjevanje proizvoda, saj so te temperature primerne za fazo pred hlajenjem in kot take niso primerne za ustrezno shranjevanje proizvoda v hladilnih komorah ter s tem za dolgotrajno ohranitev kakovostnih in organoleptičnih značilnosti. Navedba shranjevanja sort za trženje spomladi v kontrolirani atmosferi je bila prav tako črtana, da bi lahko proizvajalci uporabili druge načine shranjevanja.

Dokazilo o poreklu

Člen 5 veljavne specifikacije

Besedilo:

„Dežela Emilija-Romanja zagotovi ohranjanje ustreznih tehničnih pogojev, kot so opisani v členu 4. Hruške, primerne za pridelavo proizvoda ‚Pera dell’Emilia Romagna‘, so vpisane v začasni register, ki se posodablja in objavlja enkrat letno. Izvod navedenega registra se predloži vsem občinam na geografskem območju. Ministrstvo za kmetijske, živilske in gozdne vire navede podrobna pravila, ki jih je treba sprejeti za popis in prijavo letne proizvodnje ter za ustrezna potrdila za pravilen in primeren nadzor proizvodnje, ki se vsako leto prizna in trži z geografsko označbo.“

je črtano in nadomeščeno z besedilom:

„Vsaka stopnja proizvodnega procesa se spremlja z beleženjem vhodnih in izhodnih proizvodov za vsako stopnjo posebej. S tem spremljanjem ter vpisom katastrskih parcel, na katerih poteka pridelava, imen proizvajalcev in pakirnic v ustrezne registre, ki jih vodi nadzorni organ, ter s prijavljanjem proizvedenih količin nadzornemu organu se zagotavlja sledljivost proizvoda. Nadzorni organ nadzoruje vse fizične in pravne osebe, ki so vpisane v ustrezne registre, v skladu s proizvodno specifikacijo in zadevnim načrtom nadzora.“

Člen o dokazilu o poreklu je bil v celoti nadomeščen in prilagojen v delu, v katerem se je prvotni člen nanašal na neveljavne načine in sredstva. V novem členu so upoštevani postopki, določeni v sedanjih sistemih nadzora.

Pakiranje in označevanje

Člen 7 veljavne specifikacije

odstavek:

„Za trženje za prehrambene namene mora biti proizvod ‚Pera dell’Emilia Romagna‘ zapakiran v katero koli vrsto embalaže, dovoljeno na ozemlju Skupnosti, v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti, med drugim:

zaboje 60 × 80, 80 × 120 in 100 × 120 za več plasti in z luknjami,

platoje 30 × 40 iz kartona, lesa ali plastike za eno ali več plasti,

platoje 40 × 60 iz kartona, lesa ali plastike za eno ali več plasti,

platoje 20 × 30 z eno ali več plastmi za razsuto blago,

zapečatene embalaže z enim ali več zapakiranimi sadeži (palete, košarice, kartonske škatle itd.)“

je spremenjen:

„Proizvod ‚Pera dell’Emilia Romagna‘ mora biti za trženje za prehrambene namene zapakiran v katero koli vrsto embalaže, dovoljeno na ozemlju Skupnosti, v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti.“

Navedbe različnih vrst embalaže so bile črtane, saj jih navedeni člen vsebuje le kot primer in ob upoštevanju dejstva, da je v tem členu že pojasnjeno, da mora biti embalaža v skladu z veljavnimi pravili.

Stavek:

„Zaradi identifikacije proizvoda ZGO v platojih in zabojih se na vsaj 70 % sadežev v embalaži prilepi nalepka z ustreznim logom.“

je spremenjen:

„Za identifikacijo proizvoda z ZGO v platojih in zabojih se na vsaj 70 % vseh sadežev v embalaži prilepi nalepka.

Če pa sadeži niso označeni, je treba embalažo, kot so platoji in košarice, zapečatiti tako, da vsebine ni mogoče odstraniti, ne da bi se pretrgal pečat.

