24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/1

(1)

V današnji družbi vsakdo potrebuje širok nabor spretnosti, znanj in kompetenc, kar vključuje zadostno raven bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence, da lahko v celoti uresniči svoj potencial, je dejavno udeležen v družbi ter izpolnjuje svoje družbene in državljanske odgovornosti. Takšne spretnosti, znanja in kompetence so tudi ključnega pomena za dostop do trga dela in napredovanje na njem ter za udeležbo v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju.

(2)

Za prosta delovna mesta se vse pogosteje zahtevajo tako višje ravni kot širši spekter znanj in spretnosti. V prihodnosti bo manj delovnih mest, za katera bo zadoščala osnovna usposobljenost. Zahtevnejša postajajo celo delovna mesta, za katera je bila včasih potrebna nizka raven kvalifikacij ali pa se kvalifikacije sploh niso zahtevale. Za veliko večino delovnih mest bo potrebna določena raven digitalne kompetence, za vedno več osnovnih delovnih mest pa se zahtevajo nekatera temeljna ali generična znanja in spretnosti (kot so komunikacija, reševanje problemov, timsko delo in čustvena inteligenca).

(3)

Leta 2015 je bilo v Uniji 64 milijonov ljudi, kar je več kot četrtina prebivalstva v starosti od 25 do 64 let, ki so opustili formalno izobraževanje in usposabljanje s kvalifikacijo največ nižje sekundarne izobrazbe. Sicer ne obstajajo načini merjenja ravni osnovnih znanj in spretnosti teh oseb, vendar je raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o znanjih in spretnostih odraslih (PIAAC), v kateri so preučili ravni bralne in matematične pismenosti ter reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih, pokazala, da je bil v 20 državah članicah delež odraslih v starosti od 16 do 65 let z najnižjo ravnijo usposobljenosti podobno visok.

(4)

Poleg tega podatki iz raziskave OECD za Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) iz leta 2013 kažejo na velik delež 15-letnikov, ki dosegajo slabe rezultate pri branju (17,8 %), matematiki (22,1 %) in naravoslovju (16,6 %). Ti rezultati še vedno presegajo referenčno merilo 15 % iz programa izobraževanja in usposabljanja 2020 (ET 2020).

(5)

Raziskava PIAAC je pokazala, da imajo odrasli z višjo stopnjo bralne in matematične pismenosti ter večjo sposobnostjo reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih načeloma več uspeha na trgu dela. Obenem je za od 20 do 25 % odraslih Evropejcev v starosti od 16 do 65 let z nizko ravnijo teh znanj in spretnosti manj verjetno, da se bodo vključili v izobraževanje ali se polno udejstvovali v digitalnem gospodarstvu in družbi. Ti so izpostavljeni večjemu tveganju brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, večjim zdravstvenim tveganjem, imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, njihovim otrokom pa preti nevarnost, da bodo v izobraževanju dosegli slabši uspeh.

(6)

Med nizkokvalificiranimi osebami s temeljnimi pomanjkljivostmi v osnovnih znanjih in spretnostih bi bil lahko velik delež brezposelnih (zlasti dolgotrajno brezposelnih) in pripadnikov drugih ranljivih skupin, na primer starejših delavcev, ekonomsko neaktivnih oseb in državljanov tretjih držav. Zaradi teh pomanjkljivosti težje vstopijo in se težje vrnejo na trg dela.

(7)

Politike držav članic za zmanjšanje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, ki v skladu s Priporočilom Sveta z dne 28. junija 2011 (1) in sklepi Sveta z dne 23. novembra 2015 o politikah za zmanjševanje osipa temeljijo na preventivnih, intervencijskih in kompenzacijskih ukrepih, imajo pozitiven učinek. Leta 2015 je bila povprečna stopnja zgodnjega opuščanja šolanja v Uniji, v starostni skupini od 18 do 24 let, za samo približno eno odstotno točko višja od krovnega cilja 10 % iz strategije Evropa 2020, vendar z velikimi razlikami med državami članicami. Tudi če se krovni cilj doseže, se bo preostalih 10 % ljudi ob vstopu v odraslost spopadalo z resnimi težavami pri dostopu do trajnostne zaposlitve. Poleg tega obstaja še vedno velik delež oseb, starih 25 let in več, ki so zgodaj opustile šolanje, med njimi so zlasti državljani tretjih držav in druge osebe z migrantskim ozadjem ali iz prikrajšanih okolij.

(8)

Udeležba nizkokvalificiranih odraslih v vseživljenjskem učenju je še vedno štirikrat nižja kot pri osebah s terciarnimi kvalifikacijami. Različnim socialno-ekonomskim skupinam še vedno ni omogočen enak dostop do priložnosti vseživljenjskega učenja, nekatere skupine delovno sposobnega prebivalstva, zlasti državljani tretjih držav, pa imajo slabši dostop. Za uspeh ukrepov izpopolnjevanja je torej ključno spodbujanje široke in vključujoče udeležbe. Prizadevanja za pomoč posameznikom, ki potrebujejo posebno spodbudo, podporo in vseživljenjsko usmerjanje, zlasti tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali izobraževanja in usposabljanja, so ključnega pomena.

(9)

Poti izpopolnjevanja bi bile namenjene odraslim z nizko ravnijo spretnosti, znanj in kompetenc, ki niso upravičeni do podpore v okviru jamstva za mlade (2), ter bi jim zagotavljale prožne priložnosti za izboljšanje bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence in za doseganje višjih ravni evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK), pomembnih za trg dela in dejavno udeležbo v družbi. To bi lahko dosegli z izvajanjem izobraževanja in usposabljanja v ustreznih učnih okoljih, pri čemer ustrezno usposobljeni učitelji in izvajalci usposabljanj uporabljajo metode poučevanja odraslih in izkoriščajo možnosti digitalnega učenja.

(10)

Države članice lahko ob upoštevanju nacionalne zakonodaje, okoliščin ter razpoložljivih sredstev poti izpopolnjevanja posebej namenijo ciljnim skupinam, ki so jih opredelile kot prednostne. Uresničevale bi jih lahko v skladu z ureditvami izvajanja, ki jih vzpostavijo države članice same, ter na podlagi posameznikove zavezanosti in njegove zainteresiranosti za sodelovanje.

(11)

Povečanje spretnosti in kompetenc odraslih znatno prispeva k doseganju strateških ciljev strategije Evropa 2020, kar se odraža v političnem ciklu evropskega semestra.

(12)

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja ter dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja.

