25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/1

—

poziva Evropskega sveta z zasedanja 15. decembra 2016 k nadaljevanju dela v zvezi z nedavnimi pobudami Komisije za mlade, tudi o mobilnosti, izobraževanju, razvoju znanj in spretnosti ter evropskih solidarnostnih enotah (1),

—

skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017, v kateri je kot ena od najpomembnejših prednostnih nalog opredeljeno posvečanje socialni razsežnosti Evropske unije, zlasti z okrepitvijo pobude za zaposlovanje mladih in oblikovanjem evropske solidarnostne enote (2),

—

da so potrebni ukrepi za posodobitev in izboljšanje kakovosti izobraževalnih sistemov v EU od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja, da bi zagotovili kakovostno izobraževanje za vse, zlasti v luči najnovejših rezultatov raziskave OECD „PISA 2015“, ki jasno kažejo, da je treba izboljšati učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja, in učnih rezultatov učencev, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko manj ugodnega okolja in/ali iz migrantskih družin,

—

da je treba obnoviti prizadevanja za uveljavljanje in zaščito vrednot Evropske unije, opredeljenih v členu 2 PEU, zlasti spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, da bi lahko še naprej razvijali občutek evropske identitete pri mladih ter izboljšali njihovo pozitivno predstavo o projektu EU in njihovo zaupanje vanj (3), zlasti z vidika zaskrbljujočega širjenja populističnih mnenj in občutka odmaknjenosti od skupnega evropskega projekta med nekaterimi mladimi,

—

da je boj proti brezposelnosti mladih še vedno ena od najpomembnejših prednostnih nalog v številnih državah članicah, ter je seznanjen s predlogi Komisije za dodatna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, nadaljnjim uvajanjem programov jamstva za mlade in ukrepi za reševanje problema brezposelnosti mladih, ki vključujejo podporo za kakovostna pripravništva, učenje ob delu in mobilnost vajencev,

—

da bi bilo treba mladim zagotoviti več priložnosti za dejavno vključevanje v prostovoljne dejavnosti in socialne pobude, tako v domovini kot v tujini, saj bi tako lahko razvili mehke veščine in kompetence, ki jim bodo omogočale lažji prehod v odraslost in svet dela. Poleg tega bodo mladi, ki bodo imeli več priložnosti, da prevzamejo dejavno vlogo v skupnosti, lahko bistveno bolje razvili tiste socialne in državljanske veščine in kompetence, ki so potrebne za dejavno sodelovanje mladih pri krepitvi in oblikovanju bolj vključujočih in demokratičnih družb,

—

s sporočili Evropske komisije z dne 7. decembra 2016 o „vlaganju v mlade v Evropi“, „izboljšanju in posodabljanju izobraževanja“ ter „evropski solidarnostni enoti“ (4),

—

s pobudo „Vlaganje v mlade v Evropi“, v kateri so obravnavana tri ključna področja medsektorske razsežnosti, ki so bistvenega pomena za mlade: boljše možnosti z izobraževanjem in usposabljanjem, boljše priložnosti za solidarnost, učno mobilnost in udeležbo ter boljše priložnosti za zaposlovanje,

—

zlasti pa s sporočilom Evropske komisije o evropski solidarnostni enoti in njeno namero, da v prvi fazi uporabi obstoječe finančne programe (5), vire in standarde kakovosti, kot so med drugim vzpostavljeni za evropsko prostovoljno službo (EVS) ter Program EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI), da bi tako mladim omogočila sodelovanje v evropski solidarnostni enoti,

—

v prvem polletju leta 2017 predstavi:

—

ter tako zagotovi, da bo evropska solidarnostna enota sposobna ne le doseči svoj cilj, kar zadeva dejavno udeležbo in sodelovanje mladih, temveč tudi zagotoviti kakovostne napotitve in projekte z močno izobraževalno razsežnostjo, ki bodo pozitivno vplivali na prihodnji osebni, družbeni in strokovni razvoj mladih, pri čemer bi morala hkrati preprečiti neželene učinke na trg dela.

