12.1.2017

Uradni list Evropske unije

C 9/3

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o prvem svežnju reform skupnega evropskega azilnega sistema (uredbe Eurodac, uredbe o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada – EASO in dublinske uredbe)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (ENVP) www.edps.europa.eu.)

(2017/C 9/04)

Evropa se že več let spopada s perečimi migracijami in begunsko krizo, ki sta se leta 2015 še okrepili. S tem namenom je Komisija predlagala reformo dublinske uredbe, da bi se ta prilagodila zdajšnjim razmeram. To reformo dopolnjuje predlog o ustanovitvi Agencije Evropske unije za azil, ki bi državam članicam pomagala pri izvajanju obveznosti v zvezi z azilom.

Odkar je Eurodac vzpostavljen, izpolnjuje svojo nalogo zagotavljanja evidence prstnih odtisov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene v EU.

Komisija je predlagala tudi prenovitev uredbe Eurodac. Glavna sprememba v tej uredbi je razširitev področja uporabe sistema Eurodac, tako da se v njem registrira tudi državljane tretjih držav, ki so bili odkriti med nezakonitim bivanjem v državi članici ali so bili prijeti zaradi nezakonitega prehoda meje države članice, ki meji na tretjo državo.

ENVP se strinja, da obstaja potreba po učinkovitejšem upravljanju preseljevanja in azila v EU. Vendar ob tem priporoča pomembne izboljšave, da bi lahko bolje upoštevali zakonite pravice in interese zadevnih posameznikov, katerih osebni podatki se obdelujejo, zlasti ranljivih skupin ljudi, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so migranti in begunci.

ENVP v svojem mnenju med drugim priporoča naslednje glavne točke:

—	navedbo v dublinski uredbi, da se uvajanje uporabe edinstvenih identifikatorjev v podatkovni zbirki skladno z dublinsko uredbo ne sme v nobenem primeru izkoriščati za druge namene, kot so tisti, opisani v dublinski uredbi,

—	izvedbo celovite ocene učinka na varstvo podatkov in zasebnost v okviru prenovitve uredbe Eurodac leta 2016, da bi ugotovili, kako novo predlagano besedilo in razširitev obsega podatkovne zbirke sistema Eurodac vplivata na zasebnost,

—	izvedbo ocene potrebe po zbiranju in uporabi podob obraza skupin ljudi, na katere se nanaša prenovitev uredbe Eurodac leta 2016, ter o sorazmernosti zbiranja teh podob, pri čemer bi to moralo temeljiti na dosledni študiji ali pristopu na podlagi dokazov,

—	izvedbo podrobne presoje položaja mladoletnikov, ravnovesja med tveganji in škodo, ki jih povzroči postopek odvzema prstnih odtisov mladoletnikov, ter ugodnosti, do katerih so upravičeni, poleg obrazložitvenega memoranduma.

V mnenju so še podrobneje opredeljene druge pomanjkljivosti raznih predlogov in dodatna priporočila v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo, ki jih je treba obravnavati v zakonodajnem postopku.

I. UVOD IN OZADJE

V aprilu 2016 je Komisija sprejela sporočilo z naslovom „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ (1), v katerem so opredeljene prednostne naloge za izboljšanje skupnega evropskega azilnega sistema. V tem smislu je Komisija 4. maja 2016 izdala tri predloge kot del prvega svežnja reform skupnega evropskega azilnega sistema:

—	predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (v nadaljevanju: dublinski predlog) (2),

—	predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010 (v nadaljevanju: predlog za Agencijo Evropske unije za azil) (3) in

—

predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 603/2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe [Uredbe (EU) št. 604/2013] o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, zaradi odkrivanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona (prenovitev leta 2016) (v nadaljevanju: predlog za prenovitev uredbe Eurodac iz leta 2016) (4).

Pred objavo prenovljene uredbe Eurodac in predloga v zvezi z Evropskim azilnim podpornim uradom (EASO) je bilo opravljeno neuradno posvetovanje z ENVP in ta je Komisiji posredoval neuradne pripombe glede obeh besedil.

ENVP razume potrebo EU po obravnavanju izzivov migracijske in begunske krize od leta 2015 in da je nujno imeti učinkovito in usklajeno politiko EU za boj proti nezakonitemu priseljevanju tako v Evropski uniji kot v Evropsko unijo. ENVP bo v vlogi svetovalca ob doslednem upoštevanju vloge zakonodajalca pri proučevanju nujnosti in sorazmernosti predlaganih ukrepov v tem mnenju navedel nekaj priporočil v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo, da bi tako pomagal zakonodajalcu pri izpolnjevanju zahtev iz členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah v zvezi s pravicama do zasebnosti in varstva podatkov ter člena 16 Pogodbe o delovanju EU.

ENVP bo najprej obravnaval ključna priporočila v zvezi s tremi predlogi. Ta ključna priporočila se nanašajo na glavne zadeve, ki jih je ENVP ugotovil in se morajo v vsakem primeru obravnavati v zakonodajnem postopku. Dodatna priporočila so točke, ki jih je ENVP določil z vidika potrebe po podrobnejši pojasnitvi, dodatnih informacijah ali manjših spremembah. To ločevanje naj bi zakonodajalcu pomagalo, da prednostno obravnava glavne zadeve, obrazložene v tem mnenju.

IV. SKLEPNA UGOTOVITEV

68.

ENVP pozdravlja prizadevanja v zvezi z varstvom podatkov v raznih besedilih. Ugotavlja, da kultura varstva podatkov postaja del zakonodajnega postopka in jo je mogoče zaznati tudi v osnutkih predlogov.

69.

ENVP v vlogi svetovalca ob doslednem upoštevanju vloge zakonodajalca pri proučevanju nujnosti in sorazmernosti predlaganih ukrepov v tem mnenju navaja nekaj priporočil v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo glede na proučene tri predloge.

70.

V zvezi z dublinskim predlogom ENVP izraža zaskrbljenost glede dejstva, da bi se edinstveni identifikatorji morebiti uporabili za druge namene, na primer za prepoznavanje posameznikov v drugih podatkovnih bazah, saj bi bilo primerjanje podatkovnih baz enostavno in preprosto izvedljivo. ENVP priporoča podrobno opredelitev, da je kakršna koli druga uporaba identifikatorjev prepovedana.

71.

V zvezi s predlogom za prenovitev uredbe Eurodac ENVP meni, da razširitev področja uporabe uredbe Eurodac vzbuja zaskrbljenost glede spoštovanja načela omejitve namena iz člena 7 Listine EU o temeljnih pravicah. ENVP še priporoča podrobnejšo opredelitev vrst ukrepov, poleg odstranjevanja in vračanja, ki bi jih lahko države članice sprejele na podlagi podatkov iz sistema Eurodac. Poleg tega priporoča, da Komisija da na razpolago celovito oceno učinka prenovitve uredbe Eurodac leta 2016 na varstvo podatkov in zasebnost, da bi ugotovili, kako predlagano besedilo vpliva na zasebnost.

72.

ENVP izraža zaskrbljenost tudi glede vključitve podob obraza: uredba ne določa presoje potrebe po zbiranju in uporabi podob obraza skupin ljudi, na katere se nanaša predlog za prenovitev uredbe Eurodac. Še več, ENVP meni, da morajo biti v predlogu podrobneje opredeljeni primeri, ko se izvede primerjava prstnih odtisov in/ali podob obraza, saj se zdi, da se v osnutku predloga za prenovitev uredbe nakazuje, da se taka primerjava izvede sistematično.

73.

ENVP še priporoča, da se da na voljo podrobnejša presoja položaja mladostnikov, ravnovesja med tveganji in škodo takega postopka za mladostnike ter ugodnosti, do katerih so upravičeni, poleg obrazložitvenega memoranduma. V tem smislu mora biti v uredbi natančneje določen (npr. v uvodni izjavi) pomen odvzema prstnih odtisov mladoletnikov na otroku prijazen način.

74.

Glede obdobja hrambe, ki bo načeloma pet let, ENVP priporoča, da se navede več podrobnosti in podrobneje obrazloži, zakaj in kako je bilo petletno obdobje hrambe podatkov določeno kot potrebno v tem smislu, da se izpolni novi namen podatkovne zbirke sistema Eurodac. ENVP pravzaprav priporoča, da se obdobje hrambe skrajša na dejansko trajanje prepovedi vstopa za zadevnega posameznika. Nazadnje, ENVP priporoča, da se v predlogu natančneje opredeli, da se bo obdobje hrambe začelo na datum prve obdelave prstnih odtisov v državni članici.

75.

ENVP še priporoča, da se po treh letih vsi podatki onemogočijo za namene kazenskega pregona in da se ustrezno odpravi razlikovanje med skupinami posameznikov, ki niso državljani EU.

76.

Poleg zgoraj opredeljenih poglavitnih pomanjkljivosti se priporočila ENVP v tem mnenju nanašajo na naslednje vidike:

—

v zvezi s predlogom za prenovitev uredbe Eurodac:

—	ENVP priporoča, da se v besedilu predloga navede, da končno odgovornost za obdelavo osebnih podatkov prevzamejo države članice, ki bodo v smislu Direktive 95/46/ES imele vlogo kontrolorjev,

—	člen 37 je treba preoblikovati in podrobneje določiti, v katerem primeru je mednarodna premestitev dovoljena oziroma prepovedana, zlasti v zvezi s premestitvijo v državo izvora prosilca,

—	člen 38(1) mora določati, da se smejo državam članicam prenašati le podatki, ki so strogo potrebni za vračanje,

—	pri pridobivanju prstnih odtisov posameznikov prisila ne sme biti dovoljena. To je treba podrobno opredeliti tudi v uredbi Eurodac,

—	v tem smislu ENVP priporoča podrobno pojasnilo, da se kot sankcija zaradi neupoštevanja obveznosti oddaje prstnih odtisov ne sme uporabljati pridržanje,

—

to, da agencija eu-LISA uporablja realne podatke za preizkušanje, vzbuja resne pomisleke in v uredbi Eurodac ne sme biti dovoljeno. Zakonodajalec mora predvideti in proučiti možnost uporabe nerealnih podatkov, pri čemer upošteva tveganje glede zasebnosti zadevnih posameznikov. V vsakem primeru v besedilu ne sme biti predvideno, da se biometrični podatki lahko anonimizirajo, saj se bodo vedno nanašali na posameznika in se bodo torej šteli za osebne podatke,

—	v zvezi s tem, da agencija eu-LISA obdeluje podatke, ENVP priporoča podrobno opredelitev, da je treba vzpostaviti ustrezno zaščito v zvezi z dostopom zunanjih pogodbenih partnerjev do podatkov,

—	nazadnje, ENVP pozdravlja prizadevanja za zagotovitev, da dostop organov pregona do podatkov preverja neodvisni organ. Vendar imenovani organi in organi, pristojni za preverjanje, ne smejo pripadati isti organizaciji, da se ohranja neodvisnost organa, pristojnega za preverjanje;

—

v zvezi s predlogom za Agencijo Evropske unije za azil:

—	ENVP priporoča podrobno opredelitev, da se strokovnjakom agencije dostop do podatkovnih zbirk dovoli le v skladu s pravnimi akti, ki urejajo te podatkovne zbirke, in pravili o varstvu podatkov,

—	priporoča še podrobno opredelitev, kaj pomenijo upravni nameni v členu 30(3), saj se lahko kot tak šteje vsak namen upravnih organov,

—	ENVP priporoča tudi podrobno pojasnilo odgovornosti za zagotavljanje varnosti opreme, ki jo uporablja agencija, varnost mora biti določena za celoten življenjski cikel opreme, tj. od pridobitve, prek shranjevanja in uporabe, vse do uničenja.

V Bruslju, 21. septembra 2016

Giovanni BUTTARELLI

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) COM(2016) 197 final.

(2) COM(2016) 270 final.

(3) COM(2016) 271 final.

(4) COM(2016) 272 final.

12.1.2017

Uradni list Evropske unije

C 9/7

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 2017

ENOSTAVNI PROGRAMI

Nepovratna sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

(2017/C 9/06)

1. Ozadje in namen tega razpisa za zbiranje predlogov

1.1 Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo

Evropski parlament in Svet sta 22. oktobra 2014 sprejela Uredbo (EU) št. 1144/2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (1). To uredbo dopolnjuje Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 (2), pravila za njeno izvajanje pa določa Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1831 (3).

Splošni cilj ukrepov za informiranje in promocijo je povečati konkurenčnost kmetijskega sektorja Unije.

Posebni cilji ukrepov za informiranje in promocijo so:

(a)	povečanje ozaveščenosti o prednostih kmetijskih proizvodov Unije in o visokih standardih, ki veljajo za proizvodne metode v Uniji;

(b)	povečanje konkurenčnosti in porabe kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov ter njihove prepoznavnosti znotraj in zunaj Unije;

(c)	povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije;

(d)	povečanje tržnega deleža kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov, s posebnim poudarkom na trgih tretjih držav z največjim potencialom rasti;

(e)	ponovna vzpostavitev običajnih tržnih razmer v primeru hudih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih specifičnih problemov.

1.2 Letni delovni program Komisije za leto 2017

Letni delovni program Komisije za leto 2017, ki je bil z izvedbenim sklepom (4) sprejet 9. novembra 2016, podrobno določa dodeljevanje sofinanciranja in prednostne naloge ukrepov za predloge za enostavne programe in multiprograme na notranjem trgu in v tretjih državah. Na voljo je na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/annual-work-programmes/2017/index_en.htm

1.3 Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano

Evropska komisija je Izvajalski agenciji za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: Chafea) poverila upravljanje nekaterih delov ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, vključno z ocenjevanjem enostavnih programov.

1.4 Sedanji razpis za zbiranje predlogov

Sedanji razpis za zbiranje predlogov se nanaša na izvajanje enostavnih programov v okviru oddelkov 1.2.1.1 in 1.2.1.2 Priloge I k Letnemu delovnemu programu Komisije za leto 2017, povezanih z ukrepi, ki spadajo med tematske prednostne naloge 1 in 2, in sicer enostavne programe na notranjem trgu in v tretjih državah.

