15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/1

—

novi načini dela, avtomatizacija in robotizacija vplivajo na tiste vrste znanja, spretnosti in kompetenc, ki so potrebne v vse bolj konkurenčnem, kompleksnem in večkulturnem svetu; mnogi gospodarski sektorji doživljajo hitre tehnološke in strukturne spremembe; so postali digitalna kompetenca ter prečna znanja in spretnosti predpogoj za premostitev pomanjkanja znanj in spretnosti ter neskladij v zvezi z njimi ter za zagotavljanje, da bodo lahko ljudje opravljali delo in se prilagajali novim delovnim mestom in družbenim spremembam,

—

nizke ravni temeljnih spretnosti, digitalne kompetence ter prečnih znanj in spretnosti lahko ogrozijo zaposljivost in dejavno udejstvovanje v družbi,

—

se poleg tega in v različnem obsegu v nekaterih delih Evrope pojavljajo dolgotrajna obdobja nizke stopnje gospodarske rasti in zaposlovanja, ki še zlasti vplivajo na mlade, problematika staranja prebivalstva ter povečani migracijski tokovi, nizke stopnje inovacij in nova varnostna tveganja;

1.

SE SEZNANJA S Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – program za nova znanja in spretnosti za Evropo: Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (1); POZDRAVLJA prispevek k skupnim prizadevanjem za razvoj spretnosti v EU in k povezovanju sfer dela in izobraževanja ter OPOZARJA, da bodo zadevna telesa Sveta pregledala posamezne predloge iz programa za nova znanja in spretnosti za Evropo;

2.

SE STRINJA, da je zaradi bistvenega pomena treba poudariti naslednje:

3.

POZIVA Komisijo, naj to resolucijo upošteva pri predlaganju nadaljnjih ciljev v okviru programa za nova znanja in spretnosti za Evropo.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/3

—

je Evropska unija skupni prostor gradnje območja blaginje in miru, ki ga označuje sobivanje in spoštovanje raznolikosti na podlagi skupnih vrednot in načel iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji;

—

je zaradi groženj Evropi, ki jih pomenijo nedavna teroristična dejanja, preprečevanje in zatiranje radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem (2), še toliko bolj nujno. Številni teroristični osumljenci so bili radikalizirani državljani Evropske unije, ki so jih poleg neposrednih stikov pogosto spodnesli od zunaj izvirajoči ideološki vplivi prek prodornih in prilagodljivi tehnoloških sredstev za novačenje in napeljevanje;

—

so osebne in socialne okoliščine, ki predstavljajo plodna tla za radikalizacijo, zlasti pri mladih, kompleksne in večplastne, pri njih pa gre lahko za: močan občutek osebne in/ali kulturne odtujenosti, resnično in/ali občuteno nepravičnost, ksenofobijo in diskriminacijo, omejene možnosti za izobraževanje, usposabljanje ali zaposlitev, družbeno marginalizacijo, degradiranost urbanih območij in podeželja, geopolitične interese, izkrivljena ideološka in verska prepričanja, neurejene družinske razmere, osebne travme ali težave z duševnim zdravjem;

—

kompleksna naloga doseganja manjše ranljivosti družbe pred radikalizacijo ter odkrivanje in onemogočanje ideoloških sprožilcev za nasilni ekstremizem terjajo medinstitucionalno zavezništvo akterjev z različnih področij;

—

se je ključno lotiti vsakršne radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem, ne glede na versko in/ali politično ideologijo, iz katere izhaja;

—

UGOTAVLJAJO, da radikalizacija, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pomeni velik in spreminjajoč se izziv za varnost naših državljanov, ki se ga je treba celostno lotiti v prvi vrsti v državah članicah, zlasti na lokalni ravni, pa tudi z usklajeno podporo na ravni EU v skladu s Pogodbama;

—

UGOTAVLJAJO, da nedavni teroristični napadi in poskusi napadov v Evropi kažejo, da se je globalna teroristična grožnja še bolj decentralizirala, postala še bolj kompleksna in jo je v številnih pogledih težje izslediti, deloma tudi zaradi vse hitrejšega procesa radikalizacije;

—

SE ZAVEDAJO, da bi se lahko povečalo število povratnikov, vključno zlasti z vračajočimi se tujimi terorističnimi borci, njihovimi družinami in mladoletniki;

—

PRIZNAVAJO, da je za odločen odziv na nadnacionalne grožnje radikalizacije, poleg notranjih preventivnih ukrepov v EU, potrebno hitro zunanje ukrepanje EU za odpravo njenih temeljnih vzrokov, s posebnim poudarkom na sodelovanju z regijo Zahodnega Balkana, Turčijo in severno Afriko in podpori tem regijam;

