17.12.2016

Uradni list Evropske unije

C 474/3

Menjalni tečaji eura (1)

16. decembra 2016

(2016/C 474/05)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0439
JPY	japonski jen	123,38
DKK	danska krona	7,4340
GBP	funt šterling	0,83890
SEK	švedska krona	9,7890
CHF	švicarski frank	1,0751
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,0623
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,021
HUF	madžarski forint	312,45
PLN	poljski zlot	4,4200
RON	romunski leu	4,5165
TRY	turška lira	3,6601
AUD	avstralski dolar	1,4239
CAD	kanadski dolar	1,3960
HKD	hongkonški dolar	8,1032
NZD	novozelandski dolar	1,4892
SGD	singapurski dolar	1,5065
KRW	južnokorejski won	1 239,53
ZAR	južnoafriški rand	14,5876
CNY	kitajski juan	7,2635
HRK	hrvaška kuna	7,5360
IDR	indonezijska rupija	13 977,82
MYR	malezijski ringit	4,6715
PHP	filipinski peso	52,193
RUB	ruski rubelj	64,3017
THB	tajski bat	37,413
BRL	brazilski real	3,5081
MXN	mehiški peso	21,2528
INR	indijska rupija	70,7765

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

17.12.2016

Uradni list Evropske unije

C 474/6

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 474/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„MARCHE“

EU št.: IT-PGI-0005-01338 – 26.5.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Marche“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zaščitena geografska označba „Marche“ se uporablja za ekstra deviško oljčno olje, pridobljeno iz oljk, ki so pridelane na geografskem območju, opredeljenem v točki 4.

Ekstra deviško oljčno olje z zaščiteno geografsko označbo „Marche“ mora imeti ob dajanju na trg naslednje značilnosti:

—	barva: rumeno-zelena,

—

značilna aroma in okus:

Deskriptor	Mediana
Napake	0
Sadežnost	3–7
Grenkost	2,5 –7
Pikantnost	3–7
Trava in/ali mandelj in/ali artičoka	2–6

največja skupna kislost, izražena kot oleinska kislina, v teži: 0,4 %;

peroksidno število: ≤ 12 (meq O2\kg);

oleinska kislina: najmanj 72 %;

linolna kislina: največ 9 %;

K 232: največ 2,2;

K 270: največ 0,15;

delta K: največ 0,005;

polifenoli skupaj: najmanj 200 mg/kg (določeni s kolorimetrično metodo in izraženi kot galna kislina).

Za ZGO „Marche“ so značilne srednja zelena sadežnost, srednja grenkost in srednja pikantnost, z manjšimi odkloni proti intenzivnim ali blagim stopnjam, kar je povezano z agronomskimi/tehnološkimi parametri in letom obiranja; za sadežnost je značilen svež travnat pridih, ki se povezuje z značilnim vonjem po travi, včasih pa ga spremlja/nadomešča tudi pridih po mandljih in/ali artičokah, odvisno od tega, katera sorta prevladuje.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

V sestavi proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Marche“ prevladuje 12 sort, od tega je deset avtohtonih. Avtohtone sorte so: ascolana tenera, carboncella, coroncina, mignola, orbetana, piantone di falerone, piantone di mogliano, raggia/raggiola, rosciola dei colli esini in sargano di fermo. Običajno se uporabljata še dve drugi sorti, frantoio in leccino, saj sta na ozemlju prisotni že približno stoletje, odkar sta se zaradi odpornosti na mraz in zadovoljive stopnje donosa začeli razširjati po hudih zmrzalih v letih 1905, 1929 in 1956. Navedenim 12 sortam mora posamično ali v kombinaciji pripadati najmanj 85 % dreves v oljčnih nasadih. Dovoljene so tudi druge sorte, ki jih je lahko največ 15 %.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnega postopka, gojenje, obiranje in ekstrakcija olja, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Olje z ZGO „Marche“ se mora tržiti v posodah, dovoljenih z veljavnimi predpisi, ki imajo prostornino največ 5 litrov ter so zapečatene in opremljene z etiketo.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na etiketi mora biti navedba „olio extravergine di oliva ‚Marche‘ IGP“, zapisana s čitljivimi in neizbrisnimi črkami, tako da se loči od vseh drugih navedb na etiketi.

Dovoljena je uporaba navedb, ki se nanašajo na podjetja, imena, nazive, zasebne blagovne znamke ali skupine, če ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev.

Uporaba imen kmetijskih gospodarstev, kmetijskih posestev ali kmetij je dovoljena samo, če je bil proizvod pridobljen izključno iz oljk, obranih v oljčnih nasadih navedenega gospodarstva. Navedba polnjenja na oljčnem gospodarstvu je dovoljena samo, če je bilo olje polnjeno na navedenem gospodarstvu.

