Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

(2016/C 441/01)

Zadnja objava

UL C 428, 21.11.2016

Prejšnje objave

UL C 419, 14.11.2016

UL C 410, 7.11.2016

UL C 402, 31.10.2016

UL C 392, 24.10.2016

UL C 383, 17.10.2016

UL C 371, 10.10.2016

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 6. oktobra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale ordinario di Campobasso – Italija) – kazenski postopek zoper Gianpaola Paolettija in druge

(Zadeva C-218/15) (1)

((Predhodno odločanje - Člen 6 PEU - Člen 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah - Načelo retroaktivnosti ugodnejše kazenske zakonodaje - Italijanski državljani, ki so organizirali nezakonit vstop romunskih državljanov na italijansko ozemlje - Dejansko stanje pred pristopom Romunije k Uniji - Učinek pristopa Romunije na kaznivo dejanje pomoči pri nezakonitem priseljevanju - Izvajanje prava Unije - Pristojnost Sodišča))

(2016/C 441/02)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale ordinario di Campobasso

Stranke v postopku v glavni stvari

Gianpaolo Paoletti, Umberto Castaldi, Domenico Faricelli, Antonio Angelucci, Mauro Angelucci, Antonio D’Ovidio, Camillo Volpe, Giampaolo Canzano, Raffaele Di Giovanni, Antonio Della Valle

Izrek

Člen 6 PEU in člen 49 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da pristop neke države k Uniji drugi državi članici ne preprečuje, da naloži kazensko sankcijo osebam, ki so pred tem pristopom storile kaznivo dejanje pomoči pri nezakonitem priseljevanju v korist državljanov prve države.

---

(1)  UL C 262, 10.8.2015.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 6. oktobra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale Amministrativo Regionale per il Piemonte – Italija) – Tecnoedi Costruzioni Srl/Comune di Fossano

(Zadeva C-318/15) (1)

((Predhodno odločanje - Javna naročila gradenj - Direktiva 2004/18/ES - Člen 7(c) - Vrednostni pragi za javna naročila - Nedosežen prag - Neobičajno nizke ponudbe - Samodejna izključitev - Možnost izbire naročnika - Obveznosti naročnika, ki izhajajo iz svobode ustanavljanja, svobode opravljanja storitev in splošnega načela prepovedi diskriminacije - Naročila, ki lahko pomenijo gotov čezmejni interes))

(2016/C 441/03)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Piemonte

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Tecnoedi Costruzioni Srl

Tožena stranka: Comune di Fossano

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale per il Piemonte (deželno upravno sodišče v Piemontu, Italija) z odločbo z dne 29. aprila 2015, ni dopusten.

---

(1)  UL C 311, 21.9.2015.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 5. oktobra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hessisches Finanzgericht – Nemčija) – TMD Gesellschaft für transfusionsmedizinische Dienste mbH/Finanzamt Kassel II – Hofgeismar

(Zadeva C-412/15) (1)

((Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost - Direktiva 2006/112/ES - Oprostitve za nekatere dejavnosti, ki so v javnem interesu - Člen 132(1)(d) - Oskrba s človeškimi organi, krvjo in materinim mlekom - Obseg - Plazma iz človeške krvi, predelana in uporabljena v industrijske namene))

(2016/C 441/04)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Hessisches Finanzgericht

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: TMD Gesellschaft für transfusionsmedizinische Dienste mbH

Tožena stranka: Finanzamt Kassel II – Hofgeismar

Izrek

Člen 132(1)(d) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da se dobava človeške krvi, ki jo morajo države članice oprostiti v skladu s to določbo, ne nanaša na dobavo plazme, pridobljene iz človeške krvi, če ta plazma ni namenjena za terapevtsko uporabo, temveč izključno za izdelavo zdravil.

---

(1)  UL C 398, 30.11.2015.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 6. oktobra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Jean-Michel Adrien in drugi/Premier ministre, Ministre des finances et des comptes publics, Ministre de la décentralisation et de la fonction publique

(Zadeva C-466/15) (1)

((Predhodno odločanje - Prosto gibanje delavcev - Nacionalni uradniki, napoteni v institucijo ali organ Unije - Starostna pokojnina - Pravica do izbire - Prekinitev ali ohranitev vključenosti v nacionalni pokojninski sistem - Omejitev kopičenja pokojnine, pridobljene v okviru nacionalnega pokojninskega sistema, in pokojnine, pridobljene v okviru pokojninskega sistema Unije))

(2016/C 441/05)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Conseil d'État

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Jean-Michel Adrien, Frédéric Baron, Catherine Blanchin, Marc Bouillaguet, Anne-Sophie Chalhoub, Denis d'Ersu, Laurent Gravière, Vincent Cador, Roland Moustache, Jean-Richard de la Tour, Anne Schneider, Bernard Stamm, Éléonore von Bardeleben

Tožene stranke: Premier ministre, Ministre des finances et des comptes publics, Ministre de la décentralisation et de la fonction publique

Izrek

Člen 45 PDEU je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, katere učinek je, da nacionalni uradnik, ki je napoten v institucijo ali organ Evropske unije in izbere, da bo v obdobju svoje napotitve ostal vključen v nacionalni pokojninski sistem, izgubi vse ali del ugodnosti, ki izhajajo iz njegove vključenosti v zadnjenavedeni sistem, če dopolni obdobje desetih let zaposlitve v Uniji, na podlagi katerega je upravičen do pokojnine v okviru pokojninskega sistema Unije.

---

(1)  UL C 381, 16.11.2015.

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 5. oktobra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Riigikohus – Estonija) – F. Hoffmann-La Roche AG/Accord Healthcare OÜ

(Zadeva C-572/15) (1)

((Predhodno odločanje - Industrijska in poslovna lastnina - Patent - Dodatni varstveni certifikat - Uredba (ES) št. 469/2009 - Člen 21(2) - Prehodne določbe - Certifikat, pridobljen v skladu z nacionalno zakonodajo države članice pred njenim pristopom k Evropski uniji - Razlaga člena 21(2) - Trajanje veljavnosti certifikata - Veljavnost člena 21(2) - Prilagoditev sekundarne zakonodaje neposredno na podlagi akta o pristopu - Nepristojnost Sodišča))

(2016/C 441/06)

Jezik postopka: estonščina

Predložitveno sodišče

Riigikohus

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: F. Hoffmann-La Roche AG

Tožena stranka: Accord Healthcare OÜ

Izrek

1.

Sodišče Evropske unije ni pristojno odločati o veljavnosti člena 21(2) Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila, kakor je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2.

Člen 21(2) Uredbe (ES) št. 469/2009, kakor je bila spremenjena, je treba razlagati tako, da velja za dodatni varstveni certifikat za neko zdravilo, ki ga je država članica podelila pred svojim pristopom k Evropski uniji. Če je bilo za to zdravilo v Evropskem gospodarskem prostoru dovoljenje za promet izdano, preden je dovoljenje za promet podelila ta država članica in eventualno pred njenim pristopom k Evropski uniji, je treba za določitev trajanja veljavnosti navedenega dodatnega varstvenega certifikata upoštevati samo prvo dovoljenje.

---

(1)  UL C 27, 25.1.2016.

Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 5. oktobra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad Veliko Tarnovo – Bolgarija) – Маya Маrinova ET/Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Veliko Tarnovo pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite

(Zadeva C-576/15) (1)

((Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost - Direktiva 2006/112/ES - Člen 2(1)(a) - Člen 9(1) - Člen 14(1) - Členi 73, 80 in 273 - Načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti - Davčna utaja - Nepravilnosti v knjigovodstvu - Prikrivanje dobav in prihodkov - Določitev davčne osnove))

(2016/C 441/07)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Veliko Tarnovo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Маya Маrinova ET

Tožena stranka: Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Veliko Tarnovo pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite

Izrek

Člen 2(1)(a), člen 9(1), člen 14(1) ter člena 73 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in načelo davčne nevtralnosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, v skladu s katero lahko davčna uprava, če v skladišču davčnega zavezanca ni blaga, ki mu je bilo dobavljeno, in če v knjigovodstvu tega davčnega zavezanca niso vknjiženi s tem povezani davčni dokumenti, domneva, da je navedeni davčni zavezanec to blago pozneje prodal tretjim osebam, in davčno osnovo za prodajo navedenega blaga določi glede na dejanske elemente, ki jih ima na voljo, v skladu s pravili, ki niso določena s to direktivo. Vendar mora predložitveno sodišče preveriti, da določbe te nacionalne ureditve ne presegajo tega, kar je potrebno za zagotovitev pravilnega pobiranja davka na dodano vrednost in preprečevanje utaj.