(13)

Združeni narodi v okviru ciljev trajnostnega razvoja iz leta 2015 poudarjajo, da je treba do leta 2030 zagotoviti bralno in matematično pismenost vseh mladih in velikega deleža odraslih, tako moških kot žensk.

(14)

Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (3) določa referenčni okvir, ki podpira države članice pri zagotavljanju, da mladi do konca formalnega izobraževanja in usposabljanja pridobijo ključne kompetence, da bodo sposobni za odraslo življenje, nadaljnje učenje in delovno življenje. Navedeni okvir tudi podpira države članice pri zagotavljanju, da so odrasli vse življenje sposobni razvijati in posodabljati svoje ključne kompetence.

(15)

Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane zagotavlja skupno evropsko referenco glede tega, kaj pomeni biti digitalno podkovan v današnji družbi, ter opredeljuje kompetence in njihove ravni na petih ključnih področjih.

(16)

S Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (4) je bilo vzpostavljeno skupno referenčno ogrodje kvalifikacij osmih ravni, ki so izražene v učnih rezultatih ter jih je mogoče doseči po različnih poteh formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja.

(17)

V skupnem poročilu Sveta in Komisije o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) sta kot prednostni nalogi opredeljena področje izobraževanja odraslih, med drugim zagotavljanje bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence, ter zadostnih drugih priložnosti za izobraževanje, ki bi omogočile priznanje kvalifikacij po EOK za tiste, ki še niso dosegli ravni 4 EOK. To skupno poročilo vključuje tudi srednjeročne cilje za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vključno z izboljšanjem dostopa do kvalifikacij za vse s pomočjo prožnejših in prepustnejših sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti z zagotavljanjem učinkovitih in integriranih storitev orientacije ter vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja.

(18)

Svet v Priporočilu z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (5) države članice poziva, naj do leta 2018 vzpostavijo nacionalne ureditve potrjevanja (opredelitev, dokumentiranje, ocena in certifikacija) neformalnega in priložnostnega učenja. To vključuje možnosti, da se za brezposelne ali tiste, ki so izpostavljeni tveganju, da postanejo brezposelni, opravi „presoja znanj in spretnosti“, v okviru katere se opredelijo njihova znanja, spretnosti in kompetence.

(19)

Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade predlaga, da vsi mladi pod 25. letom starosti v štirih mesecih po tem, ko prenehajo z izobraževanjem ali postanejo brezposelni, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Države članice poziva, naj osebam, ki so zgodaj opustile šolanje, in nizko usposobljenim mladim ponudijo programe za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja ali prekvalificiranje, ki jim bodo zagotovili učno okolje, ki bo ustrezalo njihovim potrebam in jim omogočilo pridobitev manjkajočih kvalifikacij.

(20)

V Priporočilu Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (6) je predlagano, da se dolgotrajno brezposelnim osebam najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti ponudijo temeljita individualna ocena, svetovanje in dogovor o vključitvi v zaposlovanje, ki mora vključevati individualno ponudbo in določitev enotne kontaktne točke.

(21)

V Priporočilu Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (7), so države članice pozvane, naj razširijo in izboljšajo naložbe v človeški kapital z vključujočimi politikami izobraževanja in usposabljanja, vključno z učinkovitimi vseživljenjskimi strategijami, ter prilagodijo sisteme izobraževanja in usposabljanja novim zahtevam po usposobljenosti ter potrebi po računalniškem znanju.

(22)

V sklepih Sveta z dne 5. in 6. junija 2014 o vključevanju državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, so vnovič potrjena skupna osnovna načela politike integracije priseljencev v EU, sprejeta leta 2004, med drugim tudi načelo, da so „prizadevanja na področju izobraževanja bistvenega pomena za pripravo priseljencev in zlasti njihovih potomcev na uspešnejšo in dejavnejšo udeležbo v družbi“.

(23)

V Resoluciji Sveta z dne 21. novembra 2008 o boljšem vključevanju vseživljenjske orientacije v strategije vseživljenjskega učenja (8) so bile države članice pozvane, da uporabijo štiri vodilna načela za podporo vseživljenjskih poklicnih prehodov državljanov: spodbujanje vseživljenjskega učenja spretnosti za usmerjanje poklicne poti; olajšanje dostopa do storitev orientacije za vse državljane; boljše zagotavljanje kakovosti storitev orientacije in spodbujanje usklajevanja in sodelovanja med različnimi deležniki na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(24)

Kljub temu je za nizkokvalificirane odrasle dostop do priložnosti izobraževanja in usposabljanja ter uresničevanje teh priložnostih izziv. Aktivne politike trga dela skušajo zagotoviti zaposlitev za brezposelne, kakor hitro je mogoče, vendar ne zagotavljajo vedno prožnih in prilagojenih priložnosti za izpopolnjevanje. Le malo javnih politik obravnava potrebo po izpopolnjevanju za tiste, ki so že zaposleni, zaradi česar so izpostavljeni tveganju zastaranja znanj in spretnosti ter izgube zaposlitve, medtem ko imajo ljudje, ki so najdlje od trga dela, največje potrebe po izpopolnjevanju, a je take ljudi najtežje doseči.

(25)

Svet in predstavniki vlad držav članic so pozvali Komisijo, naj pripravi predlog novega programa znanj in spretnosti za Evropo, v katerem bi bile med drugim preučene možnosti za spodbujanje razvoja spretnosti in pridobivanja znanja in navedeno, da je dokončanje višjega sekundarnega ali enakovrednega izobraževanja minimalni pogoj za zagotavljanje uspešnega prehoda iz izobraževanja na trg dela in dostop do nadaljnjega učenja.

(26)

Zbirka znanja, ki jo potrebujejo oblikovalci politike in strokovnjaki, se veča, a je nepopolna. Organi Unije, zlasti Eurostat, Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) ter Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), bi lahko razvili dodatne relevantne raziskave, strokovno znanje in analize. Rezultati dela, ki se opravlja v okviru evropskega sodelovanja na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja bi lahko dodatno prispevali k razvoju zbirke znanja in vzajemnega učenja.

(27)

Organizacije delodajalcev, delodajalci, sindikati, gospodarske, trgovinske in obrtne zbornice, nacionalni organi, ki sodelujejo pri načrtovanju, organizaciji in promociji izobraževanja in usposabljanja ter pri politikah integracije migrantov, službe za zaposlovanje, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, posredniške in sektorske organizacije, organizacije civilne družbe, lokalni in regionalni gospodarski subjekti, knjižnice, občinske službe ter odrasli učenci sami sodijo med ključne deležnike pri skupnih prizadevanjih, potrebnih za doseganje, vključevanje, usmerjanje in podpiranje posameznikov med njihovim napredkom na poti izpopolnjevanja.