Te navedbe so lahko na etiketi, če so črke po višini in širini vsaj pol manjše od črk, uporabljenih za zaščiteno geografsko označbo.

Dopustna je navedba „enosortno“, ki ji sledi ime uporabljenega kultivarja, ki je eden od kultivarjev, naštetih v točki 3.3.

Na etiketi mora biti obvezno navedeno leto pridelave oljk, iz katerih je bilo pridobljeno olje.

Na etiketi je obvezen barvni ali črno-beli simbol EU za zaščiteno geografsko označbo v skladu z veljavnimi predpisi.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje zaščitene geografske označbe „Marche“ vključuje naslednje občine, katerih ozemlje z oljčnimi nasadi je idealno za pridobivanje olja z določenimi kakovostnimi značilnostmi. V nadaljevanju je seznam občin, katerih ozemlje je v celoti vključeno na območje ZGO „Marche“. Za tiste, ki niso v celoti vključene, pa je naveden seznam zemljiškoknjižnih vložkov, poimenovanih tudi katastrski listi, ki spadajo pod območje. Oštevilčenje listov je za vsako občino enoznačno; vsaka občina je razdeljena na liste in parcele. Vsa dokumentacija je shranjena pri davčni upravi (zemljiški kataster).

(a) Občine, ki so vključene v celoti:

Acquaviva Picena, Agugliano, Altidona, Ancona, Appignano, Appignano del Tronto, Ascoli Piceno, Auditore, Barbara, Barchi, Belforte all’Isauro, Belforte del Chienti, Belmonte Piceno, Belvedere Ostrense, Camerano, Camerata Picena, Campofilone, Camporotondo di Fiastrone, Carassai, Cartoceto, Castel di Lama, Castelbellino, Castelfidardo, Castelleone di Suasa, Castelplanio, Castignano, Castorano, Chiaravalle, Cingoli, Civitanova Marche, Colli del Tronto, Colmurano, Corinaldo, Corridonia, Cossignano, Cupra Marittima, Cupramontana, Falconara Marittima, Falerone, Fano, Fermignano, Fermo, Filottrano, Folignano, Force, Fossombrone, Francavilla d’Ete, Fratte Rosa, Frontino, Gabicce Mare, Gradara, Grottammare, Grottazzolina, Gualdo, Isola del Piano, Jesi, Lapedona, Loreto, Loro Piceno, Lunano, Macerata, Macerata Feltria, Magliano di Tenna, Maiolati Spontini, Maltignano, Massa Fermana, Massignano, Mercatino Conca, Mergo, Mogliano, Mombaroccio, Mondavio, Mondolfo, Monsampietro Morico, Monsampolo del Tronto, Monsano, Montalto delle Marche, Montappone, Monte Cerignone, Monte Giberto, Monte Porzio, Monte Rinaldo, Monte Roberto, Monte San Giusto, Monte San Martino, Monte San Pietrangeli, Monte San Vito, Monte Urano, Monte Vidon Combatte, Monte Vidon Corrado, Montecalvo in Foglia, Montecarotto, Montecassiano, Monteciccardo, Montecopiolo, Montecosaro, Montedinove, Montefalcone Appennino, Montefano, Montefelcino, Montefiore dell’Aso, Montegiorgio, Montegranaro, Montegrimano Terme, Montelabbate, Monteleone di Fermo, Montelparo, Montelupone, Montemaggiore al Metauro, Montemarciano, Monteprandone, Monterubbiano, Montottone, Moresco, Morro d’Alba, Morrovalle, Numana, Offagna, Offida, Orciano di Pesaro, Ortezzano, Osimo, Ostra, Ostra Vetere, Palmiano, Pedaso, Peglio, Penna San Giovanni, Pergola, Pesaro, Petriano, Petriolo, Petritoli, Piagge, Piandimeleto, Pietrarubbia, Poggio San Marcello, Pollenza, Polverigi, Ponzano di Fermo, Porto Recanati, Porto San Giorgio, Porto Sant’Elpidio, Potenza Picena, Rapagnano, Recanati, Ripatransone, Ripe San Ginesio, Rosora, Rotella, Saltara, San Benedetto Del Tronto, San Costanzo, San Giorgio di Pesaro, San Lorenzo in Campo, San Marcello, San Paolo di Jesi, Santa Maria Nuova, Santa Vittoria in Matenano, Sant’Angelo in Pontano, Sant’Elpidio a Mare, Sant’Ippolito, Sassocorvaro, Sassofeltrio, Senigallia, Serra de’Conti, Serrungarina, Servigliano, Sirolo, Smerillo, Spinetoli, Staffolo, Tavoleto, Tavullia, Tolentino, Torre San Patrizio, Trecastelli, Treia, Urbino, Urbisaglia, Vallefoglia in Venarotta.