—

SO SEZNANJENI s potrebo po vključitvi ponudnikov storitev in sodelovanju z njimi v boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu (9) – in sicer ob polnem spoštovanju svobode izražanja– zaradi vloge družbenih medijev kot prvovrstnega instrumenta za ciljno usmerjanje, pridobivanje in aktiviranje potencialnih skrajnežev, da storijo nasilna dejanja, ter POUDARJAJO pomen pristopa, ki bo vključeval raznotere deležnike (10);

—

POUDARJAJO vlogo internetnega foruma EU pri razvoju načinov za zmanjšanje dostopnosti terorističnih vsebin na spletu in za krepitev vloge partnerjev civilne družbe pri zagotavljanju alternativnega diskurza na spletu;

—

PRIZNAVAJO pomembno delo, ki so ga opravili Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) in njegov center odličnosti ter svetovalna skupina za strateško komuniciranje v zvezi s Sirijo (SSCAT), ter POUDARJAJO pomen ustrezne povezave med nacionalnimi in lokalnimi akterji;

—

MENIJO, da imajo lahko pobude na spletu kot tudi drugod, ki predstavljajo alternativen, pozitiven in zmeren diskurz, ključno vlogo pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja in preprečevanja radikalizacije; OPOZARJAJO, da sta potrebna nadaljnje vrednotenje in analiza učinka protidiskurza, in

—

spodbujajo sodelovanje med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, lokalnimi skupnostmi, lokalnimi in pokrajinskimi upravami, starši, širšimi družinami, akterji na področju mladine, prostovoljci in civilno družbo v prid vključenosti in okrepitvi občutka pripadnosti in pozitivni identiteti;

—

poskrbijo za še širšo kompetentnost učiteljev, pedagogov in drugega učnega osebja, tako da bodo zmožni prepoznavanja zgodnjih znakov radikaliziranega vedenja ter „težavnih pogovorov“ (11), ki odpirajo dialog z učenci in drugimi mladimi o občutljivih temah, povezanih z osebnimi občutji, načeli in prepričanji;

—

po potrebi uporabljajo obstoječa in razvijajo nova orodja in gradiva za učitelje, pedagoge in drugo učno osebje, vključno z mrežami, v okviru katerih bodo lahko izmenjavali nasvete in napotke o tem, kako ravnati v težavnih primerih, in dežurnimi telefonskimi linijami za mlade;

—

pospešujejo svetovljansko in državljansko vzgojo ter prostovoljstvo v prid krepitvi socialnih, državljanskih in medkulturnih kompetenc;

—

spodbujajo vključujoče (12) izobraževanje za vse otroke in mlade in se obenem borijo proti rasizmu, ksenofobiji, ustrahovanjem in diskriminaciji na kakršni koli podlagi;

—

se ob podpori Komisije in zadevnih agencij EU lotijo vprašanja uporabe interneta za radikalizacijo, ki vodi v terorizem, in za namene novačenja, zlasti z razvojem sodelovanja s ponudniki storitev, sodelovanjem pri strateškem komuniciranju in po potrebi pri enotah za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, ob tem pa spoštujejo temeljne pravice in ravnajo v skladu z mednarodnopravnimi obveznostmi;

—

podpirajo delo internetnega foruma EU in delo Europolovega Evropskega centra za boj proti terorizmu (ECTC), zlasti delo enote EU za prijavljanje internetnih vsebin;

—

podpirajo organizacije civilne družbe pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja in preprečevanju zločinov iz sovraštva, sovražnega govora in teroristične propagande s pozitivnimi alternativami nasilnemu ekstremističnemu diskurzu in ideologijam, pa tudi z oblikovanjem protidiskurza nasproti nasilnim ekstremističnim ideologijam;

—

uporabljajo omrežja na ravni EU za nadaljnjo izmenjavo „najboljših praks“ v zvezi z bojem proti radikalizaciji, kakršen je center odličnosti v okviru mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji;

—

s prenosom SSCAT (svetovalne skupine za strateško komuniciranje v zvezi s Sirijo) v okvir Evropske mreže za strateške komunikacije (ESCN) še naprej uporabljajo svetovalne storitve in storitve za izmenjavo informacij, ki jih ponuja ESCN, za boljše razumevanje radikalizacije in polarizacije v skupnostih po Evropi ter odzivanje nanju, na primer z vključevanjem svojega osebja v bruseljsko ESCN;

—

še naprej razvijajo programe za deradikalizacijo, umik iz nasilja in rehabilitacijo za povratnike, zlasti tudi za vračajoče se teroristične borce, njihove družine in mladoletnike;