(28)

Zaradi raznolikosti ciljne skupine ter razdrobljenosti in kompleksnosti ukrepov politike na tem področju pogosto pride do ne dovolj sistematičnih pristopov k izpopolnjevanju delovne sile in pomanjkljive ozaveščenosti o socialnoekonomskih prednostih takšnega izpopolnjevanja. Zato bi bila dobrodošla dosledna prizadevanja politike na podlagi učinkovitega usklajevanja in partnerstev na vseh področjih politike.

(29)

Ker se sistemi izobraževanja in usposabljanja ter razmere na trgu med državami članicami in regijami bistveno razlikujejo, ni enotnega pristopa k zaposljivosti. V tem okviru je napredek pri doseganju določene ravni kvalifikacij sredstvo za izboljšanje posameznikove zaposljivosti in dejavne udeležbe v družbi in ne cilj sam po sebi –

1.

odraslim z nizko ravnijo spretnosti, znanj in kompetenc, na primer tistim, ki so opustili formalno izobraževanje ali usposabljanje, ne da bi dosegli višjo sekundarno ali njej enakovredno izobrazbo, in ki niso upravičeni do podpore v okviru jamstva za mlade, ponudijo dostop do poti izpopolnjevanja, ki jim bodo glede na individualne potrebe omogočile, da:

2.

ob upoštevanju nacionalnih okoliščin, razpoložljivih sredstev in obstoječih nacionalnih strategij opredelijo prioritetne ciljne skupine za zagotavljanje poti izpopolnjevanja na nacionalni ravni, pri tem pa upoštevajo tudi spol, raznolikost in različne podskupine ciljne populacije;

3.

po potrebi osnujejo oblikovanje načinov izpopolnjevanja na treh korakih: ocenjevanju znanj in spretnosti, zagotavljanju prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe učnih možnosti ter potrjevanju in priznavanju pridobljenih znanj in spretnosti. Te ukrepe bi lahko olajšali z izvajanjem ukrepov usmerjanja in podpore, kot je določeno v odstavkih od 12 do 14, in po potrebi ob čim boljšem izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij;

4.

odraslim znotraj prednostnih ciljnih skupin, opredeljenih v skladu s točko 2, ponudijo priložnost, da se zanje izvede ocenjevanje, npr. v obliki presoje znanj in spretnosti, da se ugotovijo obstoječa znanja in spretnosti ter potrebe po izpopolnjevanju;

5.

za nizkokvalificirane odrasle po potrebi uveljavijo ureditve potrjevanja, vzpostavljene v skladu s Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, da se ugotovijo, dokumentirajo, ocenijo in/ali potrdijo obstoječa znanja in spretnosti;

6.

v skladu s točko 1 zagotovijo ponudbo izobraževanja in usposabljanja, s katero zadovoljijo potrebe, ugotovljene med ocenjevanjem znanj in spretnosti. Za migrante iz tretjih držav v to ponudbo po potrebi vključijo priložnosti za učenje jezika in pripravo na usposabljanje;

7.

če je to v skladu z nacionalnimi sistemi in okoliščinami, za beleženje napredka učencev na različnih stopnjah omogočijo večjo uporabo enot učnih rezultatov, ki jih je mogoče dokumentirati, oceniti in potrditi;

8.

kolikor je to mogoče, pri oblikovanju ponudbe v skladu s točko 1 razmislijo o potrebah lokalnega, regionalnega in nacionalnega trga dela ter ponudbo zagotovijo ob tesnem sodelovanju z ustreznimi deležniki, zlasti socialnimi partnerji ter lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi gospodarskimi subjekti;

9.

na podlagi obstoječih ureditev potrjevanja, vzpostavljenih v skladu s Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, ocenijo in potrdijo pridobljena znanja, spretnosti in kompetence, vključno z učenjem na delovnem mestu, ter spodbujajo njihovo potrjevanje zaradi pridobitve kvalifikacije v skladu z nacionalnim ogrodjem in sistemom kvalifikacij;

10.

zagotavljanje poti izpopolnjevanja v skladu z nacionalno zakonodajo in okoliščinami ter razpoložljivimi sredstvi utemeljijo v odstavkih od 11 do 18;

11.

zagotovijo učinkovito usklajevanje za izvedbo tega priporočila, hkrati pa po potrebi podpirajo vključitev ustreznih javnih in zasebnih akterjev s področja izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja, s socialnega, kulturnega in drugih zadevnih področij politike, pa tudi spodbujanje partnerstev med njimi, vključno s čezmejnim in regionalnim sodelovanjem;

12.

izvajajo ukrepe za motivacijo in pomoč, ki vključujejo ozaveščanje o prednostih izpopolnjevanja, zagotavljanje informacij o obstoječem usmerjanju, podpornih ukrepih, priložnostih za izpopolnjevanje in pristojnih organih ter zagotavljanje spodbud za tiste, ki so najmanj motivirani za koriščenje teh priložnosti;

13.

vzpostavijo storitve usmerjanja in/ali mentorstva v podporo napredovanju učencev na vseh stopnjah procesa izpopolnjevanja;

14.

razmislijo o zasnovi in izvajanju podpornih ukrepov, s katerimi bi pravično obravnavali ovire za udeležbo na poteh izpopolnjevanja. Ti bi lahko med drugim zajemali neposredno podporo za učence ali posredno podporo za delodajalce, namenjeno izpopolnjevanju njihovih zaposlenih;

15.

podprejo začetno usposabljanje in stalni poklicni razvoj osebja, vključenega v zagotavljanje poti izpopolnjevanja, zlasti učiteljev;

16.

po možnosti v enem letu po sprejetju tega priporočila ter najpozneje do sredine leta 2018 na podlagi ustreznih obstoječih nacionalnih ureditev in obstoječih finančnih okvirov navedejo ustrezne ukrepe za izvajanje tega priporočila na nacionalni ravni;

17.

v obstoječih nacionalnih okvirih ovrednotijo vse ukrepe iz točke 16 in njihov vpliv na napredek ciljne skupine pri pridobivanju bralne in matematične pismenosti ter digitalnih kompetenc, pa tudi do kvalifikacije na ravni 3 ali 4 EOK, odvisno od nacionalnih okoliščin;

18.

rezultate vrednotenja uporabijo za ustrezno oblikovanje zasnove in izvajanja poti izpopolnjevanja na nacionalni ravni in oblikujejo nadaljnje z dokazi podprte politike in reforme;

19.