(b) Občine, ki so vključene delno (vezaj pomeni, da so vključeni vsi zemljiškoknjižni vložki, zajeti med številkama; na primer, 4–8 pomeni, da so vključeni vložki 4, 5, 6, 7 in 8):

Acquacanina – vložki 3, 7, 8; Acqualagna – vložki 1–31, 34–54; Acquasanta Terme – vložki 12, 22–26, 34–39, 45–50, 57–67, 71, 73–84, 90–92, 95–98, 104, 105, 110–113; Amandola – vložki 1–26, 29–34, 40–50, 53–60, 65, 66, 68–70; Apecchio – vložki 2–7, 21; Apiro – vložki 1–20, 22–29, 33–41, 48–50, 53–55, 64, 65; Arcevia – vložki 1–39, 41–48, 52–59, 63–69, 73, 75–79, 84–90, 93–101, 103–109, 114–121, 123; Cagli – vložki 1–40, 42–61, 65–83, 85–104, 107–117, 122–138, 150–157, 176–180, 192–198; Caldarola – vložki 1, 2, 6, 8, 13–16, 22–25, 30; Camerino – vložki 1–9, 15–19, 25–28, 34–36, 43–50, 58–65, 71–75, 78–87, 89, 90, 102–124; Carpegna – vložki 1–24, 28–30; Castelraimondo – vložki 1, 3, 4, 10–22, 24–28, 30–32; Cerreto d’Esi – vložki 1–3, 8–20; Cessapalombo – vložki 1, 2, 4, 5, 7–9; Comunanza – vložki 1–16, 18–25, 27–30, 33–38, 41–44, 46–52, 54; Esanatoglia – vložki 2–4, 9–11, 13, 14, 17, 19, 20, 26; Fabriano – vložki 19–22, 25, 26, 39–43, 57–63, 80–87, 93–103, 117–122, 136–143, 153–159, 167–170, 177–180, 192–195, 208, 216, 225–227; Fiastra – vložki 1, 6–8, 10, 11, 14–17, 23–26, 32–37, 40, 45; Fiordimonte – vložki 1–7; Frontone – vložki 1–12, 15; Gagliole – vložki 6, 7, 11–13, 16–19, 21, 22; Genga – vložki 1–3, 7, 12, 18, 20, 24, 25, 29, 34, 40–42, 50–52, 60–63, 68–70; Matelica – vložki 11, 16–19, 21–26, 31–35, 40–45, 48–58, 60–83; Mercatello sul Metauro – vložki 27–29, 36, 47–51, 59–61, 69; Montefortino – vložki 6–8, 11, 12, 19, 22, 23, 28, 35, 46; Montegallo – vložki 7, 8, 13; Muccia – vložki 1, 4, 7–9, 11, 12, 18–21; Pieve Torina – vložki 2, 5–7, 23–25, 35–37; Pievebovigliana – vložki 1–16, 20, 21, 26; Piobbico – vložki 8, 16, 17; Pioraco – vložki 8–10, 12–15; Poggio San Vicino – vložki 1, 2, 5, 6, 11; Roccafluvione – vložki 1–22, 27–36, 38, 40–50, 52–60; San Ginesio – vložki 1–35, 37, 39–56, 59–64, 68–77; San Severino Marche – vložki 1–6, 13–26, 31–40, 45–51, 57–67, 68, 77–85, 90–100, 106–117, 120–128, 131–143, 148–159, 165–172, 181–186, 191–197; Sant’Angelo in Vado – vložki 1–49, 52–56, 60–64, 67–87; Sarnano – vložki 1–5, 7, 9–15, 21–24, 29–32, 36–39, 43–45; Sassoferrato – vložki 1–4, 6–9, 12–16, 21–25, 27–35, 37–46, 48–57, 61–68, 72–75, 82–88, 93–96, 100–102, 107–110, 117–119, 125–128, 136, 137; Serra San Quirico – vložki 1–3, 5–10, 16–20, 25–28, 32–36, 38–43, 45; Serra Sant’Abbondio – vložki 1–5, 7–10, 12, 15–17; Serrapetrona – vložki 9–13, 19, 20, 25, 26, 30, 31, 34; Urbania – vložki 1–16, 18, 19, 21–33, 38–44, 48–59, 64–69, 76, 77.

5. Povezava z geografskim območjem

Olje „Marche“ že zelo dolgo uživa velik ugled, ki je ostal neokrnjen vse do današnjih dni. V najstarejših zgodovinskih virih se omenja olje „di Marca“ ali „de Marchia“, v zadnjih dveh stoletjih pa je vse bolj razširjena množinska oblika imena regije Marke (Marche), ki se je dokončno pojavila v odloku o priključitvi italijanski državi iz leta 1860.