—

v tesnem sodelovanju z državami članicami na podlagi dobrih praks naprej pripravlja poseben priročnik (13) za mladinske delavce, ki bo mladim v pomoč pri razvijanju njihove demokratične odpornosti, medijske pismenosti, strpnosti, kritičnega razmišljanja in spretnosti reševanja konfliktov;

—

spodbuja in podpira medsebojno učenje in raziskovanje za učitelje, pedagoge in drugo učno osebje, strokovnjake, oblikovalce politik in raziskovalce ter tako omogoči izmenjavanje najboljših praks in doseganje boljšega razumevanja problema radikalizacije, med drugim z oblikovanjem strateškega okvira in spletnim zbornikom dobrih praks (14);

—

glede na to, da gre pri preprečevanju radikalizacije in boju proti njej za pereč in izredno večplasten izziv, naj organizira konferenco raznoterih deležnikov (15), na kateri se bodo srečali različni sektorji in relevantni deležniki (npr. s področja pravosodja, notranjih zadev, izobraževanja, mladine, športa, kulture in socialnih zadev) ter mladi;

—

pospešuje medsebojno razumevanje in spoštovanje med študenti in drugimi mladimi iz EU in tretjih držav z neposrednimi in virtualnimi izmenjavami, na primer z razširitvijo omrežja eTwinning Plus na izbrane države v sosedstvu EU in virtualnimi mladinskimi izmenjavami v okviru Erasmus+;

—

spodbuja neposredne stike med mladimi iz prikrajšanih okolij ter pozitivnimi vzorniki, kot so umetniki, športniki ali podjetniki, in vsakršnimi zgodbami o uspehu, ki pritegnejo mlade, da bi jim bile v navdih s stvarnimi življenjskimi izkušnjami (16). V pomoč pri oblikovanju verodostojnih pozitivnih alternativ nasilnemu ekstremističnemu diskurzu bi o svojih izkušnjah lahko spregovorili nekdanji radikaliziranci;

—

okrepi sodelovanje s ponudniki storitev, pri čemer naj bo naklonjena močni vlogi digitalne industrije in civilne družbe, ter razvoj pobud za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti odstranjevanja terorističnih vsebin (zlasti z razvojem skupne platforme za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin), pa tudi razširjanje alternativnega diskurza, zlasti prek napovedanega programa za opolnomočenje civilne družbe;

—

nadgradi delo, ki ga je opravila Agencija EU za temeljne pravice pri spodbujanju medsebojnega spoštovanja, nediskriminacije ter temeljnih svoboščin in solidarnosti po vsej EU;

—

upošteva te sklepe pri pripravi in izvajanju predlaganih ukrepov.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/8

1.

političnega ozadja tega vprašanja, ki je navedeno v prilogi k tem sklepom;

2.

mlade ženske in moški imajo notranji potencial in talente, ki bi lahko koristili njim samim in celotni družbi. Ta potencial se lahko razume v smislu kompetenc (znanj, spretnosti, odnosa), ki temeljijo na njihovi ustvarjalnosti in raznolikosti;

3.

mladi si prizadevajo razviti svoj potencial, talente in ustvarjalnost v zvezi z aktivnim državljanstvom, osebnim razvojem in zaposljivostjo. Razvijanje talentov pomeni preoblikovanje izrednih sposobnosti v odličnost, razvijanje potenciala pa razvoj latentnih odlik ali sposobnosti, ki bi lahko, ob upoštevanju specifičnega položaja mlade ženske ali moškega, privedel do prihodnjega uspeha ali uporabnosti;

4.

da bi odkrili in razvili potencial in talente vseh mladih, morajo EU in njene države članice podpirati in spodbujati izvajanje učinkovitih medsektorskih politik, ki lahko spodbudijo in podprejo mlade ter jim pomagajo v celoti izkoristiti potencial. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti osebam v težkih življenjskih situacijah;

5.

z mladinskim delom se je skušalo doseči mlade, tudi tiste, ki so marginalizirani ali za katere obstaja tveganje marginalizacije. Vendar pa se življenjski slog in vedenje mladih spreminjata v skladu z novimi družbenimi in tehnološkimi premiki, zato je bistveno, da se na področju mladinskega dela stalno razvijajo nove metode in pristopi. Da bi razumeli in dosegli mlade, bi morali v okviru mladinskega dela izboljšati tudi delovanje v digitalnem svetu;

6.

mladinsko delo poteka v številnih oblikah in okoljih, upoštevajoč različne potrebe, želje, težnje in življenjske razmere mladih. Ker lahko doseže mlade in se odziva na novosti, vnaša kakovostne spremembe v življenja mladih in družbo;