ob podpori Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje spremlja izvajanje tega priporočila, predvsem prek izmenjav, kot je vzajemno učenje, v povezavi z zadevnimi evropskimi usklajevalnimi organi in procesi, povezanimi s politikami zaposlovanja ter izobraževanja in usposabljanja;

20.

spodbuja uporabo ustreznih obstoječih okvirov kompetenc, kakršen je okvir evropskih digitalnih kompetenc za državljane, in orodij za ocenjevanje;

21.

olajša vzajemno učenje med državami članicami ter da na voljo ključne vire in informacije na elektronski platformi za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE);

22.

v sodelovanju z organi Unije in mednarodnimi organizacijami, kakršni sta OECD ali UNESCO, podpre in izvede ustrezne raziskave in analize izobraževanja odraslih ter ocenjevanja njihovih znanj in spretnosti (npr. PIAAC);

23.

po potrebi in brez poseganja v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru in v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi za obdobje 2014–2020, pri izvajanju tega priporočila podpre koriščenje sedanjih in prihodnjih evropskih programov financiranja na področju razvoja znanj in spretnosti, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programa Erasmus+, v skladu z njihovo pravno podlago;

24.

do 31. decembra 2018 v okviru obstoječih postopkov poročanja preuči izvedbene ukrepe, ki jih določijo države članice;

25.

v sodelovanju z državami članicami po posvetovanju z zadevnimi deležniki oceni in ovrednoti ukrepe, sprejete kot odziv na to priporočilo, nato pa v petih letih od njegovega sprejetja poroča Svetu o napredku pri zviševanju ravni bralne in matematične pismenosti ter digitalne kompetence med nizkokvalificiranimi odraslimi, pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost.

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/7

1.

nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe, pri kateri želimo zlasti podvojiti in okrepiti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI 2.0), posodobiti instrumente trgovinske zaščite, zagotoviti boljše ravnanje z odpadki v krožnem gospodarstvu, dokončati bančno unijo na način, ki bi v okviru prizadevanj za poglobitev ekonomske in monetarne unije zagotavljal ravnotežje med delitvijo in omejevanjem tveganja, ter oblikovati varnejše in preglednejše trge za listinjenje, pa tudi boljše prospekte za vrednostne papirje, da bi vzpostavili unijo kapitalskih trgov;

2.

obravnava socialne razsežnosti Evropske unije, pri kateri želimo zlasti okrepiti pobudo za zaposlovanje mladih, bolje uskladiti sisteme socialne varnosti, pripraviti evropski akt o dostopnosti in vzpostaviti evropske solidarnostne enote;

3.

boljše zagotavljanje varnosti naših državljanov, kjer želimo zlasti zagotoviti boljše varovanje zunanjih meja na podlagi sistema vstopa/izstopa, pametnih meja ter evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), okrepiti nadzor nad nabavo in posedovanjem strelnega orožja, oblikovati ustreznejše instrumente za kriminalizacijo terorizma in boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter poskrbeti za izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav v evropskem informacijskem sistemu kazenskih evidenc (ECRIS);

4.

preoblikovanje in razvijanje migracijske politike v duhu odgovornosti in solidarnosti, kjer želimo zlasti doseči reformo skupnega evropskega azilnega sistema (vključno z dublinskim mehanizmom) ter pripraviti zakonodajni sveženj o zakonitih migracijah in načrt za zunanje naložbe, da bi z večjimi naložbami in novimi delovnimi mesti v partnerskih državah pomagali pri odpravljanju osnovnih vzrokov migracij;

5.

uresničevanje zaveze o vzpostavitvi povezanega enotnega digitalnega trga, kjer želimo zlasti doseči reforme EU na področju telekomunikacij in avtorskih pravic, zagotoviti uporabo frekvenčnega pasu 700 MHz v Uniji, onemogočiti neupravičeno geografsko blokiranje, spremeniti direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in zaključiti delo pri posodobitvi skupnih pravil o varstvu podatkov;

6.

uresničevanje cilja ambiciozne energetske unije ter podnebne politike, usmerjene v prihodnost, kjer želimo zlasti zagotoviti izvajanje okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in ukrepov na podlagi pariškega sporazuma ter pripraviti sveženj o čisti energiji za vse Evropejce.

—

uresničevanje zaveze o skupnih evropskih vrednotah, načelu pravne države in temeljnih pravicah, med drugim tudi s skupnimi prizadevanji za boj proti diskriminaciji in ksenofobiji,

—

ukrepanje proti davčnim goljufijam in utajam ter izogibanju davkom in zagotavljanje ustreznega in pravičnega davčnega sistema,

—

ohranjanje načela prostega gibanja delavcev, zlasti z zagotavljanjem pravičnosti ter ustrezne ravni socialne zaščite in socialnih pravic,

—

krepitev vloge Evrope pri varovanju in zagovarjanju skupnih interesov zunaj evropskih meja ter njen prispevek k stabilnosti, miru in varnosti.

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/9

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/17

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/18

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32016M7930. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/19

(1)

Predsedstvo lahko v skladu s členom 69(1) Izvedbenih ukrepov v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta (2) (v nadaljnjem besedilu: Izvedbeni ukrepi) vsako leto indeksira povračljive potne stroške, dnevnice in nadomestilo splošnih stroškov največ do stopnje, ki je enaka stopnji letne inflacije v Evropski uniji za mesec oktober prejšnjega leta in ki jo je objavil Eurostat.

(2)

Stopnja inflacije za obdobje od 1. novembra 2015 do 31. oktobra 2016, kot jo je 17. novembra 2016 objavil Eurostat, znaša 0,5 %. Novi zneski, ki so posledica prilagoditve zaradi upoštevanja stopnje inflacije, bi se morali začeti uporabljati 1. januarja 2017, zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Izvedbene ukrepe.

(3)

V skladu s členom 69(2) Izvedbenih ukrepov se najvišji znesek za kritje stroškov za parlamentarno pomoč za vse osebne sodelavce iz člena 33(4) teh ukrepov, kot je ustrezno, vsako leto indeksira na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, določenih z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3).

(4)

V zvezi s tem je Komisija določila stopnjo prilagoditve za leto 2016 v višini 3,3 %. Zato bi bilo treba najvišji mesečni znesek za kritje stroškov za parlamentarno pomoč povečati na 24 164 EUR z učinkom od 1. julija 2016 –

1.

v členu 15 se točka (c) nadomesti z:

2.

člen 20(1)(a) se nadomesti z naslednjim:

3.