2. Cilji – teme – prednostne naloge

V oddelkih 1.2.1.1 in 1.2.1.2 Priloge I k Letnemu delovnemu programu za leto 2017 so določene tematske prednostne naloge za ukrepe, ki bodo sofinancirani v okviru tega razpisa (glej tudi oddelek 6.2 o upravičenih dejavnostih). Pri sofinanciranju se bodo upoštevali samo predlogi, ki bodo neposredno ustrezali temi in opisu iz tega oddelka letnega delovnega programa. Zato je v dokumentu o sedanjem razpisu objavljenih osem tem za predloge. Vloge za ta razpis morajo spadati na področje ene izmed teh prednostnih tem. Organizacija predlagateljica lahko v okviru iste prednostne teme vloži več vlog za različne projekte. Mogoče je oddati tudi več vlog za različne projekte v okviru različnih prednostnih tem.

3. Časovni razpored

Rok za oddajo vlog je 20. april 2017 do 17.00 po srednjeevropskem času.

	Faze	Datum in ura ali okvirno obdobje
(a)	Objava razpisa	12.1.2017
(b)	Rok za oddajo vlog	20.4.2017
(c)	Obdobje ocenjevanja (okvirno)	21.4–31.8.2017
(d)	Sklep Komisije (okvirno)	oktober 2017
(e)	Informacije za vložnike (okvirno)	oktober 2017
(f)	Podpis pogodbe z državo članico (okvirno)	januar 2018
(g)	Datum začetka izvajanja ukrepa (okvirno)	> 1.1.2018

4. Razpoložljiva proračunska sredstva

Skupna proračunska sredstva, namenjena za sofinanciranje ukrepov v okviru tega razpisa, znašajo 85 500 000 EUR. Okvirni zneski, ki so na razpolago za vsako temo, so navedeni v preglednici „Upravičene dejavnosti“ v točki 6.

Ta znesek je odvisen od razpoložljivosti odobrenih proračunskih sredstev, potem ko proračunski organ EU sprejme proračun za leto 2018, ali je zajet v začasnih dvanajstinah. Tudi ta znesek je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu za naslednja tri leta ob upoštevanju nediferencirane narave odobrenih proračunskih sredstev.

Komisija si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

5. Zahteve glede dopustnosti

Vloge je treba oddati najpozneje do roka za vložitev iz oddelka 3.

Vloge mora oddati koordinator prek spleta na portalu za udeležence (elektronski sistem za oddajo vlog na naslovu: https://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html).

Če zgoraj navedene zahteve ne bodo izpolnjene, bo vloga zavrnjena.

Predloge je mogoče oddati v katerem koli uradnem jeziku Evropske unije. Vendar morajo vložniki ob pripravi vlog upoštevati, da bodo pogodbe upravljale države članice. Zato je priporočljivo, da vložniki oddajo predlog v jeziku ali jezikih države članice, iz katere izvira organizacija predlagateljica, razen če je zadevna država članica soglašala, da bo podpisala pogodbo v angleščini (5). Da bi neodvisni strokovnjaki, ki podajo tehnični prispevek za ocenjevanje, lažje pregledali predloge, je priporočljivo, da se predlogu, če je napisan v katerem izmed drugih uradnih jezikov EU, priloži angleški prevod tehničnega dela (del B).

6. Merila za upravičenost

6.1 Upravičeni vložniki

Predloge za enostavne programe lahko oddajo samo pravne osebe ali drugi subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, če njihovi zastopniki lahko prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu in zagotavljajo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe iz člena 131(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

V skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 so tako upravičene vloge naslednjih organizacij in organov:

(i)

trgovinskih in medtrgovinskih organizacij, ki so ustanovljene v državi članici in so reprezentativne za zadevni sektor ali sektorje v tej državi članici, zlasti medpanožnih organizacij iz člena 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in skupin iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, če so reprezentativne za ime, ki je zaščiteno na podlagi slednje uredbe in ga zajema zadevni program;

(ii)	organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev iz členov 152 in 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki jih priznava država članica, ali

(iii)

organov agroživilskega sektorja, katerih cilj in dejavnosti so namenjeni informiranju o kmetijskih proizvodih in njihovi promociji ter ki jim je zadevna država članica podelila jasno opredeljeno javno nalogo na tem področju; ti organi morajo biti zakonito ustanovljeni v zadevni državi članici najmanj dve leti pred datumom razpisa za zbiranje predlogov iz člena 8(2).

Navedene organizacije predlagateljice lahko predložijo predlog, če so reprezentativne za sektor ali proizvod iz predloga in izpolnjujejo pogoje iz členov 1(1) in 1(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829 z dne 23. aprila 2015, in sicer:

(i)

trgovinska in medtrgovinska organizacija, ki je ustanovljena v državi članici, kakor je določeno v členu 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014, se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni sektor:

—	če predstavljajo najmanj 50-odstotni delež števila proizvajalcev ali 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje zadevnega proizvoda ali sektorja v zadevni državi članici ali

—	če država članica priznava medpanožno organizacijo v skladu s členom 158 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ali v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

(ii)

skupina iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter člena 7(1)(a) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se šteje za reprezentativno za ime, ki je zaščiteno na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 in jo zajema program, če predstavlja vsaj 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje proizvoda(-ov) z zaščitenim imenom;

(iii)

organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev iz člena 7(1)(c) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor, če jo (ga) priznava država članica v skladu s členom 154 ali 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali členom 14 Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(iv)	organ agroživilskega sektorja iz člena 7(1)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014 je v okviru programa reprezentativen za zadevni(-e) sektor(-je), če so med njegovimi člani predstavniki tega (teh) proizvoda(-ov) ali sektorja.

Z odstopanjem od točk (i) in (ii) se lahko sprejmejo nižji pragovi, če organizacija predlagateljica v predloženem predlogu dokaže, da posebne okoliščine, vključno z dokazi o strukturi trga, upravičijo obravnavo organizacije predlagateljice kot reprezentativne za zadevni(-e) proizvod(-e) ali sektor.

Predloge lahko predloži ena ali več organizacij predlagateljic iz iste države članice EU.

Upravičene so samo vloge, ki jih oddajo subjekti s sedežem v državah članicah EU.

Neupravičeni subjekti: vložniki, ki za ukrepe za informiranje in promocijo, navedene v njihovih predlogih, že prejemajo sredstva Unije, za te ukrepe niso upravičeni do financiranja s strani Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Za oceno upravičenosti vložnikov so potrebna naslednja dokazila:

—	zasebni subjekt: izpisek iz uradnega lista, kopija statuta ali izpisek iz registra gospodarskih družb,

—	javni subjekt: kopija sklepa o ustanovitvi javne družbe ali druga uradna listina o ustanovitvi subjekta javnega prava,

—	subjekti, ki niso pravne osebe: dokazilo, da lahko njihovi zastopniki prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu,

—	dokazilo, da vložnik izpolnjuje merila za reprezentativnost iz člena 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829.

6.2 Upravičene dejavnosti

Predlogi morajo izpolnjevati merila za upravičenost iz Priloge II k Letnemu delovnemu programu, in sicer:

(a)	zajemajo lahko samo proizvode in sheme iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1144/2014;

(b)

v njih mora biti zagotovljeno, da se ukrepi izvajajo prek izvajalskih organov iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1144/2014. Organizacije predlagateljice morajo izbrati organe, odgovorne za izvajanje programov, ki bodo zagotavljali, da bo razmerje med kakovostjo in ceno najboljše in da ne bo navzkrižja interesov (glej člen 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829 in točko (e) oddelka 11.1 razpisa). Organizacija predlagateljica se zavezuje, da bo organ, ki bo odgovoren za izvajanje programa, izbran najpozneje do podpisa pogodbe (glej člen 10 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831);

(c)	če organizacija predlagateljica predlaga, da bi nekatere dele predloga izvedla sama, mora zagotoviti, da stroški ukrepa, ki ga namerava izvesti, ne presegajo običajnih tržnih cen;

(d)	skladni morajo biti s pravom Unije, ki ureja zadevne proizvode in z vsemi določbami iz člena 3(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829;

(e)	če sporočilo programa zadeva informacije o zdravstvenih učinkih, morajo biti predlogi skladni s pravili iz člena 3(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829;

(f)	če je v predlogu predlagana navedba izvora ali znamk, mora biti predlog skladen s pravili iz poglavja II Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831.

Za oceno upravičenosti načrtovanih dejavnosti je treba predložiti naslednje informacije:

—	predlogi, ki zadevajo nacionalne sheme kakovosti, vsebujejo dokumentacijo ali sklicevanja na javno dostopne vire, ki dokazujejo, da država članica priznava shemo kakovosti,

—

predlogi, ki so namenjeni notranjemu trgu in prenašajo sporočila o zdravih prehranjevalnih navadah ali odgovornem uživanju alkohola, navajajo, kako so predlagani program in njegova sporočila usklajeni z zadevnimi nacionalnimi pravili na področju javnega zdravja v državi članici, v kateri se bo program izvajal. Utemeljitve morajo vključevati sklicevanja ali dokumentacijo v podporo trditve.

Poleg tega mora biti predlog skladen tudi z eno izmed tematskih prednostnih nalog iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2017 za enostavne programe. V nadaljevanju so navedeni odlomki iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2017, v katerih je podrobno opisanih osem tem, za katere je mogoče oddati vloge. V besedilu so opisane teme, predvideni ustrezni znesek, cilji in pričakovani rezultati.

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 1: enostavni programi za notranji trg

Tema

Predvideni skupni znesek

Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati

Tema 1 – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije, kot so opredeljene v členu 5(4)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1144/2014

12 375 000 EUR

Cilj je večja ozaveščenost in priznavanje shem kakovosti Unije:

(a)	sheme kakovosti: zaščitena označba porekla (ZOP)/zaščitena geografska označba (ZGO)/zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) in neobvezne navedbe kakovosti;

(b)	ekološka metoda pridelave;

(c)	grafični znak za kakovostne kmetijske proizvode, značilne za najbolj oddaljene regije Unije.

Programi informiranja in promocije, namenjeni za sheme kakovosti Unije, bi morali biti ključna prednostna naloga na notranjem trgu, saj take sheme potrošnikom jamčijo za kakovost in značilnosti proizvoda ali uporabljenega proizvodnega procesa, zadevnim proizvodom pa dajejo dodano vrednost ter povečujejo njihove tržne možnosti.

Med pričakovanimi rezultati je višja raven prepoznavanja grafičnega znaka, povezanega s shemami kakovosti Unije, pri evropskih potrošnikih, saj je znano, da po podatkih posebne raziskave Eurobarometra (št. 440) le 20 % evropskih potrošnikov prepozna grafične znake proizvodov z zaščiteno označbo porekla ter 17 % v primeru zaščitene geografske označbe in 15 % v primeru zajamčene tradicionalne posebnosti, ki so glavne sheme kakovosti Unije. Poleg tega le 23 % evropskih potrošnikov prepozna grafični znak ekološkega kmetovanja.

Pričakovani končni učinek je okrepitev konkurenčnosti in potrošnje agroživilskih proizvodov, registriranih v okviru sheme kakovosti Unije, ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Tema 2 – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je izpostaviti posebne značilnosti kmetijskih metod v Uniji ter značilnosti evropskih kmetijskih in živilskih proizvodov ter sheme kakovosti iz člena 5(4)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014

10 125 000 EUR

Cilj teme je poudariti posebnosti metod kmetijske proizvodnje v Uniji, zlasti v zvezi z varnostjo hrane, sledljivostjo, pristnostjo, označevanjem, hranilnimi in zdravstvenimi vidiki (vključno z ustreznimi prehranskimi praksami in odgovornim uživanjem upravičenih alkoholnih pijač), dobrobitjo živali, varstvom okolja in trajnostjo, ter značilnosti kmetijskih in živilskih proizvodov, zlasti v zvezi z njihovo kakovostjo, okusom, raznolikostjo ali tradicijo.

Pričakovani učinek je tudi večja ozaveščenost o prednostih kmetijskih proizvodov Unije pri evropskih potrošnikih in povečanje konkurenčnosti in porabe zadevnih agroživilskih proizvodov Unije ter povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža.

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 2: enostavni programi v tretjih državah (6)

Tema	Predvideni skupni znesek	Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati
Tema 3 (*1) – programi za informiranje in promocijo, namenjeni eni ali več državam izmed naslednjih: Kitajska (tudi Hongkong in Macao), Japonska, Južna Koreja, Tajvan, jugovzhodna Azija ali Indija	14 750 000 EUR	Programi za informiranje in promocijo bi morali biti namenjeni eni ali več državam, navedenim v ustrezni temi. Cilji teh programov bi morali biti skladni s splošnimi in posebnimi cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1144/2014. Pričakovani končni učinek je večja konkurenčnost in poraba kmetijsko-živilskih proizvodov Unije, povečanje njihove prepoznavnosti in tržnega deleža v navedenih ciljnih državah.
Tema 4 (*1) – programi za informiranje in promocijo, namenjeni eni ali več državam izmed naslednjih: ZDA, Kanada ali Mehika	11 600 000 EUR
Tema 5 (1) – programi za informiranje in promocijo, namenjeni eni ali več državam Afrike, Bližnjega vzhoda (2), Irana ali Turčije	8 450 000 EUR
Tema 6 (*1) – programi za informiranje in promocijo, namenjeni geografskim območjem, ki ne vključujejo območij v okviru tem 3, 4 in 5	11 600 000 EUR
Tema 7 – programi za informiranje in promocijo o mlečnih izdelkih, izdelkih iz svinjskega mesa ali kombinaciji teh dveh vrst izdelkov, namenjeni kateri koli tretji državi. Proizvodi, upravičeni v okviru te teme, so navedeni v delu XVII Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) v zvezi z izdelki iz svinjskega mesa ter delu XVI Priloge I k navedeni uredbi v zvezi z mlekom in mlečnimi izdelki.	12 600 000 EUR
Tema 8 – programi za informiranje in promocijo o izdelkih iz govejega mesa, namenjeni kateri koli tretji državi. Proizvodi, upravičeni v okviru te teme, so navedeni v delu XV Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.	4 000 000 EUR

Če želi organizacija predlagateljica v enem programu izvajati ukrepe, namenjene več prednostnim regijam v tretjih državah, mora oddati več vlog (po eno vlogo za vsako temo). Druga možnost je, da odda vlogo v okviru teme „programi za informiranje in promocijo, namenjeni drugim geografskim območjem“. Ta tema se nanaša na geografska območja, ki niso našteta v temah 3–5, lahko pa se nanaša tudi na kombinacijo več prednostnih regij iz tem 3–5.