---

(1)  UL C 27, 25.1.2016.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 5. oktobra 2016 – Evropska komisija/Portugalska republika

(Zadeva C-583/15) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Prometna politika - Uredba (ES) št. 1071/2009 - Cestni prevoznik - Poenostavitev in upravno sodelovanje - Člen 16(1) (5) - Nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza - Povezovanje nacionalnih elektronskih registrov))

(2016/C 441/08)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: J. Hottiaux, M. M. Farrajota in P. Guerra e Andrade, agenti)

Tožena stranka: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, M. Figueiredo in C. Guerra Santos, agenti)

Izrek

1.

Portugalska republika s tem, da ni uvedla nacionalnega elektronskega registra podjetij cestnega prevoza in s tem, da ni vzpostavila povezave z nacionalnimi elektronskimi registri drugih držav članic, ni izpolnila obveznosti iz člena 16(1) in (5) Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES.

2.	Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 38, 1.2.2016, str. 29.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 5. oktobra 2016 – Evropska komisija/Republika Poljska

(Zadeva C-23/16) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Uredba (ES) št. 1071/2009 - Skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika - Člen 16(1) in (5) - Nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza - Neobstoj povezave z nacionalnimi elektronskimi registri drugih držav članic))

(2016/C 441/09)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: J. Hottiaux, agent)

Tožena stranka: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent)

Izrek

1.

Republika Poljska s tem, da ni uvedla nacionalnega elektronskega registra podjetij cestnega prevoza in s tem, da ni vzpostavila povezave z nacionalnimi elektronskimi registri drugih držav članic, ni izpolnila obveznosti iz člena 16(1) in (5) Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES.

2.	Republiki Poljski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 98, 14.3.2016.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León (Španija) 24. avgusta 2016 – Jorge Luís Colino Sigüenza/Ayuntamiento de Valladolid in IN-PULSO MUSICAL Sociedad Cooperativa

(Zadeva C-472/16)

(2016/C 441/10)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Jorge Luís Colino Sigüenza

Nasprotni stranki v postopku s pritožbo: Ayuntamiento de Valladolid in IN-PULSO MUSICAL Sociedad Cooperativa

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba šteti, da gre za prenos v smislu Direktive 2001/23/ES (1), če ima imetnik koncesije za občinsko glasbeno šolo, ki prejme vsa materialna sredstva od te občine (prostore, glasbila, dvorane, pohištvo), lastne zaposlene in nudi storitve med šolskim letom, preneha opravljati dejavnost 1. aprila 2013, to je dva meseca pred koncem šolskega leta 2012/2013, ter vrne vsa materialna sredstva občini, ki pa ne vzpostavi poslovanja za preostanek šolskega leta 2012/2013, ampak odda naročilo novemu izvajalcu, ki ponovno začne delovati septembra 2013, to je na začetku novega šolskega leta 2013/2014, občina pa mu ponovno preda potrebna materialna sredstva, ki jih je imel prej na voljo prejšnji izvajalec (prostori, glasbila, dvorane, pohištvo)?

2.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen: ali je treba v opisanih okoliščinah, v katerih mora zaradi neizpolnitve obveznosti s strani glavnega podjetja (občina) prvi izvajalec prenehati opravljati dejavnost in odpovedati pogodbe o zaposlitvi vsem zaposlenim, nato pa to glavno podjetje prenese materialna sredstva na drugega izvajalca, ki nadaljuje z isto dejavnostjo, za namene člena 4(1) Direktive 2001/23/ES razumeti, da je prišlo do odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem prvega izvajalca zaradi „ekonomskih, tehničnih ali organizacijskih razlogov, zaradi katerih so potrebne kadrovske spremembe“, ali pa je bil razlog za to odpoved „prenos podjetja, obrata ali dela podjetja ali obrata“, ki je prepovedan z navedenim členom?

3.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi prenos in je torej v nasprotju z Direktivo 2001/23/ES, ali je treba člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da preprečuje, da bi nacionalna zakonodaja prepovedala sodišču, da odloča o utemeljenosti trditev delavca, ki izpodbija odpoved lastne pogodbe o zaposlitvi v individualnem postopku, do katere je prišlo v okviru kolektivnega odpusta, zato da brani pravice, ki izhajajo iz uporabe Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov in Direktive Sveta 98/59/ES (2) z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, ker je bila pred tem izdana pravnomočna sodba o kolektivnem odpustu v postopku, ki se ga delavec ni smel udeležiti, čeprav so oziroma so lahko sodelovali v podjetju ustanovljeni sindikati in/ali kolektivni zakoniti zastopniki delavcev?

---

(1)  Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 98).

(2)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 327.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d'appel de Colmar (Francija) 29. avgusta 2016 – Ministère public, Belu Dienstleistung GmbH & Co KG, Stefan Nikless

(Zadeva C-474/16)

(2016/C 441/11)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour d'appel de Colmar

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnice: Ministère public, Belu Dienstleistung GmbH & Co KG, Stefan Nikless

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali morajo, prvič, nosilci in organi države gostiteljice ter, drugič, sodišča iste države članice upoštevati učinek, povezan z obrazcem Al, ki ga agenciji za začasno delo v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (1) izda nosilec, ki ga imenuje država članica, katere socialnovarstvena zakonodaja se še naprej uporablja za zaposleno osebo, če se ugotovi, da okoliščine dejavnosti zaposlene osebe očitno ne spadajo na stvarno področje uporabe posebnih pravil iz člena 12(l) in (2) Uredbe (ES) št. 883/2004?

---

(1)  UL L 284, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia de Alicante (Španija) 12. septembra 2016 – Bankia S.A./Alfredo Sánchez Martínez in Sandra Sánchez Triviño

(Zadeva C-486/16)

(2016/C 441/12)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia de Alicante

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bankia S.A.

Toženi stranki: Alfredo Sánchez Martínez in Sandra Sánchez Triviño

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je v nasprotju s členoma 4(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS (1) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da se ob odločanju o nepoštenosti pogoja o predčasni zapadlosti, kot je ta v sporni pogodbi, sklenjeni med podjetnikom in potrošnikom, upoštevajo ne samo okoliščine iz časa sklenitve pogodbe, ampak tudi resnost neizpolnitve potrošnika v času po sklenitvi pogodbe?

2.

Ali je v nasprotju z načelom učinkovitosti iz člena 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da se sklep o izvršbi izda na podlagi pogoja o predčasni zapadlosti, ki je bil razglašen za nepoštenega s pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku prejšnje izvršbe na podlagi hipoteke med istima strankama in ki temelji na isti pogodbi o hipotekarnem posojilu, čeprav pozitivni učinki materialne pravnomočnosti niso priznani v notranjem pravnem redu, ampak je v tem notranjem pravu določena možnost, da se začne nov postopek izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova?

3.

Ali je v okoliščinah postopka izvršbe na podlagi hipoteke, v katerem je prvostopenjsko sodišče zavrnilo sklep o izvršbi, ker je temeljil na pogoju o predčasni zapadlosti, ki je bil razglašen za nepoštenega v prejšnjem postopku izvršbe na podlagi hipoteke med istima strankama in na podlagi istega pravnega naslova, in v katerem je pritožbeno sodišče razveljavilo zavrnitev sklepa o izvršbi in vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču, da to odredi izvršbo, v nasprotju z načelom učinkovitosti iz člena 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, da se mora prvostopenjsko sodišče držati tega, kar je bilo odločeno v pritožbenem postopku, ali pa je treba notranji pravni red razlagati tako, da prvostopenjsko sodišče ni vezano na to, kar je bilo odločeno na pritožbeni stopnji, kadar že obstaja prejšnja pravnomočna sodna odločba, s katero je bil pogoj o predčasni zapadlosti, na katerem temelji sklep o izvršbi, razglašen za ničen, pri čemer je treba ponovno razglasiti nedopustnost predloga za izvršbo?