člen 22 se spremeni, kot sledi:

4.

v členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Če uradna dejavnost poteka na ozemlju Unije, poslanci prejmejo pavšalno nadomestilo v višini 307 EUR.“;

5.

v členu 26 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Mesečni znesek nadomestila iz člena 25 znaša 4 342 EUR.“;

6.

v členu 33 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Najvišji mesečni znesek kritja stroškov za vse osebne sodelavce iz člena 34 znaša 24 164 EUR.“

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/21

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/22

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi bilo treba naslovnikom osnutka sklepa naložiti globo.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnih zneskov glob.

3.

Svetovalni odbor se strinja z določitvijo trajanja kršitve za namene izračuna zneskov glob.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o posameznih povišanjih osnovnih zneskov glob, da se zagotovi zadosten odvračilni učinek.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da v tej zadevi ni oteževalnih okoliščin.

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da v tej zadevi ni olajševalnih okoliščin.

Manjšina Odbora ne soglaša.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zneskov znižanja glob na podlagi obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006.

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnih zneskov glob.

9.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/23

(1)

Osnutek sklepa se nanaša na kartel med nekaterimi svetovnimi dobavitelji pogonov za optične diske. V skladu z osnutkom sklepa so ti dobavitelji usklajevali svoje ravnanje v zvezi z javnimi razpisi za pogone za optične diske, ki sta jih organizirala dva proizvajalca osebnih računalnikov, in sicer družba Dell Inc. („Dell“) ter družba Hewlett Packard („HP“).

(2)

Kot je ugotovljeno v osnutku sklepa, so naslednja podjetja ali skupna podjetja sodelovala v kartelu: Philips (2), Lite-On (3), Philips-Lite-On (4), Hitachi-LG (5), Toshiba-Samsung (6), Sony (7), Sony Optiarc (8) in Quanta Storage Inc.

(3)

Zadeva izhaja iz prošnje za imuniteto pred globo, ki so jo skupno predložile družbe Philips, Lite-On in Philips & Lite-On. Komisija je naknadno prejela prošnjo za prizanesljivost od podjetja Hitachi-LG. Nobena druga zadevna stran ni zaprosila za prizanesljivost.

(4)

Komisija ni opravila inšpekcijskih pregledov. Komisija je junija 2009 naslovila ciljno usmerjene zahteve za informacije na več podjetij, ki delujejo v sektorju pogonov za optičen diske.

(5)

Komisija je 18. julija 2012 sprejela obvestilo o nasprotovanju. To obvestilo je bilo uradno poslano nekaterim subjektom podjetij, ki so predmet osnutka sklepa, kot tudi enemu drugemu podjetju.

(6)

Komisija je 18. februarja 2014 sprejela dve dodatni obvestili o nasprotovanju: eno je bilo naslovljeno na podjetja Koninklijke Philips N.V., Lite-On IT Corporation in Philips & Lite-On Digital Solutions Corporation, eno pa na neko drugo podjetje. Namen dodatnega obvestila o nasprotovanju iz februarja 2014 je bil pojasniti, spremeniti in dopolniti nasprotovanja zoper naslovnike obvestila o nasprotovanju glede njihove odgovornosti za domnevno kršitev.

(7)

Komisija je 1. junija 2015 sprejela drugo dodatno obvestilo o nasprotovanju (9). Edini namen tega dodatnega obvestila o nasprotovanju iz junija 2015 je bil dopolniti obvestilo o nasprotovanju in dodatno obvestilo o nasprotovanju iz februarja 2014 s tem, da so bila ista nasprotovanja naslovljena na dodatne pravne subjekte, katerih matične družbe (ali njihovi predhodniki) so že bile naslovniki obvestila o nasprotovanju. Dodatno obvestilo o nasprotovanju iz junija 2015 je bilo naslovljeno tudi na matična podjetja teh dodatnih pravnih subjektov. Drugi naslovniki obvestila o nasprotovanju niso bili predmet dodatnega obvestila o nasprotovanju iz junija 2015, saj slednje ni spremenilo ali razširilo nasprotovanja zoper njih, ki so bila že navedena v obvestilu o nasprotovanju.

(8)

V svojih pisnih odgovorih na obvestilo o nasprotovanju sta dve strani kritizirali splošno sklicevanje na prilogo k obvestilu o nasprotovanju, v kateri je preglednica s konkretnimi primeri domnevnih tajnih stikov. Pregledal sem obvestilo o nasprotovanju in zadevno prilogo. V nasprotju s trditvami teh dveh strani je priloga omogočila naslovnikom obvestila o nasprotovanju, da opredelijo specifične dogodke in dokaze zoper njih ter na tej osnovi ugotovijo sklepe, ki jih Komisija namerava sprejeti glede posameznih stikov, ki so navedeni v prilogi. To oceno potrjujejo zadevne strani, ki so lahko oblikovale trditve v obrambo v zvezi z vsemi trditvami v obvestilu o nasprotovanju. Ker sta obvestilo o nasprotovanju in dodatno obvestilo o nasprotovanju iz junija 2015 identični, razen seznama naslovnikov, vključno z zadevno prilogo, se predlaga podobna ocena glede dodatnega obvestila o nasprotovanju iz junija 2015.

(9)

Generalni direktorat za konkurenco („GD za konkurenco“) je več naslovnikom obvestila o nasprotovanju odobril podaljšanje 8-tedenskega obdobja, ki je bilo prvotno določeno kot rok za pisni odgovor na obvestilo o nasprotovanju. Prejel sem utemeljene zahteve dveh drugih naslovnikov obvestila o nasprotovanju za podaljšanje tega obdobja, pri čemer je GD za konkurenco že zavrnil te zahteve. Odobril sem podaljšanje roka za en teden in en delovni dan.

(10)

Naslovniki dodatnega obvestila o nasprotovanju iz februarja 2014 so odgovorili v roku (štiri tedne po prejemu), ki je bil določen za njihova pisna stališča.

(11)

GD za konkurenco je določil skoraj pet-tedenski rok za odgovor na dodatno obvestilo o nasprotovanju iz junija 2015 od prejema navedenega dodatnega obvestila o nasprotovanju. Vsi naslovniki so odgovorili v določenem roku.

(12)

Po prejemu obvestila o nasprotovanju so naslovniki tega obvestila izkoristili priložnost za dostop do tistih delov spisa Komisije, ki so bili dostopni samo v prostorih Komisije. GD za konkurenco je tem naslovnikom zagotovil dostop do preostalega dela spisa na elektronski pomnilniški napravi.

(13)

GD za konkurenco je obravnaval nekatere zahtevke za dodaten vpogled.