7.

učni procesi v mladinskem delu pomagajo mladim, da celostno razvijejo svoje kompetence, vključno z znanjem, spretnostmi in odnosom. Z mladinskim delom se mladim pogosto pomaga pri spoprijemanju z različnimi življenjskimi izzivi, na primer med prehodom iz izobraževanja v delo, v obdobjih brezposelnosti, pri različnih novih grožnjah, vključno z radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, ali pri iskanju pozitivne identitete in občutka pripadnosti;

8.

mladinsko delo bi moralo biti spodbudno, prilagodljivo, privlačno in odzivno na nove trende v življenju mladih, tako da bi jih podpiralo pri odkrivanju in razvoju potenciala, ki je pogosto skrit in se ne razkrije med formalnim izobraževanjem ali v drugih sektorjih. Moralo bi biti tudi prostor za eksperimentiranje in preskušanje novih stvari, kjer je neuspeh dovoljen ter velja za del procesov učenja in vključevanja v družbo;

9.

dejavnosti, razvite v okviru mladinskega dela, so se izkazale za učinkovite pri pozitivnem razvoju mladih osebnosti in jih je treba še naprej podpirati in krepiti. Spodbujanje inovacij v mladinskem delu bi morali razumeti kot del odziva na stalne spremembe, pri čemer bi moral biti cilj pritegniti vse mlade, tudi tiste, ki še niso aktivno udeleženi v dejavnostih mladinskega dela. Inovacije bi morale biti del nenehnega razvoja kakovosti mladinskega dela v odziv na potrebe, interese in izkušnje mladih, kot jih dojemajo mladi sami (1);

10.

da bi se približali mladim in zagotovili večji vpliv na njihovo življenje, bi bilo treba razmisliti o novih okoljih, kjer mladi preživljajo čas, kot sta moderna mestna infrastruktura in virtualni prostor, ter o novih pristopih, ki uporabljajo inovativna spletna in druga orodja (kot so igrifikacija (2), dejavnosti na podlagi sistema GPS (3), učne značke (4) ali oblikovalski način razmišljanja (5)), ter jih upoštevati pri nadaljnjem razvoju politik na področju izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev;

11.

mladi sami bi morali imeti ključno vlogo pri oblikovanju, razvoju in izvajanju inovacijskega procesa mladinskega dela, da bi bila ta vrsta inovacije uspešna;

12.

zmogljivosti mladinskih delavcev (prostovoljcev ali zaposlenih) se lahko izboljšajo z izobraževanjem, usposabljanjem in priložnostmi za mreženje, usmerjanjem ter finančno podporo, da bi lahko pri mladinskem delu iskali in izvajali nove in inovativne pristope in tako dosegli več mladih, zlasti tistih, ki se jih težko doseže, ter imeli večji vpliv na njihovo življenje;

13.

oblikovanje mladinske politike, ki temelji na dejstvih, zahteva redne posodobitve ter najnovejše in relevantne podatke, zbrane na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Vključiti bi bilo treba tudi informacije o življenjskih slogih in trenutnih navadah (6) mladih;

14.

poleg razvoja sektorja mladinskega dela kot takega je medsektorsko sodelovanje bistveno tudi za razvoj novih pristopov v mladinskem delu. V okviru izvajanja novih pristopov na področju mladinskega dela in udejanjanja mladinske politike je treba olajšati in spodbujati sodelovanje deležnikov, ki zastopajo različne sektorje, da bi zagotovili učinkovito prepoznavanje možnosti sodelovanja (7) ter prispevali h kakovosti mladinskega dela in boljšemu izpolnjevanju potreb mladih;

15.

prek medsektorskega sodelovanja spodbujajo, podpirajo in ocenjujejo uporabo, oblikovanje, razvoj, preskušanje in razširjanje novih orodij in pristopov v mladinskem delu, da bi se ustrezno odzvali na trenutne potrebe ter prihodnje izzive, interese in pričakovanja mladih in družbe. Da bi zagotovili kakovost, bi bilo treba mlade, mlade raziskovalce, mladinske delavce in mladinske organizacije pozvati, naj dejavno sodelujejo v vseh fazah tega procesa;

16.

okrepijo zmogljivosti mladinskih delavcev (prostovoljcev ali zaposlenih) za inovacije in razvoj potenciala in talentov mladih z zagotavljanjem priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, pri čemer se poseben poudarek nameni zlasti:

17.

kadar je ustrezno, spodbujajo trajno podporo – tudi finančno – organizacijam, ki delajo z mladimi in za njih, zlasti pri skupnih projektih, ter upoštevajo načela (8) mladinskega dela, da bi okrepili njihove zmogljivosti za inovacije;