---

(1)   UL L 95, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) 14. septembra 2016 – Instituto de Financiamento da Agricultura e Pescas, IP/Maxiflor — Promoção e Comercialização de Plantas, Importação e Exportação, L.da

(Zadeva C-491/16)

(2016/C 441/13)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Supremo Tribunal Administrativo

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik v postopku s kasacijsko pritožbo: Instituto de Financiamento da Agricultura e Pescas, IP

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Maxiflor – Promoção e Comercialização de Plantas, Importação e Exportação, L.da

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba šteti, da je operativni program razvoja podeželja (v nadaljevanju: Program AGRO) „večletni program“ za namene člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 (1) z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (ki je bila razveljavljena s členom 107 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (2) z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, brez poseganja v določbe iz člena 105(1) te uredbe)?

2.

Ali je treba šteti, da je Program AGRO „večletni program“ v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, drugi stavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (3) z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, v skladu s katerim „[p]ri večletnih programih zastaralni rok v vsakem primeru teče do zaključka programa“?

3.

Če bi se štelo, da je Program AGRO „večletni program“ v smislu člena 3(1), drugi pododstavek, drugi stavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95: — ali za upravne postopke v zvezi s tem, ki še tečejo, velja zastaralni rok 4 let, določen v členu 3(1)? — ali pride do zastaranja, če se rok 4 let izteče pred zaključkom programa, oziroma — ali se glede na določbe člena 3(1), drugi pododstavek, [drugi] stavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 odloži dies ad quem zastaralnega roka, tako da sovpada z dnem „zaključka [večletnega] programa“?

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 31).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, str. 25).

(3)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 340).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (Avstrija) 19. septembra 2016 – Maximilian Schrems/Facebook Ireland Limited

(Zadeva C-498/16)

(2016/C 441/14)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Gerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Maximilian Schrems

Tožena stranka: Facebook Ireland Limited

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 15 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 (1) razlagati tako, da „potrošnik“ v smislu te določbe ta status izgubi, če po tem, ko je dlje časa uporabljal zasebni Facebook račun v povezavi z uveljavljanjem svojih zahtevkov, objavlja knjige, vodi predavanja, ki so včasih tudi plačana, upravlja spletna mesta, zbira prispevke za uveljavljanje zahtevkov in mu številni potrošniki odstopijo zahtevke v zameno za zagotovilo, da jim bo, če bo z zahtevki uspel, po odbitku stroškov postopka predal morebitne pridobljene izkupičke?

2.

Ali je treba člen 16 Uredbe št. 44/2001 razlagati tako, da lahko potrošnik v eni državi članici hkrati s svojimi lastnimi zahtevki iz potrošniškega razmerja na sodišču, ki je pristojno zanj kot tožečo stranko, uveljavlja tudi enake zahtevke drugih potrošnikov s stalnim prebivališčem v a. isti državi članici, b. drugi državi članici ali c. tretji državi, če so mu ti te zahtevke odstopili iz potrošniških razmerij z isto toženo stranko iz istega pravnega konteksta in če pogodbe o cesiji ni mogoče uvrstiti pod pridobitno ali poklicno dejavnost tožeče stranke, ampak je namenjena skupnemu uveljavljanju zahtevkov?

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2001, L 12, str. 1).

Pritožba, ki jo je Olga Stanislavivna Janukovič, kot dedinja Viktorja Viktoroviča Janukoviča, vložila 23. septembra 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 12. julija 2016 v zadevi T-347/14, Olga Stanislavivna Janukovič/Svet Evropske unije

(Zadeva C-505/16 P)

(2016/C 441/15)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Olga Stanislavivna Janukovič, kot dedinja Viktorja Viktoroviča Janukoviča (zastopnik: T. Beazley, QC)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi sklep Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 12. julija 2016 v zadevi T-347/14 v delu, navedenem v točki 6 in 7 pritožbe, zlasti: — točki 2 in 4 izreka tega sklepa; — točko 3 izreka sklepa Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 12. julija 2016 v zadevi T-347/14, ker Splošno sodišče meni, da ta točka 3 izreka Svetu Evropske unije nalaga, naj plača le stroške pritožnice, ne pa stroške pokojnika;

—

zadevo predloži Splošnemu sodišču za namene obravnave in izreka sodbe ali podredno: — ugodi predlogu pritožnice, ki ga je podala v postopku pred Splošnim sodiščem, v delu, navedenem v točkah 6 in 7 pritožbe, zlasti za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2015/143 (1) z dne 29. januarja 2015 o spremembi Sklepa 2014/119, Uredbe Sveta (EU) 2015/138 (2) z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 208/2014, Sklepa Sveta (SZVP) 2015/364 (3) z dne 5. marca 2015 in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/357 (4) z dne 5. marca 2015 o izvajanju Uredbe 208/2014, v delih, v katerih se ti ukrepi nanašajo na Viktorja Viktoroviča Janukoviča in — če Sodišče meni, da Splošno sodišče tega še ni storilo, naloži Svetu Evropske unije, naj plača stroške pritožnice in stroške, ki jih je imel pokojnik v zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti, navedenim v tožbi; — Svetu Evropske unije naloži, naj plača stroške pritožnice, vključno s stroški pokojnika zvezi s predlogom za razglasitev ničnosti, navedenim v vlogi za prilagoditev predlogov;

—	vsekakor, Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, s tem da je v točkah 84, 89 in 92 izpodbijanega sklepa odločilo, da je bila vloga za prilagoditev predlogov nedopustna, ker je bila vložena v imenu pokojnika po njegovi smrti. Splošno sodišče je napačno sklepalo, da je treba v okoliščinah tega primera dopustnost vloge za prilagoditev predlogov presojati le glede na stanje v času, ko je bila vložena vloga za prilagoditev predlogov. Dopustnost vloge za prilagoditev predlogov pa bi bilo treba presojati celostno glede na vse okoliščine primera.

Drugič, tudi če bi Splošno sodišče v sklepu ugotovilo, da je treba dopustnost vloge za prilagoditev predlogov presojati le glede na stanje v času, ko je bila vloga vložena, je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, s tem ko je odločilo, da vloga za prilagoditev predlogov v bistvu ni bila vložena v imenu pritožnice. Iz vloge za prilagoditev predlogov je bilo glede na ostale dokumente, ki so bili predloženi Splošnemu sodišču, jasno razvidno, da je bila vložena v imenu pokojnika s strani/v imenu tožeče stranke kot de facto dediča pokojnika. Zato je bila dopustna glede na dejansko stanje v času vložitve vloge. Splošno sodišče pa je, da je lahko odločilo drugače, napačno uporabilo pravo, ker je izkrivilo dokaz, ki je bil predložen prej.

Tretjič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo, ker ni razlikovalo med (i) dopustnostjo vloge za prilagoditev predlogov in (ii) dopustnostjo druge vloge za razglasitev ničnosti. Splošno sodišče: (1) napačno ni upoštevalo dejstva, da je odobrilo vlogo za prilagoditev predlogov; (2) je napačno sklenilo, da je o dopustnosti vloge za prilagoditev predlogov treba odločiti le glede na stanje v času vložitve vloge za prilagoditev predlogov; (3) napačno ni upoštevalo dejstva, da ukrajinsko dedno pravo določa naslednika šest mesecev po smrti ampak z učinkom ex tunc, in (4) je kot posledico tega pritožnici nepravilno in neutemeljeno kršilo dostop do sodišča, da bi izpodbijala Akt 2015 kot naslednica in dedinja oziroma na drugačni podlagi.

---

(1)  Sklep Sveta (SZVP) 2015/143 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 24, str. 16)

(2)  Uredba Sveta (EU) 2015/138 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 24, str. 1)

(3)  Sklep Sveta (SZVP) 2015/364 z dne 5. marca 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 62, str. 25)

(4)  Izvedbena uredba Sveta (EU) 2015/357 z dne 5. marca 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 62, str. 1)

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia grad (Bolgarija) 26. septembra 2016 – „Entertainment Balgaria System“ EOOD/Direktor na Direkcija „Obžalvane i danačno-osiguritelna praktika“ – Sofia

(Zadeva C-507/16)

(2016/C 441/16)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia grad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka:„Entertainment Balgaria System“ EOOD

Tožena stranka: Direktor na Direkcija „Obžalvane i danačno-osiguritelna praktika“ – Sofia

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 214 Direktive 2006/112 (1) razlagati tako, je treba v zvezi s pravico do odbitka vstopnega davka primerom registracije za namene davka na dodano vrednost pripisati različne pomene, oziroma ali nasprotuje temu, da države članice primerom registracije pripisujejo različne pomene, kot je to v primeru členov 97a in 70(4) ZDDS?

2.