Prav tako je na prodajnih mestih dovoljeno prodajati proizvode, zapakirane v embalažah ali zapečatenih platojih, ali označene sadeže po kosih, če so v posebnih predelkih ali zabojnikih, na katerih so jasno navedene enake informacije, kot se zahtevajo za embalažo iz veljavne specifikacije.“

Kar zadeva označevanje, bi morala zadostovati navedba, da se sadeži označijo, zato je bila besedna zveza „z ustreznim logom“ črtana. Poleg tega sta bila za zagotovitev sledljivosti potrošniku dodana in podrobneje pojasnjena ta primera:

1.	Sadeži niso označeni: za zagotovitev identifikacije proizvoda je treba navesti, da morajo biti embalaže zapečatene tako, da vsebine ni mogoče odstraniti, ne da bi se pretrgal pečat.

2.	Prodaja po kosih: za zagotovitev identifikacije proizvoda so bile dodane navedbe o možnosti prodaje po kosih.

Stavek:

„Proizvod je treba tržiti od 10. avgusta do 31. maja naslednjega leta.“

je spremenjen:

„Proizvod je treba tržiti od 25. julija do 31. maja naslednjega leta.“

Ta sprememba je tesno povezana z vključitvijo dveh zgodnejših sort – Sante Marie in Carmen – v specifikacijo: zdi se primerno prilagoditi obdobje trženja, tako da se premakne na zgodnejši datum, to je 25. julij.

odstavek:

„Na embalaži mora biti z enako velikimi tiskanimi črkami navedeno ‚Pera dell’Emilia Romagna‘, čemur sledita navedba kultivarja in neposredno pod njo navedba ‚Indicazione geografica protetta‘. V istem vidnem polju morajo biti navedeni ime in naslov pakirnice ter prvotna bruto teža.“

je spremenjen:

„Na embalaži mora biti navedeno ‚Pera dell’Emilia Romagna‘, čemur sledita navedba ‚Indicazione geografica protetta‘ ali kratica ‚IGP‘ in ime kultivarja. V istem vidnem polju je treba navesti ime, ime podjetja in naslov pakirnice.“

Pravilno in jasneje sta bila navedena dva primera:

1.	Navedbe: ne gre za vsebinsko spremembo, temveč za dodan potreben vrstni red navedb: navedbi „Pera dell’Emilia Romagna“ neposredno sledi navedba „Indicazione geografica protetta“ ali kratica „IGP“ in ime kultivarja.

2.	Navedba teže: v skladu z obstoječimi določbami o označevanju je treba namesto bruto teže navesti neto težo. V zvezi z zakonsko določbo, ki je zato za vse zavezujoča, se zdi primerno, da se ta navedba črta.

Črtan je bil naslednji odstavek:

„Na zahtevo zadevnih proizvajalcev se lahko uporabi grafični simbol, ki ustreza grafični podobi, vključno s kakršnimi koli referenčnimi barvami, slikovnim logom ali specifičnim in nedvoumnim logotipom, ki ga je treba uporabljati skupaj z geografsko označbo.“

Zdi se primerno, da se ta odstavek črta, saj v specifikaciji ni grafičnega simbola.

Stavek:

„Navedba ‚proizvedeno v Italiji‘ je potrebna tudi pri serijah, ki so namenjene izvozu.“

je bil črtan.

Zdi se primerno, da se ta stavek črta, saj gre za obvezno navedbo iz veljavnih zakonskih določb.

Drugo [kontaktni podatki nadzornega organa]

Specifikacija je bila spremenjena z dodanimi kontaktnimi podatki nadzornega organa.

ENOTNI DOKUMENT

„PERA DELL’EMILIA ROMAGNA“

EU št.: PGI-IT-02192 – 28.9.2016

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Pera dell’Emilia Romagna“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Proizvod z ZGO „Pera dell’Emilia Romagna“ se prideluje iz sort Abate Fetel, Cascade, Conference, Decana del Comizio, Kaiser, Max Red Barlett, Passa Crassana, Williams, Santa Maria in Carmen.

Proizvod z ZGO „Pera dell’Emilia Romagna“ mora imeti ob dajanju na trg naslednje značilnosti:

Abate Fetel

lupina: svetlo zeleno-rumenkasta, rjaste barve ob jamici pri muhi in peclju; oblika: spodaj odebeljena, precej podolgovata; velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 5 kg/0,5 cm2.