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/3

—

je Evropska unija utemeljena na skupnih vrednotah in splošnih pravnih načelih, določenih v členih 1 do 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki pomenijo novo stopnjo v oblikovanju vse tesnejše zveze med evropskimi narodi,

—

je izobraževalna politika pomembna za spodbujanje vključenosti in spoštovanja različnosti v Evropski uniji (EU),

—

se vključujoče šolstvo odziva na različne potrebe vseh učencev pri formalnem, neformalnem in priložnostnem učenju, da bi jih spodbudilo k usmeritvi v kakovostno izobraževanje,

—

različnost v evropski družbi prinaša tako priložnosti kot tudi izzive za izobraževalni sistem in sistem usposabljanja, zato je treba bolj opozarjati na spodbujanje vključevanja in skupne vrednote, da bi olajšali sobivanje različnih kulturnih identitet v mirni in demokratični Evropi,

—

bo različnosti v Evropi v prihodnje še več, zato se je resnično treba boriti proti vsem oblikam nestrpnosti in socialne izključenosti, ki prizadenejo tako evropske državljane kot tudi priseljence, zlasti tiste, ki so prispeli pred kratkim,

—

spodbujanje enotnosti v različnosti pri politikah izobraževanja in usposabljanja, tudi glede na 60. obletnico rimskih pogodb iz leta 1957, je ključni element na poti k oblikovanju vključujoče družbe;

—

da je treba z izobraževanjem in usposabljanjem spodbujati vključujočo različnost, ki omogoča dostop do kakovostnega izobraževanja za vse, učencem pa približati socialne, državljanske in medkulturne vrline ter tako okrepiti, utrditi in spodbujati demokratične vrednote EU, temeljne pravice, socialno vključenost in nediskriminacijo ter aktivno državljanstvo,

—

da bi si bilo treba prizadevati za vključujoče kakovostno izobraževanje, ki bo imelo vseživljenjsko razsežnost in bo zajemalo vse vidike izobraževanja. Dostopno bi moralo biti vsem učencem vseh starosti, tudi tistim, ki so v težavnejšem položaju, kot so npr. učenci s posebnimi potrebami ali invalidi, učenci iz socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin, z migrantskim ozadjem ali z geografsko prikrajšanih ali v vojni razdejanih območij, ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

—

kot je navedeno v cilju trajnostnega razvoja št. 4, ki so ga sprejeli ZN, glede zagotavljanja vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja za vse, bi moralo kakovostno izobraževanje in usposabljanje vsem učencem omogočiti pridobiti kompetence (znanja, sposobnosti in vrline), ki so potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, to pa med drugim vključuje izobraževanje za trajnostni razvoj in način življenja, o človekovih pravicah, enakosti spolov ter spodbujanje kulture miru in nenasilja, globalnega državljanstva, spoštovanja kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju,

—

kakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, utemeljeno na načelih vključevanja, enakosti, pravičnosti, ustreznih kompetenc in vrednotah, prispeva tudi k večji zaposljivosti ter spodbuja podjetništvo, inovativno razmišljanje, digitalno usposabljanje in pridobivanje spretnosti ter celostni razvoj učenca v aktivnega državljana,

—

treba je razlikovati med enakostjo in pravičnostjo, zato bi se morali sistemi izobraževanja odmakniti od tradicionalne miselnosti, da je potreben „enotni pristop za vse“. Čeprav je zagotavljanje enakih možnosti za vse ključno, si je treba prizadevati tudi za „enakost“ pri ciljih, vsebini, učnih metodah in oblikah učenja v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da bi omogočili dostop do kakovostnega izobraževanja za vse;

—

sistemi izobraževanja in usposabljanja bi se morali prilagoditi različnim potrebam, sposobnostim in zmogljivostim učencev ter poskrbeti, da bodo vsi imeli možnost za formalno, neformalno in priložnostno učenje,

—

treba je bolj podpreti učitelje, vzgojitelje in drugo učno osebje, da bi lahko uspešno delovali v sistemih usposabljanja, ki omogočajo prilagodljive učne poti in se odzivajo na različne potrebe, sposobnosti in zmogljivosti učencev. Te učne poti morajo biti po potrebi ustrezno prilagojene ter oblikovane po načelih od spodaj navzgor in sodelovanja,

—

izobraževanja in usposabljanja ni mogoče obravnavati ločeno od družbenih, političnih, zgodovinskih, okoljskih in ekonomskih vidikov. Primarno vlogo politike izobraževanja in usposabljanja bi morale konstruktivno dopolnjevati in podpirati politike z drugih področij, da bi omogočili dostop do kakovostnega izobraževanja za vse;

1.

preučijo celoten sistem šolanja, da bi v obravnavo vprašanj, za reševanje katerih šole nimajo in ne morejo imeti ustreznega strokovnega znanja, skupaj s širšo skupnostjo pritegnile celotno šolsko skupnost (5) in širši krog deležnikov (6). To bo pripomoglo k uresničevanju cilja vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja za vse;

2.

spodbujajo demokratičen in vključujoč duh v šolah, ki razume različnost kot vrednoto in ki podpira medijsko in informacijsko pismenost ter usposablja za kritično in premišljeno presojo informacij, ki povečuje zavest o manipulacijah in propagandi ter vzpostavlja možnosti za dialog in razprave o spornih vprašanjih ter ustvarja plodna tla za spodbujanje razvoja celotnega potenciala vseh učencev;

3.

spodbujajo oblikovanje in sprejemanje ukrepov, ki omogočajo zgodnje odkrivanje in preprečevanje socialne izključenosti, ustrahovanja, zgodnjega opuščanja šolanja in zgodnjih znamenj radikalizacije, ki bi lahko vodila v nasilni ekstremizem;

4.

spodbujajo ustvarjanje možnosti za vse učence, da se vključijo v prilagodljive učne poti, vključno z razvojem poklicnih znanj in veščin, ki povezujejo formalne programe, usposabljanje v podjetjih, digitalno učenje in učenje na daljavo, vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja na podlagi trdnega partnerstva med ustanovami za poklicno izobraževanje, podjetji, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki;

5.

kot pomemben zgodnji ukrep spodbujajo kakovostno predšolsko izobraževanje in varstvo, med drugim tudi ukrepe podpore za otroke s posebnimi potrebami, in pri tem po potrebi upoštevajo ključna načela okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo (7). Dokazano je, da sta kakovostno predšolsko izobraževanje in varstvo pomemben ukrep politike, ki lahko pripomore k zmanjšanju neenakosti na posameznikovi poti vseživljenjskega učenja;

6.

spodbujajo pristope, ki učence podpirajo pri izobraževanju in usposabljanju, tudi z zbiranjem povratnih informacij učencev o njihovih učnih izkušnjah, ter določbe o vključenosti in pravičnosti, katerih namen je premostiti vrzeli, nastale zaradi različnih izhodiščnih položajev, torej določbe, ki ne ostanejo zgolj pri zagotavljanju enakih možnosti, da se zagotovita vključujoča različnost in napredek v smeri pravičnosti;

7.

opozarjajo na digitalno izobraževanje v programih izobraževanja in usposabljanja, da bi povečali kakovost, pravičnost in vključenost, pri čemer se morajo zavedati, da je za uspešno izvajanje takih programov potreben kombiniran pristop, med drugim zagotovitev ustrezne vsebine, infrastrukture (8), podpore (9) in kulture (10);

8.

po potrebi izoblikujejo različne izobraževalne poti s ciljem pridobitve spričevala in spodbujajo prilagodljive učne poti. To bo omogočilo celotnemu spektru različnih učencev doseči priznane kvalifikacije, na podlagi katerih bodo imeli možnost najti smiselno zaposlitev in se osebnostno razvijati;

9.

podpirajo učitelje, vzgojitelje in drugo učno osebje ter spodbujajo njihovo motiviranost in kompetence (na primer čustveno inteligenco in socialne veščine) za soočanje z raznolikostjo, in sicer s programi začetnega izobraževanja učiteljev in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem, vključno z digitalnim izobraževanjem, praktičnimi orodji ter stalno podporo in usmerjanjem, ob hkratnem spodbujanju večje raznolikosti med učitelji;

10.

spodbujajo sodelovanje in inovativne pristope med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, lokalnimi skupnostmi, lokalnimi in pokrajinskimi upravami, starši, širšimi družinami, akterji na področju mladine, prostovoljci, socialnimi partnerji, delodajalci in civilno družbo, da bi spodbujali vključenost ter krepili občutek pripadnosti in pozitivne identitete – s čimer bi pomagali preprečevati radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem (11) – in zagotavljali, da so vsebina, pedagoški pristopi in orodja v skladu s potrebami časa in pomembni za lokalne razmere;

11.

spodbujajo tesnejše sodelovanje in inovativne pristope med izobraževanjem in drugimi ustreznimi področji, kot so kultura, mladina, šport, zaposlovanje, sociala, varnost in druga področja prizadevanj za socialno vključenost, in po potrebi poskrbijo za medsebojno povezovanje socialne, kulturne, mladinske, gospodarske in izobraževalne politike za zagotovitev vključujoče različnosti (12);

12.

spodbujajo različne oblike vrednotenja in ocenjevanja, da se zagotovo upoštevajo različne oblike učenja;

13.

razmislijo o uporabi učnih načrtov in pedagoških pristopov, ki odražajo socialne, kulturne in druge vrste raznolikosti med učenci;

14.

podpirajo visokošolske ustanove pri prizadevanjih za čim večjo udeležbo nezadostno zastopanih skupin in njihovo čim uspešnejše dokončanje šolanja ter spodbujajo udeležbo zaposlenih in študentov v dejavnostih državljanskega udejstvovanja;

15.

spodbujajo vključevanje tujcev – tudi nedavno prispelih upravičencev do mednarodne zaščite – v izobraževanje, med drugim tudi z učenjem jezikov;

1.

še naprej spodbuja izmenjavo dobrih praks in inovativnih pristopov, katerih namen je prispevati k vključujočemu in pravičnemu kakovostnemu izobraževanju za vse, na primer prek delovnih skupin ET 2020, zlasti delovne skupine za spodbujanje državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, in z razvojem spletne zbirke dobrih praks;

2.

spodbuja ustrezne in učinkovite naložbe za dosego vključujočega in pravičnega kakovostnega izobraževanja za vse, na primer prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

3.

podpira medsebojno strokovno svetovanje na področju vključujoče različnosti v izobraževanju, in sicer s povezovanjem strokovnjakov iz nacionalnih uprav, da bi zagotovili zunanje svetovanje državi, ki prosi za pomoč, ter obenem omogočili izmenjavo izkušenj in znanja med kolegi. Lahko bi preučili, ali bi bilo mogoče še bolj okrepiti medsebojno strokovno svetovanje, vključno s kratkoročnimi študijskimi obiski med šolskimi upravami;

4.

poglobi vzajemno učenje o vključujoči različnosti, zlasti prek programov poklicnega izpopolnjevanja za učitelje v okviru Erasmus+ za mobilnost ter dodatno razvije platforme eTwinning, School Education Gateway in European Toolkit for Schools;

5.

nadgradi delo, ki ga je opravila Agencija EU za temeljne pravice pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja, nediskriminacije ter temeljnih svoboščin in solidarnosti po vsej EU;

6.

nadgradi delo, ki ga je opravila Evropska agencija za razvoj izobraževanja oseb s posebnimi potrebami v zvezi z zagotavljanjem informacij, podprtih z dokazi, in smernic za izvajanje vključujočega izobraževanja;

7.

organizira dejavnosti ozaveščanja, kot npr. konferenco o vključujoči različnosti z namenom dostopnosti kakovostnega izobraževanja za vse, pri tem pa upošteva druge podobne pobude drugih mednarodnih organizacij;

8.

upošteva te sklepe pri pripravi in izvajanju ukrepov na področju vključujočega in kakovostnega izobraževanja.

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/8

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/9

1.

Komisija je 17. februarja 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje AXA SA („AXA“, Francija) in podjetje Caisse des dépôts et consignations („CDC“, Francija) z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah skupni posredni nadzor nad poslovno stavbo v Franciji („Cible“).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za AXA: svetovna zavarovalniška skupina, dejavna na področju življenjskega, zdravstvenega zavarovanja in drugih oblik zavarovanja ter upravljanja naložb,

—   za CDC: javna ustanova, ki opravlja dejavnosti splošnega interesa, zlasti upravljanje zasebnih skladov, ki jih želijo javni organi posebej zaščititi, ter dejavnosti, odprte za konkurenco, na področju okolja, nepremičnin, naložb in kapitalskih naložb ter storitev,

—   za Cible: poslovna stavba v poslovni četrti „La Défense“ v Franciji.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8335 – AXA/Caisse des dépôts et consignations/Cible se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/10

1.

Komisija je 20. februarja 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Amundi SA („Amundi“), ki je odvisno podjetje podjetja Crédit Agricole SA (Francija), z nakupom vrednostnih papirjev pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetje Pioneer Global Asset Management SpA („Pioneer“), ki se ukvarja z upravljanjem premoženja za UniCredit SpA (Italija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za Amundi: upravljanje sredstev po svetu,

—   za Pioneer: upravljanje sredstev, zlasti v Evropi.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8359 – Amundi/Crédit Agricole/Pioneer Investments se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/11

1.