Omemba olja „Marche“ in njegove kakovosti sega v obdobje sinjorij. Leta 1228 so morale ladje iz regije Marke, ki so pristajale ob bregovih reke Pad v Ferrari, plačevati pristojbino, imenovano „ripatico“, ki je znašala 25 funtov olja, ki se mu je pripisovala višja vrednost kot olju iz drugih regij. To potrjujejo poglavja o cehu beneških prodajalcev olja (ternieri) iz leta 1263, v katerih je navedeno, da je treba „l’olio de Marchia“ razlikovati od drugih podobnih proizvodov ter ga zaradi njegove barve in okusa prodajati naprej po višji ceni.

Olje „Marche“ se je prodajalo tudi trgovcem iz Firenc; leta 1347 so volnarji iz Firenc iz regije Marke uvozili najmanj 2 500 velikih lončenih vrčev oljčnega olja. Izvažanje olja v druge regije se je nadaljevalo do sredine 17. stoletja. Nazadnje, veliki pesnik regije Marke, Giacomo Leopardi, v pismu iz februarja 1828 sporoča svojemu očetu, da „l’olio della Marca“ (olje iz regije Marke) slovi tudi zunaj regije.

Ta starodavni sloves je skozi stoletja ostal neokrnjen in danes je olje „Marche“ bolj kot kdaj koli iskano in cenjeno zaradi svojih značilnosti. To potrjujejo številne državne in mednarodne nagrade, ki so jih kmetijska gospodarstva iz regije Marke prejela v zadnjih letih (priznanje za najboljše italijansko olje, proizvedeno po tradicionalni metodi s stiskalnico, ki ga je podelilo sredozemsko združenje pokuševalcev olja, nagrada World Culinary Cup na sejmu Expogast, nagrada International Olive Oil Award v Zürichu, Los Angeles County Fair, Der Feinschmecker, Due Olive Award združenja Slow Food, BioFach, AVPA v Parizu, New York International Olive Oil Competition, Global Olive Oil Competition v Šanghaju, Copenhagen International Olive Oil Awards, Orciolo d’oro na tekmovanju Enohobby, Ercole Olivario).

K temu je treba dodati še razširjenost imena v poslovnem okolju in vsakdanjem jeziku, kar potrjujejo številna objektivna dejstva. Med njimi je treba poudariti, da z vnosom izraza „olio Marche“ v glavne iskalnike dobimo na tisoče dokumentov, med katerimi so nekateri še posebej pomembni in pričajo o razširjenosti imena med poklicnimi akterji iz sektorja, od gospodarskih subjektov naprej.

V poslovnem okolju je bila razširjenost v zadnjih letih omejena zaradi evropskih predpisov o označbah porekla (Uredba (ES) št. 2815/98, Uredba (ES) št. 1019/2002 in Uredba (EU) št. 29/2012); kljub temu nekateri proizvajalci zaradi povpraševanja na trgu za svoje olje vseeno uporabljajo geografsko označbo „Marche“, kar dokazujejo številni disciplinski ukrepi, ki jih je izdal pristojni oddelek italijanskega ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo.

Velik ugled olja „Marche“ nedvomno izhaja iz njegovih kakovostnih značilnosti, ki so rezultat vseh talnih in podnebnih ter tehnoloških in družbeno-gospodarskih dejavnikov.

Olje „Marche“ je prepoznavno po svoji rumeno-zeleni barvi in srednji do srednje intenzivni sadežnosti. Kot celota je to olje zelo aromatično in uravnoteženega okusa. Opis organoleptičnih in senzoričnih značilnosti olja „Marche“, ki temelji na analizah 259 vzorcev od leta 2009, potrjuje tehnično poročilo, ki ga je pripravil vodja ocenjevalne komisije iz Assama (ocenjevalna komisija, ki jo je COI pooblastil leta 2001, danes pa ima pooblastilo italijanskega ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo).

Druga študija, ki jo je izvedel Istituto di Elaiotecnica de Pescara in je bila namenjena opredelitvi „medregionalnih značilnosti“, se je nanašala na stotine vzorcev olja, proizvedenega v regiji Marke, pri katerih so bili posneti spektri 13C NMR. Namen statistične analize moči signalov spektrov 13C NMR v maščobnih kislinah trigliceridov je opredeliti homogene kategorije olj, polnjenih na geografskem območju proizvodnje. Na tej znanstveni podlagi je bilo s študijo mogoče dokazati, da v primerjavi z olji iz regij Abruci in Apulija olja iz regije Marke sestavljajo „posebno kategorijo“. To pa še enkrat več potrjuje, da je olje iz regije Marke posebno zaradi svojih posebnih značilnosti, ki so rezultat prepleta geografskega okolja in območja proizvodnje.