Ali je treba člena 168(a) in 169(a) Direktive 2006/112 razlagati tako, da oseba, registrirana v skladu s členom 214(1)(e) Direktive, nima pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, ki ga je plačala za prejete storitve, ki so jih opravili davčni zavezanci iz drugih držav članic, če te storitve uporablja za opravljanje storitev v drugih državah članicah in so izpolnjeni drugi vsebinski in postopkovni pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega davka?

3.

Ali je treba člena 168(a) in 169(a) Direktive 2006/112 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, kot je člen 70(4) ZDDS, v skladu s katerim oseba, ki je za namene davka na dodano vrednost registrirana na podlagi člena 214(1)(d) ali (e) in ne na podlagi člena 214(1)(a) Direktive, v nobenem primeru nima pravice do odbitka vstopnega davka?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

Tožba, vložena 29. septembra 2016 – Evropska komisija/Veliko vojvodstvo Luksemburg

(Zadeva C-511/16)

(2016/C 441/17)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: M. van Beek, G. von Rintelen, agenta)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi

Tožeča stranka Sodišču predlaga:

—

naj ugotovi, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni do 1. junija 2015 sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, ali da o tem vsaj ni obvestilo Komisije, ni izpolnilo obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 6(1) navedene direktive;

—	naj v skladu s členom 260(3) PDEU Velikemu vojvodstvu Luksemburg zaradi kršitve obveznosti sporočitve ukrepov za prenos Direktive 2014/27/EU naloži dnevno denarno kazen v višini 8 710 EUR od dne izreka sodbe Sodišča v tej zadevi;

—	naj Velikemu vojvodstvu Luksemburg naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive se je iztekel 1. junija 2015.

Veliko vojvodstvo Luksemburg ni izpolnilo obveznosti sporočiti ukrepe za prenos v roku, določenem za prenos, iz člena 6(1) Direktive 2014/27/EU.

Sodba Splošnega sodišča z dne 18. oktobra 2016 – Crown Equipment (Suzhou) in Crown Gabelstapler/Svet

(Zadeva T-351/13) (1)

((Damping - Uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Kitajske - Dokončna protidampinška dajatev - Ničnostna tožba - Neposredno nanašanje - Dopustnost - Določitev normalne vrednosti - Člen 2(7)(a) Uredbe (ES) št. 1225/2009 - Pravilo nižje dajatve - Člen 9(4) Uredbe št. 1225/2009 - Obveznost obrazložitve))

(2016/C 441/18)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Crown Equipment (Suzhou) Co. Ltd (Suzhou, Kitajska) in Crown Gabelstapler GmbH & Co. KG (Roding, Nemčija) (zastopniki: K. Neuhaus, H. J. Freund in B. Ecker, odvetniki)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: S. Boelaert in B. Driessen, agenta, skupaj z B. O’Connorjem, solicitor in S. Gubelom, odvetnik)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopnika: M. França in T. Maxian Rusche, agenta)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU, s katerim se predlaga razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 372/2013 z dne 22. aprila 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1008/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, po delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL 2013, L 112, str. 1).

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Crown Equipment (Suzhou) Co. Ltd in Crown Gabelstapler GmbH & Co. KG nosita svoje stroške in stroške Sveta Evropske unije.

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 252, 31.8.2013.

Sodba Splošnega sodišča z dne 18. oktobra 2016 – August Storck/EUIPO – Chiquita Brands (Fruitfuls)

(Zadeva T-367/14) (1)

((Marque de l’Union européenne - Procédure de déchéance - Marque de l’Union européenne verbale Fruitfuls - Usage sérieux - Article 51, paragraphe 1, sous a), et paragraphe 2, du règlement (CE) no 207/2009))

(2016/C 441/19)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: August Storck KG (Berlin, Nemčija) (zastopniki: I. Rohr, A. C. Richter, P. Goldenbaum, T. Melchert in T. Reher, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (zastopniki: najprej A. Poch, nato G. Schneider in D. Gája ter nazadnje D. Gája, agenti)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Chiquita Brands LLC (Charlotte, Severna Karolina, Združene države) (zastopnik: L. Bakers, odvetnik)

Predmet

Recours formé contre la décision de la cinquième chambre de recours de l’EUIPO du 27 mars 2014 (affaire R 1580/2013 5), relative à une procédure de déchéance entre Chiquita Brands et August Storck.

Izrek

1.

La décision de la cinquième chambre de recours de l’Office de l’Union européenne pour la propriété intellectuelle (EUIPO) du 27 mars 2014 (affaire R 1580/2013-5) est annulée en tant qu’elle a confirmé la décision de la division d’annulation déclarant la déchéance de la marque contestée s’agissant des „sucreries“ comprises dans la classe 30 au sens de l’arrangement de Nice concernant la classification internationale des produits et des services aux fins de l’enregistrement des marques, du 15 juin 1957, tel que révisé et modifié.

2.	Le recours est rejeté pour le surplus.

3.	Chaque partie supporte ses propres dépens.

---

(1)  UL C 261, 11.8.2014.

Sodba Splošnega sodišča z dne 18. oktobra 2016 – Sina Bank/Svet

(Zadeva T-418/14) (1)

((Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi proti Iranu zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja - Zamrznitev sredstev - Ničnostna tožba - Rok za vložitev tožbe - Prilagoditev predlogov - Dopustnost - Obveznost obrazložitve - Pravica do obrambe - Pravica do učinkovitega sodnega varstva - Očitna napaka pri presoji - Sprememba časovnih učinkov razglasitve ničnosti))

(2016/C 441/20)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Sina Bank (Teheran, Iran) (zastopnika: B. Mettetal in C. Wucher North, odveznika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: B. Driessen in D. Gicheva, agenta)

Predmet

Tožba na podlagi člena 263 PDEU, katere predmet je, prvič, razglasitev ničnosti Sklepa Sveta, kot izhaja iz Obvestila z dne 15. marca 2014 za osebe in subjekte, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, določeni s Sklepom Sveta 2010/413/SZVP in Uredbo Sveta (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2014, C 77, str. 1), o ohranitvi vpisa imena tožeče stranke na seznamu iz Priloge II k Sklepu Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (2010/413/SZVP) (UL 2010, L 195, str. 39), kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010 (UL 2010, L 281, str. 81), in iz Priloge IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL 2012, L 88, str. 1), in drugič, Sklepa Sveta 2014/776/SZVP z dne 7. novembra 2014 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP (UL 2014, L 325, str. 19), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1202/2014 z dne 7. novembra 2014 o izvajanju Uredbe št. 267/2012 (UL 2014, L 325, str. 3), Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1008 z dne 25. junija 2015 o spremembi Sklepa 2010/413 (UL 2015, L 161, str. 19), in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/1001 z dne 25. junija 2015 o izvajanju Uredbe št. 267/2012 (UL 2015, L 161, str. 1) v delih, v katerih je bil s temi akti ohranjen vpis imena tožeče stranke na seznamu iz Priloge II k Sklepu 2010/413, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2010/644, in iz Priloge IX k Uredbi št. 267/2012.

Izrek

1.

Sklep Sveta Evropske unije, kot izhaja iz Obvestila z dne 15. marca 2014 za osebe in subjekte, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, določeni s Sklepom Sveta 2010/413/SZVP in Uredbo Sveta (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, o ohranitvi vpisa imena družbe Sina Bank na seznamu iz Priloge II k Sklepu Sveta z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2010/644/SZVP z dne 25. oktobra 2010, in iz Priloge IX k Uredbi Sveta (EU) št. 267/2012 z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010, se razglasi za ničen.

2.

Sklep Sveta 2014/776/SZVP z dne 7. novembra 2014 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP, Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1202/2014 z dne 7. novembra 2014 o izvajanju Uredbe št. 267/2012, Sklep Sveta (SZVP) 2015/1008 z dne 25. junija 2015 o spremembi Sklepa 2010/413 in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2015/1001 z dne 25. junija 2015 o izvajanju Uredbe št. 267/2012 se v delih, v katerih je bil s temi akti ohranjen vpis imena družbe Sina Bank na seznamu iz Priloge II k Sklepu 2010/413, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2010/644, oziroma iz Priloge IX k Uredbi št. 267/2012, razglasijo za nične.

3.

Učinki Sklepa 2015/1008 so ohranjeni glede družbe Sina Bank od datuma začetka njegove veljavnosti do datuma izteka roka za pritožbo zoper to sodbo, navedenega v členu 56, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ali, če je zoper to sodbo v tem roku vložena pritožba, do datuma zavrnitve te pritožbe.

4.	Svetu Evropske unije se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 282, 25.8.2014.

Sodba Splošnega sodišča z dne 18. oktobra 2016 – Eveready Battery Company/EUIPO – Hussain in drugi (POWER EDGE)

(Zadeva T-824/14) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije POWER EDGE - Prejšnja besedna znamka Evropske unije EDGE - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Resna in dejanska uporaba prejšnje znamke - Člen 15(1) in 42(2) Uredbe št. 207/2009))

(2016/C 441/21)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Eveready Battery Company, Inc. (Saint-Louis, Missouri, Združene države) (zastopnik: N. Hebeis, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: J. Garrido Otaola in M. Fischer, agenta)

Druge stranke pred odborom za pritožbe EUIPO, intervenienti v postopku pred Splošnim sodiščem: Imran Hussain, Rizwana Hussain, Maariah Hussain, Danyaal Hussain in Zahra Hussain (Leeds, Združeno kraljestvo) (Zastopnik: S. Malynicz, QC)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 6. oktobra 2014 (zadeva R 38/2014-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo Eveready Battery Company in člani družine Hussain.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Eveready Battery Company, Inc. se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 65, 23.2.2015.

Sodba Splošnega sodišča z dne 18. oktobra 2016 – Raimund Schmitt Verpachtungsgesellschaft/EUIPO (BRAUWELT)

(Zadeva T-56/15) (1)

((Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije BRAUWELT - Absolutni razlogi za zavrnitev - Opisnost - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo - Člen 7(3) Uredbe št. 207/2009 - Pravica do izjave - Obveznost obrazložitve - Člen 75 Uredbe št. 207/2009))

(2016/C 441/22)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Raimund Schmitt Verpachtungsgesellschaft mbH & Co. KG (Nürnberg, Nemčija) (zastopnik: M. Höfler, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: A. Schifko, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 4. decembra 2014 (zadeva R 1121/2014-4) v zvezi z registracijo besednega znaka BRAUWELT kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Raimund Schmitt Verpachtungsgesellschaft mbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 118, 13.4.2015.

Sodba Splošnega sodišča z dne 18. oktobra 2016 – Meissen Keramik/EUIPO (MEISSEN KERAMIK)

(Zadeva T-776/15) (1)

((Znamka Evropske unije - Prijava figurativne znamke Evropske unije MEISSEN KERAMIK - Absolutni razlog za zavrnitev - Opisnost - Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009))

(2016/C 441/23)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Meissen Keramik GmbH (Meissen, Nemčija) (zastopnika: M. Vohwinkel in M. Bagh, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: W. Schramek in A. Schifko, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe EUIPO z dne 28. oktobra 2015 (zadeva R 531/2015-1) v zvezi z zahtevo za registracijo figurativnega znaka MEISSEN KERAMIK kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Meissen Keramik GmbH se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 78, 29.2.2016.

Tožba, vložena 12. septembra 2016 – Gall Pharma/EUIPO – Pfizer (Styriagra)

(Zadeva T-662/16)

(2016/C 441/24)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Gall Pharma GmbH (Judenburg, Avstrija) (zastopnika: D. Reichelt in L. Figura, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Pfizer Inc. (New York, New York, Združene države)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Unije „Styriagra“ –Znamka Skupnosti št. 12 161 469

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 13. junija 2016 v zadevi R 724/2015-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	po razveljavitvi izpodbijane odločbe zavrne ugovor št. 002286568 zoper znamko Unije št. 000233890;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(5) Uredbe št. 207/2009;

—	kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

Pritožba, ki so jo 19. septembra 2016 vložili Pieter De Meyer in drugi zoper sodbo, ki jo je 20. julija 2016 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-113/15, Adriaen in drugi/Komisija

(Zadeva T-667/16 P)

(2016/C 441/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: Pieter De Meyer (Bruselj, Belgija) in 8 drugih pritožnikov (zastopnik: R. Rata, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožniki Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence z dne 20. julija 2016 v zadevi F-113/15;

—	razglasi ničnost sklepa organa Evropske komisije za imenovanja z dne 14. novembra 2014, ki je bil izdan kot upravno obvestilo št. 41-2014 in s katerim je bil določen seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2014, v delu, v katerem v njem ni navedenih imen pritožnikov;

—	Evropski komisiji naloži, naj nosi svoje stroške in plača stroške pritožnikov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki v utemeljitev pritožbe navajajo tri razloge.

1.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v zvezi z zavrnitvijo prvega tožbenega razloga pritožnikov kot neutemeljenega. Pritožniki trdijo, da je Sodišče za uslužbence v zvezi z njihovim prvim tožbenim razlogom storilo štiri glavne napake: — prvič, Sodišče za uslužbence je v nasprotju s sodno prakso, ki se uporabi, ugotovilo, da mu ni treba preverjati zakonitosti ukrepov organa za imenovanja, če organ za imenovanja izjavi, da je izpolnil svoje zakonske dolžnosti in obveznosti; — drugič, Sodišče za uslužbence je napačno zavrnilo poročilo skupnega odbora za spremljanje kot dokaz in ni upoštevalo dokazane neprimerljivosti v virih informacij, ki jih je uporabil organ za imenovanje; — tretjič: Sodišče za uslužbence neupravičeno ni upoštevalo obstoja trditve in dokazov pritožnikov v zvezi z matematično presojo metodologije dobesednega ocenjevanja, ki jo je uporabil organ za imenovanja, ter celotnega drugega dela prvega tožbenega razloga pritožnikov; — četrtič: Sodišče za uslužbence je napačno domnevalo, da neobstoj dejanske preučitve primerjalnih odlik ne more pripeljati do razglasitve ničnosti sklepa o napredovanju.

2.

Drugi pritožbeni razlog: pritožniki trdijo, da je Sodišče za uslužbence v zvezi z drugim tožbenim razlogom napačno uporabilo pravo, ker: — prvič, je samovoljno omejilo obseg in uporabo člena 25 Kadrovskih predpisov ter temeljnih pravic, ki jih imajo pritožniki na podlagi prava Unije, na način, ki ni v skladu z voljo zakonodajalca Unije, in — drugič, je drugi tožbeni razlog, ki so ga navedli pritožniki, zavrnilo kot neutemeljen iz očitno napačnih razlogov.

3.

Tretji pritožbeni razlog: neobstoj nepristranskega in učinkovitega sodnega nadzora, zaradi česar je bila kršena pravica pritožnikov do učinkovitega pravnega sredstva. Pritožniki trdijo, da: — prvič, je sodnik poročevalec podal pristranske trditve, ki kažejo na subjektivnost v pripravljalnem poročilu, s katerim je bila vnaprej določena odločitev v zvezi s tožbenimi razlogi pritožnikov; — drugič: predsednik Sodišča za uslužbence ni izločil sodnika in predodelil zadeve drugemu senatu, čeprav je bilo priznano, da so bile sporne pristranske trditve kopirane iz druge zadeve z drugimi tožečimi strankami; — tretjič: Sodišče za uslužbence je selektivno zanemarilo in zavrnilo ključne trditve in dokaze, ne da bi jih upoštevalo ali preučilo. Skratka, pritožniki menijo, da je Sodišče za uslužbence kršilo njihovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ker ni opravilo nepristranskega in učinkovitega sodnega nadzora.

Pritožba, ki jo je 19. septembra 2016 vložil HL zoper sodbo, ki jo je 20. julija 2016 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-112/15, HL/Komisija

(Zadeva T-668/16 P)

(2016/C 441/26)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: HL (Bruselj, Belgija) (zastopnik: R. Rata, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence z dne 20. julija 2016 v zadevi F-112/15;

—	razglasi ničnost sklepa organa Evropske komisije za imenovanja z dne 14. novembra 2014, ki je bil izdan kot upravno obvestilo št. 41-2014 in s katerim je bil določen seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2014, v delu, v katerem v njem ni navedeno ime pritožnika;

—	Evropski komisiji naloži, naj nosi svoje stroške in plača stroške pritožnika.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge.

1.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v zvezi z zavrnitvijo prvega tožbenega razloga pritožnika kot neutemeljenega. Pritožnik trdi, da je Sodišče za uslužbence v zvezi z njegovim prvim tožbenim razlogom storilo štiri glavne napake: — prvič, Sodišče za uslužbence je v nasprotju s sodno prakso, ki se uporabi, ugotovilo, da mu ni treba preverjati zakonitosti ukrepov organa za imenovanja, če organ za imenovanja izjavi, da je izpolnil svoje zakonske dolžnosti in obveznosti; — drugič, Sodišče za uslužbence je napačno zavrnilo poročilo skupnega odbora za spremljanje kot dokaz in ni upoštevalo dokazane neprimerljivosti v virih informacij, ki jih je uporabil organ za imenovanje; — tretjič: Sodišče za uslužbence neupravičeno ni upoštevalo obstoja trditve in dokazov pritožnika v zvezi z matematično presojo metodologije dobesednega ocenjevanja, ki jo je uporabil organ za imenovanja, ter celotnega drugega dela prvega tožbenega razloga pritožnika; — četrtič: Sodišče za uslužbence je napačno domnevalo, da neobstoj dejanske preučitve primerjalnih odlik ne more pripeljati do razglasitve ničnosti sklepa o napredovanju.

2.

Drugi pritožbeni razlog: pritožnik trdi, da je Sodišče za uslužbence v zvezi z drugim tožbenim razlogom napačno uporabilo pravo, ker: — prvič, je samovoljno omejilo obseg in uporabo člena 25 Kadrovskih predpisov ter temeljnih pravic, ki jih ima pritožnik na podlagi prava Unije, na način, ki ni v skladu z voljo zakonodajalca Unije, in — drugič, je drugi tožbeni razlog, ki ga je navedel pritožnik, zavrnilo kot neutemeljen iz očitno napačnih razlogov.

3.

Tretji pritožbeni razlog: neobstoj nepristranskega in učinkovitega sodnega nadzora, zaradi česar je bila kršena pravica pritožnika do učinkovitega pravnega sredstva. Pritožnik trdi, da: — prvič, je sodnik poročevalec podal pristranske trditve, ki kažejo na subjektivnost v pripravljalnem poročilu, s katerim je bila vnaprej določena odločitev v zvezi s tožbenimi razlogi pritožnika; — drugič: predsednik Sodišča za uslužbence ni izločil sodnika in predodelil zadeve drugemu senatu, čeprav je bilo priznano, da so bile sporne pristranske trditve kopirane iz druge zadeve z drugimi tožečimi strankami; — tretjič; Sodišče za uslužbence je selektivno zanemarilo in zavrnilo ključne trditve in dokaze, ne da bi jih upoštevalo ali preučilo. Skratka, pritožnik meni, da je Sodišče za uslužbence kršilo njegovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ker ni opravilo nepristranskega in učinkovitega sodnega nadzora.

Tožba, vložena 23. septembra 2016 – Henkel Electronic Materials (Belgija)/Komisija

(Zadeva T-681/16)

(2016/C 441/27)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Henkel Electronic Materials (Belgija) (Westerlo, Belgija) (zastopniki: N. Reypens, C. Docclo in T. Verstraeten, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	to zadevo za ustni postopek in izdajo sodbe zaradi povezanosti združi z zadevo T-131/16;

—	dopusti in ugodi v tej tožbi podanim predlogom za razglasitev ničnosti;

—	razglasi člena 1 in 2 izpodbijanega sklepa za nična; (1)

—	podredno, razglasi člen 2 izpodbijanega sklepa za ničen, ker v njem niso navedene prehodne določbe;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji pri opredelitvi pravnih aktov, ki so podlaga za zatrjevano državno pomoč, in napačna uporaba prava pri razlagi člena 1(d) Uredbe št. 2015/1589. (2)

2.	Drugi tožbeni razlog: napačna ugotovitev dejanskega stanja pri opisu referenčnega sistema, očitna napaka pri presoji, storjena pri njegovi analizi, in napačna uporaba prava pri uporabi člena 107(1) PDEU in člena 1(a) Uredbe št. 2015/1589.

3.	Tretji tožbeni razlog: napaka pri presoji ekonomske prednosti ter napačna uporaba prava pri uporabi člena 107(1) PDEU in člena 1(a) Uredbe št. 2015/1589.

4.	Četrti tožbeni razlog: napaka pri presoji selektivnosti, ki je v skladu s členom 107(1) PDEU in členom 1(a) Uredbe št. 2015/1589 potrebna za opredelitev spornega sistema kot državne pomoči, in napaka pri presoji, storjena pri analizi mehanizmov spornega sistema.

5.	Peti tožbeni razlog: napaka pri presoji, storjena pri analizi utemeljenosti pogojev za uporabo spornega sistema.

6.	Šesti tožbeni razlog: napaka pri presoji, storjena pri oceni zatrjevane prednosti, ki naj bi nastala v okviru spornega sistema, in nezadostna natančnost pri presoji spornega sistema.

7.	Sedmi tožbeni razlog: kršitvi legitimnega pričakovanja davkoplačevalcev in pravne varnosti.

---

(1)  Sklep Komisije (EU) 2016/1699 z dne 11. januarja 2016 of 11 January 2016 o shemi državne pomoči v zvezi z oprostitvijo presežnega dobička SA.37667 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je izvedla Belgija (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9837) (UL 2016 L 260, str. 61)

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2015 L 248, str. 9)

Tožba, vložena 23. septembra 2016 – Francija/Komisija

(Zadeva T-682/16)

(2016/C 441/28)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Francoska republika (zastopniki: F. Alabrune, D. Colas in D. Segoin, agenti)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen Izvedbeni sklep Komisije C(2016) 4287 final z dne 12. julija 2016, notificiran 13. julija 2016, o prekinitvi mesečnih plačil Franciji iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS);

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 41(2)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549).Ta pritožbeni razlog je sestavljen iz dveh delov. — Prvi del: francoski organi naj bi povsem izvedli akcijski načrt z jasnimi kazalniki napredka, ki je bil pripravljeni po posvetovanju s Komisijo in na katerega se nanaša izpodbijani sklep. — Drugi del: izpodbijani sklep naj bi temeljil na elementih, ki v akcijskem načrtu niso bili določeni.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti.

Tožba, vložena 24. septembra 2016 – PL/Komisija

(Zadeva T-689/16)

(2016/C 441/29)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: PL (Bruselj, Belgija) (zastopnika: J.-N. Louis in N. de Montigny, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi za ničen sklep vodje oddelka DG HR.B4 „Usmerjanje poklicne poti in uspešnosti“ z dne 22. decembra 2015, s katerim je ta potrdil, da ne bo izvršil sodbe Sodišča za uslužbence z dne 15. aprila 2015, tako da je sprejel odločitev, ki je izvršena že več kot tri leta, da se je tožeča stranka v interesu službe retroaktivno, z učinkom od 1. januarja 2013, premesti iz Delegacije pri Zahodnem bregu in Gazi (Vzhodni Jeruzalem) v Generalni direktorat za mobilnost in promet (MOVE) v Bruslju;

—	razglasi za nično odločbo zaradi molka organa z dne 20. avgusta 2015, s katero je bila zavrnjena zahteva, ki jo je tožeča stranka podala prek svojega zastopnika, da se jo obvešča o ukrepih Komisije v zvezi z izvrševanjem sodbe Sodišča za uslužbence z dne 15. aprila 2015 v zadevi F-96/13;

—	Komisiji naloži, naj tožeči stranki plača 250 000 EUR kot odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 266 PDEU, ker se z izpodbijanima odločbama izrek sodbe Sodišča za uslužbence z dne 15. aprila 2015 v zadevi F-96/13 ne upošteva z vidika obrazložitve te sodbe, ki je nujna opora za to, da bi se razumelo pravi smisel tega, kar je bilo razsojeno v izreku. — Tožeča stranka meni, da člen 266 PDEU Komisiji nalaga, da se mora izogibati temu, da bi bili akti, ki nadomeščajo akte, ki so bili razglašeni za nične, obremenjeni z enakimi nepravilnostmi kot akti, ki so navedeni v sodbi, v kateri je bila ničnost ugotovljena, kar se je zgodilo v tem primeru.

2.

Drugi tožbeni razlog: zloraba postopka, ker izpodbijani odločbi ne pomenita pravilne, dobroverne in lojalne izvršitve ničnostne sodbe Sodišča za uslužbence in sta bili sprejeti zgolj z namenom, da se zunanji videz zakonitosti zagotovi neki odločbi, ki je izvršena že več kot tri leta, čeprav je bila razglašena za nično.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 22a Kadrovskih predpisov.

Tožba, vložena 26. septembra 2016 – Elevolution–Engenharia/Komisija

(Zadeva T-691/16)

(2016/C 441/30)

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Elevolution–Engenharia SA (Amadora, Portugalska) (zastopnika: A. Pinto Cardoso in L. Fuzeta da Ponte, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—	naj tožbi v celoti ugodi in tako za nične razglasi odločbe tožene stranke iz opominov, ki jih je tožeča stranka prejela z obvestilom z dne 3. avgusta 2016;

—	naj toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke, ki bodo še določeni.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: nepristojnost. Tožena stranka naj ne bi imela pristojnosti niti pooblastil za sprejetje aktov, katerih razglasitev ničnosti se predlaga.

2.	Drugi tožbeni razlog: bistvena kršitev postopka. Izpodbijani opomini so utemeljeni implicitno ali z molkom, so nejasno formulirani in niso v skladu s pravom Evropske unije.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev Pogodbe in pravil o njeni uporabi.

Tožba, vložena 27. septembra 2016 – CJ/ECDC

(Zadeva T-692/16)

(2016/C 441/31)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: CJ (Agios Stefanos, Grčija) (zastopnik: V. Kolias, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi izpodbijano odločbo za nično in zato ECDC naloži, naj tožeči stranki izplača razliko med vsemi prihodki, ki bi jih prejela od 1. maja 2012 do 31. decembra 2014, če bi ostala zaposlena v ECDC, ki je ECDC še ni natančno določila, tožeča stranka pa jo zaenkrat ocenjuje na 140 000 EUR z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri;

—	ECDC naloži, naj ji izplača znesek 13 000 EUR kot odškodnino za nepremoženjsko škodo;

—	odloči, da ECDC nosi svoje stroške, in mu naloži plačilo stroškov, ki jih je imela sama v postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

1.

Prvi tožbeni razlog, s katerim se navaja, da je ECDC kršila člen 266 PDEU z napačno izvršitvijo sodbe Sodišča za uslužbence Evropske unije v združenih zadevah F-159/12 in F-161/12, CJ/ECDC, in se zlasti trdi — da je ECDC zaradi nepreklicnih sprememb bistvenih okoliščin napačno pripisala izpodbijani odločbi retroaktivni učinek; — da je ECDC kršila načelo sorazmernosti, ker izpodbijana odločba ni bila niti primerna niti nujna za uresničitev cilja odpovedi delovnega razmerja iz leta 2012, ki je bila razglašena za nično; — da je ECDC storil očitno napako pri presoji, ker ni upošteval goljufije vodje pravne službe ECDC pri zaposlovanju; — da je ECDC kršila člen 22a(3) Kadrovskih predpisov z odpovedjo delovnega razmerja tožeče stranke v odziv na njeno poročanje in tempore non suspecto malo pred odpovedjo njenega delovnega razmerja, kar je zbudilo dvom o nepravilnem finančnem poslovodenju na ECDC.

2.	Drugi tožbeni razlog, s katerim se zahteva denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki jo je ECDC povzročil s kršitvijo člena 266 PDEU in z izjavo, da je želela tožeča stranka spodbujati nepotizem.

Pritožba, ki jo je HG 28. septembra 2016 vložila zoper sodbo, ki jo je 19. julija 2016 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-149/15, HG/Komisija

(Zadeva T-693/16 P)

(2016/C 441/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: HG (Bruselj, Belgija) (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 19. julija 2016 v zadevi F-149/15;

—

posledično, ugodi predlogom pritožnice na prvi stopnji in tako: — odločbo tripartitnega organa za imenovanja CMS 13-005 v delu, v katerem določa odlog napredovanja v višji plačilni razred za 18 mesecev in povračilo škode, ki je v odločbi določena na 108 596,35 EUR, razglasi za nično; — po potrebi razglasi odločbo o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke za nično; — podredno zniža denarno kazen iz odločbe CMS 13-005; — toženi stranki naloži povračilo nepremoženjske škode in škode zaradi okrnitve ugleda tožeče stranke v višini 20 000 EUR; — toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov;

—	toženi stranki naloži plačilo celotnih stroškov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

1.

Prvi pritožbeni razlog, ki se nanaša na odgovornost tožeče stranke: kršitev obveznosti obrazložitve, ker naj Sodišče za uslužbence ne bi odločilo o enem izmed očitkov tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev načela sorazmernosti. Poleg tega naj bi Sodišče za uslužbence večkrat napačno uporabilo pravo in izkrivilo dokaze iz spisa.

2.	Drugi pritožbeni razlog: postopkovne napake pripravljalnih aktov za sprejetje sporne odločbe, kršitev pravice do obrambe tožeče stranke in obveznosti obrazložitve ter napačna uporaba prava s strani Sodišča za uslužbence.

3.	Tretji pritožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve s strani Komisije in Sodišča za uslužbence

4.	Četrti pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence naj bi napačno uporabila pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s prvim očitkom, navedenim proti tožeči stranki. Sodišče za uslužbence naj bi tudi kršilo obveznost obrazložitve.

Pritožba, ki jo je 29. septembra 2016 vložila Evropska komisija zoper sodbo, ki jo je 20. julija 2016 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-104/15,  U (*1)/Komisija

(Zadeva T-695/16 P)

(2016/C 441/33)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: A.–C. Simon, F. Simonetti in G. Gattinara, agenti)

Drugi stranki v postopku: U (*1) in Evropski parlament

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence z dne 20. julija 2016, izdano v zadevi F-104/15,  U (*1)/Komisija;

—	v zvezi s postopkom na prvi stopnji, če Splošno sodišče meni, da stanje postopka dovoljuje odločitev, zavrne pritožbo kot neutemeljeno in tožeči stranki na prvi stopnji naloži plačilo stroškov;

—	v zvezi s postopkom s pritožbo, vsaki stranki naloži, da nosi svoje stroške postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge.

1.	Prvi razlog: napačna uporaba prava, kršitev obveznosti obrazložitve ter kršitev prepovedi odločanja ultra petita glede točk od 53 do 56, 60, od 75 do 78 izpodbijane odločbe.

2.	Drugi razlog: večkrat napačno uporabljeno pravo pri razlagi člena 20 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, v zvezi s točkami 31, od 57 do 60, od 61 do 65, prvi stavek, izpodbijane sodbe.

3.	Tretji razlog: večkrat napačno uporabljeno pravo in kršitev obveznosti obrazložitve v zvezi s točkami 65, od 67 do 79 izpodbijane sodbe.

---

(*1)  Informacija je bila izbrisana v okviru varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.

Tožba, vložena 23. septembra 2016 – Trasta Komercbanka in drugi/ECB

(Zadeva T-698/16)

(2016/C 441/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: Trasta Komercbanka AS (Riga, Latvija) in 6 drugih (zastopniki: O. Behrdens, L. Feddern in M. Kirchner, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska centralna banka

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo:

—	naj razglasi za nično odločbo ECB z dne 3. marca 2016, s katero je družbi Trasta Komercbanka AS odvzela dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in

—	naj toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo sedem tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: ECB je kršila člen 24 uredbe o enotnem mehanizmu nadzora (1) in povezane določbe, ki se nanašajo na preizkus prejšnje odločbe ECB s strani Upravnega odbora za pregled.

2.	Drugi tožbeni razlog: ECB ni skrbno in nepristranko preučila in ocenila vseh dejanskih okoliščin, vključno z dejstvom, da se DCB ni primerno odzvala na to, da so bili informacije in dokumenti, ki jih je posredoval latvijski regulator, nepravilni.

3.	Tretji tožbeni razlog: ECB je kršila načelo sorazmernosti, s tem da ni ugotovila, da so primerni tudi alternativni ukrepi.

4.	Četrti tožbeni razlog; ECB je kršila načelo enakega obravnavanja.

5.	Peti tožbeni razlog: ECB je kršila člen 19 in uvodno izjavo 75 uredbe o enotnem mehanizmu nadzora in zlorabila pooblastila.

6.	Šesti tožbeni razlog: ECB je kršila načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti.

7.	Sedmi tožbeni razlog: ECB je kršila pravila postopka, vključno s pravico do izjave, pravico do vpogleda v spis in obveznostjo obrazložitve, in člen 83(1) okvirne uredbe o enotnem mehanizmu nadzora.

---

(1)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL 2013, L 287, str. 63)

Pritožba, ki so jo 30. septembra 2016 vložili José Barroso Truta, Marc Forli, Calogero Galante in Bernard Gradel zoper sodbo, ki jo je 20. julija 2016 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-126/15, Barroso Truta in drugi/Sodišče Evropske unije

(Zadeva T-702/16 P)

(2016/C 441/35)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: José Barroso Truta (Bofferdange, Luksemburg), Marc Forli (Lexy, Francija), Calogero Galante (Aix-Sur-Cloie, Belgija), Bernard Gradel (Konacker, Francija) (zastopnika: S. Orlandi in T. Martin, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Sodišče Evropske unije

Predlogi

Pritožniki Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	razglasi za nično sodbo Sodišča za uslužbence v zadevi F-126/15, Barroso Truta in drugi/Sodišče Evropske unije;

—	Sodišču naloži, naj nakaže 61 121,08 EUR za J. B. Truto, 129 440,98 EUR za M. Forlija, 76 324,29 EUR za C. Galanteja in 99 565,13 EUR za B. Gradela v sklade ali zavarovanja odprta na ime pritožnikov;

—	podredno, Sodišču naloži, naj omenjene zneske, povišane za obresti po letni obrestni meri 3,1 % od dneva prenosa pravic do pokojnine v pokojninski sistem institucij Evropske unije, nakaže tožečim strankam;

—	Sodišču naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki v utemeljitev pritožbe navajajo tri pritožbene razloge.

1.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ki naj bi jo Sodišče za uslužbence storilo s tem, da je štelo da je odškodninska tožba nedopustna, ker tožeče stranke niso spoštovale predhodnega postopka, ki bi se moral začeti z vložitvijo pritožbe in nadaljevati z morebitno tožbo za razglasitev ničnosti odločb o priznanju pokojninske dobe v pokojninskem sistemu institucij Unije.

2.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ki naj bi jo Sodišče za uslužbence storilo s tem, da je štelo da organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ni storil nobene napake pri seznanjanju s predlogi priznane pokojninske dobe, čeprav se je izkazalo, da so nepopolni oziroma nepravilni, ker so bili naslovljeni na pogodbene uslužbence funkcionalne skupine I.

3.	Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ki naj bi jo Sodišče za uslužbence storilo s tem, da je štelo da je škoda, za katero pritožniki zahtevajo odškodnino, hipotetična.

Tožba, vložena 7. oktobra 2016 – Pebagua/Komisija

(Zadeva T-715/16)

(2016/C 441/36)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Asociación de la pesca y acuicultura del entorno de Doñana y del Bajo Guadalquívir (Pebagua) (Isla Mayor, Španija) (zastopnik: A. J. Uceda Sosa, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano izvedbeno uredbo razglasi za nično;

—	podredno, za nično razglasi vključitev vrste Procambarus clarkii na seznam, sprejet s to uredbo;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1141 z dne 13. julija 2016 o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2016 L 189, str. 4)

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja, da v zvezi z vrsto Procambarus clarkii niso izpolnjeni niti pogoji iz člena 4 Uredbe 1143/2014, niti ni bila opravljena ocena tveganja v skladu s členom 5(1) te uredbe.

Tožba, vložena 4. oktobra 2016 – Waldhausen/EUIPO (upodobitev obrisa konjske glave)

(Zadeva T-717/16)

(2016/C 441/37)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Waldhausen GmbH & Co. KG (Köln, Nemčija) (zastopnik: V. Ekey, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Unije (upodobitev obrisa konjske glave) – Prijava št. 14 588 933

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 31. avgusta 2016 v zadevi R 1195/2016-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

Tožba, vložena 7. oktobra 2016 – Berliner Stadtwerke/EUIPO (berlinWärme)

(Zadeva T-719/16)

(2016/C 441/38)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Berliner Stadtwerke GmbH (Berlin, Nemčija) (zastopnika: O. Spieker in A. Schönfleisch, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Unije „berlinWärme“ – Prijava št. 14 062 558

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 19. julija 2016 v zadevi R 618/2016-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 7(1)(c) v povezavi s členom 7(2) Uredbe št. 207/2009;

—	kršitev člena 7(1)(b) v povezavi s členom 7(2) Uredbe št. 207/2009.

Tožba, vložena 10. oktobra 2016 – ARFEA/Komisija

(Zadeva T-720/16)

(2016/C 441/39)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Aziende riunite filovie ed autolinee Srl (ARFEA) (Alessandria, Italija) (zastopnika: M. Chiti, V. Angiolini, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen sklep Evropske komisije z dne 10. junija 2016 o državni pomoči SA.38132 (2015/c) (ex 2014/NN) – dodatno nadomestilo za obveznosti javne službe v korist družbe ARFEA in po potrebi drugih, s tem povezanih aktov in/ali predpostavk, ki se izpodbijajo;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijanim sklepom je bila državna pomoč, ki so jo italijanski organi dodelili tožeči stranki, zasebni družbi, ki storitev lokalnega javnega prevoza opravlja na podlagi koncesije, in storitev zasebnega prevoza kot podjetniško dejavnost, kot nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe, razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in je bila naložena njena povrnitev.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 108(3) PDEU. — V zvezi s tem navaja, da ukrep, ki ga izpodbija Komisija, ni državna pomoč. Nikakor ne gre za „novo“ pomoč, na katero se nanaša navedena določba.

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo člena 107 PDEU. — V zvezi s tem navaja, da je izpodbijani ukrep nadomestilo za obveznosti javne službe, naložene družbi ARFEA na podlagi pravnomočnih sodb italijanskih sodišč, in ne „državna pomoč“ v smislu navedene določbe PDEU.

3.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel o uporabi prava Evropske unije, splošnih načel neretroaktivne uporabe predpisov in pravne varnosti ter načel, ki jih je določilo Sodišče. — V zvezi s tem tožeča družba izpodbija uporabo Uredbe št. 1370/2007 v obravnavani zadevi, kot je ta določena v izpodbijanem sklepu. Za obravnavano zadevo, katere dejstva segajo v leti 1997–1998, se uporablja druga uredba Skupnosti, in sicer Uredba št. 1191/1969.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel o zastaranju pravic. — V zvezi s tem trdi, da sklep o povrnitvi zadevnega ukrepa izpodbija 18 let po nastalih dejstvih.

5.

Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev splošnih načel, ki so bila v sodni praksi Sodišča določena za opredelitev državnih pomoči, in načel procesne avtonomije držav članic. — V zvezi s tem tožeča družba navaja, da je v obravnavani zadevi, ki se nanaša nanjo, želela dokazati uporabo načel, ki jih je Sodišče postavilo v zadevi, Altmark Trans e Regierumspräsidium Magdeburg C-280/00.

6.

Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev in napačno uporabo predpisov o državnih pomočeh za obveznosti javne službe, naložene enostransko. — Tožeča družba navaja, da Komisija ni upoštevala tega, da ji je v obravnavani zadevi dežela Piemonte naložila obveznost javne službe z nadomestilom z ukrepi, ki niso povezani s pojmom državne pomoči.

7.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel časovnega zaporedja predpisov. — Tožeča stranka z drugega vidika, glede na to kar je navedeno v točki 3, izpodbija uporabo Uredbe št. 1370/2007 v obravnavni zadevi. Tožeča družba navaja, da Komisija ni upoštevala, da ji je v obravnavani zadevi dežela Piemonte naložila obveznost javne službe z nadomestilom z ukrepi, ki niso povezani s pojmom državne pomoči.

Pritožba, ki sta jo 12. oktobra 2016 vložila Giorgio Cocchi in Nicola Falcione zoper sklep, ki ga je 2. avgusta 2016 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-134/11, Cocchi in Falcione/Komisija

(Zadeva T-724/16 P)

(2016/C 441/40)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnika: Giorgio Cocchi (Wezembeek-Oppem, Belgija) in Nicola Falcione (Bruselj, Belgija) (zastopnik: S. Orlandi, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnika Splošnemu sodišču predlagata, naj:

ugotovi in odloči, da

—	se sklep Sodišča za uslužbence v zadevi F-134/11, Cocchi in Falcione/Komisija razveljavi;

pri čemer naj o zadevi odloči samo in:

—	odločbo z dne 9. marca 2011 o zavrnitvi zahtev za pomoč razglasi za nično;

—	Komisiji naloži, naj N. Falcioneju plača 22 000 EUR, G. Cocchiju pa 35 000 EUR za škodo, ki jima je nastala;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnika v utemeljitev pritožbe navajata en pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da naj bi Sodišče za uslužbence pri presoji interesov pritožnikov glede nadaljevanja postopka napačno uporabilo pravo. Interes pritožnikov, da se njuni tožbi ugodi, naj namreč ne bi bil zgolj administrativen.