18.

tesno sodelujejo s predstavniki regionalnih in lokalnih organov, mladinskimi sveti in organizacijami, mladimi ter drugimi akterji na mladinskem področju, da se sporočila iz teh sklepov v čim večjem obsegu vključijo v prakso na regionalni in lokalni ravni;

19.

spodbujajo in podpirajo razpoložljivost prostorov in priložnosti, po potrebi z lokalnimi organi, da bi mladim omogočili, da se spoznajo v živo in oblikujejo skupne pobude;

20.

razmislijo o zagotovitvi prožnega okolja in priložnosti za eksperimentiranje, poskušanje in napake, da bi se mladinski delavci in mladi lahko naučili, kako se odzvati na hitro spreminjajoče se razmere in življenjske sloge ter kako se spoprijemati z zapletenimi situacijami;

21.

razmislijo o rednem zbiranju in analiziranju informacij o življenjskih navadah mladih ter podprejo posredovanje ugotovitev ustreznim deležnikom, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblikovalci politike, prostovoljci v mladinskem delu, mladinskimi voditelji in mladinskimi delavci;

22.

iščejo inovativne pristope, ki se izvajajo pri mladinskem delu, tudi na drugih zadevnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, šport in kultura, socialne storitve, informacijske in komunikacijske tehnologije itn., ter ustvarijo priložnosti za prilagajanje inovativnih pristopov z drugih področjih politike področju mladinskega dela ter za izmenjavo primerov dobre prakse;

23.

kadar je ustrezno, opredelijo nove kompetence, ki jih potrebujejo mladinski delavci, ter oblikujejo module izobraževanja in usposabljanja, s katerimi lahko mladinski delavci pridobijo nove kompetence, vključno z digitalnimi;

24.

z oblikovanjem, spremljanjem in vrednotenjem mladinskih politik, mladinskih strategij in mladinskih pobud na nacionalni, regionalni in lokalni ravni opredelijo nove pristope v mladinskem delu za odkrivanje in razvoj potenciala in talentov vseh mladih;

25.

zagotavlja redne analize in v poročilo o mladih vključi oddelek s posodobljenimi in točnimi informacijami o najnovejših življenjskih slogih in navadah mladih;

26.

podpira izmenjavo informacij o življenjskih slogih in navadah mladih ter primerov dobre prakse in inovativnih pristopov, ki se pri mladinskem delu izvajajo na ravni držav članic EU, pa tudi zunaj EU. Organizira naj srečanja strokovnjakov, konference in druge dejavnosti vzajemnega učenja ter razmisli o uporabi platform, kot je Evropska konvencija o mladinskem delu, za spodbujanje inovativnih pristopov v mladinskem delu;

27.

čim bolj izkoristi obstoječe programe EU, kot je Erasmus+, da bi podprla izvajanje inovativnih pristopov v mladinskem delu.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/12

1.

OB OPOZARJANJU na politično ozadje tega vprašanja, ki je predstavljeno v prilogi;

2.

OB ZAVEDANJU, da je šport lahko orodje za podpiranje medkulturnega, gospodarskega in političnega sodelovanja in razumevanja med narodi in kulturami, njegov potencial pa je mogoče vključiti tudi v širitev in krepitev stikov med EU in tretjimi državami;

3.

OB UGOTAVLJANJU, DA

4.

OB ZAVEDANJU, da se lahko športna diplomacija uresničuje v tesnem sodelovanju s športnim gibanjem, pri čemer se hkrati spoštuje njegova avtonomija. To zajema področja, kot je spodbujanje pozitivnih športnih vrednot, ter prispeva k razvoju političnega, družbenega in gospodarskega sodelovanja in odnosov;

5.

OB ZAVEDANJU, da lahko šport spodbuja vrednote, kot so poštenost, enakost, spoštovanje raznolikosti, integriteta, disciplina, odličnost, prijateljstvo, strpnost in medsebojno razumevanje, ki lahko združujejo ljudi in države. Športna diplomacija prek univerzalnosti športa presega jezikovne, družbeno-kulturne in verske razlike ter lahko tako pomembno izboljša večkulturni dialog in prispeva k razvoju in miru;

6.

OB POUDARJANJU, da lahko ljudje iz sveta športa in športni dogodki pomembno prispevajo k razvoju športne diplomacije, saj lahko ustvarijo pozitivno podobo v tuji javnosti in organizacijah ter vplivajo na dojemanje, s čimer prispevajo k uresničevanju širših zunanjepolitičnih ciljev. V tej zvezi lahko šport prispeva h krepitvi in dopolnjevanju nacionalne in evropske diplomacije;

7.