S podnebnega vidika v skladu z Mennellovo klasifikacijo, po kateri je Italija razdeljena na 15 podnebnih pasov, regija Marke, za katero je značilna letna izoterma med 15 ° in 16 °, spada v šesti podnebni pas (pobočja srednjega Jadrana).

Območje proizvodnje pokriva približno 76 % površine regije in omogoča ekonomsko sposobnost preživetja ZGO, saj zagotavlja razpoložljivost kritične mase proizvoda, ki lahko, čeprav količinsko predstavlja približno 0,5–0,7 % nacionalne proizvodnje, jamči zadovoljivo plačilo kmetom, kar je v skladu z enim od temeljnih načel Uredbe (EU) št. 1151/2012.

Posebnosti proizvoda ne kažejo večjih razlik med različnimi oljkarskimi območji regije Marke, saj je območje proizvodnje razmeroma homogeno, poleg tega je treba poudariti, da se za proizvodnjo olja „Marches“ večinoma uporabljajo avtohtone sorte, izbrane in zasajene skozi stoletja.

Regija Marke je najsevernejša jadranska regija, v kateri se oljka goji kot glavna drevesna vrsta. To vpliva na edinstvenost olja, za katero je značilna pretočnost, ki je posledica manjše sinteze nasičenih maščobnih kislin, kot sta palmitinska in linolna kislina, v primerjavi z oleinsko kislino in drugimi nenasičenimi kislinami. Po tej kislinski sestavi je bolj podobno oljem iz regij na območju Gardskega jezera in Ligurije kot mejnih območij za prisotnost oljkarstva in posledične nenasičenosti maščob zaradi delno celinskih podnebnih razmer. Poleg tega na splošno nizke temperature vplivajo na vsebnost polifenolov, ki je najvišja med vsemi italijanskimi registriranimi označbami (42 ZOP in ena ZGO). Lokalne sorte, ki so se skozi stoletja prilagodile okolju regije Marke, še dodatno bogatijo senzorične značilnosti olja z edinstvenimi vonji (po travi, mandljih in artičokah).

Še ena posebnost olja „Marche“ je njegova najvišja stopnja kislosti (0,4 %), ki je v absolutnem smislu najnižja med vsemi registriranimi označbami. Ta kakovostni parameter znatno zmanjšuje razlike med oljem, pridobljenim na opredeljenem območju proizvodnje.

Še en dejavnik, ki prispeva h kakovosti olja iz regije Marke, je posebna pozornost, ki jo med obiranjem tradicionalno namenjajo izbiri najprimernejšega časa in načinov obiranja. Sčasoma se je ohranil način obiranja, ki vključuje neposredno obiranje plodov z drevesa, in sicer ročno, s pripomočki za lažje obiranje – ta metoda je danes najbolj razširjena – ali z mehanskimi sredstvi, ki zagotavljajo, da plodovi ostanejo celi. Oljke se v regiji Marke nikoli niso pobirale s tal.

Regija Marke ima tudi dolgo tradicijo ekstrakcije. Glede na popis iz leta 1910 je v pokrajini Ancona tedaj delovalo 163 stiskalnic (ki so jih poganjale živali ali druga pogonska sila), iz česar je mogoče razbrati, da so bili obrati zelo razširjeni v vseh občinah v regiji, v katerih so se ukvarjali z oljkarstvom. Leta 2000 je v regiji delovalo 165 stiskalnic. Ta številka potrjuje, da vsaka občina, v kateri se danes ukvarjajo z oljkarstvom, zaradi velike razširjenosti obratov lahko zagotovi stiskanje oljk. Ta prava mreža stiskalnic zagotavlja, da je čas med obiranjem in stiskanjem kratek, tako da se ne poslabša kakovost oljk. Razpoložljivost sodobnih tehnik je tudi posledica dejstva, da ima v regiji Marke sedež največji proizvajalec strojev za oljkarstvo na svetu.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Prečiščeno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti DOP e IGP“ [Proizvodi ZOP in ZGO] (v desnem zgornjem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP, IGP e STG“ [Proizvodi ZOP, ZGO in ZTP] (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di produzione all’esame dell’UE“ [Specifikacije, predložene Evropski uniji].