(14)

V spremnem pismu dodatnega obvestila o nasprotovanju iz februarja 2014 je GD za konkurenco pojasnil, da so dokaze, ki so bili uporabljeni zoper posamezne naslovnike tega dodatnega obvestila o nasprotovanju, predložili naslovniki sami, ali pa so jim bili na voljo v okviru vpogleda v spis po sprejetju obvestila o nasprotovanju. Zato je GD za konkurenco menil, da ni potreben dodaten vpogled v spis po sprejetju dodatnega obvestila o nasprotovanju iz februarja 2014.

(15)

Naslovniki obvestila o nasprotovanju iz junija 2015 so uveljavili pravico do dostopa do spisa Komisije.

(16)

GD za konkurenco je 13. marca 2015 poslal dopis vsem zadevnim stranem s priloženimi dodatnimi dokumenti, ki sta jih posredovali družbi Dell in HP. Z dopisom o dejstvih z dne 3. junija 2015 je GD za konkurenco stranem posredoval informacije o tem, kako namerava Komisija uporabiti te dokumente v obravnavani zadevi.

(17)

GD za konkurenco je določil dvotedenski rok od prejema dopisa o dejstvih po elektronski pošti za vsa pisna stališča v odgovor na ta dopis. Vse razen ene zadevne strani so odgovorile v navedenem roku. Vendar je GD za konkurenco dodelil preostali strani podaljšanje roka za odgovor za en teden.

(18)

Dne 31. oktobra 2012 sem od družbe Dell prejel utemeljeno zahtevo za zaslišanje kot zainteresirana tretja oseba na podlagi člena 27 Uredbe (ES) št. 1/2003 (10) in člena 13 Uredbe (ES) št. 773/2004 (11). V skladu s členom 5(2) Sklepa 2011/695/EU sem ugotovil, da je družba Dell izkazala „zadosten interes“ v smislu teh določb. Zato sem sprejel družbo Dell kot zainteresirano tretjo osebo.

(19)

V skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 je GD za konkurenco pisno obvestil družbo Dell o naravi in predmetu postopka, družba Dell pa je pozneje izrazila svoje stališče v pisni obliki.

(20)

Ustno zaslišanje je potekalo en dan in pol, in sicer 29. in 30. novembra 2012. Sodelovala so vsa razen eno od podjetij, na katera je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju. Zaprtih zasedanj ni bilo.

(21)

Zahtevo družbe Dell za sodelovanje na ustnem zaslišanju sem zavrnil. V okviru uporabe člena 6 Sklepa 2011/695/EU se mi to ni zdelo „primerno“ (12). Prvič, prisotnost družbe Dell bi verjetno odvrnila prosilce za imuniteto ali prizanesljivost od polnega in dejavnega sodelovanja na ustnem zaslišanju. Drugič, in splošneje, dovoliti potencialnemu tožniku, ki zahteva odškodnino, da sodeluje na ustnem zaslišanju, bi lahko imelo negativen učinek na program Komisije za prizanesljivost. Tretjič, zaradi prisotnosti družbe Dell bi bila lahko okrnjena odprta izmenjava med Komisijo in naslovniki obvestila o nasprotovanju, kar bi ogrozilo možnost zadevnih strani, da se branijo učinkovito. Četrtič, zdelo se mi je malo verjetno, da bi družba Dell, kateri je bilo domnevno tajno dogovarjanje prikrito, lahko bistveno prispevala k pojasnitvi dejstev te zadeve na ustnem zaslišanju (13). Petič, družba Dell ni dobila dostopa do obvestila o nasprotovanju ali preiskovalnega spisa, razprave na obravnavi pa bi se verjetno osredotočile na razlago obvestila o nasprotovanju in dokaze v tem spisu. Poleg tega je treba upoštevati, čeprav to ni bil odločilen razlog za mojo odločitev, da bi zahtevki tretjih oseb, kot je družba Dell, v zaključni fazi priprav na ustno zaslišanje verjetno motili organiziranost ustnega zaslišanja (14).

(22)

GD za konkurenco je med zaslišanjem postavilo vprašanje skupnemu podjetju glede izjave v priglasitvi nadzora nad združitvami (obrazec CO), ki jo je predložilo njeno matično podjetje v skladu s pravili EU o nadzoru nad združitvami, ki so veljala v času ustanovitve tega skupnega podjetja. Zadevno stran sem opozoril, da po mojem mnenju to vprašanje pomeni postopkovno nepravilnost, in da se ta stran lahko odloči, da na vprašanje ne odgovori. Po pravilih o nadzoru nad združitvami v EU Komisija ne more uporabiti informacij, pridobljenih v okviru postopka nadzora nad združitvami, v ločenem (kartelnem) postopku (15). Ker se je zadevna stran odločila za odgovor na vprašanje, sem ugotovil, da dejansko uveljavljanje njene pravice do obrambe ne bi bilo ogroženo.

(23)

V svojih pisnih odgovorih na dodatno obvestilo o nasprotovanju iz februarja 2014 in dodatno obvestilo o nasprotovanju iz junija 2015 zadevni naslovniki niso zahtevali, da predstavijo svoje dokazne razloge na ustnem zaslišanju (16).

(24)

Po zaslišanju zadevnih strani je Komisija opustila svojo zadevo v zvezi z enim podjetjem. Kar zadeva dve podjetji in skupno podjetje, sklep ne ohranja nasprotovanj iz obvestila o nasprotovanju, dodatnega obvestila o nasprotovanju iz februarja 2014 in dodatnega obvestila o nasprotovanju iz junija 2015 (skupaj „obvestila o nasprotovanju“), v kolikor so ta nasprotovanja zadevala ravnanje v zvezi z enim od dveh zadevnih strani gonilnikov za optične diske.

(25)

V nasprotju z obvestili o nasprotovanju nobena oteževalna okoliščina ni bila upoštevana zoper naslovnike osnutka sklepa.

(26)

Osnutek sklepa navaja, da so naslovniki tega sklepa sodelovali v kartelu, ki je trajal od 23. junija 2004 do 25. novembra 2008. To skupno obdobje je krajše od domnevnega obdobja, ki ga navajajo obvestila o nasprotovanju. Obdobja, za katera so odgovorni posamezni naslovniki osnutka sklepa, so vsa krajša od ustreznih obdobij iz obvestil o nasprotovanju. Zmanjšanja obdobij, v katerih so bili subjekti odgovorni, se gibljejo od približno sedem mesecev na malo čez štiri leta in osem mesecev.

(27)

Poleg tega so obvestila o nasprotovanju zadevnim stranem v skladu z odstavkom 85 Obvestila Komisije o dobrih praksah za izvajanje postopkov v zvezi s členoma 101 in 102 PDEU (17) dala priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede predvidenega načina za določanje glob. Glede na pripombe, ki jih je Komisija prejela v zvezi s tem, osnutek sklepa uporablja prilagojen pristop za ocenitev vrednosti prodaje za izračun globe.