OB UPOŠTEVANJU, da se lahko prek športa vzpostavljajo medosebni odnosi, na primer s podpiranjem programov izmenjave športnikov, mladih, trenerjev in strokovnjakov ali z organizacijo mednarodnih športnih tekmovanj tako na najvišji kot na lokalni ravni –

8.

v državah članicah ter v Evropski komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje (vključno z delegacijami EU) povečajo ozaveščenost o tem, kako lahko šport prispeva k javni diplomaciji;

9.

spodbujajo sodelovanje med javnimi organi in športnim gibanjem, da bi izkoristili potencial športa v zunanji politiki;

10.

izboljšajo odnose z ustreznimi športnimi in mednarodnimi vladnimi organizacijami ter drugimi deležniki prek strukturiranega dialoga EU o športu v okviru sej Sveta ter športnega foruma EU in drugih struktur;

11.

bolje izkoristijo potencial športa za promocijo pozitivnih športnih in evropskih vrednot, tudi z izobraževanjem in sodelovanjem z znanimi športniki;

12.

spodbujajo največje športne dogodke kot pomemben vidik medkulturne, družbene in gospodarske diplomacije EU, kadar lahko ti prispevajo k uresničevanju gospodarskih ciljev EU glede rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti;

13.

zagotovijo, da bo športna diplomacija še naprej del političnega programa EU;

14.

preučijo možnost uporabe mreže ambasadorjev evropskega tedna športa za spodbujanje pozitivnih športnih in evropskih vrednot, da bi povečali privlačnost, razpoznavnost in vidnost EU v tretjih državah;

15.

podpirajo dejavnosti, kot so konference, seminarji, vzajemno učenje ali neformalne ad-hoc skupine, ki bi lahko prispevale k pripravi strateškega pristopa k športni diplomaciji v okviru EU, in v njih sodelujejo;

16.

zagotovi, da se šport in njegov prispevek, ki ga lahko doprinese k uresničevanju ciljev EU na področju zunanjih odnosov, upoštevata pri sporazumih s tretjimi državami, tudi v okviru sporazumov o pristopu, pridružitvi, sodelovanju in evropskem sosedstvu;

17.

zbira in razširja empirične dokaze o učinkovitosti športa kot sredstva za spodbujanje vrednot, medkulturnega dialoga, razvoja in miru;

18.

organizira konferenco na visoki ravni, na kateri bi razpravljali o možnostih sodelovanja na področju športne diplomacije, tudi kar zadeva morebitno platformo ali mrežo za izboljšanje znanja na področju športne diplomacije, zlasti z zbiranjem in izmenjavo najboljših praks glede vloge športne diplomacije v družbi. Preuči naj tudi možnost priprave izobraževalnih smernic ali modulov za javne organe in ustrezne deležnike, ki sodelujejo pri vprašanjih športne diplomacije;

19.

preuči možnost financiranja dejavnosti, povezanih s športom, iz programov financiranja EU na področju zunanjih odnosov ter razmisli o tem, da bi prek tovrstnih programov financiranja in programa Erasmus+ podprli projekte, povezane s športno diplomacijo, pri katerih sodelujejo tretje države;

20.

razmisli o sodelovanju tretjih držav v evropskem tednu športa.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/15

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/16

(1)

Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: SPS) je bil podpisan 16. junija 2008 in je začel veljati 1. junija 2015 (1).

(2)

Republika Hrvaška je postala država članica Unije 1. julija 2013.

(3)

V skladu z drugim pododstavkom člena 6(2) Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji iz leta 2012 bi se bilo treba o pristopu Hrvaške k SPS dogovoriti s sklenitvijo protokola k SPS, pri čemer se Protokol sklene med Svetom, ki odloča soglasno v imenu držav članic, in zadevno tretjo državo.

(4)

Svet je 24. septembra 2012 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino z namenom sklenitve protokola k SPS.

(5)

Pogajanja so bila uspešno zaključena in Protokol k Stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Protokol) je bil parafiran 18. julija 2016.

(6)

Protokol zajema zadeve, ki so v pristojnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(7)

Protokol bi morala glede zadev, ki so v pristojnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, skleniti Komisija v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(8)

Svet je 21. novembra 2016 sprejel sklep o odobritvi sklenitve Protokola s strani Komisije v imenu Evropske skupnosti za atomsko energijo (2).

(9)

Za podpis in sklenitev Protokola se glede zadev, ki spadajo na področje uporabe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporablja ločen postopek.