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

17.12.2016

Uradni list Evropske unije

C 474/11

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 474/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„LONDON CURE SMOKED SALMON“

ES št.: UK-PGI-0005-01350 – 18.12.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„London Cure Smoked Salmon“

2. Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

London Cure Smoked Salmon je ime za nasoljenega in dimljenega lososa, pri katerem se uporablja samo kombinacija kamene soli in hrastovega dima. Za proizvod, pridobljen po postopku London Cured, sta primerna tako gojeni losos vrhunske kakovosti kot divji losos. Kadar se uporablja gojeni losos, je za proizvod, pridobljen po postopku London Cured, tradicionalno primeren samo losos vrhunske kakovosti s Škotske. Losos vrhunske kakovosti je prvovrstni proizvod brez občutnih pomanjkljivosti ali napak. Proizvod mora imeti nepoškodovano in sijočo kožo, na kateri ne smejo manjkati večje zaplate lusk. Na trebuhu ali mišičevju ne sme biti odprtih ran ali odrgnin/poškodb. Na mišičevju ne sme biti melaninskih peg. Membrana na trebuhu mora biti čvrsta in nepoškodovana. Riba mora biti naravne aerodinamične oblike. Meso je oranžne/rožnate barve ter ima sijočo in gladko teksturo. Ko je losos dimljen, ima uravnoteženo aromo, pri čemer vonj dima ne prevlada nad vonjem lososa in obratno. Divji losos, ki se tradicionalno lovi na Škotskem, mora biti zelo čvrst, kar kaže na to, da je sveže ulovljen, imeti mora rdeče škrge, jasne oči in svetleče luske. Meso divjega lososa je lahko od sivo-rožnate do rožnate barve in ima kremasto strukturo, ki je kompaktnejša in čvrstejša od strukture gojenega lososa. Ko je dimljen, ima uravnoteženo aromo dima in rib.

Ime London Cure se lahko uporablja za cele, neobrezane polovice ribe, obrezane polovice ter vzdolžne ali prečne rezine ribe. Najmanjša ali največja velikost ribe ni določena. Okus proizvoda London Cure Smoked Salmon je blag in nežen. Namen postopka London Cure je neopazno izboljšati okus lososa najvišje kakovosti le z uporabo kamene soli in rahlega dima, pri čemer se zagotovi, da še vedno prevladuje okus lososa.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovine – svež celi losos

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Ročno filetiranje surovih lososov pred dimljenjem

Pred postopkom soljenja se cel losos razreže na dva fileta. Razpolovi se ročno, kar zagotavlja, da je file lososa nepoškodovan in zato boljše kakovosti. V kožo lososa ob straneh se ročno vrežejo luknje v velikosti penija (med 2,45 in 7,62 cm), kar omogoča enakomerno prodiranje soli in dima v nadaljevanju postopka. Pri dimljenju lososa po postopku London Cure je ključnega pomena, da prsni koš in medmišične koščice ostanejo v ribi. Kot pri kuhanju mesa je tudi ta proizvod boljši, če je dimljen s kostjo.

Postopek suhega razsoljevanja

Pred dimljenjem je treba lososa nasoliti – s tem se začne postopek zorenja. Fileti svežega lososa se položijo na stojala za soljenje in potresejo s kameno soljo; na stojalih ostanejo do 24 ur, odvisno od njihove velikosti. Med tem časom izgubijo 10 % svoje teže. Ta postopek zagotovi proizvod z le 3 do 4-odstotno vsebnostjo soli, kar ohrani okus po lososu.

Postopek dimljenja in sušenja

Ko so fileti nasoljeni, se sperejo in položijo v sušilnico, kjer lahko visijo ali ležijo na stojalih. Ribo se dimi in suši na hrastovem dimu največ trinajst ur. Med tem postopkom nasoljeni fileti izgubijo še najmanj 10 % svoje teže. Zaradi toplega toka zraka se oblikuje trda skorja, ki je znana kot kožica. Preden se riba nareže, se ročno odstranijo medmišične koščice in kožica.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Losos se nato nareže po željah stranke. Losos London Cure Smoked Salmon je ročno narezan, da se dosledno zagotavlja proizvod visoke kakovosti. Zaradi ročnega rezanja so rezine rahlo neenakomerne: ročno rezanje zagotavlja večjo površino proizvoda, zaradi česar je okus intenzivnejši v primerjavi s proizvodom, ki je narezan strojno in pregladko.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Londonske občine Tower Hamlets, Hackney in Newham