Conference

lupina: zeleno-rumenkasta z rjasto barvo okrog jamice pri muhi, ki pogosto pokriva celotno spodnjo tretjino sadeža; oblika: pogosto simetrična hruškasta; velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 5,5 kg/0,5 cm2.

Decana del Comizio

lupina: gladka, svetlo zeleno-rumenkasta, na delu, izpostavljenem soncu, pogosto rožnata, ponekod rjaste barve; oblika: stožčasta; velikost: najmanjši premer je 70 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 4,5 kg/0,5 cm2.

Kaiser

lupina: hrapava, v celoti rjaste barve; oblika: hruškasta, spodaj odebeljena;

velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 5,5 kg/0,5 cm2.

Williams in Max Red Bartlett

lupina: gladka, z osnovo zeleno-rumene barve, bolj ali manj prekrita z rožnato ali živordečo barvo, ponekod progasta; oblika: manjša hruškasta; velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 12 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 6,5 kg/0,5 cm2.

Cascade

lupina: z osnovo svetlo zelene barve, prekrita z živordečo in na 10–25 % površine z rjasto barvo; oblika: heterogene vrčaste oblike z vzdolžno in prečno asimetrijo; velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 5,5 kg/0,5 cm2.

Passa Crassana

lupina: čvrsta, zelena; z rjastimi lisami lečaste oblike; oblika: jabolčasta, pogosto vrčasta; velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 13 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 6,5 kg/0,5 cm2.

Santa Maria

lupina: gladka, z osnovo rumeno-zelene barve; oblika: hruškasta ali prisekana hruškasta; velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 12 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 6 kg/0,5 cm2;

Carmen

lupina: zelena z rožnatimi odtenki; oblika: spodaj odebeljena, nekoliko podolgovata; velikost: najmanjši premer je 60 mm; najnižja vsebnost sladkorja: 12 v stopinjah Brix; največja čvrstost: 6 kg/0,5 cm2.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze od gojenja do obiranja morajo potekati na območju, opredeljenem v točki 4.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Za identifikacijo proizvoda z ZGO v platojih in zabojih se na vsaj 70 % vseh sadežev v embalaži doda nalepka.

Če pa sadeži niso označeni, je treba embalaže, kot so platoji in košarice, zapečatiti tako, da vsebine ni mogoče odstraniti, ne da bi se pretrgal pečat.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Z upoštevanjem veljavne zakonodaje na tem področju morajo biti na embalaži naslednje navedbe:

„Pera dell’Emilia Romagna“ in „Indicazione geografica protetta“ ter podrobna navedba imena, podjetja, naslova pakirnice, trgovske kategorije in velikosti.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

(a)	V pokrajini Reggio Emilia: Casalgrande, Reggio Emilia, Correggio, Rubiera, San Martino in Rio in Scandiano.

(b)

V pokrajini Modena: Bastiglia, Bomporto, Campogalliano, Camposanto, Carpi, Castelfranco Emilia, Castelnuovo Rangone, Cavezzo, Concordia sulla Secchia, Finale Emilia, Formigine, Medolla, Mirandola, Modena, Nonantola, Novi di Modena, Ravarino, S. Cesario sul Panaro, S. Felice sul Panaro, S. Possidonio, S. Prospero, Savignano sul Panaro, Soliera, Spilamberto in Vignola.

(c)	V pokrajini Ferrara: Argenta, Berra, Bondeno, Cento, Codigoro, Comacchio, Copparo, Ferrara, Formignana, Jolanda di Savoia, Lagosanto, Masi Torello, Mesola, Fiscaglia, Mirabello, Ostellato, Poggio Renatico, Portomaggiore, Ro Ferrarese, S. Agostino, Tresigallo, Vigarano Mainarda in Voghiera.