(28)

V skladu s členom 16 Sklepa 2011/695/EU sem preučil, ali se osnutek sklepa nanaša samo na nasprotovanja, v zvezi s katerimi so imele strani priložnost izraziti svoja stališča. Menim, da to drži.

(29)

Na splošno ugotavljam, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic strani v postopku v tej zadevi spoštovano.

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/27

(1)

Komisija je 21. oktobra 2015 sprejela sklep v zvezi s kršitvijo člena 101 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP v sektorju pogonov za optične diske. Naslovniki sklepa so usklajevali svoje ravnanje na javnih razpisih za pogone za optične diske za prenosnike in namizne računalnike, ki jih proizvajata dva proizvajalca računalnikov, tj. Dell Inc. („Dell“) in Hewlett Packard („HP“).

(2)

Na podlagi skupne prošnje za imuniteto družb Koninklijke Philips Electronics N.V., Lite-On IT Corporation in Philips & Lite-On Digital Solutions Corporation pod pogoji Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006 je Komisija 29. junija 2009 naslovila ciljno usmerjene zahteve za informacije na podjetja, ki so dejavna v tem sektorju in nato prejela prošnjo za prizanesljivost od družbe Hitachi-LG Data Storage, Inc.

(3)

Komisija je 18. julija 2012 v zvezi s to zadevo sprejela obvestilo o nasprotovanju. Vsi naslovniki obvestila o nasprotovanju so pisno predstavili svoja mnenja o ugovorih proti njim in so imeli priložnost, da uveljavijo svojo pravico do zaslišanja z udeležbo na ustnem zaslišanju, ki je potekalo 29. in 30. novembra 2012.

(4)

Komisija je 18. februarja 2014 sprejela dve dodatni obvestili o nasprotovanju o možnih kršitvah, da bi dopolnila, spremenila in/ali pojasnila ugovore, naslovljene na nekatere naslovnike obvestila o nasprotovanju, v zvezi z njihovo odgovornostjo za domnevno kršitev.

(5)

Komisija je 1. junija 2015 sprejela dodatno obvestilo o nasprotovanju. Edini namen dodatnega obvestila o nasprotovanju z dne 1. junija 2015 je bil dopolniti obvestilo o nasprotovanju in dodatni obvestili o nasprotovanju z dne 18. februarja 2014 s tem, da je ugovore iz prvotnega obvestila o nasprotovanju naslovilo tudi pravnim subjektom v lasti skupin podjetij, ki so bile naslovnice obvestila o nasprotovanju.

(6)

Naslovniki dopolnilnih obvestil o nasprotovanju z dne 18. februarja 2014 in 1. junija 2015 so predložili svoja stališča Komisiji v pisni obliki, vendar niso zahtevali ustnega zaslišanja.

(7)

Komisija je 3. junija 2015 izdala dopis o dejstvih za vse strani. Naslovniki dopisa o dejstvih so podali svoja mnenja Komisiji v pisni obliki.

(8)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 5. in 15. oktobra 2015 izdal pozitivno mnenje.

(9)

Kršitev je zajemala nedovoljeno dogovarjanje glede razpisov za javna naročila, ki sta jih organizirali družbi Dell in HP v obdobju 2004–2008. Preiskava je odkrila mrežo vzporednih dvostranskih stikov za manipulacijo ponudb, ki so tako z nedovoljenim dogovarjanjem odpravili negotovosti, ki so lastne konkurenci. Strani sta druga drugi sporočali svoje namere glede določanja cen, razvrščanja in/ali oblikovanja cen pri razpisih za javna naročila ter izmenjavali druge poslovno občutljive informacije, povezane z naročili.

(10)

Naslednja podjetja so kršila člen 101 Pogodbe in člen 53 Sporazuma EGP, ker so v spodaj navedenih obdobjih sodelovala v kartelni kršitvi v sektorju pogonov za optične diske:

(11)

Sklep je v skladu s Smernicami o globah iz leta 2006 (2).

(12)

Za boljšo ponazoritev učinka kartela se uporablja približek za letno vrednost prodaje (na podlagi dejanske vrednosti prodaje špedicijskih storitev v EGP, ki so jih opravila podjetja v zadevni sezoni v okviru njihovega sodelovanja v kršitvah) kot osnova za izračun osnovnega zneska glob.

(13)

Glede na naravo kršitve in njenega geografskega obsega je odstotek spremenljivega zneska globe in tudi dodatni znesek („vstopna pristojbina“) določen na 16 % vrednosti prodaje za kršitev.

(14)

Spremenljivi znesek se pomnoži s številom let oziroma deli let sodelovanja družbe v kršitvi, tako da se za vsako posamezno podjetje v celoti upošteva trajanje sodelovanja v kršitvi. Komisija upošteva dejansko trajanje udeležbe strani pri kršitvi na mesečni (zaokroženo navzdol) in sorazmerni osnovi.

(15)

Glede na to, da so se stiki družbe Dell začeli pred stiki družbe HP, je vrednost prodaje izračunana ločeno po kupcih, pri čemer se uporabljata dva različna množitelja trajanja.

(16)

Vrednost prodaje za Philips, Sony in Optiarc je bila izračunana le na podlagi prodaje družbi Dell, saj ni bilo dokazano, da so ta tri podjetja sodelovala pri protikonkurenčnem ravnanju v zvezi s HP.

(17)

Komisija v tej zadevi ni upoštevala nobenih obteževalnih okoliščin.

(18)

Kot olajševalna okoliščina se za družbe Philips, Sony in Optiarc uporabi dejstvo, da se niso zavedale odgovornosti za del ene same, trajajoče kršitve, ki se nanaša na HP.

(19)

V tej zadevi se odvračilni množitelj 1,2 uporabi za družbo Sony.

(20)

Končni posamezni zneski glob so manjši od 10 % svetovnega prometa vseh obravnavanih podjetij, razen TSST.

(21)

Podjetja Philips, Lite-On in PLDS so prva predložila informacije in dokaze ter tako izpolnila pogoje iz točke 8(a) obvestila o prizanesljivosti iz leta 2006. Naložena globa se za vse tri družbe zmanjša za 100 %.

(22)

Družbi HLDS se odobri 50-odstotno znižanje za kršitev in tudi dodatno znižanje v skladu z zadnjim odstavkom točke 26 obvestila o prizanesljivosti, ker je lahko Komisija na podlagi informacij s strani družbe HLDS ugotovila dejstva, ki podaljšujejo trajanje kršitve.

(23)

Za kršitev v sektorju pogonov za optične diske se naložijo naslednji zneski glob:

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/30

(1)

Enontekiö

(2)

Helsinki - Hernesaari (izključno za helikopterski promet)

(3)

Helsinki - Malmi

(4)

Helsinki - Vantaa

(5)

Ivalo

(6)

Joensuu

(7)

Jyväskylä

(8)

Kajaani

(9)

Kemi - Tornio

(10)

Kittilä

(11)

Kokkola - Pietarsaari

(12)

Kuopio

(13)

Kuusamo

(14)

Lappeenranta

(15)

Maarianhamina

(16)

Mikkeli

(17)

Oulu

(18)

Pori

(19)

Rovaniemi

(20)

Savonlinna

(21)

Seinäjoki

(22)

Tampere - Pirkkala

(23)

Turku

(24)

Vaasa

(1)

Eckerö

(2)

Eurajoki

(3)

Färjsundet

(4)

Förby

(5)

Hamina

(6)

Hanko (tudi za izletniške ladje)

(7)

Haukipudas

(8)

Helsinki

(9)

Inkoo

(10)

Kalajoki

(11)

Kaskinen

(12)

Kemi

(13)

Kemiö

(14)

Kirkkonummi

(15)

Kokkola

(16)

Kotka

(17)

Kristiinankaupunki

(18)

Lappeenranta

(19)

Loviisa

(20)

Långnäs

(21)

Maarianhamina (tudi za izletniške ladje)

(22)

Merikarvia

(23)

Naantali

(24)

Nuijamaa (tudi za izletniške ladje)

(25)

Oulu

(26)

Parainen

(27)

Pernaja

(28)

Pietarsaari

(29)

Pohja

(30)

Pori

(31)

Porvoo

(32)

Raahe

(33)

Rauma

(34)

Salo

(35)

Sipoo

(36)

Taalintehdas

(37)

Tammisaari

(38)

Tornio

(39)

Turku

(40)

Uusikaupunki

(41)

Vaasa

(1)

Ahvenanmaa

(2)

Haapasaari

(3)

Hanko

(4)

Helsinki

(5)

pristanišče Nuijamaa

(6)

Santio

(1)

Ahvenanmaa

(2)

Hanko

(3)

Helsinki

UL C 316, 28.12.2007, str. 1.

UL C 134, 31.5.2008, str. 16.

UL C 177, 12.7.2008, str. 9.

UL C 200, 6.8.2008, str. 10.

UL C 331, 31.12.2008, str. 13.

UL C 3, 8.1.2009, str. 10.

UL C 37, 14.2.2009, str. 10.

UL C 64, 19.3.2009, str. 20.

UL C 99, 30.4.2009, str. 7.

UL C 229, 23.9.2009, str. 28.

UL C 263, 5.11.2009, str. 22.

UL C 298, 8.12.2009, str. 17.

UL C 74, 24.3.2010, str. 13.

UL C 326, 3.12.2010, str. 17.

UL C 355, 29.12.2010, str. 34.

UL C 22, 22.1.2011, str. 22.

UL C 37, 5.2.2011, str. 12.

UL C 149, 20.5.2011, str. 8.

UL C 190, 30.6.2011, str. 17.

UL C 203, 9.7.2011, str. 14.

UL C 210, 16.7.2011, str. 30.

UL C 271, 14.9.2011, str. 18.

UL C 356, 6.12.2011, str. 12.

UL C 111, 18.4.2012, str. 3.

UL C 183, 23.6.2012, str. 7.

UL C 313, 17.10.2012, str. 11.

UL C 394, 20.12.2012, str. 22.

UL C 51, 22.2.2013, str. 9.

UL C 167, 13.6.2013, str. 9.

UL C 242, 23.8.2013, str. 2.

UL C 275, 24.9.2013, str. 7.

UL C 314, 29.10.2013, str. 5.

UL C 324, 9.11.2013, str. 6.

UL C 57, 28.2.2014, str. 4.

UL C 167, 4.6.2014, str. 9.

UL C 244, 26.7.2014, str. 22.

UL C 332, 24.9.2014, str. 12.

UL C 420, 22.11.2014, str. 9.

UL C 72, 28.2.2015, str. 17.

UL C 126, 18.4.2015, str. 10.

UL C 229, 14.7.2015, str. 5.

UL C 341, 16.10.2015, str. 19.

UL C 84, 4.3.2016, str. 2.

UL C 236, 30.6.2016, str. 6.

UL C 278, 30.7.2016, str. 47.

UL C 331, 9.9.2016, str. 2.

UL C 401, 29.10.2016, str. 4.

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/34

—

v Avstriji

Bundesministerium für Finanzen

—

v Belgiji

Algemene Administratie van de Douane en Accijnzen

—

v Bolgariji

Агенция „Митници“

—

na Hrvaškem

Ministarsvo financija, Carinska uprava, Sektor za trošarine i posebne poreze

—

na Cipru

Τμήμα Τελωνείων

—

na Češkem

Generální ředitelství cel

—

na Danskem

SKAT

—

v Estoniji

Maksu- ja Tolliamet

—

v Franciji

Direction Générale des Douanes et Droits Indirects

—

na Finskem

Tulli

—

v Nemčiji

Generalzolldirektion

—

v Grčiji

Γενική Διεύθυνση Τελωνείων & ΕΦΚ

—

na Madžarskem

Nemzeti Adó- és Vámhivatal, Központi Irányítás, Jövedéki Főosztály

—

na Irskem

The Revenue Commissioners

—

v Italiji

Ministero dell’Economia e delle Finanze – Dipartimento delle Finanze

—

v Latviji

Valsts ieņēmumu dienests

—

v Litvi

Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos

—

v Luxembourgu

Administration des Douanes et Accises - Division Taxud

—

na Malti

Customs Department

—

na Poljskem

Ministerstwo Finansów, Departament Podatku Akcyzowego

—

na Portugalskem

AT-Autoridade Tributária e Aduaneira

—

v Romuniji

Agenţia Naţională de Administrare Fiscală, Direcţia Generală a Vămilor

—

na Slovaškem

Finančné riaditeľstvo Slovenskej Republiky, Odbor spotrebných daní

—

v Sloveniji

Ministrstvo za finance

—

v Španiji

El Secretario de Estado de Hacienda. Ministerio de Hacienda y Función Pública

—

na Švedskem

Skatteverket

—

na Nizozemskem

Douane Informatie Centrum

—

v Združenem kraljestvu

HM Revenue & Customs

24.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 484/36