Komisija je 20. februarja 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Maersk Line A/S („Maersk“, Danska), ki je odvisno podjetje v 100-odstotni lasti podjetja A.P. Møller - Mærsk A/S („skupina Maersk“), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Hamburg Südamerikanische Dampfschifffahrts-Gesellschaft KG („HSDG“, Nemčija), ki je odvisno podjetje v 100-odstotni lasti družbe Dr. August Oetker KG.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za Maersk: zagotavljanje storitev globalnega linijskega prevoza zabojnikov s 611 kontejnerskimi ladjami, od tega je 324 najetih. Podjetje Maersk Line svoje storitve trži pod znamkami Maersk Line, Safmarine, SeaLand (med Amerikami), MCC Transport (po Aziji) in SeaGo Line (po Evropi). Skupina Maersk zagotavlja tudi (i) storitve kontejnerskega terminala prek odvisnega podjetja APM Terminals („APMT“), (ii) storitve odpreme tovora prek odvisnega podjetja (Damco Distribution Services), (iii) kopenski prevoz prek APMT, (iv) proizvodnjo kontejnerjev prek odvisnega podjetja Maersk Container Industry in (v) luško vleko prek odvisnega podjetja Svitzer,

—   za HSDG: zagotavljanje storitev globalnega linijskega prevoza zabojnikov. HSDG upravlja 130 kontejnerskih ladij, od tega 82 najetih. HSDG svoje storitve trži prek globalne znamke Hamburg Süd in znamk CCNI (Čile) in Aliança (Brazilija).

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8330 – Maersk Line/HSDG se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

25.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/12

1.

V Sklepu Sveta (SZVP) 2016/1693 (1) je Unija pozvana, naj zamrzne sredstva in gospodarske vire članov organizacij ISIL (Daiš) in Al-Kaida ter drugih posameznikov, skupin, podjetij in subjektov, povezanih z njima, kakor so navedeni na seznamu, sestavljenem glede na RVSZN 1267(1999) in 1333(2000), ki ga mora odbor ZN, ustanovljen v skladu z RVSZN 1267(1999), redno posodabljati.

Seznam, ki ga je sestavil ta odbor ZN, vsebuje:

Dejanja ali dejavnosti, ki kažejo na „povezanost“ posameznikov, skupin, podjetij ali subjektov z ISIL (Daiš) in Al-Kaido, vključujejo:

2.

Odbor Varnostnega sveta ZN je 22. februarja 2017 odobril, da se vnosi za Bassama Ahmada Al-Hasrija, Iyada Nazmija Saliha Khalila, Ghaliba Adbullaha Al-Zaidija in Nayifa Saliha Salima Al-Qaysija dodajo na seznam odbora za sankcije proti organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida.

Bassam Ahmad Al-Hasri, Iyad Nazmi Salih Khalil, Ghalib Adbullah Al-Zaidi in Nayif Salih Salim Al-Qaysi lahko varuhu človekovih pravic ZN kadar koli predložijo zahtevo za ponovno proučitev odločitve o njihovi uvrstitvi na navedeni seznam ZN s priloženimi dokazili. Zahtevo je treba poslati na naslednji naslov:

Več informacij je na voljo na https://www.un.org/sc/suborg/en/sanctions/1267/aq_sanctions_list/procedures-for-delisting.

3.

Komisija je na podlagi odločitve ZN iz odstavka 2 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2017/326 (2), ki spreminja Prilogo I k Uredbi Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida (3). Sprememba, sprejeta v skladu s členom 7(1)(a) in členom 7a(1) Uredbe (ES) št. 881/2002, dodaja Bassama Ahmada Al-Hasrija, Iyada Nazmija Saliha Khalila, Ghaliba Adbullaha Al-Zaidija in Nayifa Saliha Salima Al-Qaysija na seznam iz Priloge I navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: Priloga I).

Za posameznike in subjekte, vključene v Prilogo I, se uporabljajo naslednji ukrepi iz Uredbe (ES) št. 881/2002:

4.

Člen 7a Uredbe (ES) št. 881/2002 določa postopek revizije sprejete odločitve, kadar osebe, uvrščene na seznam, predložijo pripombe na razloge za uvrstitev na seznam. Posamezniki in subjekti, dodani v Prilogo I z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/326, lahko od Komisije zahtevajo, da obrazloži njihovo uvrstitev na seznam. To zahtevo je treba poslati na naslov:

5.

Obenem je treba zadevne posameznike in subjekte opozoriti na možnost, da v skladu s pogoji iz četrtega in šestega odstavka člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije v postopku pred Splošnim sodiščem Evropske unije izpodbijajo Izvedbeno uredbo (EU) 2017/326.

6.

Zaradi pravne varnosti je treba posameznike in subjekte, vključene v Prilogo I, opozoriti, da lahko pri pristojnih organih v zadevni državi članici oziroma zadevnih državah članicah, kakor so navedeni v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 881/2002, vložijo zahtevo za pridobitev dovoljenja glede uporabe zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov za nujne potrebe ali posebna plačila v skladu s členom 2a navedene uredbe.