5. Povezava z geografskim območjem

Dimljenje lososa se je v Londonu začelo v poznem 19. stoletju, ko so se v londonsko četrt East End priselili judovski priseljenci iz vzhodne Evrope, ki so dimljenje uporabljali kot metodo za konzerviranje rib v času, ko hlajenje ni bilo razvito. Dimljenje rib je bilo v vzhodni Evropi običajno, saj so se tako pripravili na dolge zime. Ribe so bile dimljene in soljene, da so ostale užitne dlje časa. Priseljenci v Veliki Britaniji so nadaljevali to tradicijo. Hladno dimljenje lososa je postopek, ki zahteva znanje: losos se nasoli in nato suši na hladnem dimu, stran od neposrednega vira toplote. Dimljeni škotski losos je bil prvotno namenjen oskrbi priseljencev s proizvodom, ki so ga že poznali; kmalu je postal priljubljen tudi med domačini in sčasoma je postal tradicionalna britanska specialiteta. Število Judov Velike Britanije se je povečalo s 46 000 v letu 1880 na 250 000 v letu 1919. Živeli so zlasti v velikih industrijskih mestih, predvsem v Londonu, Manchestru in Leedsu. V Londonu so Judje prebivali večinoma v četrtih Spitalfields in Whitechapel, ki ležita blizu dokov. Ko so Judje prispeli iz vzhodne Evrope, so s sabo prinesli svojo gastronomijo, za katero so potrebovali tradicionalne živilske proizvode; potreba po dobavi teh proizvodov je spodbudila nastanek prvih prekajevalnic v East Endu.

Prekajevalci iz vzhodnega Londona so prvotno uvažali lososa z Baltika, saj se niso zavedali, da na Škotskem vsako poletje lovijo divjega lososa. Ko so na tržnici Billingsgate odkrili ribe s Škotske, so se zavedli, da bi bilo lažje uporabiti domače ribe, okus končnega proizvoda pa je veljal za boljšega. Kombinacija kakovosti škotskega lososa in rahlega dimljenja po postopku London Cure sta bila ključnega pomena za povečanje priljubljenosti dimljenega lososa v širši družbi. Rahlo dimljenje po postopku London Cure je kuharjem omogočalo, da so losos vključili na menije, zaradi česar je postal izjemno priljubljen v zahodnem svetu. Škotski divji losos je bil na tržnici Billingsgate prisoten že vsaj od 19. stoletja. Škotski losos slovi po vsem svetu kot vrhunski proizvod, postopek London Cure pa se pri proizvodnji visokokakovostnega dimljenega lososa zanaša na surovine izjemne kakovosti. Losos je bil že v preteklosti cenjen zaradi izjemnega okusa, Judje pa so svoje recepte za razsoljevanje rib, kot je sled, začeli uporabljati tudi za to prestižnejšo ribo. Zaradi gladke, svilnate teksture, nežnega mesa in rahlo slanega okusa je dimljeni losos postal specialiteta, ki je cenjena še danes.

Na višku proizvodnje pred svetovnima vojnama so lososa dimili v devetih podjetjih v londonskem East Endu. Razsoljevanje po postopku London Cure se razlikuje od drugih postopkov dimljenja (v tistem času so na Škotskem z močnim dimljenjem dimili ribe, kot so prepolovljeni sledi), saj vključuje nadzorovano blago in nežno dimljenje, ki potrošniku še vedno omogoča, da okusi kakovost in svežino ribe.

Posebnosti proizvoda

Posebnosti proizvoda London Cure Smoked Salmon je mogoče pripisati postopku rahlega dimljenja. Način proizvodnje lososa po postopku London Cure vključuje dimljenje za konzerviranje lososa, ne da bi mu dalo močan okus po dimu. Že od vsega začetka je proizvod London Cure Smoked Salmon omogočal konzerviranje rib, ki je ohranilo tudi kakovost in svežino ribe. Danes se proizvod London Cure Smoked Salmon po teh dveh lastnostih razlikuje od drugih množično proizvedenih dimljenih lososov. Ključnega pomena je, da se uporablja losos najvišje kakovosti, ki prispe v prekajevalnico po možnosti v 48 urah po ulovu (največ pa 5 dni po ulovu). Riba se ročno očisti, razpolovi in obreže.

Fileti lososa se ročno nasolijo, kosti pa pustijo v ribi za izboljšanje okusa. Zaradi dolgoletnih izkušenj proizvajalci skrbno nadzorujejo dodano količino dima – tako zagotovijo popolno mešanico sušenja na zraku in zmanjševanja vlažnosti z natančnimi količinami dima, ki nastane s kurjenjem hrastovih polen. Ker gre za ročno obdelavo, lososu, pripravljenem po postopku London Cure, vedno skrbno odstranijo žvečljive medmišične koščice (razen, kadar se prodaja neobrezan); kadar je narezan, se ob zlaganju rezin lososa uporablja preluknjan celofan, kar omogoča, da riba diha in da jo je enostavno odstraniti iz embalaže brez trganja nežnih rezin. Pri vsakem koraku postopka proizvodnje London Cure Smoked Salmon ocenjujejo in ponovno ocenjujejo usposobljeni zaposleni, kar zagotavlja, da stranke dobijo le dimljen losos najvišje kakovosti. Natančnost pri obrtniškem postopku pomeni, da je končni proizvod svež in nima premočnega okusa po dimu.

Dimljenje in rezanje lososa je dejavnost, ki je že dolgo prisotna v East Endu. Te obrtniške spretnosti se prenašajo že skozi štiri generacije. Znanje, ki so ga londonski prekajevalci lososa po postopku London Cure pridobivali skozi leta, jim omogoča, da zgolj na podlagi otipa in opazovanja proizvedejo dosledno kakovostne proizvode.

Proizvajalci losose ročno razpolovijo, jim odstranijo glavo, jih razrežejo v filete in jim v kožo vrežejo luknje v obliki penija, kar zahteva izjemno spretnost z nožem. Ko jih razpolovijo in razrežejo v filete, jih je treba pregledati, da se zagotovi izpolnjevanje zahtevanih standardov. Inšpektor pregleda vse filete in je pozoren na krvave pege ali rakaste tvorbe. Taki fileti se zavržejo. Vsak file je nato ročno nasoljen – oseba, ki jih soli, mora zagotoviti, da se vsaki ribi doda ravno pravšnja količina soli in da čas sušenja ustreza velikosti vsakega fileta. Med sušenjem meso ribe postane čvrstejše. Na videz se losos ne spremeni, tako da se vodja ekipe lahko pri določanju ustrezne količine soli za ustrezni čas sušenja zanaša le na lastne izkušnje. Če doda preveč soli ali če pusti sol na ribi predolgo, je vsebnost soli v končnem proizvodu previsoka. Pri soljenju so ribe razporejene po velikosti in teži, da se zagotovi, da ima na koncu vsaka riba ustrezno stopnjo soli. Preslan ali nezadostno slan losos se zavrže. Po koncu zahtevanega časa dimljenja se dimljena stran lososa ročno obreže, pri čemer mora obrezovalec popolnoma odstraniti kožico, ker je trda, žvečljiva in neprijetna za uživanje. Nato se s pinceto za ribje kosti ročno odstrani 32 medmišičnih koščic. Za uspešno odstranitev koščic je treba medmišično koščico pazljivo povleči vzdolž njene osi (in ne naravnost navzgor), da se nežno meso lososa ne poškoduje. Losos se nato ročno nareže, da se zagotovi neenakomerna površina, ki zagotovi intenzivnejši okus. Zaradi sposobnosti opazovanja in spretnosti z nožem lahko rezalci lososa losos narežejo na poljubno debelino in težo ter tako potrošniku zagotovijo enotni proizvod. Losos se nareže vzdolžno od glave do repa ali prečno po telesu ribe. Nadzor kakovosti poteka z vizualnim pregledom, pri čemer se pregleda vsaka rezina dimljenega lososa, preden zapusti tovarno, da se zagotovijo rezine brez napak (brez kože, kožice ali ostankov kosti).

Značilnosti proizvoda London Cure Smoked Salmon so povezane z geografskim območjem na podlagi tradicije, slovesa, postopka dimljenja (ki je v veliki meri nespremenjen od leta 1905) in spretnosti ljudi, vključenih v postopek. Te spretnosti se prenašajo iz roda v rod.

Sredi 70. let 20. stoletja je v Londonskem East Endu delovalo še okoli ducat prekajevalcev lososa. Ker smo zadnji prekajevalci, ki prekajujejo na način London Cure, spoštujemo tradicionalne postopke za proizvodnjo lososa London Cure Smoked Salmon, ohranjamo vse z dimljenjem povezane tradicionalne spretnosti in si prizadevamo za ohranjanje obrtniških spretnosti, preden so za vedno pozabljene.

S tem zahtevkom želimo ohraniti tradicionalne načine dimljenja lososa, sloves dimljenja po metodi London Cure, spretnosti proizvajalcev dimljenega lososa ter recept za London Cure, ki ostaja nespremenjen že od leta 1905.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/470338/london-cured-smoked-scottish-salmon-pgi.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 474

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 59 17. december 2016

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 474/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8300 – Hewlett Packard Enterprise Services/Computer Sciences Corporation) ( 1 )	1
2016/C 474/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8247 – Aurelius Equity Opportunities/Office Depot (Netherlands)) ( 1 )	1
2016/C 474/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8265 – Carlyle/KAP) ( 1 )	2
2016/C 474/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8096 – International Paper Company/Weyerhaeuser Target Business) ( 1 )	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 474/05	Menjalni tečaji eura	3
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2016/C 474/06	Reorganizacijski ukrepi – Sklep o ukrepih za reorganizacijo zavarovalnice International Life, Life Insurance SA (Objava v skladu s členom 271 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II))	4

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2016/C 474/07	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	6
2016/C 474/08	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	11


	(1) Besedilo velja za EGP