Vrste upravičenih dejavnosti

Ukrepi za informiranje in promocijo zajemajo predvsem naslednje dejavnosti, ki so upravičene v okviru tega razpisa:

1.	vodenje projekta;

odnosi z javnostjo:

—	dejavnosti na področju odnosov z javnostjo,

—	medijski dogodki;

spletišče, družbena omrežja:

—	vzpostavitev, posodabljanje in vzdrževanje spletišča,

—	družbena omrežja (odprtje računov, redno objavljanje),

—	drugo (mobilne aplikacije, platforme za e-učenje, spletni seminarji itd.);

oglaševanje:

—

tisk,

—

TV,

—

radio,

—

splet,

—	na prostem,

—

kino;

komunikacijska orodja:

—	objave, gradiva za medije, promocijski izdelki,

—	promocijski videoposnetki;

prireditve:

—	stojnice na sejmih,

—	seminarji, delavnice, sestanki med podjetji, usposabljanja za poklic/kuharje, dejavnosti v šolah,

—	tedni restavracij,

—	sponzorstvo prireditev,

—	študijska potovanja v Evropo;

promocija na prodajnih mestih:

—	degustacije,

—	drugo: promocija v publikacijah trgovcev na drobno, oglaševanje na prodajnih mestih.

Obdobje izvajanja

Sofinancirani ukrep (programi informiranja/promocije) se mora izvajati v obdobju od enega leta do treh let.

Trajanje ukrepa mora biti navedeno v predlogih.

7. Merila za izključitev

7.1 Izključitev iz sodelovanja

Vložniki bodo izključeni iz sodelovanja v tem razpisu za zbiranje predlogov, če so v eni od naslednjih situacij za izključitev (7):

(a)

gospodarski subjekt je v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, v katerem njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, njegove poslovne dejavnosti so začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v nacionalnih zakonih ali drugih predpisih;

(b)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje svojih obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu s pravom države, v kateri ima sedež, države, v kateri se nahaja javni naročnik, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(c)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da je gospodarski subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost, med drugim zlasti naslednje:

(i)	zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za izbor ali pri izvajanju naročila;

(ii)	sklepanje dogovorov z drugimi gospodarskimi subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii)

kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv)	poskus vplivanja na postopek odločanja javnega naročnika med postopkom za oddajo javnega naročila;

(v)	poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi gospodarski subjekt lahko imel neupravičeno prednost v postopku za oddajo javnega naročila;

(d)

s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt kriv česar koli od naslednjega:

(i)	goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995 (8);

(ii)

korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997 (9), in v členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (10), ter korupcije, kot je opredeljena v pravu države, v kateri se nahaja javni naročnik, države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(iii)

sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ (11);

(iv)	pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(v)

terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 in 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (13), ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi)	vpletenosti v delo otrok ali drugih oblik trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14);

(e)

izkazalo se je, da je gospodarski subjekt zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvajanju naročila, financiranega iz proračuna, kar je privedlo do predčasne odpovedi naročila ali uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni ali kar je odredbodajalec, OLAF ali Računsko sodišče razkrilo s svojimi pregledi, revizijami ali preiskavami;

(f)	s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95.

7.2 Izključitev iz sofinanciranja

Vložniki bodo izključeni iz sofinanciranja, če so med postopkom za dodelitev nepovratnih sredstev v eni od naslednjih situacij iz člena 107 finančne uredbe:

(a)	so v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu s členom 106 finančne uredbe;

(b)	zavajali so pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v postopku, ali teh informacij niso predložili v postopku dodelitve sofinanciranja;

Vložnik skladnost z merili za izključitev potrdi tako, da ob oddaji vloge na spletu označi ustrezno polje. Vsi upravičenci, ki so izbrani za sofinanciranje, morajo podpisati častno izjavo, s katero potrdijo, da niso v nobeni od situacij iz člena 106(1) in členov 107–109 finančne uredbe. Vložniki morajo upoštevati navodila na spletnem portalu.

8. Merila za izbor

8.1 Finančna zmogljivost

Vložniki morajo imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravljajo svojo dejavnost ves čas izvajanja ukrepa, in morajo prispevati k njegovemu financiranju.

Finančna zmogljivost vseh vložnikov bo ocenjena v skladu z zahtevami finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012). Ocenjevanje ne bo izvedeno, če:

—	znesek, za katerega je vložnik zaprosil, ne presega 60 000 EUR,

—	je vložnik javni organ.

Dokazila, ki jih je treba priložiti vlogi, vloženi na spletu, za oceno finančne zmogljivosti, zajemajo:

—	letne računovodske izkaze (vključno z bilanco stanja ter izkazom poslovnega izida) za preteklo poslovno leto, za katerega so bili pripravljeni računovodski izkazi (novoustanovljeni subjekti namesto računovodskih izkazov predložijo poslovni načrt),

—	vnaprej izpolnjen obrazec o finančni vzdržnosti s povzetkom potrebnih podatkov iz letnih računovodskih izkazov, ki bodo prispevali k oceni vložnikove finančne zmogljivosti.

Koordinator ali drugi upravičenec, ki prosi za prispevek EU, ki presega 750 000 EUR (prag za vsakega posameznega upravičenca), predloži tudi:

—	revizijsko poročilo pooblaščenega zunanjega revizorja, ki potrjuje računovodske izkaze za zadnje razpoložljivo poslovno leto. Ta določba se ne uporablja za javne organe.

8.2 Operativna zmogljivost

Vložniki morajo razpolagati s potrebno strokovno usposobljenostjo in kvalifikacijami za izvedbo ukrepa.

To dokažejo z naslednjimi podatki, ki jih navedejo v delu B predloga:

—	splošni profili (kvalifikacije in izkušnje) vložnikovega osebja, ki nosi glavno odgovornost za upravljanje in izvedbo predlaganega ukrepa,

—	poročilo organizacij predlagateljic o dejavnostih ali opis dejavnosti, izvedenih v zvezi z dejavnostmi, ki so upravičene do sofinanciranja, kot je opisano zgoraj v točki 6.

Če organizacije predlagateljice predlagajo izvedbo določenih delov predloga, je treba predložiti dokazila o najmanj treh letih izkušenj z izvajanjem ukrepov za informiranje in promocijo.

9. Merila za dodelitev

Del B vloge je namenjen oceni predloga glede na merila za dodelitev.

Na splošno se od projektov pričakuje učinkovita struktura upravljanja, jasna strategija in natančen opis pričakovanih rezultatov.

Merila in podmerila, v skladu s katerimi bo ocenjena vsebina vsakega predloga:

Merila

Največje možno število točk

Prag

1.	Razsežnost na ravni Unije

2.	Tehnična kakovost projekta

3.	Kakovost upravljanja

4.	Proračun in stroškovna učinkovitost

SKUPAJ

100

Predlogi, ki ne bodo dosegli navedenega skupnega praga in/ali posameznih pragov, bodo zavrnjeni.

Podmerila, ki se bodo upoštevala pri ocenjevanju vsakega od glavnih meril za dodelitev:

Razsežnost na ravni Unije:

(a)	ustreznost predlaganih ukrepov za informiranje in promocijo glede na splošne in posebne cilje iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1144/2014, namen iz člena 3 navedene uredbe ter prednostne naloge, cilje in pričakovane rezultate, navedene v okviru zadevne tematske prednostne naloge;

(b)	sporočilo Unije v okviru kampanje;

(c)	učinek projekta na ravni Unije.

Tehnična kakovost projekta:

(a)	kakovost in pomembnost tržne analize;

(b)	primernost programske strategije, ciljev in ključnih sporočil;

(c)	primerna izbira dejavnosti glede na cilje in programsko strategijo, uravnotežen komunikacijski miks, sinergijo med dejavnostmi;

(d)	natančen opis dejavnosti;

(e)	kakovost predlaganih metod vrednotenja in kazalnikov.

Kakovost upravljanja:

(a)	organizacija projekta in struktura upravljanja;

(b)	mehanizmi nadzora kakovosti in obvladovanje tveganj.

Proračun in stroškovna učinkovitost:

(a)	donosnost naložb;

(b)	ustrezna razdelitev proračuna glede na cilje in področje dejavnosti;

(c)	skladnost med predvidenimi stroški in stvarnimi rezultati;

(d)	realna ocena glede oseb/dni za dejavnosti, ki jih bo organizacija predlagateljica izvajala, vključno s stroški koordiniranja projekta.

Po ocenjevanju se vsi upravičeni predlogi razvrstijo po skupnem številu doseženih točk. Sofinanciranje bo dodeljeno najvišje ocenjenemu predlogu ali predlogom glede na razpoložljiva proračunska sredstva.

Za vsako od tematskih prednostnih nalog iz oddelka 6.2 tega razpisa se oblikuje ločen razvrstitveni seznam.

Če sta na zadnjem mestu istega razvrstitvenega seznama dva ali več predloga z enakim številom točk, se obdrži predlog, ki omogoča razpršenost glede proizvodov ali ciljnih trgov. To pomeni, da Komisija izmed dveh ex aequo predlogov najprej izbere tistega z vsebino, ki še ni zastopana v razvrstitvi na seznamu, in sicer najprej glede proizvodov, nato glede ciljnih trgov. Če tega merila ni mogoče uporabiti, Komisija najprej izbere program z največjim številom točk za posamezna merila za dodelitev. Najprej primerja točke za „razsežnost na ravni Unije“, zatem za „tehnično kakovost“ in nazadnje za „proračun in stroškovno učinkovitost.“

10. Pravne obveznosti

Agencija Chafea po ocenjevanju sestavi seznam predlogov, priporočenih za financiranje, na katerem so predlogi razvrščeni po skupnem številu doseženih točk.

Komisija v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) št. 1144/2014 sprejme izvedbeni akt, s katerim se določijo izbrani enostavni programi, morebitne potrebne spremembe v zvezi z njimi in pripadajoči proračuni (sklep o dodelitvi).

V sklepu Komisije bodo navedeni izbrani programi, ki so bili sprejeti za finančni prispevek Unije v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1144/2014. Ta sklep bo naslovljen na pristojne države članice. Zadevne države članice so odgovorne za pravilno izvajanje enostavnih programov in pripadajoča plačila.

Komisija po sprejetju tega izvedbenega akta posreduje kopije izbranih programov zadevnim državam članicam. Države članice nemudoma obvestijo zadevne organizacije predlagateljice, ali so bile njihove vloge sprejete.

Države članice z izbranimi organizacijami predlagateljicam sklenejo pogodbe o izvajanju programov v skladu z zahtevami iz člena 10 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831. V pogodbi bodo podrobno določeni zlasti pogoji in raven financiranja ter obveznosti pogodbenih strank.

11. Finančne določbe

11.1 Splošna načela

(a)

Nekumulativno dodeljevanje

Za vsak ukrep se iz proračuna EU nepovratna sredstva dodelijo samo enkrat.

Isti stroški se iz proračuna Unije nikoli ne financirajo dvakrat.

Vložniki navedejo vire in zneske sredstev Unije, ki so jih prejeli ali za katera so zaprosili za isti ukrep, del ukrepa ali za njihovo delovanje (nepovratna sredstva za poslovanje), kot tudi vsa druga sredstva za isti ukrep, ki so jih prejeli ali za katera so zaprosili.

(b)	Neretroaktivnost Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti za nazaj za že zaključene ukrepe.

(c)

Sofinanciranje

Sofinanciranje pomeni, da sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepa, ne izhajajo v celoti iz nepovratnih sredstev EU.

Preostale odhodke krije izključno organizacija predlagateljica.

Finančni prispevki, ki jih upravičencu namenijo njegovi člani, zlasti prispevki za stroške, ki so upravičeni v okviru ukrepa, so dovoljeni in se obravnavajo kot prejemki.

(d)

Uravnotežen proračun

Ocenjeni proračun ukrepa mora biti predstavljen v delu A obrazca za vlogo. Vsebovati mora uravnotežene prihodke in odhodke.

Proračun se sestavi v eurih.

Za vložnike, ki predvidevajo, da nastali stroški ne bodo v eurih, je priporočljiva uporaba menjalnega tečaja, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije:

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm

(e)

Pogodbe o izvajanju/oddaja naročil podizvajalcem

Kadar izvajanje ukrepa zahteva dodelitev javnih naročil (pogodbe o izvajanju), mora upravičenec dodeliti naročilo tistemu ponudniku, ki nudi najboljšo stroškovno učinkovitost ali najnižjo ceno (kar je primerno), pri čemer se mora izogibati nasprotju interesov in shraniti dokumentacijo za primer revizije.

Če je organizacija predlagateljica oseba javnega prava v smislu člena 2(1)(4) Direktive 2014/24/EU, mora podizvajalce izbrati v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša navedena direktiva.

Oddajanje naročil podizvajalcem, tj. zunanje izvajanje določenih nalog in dejavnosti, ki so del ukrepa, kot je opisano v predlogu, mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za vse pogodbe o izvajanju (kot je navedeno zgoraj), poleg tega pa še naslednje pogoje:

—	mora biti upravičeno glede na lastnosti ukrepa in vse, kar je potrebno za njegovo izvajanje,

—	mora biti jasno navedeno v tehničnem in finančnem delu predloga.

(f)

Oddaja naročil podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem

Naročila se lahko oddajo tudi podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem, toda le, če je cena omejena na dejanske stroške subjekta (tj. brez stopnje dobička).

Naloge, ki jih bodo taki subjekti izvajali, morajo biti jasno navedene v tehničnem delu predloga.

11.2 Oblike financiranja

Financiranje poteka v obliki povračila določenega deleža upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali; zajemalo bo tudi pavšalni znesek za kritje posrednih stroškov (v višini 4 % upravičenih stroškov osebja), ki so povezani z izvajanjem ukrepa (15).

Najvišji znesek, za katerega je mogoče zaprositi

Najvišja stopnja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi EU je:

—	za enostavne programe za notranji trg, 70 % upravičenih stroškov programa,

—	za enostavne programe v tretjih državah: 80 % upravičenih stroškov programa,

—	za enostavne programe na notranjem trgu upravičenca s sedežem v državah članicah, ki na dan 1. januarja 2014 ali po tem datumu prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU (16): 75 % upravičenih stroškov programa,

—	za enostavne programe v tretjih državah upravičenca s sedežem v državah članicah, ki na dan 1. januarja 2014 ali po tem datumu prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU: 85 % upravičenih stroškov programa.