(d)

V pokrajini Bologna: Anzola dell’Emilia, Argelato, Baricella in Valsamoggia – kraji Bazzano, Bentivoglio, Budrio, Calderara di Reno, Castello d’Argile, Castelguelfo, Castelmaggiore in Valsamoggia – kraji Crespellano, Crevalcore, Galliera, Granarolo dell’Emilia, Malalbergo, Medicina, Minerbio, Molinella, Mordano, Pieve di Cento, Sant’Agata Bolognese, S. Giorgio di Piano, S. Giovanni in Persiceto, S. Pietro in Casale in Sala Bolognese.

(e)	V pokrajini Ravena: Alfonsine, Bagnacavallo, Bagnara di Romagna, Conselice, Cotignola, Castelbolognese, Faenza, Fusignano, Lugo, Massalombarda, Ravenna, Russi, Sant’Agata sul Santerno in Solarolo.

5. Povezava z geografskim območjem

Značilnosti proizvoda z ZGO „Pera dell’Emilia Romagna“ so močno povezane s prstjo in podnebjem ter usposobljenostjo proizvajalcev na proizvodnem območju. Ti dejavniki omogočajo pridelovanje hrušk, ki imajo značilne kemično-fizikalne in organoleptične lastnosti ter se prodajajo v Italiji in v drugih državah Evrope kot značilen proizvod dežele Emilija-Romanja. Mladi sadeži so zelo občutljivi na mraz, zato se gojijo na območju, kjer je povprečna letna temperatura višja kot v celotni deželi in manjša povprečna količina padavin. Zaradi naplavin reke Pad na teh površinah v preteklosti je prst bogata z organskimi snovmi. To območje je izjemno primerno za gojenje hrušk. Na njem se namreč proizvede skoraj polovica celotne proizvodnje Italije v tem sektorju.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Naše službe so sprožile nacionalni postopek ugovora z objavo predloga za priznanje ZGO „Pera dell’Emilia Romagna“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 187 z dne 11. avgusta 2016.

Prečiščeno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti DOP IGP“ [Proizvodi ZOP ZGO] (v desnem zgornjem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ [Proizvodi ZOP ZGO ZTP] (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di produzione all’esame dell’UE“ [Specifikacije, predložene Evropski uniji].

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 191

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 16. junij 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2017/C 191/01	Obvestilo Komisije – Smernice za razlago Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta – Pravila o lastništvu in nadzoru letalskih prevoznikov EU	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2017/C 191/02	Sklep Sveta z dne 12. junija 2017 o imenovanju podpredsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte	12
	Evropska komisija
2017/C 191/03	Menjalni tečaji eura	13
	Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije
2017/C 191/04	Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 4. maja 2017 o registraciji Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo kot evropske politične stranke	14
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2017/C 191/05	Začetek postopka prenehanja zavarovalnice – Sklep o odvzemu dovoljenja zavarovalnici INTERNATIONAL LIFE Life Insurance S.A. in začetku postopka prenehanja (Objava v skladu s členom 280 Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II))	32
2017/C 191/06	Začetek postopka prenehanja zavarovalnice – Sklep o odvzemu dovoljenja zavarovalnici INTERNATIONAL LIFE General Insurance S.A. in začetku postopka prenehanja (Objava v skladu s členom 280 Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II))	33

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1166
JPY	japonski jen	122,95
DKK	danska krona	7,4360
GBP	funt šterling	0,87640
SEK	švedska krona	9,7278
CHF	švicarski frank	1,0874
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,4718
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,213
HUF	madžarski forint	307,79
PLN	poljski zlot	4,2122
RON	romunski leu	4,5893
TRY	turška lira	3,9266
AUD	avstralski dolar	1,4722
CAD	kanadski dolar	1,4826
HKD	hongkonški dolar	8,7118
NZD	novozelandski dolar	1,5505
SGD	singapurski dolar	1,5444
KRW	južnokorejski won	1 263,07
ZAR	južnoafriški rand	14,3723
CNY	kitajski juan	7,5985
HRK	hrvaška kuna	7,4050
IDR	indonezijska rupija	14 871,15
MYR	malezijski ringit	4,7651
PHP	filipinski peso	55,657
RUB	ruski rubelj	64,3175
THB	tajski bat	37,953
BRL	brazilski real	3,6559
MXN	mehiški peso	20,1825
INR	indijska rupija	72,1420

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2017/C 191/07	Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	34