(10)

Protokol bi bilo treba odobriti –

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/18

—

uvesti dolgoročnejše spremembe in v praksi preizkušene inovativne rešitve za spopad z izzivi na področju izobraževanja in usposabljanja, ki bi bile splošno uporabljive in bi lahko ustvarile trajnostni in sistemski učinek na sisteme na področju izobraževanja in usposabljanja,

—

zagotoviti podporo nadnacionalnemu sodelovanju med ključnimi deležniki pri reševanju v prihodnost usmerjenih vprašanj in njihovemu vzajemnemu učenju na tem področju,

—

olajšati zbiranje in analizo dokazov v podporo inovativnim politikam in praksam.

—

pridobivanje temeljnih veščin za nizko usposobljene odrasle osebe,

—

spodbujanje na rezultatih temelječega pristopa v poklicnem izobraževanju in usposabljanju,

—

spodbujanje inovativnih tehnologij pri zagotavljanju kariernega usmerjanja,

—

profesionalizacija delovnega osebja (šolsko izobraževanje, vključno s predšolsko vzgojo in izobraževanjem),

—

doseganje ciljev prenovljene strategije EU za visokošolsko izobraževanje.

—

javni organi na nacionalni/regionalni/lokalni ravni, odgovorni za izobraževanje in usposabljanje,

—

nepridobitne organizacije (nevladne organizacije), zasebne ali javne,

—

raziskovalna središča,

—

šole ali druge izobraževalne institucije,

—

visokošolski zavodi,

—

gospodarske zbornice,

—

mreže deležnikov,

—

centri za priznavanje diplom,

—

organi za vrednotenje/zagotavljanje kakovosti,

—

strokovna združenja in delodajalci,

—

sindikati in združenja zaposlenih,

—

službe za karierno usmerjanje,

—

civilna družba in kulturne organizacije,

—

podjetja,

—

mednarodne organizacije.

—

28 držav članic Evropske unije,

—

države EFTA/EGP: Islandija, Lihtenštajn, Norveška,

—

države kandidatke za članstvo v EU: nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Turčija.

—

analize, študije, vzporejanja,

—

raziskovalne dejavnosti,

—

dejavnosti usposabljanja,

—

pripravo poročil, sklepnih ugotovitev projektov, priporočil glede politike,

—

delavnice,

—

konference/seminarje,

—

preizkuse in ocene inovativnih pristopov na lokalni ravni,

—

ozaveščanje in razširjanje,

—

ukrepe, namenjene ustanavljanju in izboljševanju mrež, ter izmenjavo dobrih praks,

—

razvoj orodij IKT (programska oprema, platforme, aplikacije itd.) ali učnih virov,

—

razvoj drugih intelektualnih rezultatov.

1.

ustreznost projekta (30 %);

2.

kakovost zasnove in izvedbe projekta (30 %);

3.

kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (20 %);

4.

učinek na razvoj politik in razširjanje (20 %).

—

najmanj 50 % točk za vsako merilo (najmanj 15 točk za „ustreznost projekta“ ter „kakovost zasnove in izvedbe projekta“, 10 točk za „kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ oziroma „učinek na razvoj politik in razširjanje“), ter

—

najmanj 70 % vseh možnih točk (tj. seštevek vseh točk za štiri merila za dodelitev),

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/21

EPSO/AST/139/16 – STROKOVNO-TEHNIČNI USLUŽBENCI (AST 3)

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/22

1.

Kraljevina Norveška:

2.

Kraljevini Norveški se naloži plačilo stroškov postopka.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/23

1.

Islandija s tem, ko v predpisanem roku ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za izvajanje akta iz točke 21au Poglavja III Priloge XX k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (Direktiva 2009/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih), kakor je bil navedenemu sporazumu prilagojen s Protokolom št. 1, ni izpolnila svojih obveznosti iz navedenega akta in iz člena 7 Sporazuma.

2.

Islandiji se naloži plačilo stroškov postopka.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/24

1.

Islandija s tem, ko v predpisanem roku ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za izvajanje akta iz točk 7a, 7e in 7i Priloge XIX k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta), kakor je bil navedenemu sporazumu prilagojen s Protokolom št. 1, ni izpolnila svojih obveznosti iz navedenega akta in iz člena 7 Sporazuma.

2.

Islandiji se naloži plačilo stroškov postopka.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/25

1.

Odločba Nadzornega organa Efte v zadevi št. 79116 z dne 27. julija 2016 temelji na napačni razlagi upoštevnih pravnih virov in je zato nična.

2.

Nadzorni organ Efte ima pristojnost in dolžnost, da izvaja nadzor državne pomoči za ribiški sektor v skladu s členom 4(1) Protokola 9 EGP, in zato mora preučiti navedbe tožeče stranke iz uradne pritožbe, vložene 2. maja 2016.