Zadnja odstotka se uporabljata za programe, o katerih Komisija odloči pred datumom, od katerega zadevna država članica ne prejema več takšne finančne pomoči.

Del skupnih upravičenih stroškov, vnesenih v ocenjevalni proračun, je torej treba financirati še iz drugih virov in ne le iz nepovratnih sredstev EU (načelo sofinanciranja).

Upravičeni stroški

Upravičeni stroški so tisti, ki so upravičencu nepovratnih sredstev dejansko nastali in izpolnjujejo merila iz člena 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829.

Neupravičeni stroški

Neupravičeni stroški so tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829, zlasti:

—	donos na kapital,

—	dolgovi in stroški servisiranja dolga,

—	rezervacije za izgube ali dolgove,

—	dolgovane obresti,

—	dvomljivi dolgovi,

—	negativne tečajne razlike,

—	stroški prenosov sredstev s Komisije, ki jih upravičencu zaračuna njegova banka,

—

stroški, ki jih je prijavil upravičenec in so bili zajeti z drugim ukrepom, ki prejema nepovratna sredstva EU. Posredni stroški zlasti niso upravičeni, kadar so nepovratna sredstva za ukrep dodeljena upravičencu, ki v zadevnem obdobju že prejema nepovratna sredstva za poslovanje, ki se financirajo iz proračuna Unije,

—	prispevki v naravi,

—	čezmerni ali nepremišljeni odhodki,

—	odbitni DDV,

—	stroški, nastali med prekinitvijo izvajanja ukrepa.

Izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

Končni znesek nepovratnih sredstev se izračuna po zaključku programa in po odobritvi zahtevka za plačilo.

„Končni znesek nepovratnih sredstev“ je odvisen od dejanskega obsega, v katerem se izvaja program v skladu s pogoji iz sporazuma.

Znesek izračuna država članica ob izplačilu preostalega zneska v skladu s členom 15 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831.

11.3 Ureditev plačil

Organizacija predlagateljica lahko v zadevni državi članici vloži vlogo za predplačilo v skladu s členom 13 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831.

Vloge za vmesno plačilo finančnih prispevkov Unije organizacije predlagateljice vložijo v državah članicah v skladu s členom 14 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831.

Vloge za izplačilo preostalega zneska organizacije predlagateljice vložijo v državah članicah v skladu s členom 15 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831.

11.4 Vnaprejšnje jamstvo

Predplačilo se v skladu s členom 13 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831 izplača pod pogojem, da organizacija predlagateljica položi varščino v višini zneska navedenega predplačila v korist države članice v skladu s poglavjem IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 (17).

12. Obveščanje javnosti

Upravičenci morajo pri vseh dejavnostih, za katere so bila uporabljena nepovratna sredstva, jasno navesti, da gre za prispevek Evropske unije.

V zvezi s tem morajo upravičenci posebej poudariti ime in emblem Evropske unije na vseh svojih publikacijah, plakatih, programih in drugih izdelkih, pripravljenih v okviru sofinanciranega projekta.

Pravila za grafično reprodukcijo evropskega emblema so navedena v medinstitucionalnem slogovnem priročniku (18).

Poleg tega mora biti vse vizualno gradivo, nastalo v okviru programa promocije, ki jo sofinancira Evropska unija, označeno z oznako „Enjoy it’s from Europe“. Navodila za uporabo oznake ter vse grafične datoteke je mogoče naložiti s promocijskega spletišča o Evropi (19).

Vse pisno gradivo, tj. brošure, prospekti, pasice, panoji, tiskani oglasi, časopisni članki, spletišča (razen malih naprav), mora vsebovati opozorilo v skladu s pogoji, podrobno določenimi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, v katerem je pojasnjeno, da predstavlja stališča avtorja. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo informacij, ki jih to gradivo vsebuje.

13. Varstvo podatkov

Odziv na kateri koli razpis za zbiranje predlogov vključuje beleženje in obdelavo osebnih podatkov (kot so ime, naslov in življenjepisi posameznikov, ki sodelujejo v sofinanciranem ukrepu). Ti podatki se bodo obdelovali v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Če ni drugače navedeno, so odgovori na vprašanja in zahtevani osebni podatki potrebni za oceno vloge v skladu s specifikacijami razpisa za zbiranje predlogov, zato jih bo izvajalska agencija/Komisija ali tretje osebe, ki nastopajo v imenu in na odgovornost izvajalske agencije/Komisije, obdelala izključno v ta namen. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se lahko z nadaljnjimi podrobnostmi postopkov obdelave podatkov, svojimi pravicami in načinom za njihovo uveljavljanje seznanijo v izjavi o varstvu osebnih podatkov, objavljeni na portalu za udeležence:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/support/legal_notices.html

in na spletni strani agencije:

http://ec.europa.eu/chafea/about/data_protection.html

Priporočljivo je, da vložniki izjavo o varstvu osebnih podatkov redno preverjajo, da bodo ustrezno seznanjeni z morebitnimi posodobitvami, do katerih lahko pride pred rokom za oddajo njihovih predlogov ali po njem. Upravičenci so pravno zavezani seznaniti svoje osebje z ustreznimi postopki obdelave, ki jih bo izvedla agencija; v ta namen jim morajo, preden njihove osebne podatke posredujejo agenciji, predložiti izjave o varstvu osebnih podatkov, ki jih je objavila Komisija na portalu za udeležence; osebni podatki se lahko zabeležijo v sistemu za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) Evropske komisije, določenem v členih 105a in 108 finančne uredbe EU, v skladu z veljavnimi določbami.

14. Postopek oddaje predlogov

Predlogi morajo biti oddani do roka iz oddelka 5 prek elektronskega sistema za oddajo vlog: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

Pred oddajo predloga:

1.	poiščite razpis: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

2.	ustvarite račun za oddajo predloga: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

3.	registrirajte vse partnerje v registru upravičencev: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

Vložniki bodo pisno obveščeni o rezultatih izbirnega postopka.

Vložnik z oddajo predloga sprejme postopke in pogoje tega razpisa ter dokumentov, na katere se razpis nanaša.

Spreminjanje vloge po poteku roka za oddajo vloge ni dovoljeno. Če pa je treba pojasniti nekatere vidike ali popraviti administrativne napake, lahko Komisija/agencija med postopkom ocenjevanja v ta namen stopi v stik z vložnikom (20).

Kontakti

Za vprašanja glede spletnega orodja za oddajo vlog se obrnite na center za računalniško pomoč, vzpostavljen v ta namen, na spletišču portalu za udeležence:

http://ec.europa.eu/research/index.cfm?pg=enquiries

Za vprašanja, ki se ne nanašajo na računalniško podporo, je pri agenciji Chafea na voljo center za pomoč na telefonski številki: +352 4301-36611, e-naslov: CHAFEA-AGRI-CALLS@ec.europa.eu, od ponedeljka do petka med 9.30–12.00 in 14.30–17.00 po srednjeevropskem času. Ob sobotah in nedeljah ter državnih praznikih je center za pomoč zaprt.

Pogosto zastavljena vprašanja so objavljena na spletišču agencije Chafea:

http://ec.europa.eu/chafea/agri/faq.html

V korespondenci, ki se nanaša na ta razpis (npr. zahtevki za informacije ali oddaja vloge), je treba jasno označiti, da se nanaša na ta razpis. Potem ko sistem za elektronsko izmenjavo vložniku dodeli identifikacijsko številko predloga, mora vložnik to številko uporabljati v vsej poznejši korespondenci.

Po poteku roka za oddajo vloge ni več mogoče spreminjati.

Povezani dokumenti:

—	Navodila za vložnike z ustreznimi prilogami

—	Obrazec za vlogo

—	Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (z enim upravičencem ali več)

(1) Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1829 z dne 23. aprila 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 266, 13.10.2015, str. 3).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1831 z dne 7. oktobra 2015 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah (UL L 266, 13.10.2015, str. 14).

(4) Izvedbeni sklep Komisije z dne 9. novembra 2016 o sprejetju delovnega programa za leto 2017 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, C(2016) 7100 final.

(5) Informacije so na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/member-states/index_en.htm.

(6) Pri sestavi regij se upošteva nacionalna in regionalna klasifikacija Združenih narodov. Za več podrobnosti o seznamu držav, ki sestavljajo geografska območja, glej: http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm.

(*1) Programi ne zajemajo mleka/mlečnih izdelkov, izdelkov iz svinjskega mesa, izdelkov iz govejega mesa ali kombinacije teh treh vrst izdelkov. Lahko pa jih zajemajo, če so povezani z drugimi kmetijsko-živilskimi proizvodi.

(*2) Bližnji vzhod se navaja tudi kot „zahodna Azija“.

(*3) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(7) Člen 106 finančne uredbe in ustrezna pravila uporabe iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012, kakor sta bili nazadnje spremenjeni z Uredbo (EU) 2015/1929 oziroma Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2462.

(8) UL C 316, 27.11.1995, str. 48.

(9) UL C 195, 25.6.1997, str. 1.

(10) Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).

(11) Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(12) Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(13) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(14) Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(15) Vložnika opozarjamo, da v primeru prejema nepovratnih sredstev za poslovanje posredni stroški niso upravičeni.

(16) Na dan objave tega razpisa: Grčija.

(17) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L 255, 28.8.2014, str. 18).

(18) http://publications.europa.eu/code/sl/sl-5000100.htm.

(19) http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/index_en.htm.

(20) Člen 96 finančne uredbe.

12.1.2017

Uradni list Evropske unije

C 9/23

RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV 2017

MULTIPROGRAMI

(2017/C 9/07)

1. Ozadje in namen tega razpisa za zbiranje predlogov

1.1 Ukrepi za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo

Splošni cilj ukrepov za informiranje in promocijo je povečati konkurenčnost kmetijskega sektorja Unije.

Posebni cilji ukrepov za informiranje in promocijo so:

(a)	povečanje ozaveščenosti o prednostih kmetijskih proizvodov Unije in o visokih standardih, ki veljajo za proizvodne metode v Uniji;

(b)	povečanje konkurenčnosti in porabe kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov ter njihove prepoznavnosti znotraj in zunaj Unije;

(c)	povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije;

(d)	povečanje tržnega deleža kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov, s posebnim poudarkom na trgih tretjih držav z največjim potencialom rasti;

(e)	ponovna vzpostavitev običajnih tržnih razmer v primeru hudih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih specifičnih problemov.

1.2 Letni delovni program Komisije za leto 2017

http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/annual-work-programmes/2017/index_en.htm

1.3 Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano

Evropska komisija je Izvajalski agenciji za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: Chafea) poverila upravljanje nekaterih faz izvajanja programov, vključno z objavo razpisov za zbiranje predlogov, sprejemanjem in ocenjevanjem predlogov, pripravo in podpisom sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev za multiprograme in spremljanjem njihovega izvajanja.

1.4 Sedanji razpis za zbiranje predlogov

Sedanji razpis za zbiranje predlogov se nanaša na izvajanje multiprogramov v okviru oddelkov 1.2.1.3 in 1.2.1.4 Priloge I k Letnemu delovnemu programu Komisije za leto 2017, povezanih z ukrepi, ki spadajo pod tematsko prednostno nalogo 3: multiprogrami na notranjem trgu in prednostno nalogo 4: multiprogrami na notranjem trgu ali v tretjih državah.

2. Cilji – teme – prednostne naloge

V oddelkih 1.2.1.3 in 1.2.1.4 Priloge I k Letnemu delovnemu programu za leto 2017 so določene tematske prednostne naloge za ukrepe, ki bodo izvedeni v okviru tega razpisa. Pri sofinanciranju se bodo upoštevali samo predlogi, ki bodo neposredno ustrezali temi in opisu iz navedenih oddelkov Letnega delovnega programa. Zato so v dokumentu o sedanjem razpisu objavljene tri teme za predloge. Vloge za ta razpis morajo spadati na področje ene izmed teh prednostnih tem. Organizacija predlagateljica lahko v okviru iste prednostne teme vloži več vlog za različne projekte. Mogoče je oddati tudi več vlog za različne projekte v okviru različnih prednostnih tem.

3. Časovni razpored

Rok za oddajo vlog je 20. april 2017 do 17.00 po srednjeevropskem času.

	Faze	Datum in ura ali okvirno obdobje
(a)	Objava razpisa	12.1.2017
(b)	Rok za oddajo vlog	20.4.2017
(c)	Obdobje ocenjevanja (okvirno)	21.4.–31.8.2017
(d)	Informacije za vložnike (okvirno)	< 20.10.2017
(e)	Podpis sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (okvirno)	< 20.1.2018
(f)	Datum začetka izvajanja ukrepa (okvirno)	> 1.1.2018

4. Razpoložljiva proračunska sredstva

Skupna proračunska sredstva, namenjena za sofinanciranje multiprogramov, znašajo 43 000 000 EUR.

Ta znesek je odvisen od razpoložljivosti odobrenih proračunskih sredstev splošnem proračunu za leto 2017, potem ko ga sprejme proračunski organ EU, ali je zajet v začasnih dvanajstinah.

Agencija Chafea si pridržuje pravico, da ne razdeli vseh razpoložljivih sredstev.

5. Zahteve glede dopustnosti

Vloge je treba oddati najpozneje do roka za vložitev iz oddelka 3.

Če zgoraj navedene zahteve ne bodo izpolnjene, bo vloga zavrnjena.

Predloge je mogoče oddati v katerem koli uradnem jeziku EU, vendar je priporočljivo, da vložniki oddajo predlog v angleščini, saj bodo tako olajšali postopek prijave, kar vključuje pregled, ki ga opravijo neodvisni strokovnjaki, ki podajo tehnični prispevek za ocenjevanje. Vložnike opozarjamo tudi, da bo agencija Chafea z upravičenci v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem glede sofinanciranih ukrepov in spremljanjem teh ukrepov načeloma komunicirala v angleščini (upravljanje nepovratnih sredstev).

Da bi neodvisni strokovnjaki laže pregledali predloge, je priporočljivo, da se predlogu, če je napisan v katerem izmed drugih uradnih jezikov EU, priloži angleški prevod tehničnega dela (del B).

6. Merila za upravičenost

6.1 Upravičeni vložniki

Predloge lahko oddajo samo pravne osebe; subjekti, ki niso pravne osebe po veljavni nacionalni zakonodaji, lahko oddajo vlogo, če njihovi zastopniki lahko prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu in zagotavljajo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe iz člena 131(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

V skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 so tako upravičene vloge naslednjih organizacij in organov:

(i)

trgovinskih ali medtrgovinskih organizacij, ki so ustanovljene v državi članici in so reprezentativne za zadevni sektor ali sektorje v tej državi članici, zlasti medpanožnih organizacij iz člena 157 Uredbe (EU) št. 1308/2013, in skupin iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, če so reprezentativne za ime, ki je zaščiteno v okviru slednje uredbe in ga zajema zadevni program;

(ii)	trgovinskih ali medtrgovinskih organizacij Unije, ki so reprezentativne za zadevni sektor ali sektorje na ravni Unije;

(iii)

organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev iz členov 152 in 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki jih priznava država članica; ali

(iv)

Navedene organizacije predlagateljice lahko predložijo predlog, če so reprezentativne za zadevni sektor ali proizvod, v skladu s pogoji iz člena 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829, in sicer:

(i)

trgovinska ali medtrgovinska organizacija, ustanovljena v državi članici ali na ravni Unije, iz člena 7(1)(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativno za zadevni sektor:

—	če predstavljajo najmanj 50-odstotni delež proizvajalcev ali 50 % obsega ali vrednosti tržne proizvodnje zadevnega proizvoda ali sektorja v zadevni državi članici ali na ravni Unije ali

—	če država članica priznava medpanožno organizacijo v skladu s členom 158 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ali v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

(ii)

(iii)

(iv)	organ agroživilskega sektorja iz člena 7(1)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014 se v okviru programa šteje za reprezentativnega za zadevni(-e) sektor(-je), če so med njegovimi člani predstavniki tega (teh) proizvoda(-ov) ali sektorja.

Predloge lahko oddata:

(a)	vsaj dve organizaciji iz točk (a), (c) ali (d) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014, ki morata biti iz vsaj dveh držav članic; ali

(b)	ena ali več organizacij iz Unije iz točke (b) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Upravičene so samo vloge, ki jih oddajo subjekti s sedežem v državah članicah EU.

Neupravičeni subjekti: vložniki, ki za iste ukrepe za informiranje in promocijo že prejemajo sredstva Unije, za te ukrepe niso upravičeni do sredstev Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014.

Za oceno upravičenosti vložnikov so potrebna naslednja dokazila:

—	zasebni subjekt: izpisek iz uradnega lista, kopija statuta ali izpisek iz registra gospodarskih družb,

—	javni subjekt: kopija sklepa o ustanovitvi javne družbe ali druga uradna listina o ustanovitvi subjekta javnega prava,

—	subjekti, ki niso pravne osebe: dokazilo, da lahko njihovi zastopniki prevzemajo pravne obveznosti v njihovem imenu,

—	dokazilo, da vložnik izpolnjuje merila za reprezentativnost iz člena 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/1829.

6.2 Upravičene dejavnosti

Predlogi morajo izpolnjevati naslednja merila za upravičenost:

(a)	zajemajo lahko samo proizvode in sheme iz člena 5 Uredbe (EU) št. 1144/2014;

(b)	so skladni s pravom Unije v zvezi z zadevnimi proizvodi in njihovim trženjem ter vključujejo razsežnost na ravni Unije;

(c)	predlogi za notranji trg, ki zajemajo eno ali več shem iz člena 5(4) Uredbe (EU) št. 1144/2014, se morajo v svojem glavnem sporočilu Unije osredotočati na te sheme. Če eden ali več proizvodov v tem programu predstavlja sheme, mora ostati v ozadju glavnega sporočila Unije;

(d)

če sporočilo programa zadeva informacije o zdravstvenih učinkih, potem mora za to sporočilo veljati, da:

—	je na notranjem trgu skladno s Prilogo k Uredbi (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali ga je sprejel nacionalni organ, pristojen za področje javnega zdravja v državi članici, kjer se izvajajo dejavnosti,

—	ga je v tretjih državah sprejel nacionalni organ, pristojen za področje javnega zdravja v državi, kjer se izvajajo dejavnosti;

(e)	če je v predlogu predlagana navedba izvora ali znamk, mora biti predlog skladen s pravili iz poglavja II Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/1831.

Za oceno upravičenosti načrtovanih dejavnosti je treba predložiti naslednje informacije:

—	predlogi, ki zadevajo nacionalne sheme kakovosti, vsebujejo dokumentacijo ali sklicevanja na javno dostopne vire, ki dokazujejo, da država članica priznava shemo kakovosti,

—

Poleg tega mora biti predlog skladen tudi z eno izmed tematskih prednostnih nalog iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2017 za multiprograme. V nadaljevanju so navedeni odlomki iz Letnega delovnega programa Komisije za leto 2017, v katerih so podrobno opisane tri teme, za katere je mogoče oddati vloge v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov. V besedilu so opisane teme, predvideni ustrezni znesek, cilji in pričakovani rezultati.

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 3: multiprogrami za notranji trg

Tema

Predvideni skupni znesek

Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati

Tema A – programi za ozaveščanje o trajnostnem kmetijstvu Unije in vlogi agroživilskega sektorja na področju podnebnih ukrepov in okolja (*1)

15 050 000 EUR

Z ukrepi bi bilo treba izpostaviti okoljsko trajnost kmetijstva v Uniji ter poudariti njegov pozitivni vpliv na podnebje in okolje.

Obravnavati bi morali, kako proizvodi, ki se promovirajo, ter njihova metoda proizvodnje prispevajo k:

(a)	blaženju podnebnih sprememb (npr. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) in/ali prilagajanju (npr. varčevanje z vodo, pridelki in sorte, prilagojeni podnebju) ter

(b)

vsaj k enemu od naslednjega:

(i)	ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostni uporabi (npr. prostoživeče živali, krajina, genski viri);

(ii)	trajnostnemu gospodarjenju z vodnimi viri (npr. učinkovita poraba vode, zmanjšanje količine hranil ali pesticidov);

(iii)

trajnostnemu upravljanju tal (npr. obvladovanje erozije; ravnovesje hranil; preprečevanje zakisljevanja, zaslanjevanja).

Ukrepi v okviru tematske prednostne naloge 4: multiprogrami za notranji trg ali v tretjih državah

Teme

Predvideni skupni znesek

Prednostne naloge v zadevnem letu, zastavljeni cilji in pričakovani rezultati

Tema B – programi za informiranje in promocijo, katerih cilj je večja ozaveščenost in priznavanje shem kakovosti Unije iz člena 5(4)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) št. 1144/2014

15 050 000 EUR

Pričakovani učinki so večje priznavanje grafičnega znaka, povezanega z zadevnimi shemami kakovosti Unije, pri potrošnikih in povečanje konkurenčnosti in porabe kmetijsko-živilskih proizvodov Unije ter njihovega tržnega deleža.

Cilj sta večja ozaveščenost in priznavanje shem kakovosti Unije:

(a)	sheme kakovosti: zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO), zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) in neobvezne navedbe kakovosti;

(b)	ekološka metoda pridelave;

(c)	grafični znak za kakovostne kmetijske proizvode, značilne za najbolj oddaljene regije Unije.

Tema C – programi za informiranje in promocijo, katerih namen je poudariti posebne lastnosti metod kmetijske proizvodnje v Uniji ter značilnosti kmetijsko-živilskih proizvodov in shem kakovosti EU iz člena 5(4)(d) Uredbe (EU) št. 1144/2014

12 900 000 EUR

Cilj je poudariti vsaj eno od posebnih lastnosti metod kmetijske proizvodnje v Uniji, zlasti z vidika varnosti hrane, sledljivosti, pristnosti, označevanja, prehranskega in zdravstvenega vidika (vključno s primernimi prehranskimi praksami in odgovornim uživanjem upravičenih alkoholnih pijač), dobrobiti živali, spoštovanja okolja in trajnosti (razen lastnosti, zajetih v temi A), ter značilnosti kmetijskih in živilskih proizvodov, zlasti z vidika njihove kakovosti, okusa, raznolikosti tradicij.

Pričakovani učinki so večja ozaveščenost potrošnikov o vrednosti kmetijskih proizvodov Unije ter večja konkurenčnost in poraba zadevnih kmetijsko-živilskih proizvodov Unije, povečanje njihove prepoznavnosti in njihovega tržnega deleža.

Vrste upravičenih dejavnosti

Ukrepi za informiranje in promocijo lahko zajemajo predvsem naslednje dejavnosti, ki so upravičene v okviru tega razpisa:

1.	vodenje projekta;

odnosi z javnostjo:

—	dejavnosti na področju odnosov z javnostjo,

—	medijski dogodki;

spletišče, družbena omrežja:

—	vzpostavitev, posodabljanje in vzdrževanje spletišča,

—	družbena omrežja (odprtje računov, redno objavljanje),

—	drugo (mobilne aplikacije, platforme za e-učenje, spletni seminarji itd.);

oglaševanje:

—

tisk,

—

TV,

—

radio,

—

splet,

—	na prostem,

—

kino;

komunikacijska orodja:

—	objave, gradiva za medije, promocijski izdelki,

—	promocijski videoposnetki;

prireditve:

—	stojnice na sejmih,

—	seminarji, delavnice, sestanki med podjetji, usposabljanja za poklic/kuharje, dejavnosti v šolah,

—	tedni restavracij,

—	sponzorstvo prireditev,

—	študijska potovanja v Evropo;

promocija na prodajnih mestih:

—	degustacije,

—	drugo: promocija v publikacijah trgovcev na drobno, oglaševanje na prodajnih mestih.

Obdobje izvajanja

Sofinancirani ukrep (programi informiranja/promocije) se mora izvajati v obdobju od enega leta do treh let.

Trajanje ukrepa mora biti navedeno v predlogih.

7. Merila za izključitev

7.1 Izključitev iz sodelovanja

Vložniki bodo izključeni iz sodelovanja v tem razpisu za zbiranje predlogov, če so v eni od situacij za izključitev, opisanih v členu 106 finančne uredbe in njenih pravilih uporabe (6):

(a)

(b)

(c)

s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da je gospodarski subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem, ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost, med drugim zlasti naslednje:

(i)	zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za izbor ali pri izvajanju naročila;

(ii)	sklepanje dogovorov z drugimi gospodarskimi subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;

(iii)

kršenje pravic intelektualne lastnine;

(iv)	poskus vplivanja na postopek odločanja javnega naročnika med postopkom za oddajo javnega naročila;

(v)	poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi gospodarski subjekt lahko imel neupravičeno prednost v postopku za oddajo javnega naročila;

(d)

s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt kriv česar koli od naslednjega:

(i)	goljufije v smislu člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995 (7);

(ii)

korupcije, kot je opredeljena v členu 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997 (8), in v členu 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ (9), ter korupcije, kot je opredeljena v pravu države, v kateri se nahaja javni naročnik, države, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, ali države, v kateri se naročilo izvaja;

(iii)

sodelovanja v hudodelski združbi, kot je opredeljeno v členu 2 Okvirnega Sklepa Sveta 2008/841/PNZ (10);

(iv)	pranja denarja ali financiranja terorizma, kot sta opredeljena v členu 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(v)

terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členu 1 in 3 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ (12), ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 4 navedenega sklepa;

(vi)	vpletenosti v delo otrok ali drugih oblik trgovine z ljudmi, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(e)

(f)	s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je bilo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95.

7.2 Izključitev iz sofinanciranja

Vložniki bodo izključeni iz sofinanciranja, če so med postopkom za dodelitev nepovratnih sredstev v eni od naslednjih situacij iz člena 107 finančne uredbe:

(a)	so v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu s členom 106 finančne uredbe;

(b)	zavajali so pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v postopku ali teh informacij niso predložili v postopku dodelitve nepovratnih sredstev.

Koordinator skladnost z merili za izključitev potrdi tako, da ob oddaji vloge na spletu označi ustrezno polje. Vsi upravičenci, ki so izbrani za sofinanciranje (v primeru nepovratnih sredstev več upravičencev), morajo podpisati častno izjavo, s katero potrdijo, da niso v nobeni od situacij iz člena 106(1) in členov 107–109 finančne uredbe. Vložniki morajo upoštevati navodila na spletnem portalu.

8. Merila za izbor

8.1 Finančna zmogljivost

Vložniki morajo imeti stalna in zadostna finančna sredstva, da lahko opravljajo svojo dejavnost ves čas izvajanja ukrepa in prispevajo k njegovemu financiranju.

Finančna zmogljivost vložnikov bo ocenjena v skladu z zahtevami finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012). Ocenjevanje ne bo izvedeno, če:

—	je vložnik javni organ,

—	prispevek EU, za katerega je vložnik zaprosil, ne presega 60 000 EUR.

Dokazila, potrebna za oceno finančne zmogljivosti, zajemajo:

—	izkaz poslovnega izida in bilanco stanja za zadnje proračunsko leto, za katerega je bil pripravljen zaključni račun,

—	pri novoustanovljenih subjektih se navedena dokazila lahko nadomestijo s poslovnim načrtom.

Vložnik, ki prosi za prispevek EU, ki presega 750 000 EUR (prag za vsakega posameznega upravičenca), predloži tudi:

—	revizijsko poročilo pooblaščenega zunanjega revizorja, ki potrjuje računovodske izkaze za zadnje razpoložljivo poslovno leto. Ta določba se ne uporablja za javne organe.

Ocena finančne zmogljivosti vložnikov bo izvedena na portalu za udeležence.

8.2 Operativna zmogljivost

Vložniki morajo razpolagati s potrebno strokovno usposobljenostjo in kvalifikacijami za izvedbo ukrepa.

To dokažejo z naslednjimi podatki, ki jih navedejo v delu B predloga:

—	splošni profili (kvalifikacije in izkušnje) vložnikovega osebja, ki nosi glavno odgovornost za upravljanje in izvedbo predlaganega ukrepa,

—	poročilo organizacij predlagateljic o dejavnostih ali opis dejavnosti, izvedenih v zvezi z dejavnostmi, ki so upravičena do sofinanciranja.

9. Merila za dodelitev

Del B vloge je namenjen oceni predloga glede na merila za dodelitev.

Na splošno se od projektov pričakuje učinkovita struktura upravljanja, jasna strategija in natančen opis pričakovanih rezultatov.

Merila in podmerila, v skladu s katerimi bo ocenjena vsebina vsakega predloga:

Merila

Največje možno število točk

Prag

1.	Razsežnost na ravni Unije

2.	Tehnična kakovost projekta

3.	Kakovost upravljanja

4.	Proračun in stroškovna učinkovitost

SKUPAJ

100

Predlogi. ki ne bodo dosegli navedenega skupnega praga in/ali posameznih pragov, bodo zavrnjeni.

Podmerila, ki se bodo upoštevala pri ocenjevanju vsakega od glavnih meril za dodelitev:

Razsežnost na ravni Unije

(a)	Ustreznost predlaganih ukrepov za informiranje in promocijo glede na splošne in posebne cilje iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1144/2014, namen iz člena 3 navedene uredbe ter prednostne naloge, cilje in pričakovane rezultate, navedene v okviru zadevne tematske prednostne naloge;

(b)	sporočilo Unije v okviru kampanje;

(c)	učinek projekta na ravni Unije.

Tehnična kakovost projekta

(a)	Kakovost in pomembnost tržne analize;

(b)	primernost programske strategije, ciljev in ključnih sporočil;

(c)	primerna izbira dejavnosti glede na cilje in programsko strategijo, uravnotežena sredstva komunikacije, sinergijo med dejavnostmi;

(d)	natančen opis dejavnosti;

(e)	kakovost predlaganih metod vrednotenja in kazalcev.

Kakovost upravljanja

(a)	Organizacija projekta in struktura upravljanja;

(b)	mehanizmi nadzora kakovosti in obvladovanje tveganj.

Proračun in stroškovna učinkovitost

(a)	Donosnost naložb;

(b)	ustrezna razdelitev proračuna glede na cilje in področje dejavnosti;

(c)	skladnost med predvidenimi stroški in stvarnimi rezultati;

(d)	realna ocena glede oseb/dni za dejavnosti, ki jih bo organizacija predlagateljica izvajala, vključno s stroški koordiniranja projekta.

Za vsako od tematskih prednostnih nalog iz oddelka 6.2 tega razpisa se oblikuje ločen razvrstitveni seznam.

Če sta na zadnjem mestu istega razvrstitvenega seznama dva ali več predloga z enakim številom točk, se obdrži predlog, ki omogoča razpršenost glede proizvodov ali ciljnih trgov. To pomeni, da Komisija izmed dveh ex aequo predlogov najprej izbere tistega z vsebino, ki še ni zastopana v razvrstitvi na seznamu, in sicer najprej glede proizvodov, nato glede ciljnih trgov. Če to merilo ne zadostuje za razlikovanje med predlogi, Komisija najprej izbere program z največjim številom točk za posamezna merila za dodelitev. Najprej primerja točke za „razsežnost na ravni Unije“, zatem za „tehnično kakovost“ in nazadnje za „proračun in stroškovno učinkovitost“.

10. Pravne obveznosti

Koordinatorji predlogov, ki bodo uvrščeni na seznam za sofinanciranje, bodo pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev pozvani k sodelovanju pri prilagajanju; prilagajanje bo potekalo prek spletnega sistema za pripravo dodelitve nepovratnih sredstev (SYGMA). Če bo to uspešno, bo podpisan sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki bo pripravljen v eurih in bo vseboval podrobne pogoje o financiranju ter njegovo raven.

Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev mora najprej elektronsko podpisati koordinator v imenu konzorcija, nato pa agencija Chafea. Vsi soupravičenci morajo pristopiti k sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev tako, da elektronsko podpišejo obrazec o pristopu k dodelitvi nepovratnih sredstev.

11. Finančne določbe

Veljavna pravila za izvajanje multiprogramov so opredeljena v finančni uredbi in pravilih uporabe (14).

11.1 Splošna načela

(a)

Nekumulativno dodeljevanje

Za vsak ukrep se iz proračuna EU nepovratna sredstva dodelijo samo enkrat.

Isti stroški se iz proračuna Unije nikoli ne financirajo dvakrat.

(b)

Neretroaktivnost

Nepovratna sredstva se ne smejo dodeliti za nazaj za že zaključene ukrepe.

Za ukrep, ki se je že začel izvajati, je mogoče nepovratna sredstva dodeliti samo, če lahko vlagatelj dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred podpisom sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

V takih primerih upravičeni stroški za financiranje ne smejo nastati pred datumom oddaje vloge za nepovratna sredstva.

(c)

Sofinanciranje

Sofinanciranje pomeni, da sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepa, ne izhajajo v celoti iz nepovratnih sredstev EU.

Preostale odhodke krije izključno organizacija predlagateljica. Finančni prispevki, ki jih upravičencu namenijo njegovi člani, zlasti prispevki za stroške, ki so upravičeni v okviru ukrepa, so dovoljeni in se obravnavajo kot prejemki.

(d)

Uravnotežen proračun

Ocenjeni proračun ukrepa je treba predstaviti v delu A obrazca za vlogo. Vsebovati mora uravnotežene prihodke in odhodke.

Proračun se sestavi v eurih.

Za vložnike, ki predvidevajo, da nastali stroški ne bodo v eurih, je priporočljiva uporaba menjalnega tečaja, ki je objavljen v Uradnem listu Evropske unije:

http://ec.europa.eu/budget/contracts_grants/info_contracts/inforeuro/inforeuro_en.cfm

(e)

Pogodbe o izvajanju/oddaja naročil podizvajalcem

Če je organizacija predlagateljica oseba javnega prava v smislu člena 2(1)(4) Direktive 2014/24/EU, mora izbrati podizvajalce v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša navedena direktiva.

—	mora biti upravičeno glede na lastnosti ukrepa in vse, kar je potrebno za njegovo izvajanje,

—	podizvajalcem ni mogoče oddati glavnih nalog ukrepov (tj. tehnično in finančno usklajevanje ukrepa ter upravljanje strategije),

—	mora biti jasno navedeno v tehničnem in finančnem delu predloga.

Oddaja naročil podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem

Naročila se lahko oddajo tudi podizvajalcem, ki so strukturno povezani z upravičencem, toda le, če je cena omejena na dejanske stroške subjekta (tj. brez stopnje dobička).

Naloge, ki jih bodo taki subjekti izvajali, morajo biti jasno navedene v tehničnem delu predloga.

11.2 Oblike financiranja

Najvišji znesek, za katerega je mogoče zaprositi

Najvišja stopnja sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi EU je:

—	za multiprograme na notranjem trgu in v tretjih državah: 80 % upravičenih stroškov programa,

—	delež za upravičence s sedežem v državah članicah, ki na dan 1. januarja 2014 ali po tem datumu prejemajo finančno pomoč v skladu s členoma 136 in 143 PDEU (16), znaša 85 %.

Ta določba se uporablja samo za nepovratna sredstva, ki jih agencija Chafea odobri pred datumom, od katerega zadevna država članica ne prejema več takšne finančne pomoči.

Del skupnih upravičenih stroškov, vnesenih v ocenjevalni proračun, je torej treba financirati še iz drugih virov in ne le iz nepovratnih sredstev EU (načelo sofinanciranja).

Upravičeni stroški

Upravičeni stroški so tisti, ki so upravičencu nepovratnih sredstev dejansko nastali in izpolnjujejo merila iz člena 6 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev:

—	posredni in neposredni upravičeni stroški so navedeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (glej člen 6(1), (2) in (3)),

—	neupravičeni stroški so navedeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev (glej člen 6(4)).

Izračun končnega zneska nepovratnih sredstev

Končni znesek nepovratnih sredstev je odvisen od dejanskega obsega, v katerem se izvaja ukrep v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Ta znesek izračuna agencija Chafea po izplačilu preostalega zneska po naslednjih korakih:

(1)	uporaba stopnje povračila pri upravičenih stroških;

(2)	omejitev na najvišji znesek nepovratnih sredstev;

(3)	zmanjšanje zaradi pravila neprofitnosti;

(4)	zmanjšanje zaradi nepravilnega izvajanja ali kršitve drugih obveznosti.

Namen ali posledica nepovratnih sredstev EU ni pridobivanje dobička v okviru projekta. „Dobiček“ pomeni tisti del zneska, izračunanega na podlagi korakov 1 in 2, h kateremu se dodajo še skupni prejemki ukrepa, ki presega skupne upravičene stroške ukrepa.

Zato ima agencija Chafea v primeru ustvarjenega dobička pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki so upravičencem dejansko nastali pri izvajanju ukrepa. Ta določba se ne uporablja za partnerja (koordinatorja ali drugega upravičenca), ki je oddal vlogo za prispevek EU, ki ne presega 60 000 EUR.

11.3 Ureditev plačil

Plačilo predhodnega financiranja v višini 20 % zneska nepovratnih sredstev bo nakazano koordinatorju v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (člen 16(2)).

Vmesna plačila bodo izplačana koordinatorju v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (člen 16(3)). Vmesna plačila so namenjena povračilu upravičenih stroškov, nastalih pri izvajanju programa v ustreznih obdobjih poročanja.

Skupni znesek predhodnega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 90 % najvišjega zneska nepovratnih sredstev.

Agencija Chafea bo določila znesek za izplačilo preostalega zneska na podlagi izračuna končnega zneska nepovratnih sredstev in v skladu s pogoji iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Če skupni znesek prejšnjih plačil presega končni znesek nepovratnih sredstev, se namesto izplačila preostalega zneska opravi izterjava.

11.4 Jamstvo za predhodno financiranje

Če vložnikova finančna zmogljivost ni zadovoljiva, je za omejitev finančnega tveganja v zvezi s plačilom predhodnega financiranja mogoče zahtevati jamstvo za predhodno financiranje za znesek do višine predhodnega financiranja.

Če se zahteva finančno jamstvo, ga mora v eurih izdati banka ali pooblaščena finančna institucija s sedežem v eni izmed držav članic Evropske unije. Zneski, blokirani na bančnih računih, ne bodo sprejeti kot finančno jamstvo.

Jamstvo se lahko nadomesti s solidarnim poroštvom tretje osebe ali skupnim jamstvom upravičencev ukrepa, ki so pogodbeniki istega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Porok se zavezuje, da bo poravnal obveznosti na prvi poziv, in od agencije Chafea ne sme zahtevati, da najprej ukrepa proti glavnemu dolžniku (tj. zadevnemu upravičencu).

Jamstvo za predhodno financiranje izrecno ostaja v veljavi do izplačila preostalega zneska oziroma, če se namesto plačila preostalega zneska opravi izterjava, največ tri mesece od dne, na katerega je bil upravičenec uradno obveščen o opominu.

Upravičenec, ki prejme prispevek EU, nižji od 60 000 EUR (nepovratna sredstva nizke vednosti), ni dolžan predložiti jamstva.

12. Obveščanje javnosti

12.1 S strani upravičencev

Upravičenci morajo pri vseh dejavnostih, za katere so bila uporabljena nepovratna sredstva, jasno navesti, da gre za prispevek Evropske unije.

V zvezi s tem morajo upravičenci posebej poudariti ime in emblem Evropske unije v vseh svojih publikacijah, plakatih, programih in drugih izdelkih, pripravljenih v okviru sofinanciranega projekta.

Pravila za grafično reprodukcijo evropskega emblema so navedena v medinistitucionalnem slogovnem priročniku (17).

Poleg tega mora biti vse vizualno gradivo, nastalo v okviru programa promocije, ki jo sofinancira Evropska unija, označeno z oznako „Enjoy it’s from Europe“.

Navodila za uporabo oznake ter vse grafične datoteke je mogoče naložiti s promocijskega spletišča o Evropi (18).

Vse pisno gradivo, tj. brošure, prospekti, pasice, panoji, tiskani oglasi, časopisni članki, spletišča (razen malih naprav), mora vsebovati opozorilo v skladu s pogoji, podrobno določenimi v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, v katerem je pojasnjeno, da predstavlja stališča avtorja. Evropska komisija/agencija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo informacij, ki jih to gradivo vsebuje.

12.2 S strani agencije Chafea

Vse informacije o nepovratnih sredstvih, dodeljenih v obračunskem letu, se objavijo na spletnem mestu agencija Chafea najpozneje do 30. junija v letu, ki sledi obračunskemu letu, v katerem so bila nepovratna sredstva dodeljena.

Agencija Chafea bo objavila naslednje informacije:

—	ime upravičenca (pravne osebe),

—	naslov upravičenca, kadar gre za pravno osebo, oziroma regijo, kadar je upravičenec fizična oseba, kot je opredeljeno na ravni NUTS 2 (19), če ima stalno prebivališče v EU, ali ekvivalent, če ima stalno prebivališče zunaj EU,

—	predmet sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi,

—	dodeljeni znesek.

13. Varstvo podatkov

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/support/legal_notices.html

in na spletni strani agencije:

http://ec.europa.eu/chafea/about/data_protection.html

14. Postopek oddaje predlogov

Predlogi morajo biti oddani do roka iz oddelka 5 prek elektronskega sistema za oddajo vlog na naslovu:

http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

Pred oddajo predloga:

1.	poiščite razpis: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/opportunities/agrip/index.html

2.	ustvarite račun za oddajo predloga: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

3.	registrirajte vse partnerje v registru upravičencev: http://ec.europa.eu/research/participants/portal/desktop/en/organisations/register.html

Vložniki bodo pisno obveščeni o rezultatih izbirnega postopka.

Vložnik z oddajo predloga sprejme postopke in pogoje tega razpisa ter dokumentov, na katere se razpis nanaša.

Kontakti

Za vprašanja glede spletnega orodja za oddajo vlog se obrnite na center za računalniško pomoč, vzpostavljen v ta namen, na spletišču portala za udeležence:

http://ec.europa.eu/research/index.cfm?pg=enquiries

Pogosto zastavljena vprašanja so objavljena na spletišču agencije Chafea:

http://ec.europa.eu/chafea/agri/faq.html

Povezani dokumenti:

—	Obrazec za vlogo

—	Vzorec sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev (z enim upravičencem ali več)

—	Navodila za vložnike

(5) Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L 404, 30.12.2006, str. 9).

(*1) Kampanje v okviru teme A kot glavno sporočilo ne bi smele obravnavati ekološke metode pridelave Unije.

(6) Člen 106 finančne uredbe in ustrezna pravila uporabe iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012, kot sta bili nazadnje spremenjeni z Uredbo (EU) 2015/1929 oziroma Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2462.

(7) UL C 316, 27.11.1995, str. 48.

(8) UL C 195, 25.6.1997, str. 1.

(9) Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).

(10) Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42).

(11) Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

(12) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(13) Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(14) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1) ter Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(15) Vložnika opozarjamo, da v primeru prejema nepovratnih sredstev za poslovanje posredni stroški niso upravičeni.

(16) Na dan objave tega razpisa: Grčija.

(17) http://publications.europa.eu/code/sl/sl-5000100.htm.

(18) http://ec.europa.eu/agriculture/promotion/index_en.htm.

(19) Uredba Komisije (ES) št. 105/2007 z dne 1. februarja 2007 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 39, 10.2.2007, str. 1).

(20) Člen 96 finančne uredbe.

12.1.2017

Uradni list Evropske unije

C 9/42

Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2017/C 9/12)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„HUILE D’OLIVE DE CORSE“/„HUILE D’OLIVE DE CORSE – OLIU DI CORSICA“

EU št.: PDO-FR-02123 – 24.2.2016

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Syndicat A.O.C. Oliu di Corsica

26, quartier de la Poste

20260 Lumio

FRANCIJA

Tel. +33 495566497

Telefaks +33 495551660

E-naslov: oliudicorsica@orange.fr

Sindikat ZOP „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ sestavljajo pridelovalci oljk, predelovalci in predelovalci-trgovci ter ima pravni interes za vložitev zahtevka za spremembo.

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	☐	Ime proizvoda
—	☒	Opis proizvoda
—	☐	Geografsko območje
—	☒	Dokazilo o poreklu
—	☒	Metoda proizvodnje
—	☒	Povezava
—	☒	Označevanje
—	☒	Drugo [nacionalne zahteve, kontaktni podatki skupine, načini za identifikacijo parcel, nadzorni organ]

4. Vrsta sprememb

—	☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.
—	☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

5.1 Postavka „Opis proizvoda“

Ta postavka je bila natančneje opredeljena in dopolnjena, da bi se bolje upoštevali tradicionalno strokovno znanje in izkušnje ter običaji pridelovalcev. Boljša opredelitev je z dodatno navedbo „obiranje po starem“ privedla do razlikovanja olja iz naravno odpadlih oljk. Tako olje je bilo zajeto že s prvotno registracijo, ki je temeljila na dokaj široki opredelitvi proizvoda, vendar ni bilo opredeljeno kot tako. To razlikovanje je v skladu z željo skupine vložnikov, da se proizvod bolje opiše in opredeli ter da se potrošniku dajo jasne informacije o tehniki obiranja.

—

Organoleptični opis je bil na podlagi pregledov, opravljenih po priznanju te označbe, dopolnjen z deskriptorji za boljšo opredelitev proizvoda. Določbe o barvi proizvoda ostajajo nespremenjene.

Tako je prvotno besedilo:

„‚Huile d’olive de Corse‘ ali ‚Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica‘ je oljčno olje, ki ima blag okus in praktično ni pikantno ali grenko. Njegov vonj je nežen in spominja na suho sadje, pecivo in makijo. Barva olja je slamnato do svetlo rumena z možnim zelenkastim odtenkom“

nadomeščeno z naslednjim: „Za ‚Huile d’olive de Corse‘/‚Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica‘ so značilne arome, ki spominjajo na mandlje, artičoke, seno, suho sadje ali jabolka. Barva olja je slamnato do svetlo rumena z možnim zelenkastim odtenkom.“

Zaradi vključitve navedbe „obiranje po starem“ za olja iz naravno odpadlih oljk se pojavijo dodatne organoleptične značilnosti, povezane s tehniko obiranja: ima bogat in poln okus, prevladujejo pa značilne arome po: črnih oljkah, senu, suhem sadju (mandlji, orehi, lešniki), cvetličnih vonjih makije, gobah in podrasti.

—

Opredeljeni sta stopnji grenkosti in pikantnosti, ki sta vključeni v specifikacijo proizvoda: za oljčno olje „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ sta značilni stopnji grenkosti in pikantnosti, ki znašata največ 3 na lestvici vrednosti po ocenjevanju Mednarodnega sveta za oljke (od 0 do 10). To rahlo zvišanje stopenj grenkosti in pikantnosti olja, za katero je bilo prvotno značilno, da „praktično ni pikantno ali grenko“, je povezano z razvojem novih zasaditev in modernizacijo oljčnih nasadov. Zaradi uporabe mehanskih tehnik obiranja so oljke malo manj zrele, olje pa je nekoliko bolj grenko in pikantno. Olja, pri katerih je navedeno „obiranje po starem“, so pridobljena iz naravno odpadlih in torej zrelejših oljk. Tako olje je precej blago, tako da sta njegovi pikantnost in grenkost največ 1 na lestvici Mednarodnega sveta za oljke.

—	Da bi se ohranila kakovost proizvoda, je opredeljeno peroksidno število, ki je vključeno v specifikacijo proizvoda. Glede na analize, opravljene na proizvodih, je to število ob prvem trženju omejeno na 16 miliekvivalentov kisikovega peroksida za 1 kg oljčnega olja.

5.2 Postavka „Dokazilo o poreklu“

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Dokazila o poreklu proizvoda z geografskega območja“ prečiščena ter združuje zlasti deklarativne obveznosti in vodenje registrov v zvezi s sledljivostjo proizvoda in spremljanjem proizvodnih razmer.

Pri tem je zlasti določeno, da nadzorni organ izdaja dovoljenja gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda.

Poleg tega je ta postavka dopolnjena z več določbami o registrih in deklarativnih dokumentih, ki omogočajo sledljivost in preverjanje skladnosti proizvodov z zahtevami specifikacije.

5.3 Postavka „Metoda proizvodnje“

Spremembe pri metodi proizvodnje so naslednje.

Sorte oljk

Časovni razpored za preusmeritev v sorte oljk, ki jih je treba uporabljati za upravičenost do uporabe označbe (seznam sort ostaja nespremenjen), je umaknjen, saj večina zadevnih pridelovalcev upošteva minimalni delež prisotnih sort, čeprav bi moral biti ta delež dosežen leta 2025.

Tako je prvotno besedilo:

„Vendar pa se v primeru oljčnih nasadov, nasajenih pred datumom objave nacionalnih predpisov o opredelitvi označbe porekla, ki niso v skladu z določbami v zvezi s sortami, za pridelek teh nasadov lahko še naprej uporablja označba porekla ‚Huile d’olive de Corse‘ oz. ‚Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica‘, pod pogojem, da zadevni pridelovalci službam Nacionalnega inštituta za označbe porekla predložijo individualni časovni razpored za preusmeritev zadevne pridelave. Ta časovni razpored mora določati, da oljke zgoraj navedenih sort predstavljajo najmanj 30 % nasada leta 2010, 40 % leta 2015, 50 % leta 2020 in 70 % leta 2025.

Od pridelka leta 2010 dalje se uporaba oljk iz teh nasadov dovoli za proizvodnjo oljčnega olja z označbo porekla pod pogojem, da so te oljke mešane z najmanj eno od zgoraj navedenih sort“

nadomeščeno z naslednjim:

„Vendar se za pridelek oljčnih nasadov, ki so bili zasajeni pred datumom objave nacionalnih predpisov o opredelitvi označbe porekla, tj. 26. novembra 2004, in niso v skladu z določbami o sortah, lahko še naprej uporablja označba porekla ‚Huile d’olive de Corse‘/‚Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica‘ pod pogojem, da oljke navedenih sort predstavljajo najmanj 70 % nasadov kmetijskega gospodarstva.

Uporaba oljk iz teh nasadov se dovoli za proizvodnjo oljčnega olja z označbo porekla pod pogojem, da so te oljke mešane z najmanj eno od zgoraj navedenih sort.“

Vendar so nekateri gospodarski subjekti v nacionalnem roku za ugovor vložili ugovor zoper črtanje časovnega razporeda. Gospodarski subjekti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012, lahko izkoristijo prehodno obdobje, ki se izteče 31. decembra 2025.

Dopustne opraševalne sorte (oljčni nasadi in olje)

V prvotnem besedilu je bil največji delež opraševalnih sort v oljčnih nasadih in tudi v olju določen na 5 %.

Zaradi težav pri nadzoru nad upoštevanjem določbe o največji količini oljk opraševalnih sort v olju (predvsem dokumentarni pregled) in dejstva, da so te količine minimalne, se predlaga, da se ta določba v specifikaciji proizvoda črta. Določba o deležu opraševalnih sort v oljčnih nasadih pa je ohranjena.

Namakanje

Da bi se omejilo pozno namakanje in omogočilo zorenje plodov v dobrih razmerah, se predlaga, da se stavek zaradi večje natančnosti spremeni tako: „Namakanje v obdobju rasti oljke je dovoljeno do začetka zorenja.“

Gostota zasaditve

Določbe o gostoti so nespremenjene: vsako drevo ima na voljo najmanj 24 kvadratnih metrov površine. Zaradi pojasnitve in nadzora nad upoštevanjem določbe so podrobno navedena pravila za izračun površine (pomnožitev dveh razdalj med vrstama in razmika med drevesi). Najmanjša razdalja med drevesi, tj. 4 metre, ostaja nespremenjena.

Datum obiranja/donos

Datum začetka obiranja in povečanje ali zmanjšanje donosa ob izjemnih podnebnih razmerah sta bila prvotno določena s prefekturnim odlokom oziroma ministrskim odlokom na predlog Nacionalnega inštituta za označbe porekla (INAO) na podlagi mnenja skupine.

Zaradi poenostavitve upravnih postopkov se predlaga, da se datum začetka obiranja določi z odločbo direktorja inštituta INAO na podlagi obrazloženega predloga skupine.

Poleg tega so bile v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1151/2012 črtane določbe o izjemnih podnebnih razmerah.

Obiranje oljk

Zaradi pojasnitve pogojev uporabe navedbe „obiranje po starem“ je dodano naslednje besedilo: „Navedba ‚obiranje po starem‘ se lahko uporabi samo pri oljih, pridobljenih iz naravno odpadlih oljk, ki se prestrezajo z mrežami ali drugimi zbiralniki pod drevesom.“

Zdravstvena ustreznost oljk

Zaradi zagotovitve zdravstvene ustreznosti oljk je določeno, da se oljke v stiskalnice dostavijo v dobrem zdravstvenem stanju. Zaradi podrobne opredelitve pojma „zdrave“ oljke, uporabljenega v registrirani specifikaciji proizvoda, je zgornja meja oljk, poškodovanih zaradi škodljivcev, zmrzali ali toče, določena na 10 %.

Tako je prvotno besedilo: „Oljke, ki se uporabijo, morajo biti zdrave“ dopolnjeno z naslednjim:

„V stiskalnice se dostavijo v dobrem zdravstvenem stanju. Oljke, ki se uporabijo, so zdrave. Skupna zgornja meja oljk, poškodovanih zaradi škodljivcev, zmrzali ali toče, je določena na 10 % uporabljene serije.“

Zrelost oljk

Zaradi okrepitve določbe in olajšanja nadzora nad njenim upoštevanjem so bile zahteve glede stopnje zrelosti oljk določene za fazo uporabe in ne več za fazo dostave v stiskalnico.

Ta določba je bila spremenjena tudi ob upoštevanju razvoja novih zasaditev z mehanskimi tehnikami obiranja, pri katerih so oljke manj zrele.

Tako je odstavek: „Olja se proizvajajo iz zrelih oljk. Skupna količina oljk, ki jo vsak pridelovalec dostavi stiskalnici za proizvodnjo olja vsako tržno leto, mora vsebovati: največ 20 % zelenih oljk in najmanj 50 % črnih oljk,“ nadomeščen z naslednjim:

„Vsaka uporabljena serija oljk mora vsebovati najmanj 50 % črnečih oljk.

Pri oljčnem olju ‚Huile d’olive de Corse‘/‚Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica‘, ki mu sledi navedba ‚obiranje po starem‘, vsaka uporabljena serija oljk vsebuje več kot 50 % črnih oljk.“

Obdelave in postopki ekstrakcije

Določbe sedanje specifikacije proizvoda o metodah ekstrakcije so ohranjene (ekstrakcija samo z mehanskimi postopki in brez drugih dodatkov razen vode), seznam dovoljenih obdelav pa je bil dopolnjen, da bi bil izčrpen in bi se upoštevale vse faze proizvodnje. Dodani so bili: odstranjevanje listov, mletje, mešanje in ekstrakcija s centrifugiranjem ali stiskanjem. To so tehnike, ki se trenutno uporabljajo.

Poleg tega je določba o vsebnosti prostih maščobnih kislin, izraženih kot oleinska kislina, prestavljena v postavko „Opis proizvoda“. Navedba, da je olje „deviško“, je črtana, saj je ta lastnost odvisna izključno od analiznih značilnosti olja, olje „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ pa lahko spada v kategorijo „deviško“ ali „ekstra deviško“.

5.4 Postavka „Povezava“

Postavka „Povezava“ je posodobljena, strnjena in dopolnjena, da bi se podrobneje pojasnila povezava med značilnostmi „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“, geografskim območjem ter strokovnim znanjem in izkušnjami. Elementi „posebnosti proizvoda“ in „vzročne povezave“ so vključeni v skladu s spremembami postavke „opis proizvoda“. Zlasti so povzete značilne arome proizvoda, kot so mandlji, seno in kompleksne arome makije, ter prisotnost zmerne grenkosti in pikantnosti, ki je povezana z vključitvijo stopenj grenkosti in pikantnosti v postavko „opis proizvoda“.

5.5 Postavka „Označevanje“

Navedbe na etiketi, značilne za označbo, so bile usklajene z Uredbo (EU) št. 1151/2012 (uporaba simbola ZOP Evropske unije). Poleg tega se med obveznimi navedbami pri označevanju proizvodov z označbo pojavlja tudi navedba „zaščitena označba porekla“.

Za olja, pridobljena iz naravno odpadlih oljk, je bila dodana obveznost, da se takoj za imenom označbe doda navedba „obiranje po starem“. Na etikete teh olj mora biti tudi vključena informacija, da je olje pridobljeno iz naravno odpadlih oljk.

5.6 Drugo

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Nacionalne zahteve“ predstavljena v obliki razpredelnice z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti, referenčnimi vrednostmi in metodo ocenjevanja.

Kontaktni podatki skupine so bili posodobljeni.

V postavki „Opredelitev geografskega območja“ so bile pojasnjene faze, ki morajo potekati na geografskem območju označbe: „Oljke se obirajo in predelujejo na geografskem območju, ki zajema ozemlje naslednjih občin.“

Poleg tega so bile popravljene napake pri imenih občin na geografskem območju označbe porekla, vendar ti popravki ne vplivajo na meje geografskega območja proizvodnje, ki ostanejo nespremenjene. Določeno je, da so meje geografskega območja vrisane v kataster delno vključenih občin in da so dokumenti z grafičnim prikazom shranjeni na sedežih zadevnih občin. Poleg tega so bili določeni načini za identifikacijo parcel.

Nazadnje, postavka „Podatki o nadzornem organu“ je bila posodobljena.

ENOTNI DOKUMENT

„HUILE D’OLIVE DE CORSE“/„HUILE D’OLIVE DE CORSE – OLIU DI CORSICA“

EU št.: PDO-FR-02123 – 24.2.2016

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Ime

„Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Za oljčno olje „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ so značilne arome, ki spominjajo na mandlje, artičoke, seno, suho sadje ali jabolka. Barva olja je slamnato do svetlo rumena z možnim zelenkastim odtenkom.

Pikantnost in grenkost ob prvem trženju znašata največ 3 po organoleptični lestvici Mednarodnega sveta za oljke (COI).

Vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženih kot oleinska kislina, je največ 1,5 grama na 100 gramov.

Peroksidno število je ob prvemu trženju največ 16 miliekvivalentov kisikovega peroksida za 1 kg oljčnega olja.

Oljčno olje „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“, ki mu sledi navedba „obiranje po starem“, ima naslednje dodatne značilnosti: ima bogat in poln okus, prevladujejo pa značilne arome po: črnih oljkah, senu, suhem sadju (mandlji, orehi, lešniki), cvetličnih vonjih makije, gobah in podrasti.

Pikantnost in grenkost ob prvem trženju znašata največ 1 po organoleptični lestvici Mednarodnega sveta za oljke.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Oljčno olje se večinoma pridobiva iz naslednjih sort:

sabine (imenovana tudi liva bianca, biancaghja), ghjermana, capanace, raspulada, zinzala, aliva néra (imenovana tudi ghjermana du sud) in curtinese.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vsi postopki za pridobivanje surovine in proizvodnjo oljčnega olja potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg obveznih navedb, ki jih zahteva zakonodaja o označevanju in predstavitvi živil, je pri označevanju olja z označbo porekla „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ treba vključiti še naslednje:

—	ime označbe „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“,

—	za olja, pridobljena iz naravno odpadlih oljk, navedbo „obiranje po starem“ takoj za imenom označbe,

—	navedbo: „zaščitena označba porekla“,

—	simbol ZOP Evropske unije.

Te navedbe so v istem vidnem polju.

Napisane so z dobro vidnimi, čitljivimi, neizbrisnimi in dovolj velikimi črkami, ki izstopajo iz podlage, na katero so natisnjene, zato da se jasno ločijo od vseh drugih napisov in risb.

Na etikete olj, za katera se uporablja navedba „obiranje po starem“, je vključena informacija, da so olja pridobljena iz naravno odpadlih oljk.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje označbe porekla „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ zajema celotno ozemlje Korzike, razen naslednjih občin: Aiti, Albertacce, Alzi, Asco, Aullène, Bastelica, Bocognano, Bustanico, Calacuccia, Cambia, Campana, Carcheto-Brustico, Carpineto, Carticasi, Casamaccioli, Casanova, Ciamanacce, Corscia, Cozzano, Cristinacce, Erone, Evisa, Felce, Ghisoni, Guagno, Guitera-les-Bains, Lano, Lozzi, Mausoléo, Mazzola, Muracciole, Novale, Olmi-Cappella, Ortale, Orto, Palneca, Pastricciola, Perelli, Pianello, Piazzali, Piedipartino, Pie-d’Orezza, Pietricaggio, Piobetta, Pioggiola, Poggiolo, Quasquara, Quenza, Renno, Rezza, Rusio, Saliceto, Sampolo, San-Lorenzo, Soccia, Tarrano, Tasso, Tavera, Tolla, Valle-d’Alesani, Vallica, Vivario in Zicavo.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnosti geografskega območja

Korzika, ki leži med 41° in 43° severne zemljepisne širine, približno 160 km od provansalske obale, je podolgovat gorat otok, obrnjen v smeri sever-jug, s povprečno nadmorsko višino 568 metrov in zelo razgibanim reliefom.

Z geološkega vidika so tla, na katerih rastejo oljke, nastala predvsem s preperevanjem dveh glavnih kamnin na kraju samem (granita in skrilavca, manjše zaplate apnenca so samo na skrajnem jugu). Tako nastala tla so revna zaradi tanke plasti prsti in nizke vsebnosti gline, hkrati pa so to tudi suha tla z majhno zalogo vode. Preskrba dreves z vodo je torej v celoti odvisna od padavin, ki so kljub velikim razlikam po letih in mikroregijah značilno sredozemske z dolgim poletnim sušnim obdobjem, ki traja približno pet mesecev.

Za ta tla so značilni tudi pojavi erozije, ki je močnejša na strmejših predelih.

Poleg poletne suše so za podnebje značilne ugodne temperature za gojenje oljk z milimi zimami, vročimi poletji in veliko sonca, pa tudi vpliv morja, ki prinaša večjo vlažnost.

Rast oljk je pogojena tudi s temperaturo: zaradi visokega reliefa se nad neko povprečno nadmorsko višino pojavlja zmrzal, pri čemer je ta meja odvisna od izpostavljenosti pobočij.

Območja gojenja oljk se niso razvila tam, kjer bi se lahko pojavljala zmrzal.

Glavno območje gojenja oljk leži v rastlinskem pasu od 0 do 400 metrov na osojni strani in do 600 metrov na prisojni strani, zanj pa so značilni hrasti plutovci in črničevje, skupaj s pinijami, reso, navadno jagodičnico, mirto, mastiko, žuko in ozkolistno zeleniko.

Zgodovina oljk na otoku sega daleč nazaj in je osnova, na kateri se je na otoku razvilo oljkarstvo. Tudi izvor zasajenih sort je večinoma mogoče pojasniti z zgodovinskim vidikom: tako sorta sabine, ki je na Korziki najbolj razširjena, vendar predvsem v regiji Balagne, izhaja iz lokalnega izbora izključno divjih oljk. Prav tako iz lokalnega izbora izhaja sorta capanace, ki prevladuje v regiji Cap Corse. Zdi se, da se je ta sorta prilagodila zelo neugodnim razmeram. Tako so drevesa sorte capanace, ki rastejo v regiji Cap Corse, redno izpostavljena močnim vetrovom in pršcu.

Nedavne študije so pokazale, da nekatere sorte izvirajo iz Toskane (ghjermana in ghjermana di Balagna) ter da druge, kot je zinzala, izvirajo iz križanja med lokalnimi divjimi oljkami in vnesenimi sortami.

Te glavne sorte so se torej ustalile in razmnoževale, najpogosteje skupaj, na območjih, kjer so jim ustrezale talne in podnebne razmere. Starost dreves danes priča o prilagojenosti teh sort geografskemu okolju, v katerem so zasajene, in nesporni povezavi z območjem.

Proizvodnja oljčnega olja „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ temelji na starodavnih praksah, ki so še posebej prilagojene okolju:

—	način gojenja je že od nekdaj tesno povezan z okoljem: majhna gostota dreves v oljčnih nasadih in pozno obiranje. S tem poznim ohranjanjem oljk na drevesih se pojav izmenične rodnosti še okrepi,

—

oljke so se tradicionalno obirale s klatenjem, obiranjem na drevesu ali pobiranjem s tal, odvisno od sektorja, količine pridelka, sort oljk in sezonskih razmer. Najpogostejši način je bil pobiranje s tal. Danes so ga pridelovalci opustili, oljke pa se prestrezajo v viseče mreže ali druge zbiralnike pod drevesom.

Obdobje obiranja oljk je porazdeljeno po času cvetenja različnih sort,

—

čas med obiranjem in stiskanjem je veliko krajši kot včasih. Ta čas, ki je bil večinoma vzrok za preveliko kislost olja, je danes veliko krajši zaradi izboljšanja zmogljivosti stiskalnic in njihove modernizacije. Vseeno pa je včasih daljši kot na celini, in sicer zaradi oddaljenosti oljčnih nasadov in navad pridelovalcev.

Zaradi tega splošnega izboljšanja načina obiranja in stiskalnic se je povečala kakovost oljčnega olja.

Posebnosti proizvoda

Za oljčno olje „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ sta značilni zmerna grenkost in pikantnost. Tako pridejo do izraza fine arome, ki se povezujejo v kompleksno celoto.

Zaradi raznovrstnega samoraslega rastlinja ob oljčnih nasadih je mogoče v končnem proizvodu zaslediti arome mandlja in sena, v „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“, ki mu sledi navedba „obiranje po starem“, pa tudi kompleksne arome makije.

Olje, ki se uporablja v prehrani, za nego in številne verske ali posvetne obrede, je sestavni del življenja otoških prebivalcev in je znano po svoji kakovosti.

Korziško oljkarstvo je posebno tudi zaradi raznovrstnosti starih in endemičnih sort.

Ker se uporabljajo sorte oljk majhne velikosti, ki torej niso primerne za namizne oljke, in ker obstaja tradicija proizvodnje olja in ne namiznih oljk, so oljčni nasadi vseh mikroregij na geografskem območju namenjeni izključno proizvodnji oljčnega olja.

Vzročna povezava

Posebne značilnosti oljčnega olja z označbo „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ so rezultat ohranjanja dane tradicije in uporabe sodobnih metod pridelave v povezavi s posebnim naravnim okoljem.

Oljčna drevesa so se spontano razrasla po različnih površinah, zaradi česar so z izborom in križanjem nastale številne sorte na precej omejenem območju; to pa je posebnost v primerjavi z drugimi sredozemskimi oljkarskimi sektorji, v katerih so olja večinoma enosortna ali večsortna s prevladujočo sorto.

Drevesa se ne glede na svoje posebne značilnosti gojijo enako in v podnebnih razmerah, v katerih se surovine počasi razvijajo v posebnem okolju.

Pozno ohranjanje oljk na drevesu zaradi odsotnosti zmrzali na območjih, poraslih z oljkami, je ključni dejavnik posebnih značilnosti oljčnega olja „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“, saj se oljka tako navzame vonjav rastlinskih vrst, ki jo obdajajo, in zlasti vonjav makije, ki jih je mogoče zaslediti v posebnih aromah oljčnega olja „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“, ki mu sledi navedba „obiranje po starem“.

Soodvisnost naravnih in človeških ter lokalnih in posebnih dejavnikov tako prispeva k zmanjšanju deleža variabilnosti v sestavi proizvoda zaradi sorte, tal ali izpostavljenosti, oljčnemu olju „Huile d’olive de Corse“/„Huile d’olive de Corse – Oliu di Corsica“ pa daje edinstvene značilnosti, ki so skupne proizvodnji oljčnega olja na celem otoku.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CdCHuiledeCorsemodifie.doc

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 9

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 12. januar 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2017/C 9/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8132 – FMC Technologies/Technip) ( 1 )	1
2017/C 9/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8211 – Marubeni/Toho Gas/Galp Energia/GGND) ( 1 )	1

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropski urad za izbor osebja (EPSO)
2017/C 9/05	Razpis javnih natečajev	6
	Evropska komisija
2017/C 9/06	Razpis za zbiranje predlogov 2017 – Enostavni programi – Nepovratna sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta	7
2017/C 9/07	Razpis za zbiranje predlogov 2017 – Multiprogrami – Nepovratna sredstva za ukrepe za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta	23
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče Efte
2017/C 9/08	Zahtevek za svetovalno mnenje Sodišča Efte, ki ga je vložilo sodišče Oslo tingrett dne 6. januarja 2016 v zadevi Synnøve Finden proti Staten v/Landbruks- og matdepartmentet (Zadeva E-1/16)	38
2017/C 9/09	Tožba Nadzornega organa Efte proti Islandiji, vložena 17. novembra 2016 (Zadeva E-17/16)	39
2017/C 9/10	Tožba Nadzornega organa Efte proti Islandiji, vložena 17. novembra 2016 (Zadeva E-18/16)	40
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2017/C 9/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8207 – Emerson Electric/Pentair valves and controls business) ( 1 )	41
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2017/C 9/12	Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	42

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0503
JPY	japonski jen	122,14
DKK	danska krona	7,4338
GBP	funt šterling	0,86725
SEK	švedska krona	9,5695
CHF	švicarski frank	1,0721
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,0633
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,021
HUF	madžarski forint	309,45
PLN	poljski zlot	4,3703
RON	romunski leu	4,4960
TRY	turška lira	4,0747
AUD	avstralski dolar	1,4241
CAD	kanadski dolar	1,3919
HKD	hongkonški dolar	8,1452
NZD	novozelandski dolar	1,5027
SGD	singapurski dolar	1,5112
KRW	južnokorejski won	1 260,59
ZAR	južnoafriški rand	14,4742
CNY	kitajski juan	7,2826
HRK	hrvaška kuna	7,5562
IDR	indonezijska rupija	13 999,45
MYR	malezijski ringit	4,6964
PHP	filipinski peso	52,180
RUB	ruski rubelj	63,3625
THB	tajski bat	37,375
BRL	brazilski real	3,3786
MXN	mehiški peso	22,9635
INR	indijska rupija	71,8315

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2017/C 9/03	Menjalni tečaji eura	2
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2017/C 9/04	Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o prvem svežnju reform skupnega evropskega azilnega sistema (uredbe Eurodac, uredbe o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada – EASO in dublinske uredbe)	3


	(1) Besedilo velja za EGP.