3.

Nadzornemu organu Efte se naloži plačilo stroškov postopka.

—

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe Nadzornega organa Efte v zadevi št. 79116 z dne 27. julija 2016.

—

Družba Marine Harvest trdi, da ima Nadzorni organ Efte potrebno pristojnost, da preveri, ali je pomoč za proizvodnjo in trženje proizvodov ribištva in akvakulture združljiva s Sporazumom EGP, ter za izvajanje nadzora v skladu s členom 62 Sporazuma EGP v povezavi s Protokolom 26 k Sporazumu EGP, in nadalje, da mora Nadzorni organ Efte v skladu z istim členom tak nadzor tudi izvajati.

—

Bistveni element spora je razlaga Protokola 26 Sporazuma, ki določa pristojnosti Nadzornega organa Efte, vendar ne navaja izrecno področja ribištva in akvakulture. V skladu z odločbo Nadzornega organa Efte bi moral zgoraj navedeni seznam šteti za izčrpnega.

—

Tožeča stranka meni, da ta razlaga k Protokolu 26 dodaja zahtevo, ki ne temelji na ciljih in temeljnih določbah Sporazuma, ki jih navaja sam Protokol.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/26

1.

ugotovi, da Islandija – s tem ko ni uvedla cestnih pregledov tehnične brezhibnosti vozil, kot zahteva člen 3(1) akta iz točke 17h poglavja II Priloge XIII k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti) – ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz navedenega akta;

2.

Islandiji naloži plačilo stroškov postopka.

—

Tožba se nanaša na to, da Islandija najpozneje do 16. septembra 2014 ni ukrepala, da bi svojo zakonodajo uskladila z obrazloženim mnenjem Nadzornega organa Efte z dne 16. julija 2014 glede neizpolnjevanja obveznosti te države iz akta iz točke 17h poglavja II Priloge XIII k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti), tako da bi uvedla cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, kot zahteva člen 3(1).

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/27

1.

ugotovi, da Islandija ni izpolnila svojih obveznosti iz akta iz točke 17d Poglavja II Priloge XIII k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga), kakor je bil prilagojen Sporazumu s Protokolom 1, s tem, ko:

2.

Islandiji naloži plačilo stroškov postopka.

—

Tožba se nanaša na to, da Islandija najpozneje do 16. novembra 2015 ni ukrepala, da bi svojo zakonodajo uskladila z obrazloženim mnenjem Nadzornega organa Efte z dne 16. septembra 2015 glede neizpolnjevanja obveznosti te države iz akta iz točke 17d Poglavja II Priloge XIII k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga), kakor je bil prilagojen Sporazumu s Protokolom 1.

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/28

1.

Komisija je 8. decembra 2016 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Barloworld South Africa Proprietary Limited („Barloworld“, Južna Afrika) in BayWa Aktiengesellschaft („BayWa“, Nemčija) z nakupom delnic pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad južnoafriško poslovno enoto podjetja Barloworld za kmetijsko mehanizacijo in ravnanje z materiali.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za BayWa: trgovina s kmetijskimi viri, kot so semena, gnojila ter oprema za zaščito pridelkov in kmetijske stroje. Podjetje BayWa distribuira kmetijsko opremo v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem. Dejavno je tudi na področju gradbenih materialov in energetike (na primer obnovljivi viri energije), in sicer v Avstriji in Nemčiji,

—   za Barloworld: distribucija vodilnih mednarodnih blagovnih znamk v zvezi z opremo in storitvami za pretovarjanje (zemeljska dela, energetski sistemi, ravnanje z materiali, kmetijska oprema) ter avtomobilskimi storitvami in logistiko (storitve za vozne parke avtomobilov za najem, skladiščenje itd.),

—   za skupno podjetje: vključevalo bo južnoafriško poslovno enoto podjetja Barloworld za kmetijsko mehanizacijo in ravnanje z materiali, skupaj pa ga bosta nadzorovali podjetji Barloworld in BayWa.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8204 – Barloworld South Africa/BayWa/JV se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

15.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 467/29

1.

Komisija je 8. decembra 2016 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje KKR & Co. L.P. („KKR“, Združene države) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Hilding Anders Holdings 3 AB („Hilding Anders“, Švedska).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za KKR: upravljanje sredstev na svetovni ravni in finančno svetovanje,

—   za Hilding Anders: razvoj, proizvodnja in trženje ležišč, žimnic ter povezanih izdelkov.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.8325 – KKR/Hilding Anders se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov: