4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/1

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/2

—

ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih iz leta 1949,

—

ob upoštevanju deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995 v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Združenih narodov Peking+5 (2000), Peking + 10 (2005) in Peking+15 (2010), ter končnega dokumenta konference o pregledu Peking + 20;

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 606/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (3),

—

ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (5),

—

ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (6),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (8),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (9),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (10) in s tem povezane sodbe Sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2011 v zadevi Test-Achats (C-236/09) (11),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

—

ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je Evropski svet sprejel marca 2011 (12),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi – Listina žensk (COM(2010)0078),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 z naslovom Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011)0567),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. septembra 2013 o vmesnem pregledu strategije za enakost žensk in moških 2010–2015) (SWD(2013)0339),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 8. marca 2010 o akcijskem načrtu EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju (2010–2015) (SWD(2010)0265),

—

ob upoštevanju sklepov seje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z 19. in 20. junija 2014,

—

ob upoštevanju študije tematskega oddelka C Evropskega parlamenta z naslovom Study on the Evaluation of the Strategy for Equality between Women and Men 2010-2015 as a contribution to achieve the goals of the Beijing Platform for Action (Študija o vrednotenju strategije za enakost žensk in moških 2010–2015 kot prispevka k uresničevanju ciljev iz pekinških izhodišč za ukrepanje), objavljene leta 2014,

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) z naslovom Violence against women – an EU-wide survey. Main results (Nasilje nad ženskami – evropska raziskava. Glavni rezultati), objavljenega marca 2014,

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) z naslovom Discrimination against and living conditions of Roma women in 11 EU Member States (Diskriminacija in življenjske razmere Rominj v 11 državah članicah EU), objavljenega oktobra 2014,

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) z naslovom Being Trans in the EU – Comparative analysis of the EU LGBT survey data (Biti trans v EU – primerjalna analiza podatkov iz raziskave EU o lezbijkah, gejih, biseksualcih in transseksualcih), objavljenega decembra 2014,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. junija 1995 o četrti svetovni konferenci o ženskah v Pekingu: „Enakost, razvoj in mir“ (13), z dne 10. marca 2005 o ukrepih po 4. svetovni konferenci o ženskah – Izhodišča za ukrepanje (Peking + 10) (14) in z dne 25. februarja 2010 o Pekinguo+15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma (15),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009 (16), z dne 8. marca 2011 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010 (17), z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011 (18) in z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013 (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o uporabi načela enakega plačila delavk in delavcev za enako delo ali delo enake vrednosti (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU (21),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. junija 2010 o vidikih enakosti spolov pri gospodarskem nazadovanju in finančni krizi (22) in z dne 12. marca 2013 o vplivu gospodarske krize na enakost spolov in pravice žensk (23),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o 57. zasedanju komisije Združenih narodov za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti (24),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske (25),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (26),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami (27),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2014 (28),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0163/2015),

A.

ker je pravica do enakega obravnavanja opredeljujoča temeljna pravica, priznana v Pogodbah o Evropski uniji, in je globoko ukoreninjena v evropski družbi ter nujno potrebna za njen nadaljnji razvoj, veljati pa mora v zakonodaji, praksi, sodni praksi in v dejanskem življenju;

B.

ker je Evropska unija v zgodovini naredila nekaj pomembnih korakov za krepitev pravic žensk in enakosti spolov, vendar sta se v zadnjem desetletju politično ukrepanje in reforma za enakost spolov na ravni EU upočasnila; ker je bila prejšnja strategija Komisije prešibka in ni vodila do ustreznega ukrepanja za enakost spolov; ker bo morala nova strategija dati nov zagon in voditi do konkretnih ukrepov za krepitev pravic žensk in spodbujanje enakosti spolov;

C.

ker so bili s prejšnjo strategijo Komisije sicer doseženi nekateri izmed zastavljenih ciljev, ne pa tudi popolna enakost spolov, ker so v njej pogosto manjkale navedbe o součinkovanju različnih oblik diskriminacije, jasno opredeljeni cilji in učinkoviti mehanizmi vrednotenja in ker se vključevanje načela enakosti spolov še vedno izvaja v omejenem obsegu;

D.

ker je enakost spolov osnovna vrednota Evropske unije, priznana v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, Evropska unija pa si je zadala posebno nalogo, da jo vključi v vse svoje dejavnosti; ker je enakost spolov nepogrešljiva kot strateški cilj za uresničevanje splošnih ciljev EU, kot je na primer stopnja zaposlenosti, zastavljena v okviru strategije Evropa 2020, in kot bistvena gospodarska prednost za spodbujanje pravične in vključujoče gospodarske rasti; ker zmanjševanje poklicne neenakosti ni le cilj glede enakega obravnavanja, ampak tudi glede učinkovitosti in prilagodljivosti trga dela;

E.

ker je razkorak v izobraževanju, zaposlitvi, zdravju in diskriminaciji med Romi in večinsko družbo še vedno velik, položaj Rominj v Evropski uniji pa se je še poslabšal zaradi večplastne diskriminacije na podlagi etničnega porekla in spola;

F.

ker je gospodarski in politični položaj Evrope mogoče izboljšati ter posledice demografskih sprememb mogoče ustaviti samo z izkoriščenjem talenta in potenciala vseh žensk in moških;

G.

ker ne moremo ostati vezani na nekoristne in okoljsko netrajnostne gospodarske modele, ki temeljijo na zastareli razdelitvi dela na podlagi spola, ki jo je nadomestilo vključevanje žensk na trg dela; ker je potreben nov, socialno vzdržen model, ki bo temeljil na znanju in inovacijah ter vključeval celotno paleto talentov žensk v tkivo proizvodnje, tudi s spraševanjem o nekaterih industrijskih normah in dejavnikih, ki usmerjajo moške in ženske v različne poklice, z modelom pa bi popravili ravnovesje odgovornosti med moškimi in ženskami na javnem in zasebnem področju ter uskladili zasebno in poklicno življenje delavcev obeh spolov;

H.

ker je zagotavljanje dostopa do cenovno dosegljivega in kakovostnega otroškega varstva in podpornih storitev za starejše in druge vzdrževane člane bistveno za zagotavljanje enake vključenosti moških in žensk na trg dela, v izobraževanje in usposabljanje;

I.

ker je letos dvajseta obletnica pekinških izhodišč za ukrepanje in sprejetja ciljev, uresničevanje teh ciljev pa je aktualnejše kot kdaj koli prej;

J.

ker je fizično, spolno ali psihološko nasilje glavna ovira za enakost moških in žensk in ker je še vedno najbolj razširjena kršitev človekovih pravic, ki prizadene vse sloje družbe, hkrati pa je eno najredkeje prijavljenih kaznivih dejanj; ker je kljub ukrepom za boj proti nasilju, glede na raziskavo Agencije za temeljne pravice, opravljeno marca 2014, 55 % žensk v svojem življenju doživelo eno ali več oblik spolnega nadlegovanja, 33 % žensk pa je doživelo fizično in/ali spolno nasilje po 15. letu starosti; ker je življenje brez nasilja temeljni pogoj za polno sodelovanje v družbi in ker je treba uvesti stroge ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami;

K.

ker je prisilna prostitucija vrsta nasilja, ki prizadene zlasti najbolj ranljive in je večinoma povezana z omrežji organiziranega kriminala in trgovino z ljudmi ter predstavlja oviro za enakost moških in žensk;

L.

ker tradicionalne strukture in napačne davčne spodbude ženskam vsiljujejo status prejemnic drugega dohodka v gospodinjstvu, ki se izraža v vertikalni in horizontalni segregaciji na trgu dela, prekinitvah v zaposlitvi in plačni neenakosti glede na spol, in ker poleg tega neplačana dela, povezana z gospodinjstvom, nego otrok in starejših ter drugih vzdrževanih članov veliko pogosteje opravljajo ženske, ki imajo zaradi tega manj časa za opravljanje plačanega dela in posledično mnogo nižje pokojnine, zaradi česar je treba usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, tudi za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, še naprej spodbujati s konkretnimi ukrepi, pri čemer je treba bolj vključiti predvsem moške;

M.

ker je stopnja zaposlenosti žensk 63 % oziroma 53,5 %, merjeno kot zaposlenost za polni delovni čas (29); ker razlika v plačah med spoloma trenutno znaša 16,4 %, razlika v pokojnina med spoloma pa povprečno 39 %; ker udeležba žensk na trgu dela ne pomeni vedno, vpliva, vodstvene položaje in položaje odločanja pa v glavnem zasedajo moški, kar ženske omejuje pri njihovih možnostih za vplivanje in predstavlja demokratični primanjkljaj pri odločanju, saj ženske predstavljajo polovico prebivalstva; ker spodbujanje enakosti spolov presega prepoved diskriminacije na podlagi spola, pozitivni ukrepi za podporo žensk pa so se izkazali kot bistveni pri njihovem popolnem vključevanju na trg dela, politično in gospodarsko odločanje in družbo na splošno; ker odrinjenost žensk od položajev moči in organov odločanja škoduje njihovim možnostim za vplivanje na lastni razvoj in emancipacijo ter na razvoj družbe;

N.

ker so se kvote po spolu in izmenjavanje kandidatov in kandidatk na strankarskih seznamih izkazali kot najučinkovitejše orodje pri odpravljanju diskriminacije in neravnovesij glede spola na položajih moči ter za izboljšanje demokratične zastopanosti v političnih organih odločanja;

O.

ker nespodbujanje politik za ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem, neustrezno promoviranje prilagodljivega delovnika zlasti med moškimi ter slabo koriščenje starševskega in očetovskega dopusta predstavljajo pomembne ovire za ekonomsko neodvisnost žensk in enakopravno delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti;

P.

ker je v Evropi revščina v nesorazmernem deležu ženskega spola in vključuje zlasti matere samohranilke, invalidke, mlade in starejše ženske, migrantke in pripadnice etničnih manjšin, ki se vse spopadajo z revščino in socialno izključenostjo, to pa samo še poslabšujejo gospodarska kriza in posebni varčevalni ukrepi, kar pa ne upravičuje manjših naporov za enakost, dodatno pa položaj poslabšujejo negotovost zaposlitev, zaposlitve za skrajšan delovni čas, nizke plače in pokojnine, težaven dostop do osnovnih socialnih in zdravstvenih storitev ter dejstvo, da se zmanjšuje število delovnih mest predvsem v javnem sektorju in na področju storitev oskrbe in nege, zaradi česar je vidik enakosti spolov še pomembnejši;

Q.

ker so ženske na podeželju večkrat kot na urbanih območjih žrtve večplastne diskriminacije in spolnih stereotipov in ker je stopnja zaposlenosti žensk na podeželju veliko nižja kot v mestih; ker na podeželju ni priložnosti za kakovostno zaposlitev; ker poleg tega veliko žensk nikoli ni delalo na uradnem trgu dela in zato niso registrirane kot brezposelne niti zabeležene v statističnih podatkih o brezposelnosti, zaradi česar imajo posebne finančne in pravne težave pri uveljavljanju pravice do porodniškega in bolniškega dopusta, pridobitvi pokojninskih pravic in dostopu do socialnega varstva ter težave v primeru ločitve;

R.

ker tradicionalne spolne vloge in stereotipi še vedno močno vplivajo na razdelitev dela doma, pri izobraževanju, karieri, na delovnem mestu in družbi na splošno;

S.

ker spolni stereotipi in tradicionalne strukture negativno vplivajo na zdravje in univerzalni dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter s tem povezanih pravic, ki so temeljne človekove pravice in jih zato nikoli ne bi smeli omejevati; ker je pravica do nadzora nad svojim telesom in pravica do samostojnega odločanja o njem temeljni pogoj za univerzalno enakost moških in žensk;

T.

ker se eden od šestih parov na svetu sooča s katero od oblik neplodnosti; ker bi morala Komisija pripraviti novo primerjalno analizo oploditve z biomedicinsko pomočjo v EU, saj je študija iz leta 2008 (SANCO/2008/C6/051), kjer so se pokazale precejšnje neenakosti pri dostopnosti zdravljenja neplodnosti, zastarela;

U.

ker nekatere izobraževalne ustanove še vedno izvajajo segregacijo na podlagi spola, učna gradiva pa pogosto vsebujejo spolne stereotipe, ki ohranjajo tradicionalno ločene vloge za deklice in dečke, kar negativno vpliva na njihovo izbiro; ker se ti vzorci vlog še krepijo zlasti s predstavitvami in podobami žensk v medijih, spletnem gradivu in oglaševanju;

V.

ker se danes transspolne osebe zaradi svoje spolne identitete ali izražanja spolnega izraza pogosto soočajo z diskriminacijo, nadlegovanjem in nasiljem v celotni Evropski uniji;

W.

ker ima Evropska unija odgovornost in nalogo kot zgled za enakost spolov in pravice žensk, kar bi morala postati temeljna naloga v njenih zunanjih ukrepih; ker so enakost spolov, boj proti nasilju na podlagi spola in krepitev vloge in položaja žensk bistvenega pomena za uresničevanje mednarodnih razvojnih ciljev ter za uspešno zunanjo politiko EU, njeno politiko razvojnega sodelovanja in mednarodno trgovinsko politiko; ker ženske niso zgolj bolj izpostavljene posledicam sprememb na področju energije, okolja in podnebja, ampak so tudi učinkoviti akterji pri strategijah omejevanja in prilagajanja ter gonilna sila za pravičen in trajnosten model rasti;

X.

ker so institucionalni mehanizmi nujna podlaga za uresničevanje enakosti spolov; ker je treba enakost spolov obravnavati tudi kot pomemben, presečen vidik na vseh področjih politike v EU in njenih državah članicah, skupaj s koncepti vključevanja načela enakosti spolov, priprave proračuna ob upoštevanju enakosti spolov in presoje vplivov z vidika spola;

Y.

ker je razčlenitev podatkov po spolu nujno orodje, da se doseže dejanski napredek in učinkovito ovrednotijo rezultati;

Z.

ker so v zadnjih letih v številnih državah članicah okrepila gibanja proti enakosti spolov in skušajo okrepiti tradicionalne spolne vloge in omajati dosežke na področju enakosti spolov;

AA.

ker sedanji izzivi in pridobljene izkušnje kažejo, da je bilo zaradi pomanjkanja politike, usklajene na različnih področjih, v preteklosti težko uresničevati enakost spolov ter da je potreben ustrezen delež sredstev, boljše usklajevanje, širjenje in promoviranje pravic žensk ob upoštevanju različnih razmer;

1.

poziva Komisijo, naj pripravi in sprejme novo ločeno strategijo za pravice žensk in enakost spolov v Evropi, katere cilj bo ustvariti enake možnosti in bo temeljila na prednostnih področjih predhodne strategije, da bi odpravili vse oblike diskriminacije, ki jo doživljajo ženske na trgu dela pri plačah, pokojninah, odločanju, dostopu do blaga in storitev, usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, ter da bi odpravili vse oblike nasilja nad ženskami in diskriminatorne strukture in prakse, povezane s spolom; poudarja, da je treba pri novi strategiji za pravice žensk in enakost spolov dosledno upoštevati večplastne in presečne oblike diskriminacije, navedene v členu 21 Listine o temeljnih pravicah, ki imajo skupne osnovne dejavnike, a različen vpliv na ženske, ter da je treba pripraviti posebne ukrepe za krepitev pravic različnih skupin žensk, tudi invalidk, migrantk in pripadnic etničnih manjšin, Rominj, starejših žensk, mater samohranilk in lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb;

2.

poziva Komisijo, naj v okviru širše strategije proti diskriminaciji pripravi ukrepe za odpravo diskriminacije vseh žensk v njihovi različnosti ter razločevalen in ločen časovni načrt za lezbijke, geje, biseksualne, transseksualne in interseksualne osebe; zato poziva Svet, naj čim prej oblikuje skupno stališče o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spol ali spolno usmerjenost, ki je blokirana od sprejetja v Parlamentu aprila 2009;

3.

obžaluje, da strategija za enakost ženskami in moškimi 2010–2015 posebej ne obravnava vprašanja invalidnosti, čeprav so invalidne ženske pogosto v slabšem položaju kot invalidni moški ter jih pogosteje ogrožata revščina in socialna izključenost; zato poziva Komisijo, naj obravnava potrebe invalidk in jim zagotovi večjo udeležbo na trgu dela; zato obžaluje, da v Evropsko strategijo o invalidnosti za obdobje 2010–2020 ni vključen celovit pogled na spol ali posebno poglavje o politikah na področju invalidnosti s posebnim poudarkom na spolu;

4.

poziva Komisijo, naj v razvoj in stalno vrednotenje strategije na strukturiran način vključi civilno družbo in socialne partnerje;

5.

poziva države članice, naj v zasebnem in javnem sektorju okrepijo in zagotovijo celovito izvajanje kolektivnih pogajanj kot nepogrešljivega instrumenta za zakonsko urejanje delovnih razmerij, boj proti diskriminaciji pri plačilu in spodbujanje enakosti;

6.

poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju Direktive 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi upošteva primere diskriminacije;

7.

poziva Komisijo, naj jasno opredeli, kakšno vlogo želi za Evropsko unijo v svetu in pri delu z državami članicami, vključno z njihovimi pristojnimi organi, na področju spodbujanja enakosti spolov znotraj in zunaj meja Unije, in naj si prizadeva za te cilje tako s pristopom vključevanja načela enakosti spolov na vseh področjih kot tudi s posameznimi ciljno usmerjenimi in konkretnimi ukrepi; poudarja, da je treba vidik enakosti spolov in boj proti nasilju na podlagi spola vključiti v zunanjo politiko EU, politiko razvojnega sodelovanja in mednarodne trgovine ter zagotoviti ustrezne finančne instrumente in kadrovske vire;

8.

ponovno obžaluje, da v strategijo Evropa 2020 ni bil ustrezno vključen vidik enakosti spolov, in zato poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo ta vidik vključen v vse programe, ukrepe in pobude v okviru te strategije, ter naj vključita poseben steber za enakost med ženskami in moškimi, obravnavata cilje prihodnje strategije kot del evropskega semestra ter naj v priporočila za posamezne države in letni pregled rasti vključita vidik spola;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj zberejo, analizirajo in objavijo zanesljive statistične podatke, razčlenjene po spolu in kazalnikih o enakosti spolov, na vseh področjih politike in na vseh ravneh upravljanja, pri čemer naj nadgradijo delo Evropskega inštituta za enakost spolov in Agencije Evropske unije za temeljne pravice, da bi lahko analizirali pripravo in izvajanje strategij za enakost spolov v Evropski uniji in državah članicah, jih posodobili in ocenili vključevanje vprašanj o enakosti spolov na vsa ustrezna nacionalna politična področja in politična področja Unije, in da bi, kjer je mogoče, te podatke razčlenili glede na raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje in invalidnost, kar bi omogočilo medsektorsko analizo za vsa področja politike in s tem beleženje večplastne diskriminacije, s katero se soočajo nekatere skupine žensk; spodbuja Komisijo in države članice, naj začnejo ocene učinka na podlagi spola za vse politike države članic, zlasti za predloge delovnih in pokojninskih reform;

10.

poziva Komisijo, naj strategijo pripravi v obliki konkretnega akcijskega načrta, kjer bodo jasno opredeljeni odgovorni deležniki in ki bo na področjih nasilja nad ženskami, dela in časa, žensk na vodstvenih položajih in pri sprejemanju odločitev, finančnih sredstev, zdravja, znanja, izobraževanja in medijev, širšega sveta ter institucionalnih mehanizmov in vključevanja načela enakosti spolov upošteval specifične predloge, navedene v nadaljevanju; poudarja, da je treba, kjer je ustrezno in ob popolnem spoštovanju pristojnosti EU, uvesti zakonodajne prispevke, s katerimi bi okrepili zakonodajni okvir enakosti spolov;

11.

ponovno poziva Komisijo, kot že v svoji resoluciji z dne 25. februarja 2014 s priporočili o boju proti nasilju nad ženskami, naj predloži pravni akt, ki bo zagotavljal skladen sistem za zbiranje statističnih podatkov in okrepljen pristop držav članic k preprečevanju in pregonu vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola ter omogočal dostop do pravosodja ob manjših zahtevah;

12.

poziva Komisijo, naj v prihodnjo strategijo vključi opredelitev nasilja na podlagi spola v skladu z določbami Direktive 2012/29/EU ter naj čim prej predloži celovito strategijo o boju proti nasilju nad ženskami in dekleti ter nasilju na podlagi spola, ki bo vsebovala tudi zavezujoč zakonodajni akt; poziva Svet, naj uporabi premostitveno klavzulo in soglasno sprejme sklep o vključitvi nasilja na podlagi spola med področja kriminala, našteta v členu 83(1) PDEU;

13.

poziva Komisijo, naj oceni možnost pristopa Evropske unije k Istanbulski konvenciji ter čim prej začne ta postopek, poleg tega pa naj z novo strategijo spodbuja države članice k ratifikaciji te konvencije in se dejavno zavzame za boj proti nasilju nad ženskami; poziva države članice, naj čim prej podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo;

14.

ponovno poziva Komisijo, naj leto 2016 razglasi za evropsko leto boja proti nasilju nad ženskami in dekleti, v katerem je treba prednost dati spodbujanju daljnosežnih in učinkovitih strategij, s katerimi bi bistveno zmanjšali nasilje nad ženskami in dekleti;

15.

poziva Evropsko unijo, naj države članice podpre pri pripravi kampanj in strategij proti vsakodnevnemu nadlegovanju žensk v javnosti ter pri procesu posredovanja najboljše prakse državam članicam;

16.

meni, da je nujno potrebno nadaljnje spremljanje prenosa in izvajanja direktive o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, uredbe o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah in direktive o evropski odredbi o zaščiti do leta 2015 in še naprej;

17.

poziva Komisijo, naj v strategijo vključi kampanje za ničelno toleranco ter naj države članice podpre pri ozaveščanju družbe o problemu nasilja nad ženskami, pri spodbujanju vsakoletnih kampanj za večjo ozaveščenost o vzrokih nasilja in zlorabe ter pri preprečevanju, dostopu do sodnega varstva in podpori žrtev; poudarja, kako pomembno je v boj proti nasilju nad ženskami vključiti celotno družbo, še posebej moške in dečke; ravno tako poziva Komisijo, naj spremlja svoje pobude o boju proti pohabljanju ženskih spolovil;

18.

poudarja, da je za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nekaznovanju potrebna sprememba odnosa do žensk in deklet v družbi, kjer so ženske prepogosto predstavljene v podrejenih vlogah in se nasilje nad njimi prepogosto dopušča ali se zmanjšuje njegova teža; poziva Komisijo, naj podpre države članice pri ukrepih za preprečevanje nasilja in boj proti njemu v številnih oblikah in njegovim temeljnim vzrokom ter pri varstvu zlorabljenih žensk in naj sprejme specifične ukrepe za različne vidike, vključno z večjo podporo zavetiščem za ženske in organizacijam, ki se ukvarjajo s podporo ženskam, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, ter preventivnim ukrepom, kot so boj proti spolnim stereotipom in diskriminacijskim družbeno-kulturnim pogledom že od otroštva naprej in kaznovanje storilcev;

19.

ugotavlja, da se lahko zaradi feminizacije revščine povečajo trgovina z ženskami, spolno izkoriščanje in prisilna prostitucija, saj se poveča finančna odvisnost žensk; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo razloge, zakaj se ženske zatečejo k prostituciji, in načine, da bi zmanjšali povpraševanje; poudarja pomen programov za opustitev prostitucije;

20.

poudarja pomen sistematičnega usposabljanja strokovnega osebja, ki skrbi za ženske, ki so žrtve telesnega, spolnega ali psihičnega nasilja; meni, da je to usposabljanje nujno za izvajalce na prvi in drugi črti, ki vključujejo službe nujne socialne pomoči, službe medicinske pomoči, službe civilne zaščite in policijo;

21.

poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, ter Komisijo, naj oceni in spremlja izvajanje in opredeli najboljšo prakso za izmenjavo med državami članicami, da bi po izteku veljavne strategije leta 2016 sprejeli novo strategijo za boj proti trgovini z ljudmi, ki bi vključevala vidik enakosti spolov, kjer bi imele prednost pravice žrtev trgovine z ljudmi, ki bi imela poseben steber o trgovini za namene spolnega izkoriščanja in s posebnim poudarkom na novih načinih trgovine z ljudmi, ki se razvijajo, medtem ko se že uveljavljeni načini opuščajo, Komisija pa naj tudi zagotovi, da bodo politika, proračun in rezultati priprave strategije vseh držav članic pregledni in dostopni;

22.

poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga zagotoviti, da bodo žrtve zalezovanja lahko pri premiku iz ene države članice EU v drugo izkoristile varstvo v okviru veljavnih ukrepov, kot so evropska odredba o zaščiti, uredba o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah in direktiva EU o zaščiti žrtev, ter naj pretehta nadaljnje ukrepe za boljše varstvo žrtev zalezovanja, saj je po številkah sodeč 18 % žensk v EU po 15. letu doživelo zalezovanje, pri čemer je pri eni od petih žrtev zalezovanje trajalo dve leti ali več (30);

23.

poziva Komisijo, naj podpira pristojne organe držav članic pri oblikovanju njihovih akcijskih programov za enakost spolov ter nameni posebno pozornost novim oblikam nasilja nad ženskami, kot so spletno nadlegovanje, spletno zalezovanje in spletno ustrahovanje (31), in izvaja stalna vrednotenja; v zvezi s tem poudarja tudi pomen tesnega sodelovanja s civilno družbo za zgodnejše odkrivanje težav in učinkovitejše spopadanje z njimi;

24.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države omogočile polno pravno priznanje izbranega spola posameznika, vključno s spremembo osebnega imena, številke socialnega zavarovanja in drugih označevalcev spola na osebnih dokumentih;

25.

ponovno poziva Komisijo, naj čim prej vzpostavi Evropsko opazovalnico nasilja nad ženskami v prostorih Evropskega inštituta za enakost spolov in pod vodstvom koordinatorja EU za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti;

26.

poziva Komisijo, naj v novi strategiji posebno pozornost nameni različnim možnostim usklajevanja poklicnega in družinskega življenja; v zvezi s tem obžaluje zastoj pogajanj o sprejetju direktive o porodniškem dopustu in ponovno izraža neomejeno pripravljenost Parlamenta za sodelovanje; sicer poziva države članice, naj ohranijo pravice zaradi materinstva, sprejmejo ukrepe za preprečitev nepravičnega odpuščanja delavk med nosečnostjo ter zaščitijo ženske in moške z družinskimi obveznostmi pred nepravičnim odpuščanjem;

27.

opozarja, da so nekatere države članice kljub možnosti financiranja EU izvedle proračunske reze, ki vplivajo na razpoložljivost, kakovost in stroške otroškega varstva, kar negativno vpliva na usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, kar še posebej prizadene ženske; poziva Komisijo, naj spremlja doseganje barcelonskih ciljev in naj še naprej podpira države članice pri oblikovanju kakovostnega in cenovno dostopnega otroškega varstva s primernimi časi varstva ter naj nato oblikuje nove cilje na področju struktur otroškega varstva; pri tem poudarja, kako pomembno je povečati razpoložljivost, kakovost in dostopnost cenovno ugodnih storitev za skrb in nego otrok, starejših in oseb, ki potrebujejo posebno oskrbo, vključno s pomočjo za vzdrževane osebe, in pri tem zagotoviti, da je razpoložljivost teh storitev skladna s spolnim delovnikom za ženske in moške; ugotavlja, da bolj celovito dnevno varstvo in nega nista odvisna zgolj od sicer nujne javne politike, temveč tudi od spodbud podjetjem za ponujanje takih rešitev;

28.

poudarja pomen prožnih oblik dela, ki moškim in ženskam omogočajo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, če lahko zaposleni o tem svobodno odloča, in poziva Komisijo, naj usklajuje in pospešuje izmenjavo najboljših praks; v zvezi s tem poudarja, da so potrebne kampanje ozaveščanja o enakopravni delitvi dela, povezanega z gospodinjstvom, oskrbo in nego, večje naložbe v infrastrukturo in spodbujanje vključitve moških ter uvedba najmanj desetdnevnega očetovskega dopusta ter starševskega dopusta za oba starša, ampak z velikimi spodbudami za očete, kot je neprenosljiv starševski dopust; poudarja, da je enakopraven starševski dopust v korist vsem družinskim članom in lahko spodbudi zmanjševanje diskriminacije pri starševskem dopustu;

29.

poziva, naj se sprejmejo potrebni ukrepi za spodbujanje višje stopnje zaposlenosti žensk, kot so cenovno dostopna oskrba in otroško varstvo, ustrezne ureditve porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta ter prilagodljivost delovnega časa in krajev dela; poudarja pomen dobrih, varnih delovnih razmer, ki ženskam in moškim omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter poziva Komisijo, naj usklajuje in spodbuja krepitev pravic delavcev za večjo enakost spolov; poudarja, da je boljše ravnovesje med družinskim, osebnim in poklicnim življenjem pomemben sestavni del gospodarskega okrevanja, trajnostne demografije ter osebne in družbene blaginje, in ugotavlja, da bi lahko z enakopravno udeležbo moških in žensk na trgu dela močno povečali gospodarski potencial EU, pri čemer potrjuje pravičnost in vključevanje; opozarja, da bi po napovedih OECD popolna uskladitev stopnje delovne aktivnosti privedla do 12,4-odstotnega povečanja BDP na prebivalca do leta 2030; poudarja, je mogoče z delom za krajši delovni čas, ki ga opravljajo večinoma ženske, sicer lažje uskladiti družinsko in poklicno življenje, hkrati pa tako delo pomeni manjše možnosti za kariero, nižje plačilo in pokojnino, slabo izkoriščanje človeškega kapitala in posledično nižjo gospodarsko rast in blaginjo;

30.

poudarja, da je pomembno Evropski inštitut za enakost spolov zaprositi za zbiranje celovitih podatkov, razčlenjenih glede na spol, o času, namenjenem oskrbi, negi in gospodinjstvu ter prostem času, da bi to redno ocenjevali;

31.

priporoča, naj bosta družinska in delovna zakonodaja na področju enostarševskih družin in starševstva lezbijk, gejev, biseksualnih in transseksualnih oseb celovitejši, saj se sestava in opredelitev družine sčasoma spreminjata;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo glas žensk v socialnem dialogu in zastopanost žensk v sindikatih v vseh sektorjih;

33.

poziva Komisijo, naj v okviru strategije spodbuja države članice k ratifikaciji Konvencije 189 Mednarodne organizacije dela za krepitev pravic evropskih delavcev v gospodinjstvu in negi;

34.

poziva Komisijo, naj podpira pristojne organe držav članic pri oblikovanju spodbud za delodajalce, da neformalno delo spremenijo v formalno zaposlitev; poudarja, da se visoka raven neprijavljenega dela ugotavlja zlasti v sektorjih, kjer delajo predvsem ženske, na primer delo v zasebnih gospodinjstvih; poziva države članice, naj se bojujejo proti prekarni in neprijavljeni zaposlitvi žensk, kar prispeva k popolni deregulaciji plačnih struktur za ženske, zlasti pozneje v življenju, ter negativno vpliva na socialno varnost žensk in stopnjo BDP v Evropski uniji, ter naj delavcem zagotovijo ustrezno socialno zaščito; poziva k hitri vzpostaviti evropske platforme, da bi bolje preprečevali neprijavljeno delo ter od njega odvračali;

35.

poudarja, da je feminizacija revščine posledica različnih dejavnikov, kot so prekinitev poklicne poti žensk, razlike v plačah (16,4 %) in pokojninah (39 %) med spoloma, neenakost spolov pri poklicnem napredovanju, dejstvo, da so ženske pogosto zaposlene na podlagi nestandardnih pogodb (kot so pogodbe za neprostovoljni skrajšani delovni čas, za začasno delo ter pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti), pomanjkanje socialne varnosti za partnerje, ki pomagajo samozaposlenim delavcem, in revščina v gospodinjstvih mater samohranilk; poudarja, da bi lahko s pomočjo politik boja proti revščini in diskriminaciji, ki temeljijo na vključevanju načela enakosti spolov, prek akcijskih programov, ki posebno pozornost namenjajo prikrajšanim ženskam in ki so podprti z ukrepi za boj proti revščini žensk, ter z izboljšanjem delovnih pogojev v sektorjih z nizkimi prihodki, v katerih so ženske prekomerno zastopane, do leta 2020 znižali stopnjo revščine pri 20 milijonih ljudi; poudarja, da večplastna diskriminacija, s katero se soočajo ženske zaradi invalidnosti, rasnega in etničnega porekla, družbeno-ekonomskega statusa, spolne identitete in drugih dejavnikov, prispeva k feminizaciji revščine; poudarja, da je pomembno spremljati, kakšni so učinki obdavčevanja in modelov delovnega časa glede na spol;

36.

pričakuje, da bo Komisija sprejela vse ukrepe, ki jih ima na voljo, da bo zagotovila, da bodo tudi socialni partnerji, ki se pogajajo o kolektivnih pogodbah, izvajali vse vidike direktiv EU s področja enakega obravnavanja moških in žensk, in da bo spodbujala dialog s socialnimi partnerji, da se preučijo vprašanja, kot so preglednost plač, pogoji za ženske v pogodbah za krajši delovni čas in določen čas, pa tudi spodbujanje udeležbe žensk v zelenih in inovativnih sektorjih; poudarja, da so pokojnine pomemben dejavnik pri ekonomski neodvisnosti prejemnikov in da razlike v pokojninah med spoloma odražajo nakopičene pomanjkljivosti kariere na trgu delu, pristranskem glede na spol; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje razlik v pokojninah med spoloma, ki so neposredna posledica razlik v plačah med spoloma, ter naj ocenijo učinek novih pokojninskih sistemov na ženske, pri čemer naj bodo zlasti pozorne na pogodbe za krajši delovni čas in netipične pogodbe;

37.

poudarja, da je pomembno povečati ozaveščenost o konceptu skupne odgovornosti na ravni EU, da bi zagotovili polno priznanje pravic žensk v kmetijstvu; poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k promoviranju strategije za ustvarjanje delovnih mest za ženske na podeželju in s tem posredno tudi k zagotovitvi dostojnih pokojnin za upokojenke v EU, ki živijo v prekarnih razmerah, ter zahteva podporo političnim prizadevanjem za krepitev vloge žensk v kmetijstvu ter za njihovo ustrezno zastopanost na vseh političnih, gospodarskih in socialnih forumih kmetijskega sektorja;

38.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo socialno-ekonomske ovire, s katerimi se srečujejo ženske v posebnih okoliščinah, na primer na podeželju, v sektorjih, kjer prevladujejo moški, v starosti ter invalidke; poudarja, da je negotovost zaposlitve pri ženskah še vedno večja kot pri moških ter da se je zaradi krize še povečala, zato izraža zaskrbljenost zaradi števila in deleža žensk, ki jih je prizadela revščina zaposlenih; meni, da pomoč ženskam pri vrnitvi na trg dela zahteva večdimenzionalne politične rešitve, ki bodo vključevale vseživljenjsko učenje in ukrepe za preprečevanje prekarnih zaposlitev ter spodbujanje dela s pravicami in različnimi praksami organizacije dela; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vidik enakosti spolov v vseh programih za ustvarjanje delovnih mest, s čimer bi ustvarili kakovostna delovna mesta v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela;

39.

poudarja, da sta gospodarska rast in konkurenčnost v EU odvisni od tega, ali bomo uspeli premostiti vrzel med stopnjo izobrazbe žensk (60 % univerzitetnih diplomantov v Evropi je žensk) ter njihovo udeležbo na trgu dela in položajem, ki ga na njem zavzemajo; poudarja, da se je treba boriti proti vsem vidikom vertikalne in horizontalne segregacije, ki omejujejo zaposlovanje žensk v določenih sektorjih in jih izključujejo z višjih hierarhičnih položajev v podjetjih; poudarja, da so pozitivni ukrepi v obstoječi zakonodaji, predvsem v javnem sektorju nekaterih držav članic, izboljšali enakost spolov pri vstopu na trg dela, vendar jih je treba razširiti na vse stopnje poklicne poti;

40.

poudarja, da se je delež žensk v upravnih odborih podjetij najbolj povečal v državah, ki so že sprejele zakonodajo o obveznih kvotah, da pa so podjetja v državah članicah, ki niso sprejele zavezujočih ukrepov, še vedno daleč od doseganja sprejemljive zastopanosti obeh spolov; poudarja, da je treba podpreti pregledne postopke za imenovanje žensk kot neizvršnih članic v upravnih odborih podjetij, ki kotirajo na borzi; spodbuja javni in zasebni sektor k pripravi prostovoljnih shem za spodbujanje žensk na vodstvenih položajih; poziva Komisijo, naj v strategijo vključi posebne ukrepe za spodbujanje enake zastopanosti žensk in moških na vodstvenih položajih, ter podpira Svet pri pogajanjih za sprejem direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk v neizvršnih odborih; poziva Svet, naj čim prej pripravi skupno stališče o osnutku te direktive;

41.

poziva Komisijo, naj oblikuje spodbude za države članice, ki bodo privedle do bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških v občinskih svetih, regionalnih in nacionalnih parlamentih in ter Evropskem parlamentu, ter pri tem poudarja pomen volilnih seznamov, uravnoteženih glede na spol in z izmenično navedenimi kandidati in kandidatkami; poudarja pomen, ki ga imajo kvote pri večji navzočnosti žensk pri političnem odločanju; poziva vse institucije EU, naj uvedejo notranje ukrepe za večjo enakost spolov v svojih organih odločanja, tako da se za visoke položaja EU predlagata kandidatka in kandidat; meni, da bi bilo treba za Komisijo zahtevati enakost spolov ter da je imenovanje Komisije na podlagi enakosti spolov pomemben kazalnik dela na tem področju v prihodnje;

42.

opozarja na neravnovesja pri vključenosti moških in žensk v odločanje v politiki, upravi in gospodarstvu ter na dejstvo, da je ovire za vključenost žensk mogoče pripisati kombinaciji diskriminacije na podlagi spola in stereotipnega vedenja, ki še vedno prevladuje v poslovnem svetu, politiki in družbi; poudarja, da je med novimi diplomanti 60 % žensk, vendar so v nekaterih sektorjih, kot sta znanost in raziskovalna dejavnost, slabo zastopane; poziva Komisijo in države članice, naj ženske ozavestijo o možnostih usposabljanja na teh področjih in jim zagotovijo enake možnosti dostopa do poklica in poklicnega uspeha kot moškim; ugotavlja, da imajo na splošno ženske poklicno pot brez večjega napredovanja; poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo ženske, da bodo lahko imele uspešno poklicno pot, med drugim s pozitivnimi ukrepi, kot so programi mrežnega povezovanja in mentorstva, ter z zagotavljanjem ustreznih pogojev in enakih možnosti, kot jih imajo moški, za usposabljanje, napredovanje, prekvalificiranje in ponovno usposabljanje ne glede na njihovo starost; poudarja pomen politik za enakost med moškimi in ženskami pri zaposlovanju, pri čemer priznava morebitno ranljivost žensk v vrhunskih poklicih; poudarja, da bi morala zlasti Komisija spodbujati politike proti nadlegovanju na delovnem mestu (32);

43.

poudarja, da ženske predstavljajo 52 % celotnega evropskega prebivalstva, vendar le tretjino samozaposlenih oziroma vseh podjetnikov začetnikov v EU; poudarja pomen programov podpore za podjetnice in ženske v znanosti in akademskih krogih, ter poziva EU, naj tem programom nudi bolj oprijemljivo podporo; poziva Komisijo, naj preuči in pripravi predloge o načinih, s katerimi bi ženske pritegnili k ustanavljanju podjetij; poudarja, da bi bilo treba potencialne podjetnice, znanstvenice in akademikinje seznaniti s programi podpore in možnostmi financiranja; spodbuja države članice, naj spodbujajo ukrepe za pomoč in svetovanje ženskam, ki se odločijo za podjetništvo, in naj spodbujajo podjetništvo žensk, omogočijo in poenostavijo dostop do financiranja in druge podpore, skrajšajo upravne postopke in odpravijo druge ovire za zagonska podjetja pod vodstvom žensk;

44.

opozarja, da še vedno obstajajo razlike v plačah med spoloma, ki so se v zadnjih letih komaj kaj zmanjšale; poudarja, da razlike v plačah med spoloma izvirajo iz nezadostnega sodelovanja žensk na trgu dela, vertikalne in horizontalne segregacije in dejstva, da so plače v sektorjih, v katerih so ženske prekomerno zastopane, pogosto nižje; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje Direktive 2006/54/ES ter predstavi posebne ukrepe, kjer bodo upoštevane zakonodajne in nezakonodajne strukturne razlike v plačah, da se zagotovi preglednost pri plačah in uvedejo kazni, s čimer bi zmanjšali razlike v plačah med spoloma, ter naj predloži letno poročilo o napredku pri tem vprašanju; spodbuja države članice, naj prepoznajo potencial nedavne direktive o javnih naročilih, ki lahko spodbudi in izboljša vključevanje načela enakosti med spoloma, ter naj premislijo o možnosti, da se, kjer je to možno, v pogodbah o javnih naročilih kot pogoj postavijo zahteve o enakem obravnavanju in enakosti spolov na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, ali bi lahko socialne klavzule v javnih naročilih uporabili kot orodje za krepitev politik za socialno vključenost; se zaveda, da je treba pri razvijanju te ideje spoštovati zakonodajo EU o konkurenci;

45.

poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi fiskalne politike, ureditve socialne varnosti in javnih storitev upoštevajo demografski razvoj in spremembe v velikosti in sestavi gospodinjstev;

46.

poziva Komisijo, naj države članice podpre v boju proti revščini, ki še zlasti prizadene matere samohranilke in jo je kriza še povečala, kar vodi v večjo socialno izključenost;

47.

poziva Komisijo, naj države članice podpre pri večjem črpanju iz strukturnih skladov za večje naložbe v javno otroško varstvo in oskrbo za starejše, kar naj bo osrednja strategija za večjo udeležbo žensk na trgu dela;

48.

ponovno poudarja, da Direktiva 2006/54/ES v sedanji obliki ni dovolj učinkovita za reševanje razlike v plačah med spoloma in doseganje cilja enakosti med spoloma pri zaposlovanju in delu; poziva Komisijo, naj nemudoma pregleda to direktivo;

49.

meni, da bi morale politike in instrumenti, namenjeni odpravljanju brezposelnosti mladih, kot sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih, upoštevati posebne potrebe mladih moških in žensk, da bi jim omogočili dostop do trga dela; ugotavlja, da je delež mladih žensk, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, višji kot pri moških; prav tako poziva, naj se zberejo podatki o brezposelnosti mladih, ločeno po spolu, da se lahko sprejmejo namenske politike, ki bodo temeljile na dejstvih;

50.

poziva Komisijo, naj naložbeni sveženj, sprejet leta 2014, in jamstvo za mlade še bolj prilagodi posebnemu položaju in potrebam deklet in žensk;

51.

poudarja pomen izmenjave primerov in pobud najboljše prakse, da bi odpravili trend zmanjševanja kvalifikacij žensk, razvili njihove veščine in znanja ali jim zagotovili usposabljanje, s pomočjo katerega se bodo lahko ponovno vključile na trg dela po obdobju, ki so ga posvetile izključno negi otrok ali drugih vzdrževanih članov; ravno tako poudarja, da je pomembno izboljšati in olajšati priznavanje diplom in kvalifikacij, s čimer bi preprečili slabo izkoriščenost veščin visoko kvalificiranih žensk, kar pogosto velja za migrantke;

52.

poziva Komisijo, naj podpira države članice pri zagotavljanju kakovostnih, geografsko ustreznih in lahko dostopnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter s tem povezanih pravic, varnejših in zakonitih splavov in kontracepcijskih sredstev ter splošnega zdravstvenega varstva;

53.

poziva Komisijo, naj spolno in reproduktivno zdravje in s tem povezane pravice vključi v naslednjo strategijo EU o zdravju, da bi zagotovili enakost žensk in moških ter dopolnili nacionalne politike na tem področju;

54.

države članice opozarja, da se je treba osredotočiti na preprečevanje spolno prenosljivih bolezni, metode preprečevanja ter na preventivo in raziskave za izboljšanje zgodnjega odkrivanja bolezni, kot je rak pri ženskah (rak dojke, materničnega vratu in jajčnikov) z rednimi ginekološkimi pregledi;

55.

ponovno poziva Komisijo in Svetovno zdravstveno organizacijo, naj motnje spolne identitete umakneta s seznama duševnih in vedenjskih motenj, naj v pogajanjih o 11. različici mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-11) zagotovita ponovno nepatološko klasifikacijo in da raznolikost spolov v otroštvu ni patologizirana;

56.

priznava pomen spolnih in reproduktivnih pravic in poziva Komisijo, naj pripravi modele dobre prakse o vzgoji o spolnosti in odnosih za mlade v Evropi;

57.

poudarja, da mora Komisija izvesti pregled po merilih glede spola, da bodo zdravstvene politike EU in raziskave, financirane s sredstvi EU, v večji meri obravnavale zdravstveno stanje in diagnoze žensk;

58.

poudarja pomen kampanj ozaveščanja o bolezenskih znakih, značilnih glede na spol, ter o vlogah spolov in stereotipih, ki vplivajo na zdravje, ter poziva Komisijo, naj zagotovi finančno pomoč raziskovalnim programom, ki upoštevajo spol;

59.

poziva Komisijo, naj države članice spodbudi k promoviranju (medicinske) podpore plodnosti in k odpravi diskriminacije pri dostopu do zdravljenja neplodnosti in oploditvah z biomedicinsko pomočjo; pri tem ugotavlja, da je pomembno podpreti posvojitev;

60.

poziva Komisijo in države članice, naj ukrepajo in v šolah izvajajo programe spolne vzgoje ter mladim zagotovijo svetovanje in dostop do kontracepcije;

61.

poziva Komisijo, naj v državah članicah oblikuje spodbude za ustrezno izobraževanje, namenjeno razvijanju kritičnega odnosa do medijev, ki naj bi spodbudil izpraševanje stereotipov in struktur, ter naj poda primere najboljših praks, da se preveri, kako se stereotipizirajo vloge v doslej uporabljanih učnih gradivih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpira programe ozaveščanja o stereotipih, seksizmu in tradicionalnih spolnih vlogah na področju izobraževanja in medijev ter naj pripravi kampanje za pozitivne modele ženskih in moških vlog; pri tem poudarja, da bi moral biti boj proti ustrahovanju lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb in predsodki proti njim v šolah, naj bo to pri šolarjih, starših ali učiteljih, vključen v prizadevanja EU proti spolnim stereotipom; pri tem poudarja pomen pedagogike za učitelje, ki temelji na enakosti spolov, da lahko ti jasno pojasnijo prednosti enakosti spolov in raznolike družbe;

62.

poziva države članice, zlasti medijske regulatorje, naj s kakovostnega in količinskega vidika preučijo prostor, ki ga namenjajo ženskam, in naj spodbujajo uravnoteženo podobo žensk brez stereotipov na način, ki spoštuje dostojanstvo žensk, njihove različne vloge in identiteto, ter naj zagotovijo, da v komercialnih avdiovizualnih medijih ne bo spolne diskriminacije ali ponižujočih predstavitev žensk, zlasti v spletnih medijih, ki se pogosto usmerjajo na ženske in dekleta; poudarja, da bi morale države članice izboljšati dostop žensk do zaposlitvenih možnosti v medijih, zlasti do vodstvenih položajev; poziva Komisijo, naj poveča občutljivost držav članic, da morajo biti javni in zakoniti mediji zgled pri predstavljanju raznolikosti; poziva Komisijo in države članice, naj se odločneje zavzamejo za odpravo seksističnih stereotipov, ki jih razširjajo mediji, in opozarja na pomembne ukrepe iz poročila Evropskega parlamenta o odpravi stereotipov o spolih, ki je bilo sprejeto leta 2013;

63.

poudarja odločilno vlogo, ki jo imata izobraževanje in krepitev vloge in položaja žensk v boju proti spolnim stereotipom in pri odpravi diskriminacije na podlagi spola ter pozitiven učinek za ženske ter družbo in gospodarstvo na splošno; poudarja, da je izredno pomembno te vrednote privzgojiti že v zgodnji starosti ter izvajati kampanje za ozaveščenost na delovnem mestu in v medijih, kjer je poudarjena vloga moških pri promoviranju enakosti, enakopravna razdelitev družinskih obveznosti in ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem;

64.

poudarja, da bi moralo biti uresničevanje enakosti spolov merilo za vse kulturne, izobraževalne in raziskovalne programe, financirane s sredstvi EU, ter poziva Komisijo, naj v program Obzorje 2020 vključi posebno področje za raziskave spola;

65.

naroča Komisiji, naj izvede študijo o učinkih predstavitve spolov v javnosti, medijih in izobraževalnih ustanovah, pri čemer naj se osredotoči na ustrahovanje v šolah, sovražni govor in nasilje na podlagi spola;

66.

poziva Komisijo, naj podpre kampanje in pobude za dejavno udeležbo državljanov v družbi, zlasti žensk in migrantk;

67.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da evropsko razvojno sodelovanje sloni na pristopu, ki temelji na človekovih pravicah s posebnim poudarkom na enakosti spolov, usposabljanju žensk, boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in odpravi otroškega dela; izpostavlja, da je univerzalen dostop do zdravja, zlasti spolnega in reproduktivnega zdravja ter s tem povezanih pravic, temeljna človekova pravica in poudarja pravico do prostovoljnega dostopa do storitev načrtovanja družine, vključno z varno in zakonito oskrbo pri splavu, informacijami in izobraževanjem za zmanjšanje umrljivosti mater in dojenčkov ter odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola, tudi pohabljanja ženskih spolovil, otroških, zgodnjih in prisilnih porok, spolnega genocida, prisilne sterilizacije in posilstva v partnerski zvezi;

68.

poudarja, da je treba vidik spola nujno vključiti v vse dele načrtovanja programov za varnost hrane, saj ženske skrbijo za 80 % kmetijstva v Afriki;

69.

poziva Komisijo, naj se v okviru širitvene in sosedske politike in na področju razvojnega sodelovanja, trgovine in diplomatskih odnosov zavzame za uvedbo standarda, ki pravice žensk določa kot človekovo pravico, spoštovanje te pravice pa je obvezno in del strukturiranega dialoga v vseh partnerstvih EU in dvostranskih pogajanjih; poudarja pomen participativnega sodelovanja z vsemi deležniki, predvsem z organizacijami za pravice žensk in organizacijami civilne družbe ter združenji lokalne in regionalne vlade v okviru razvojnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj prizna, da s postavljanjem deklet v ospredje svetovnega razvoja nastaja okvir, ki zagotavlja spoštovanje, spodbujanje in uresničevanje človekovih pravic deklet, in poziva, naj bodo deklaracija o dekletih in njeni cilji jedro strategije za enakost spolov po letu 2015; poudarja, da je pomembno izvajati kampanje informiranja in ozaveščanja v skupnostih, kjer se kršijo človekove pravice na podlagi spola;

70.

poziva Komisijo, naj spodbuja države članice pri pripravi akcijskega načrta na podlagi resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti; opozarja mednarodno skupnost, da so potrebni zaščitni ukrepi za ženske in dekleta, predvsem zaščita pred posilstvom, ki se uporablja kot vojno orožje, in prisilno prostitucijo; odločno obsoja, da se spolno nasilje nad ženskami še vedno uporablja kot vojno orožje; poudarja, da je treba narediti več za zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava, zaščito žrtev in dostop do zdravstvene in psihološke podpore za ženske in dekleta, zlorabljena med spori;

71.

poziva, da za zagotavljanje humanitarne pomoči EU in njenih držav članic ne bi smele veljati omejitve drugih partnerskih donatorjev glede potrebnega zdravljenja, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva v oboroženih spopadih;

72.

poudarja pomen azilne in migracijske politike, ki upošteva oba spola, priznanja ogroženosti zaradi pohabljanja spolovil kot razloga za azil in razvoja ustreznih smernic in usklajevanja primerov najboljših praks; pri tem poudarja nujnost individualne pravice do prebivanja, predvsem za migrantke v primerih nasilja v družini, saj sicer nastane neravnovesje moči; poziva Komisijo, naj ovrednoti in opredeli specifične ukrepe, s katerim bi lahko okrepili pravice prosilk za azil ter jih spoštovali v celotnem azilnem postopku;

73.

poziva Komisijo, naj zbira podatke, razčlenjene glede na spol, za izvedbo presoje vpliva na ženske na področju podnebne, okoljske in energetske politike;

74.

poudarja, da je kljub svetovalcem za vprašanja spola v vojaških in civilnih misijah za krizno upravljanje, kjer sodeluje EU, še vedno treba povečati število žensk, vključenih v operacije in misije na vseh ravneh odločanja ter v mirovna pogajanja in proces obnove; vztraja, da bi morala vsaka misija imeti posebno strategijo za pravice deklic in žensk ter enakost spolov; poleg tega meni, da bi bilo treba v naslednji načrt Evropske službe za zunanje delovanje za človekove pravice vključiti posebno poglavje o enakosti spolov; pri tem poudarja pomen nepretrganega in intenzivnega sodelovanja med Odborom za pravice žensk in enakost spolov ter Evropsko službo za zunanje delovanje;

75.

poziva Komisijo, naj spodbuja vključevanje načela enakosti spolov, pripravo proračuna ob upoštevanju enakosti spolov in presoje vplivov z vidika spola na vseh področjih in pri vseh zakonodajnih predlogih na vseh ravneh upravljanja in na ta način poskrbi za konkretne cilje na področju enakosti spolov; poziva Računsko sodišče, naj pri ocenjevanju izvajanja proračuna Unije upošteva vidik spola; ravno tako poziva države članice, naj razsežnost spola vključijo v svoje proračune, da bi preučili vladne programe in politike, njihov učinke na dodeljevanje sredstev in prispevek k enakosti moških in žensk;

76.

poleg tega poziva Komisijo, naj spodbuja sodelovanje med državami članicami, organizacijami za pravice žensk in socialnimi partnerji;

77.

poudarja pomen ustreznega financiranja nacionalnih organov za enakost spolov in odpravo diskriminacije; poziva Evropsko komisijo, naj skrbno spremlja učinkovitost nacionalnih pritožbenih organov in postopkov na področju izvajanja direktiv o enakosti spolov; pri tem poziva tudi Komisijo, naj z ustrezno in predvidljivo finančno pomočjo podpre izvajanje Evropske listine za enakost med ženskami in moškimi v lokalnem življenju ter nepretrgano delovanje nevladnih organizacij, zlasti organizacij za pravice žensk in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji spola; v zvezi s tem tudi poziva k nadaljnjemu finančnemu podpiranju programa Daphne in ohranjanju njegove prepoznavnosti, da se bodo predvsem organizacije za pravice žensk na kraju samem v državah članicah lahko še naprej borile proti nasilju nad ženskami;

78.

poudarja pomen partnerskega sodelovanja Komisije in Parlamenta ter zato predlaga, naj komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Odboru za pravice žensk in enakost spolov pisno in ustno predloži letno poročilo o napredku pri ciljih, določenih v strategiji, tako z vidika Komisije kot tudi z vidika držav članic ter glede sprejemanja pristopa za vsako državo posebej pri poročanju o specifičnih informacijah za vsako državo;

79.

poziva Komisijo, naj sodeluje s Parlamentom in Svetom ter skliče letno vrhunsko srečanje EU za enakost spolov in pravice žensk, kjer bi opredelili doseženi napredek in obnovili zaveze;

80.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/18

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 1. julija 2014 z naslovom „Trgovina, rast in intelektualna lastnina – strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah“ (COM(2014)0389),

—

ob upoštevanju strategije Komisije za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (1) in njene neodvisne ocene iz novembra 2010,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 11(1) in 17(2),

—

ob upoštevanju strategije Evropa 2020 (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. marca 2014,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2008 z naslovom „The economic impact of counterfeiting and piracy“ (Gospodarske posledice ponarejanja in piratstva), kot je bilo posodobljeno leta 2009,

—

ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2009 z naslovom „Piracy of digital content“ (Piratstvo digitalnih vsebin),

—

ob upoštevanju skupne študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu (EPO/OHIM) iz leta 2013 z naslovom „Gospodarske panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine: prispevek h gospodarski uspešnosti in zaposlovanju v Evropi“,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta organizacije OECD o trgovinski politiki iz leta 2010 z naslovom „Prispevek politike h krepitvi pravic intelektualne lastnine v državah v razvoju“,

—

ob upoštevanju študije Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne organizacije za intelektualno lastnino in Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2013 z naslovom „Promoting Access to Medical Technologies and Innovation“ (Olajšanje dostopa do medicinskih tehnologij in inovacij),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (2) (uredba o trgovinskih ovirah),

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 816/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o prisilnih licencah za patente, ki so povezani s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju (4),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 953/2003 z dne 26. maja 2003 za preprečevanje preusmerjanja trgovine nekaterih ključnih zdravil v Evropsko unijo (5),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (6),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (7),

—

ob upoštevanju Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in izjave iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravstvu, ki jo je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija na svoji ministrski konferenci 14. novembra 2001,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporazumu TRIPS in dostopu do zdravil (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (10),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. julija 2014 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov EU – rezultati na mejah EU za leto 2013 (11),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih od 2013 do 2017 (12),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0161/2015),

A.

ker konkurenčnost EU je in vedno bolj temelji .na ustvarjalnosti in inovacijah in ker je „pametna rast“ – razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva – ena izmed prednostnih nalog strategije Evropa 2020;

B.

ker pravice intelektualne lastnine prispevajo k razvoju inovacij in ustvarjalnosti, in ker je njihovo varstvo eno od ključnih vprašanj za konkurenčnost Evrope in ker glede na to EU potrebuje ambicioznejšo strategijo za varstvo pravic intelektualne lastnine v odnosu do svojih trgovskih partnerjev;

C.

ker je bistvenega pomena, da se spodbuja krepitev povezav med izobraževanjem, podjetji, raziskavami, inovacijami in intelektualno lastnino; ker so postopki za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine dragi in dolgotrajni, zlasti za MSP, vključno s posameznimi imetniki pravic;

D.

ker Evropsko unijo in države članice kot članice Svetovne trgovinske organizacije zavezuje Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in so zato zavezane k sprejemanju in izvajanju. minimalnih standardov učinkovitih ukrepov proti vsem kršitvam pravic intelektualne lastnine;

E.

ker bi morala razprava o pravicah intelektualne lastnine temeljiti na kvalificiranem razmišljanju o preteklih izkušnjah in prihodnjem tehnološkem razvoju, hkrati pa bi bilo treba ohraniti skladnost notranjih in zunanjih vidikov ter razlikovati med fizičnimi in digitalnimi okolji ob upoštevanju pomislekov vseh deležnikov, vključno z MSP in organizacijami potrošnikov, s ciljem, da se zagotovi popolna preglednost interesov in ustrezna legitimnost pri doseganju pravičnega ravnovesja med vsemi interesi;

F.

ker ponarejanje ni več omejeno na luksuzne izdelke, ampak vključuje blago splošne porabe, kot so igrače, zdravila, kozmetika in živila; ki lahko v primeru ponarejanja povzročijo poškodbe ali resno nevarnost za zdravje potrošnikov;

G.

ker so carinski organi v EU leta 2013 zadržali skoraj 36 milijonov artiklov, pri katerih je obstajal sum kršitve pravic intelektualne lastnine, vrednost prestreženih artiklov pa je presegla 760 milijonov EUR;

H.

ker je bilo 72 % vseh zadržanj v letu 2013 povezanih z manjšimi pošiljkami; ker so bila zdravila četrto leto zapored največja kategorija, saj so predstavljala 19 % teh zadržanj in 10 % vseh zadržanj;

I.

ker se je treba boriti proti kršitvam pravic intelektualne lastnine, da: se zmanjšajo tveganja, ki jih te kršitve predstavljajo za zdravje in varnost potrošnikov ter okolje, se zaščiti ustvarjanje vrednosti v EU in tretjih državah, se preprečijo gospodarske in socialne posledice za podjetja in ustvarjalce iz EU in se preprečijo nevarnosti za kulturno raznolikost v Evropi in tretjih državah; ker boj proti organiziranemu kriminalu, ki se okorišča s trgovino s ponarejenim in piratskim blagom, zahteva posebno pozornost;

J.

ker bi bilo treba celovit pravni okvir pravic intelektualne lastnine združiti z učinkovitim uveljavljanjem teh pravic, ki bi bilo potrebi povezano z izvršnimi ukrepi in kaznimi, hkrati pa zagotoviti, da z ukrepi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne bi neupravičeno obremenili zakonite trgovine;

K.

ker je ena od glavnih značilnost varstva pravic intelektualne lastnine pravilno izvajanje veljavnih zakonov in mednarodnih zavez, vključno s statutu o kaznih;

1.

pozitivno ocenjuje pristop Komisije, zlasti kar zadeva poziv k uravnoteženju različnih interesov;

2.

meni, da je razprava o pravičnem ravnovesju med interesi imetnikov pravic in končnih uporabnikov večplastna in izredno zapletena, saj so gospodarski interesi na vseh straneh; meni, da bi morala Komisija preučiti, kako bi lahko v javnosti obveščeno in pregledno razpravljali o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ter o tem, kaj to pomeni za potrošnike; meni, da morajo poziv k večji vključenosti deležnikov v razpravo o pravicah intelektualne lastnine pospremiti koraki za zagotovitev preglednosti in legitimnosti vseh sodelujočih; meni, da ni nobene ocene sporočila, ki bi upoštevala tako Strategijo uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v tretjih državah iz leta 2004 kot zavrnitev Trgovinskega sporazuma proti ponarejanju (ACTA);

3.

poudarja, da ni dovolj jasno, s katerimi sredstvi in katero metodo bi bilo mogoče doseči rezultate, ki se omenjajo v sporočilu, še zlasti ne kar zadeva vprašanje, koliko sredstev bo porabljenih in od kod bodo pridobljena, tudi ob upoštevanju omejenih razpoložljivih sredstev za podporo imetnikov pravic v EU, ki izvažajo ali se uveljavljajo na trgih tretjih držav;

4.

meni, da ni jasnih navedb o usklajevanju notranje in zunanje politike, kar zadeva varstvo pravic intelektualne lastnine, ter poudarja pomembnost notranjih izboljšav v zvezi s tem; priznava, da usklajenost notranje in zunanje politike ne izključuje potrebe po prilagojenem pristopu, ki bo upošteval specifična dejstva in okoliščine na trgu posameznih tretjih držav;

5.

poudarja, da je treba varstvo pravic intelektualne lastnine obravnavati kot prvi korak – nujen, a ne zadosten – k vzpostavitvi dostopa do trga tretje države, in da je sposobnost za dejansko izvajanje priznanih pravic intelektualne lastnine odvisno od dobre zaščite, vključno z učinkovitim uveljavljanjem in popravnimi ukrepi v dani državi;

6.

poudarja, da je trgovinski značaj številnih kršitev pravic intelektualne lastnine in vse večja vpletenost organiziranega kriminala prerasla v pomembno težavo; obžaluje, da Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Palermska konvencija) še vedno nima protokola o ponarejanju in poziva Komisijo in države članice, naj močno pospešijo prizadevanja za to;

7.

ceni in podpira cilj boljše usklajenosti varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in drugih politik ter usklajevanje Komisije in držav članic pri doseganju tega cilja; meni, da lahko varstvo pravic intelektualne lastnine in ustrezni ukrepi za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine lahko prispevajo k boju proti organiziranemu kriminalu, pranju denarja in utaji davkov in razvoju pravičnega, trajnostnega in inovacijam prijaznega trga, ki lahko kljubuje prihodnosti;

8.

podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za opredelitev geografskih prednostnih nalog, pri čemer ta izhaja iz svojih polletnih poročil o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah;

9.

meni, da strategija ne priznava v zadostni meri razlike med fizičnim ponarejanjem blagovnih znamk in patentov na eni strani ter kršitvami avtorskih pravic, zlasti v digitalnem okolju na drugi strani; ugotavlja, da bo zaradi vse hitrejše digitalizacije vprašanje varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v digitalnem svetu postajalo vedno pomembnejše po vsem svetu;

10.

meni, da bi morala biti strategija bolj prilagojena digitalnemu okolju in vključevati močno sodelovanje s carinskimi organi in organi tržnega nadzora, da se zagotovi horizontalna skladnost;

11.

poudarja, da so geografske označbe in njihova zaščita prav tako pomembne kot druge vrste intelektualne lastnine, saj zagotavljajo sledljivost vse od časa porabe in varujejo znanje proizvajalcev;

12.

meni, da bi morala Komisija poskrbeti za to, da se pri pogajanjih o prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami geografske označbe priznajo in resnično zaščitijo, zlasti glede čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe (TTIP);

13.

meni, da bi bilo treba sporazum TRIPS izvajati uravnoteženo in učinkovito, in da bi kakršna koli prožnost besedila v celoti upoštevati temeljno načelo nediskriminatorne obravnave vseh tehnoloških področij, kot določa člen 27(1) tega sporazuma; meni, da bi morali upoštevati tudi izjavo iz Dohe, in pri tem poudariti, da okrepljeno varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne koristi le državam EU, ampak je v pomoč tudi državam v razvoju pri vzpostavitvi in razvoju notranjih okvirov, potrebnih za spodbujanje in zaščito inovacij in raziskav, kar je vedno pomembnejše na poti navzgor po trgovski vrednostni verigi;

14.

poudarja, da je potrebna obveščena, uravnotežena in preglednejša javna razprava o uveljavitvi, pri kateri bodo sodelovale vse strani in bodo uravnoteženo zastopani zasebni in javni interesi;

15.

potrjuje, da je treba povečati ozaveščenost med tistimi, ki so utrpeli premoženjsko škodo, ki ovira inovacije in ustvarjalnost, in o nevarnosti za zdravje in varnost, ki nastane z nakupom blaga, ki krši pravice intelektualne lastnine, oziroma dostop do njih; opozarja, da okrepljeno uveljavljanje samo ne bo rešilo sedanjih in prihodnjih težav glede varstva in uveljavljanja intelektualnih pravic, in da ga mora dopolnjevati večja ozaveščenost med potrošniki; v zvezi s tem opozarja na vlogo poslovnega sektorja;

16.

meni, da je jasno, da je treba pridobiti podporo javnosti pri varstvu pravic intelektualne lastnine; v zvezi s tem je seznanjen z delom Urada za usklajevanje na notranjem trgu, ki zajema kampanje za večjo ozaveščenost državljanov o trgovinski razsežnosti kršitvi pravic intelektualne lastnine;

17.

pozdravlja memorandum o soglasju, podpisan 4. maja 2011 med imetniki pravic in spletnimi platformami, da bi skupaj zmanjšali prodajo ponarejenega blaga po platformah za e-trgovanje; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo strukturni dialog. s spletnimi platformami, kako bi najbolje odkrivali in reševali vprašanje prodaje ponarejenega blaga;

18.

ugotavlja, da se je težava glede kršitev pravic intelektualne lastnine v zadnjih letih občutno poglobila zaradi digitalizacije in naraščajočega števila digitalnih prodajnih platform, kjer se ponarejeno blago prodaja in razširja povsem svetu brez kakršnega koli učinkovitega nadzora; v zvezi s tem poziva k poglobljenem razmisleku o sprejetju učinkovitejših orodij za nadzor spletne prodaje fizičnih proizvodov;

19.

meni, da bi moralo biti besedilo strategije v zvezi s spodbujanjem dobrega varstva geografskih označb na spletu bolj natančno, da bi podajalo konkretne cilje;

20.

poziva Komisijo, naj sodeluje z organizacijo za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN) in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO), da se vzpostavi zaščitni mehanizem za geografske označbe na spletu;

21.

meni, da je treba skrbno oceniti odgovornosti posrednikov; v zvezi s tem bi pozdravil bolj izdelano strategijo, pri čemer se zaveda, da je to vprašanje posebne razprave;

22.

poziva Komisijo, naj prispeva k oblikovanju okolja, v katerem bodo imele države članice in tretje države podobne interese in bo obstajal vzajemen interes za oblikovanje zaščitnih okvirov z visokimi standardi, ki jih bodo dopolnjevali učinkoviti popravni ukrepi, da bi se zapolnile vrzeli pri varstvu pravic intelektualne lastnine; ugotavlja, da je treba skrbno ločevati med razmerami v različnih državah v razvoju in med povezanimi trgovinskimi vprašanji, ter pri tem upoštevati posebne okoliščine v posameznih državah v razvoju;

23.

pozdravlja delo, ki ga je opravila Komisija v zvezi s podporo posameznim državam v razvoju, ki želijo izboljšati svoje sisteme pravic intelektualne lastnine, in poziva Komisijo, naj nadaljuje in pospeši ta prizadevanja z zagotovitvijo stalne ustrezne tehnične pomoči v obliki programov za ozaveščanje, zakonodajne podpore in usposabljanja uradnikov, pri čemer je treba upoštevati stopnjo razvoja posameznih držav;

24.

se strinja s pozivom k širokemu odzivu na zapleten in večplastni problem odnosa med pravicami intelektualne lastnine in splošnega dostopa do cenovno ugodnih zdravil, pri čemer poudarja, da mora biti pri pristopu k tem pravicam v farmacevtskem sektorju poudarek na pacientih;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo konstruktivni dialog o dostopu do zdravil z vsemi deležniki, in naj najdejo način, da bi dostop do zdravil zagotovili prebivalcem najrevnejših držav, ki nimajo dostopa do najboljše možne zdravstvene obravnave;

26.

meni, da je sicer treba zaščititi interese in konkurenčnost farmacevtskih družb v EU tako, da se zaščitijo njihove zmogljivosti za inovacije, in ob upoštevanju, da nekatera podjetja EU zagotavljajo dostop od zdravil preko programov pomoči in po znižanih vzporedno določenih cenah, vendar pa morajo biti cene zdravil dostopne prebivalcem države, v katerih se prodajajo, pri čemer je treba podpreti prožnost, ki jo zagotavlja sporazum TRIPS in priznava izjava iz Dohe, in upoštevati izkrivljanje trga, ki je posledica preprodaje zdravil v tretjih državah; poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za to, da mejni ukrepi, namenjeni zaustavitvi uvoza ponarejenih zdravil, ne bodo negativno vplivali na tranzit generičnih zdravil;

27.

poudarja, da je treba podjetja spodbujati k boljšemu sodelovanju v konkurenčnih razmerah in sodelovanju z javnimi organi, da bi zagotovili večji in boljši dostop do zdravil v državah članicah in tretjih državah; poziva Komisijo, naj premisli o inovativnih mehanizmih, kot so združevanje patentov, da bi se spodbudile raziskave in zagotovila generična proizvodnja;

28.

meni, da se mora Unija vključiti v širšo razpravo o izboljšanju zdravstvenega varstva po vsem svetu, vključno s strategijami za krepitev zdravstvenih sistemov;

29.

poziva Komisijo, naj spodbuja izvoz v EU proizvedenih generičnih in biološko podobnih zdravil v tretje države, takoj ko niso več zaščitena s patentom;

30.

meni, da je bilo nekaj statičnih podatkov, navedenih v sporočilu, pridobljenih s sporno in že kritizirano metodologijo, in da je treba izboljšati statistične podatke tako, da bodo bolje odražali dejanske razmere glede osrednjega pomena pravic intelektualne lastnine in njihovega varstva in uveljavljanja za gospodarstvo EU, ne samo za dopolnitev in izboljšanje sedanje politike, ampak tudi za nadaljnjo podporo načela načrtovanja politike na podlagi dokazov;

31.

se strinja z utemeljitvijo Komisije glede ustanovitve Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine in poziva, da se temu uradu dodelijo namenska sredstva;

32.

opozarja, da bi moral biti opazovalni urad sestavljen na celovit način in ne bi smel podvajati obstoječih organov;

33.

poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi opazovalni urad ohranil svojo neodvisnost z namenom zagotavljanja, da njegovega dela ne bi spodkopavala dejanska ali dojeta pristranskost;

34.

priznava, da bi boljše, primerno usklajene notranje politike v zvezi s pravicami intelektualne lastnine lahko pripomogle k prizadevanjem za višji standard varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v svetovnem merilu;

35.

poziva Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadeva za ratifikacijo Pogodbe o pravu znamk Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, Ženevskega akta Haaškega sporazuma, Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji ter drugih mednarodnih sporazumov, povezanih s pravicami intelektualne lastnine;

36.

poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v skladu z izidom javnega posvetovanja o svoji zeleni knjigi „Čim boljše izkoriščanje evropskega tradicionalnega znanja“ (COM(2014)0469) v zvezi z morebitno razširitvijo zaščite geografskih označb Unije na nekmetijske proizvode;

37.

podpira zavezo Komisijo, da bo dala prednost spodbujanju boljšega varstva pravic intelektualne lastnine in njihovega uveljavljanja v STO in vseh drugih mednarodnih okvirih, s čimer se bodo odprla nova tržišča za evropske izvoznike in izboljšal tržni dostop;

38.

ugotavlja, da je dodelitev statusa tržnega gospodarstva glede instrumentov zaščite trgovine med drugim odvisna od varstva pravic intelektualne lastnine v posamezni državi;

39.

poziva Komisijo. in države članice, naj si bolj učinkovito prizadevajo za spodbujanje pravic intelektualne lastnine v vseh mednarodnih organizacijah (Svetovni trgovinski organizaciji, Svetovni zdravstveni organizaciji in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino in si prizadeva za vključitev mednarodnih sporazumov, povezanih s pravicami intelektualne lastnine, v sistem Mednarodne trgovinske organizacije, v kolikor še niso del tega sistema, na primer Pogodbe o pravu znamk Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih, Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, Ženevskega akta Haaškega sporazuma in Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji;

40.

meni, da bi morali pri pogajanjih o dvostranskih prostotrgovinskih sporazumih nameniti ustrezno pozornost poglavjem o intelektualni lastnini, pogajalski strani pa bi morali priznati, da je treba pri pravici do gospodarske pobude upoštevati spoštovanje pravic intelektualne lastnine in veljavnih pravnih okvirov; pozdravlja dosedanje delo Komisije glede uspešnega vključevanja poglavij o varstvu in uveljavljanju intelektualne lastnine v dvostranske prostotrgovinske sporazume;

41.

meni, da je treba ratifikacijo zgoraj navedenih pogodb Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, ki jih je treba vključiti v sistem STO, vključiti tudi v dvostranske sporazume o prosti trgovini, ki jih sklene Unija;

42.

podpira pristop Komisije, da se vzpostavijo dialogi o intelektualni lastnini in delovne skupine na to temo s prednostnimi državami, s katerimi ne potekajo celovita pogajanja, da bi dosegli in okrepili posebne zaveze v zvezi z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine; poudarja, da mora biti vprašanje pravic intelektualne lastnine vključeno v dnevni red političnih srečanj na višji ravni, kadar ni napredka pri ravni dialoga o intelektualnih pravicah in na medsektorskih sestankih;

43.

poudarja, da bi bilo treba krepiti sodelovanje na področju pravic intelektualne lastnine med Unijo in drugimi regionalnimi skupinami, kadar je le mogoče;

44.

poziva Komisijo, naj bolj redno uporablja mehanizme za reševanje sporov, vključno z organom STO za reševanje sporov, kadar so kršene pravice gospodarskih subjektov Unije, vključno imetnikov pravic intelektualne lastnine;

45.

poziva Komisijo, naj spodbuja tretje države k vzajemnemu priznavanju pravice do delovanja pravnih strokovnjakov za intelektualno lastnino;

46.

poziva Komisijo in države članice k okrepitvi carinskega sodelovanja v Uniji in s tretjimi državami pri zasegu ponarejenega blaga in poenostavitvi carinskih postopkov;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj tesneje sodelujejo s tretjimi državami glede vprašanj avtorskih pravic in licenc;

48.

je prepričan, da bi boljše varstvo pravic intelektualne lastnine in učinkovito izvajanje s tem povezanih pravil v tretjih državah močno spodbudilo vlagatelje v Evropski uniji in drugje k naložbam, delitvi tehnološkega znanja in nadgradnji obstoječe tehnologije;

49.

ugotavlja, da imajo nekatere države članicah v svojih delegacijah v ključnih državah atašeje za intelektualne pravice; meni, da bi lahko boljše usklajevanje in izmenjava informacij med državami članicami ustvarila nove možnosti za doseganje skupnih ciljev kar zadeva varstvo intelektualnih pravic v tretjih državah;

50.

meni, da bi morali biti gospodarski subjekti in potrošniki iz EU v tretjih državah, v katerih so kršitve pogostejše, še posebej zaščiteni z razširjeno službo za pomoč v zvezi s pravicami intelektualne lastnine;

51.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/25

—

ob upoštevanju direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (1) (v nadaljnjem besedilu direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine),

—

ob upoštevanju člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 386/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o pooblastitvi Urada za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli) za naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, vključno z organiziranjem srečanj predstavnikov javnega in zasebnega sektorja v okviru Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003,

—

ob upoštevanju poročila Urada za usklajevanje na notranjem trgu in Evropskega patentnega urada iz septembra 2013 z naslovom „Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union“ (Prispevek gospodarskih panog, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, h gospodarski uspešnosti in zaposlovanju v Evropi),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008)0394),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 11. septembra 2009 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (COM(2009)0467),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Svetu, Evropskemu Parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 22. decembra 2010 o uporabi Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (COM(2010)0779) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (3),

—

ob upoštevanju povzetka odzivov na javno posvetovanje julija 2013 z naslovom „Civilno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine: javno posvetovanje o učinkovitosti postopkov in dostopnosti ukrepov“, ki ga je pripravila Komisija (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 1. julija 2014 z naslovom „Napredek v smeri prenovljenega soglasja glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine: akcijski načrt EU“ (COM(2014)0392),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 1. julija 2014 z naslovom „Trgovina, rast in intelektualna lastnina – strategija za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah“ (COM(2014)0389),

—

ob upoštevanju načrta Komisije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga EU in resolucije Parlamenta z dne 20. aprila 2012 o konkurenčnem enotnem digitalnem trgu (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. in 5. decembra 2014 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (6),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih od 2013 do 2017 (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (8),

—

ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 24. marca 2011 o poročilu o uporabi Direktive 2004/48/ES,

—

ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki določa, da ima vsakdo pravico do varstva moralnih in premoženjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, književnega ali umetniškega dela, katerega avtor je,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0169/2015),

A.

ker so pravice intelektualne lastnine posebej obravnavane v členu 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členu 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.

ker so pravice intelektualne lastnine ena od gonilnih sil inovacij in ustvarjalnosti in ključno prispevajo h konkurenčnosti, zaposlovanju in kulturni raznolikosti; ker vprašanja pristnosti proizvodov ne bi smeli vedno metati v isti koš z vprašanji varnosti in kakovosti proizvodov in ker ima uveljavljanje pravic intelektualne lastnine pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravja in varnosti potrošnikov; ker se prihodki od ponarejanja večinoma stekajo v črno ekonomijo in organizirani kriminal;

C.

ker se EU sooča z visokim številom kršitev pravic intelektualne lastnine in ker je količina in finančna vrednost teh kršitev zaskrbljujoča, kakor je poročala Komisija v svojem poročilu o uporabi direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (COM(2010)0779); ker je iz teh podatkov razvidno tudi, kolikšno dodano vrednost pomenijo pravice intelektualne lastnine za evropsko gospodarstvo v svetovni konkurenci;

D.

ker kršenje pravic intelektualne lastnine, vključno s ponarejanjem, zavira rast, odpiranje delovnih mest, inovacije in ustvarjalnost;

E.

ker kršenje pravic intelektualne lastnine evropskim podjetjem povzroča tako nematerialno kot ekonomsko škodo, državam pa velike ekonomske in fiskalne izgube;

F.

ker je primerna zaščita pravic intelektualne lastnine osnovni pogoj za razvoj digitalnega gospodarstva in enotnega digitalnega trga;

G.

ker je vse hitrejši razvoj e-trgovanja in spletnih dejavnosti spremenil način, na katerega bi morali v digitalnem okolju obravnavati uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti ker nudi nove možnosti za kršitve, nenazadnje tudi zaradi novih vedenjskih vzorcev uporabnikov;

H.

ker je Parlament zaskrbljen nad ugotovitvijo poročila Urada za usklajevanje na notranjem trgu, da je razmeroma velika manjšina Evropejcev bolj ali manj naklonjena stališču, da je lahko kršenje pravic intelektualne lastnine sprejemljivo (9); ker primanjkuje ustreznega poznavanja družbenega in kulturnega pomena pravic intelektualne lastnine in dejanj, ki veljajo za njihovo kršitev, in ker zlasti med mladimi Evropejci primanjkuje ozaveščenosti o potencialnih posledicah kršenja pravic intelektualne lastnine za evropsko gospodarstvo in družbo ter za splošno varnost državljanov; ker je nujno treba in tudi mogoče izvesti primerne kampanje za ozaveščanje in obveščanje uporabnikov;

I.

ker je treba podvojiti prizadevanja v boju proti nezakoniti trgovini s ponarejenim blagom in ker nihče ne bi smel ustvarjati dobička s kršenjem pravic intelektualne lastnine;

J.

ker je kazenski pregon nujen zaradi predvidljivosti prava in ker je treba poiskati učinkovite, sorazmerne in odvračalne načine uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na čezmejni ravni;

K.

ker kršitve pravic intelektualne lastnine še posebej vplivajo na MSP, tudi na storitve, ki jih podjetja opravljajo za druga podjetja, in lahko povzročijo izgubo trga in stečaj podjetja;

L.

ker je za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine temeljnega pomena, da se upoštevajo mednarodni vidiki, saj je kršenje pravic intelektualne lastnine globalni pojav;

M.

ker bi bilo treba pri snovanju ukrepov v okviru politike boja proti kršitvam pravic intelektualne lastnine obravnavati tako spletne kot nespletne oblike kršitev;

1.

pozdravlja sporočilo Komisije z dne 1. julija 2014, ki vsebuje akcijski načrt za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine; podpira pristop Komisije k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki temelji na preventivnih ukrepih in političnih orodjih, katerih namen je odvzeti prihodek kršiteljem v komercialnem obsegu ter otežiti dajanje na trg za izdelke, s katerimi se kršijo pravice intelektualne lastnine;

2.

poudarja, da so za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine primarno odgovorni javni organi držav članic;

3.

poudarja, da bi moral biti ključni cilj akcijskega načrta zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na podlagi dokazov, kar je ključnega pomena za spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti, konkurenčnosti, rasti in kulturne raznolikosti; ugotavlja, da bi morali ukrepi za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine temeljiti na natančnih in zanesljivih podatkih;

4.

poudarja, da so pravice intelektualne lastnine v času finančne krize in velikega zmanjšanja finančne podpore za kulturni sektor pogosto glavni vir prihodka posameznih ustvarjalcev; zato poudarja, da bi moralo biti zagotavljanje poštenega plačila za ustvarjalce ključni element akcijskega načrta EU;

5.

meni, da je za inovativnost, ustvarjalnost in konkurenčnost ključnega pomena, da so ukrepi za varstvo pravic intelektualne lastnine pregledni in da so vse informacije na voljo javnosti in vsem ostalim deležnikom;

6.

priznava, da uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ni le gonilo ustvarjanja delovnih mest in rasti v Uniji, temveč je bistveno za pravilno delovanje notranjega trga, zlasti glede na dejavnike, kot so delež BDP in delovnih mest v EU ter število industrijskih panog, ki izkoriščajo pravice intelektualne lastnine in imajo od njih koristi, ter da ima ključno vlogo pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti, konkurenčnosti in kulturne raznolikosti;

7.

poudarja, da so pravice intelektualne lastnine zagotovilo za ustvarjalnost, inovacije in konkurenčnost zlasti kulturne in ustvarjalne industrije, pa tudi drugih sektorjev, kakor je poudarila Komisija v sporočilu z naslovom „Za oživitev evropske industrije“; poziva Komisijo, naj pravice intelektualne lastnine še naprej obravnava kot dejavnik konkurenčnosti v evropskem gospodarstvu;

8.

poudarja, da pri pravicah intelektualne lastnine ne gre zgolj za avtorske pravice, temveč med drugim tudi za blagovne znamke in patente, in da je vsaka od teh pravic nadvse pomembna za vrednost evropskega blaga in storitev;

9.

je seznanjen, da kulturni in ustvarjalni sektor, v katerih se pravice intelektualne lastnine pogosto zelo intenzivno uporabljajo, po navedbah Komisije ustvarita že do 4,5 % BDP in zaposlujeta do 8,5 milijona ljudi v EU ter da sta sektorja nujna za kulturno raznolikost, pomembno pa prispevata tudi k socialnemu in gospodarskemu razvoju;

10.

meni, da imajo vsi akterji v dobavni verigi svojo vlogo v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine in bi morali biti vključeni v ta proces; poudarja, da bi bilo treba oblikovati pristop, ki bi vključeval vse akterje v spletnem in nespletnem okolju; meni, da je treba za zagotovitev uspeha pretehtati temeljne pravice, saj nosilci komercialnih dejavnosti ne morejo prostovoljno izvajati ukrepov, ki zadevajo temeljne pravice, temveč je za to potrebna pravna podlaga in sodni nadzor;

11.

poudarja, da mora biti vključevanje spletnih akterjev v boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine skladno z načeli Direktive 2000/31/ES (direktiva o elektronskem poslovanju) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

12.

ugotavlja, da se vse več ponarejenega fizičnega blaga in fizičnega blaga, pri katerem so bile kršene pravice intelektualne lastnine, prodaja prek spletnih trgov, pri katerih imajo organi držav članic omejene zmožnosti za nadzor prodaje; poudarja, da je treba lastnike tržnih platform vključiti v vsa prizadevanja v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, kar vključuje prizadevanja za odstranitev ponarejenega blaga z njihovih platform in prepoved za prodajalce tega blaga, da uporabljajo njihove platforme;

13.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se ravna s potrebno skrbnostjo v celotni, tudi digitalni dobavni verigi in v zvezi z vsemi ključnimi akterji in izvajalci v njej, to so ustvarjalci, umetniki in imetniki pravic, proizvajalci, posredniki, ponudniki internetnih storitev, spletne prodajne platforme, končni uporabniki in javni organi;

14.

meni, da bi se z izvajanjem skrbnega pregleda v celotni dobavni verigi ter z okrepitvijo tržnega nadzora in izmenjave informacij med carinskimi organi izboljšalo poslovno okolje in preprečilo, da bi blago, s katerem se kršijo pravice intelektualne lastnine, prišlo na trg; poudarja, da je treba dobro oceniti razmerje med stroški in koristmi ter učinkovitost kvalitativnih revizijskih programov, preden se začnejo izvajati, in da je treba v zvezi s tem resno razmisliti o nudenju pomoči MSP;

15.

je seznanjen s predlogi v okviru vključujočega posvetovanja z deležniki o uporabi določb EU o potrebni skrbnosti v celotni dobavni verigi, vključno s ponudniki plačilnih storitev, da se preprečijo kršitve pravic intelektualne lastnine, in poziva, naj se izidi posvetovanj in prostovoljni sistem EU o potrebni skrbnosti Parlamentu predstavijo vsako leto in ne vsaki dve leti;

16.

poziva Komisijo, naj vsa posvetovanja z deležniki opravi pregledno in pravočasno ter zagotovi, da se bodo izidi teh posvetovanj kvalitativno in kvantitativno analizirali ter se sporočili deležnikom, vključno s Parlamentom in drugimi institucijami EU;

17.

poudarja pomen sektorskih sporazumov in smernic dobre prakse v boju proti kršitvam pravic intelektualne lastnine; poziva deležnike v sektorju k izmenjavi informacij o platformah, ki omogočajo dostop do vsebin, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, ter k sprejetju usklajenih ukrepov za zmanjšanje dohodka, ki izvira iz teh vsebin in platform; opozarja, da ti ukrepi ne bi smeli vključevati zunajsodnega blokiranja spletnih mest;

18.

poudarja, da do največ kršitev pravic intelektualne lastnine prihaja v spletnih platformah za shranjevanje vsebin tretjih strani (cyberlocker), ki z oglaševanjem ali naročninami posredno pridobivajo dohodek iz teh pravic;

19.

pozdravlja pristop, s katerim bi kršiteljem pravic intelektualne lastnine odvzeli prihodek s pomočjo sporazumov med imetniki pravic in njihovimi partnerji; podpira pripravo memorandumov o soglasju kot pravno nezavezujočih ukrepov za boj priti ponarejanju in piratstvu in podpira zamisel o nadaljnjem razvoju takšnih ukrepov med deležniki; v zvezi s tem Komisiji priporoča, naj izvede študijo o tem, kako ponarejevalci navzkrižno financirajo svoje dejavnosti (prodaja ponarejenih proizvodov in dajanje na voljo nezakonitih vsebin);

20.

opozarja, da je od maja 2011 v veljavi prostovoljni memorandum o soglasju o prodaji ponarejenega blaga na spletu, in poziva Komisijo, naj oceni rezultate izvajanja tega memoranduma ter naj o tem poroča Evropskemu parlamentu;

21.

meni, da bi morala Komisija ob upoštevanju vloge posrednikov pri odpravljanju kršitev pravic intelektualne lastnine tudi preučiti učinkovitost obstoječih pobud in morebitnih prihodnjih dejavnosti;

22.

opozarja, da bi morali tudi in zlasti v kulturni in ustvarjalni industriji spodbujati sodelovanje med imetniki pravic, avtorji, upravljavci platform, posredniki in končnimi uporabniki pri zgodnjem prepoznavanju morebitnih kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi v obliki prostovoljnih zavez; poudarja, da mora Komisija v bližnji prihodnosti oceniti učinkovitost tovrstnih prostovoljnih zavez in da bodo morda potrebni nadaljnji zakonodajni ukrepi;

23.

poudarja, da bi morali v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v dialog vključiti ponudnike plačilnih storitev, da bi tako zmanjšali dobičke, ki se ustvarijo s kršitvami pravic intelektualne lastnine v spletnem okolju;

24.

želi spomniti na vpletenost organiziranega kriminala v mednarodne dejavnosti kršenja pravic intelektualne lastnine in na izjemen pomen usklajene evropske rešitve tega vprašanja, s katero se bodo okrepili revizijski ukrepi, hkrati pa izvajalo načelo, da se sledi denarju, zato da bi zaščitili interese potrošnika in celovitost dobavne verige;

25.

pozdravlja pristop Komisije za razvoj usmerjenih kampanj ozaveščanja; meni, da je bistveno, da bi vsi razumeli dejanske posledice kršitev pravic intelektualne lastnine za družbo kot celoto in posamično za potrošnike in državljane; meni, da bi morali biti potrošniki bolje obveščeni o sestavi pravic intelektualne lastnine in o tem, kaj se sme in kaj se ne sme početi z zaščitenim blagom in vsebino; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo ukrepe ozaveščanja, ki bodo ciljno usmerjeni na določeno občinstvo in ustrezne trge;

26.

priporoča izvedbo širše kampanje obveščanja o platformi za imetnike pravic intelektualne lastnine in organe pregona, da bodo imeli imetniki pravic dejavnejšo vlogo pri varovanju svojih pravic v vsej Evropski uniji prek podatkovne zbirke na področju kazenskega pregona, ki bi se nahajala na zavarovanem omrežju Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo; poziva k pospešitvi povezovanja s policijskimi organi in drugimi carinskimi organi po vsem svetu za zagotovitev doslednejšega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;

27.

poudarja, da se je treba posvetiti zlasti mladi generaciji, in sicer s primernimi kampanjami ozaveščanja, saj je nedavna raziskava o pojmovanju intelektualne lastnine pokazala, da je spoštovanje pravic intelektualne lastnine ravno pri tej generaciji najnižje;

28.

poudarja, kako pomembne so pobude za oceno in spremljanje razvoja znanja o tem, kako mladi razumejo in pojmujejo intelektualno lastnino, da bi bolje razumeli njihove potrebe in opredelili najpomembnejše ukrepe, ki jih je treba sprejeti;

29.

zlasti pozdravlja prizadevanja Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki deluje v okviru Urada za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM), za ozaveščanje potrošnikov o prednostih izbire proizvodov, pri katerih se spoštujejo pravice intelektualne lastnine, in za lajšanje dostopa do teh proizvodov;

30.

meni, da bi morali biti potrošniki sposobni bolje ugotoviti, pri katerih ponudbah se kršijo pravice, da bi se lahko odločili, da določenega nakupa ne opravijo; obžaluje, da akcijski načrt Komisije ne vključuje ukrepov, namenjenih izboljševanju zmožnosti potrošnikov, da prepoznajo blago in vsebine, pri katerih se kršijo pravice; poziva Komisijo in države članice, naj nadalje preuči razvoj posebnih orodij in smernic ter naj opravi pregled, ki bo temeljil na dokazih, in po potrebi predlaga razvoj usklajenega sistema postopkov za obveščanje o blagu in vsebinah, ki kršijo pravice, ter za njihov umik, tako da bodo lahko potrošniki in podjetja, kadar so zavedeni, ukrepali na enak način kot to lahko storijo, kadar želijo opozoriti na neželeno vsebino, na podlagi izkušenj, ki sta jih pridobila Komisija in Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, zlasti v zvezi z izmenjavo primerov najboljše prakse;

31.

ugotavlja, da je postopek prijave in odstranitve posameznega internetnega naslova, na katerem se nahaja vsebina, ki krši pravice intelektualne lastnine, v praksi nezadosten, saj je to vsebino mogoče izjemno hitro znova objaviti; zato poziva nosilce dejavnosti v tem sektorju, naj razmislijo, kako doseči, da bi bil postopek prijave in odstranitve dolgoročno bolj učinkovit;

32.

poudarja, da bi morali vsi udeleženci v distribucijski verigi sodelovati pri pripravi informacijskih kampanj, s katerimi bi potrošnike obveščali o njihovih pravicah in obveznostih, medtem ko preprosto dostopajo do ustvarjalnih vsebin in jih uporabljajo;

33.

meni, da bo mogoče učinkovito doseči večjo preglednost in boljšo obveščenost zgolj s sodelovanjem glavnih internetnih deležnikov, ki omogočajo dostop do vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, ter da je torej zaželeno, da so udeleženi v teh prizadevanjih za večjo preglednost in boljši pretok informacij;

34.

poudarja, da je treba usklajevati pobude in kampanje v vseh državah članicah, da bi se preprečilo podvajanje dela in zagotovila skladnost in učinkovitost;

35.

poziva organe držav članic, naj zagotovijo, da bo blago, pri katerem se kršijo pravice intelektualne lastnine in pri katerem obstaja varnostno tveganje, vključeno v obvestila sistema RAPEX, ne glede na to, ali se to blago v posamezni državi članici prodaja zakonito ali nezakonito;

36.

meni, da je lahko odvračanje potrošnikov od nakupa nezakonitega blaga ali uporabe nezakonitih vsebin v nekaterih sektorjih oteženo zaradi nizke ozaveščenosti potrošnikov o zakoniti ponudbi in ponekod težko dostopne ali drage dobave proizvodov, ki ne kršijo pravic; meni, da je treba doseči večji napredek na tem področju in ponovno izraža zahtevo, naj Komisija in države članice povečajo pritisk na industrijo, da bi v vseh državah članicah razvila zakonito raznoliko in privlačno ponudbo, tako da bodo imeli potrošniki na voljo vse možnosti za nakup zakonitega blaga ali uporabo zakonitih vsebin;

37.

poudarja, da je potreben celovitejši pristop, ki bo osredotočen na zadovoljevanje povpraševanja potrošnikov z večjo razpoložljivostjo in potrošnjo inovativne in cenovno dostopne zakonite ponudbe, ki bo temeljila na poslovnih modelih, prilagojenih internetu, ki bodo omogočali odstranitev preprek za oblikovanje pravega evropskega enotnega digitalnega trga, hkrati pa ohranjali ravnotežje med pravicami potrošnikov in varstvom inovatorjev in ustvarjalcev;

38.

meni, da je eden od načinov, kako okrepiti pravice intelektualne lastnine, razvoj inovativnih poslovnih modelov; ob tem poudarja, da bi bilo treba v nekatere sektorjih znova razmisliti o izboljševanju in nenehnem prilagajanju takih modelov tehnološkemu napredku;

39.

poudarja, da je treba izboljšati civilne postopke za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za MSP in posamezne ustvarjalce, saj imajo ti ključno vlogo v ustvarjalnem in kulturnem sektorju, mnogokrat pa svojih pravic ne morejo uveljavljati zaradi zapletenosti, stroškov in trajanja teh postopkov;

40.

pozdravlja namero Komisije, da bo podprla MSP pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine z izboljšanjem dostopa do civilnopravnih sredstev za uspešnejši boj proti tržnim zlorabam s strani velikih akterjev in zlasti da bo dodatno ocenila potrebe MSP za prihodnje ukrepanje EU;

41.

pozdravlja odločitev iz sporočila Komisije z dne 1. julija 2014 o akcijskem načrtu EU, zlasti ukrep 4, katerega namen je izboljšati civilne postopke za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine za MSP, zlasti v zvezi s spori majhne vrednosti in morebitnim ukrepanjem na tem področju;

42.

poudarja, da so za MSP nadvse pomembne jasne in obvladljive strukture za uveljavljanje njihovih pravic intelektualne lastnine;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da morebitni ukrepi ne bodo pomenili velikega bremena in stroška za MSP; Komisijo še posebej poziva, naj dodatno oceni, kako bi lahko MSP sodelovala v programih kvalitativne revizije, in ugotovi, katere specifične ukrepe bi lahko v tem smislu sprejeli v njihovo korist;

44.

vztraja, da je treba pri pripravi zakonodaje upoštevati MSP, in ponavlja, da je treba vedno uporabljati načelo, da se najprej pomisli na male;

45.

poudarja pomen dostopa do sodnega varstva in stroškovno učinkovitega sodnega postopka, zlasti za MSP, ter poziva k razvoju storitev mediacije ter drugih programov alternativnega reševanja sporov med podjetji na področju pravic intelektualne lastnine;

46.

poudarja, kako pomembno je redno analizirati dejavnike, ki odločilno vplivajo na odločanje MSP o tem, ali bodo uveljavljala pravice intelektualne lastnine ali ne, da bi lahko odkrili, kje so možne izboljšave, bodisi za inovativna MSP bodisi za MSP, ki se soočajo s težavami zlasti pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

47.

z zanimanjem pričakuje informacije o obstoječih nacionalnih pobudah v zvezi s civilnim uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine za MSP, ki naj bi jih prejel do konca leta 2015; pozdravlja napovedano objavo zelene knjige o potrebi po prihodnjem ukrepanju Unije na podlagi najboljše prakse iz shem za pomoč malim in srednjim podjetjem pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, financiranih na nacionalni ravni;

48.

Izraža zadovoljstvo z razvojem dejavnosti Evropskega opazovalnega urada za kršitve pravic intelektualne lastnine, ki koristno prispeva k razpravam oblikovalcev političnih odločitev in služi kot orodje za zbiranje in izmenjavo podatkov in informacij o vseh oblikah kršitev pravic intelektualne lastnine;

49.

poudarja, da bi morala biti obveznost Urada za usklajevanje na notranjem trgu, tj. da od industrije pridobiva podatke o kršitvah pravic intelektualne lastnine in pripravi zanesljive podatke in analize o dejanskih posledicah kršitev za gospodarske akterje, vključena v akcijski načrt z desetimi točkami in uporabljena kot podlaga za nadaljnje ukrepe v različnih sektorjih, ki jih to najbolj zadeva; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj izboljša Podporno orodje za obveščevalne podatke o ponarejanju (ACIST), ki ga je izdelal Urad za usklajevanje na notranjem trgu, da bo možen dostop do informacij o ponarejevalcih in da se prepreči, da javni naročniki kupijo ponarejeno blago;

50.

poudarja, da bi morale biti na voljo in dostopne vse informacije v zvezi z vrsto pravic intelektualne lastnine, ki se uporablja v posameznem primeru (npr. patent, blagovna znamka, avtorske pravice), statusom njihove veljavnosti in identiteto imetnikov, tudi v obliki metapodatkov v primeru digitalnih datotek, da bi dosegli smiselno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

51.

poziva Komisijo, naj z uporabo podatkov, ki jih zbere opazovalni urad, ter rezultatov njegovih dejavnosti pripravi sklepe o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine in predlaga rešitve za izboljšanje, ki jih bodo lahko uporabljali oblikovalci politik; poziva Komisijo, naj v rednih časovnih intervalih o tem poroča Parlamentu;

52.

ugotavlja, da je usposabljanje za razvoj sektorskega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na nacionalni ravni bistveno, prav tako bistvena pa bo vloga opazovalnega urada, da pomaga pri usposabljanju organov držav članic in izmenjavi najboljše prakse, zlasti s spodbujanjem digitalno dostopnih stroškovno učinkovitih kampanj in njihovim usklajevanjem s pristojnimi agencijami in organi;

53.

pozdravlja, da je Komisija ustanovila skupino strokovnjakov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, in jo poziva, naj zagotovi, da bosta Parlament in po potrebi tudi Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine tesneje vpeta v delo skupine ter zlasti da bo Parlament povabljen, da pošlje strokovnjake na sestanke skupine;

54.

pozdravlja objavo poročila Komisije o uporabi direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (10), obenem pa ugotavlja, da je zaradi poznega prenosa direktive v državah članicah glede nekaterih njenih vidikov mogoče oblikovati zgolj omejene ugotovitve; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno analizo učinka direktive, zlasti glede inovacij in razvoja informacijske družbe, kakor določa člen 18(1) in je Parlament zahteval v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 22. septembra 2010; vseeno želi spomniti, da je Komisija opredelila številne druge vidike uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, kot je vloga posrednikov v boju proti kršitvam, ki bi jih bilo prav tako mogoče koristno uporabiti v boju proti zlorabam;

55.

je seznanjen, da poročilo Komisije kaže, da direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v nekaterih ozirih zaostaja za digitalno dobo in ni zadostna za boj proti kršitvam na spletu; poziva Komisijo, naj pripravi podrobno oceno omejitev sedanjega pravnega okvira v zvezi s spletnimi dejavnostmi in po potrebi predloge za prilagoditev zakonodajnega okvira EU spletnemu okolju; poudarja, da je treba za vsak tak predlog opraviti podrobno oceno učinka;

56.

je seznanjen, da se v državah članicah nekatere določbe direktive zaradi različnih razlag uporabljajo različno, in Komisijo poziva, naj ukrepa za odpravo težav, ki so ugotovljene v poročilu, tudi z dodatno pojasnitvijo direktive;

57.

znova poziva k pripravi strategije na področju pravic intelektualne lastnine, vključno s celovitim pravnim okvirom za boj proti kršenju pravic intelektualne lastnine, ki bo prilagojen spletnemu okolju in bo v celoti upošteval temeljne pravice in svoboščine, pravično sojenje, sorazmernost in varstvo podatkov; meni, da je nujno treba zaščititi nove zasnove, saj bo to spodbudilo naložbe in privedlo do novih inovacij;

58.

poudarja, da mora vsaka zakonodaja na področju pravic intelektualne lastnine odražati razvoj v digitalni dobi, torej mora upoštevati spletno okolje in različna sredstva distribucije ter zagotavljati uravnotežen pristop, ki upošteva interese vseh deležnikov in zlasti potrošnikov ter njihove pravice do dostopa do vsebine, obenem pa spodbuja umetnike, ustvarjalce in inovatorje v Evropi;

59.

ponovno poudarja, da je potreben sodoben okvir za avtorske pravice, ki bo spodbujal konkurenčnost in bo prijazen do potrošnika ter bo s tem, ko bo zagotavljal varno, primerno in stabilno okolje za inovatorje in ustvarjalce, spodbujal tudi ustvarjalnost in inovacije;

60.

opozarja, da sta kulturna in ustvarjalna industrija v Evropski uniji gonilo družbenega in gospodarskega razvoja ter odpiranja novih delovnih mest v Evropi, hkrati pa opozarja, da bistveni delež gospodarske rasti, inovacij in novih delovnih mest v EU temelji na ustvarjalcih, konstruktorjih in institucijah, ki uporabljajo izjeme in omejitve avtorskih pravic; poudarja, da bi morala vsaka zakonodajna pobuda za modernizacijo avtorskih pravic temeljiti na neodvisnih dokazih glede njenega učinka na rast in delovna mesta (zlasti kar zadeva MSP v kulturnem in ustvarjalnem sektorju), dostop do znanja in kulture ter potencialne stroške in koristi;

61.

vztraja pri pomembni vlogi carinskih oblasti in mednarodnega sodelovanja na carinskem področju v boju proti kršenju pravic intelektualne lastnine v čezmejni trgovini ter poudarja, da je treba delo in vzajemno sodelovanje carinskih služb podpreti in spodbuditi z jasnejšimi pravili delovanja, zlasti zato, da bo v okviru njihovega dela mogoče učinkovito in uspešno izvajati inšpekcijske preglede blaga, ki se ga prevaža v okviru ozemlja EU;

62.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju akcijskega načrtu za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine upošteva sorodne pobude, zlasti carinski akcijski načrt EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine ter strategijo za zaščito in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah;

63.

poziva h krepitvi tržnega nadzora, obvladovanja tveganj in izmenjave informacij med carinskimi organi glede vprašanj, ki jih v okviru uveljavljanja pravic intelektualne lastnine postavljajo carinski organi, na primer v zvezi s shranjevanjem in uničenjem blaga, ki krši pravice;

64.

poudarja, kako pomembno je tesno sodelovanje in izmenjava informacij med carinskimi organi, organi tržnega nadzora in pravosodnimi organi ter njihovo ustrezno usposabljanje;

65.

opozarja na bistveno vlogo, ki jo imajo javni organi na vseh ravneh, vključno na lokalni, regionalni in nacionalni, prek javnih razpisov in naročil, in pozdravlja, da si Komisija prizadeva pripraviti, objaviti in promovirati priročnik o najboljši praksi, da bi preprečili, da bi javni organi na kateri koli ravni kupili ponarejeno blago;

66.

pozdravlja zeleno knjigo, ki jo je predložila Komisija, o posvetovanju z deležniki glede učinka sistemov storno knjiženja in podobnih sistemov za odpravljanje kršitev pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu in za ocenjevanje potreb po konkretnejšem ukrepanju na tem področju, in sicer v spletnem okolju in drugje; meni, da bi bila uvedba pravice do storno knjiženja za vse nenamerno kupljeno ponarejeno blago na ravni EU lahko koristna za potrošnike, trgovce pa bi spodbudila, da bi blago preverili, preden bi ga začeli prodajati;

67.

podpira, da je poudarek akcijskega načrta na pomenu sodelovanja z državami članicami, izmenjave informacij in najboljše prakse ter usklajevanja dejavnosti čezmejnega uveljavljanja;

68.

poudarja, da je treba skladno s pravicami intelektualne lastnine spodbujati odprte raziskave in širjenje znanja, ki so tudi opredeljeni kot ključni elementi strategij Globalna Evropa in Evropa 2020, da bi v Uniji pospešili inovativnost in konkurenčnost v sektorjih, ki temeljijo na znanju;

69.

poudarja, da so za hitro prekinitev kršitev pravic intelektualne lastnine v komercialnem obsegu potrebni preventivni ukrepi in natančni sistemi odkrivanja;

70.

opozarja, da je dohodek, ustvarjen z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine, pomemben vir zunanjega financiranja raziskovalnih projektov, ter zato spodbuja inovacije in razvoj ter sodelovanje med univerzami in podjetji;

71.

poziva k hitri izvedbi akcijskega načrta, da bi lahko zlasti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju po potrebi pravočasno prilagodili ukrepe, potrebne za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine;

72.

poziva Komisijo, naj oceni izvajanje vsakega od ukrepov iz akcijskega načrta in do julija 2016 o tem poroča Parlamentu;

73.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/35

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2012 s priporočili Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede novega sporazuma med EU in Rusijo (1), z dne 12. septembra 2013 o pritisku Rusije na države vzhodnega partnerstva (glede na bližnje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni) (2), z dne 6. februarja 2014 o vrhunskem srečanju EU-Rusija (3), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo (4) in z dne 12. marca 2015 o umoru voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova in položaju demokracije v Rusiji, (5)

—

ob upoštevanju sklepov in izjav Evropskega sveta, Sveta za zunanje zadeve in voditeljev skupine G7 v zadnjih 18 mesecih o razmerah v Ukrajini in o odnosih z Rusijo,

—

ob upoštevanju sporazumov, doseženih v Minsku dne 5. in 19. septembra 2014 ter 12. februarja 2015 (6) ,

—

ob upoštevanju deklaracije ob vrhunskem srečanju Nata v Walesu z dne 5. septembra 2014,

—

ob upoštevanju resolucije, ki jo je 27. marca 2014 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (7) in resolucije, ki jo je 17. februarja 2015 sprejel Varnostni svet Združenih narodov (8),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0162/2015),

A.

ker si EU že desetletja prizadeva vzpostaviti strateško partnerstvo z Rusijo, ki bi koristilo obema in bi temeljilo na skupnih vrednotah in načelih, kot je demokracija in pravna država, ter na skupnih interesih; ker EU ostaja naklonjena takemu odnosu in dialogu, s katerim bi ta odnos vzpostavili, ter si želi ponovno sodelovati z Rusijo, če bodo ruske oblasti izpolnile svoje mednarodne in pravne obveznosti;

B.

ker se je EU v odziv na rusko kršitev gruzijske ozemeljske celovitosti v letu 2008, še vedno trajajočo zasedbo gruzijskih regij Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija ter neizpolnitev vseh obveznosti, ki jih ima po sporazumu o prekinitvi ognja iz leta 2008, in kljub temu odločila za model okrepljenega sodelovanja kot nadaljnjih odnosov z Rusijo, ki bili v obojestransko korist; ker je bila namesto omejevalnih ukrepov sprejeta ali poglobljena vrsta pobud za tesnejše sodelovanje, kot so skupni prostori, partnerstvo za modernizacijo, pogajanja o novem sporazumu med EU in Rusijo ter dialog o človekovih pravicah;

C.

ker je Rusija z nezakonito priključitvijo Krima – dejanjem, ki ga je EU ostro obsodila, in ki ne bo priznana – in oboroženim konfliktom proti Ukrajini z neposredno in posredno udeležbo vojaških in varnostnih služb ter namerno destabilizacijo te sosednje suverene in neodvisne države močno škodila svojim odnosom z EU, saj je ogrozila temeljna načela varnosti Evrope, ker ni spoštovala meja, in kršila svoje mednarodne zaveze, zlasti Ustanovno listino Združenih narodov, Helsinško sklepno listino, memorandum iz Budimpešte, Pariško listino za novo Evropo iz leta 1990 ter dvostransko Pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu; ker so se humanitarne razmere na Krimu in na vzhodu Ukrajine močno poslabšale in doslej terjale več tisoč smrtnih žrtev;

D.

ker je Rusija v svojem sosedstvu, in sicer v Pridnestrju, Južni Osetiji, Abhaziji in Gorskem Karabahu, neposredno ali posredno vpletena v številne zamrznjene konflikte, ki resno ovirajo razvoj in stabilnost teh sosednjih držav ter njihovo približevanje Evropski uniji;

E.

ker je Ruska federacija na črno listo uvrstila 89 politikov in uradnikov iz EU – med njimi sedanje in nekdanje poslance Evropskega parlamenta – ter jim prepovedala vstop v Rusijo;

F.

ker je Rusija v nasprotju z duhom dobrososedskih odnosov in ob kršenju mednarodnega prava, pravil in standardov na podlagi doktrine, po kateri si pripisuje pravico ščititi ruske rojake v tujini, namerno izvajala nezakonita dejanja, da bi destabilizirala svoje sosede z nezakonitim trgovinskim embargom ali sklenitvijo povezovalnih pogodb s separatisti in uporniških regij;

G.

ker je EU v odgovor na nezakonito priključitev Krima in hibridno vojno, ki jo je Rusija začela z Ukrajino, sprejela postopne nize omejevalnih ukrepov; ker so številne druge države v odziv na rusko agresijo sprejele podobne sankcije;

H.

ker je treba dolgoročno vzpostaviti tvorne odnose med EU in Rusijo, ki so v interesu obeh strani, tudi zaradi spoprijemanja s skupnimi globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, nov tehnološki razvoj ter boj proti terorizmu, ekstremizmu in organiziranemu kriminalu; ker je bilo sodelovanje med EU in Rusijo na nekaterih področjih, kot je ta severna dimenzija in čezmejno sodelovanje, uspešno; ker je bila Rusija pri nedavnih pogajanjih z Iranom tvorna;

I.

ker ti omejevalni ciljni ukrepi niso uperjeni zoper rusko prebivalstvo, temveč zoper nekatere posameznike in podjetja iz gospodarskega in obrambnega sektorja, ki so povezani z ruskim vodstvom in neposredno izkoriščajo sedanje negotove odnose z Ukrajino, namen ukrepov pa je spodbuditi rusko vlado, naj spremeni politiko skupnega sosedstva ter svoja dejanja pri tem; ker bi bilo treba sankcije, povezane z destabilizacijo vzhoda Ukrajine, odpraviti, takoj ko bo Rusija v celoti izpolnila določbe sporazumov iz Minska; ker bi bilo treba te sankcije okrepiti, če bi se Rusija odločila, da si še naprej neposredno ali posredno prizadeva za destabilizacijo Ukrajine in ogroža njeno teritorialno celovitost; ker bodo sankcije, povezane z nezakonito priključitvijo Krima, obstale, dokler ne bo polotok vrnjen Ukrajini;

J.

ker Rusko federacijo polnopravno članstvo v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter podpis splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah zavezujeta k spoštovanju načel demokracije, načela pravne države ter človekovih pravic; ker je EU odločno podpirala pristop Rusije k različnim mednarodnim organizacijam in forumom, kot so skupini G8 in G20 ter STO, in njeno sodelovanje v njih; ker je vključitev Rusije v te organe povzročila napetosti, saj je Rusija večkrat kršila pravila, tako da ni upoštevala standardov in obveznosti STO (in uvedla številne diskriminatorne ukrepe proti posameznim državam članicam EU in drugim državam v sosedstvu), in ni izvršila več kot tisoč sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, s čimer ni zajamčila osnovnih človekovih pravic; ker posvetovanje med EU in Rusijo o človekovih pravicah ni prineslo odgovorov ali konkretnih rezultatov;

K.

ker je pravna država eno temeljnih načel EU, ki ne pomeni le spoštovanja demokracije in človekovih pravic, ampak tudi skladnost z mednarodnim pravom, zagotovilo za pravično izvrševanje in uporabo prava ter neodvisnost in nepristranskost pravosodnega sistema in sodnih postopkov; ker ti pogoji v Rusiji niso izpolnjeni, saj organi ne podpirajo pravne države in ne spoštujejo temeljnih pravic, in ker so se politične pravice, civilne svoboščine in svoboda medijev pa v preteklih letih poslabšali; ker je bila nedavno sprejeta zakonodaja z nejasnimi določbami, ki se uporabljajo za dodatno omejevanje opozicije in akterjev civilne družbe; ker je nedavno sprejetje zakona, ki kriminalizira tako imenovano homoseksualno propagando, privedlo do več homofobnega nasilja in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci ter sovražnih govorov, ki ga organi niso preganjali; ker se je na Krimu po nezakoniti priključitvi tega polotoka resno poslabšalo spoštovanje človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, zbiranja in združevanja, pri čemer je bila najbolj prizadeta skupnost krimskih Tatarov;

L.

ker je bil znani opozicijski voditelj Aleksej Navalni obdolžen in obsojen na podlagi ponarejenih dokazov in je podvržen stalnemu ustrahovanju in nadlegovanju, tako tudi z zaprtjem njegovega brata; ker se progresivni stranki, ki jo vodi, preprečuje, da bi sodelovala na naslednjih parlamentarnih volitvah; ker je poslanka ukrajinske Rade Nadja Savčenko nezakonito pridržana v Rusiji, s čimer se krši mednarodno pravo;

M.

ker je ruska federacija po podatkih indeksa zaznave korupcije 136-ta od 175 držav, zaradi česar je Rusija prava težava v zvezi z mednarodno korupcijo in pranjem denarja, ki ogrožata evropska gospodarstva in njihovo neoporečnost;

N.

ker Rusija dejavno uporablja hibridno vojskovanje, s katerim se namerno zabrisuje ločnica med vojaško/paravojaško dejavnostjo in političnim aktivizmom;

O.

ker je Ruska federacija na svetovni lestvici svobode medijev v letu 2014 med 180 državami 148-ta; ker se je močno razširilo in povečalo financiranje medijev, ki so pod nadzorom države; ker se pobude in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih organizacij civilne družbe, političnih nasprotnikov, neodvisnih medijev in navadnih državljanov pogosto omejujejo ali ovirajo; ker se je prostor za izražanje neodvisnega in pluralističnega mnenja zmanjšal in je stalno ogrožen; ker se Evropska ustanova za demokracijo ukvarja z vprašanjem pluralnosti ruskih medijev in ker je pozvana, da skupaj s partnerji razvije nove pobude za medije;

P.

ker neodgovorna dejanja ruskih lovskih letal v bližini zračnega prostora držav članic EU in Nata ogrožajo varnost civilnih poletov in bi lahko ogrozili varnost evropskega zračnega prostora; ker je Rusija v neposredni bližini EU izvajala provokativne vojaške manevre večjega obsega, grožnje z ruskimi vojaškimi in celo jedrskimi napadi pa so bile javne; ker je Rusija odstopila od pogajanj o Pogodbi o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in ker je kršila Pogodbo o jedrskem orožju srednjega obsega;

Q.

ker je energija, ki ima osrednjo in strateško vlogo v odnosih med EU in Rusijo, eden od ključnih instrumentov ruske zunanje politike; ker lahko EU z bolj raznovrstno oskrbo z energijo in manjšo odvisnostjo od Rusije postane odporna na zunanje pritiske; ker mora EU, ko gre za energetsko varnost, nastopiti enotno in pokazati močno notranjo solidarnost;

R.

ker je Ruska federacija aktivno spodbujala Evrazijsko gospodarsko unijo; ker tega projekta gospodarskega povezovanja ne bi smeli obravnavati kot konkurenčnega Evropski uniji;

1.

ponavlja, da Rusija z neposredno in posredno udeleženostjo v oboroženem konfliktu v Ukrajini ter nezakonito priključitvijo Krima, s čimer krši ozemeljsko celovitost Gruzije, ter gospodarsko prisilo in politično destabilizacijo svojih evropskih sosed namerno krši demokratična načela in temeljne vrednote ter mednarodno pravo; zato EU ne more preiti nazaj na tekoče poslovanje in nima druge izbire, kot da znova kritično oceni odnose z Rusijo, tako da čim prej pripravi načrt izrednih mehkih ukrepov, s katerimi bi se zoperstavila agresivnim in razdiralnim politikam, ki jih vodi Rusija, ter celovit načrt prihodnjih odnosov s to državo ter z vzhodnimi evropskimi partnerji; poudarja, da je mogoče konflikt na vzhodu Ukrajine rešiti le po politični poti;

2.

poudarja, da Rusije v tem trenutku zaradi njenih dejanj na Krimu in na vzhodu Ukrajine ni več mogoče šteti za strateško partnerico; poudarja, da morajo strateška partnerstva temeljiti na vzajemnem zaupanju in spoštovanju mednarodnega prava, ki temelji na demokraciji, suverenosti držav ter svobodni izbiri notranje ustavne ureditve in zunanjepolitične usmerjenosti, ozemeljski celovitosti držav ter spoštovanju nedotakljivosti pravne države, človekovih pravic in načel mednarodne diplomacije in trgovine;

3.

je globoko zaskrbljen, ker se Rusija zdaj odkrito predstavlja in deluje kot izzivalka mednarodne demokratične skupnosti in njenega na pravu temelječega reda, nenazadnje tako, da si prizadeva s silo spremeniti meje v Evropi; je zaskrbljen zaradi vse večje sovražne naravnanosti proti opozicijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic, manjšinam in sosednjim narodom, ter poslabšanjem stanja človekovih pravic in pravne države v Rusiji; obsoja ustrahovanje kritičnih glasov z nasiljem, sodnimi procesi, zaporom in drugimi ukrepi države;

4.

obsoja samovoljno prepoved vstopa na rusko ozemlje za politike in uradnike EU in poudarja, da rusko vodstvo kar naprej krši mednarodno pravo in splošne standarde ter ovira transparentnost; meni, da je to ravnanje neproduktivno in da škoduje že tako slabi komunikaciji med Evropsko unijo in Rusijo; poudarja, da bi morali biti ti politiki in uradniki obveščeni o razlogih za prepoved vstopa na rusko ozemlje in bi morali imeti pravico, da se zoper to odločitev pritožijo na neodvisnem sodišču;

5.

meni, da je mogoče med EU in Rusijo dolgoročno vzpostaviti tvorne in predvidljive odnose v korist obeh, zlasti glede na obstoječe politične, trgovinske, transportne in energetske ter medosebne stike, tudi prek programa Erasmus+ in skupnih ukrepov (9), čezmejnega sodelovanja, podnebnih sprememb, okolja in sektorskega sodelovanja, ob upoštevanju, da so recipročne sankcije v škodo gospodarstvu obeh strani, da je treba obravnavati skupne izzive in interese na svetovnem prizorišču in da je mogoče razdiralni pogled na varnost v Evropi premostiti z okrepljenim dialogom; v tem smislu pozdravlja pozitivne rezultate sodelovanja med EU in Rusijo na različnih področjih, kot so boj proti terorizmu, ekstremizmu in organiziranemu kriminalu, partnerstvo severne dimenzije, pogovori o jedrskem vprašanju z Iranom in mirovni proces na Bližnjem vzhodu; poziva Rusijo, naj konstruktivno sodeluje pri iskanju rešitve za sirski konflikt;

6.

poudarja, da morajo odnosi med EU in Rusijo odslej temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in dialogu, pri čemer bi se bila EU pripravljena znova zavzeti za in začeti sodelovanje z oblastmi v Moskvi na številnih specifičnih področjih, ki so v skupnem interesu; poudarja, da bi ponovno sodelovanje lahko vzpostavili, ko bo Rusija spoštovala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, vključno s Krimom, v celoti izvajala sporazume iz Minska (ki vključujejo popoln nadzor ukrajinskih organov nad mejo, brezpogojni umik ruskih enot in orožja ter takojšnjo prekinitev pomoči uporniškim skupinam) ter končala vojaške in varnostne dejavnosti za destabilizacijo na mejah držav članic EU; poudarja, da se je OVSE izkazala za strukturo, ki lahko prispeva k rešitvi krize; poudarja, da to potencialno obnovljeno sodelovanje ne sme potekati na račun mednarodnih načel, evropskih vrednot, standardov in mednarodnih zavez; poudarja, da mora EU jasno opredeliti, kaj pričakuje od Rusije, zlasti glede spoštovanja mednarodnega prava in pogodbenih obveznosti ter ravnanja kot predvidljivega partnerja, katere ukrepe bo sprejela po 31. decembru 2015, če Rusija ne bo spoštovala svojih zavez (ali prej v primeru resnih dogodkov na kraju samem), in kakšno ponovno sodelovanje je pripravljena v primeru izpolnitve obveznosti ponuditi; poudarja, da bi moralo to sodelovanje v celoti potekati v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

7.

izreka pohvalo solidarnosti in enotnosti, ki so jo izkazale države članice po nezakoniti ruski priključitvi Krima in neposredni udeležbi Rusije v vojni v Ukrajini, kar je omogočilo sprejetje in nadaljnjo razširitev ukrepov za odzivanje ter njihovo navezavo na popolno izvajanje sporazumov iz Minska; poziva države članice, naj dajejo ohranjanju te enotnosti absolutno prednost ter se vzdržijo dvostranskih odnosov in dogovorov, ki bi lahko enotnost ogrozili ali bi jih lahko tako tolmačili; ponovno izraža, da sta enotnost v delovanju in solidarnost med državami članicami in z državami kandidatkami bistveni za zagotavljanje kredibilnosti, legitimnosti in učinkovitosti politik EU in njene zmožnosti, da vzdrži zunanje izzive in pritiske, hkrati pa spodbujata bolj poglobljene odnose in sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva;

8.

v zvezi s tem poudarja, da je močnejša povezanost EU in skladnost med njeno notranjo in zunanjo politiko bistvena za bolj dosledno, učinkovito in uspešno zunanjo in varnostno politiko EU, tudi do Rusije; zato poziva države članice, naj nadaljujejo in okrepijo prizadevanja za učinkovito odpravo ozkih grl pri odločanju ter, tudi z državami kandidatkami, utrditev skupnih politik, zlasti na področjih trgovine, finančnih storitev in transakcij, migracije, energije, upravljanja zunanjih meja ter informacijske in kibernetske varnosti;

9.

znova poziva EU in njene države članice, naj v celoti izkoristijo določbe in instrumente Lizbonske pogodbe, da bi okrepile v prihodnost usmerjeno in strateško naravo evropske zunanje in varnostne politike; je tudi trdno prepričan, da je osrednji pomen človekovih pravic z vseh vidikov zunanjega delovanja EU pogoj, da ima kot globalni akter spoštljivo in verodostojno vlogo;

10.

znova izraža prepričanje, da je energetska politika pomemben element zunanje politike EU; zato odločno podpira hitro ustanovitev trdne evropske energetske unije, zlasti medsebojno povezanost nacionalnih energetskih omrežij, da bi znatno zmanjšali odvisnost posameznih držav članic od zunanjih dobaviteljev energije, zlasti Rusije; je trdno prepričan, da se je proti izzivom za evropsko solidarnost in njeni ranljivosti ter izpostavljenosti posameznih držav članic nezakoniti uporabi energije kot političnega in diplomatskega sredstva v pogajanjih mogoče učinkovito boriti le s popolno uporabo zakonodaje EU na področju energije, zlasti pa z izvajanjem tretjega energetskega svežnja in dokončanjem prostega, preglednega, vključenega, usklajenega, energijsko učinkovitega – s primernim deležem energije iz obnovljivih virov – in odpornega evropskega notranjega trga z energijo z raznovrstno dobavo, za katerega mora nezmotljivo veljati konkurenčna zakonodaja; poziva EU, naj primerno podpre pogodbenice Energetske skupnosti, ki so se zavezale k izvajanju energetskega pravnega reda EU, da bi se okrepil njihov pogajalski položaj v razmerju do zunanjih dobaviteljev energije;

11.

poudarja, da je treba in je pomembno zaradi agresivnega odnosa prekiniti sodelovanje z Rusijo v obrambnem sektorju, in poziva države članice in države kandidatke, naj ne sprejemajo odločitev, ki bi lahko ogrozile to skupno stališče; zato meni, da bi bilo treba sporazume na področju obrambnega sodelovanja z Rusijo ne glede na njihovo dvostransko naravo skrbno oceniti na ravni EU, da bi opredelili ustrezen in dosleden pristop; opozarja na pomen sodelovanja med EU in Natom pri tem;

12.

je zelo zaskrbljen zaradi vedno večjega omejevanja svobode medijev in interneta, krepitve nadzora nad mediji v spletu, uporabe prisile za omejevanje nepristranskega poročanja ter zniževanja novinarskih standardov v Rusiji, pa tudi vedno večjega monopola državnih medijev nad informacijami, ki so na voljo rusko govorečemu občinstvu v tujini; obsoja prepoved oddajanja programov ukrajinskih in tatarskih televizijskih kanalov na Krimu;

13.

ponovno poziva h razvoju okrepljenih analitičnih in nadzornih zmogljivosti ruske propagande, zlasti v ruskem jeziku, da bi lahko opredelili ter se hitro in ustrezno odzvali na namerno pristranske informacije, ki se širijo v različnih jezikih EU; poziva Komisijo, naj brez odlašanja rezervira potrebna sredstva za konkretne projekte, namenjene odvračanju ruske propagande in dezinformacij v EU in v tujini ter zagotavljanju stvarnih informacij širši javnosti v državah vzhodnega partnerstva, ter oblikuje primerne instrumente za strateško komunikacijo; v zvezi s tem pozdravlja sklepe Evropskega sveta z dne 20. marca 2015 o akcijskem načrtu za odvračanje dezinformacijskih kampanj; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo tudi usklajen mehanizem za preglednost nad finančno, politično ali tehnično pomočjo, ki jo Rusija zagotavlja političnim strankam in drugim organizacijam v EU, ter za zbiranje in spremljanje te pomoči in poročanje o njej, da bi ocenili njeno vključenost v politično življenje in javno mnenje v EU in njenih vzhodnih sosedah ter njen vpliv nanju in ustrezno ukrepali;

14.

je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih teženj ruskih državnih medijev, da ponovno pišejo zgodovino ali po svoje razlagajo dogodke v dvajsetem stoletju, na primer podpis Molotov-Ribbentropovega pakta in njegovih tajnih protokolov, ter da zgodovinska dejstva selektivno uporabljajo za politično propagando;

15.

je zelo zaskrbljen zaradi vse intenzivnejših stikov in sodelovanja med evropskimi populističnimi, fašističnimi in skrajno desničarskimi strankami ter nacionalističnimi silami v Rusiji, ki jih dopušča rusko vodstvo; priznava, da to ogroža sistem vrednot v EU, ki temelji na demokraciji in pravni državi; v zvezi s tem poziva institucije in države članice EU, naj ukrepajo proti tej grožnji nastajanja „nacionalistične internacionale“;

16.

je močno zaskrbljen zaradi ruske podpore in financiranja radikalnih in ekstremističnih strank v državah članicah EU; meni, da nedavno srečanje skrajno desničarskih strank v Sankt Peterburgu žali spomin na milijone Rusov, ki so žrtvovali življenje, da bi svet rešili pred nacizmom;

17.

poziva EU, naj zagotovi podporo projektom, namenjenim spodbujanju in razvoju visokih novinarskih standardov, svobodi medijev ter nepristranskim in zaupanja vrednim informacijam iz Rusije, pa tudi odpravljanju propagande v EU in državah vzhodnega partnerstva; poziva Komisijo, naj da na voljo ustrezna finančna sredstva za pobude ustanavljanja medijev v ruskem jeziku, ki bi bili alternativa ruskim medijem, ki jih nadzoruje država, da bi rusko govorečemu občinstvu zagotovili verodostojen in neodvisen vir informacij;

18.

ponovno izraža, da je brezpogojno spoštovanje pravne države osrednje in temeljno načelo EU, in poziva, da se ga v primeru kršitev pravil strogo, hitro in brezpogojno uporabi; poziva Komisijo, naj z enako odločnostjo uporablja načelo svobodne in poštene konkurence na enotnem trgu, tako tudi v postopkih zoper Gazprom; meni, da morajo EU in njene države članice močneje poudarjati, da mora Rusija konstruktivno pristopiti k svojemu članstvu v STO ter v celoti izpolnjevati iz tega izhajajoče obveznosti, tudi tako, da ukine neupravičene trgovinske omejitve in omogoči nediskriminatoren dostop do svojih trgov;

19.

poziva Rusijo, naj v polni meri sodeluje z mednarodno skupnostjo v preiskavi o sestrelitvi letala na letu MH17, ter obsodi vse poskuse in odločitve za pomilostitev ali odlog pregona tistih, ki so bili spoznani za odgovorne; ponovno poziva Rusijo, naj nemudoma vrne razbitino in obe črni skrinjici letala poljske vlade, ki je strmoglavilo v Smolensku; poziva vse institucije EU, naj pri teh zahtevah vztrajajo v vseh dvostranskih odnosih z ruskimi oblastmi;

20.

poziva vlado Ruske federacije, naj prizna obseg in resnost problema nadlegovanja lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Rusiji in nasilja nad njimi ter se zaveže, da bo sprejela ukrepe za odpravo teh zlorab in razveljavila določbe zakona št. 135-FZ z dne 29. junija 2013 (zakon o „gejevski propagandi“), ki prepovedujejo širjenje informacij o odnosih lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj sprožijo vprašanje homofobije in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci na srečanjih z zadevnimi ruskimi uradniki, vključno na najvišji ravni; v skladu s smernicami EU iz junija 2013 poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj spodbujajo uresničevanje in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev ter prispevajo k boju proti vsem oblikam nasilja nad njimi z iskanjem pomoči in pravnih sredstev za žrtve takšnega nasilja, podporo pobudam civilne družbe in vladnim pobudam za spremljanje primerov nasilja ter z izobraževanjem osebja organov pregona;

21.

glede na to, da se družba z oblikovanjem prave in neodvisne civilne družbe krepi, izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabšega stanja človekovih pravic, ki vključujejo svobodo izražanja, združevanja in zbiranja ter pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter pravne države v Rusiji in na Krimu po njeni nezakoniti priključitvi; ostro obsoja, da vlada vztrajno zatira drugačen pogled neodvisnih vladnih organizacij s tako imenovanim zakonom o tujih agentih ter trajno in raznoliko zatira aktiviste, politične nasprotnike in kritike režima; še posebej opozarja na umore Ane Politkovske, Natalije Estemirove, Borisa Nemcova, Sergeja Magnickega, Aleksandra Litvinenka in drugih; zahteva, da se vsi atentati na politične aktiviste, novinarje in prijavitelje nepravilnosti ustrezno in neodvisno preiščejo, da se odgovorni privedejo pred sodišče kot znak brezkompromisnega boja proti nekaznovanosti ter da se razmisli o ciljnih omejevalnih ukrepih, kadar izvedene preiskave niso v skladu z mednarodnimi standardi; znova poziva Svet, naj izpolni svojo zavezo za zaščito teh načel in na podlagi predloga, ki bi ga bilo treba nemudoma predložiti podpredsednici/visoki predstavnici, sprejme omejevalne ukrepe za uradnike, vpletene v dobro dokumentiran primer Magnickega; poudarja, da obveznost Rusije, da spoštuje človekove pravice in standarde pravne države, izvira neposredno iz njenega članstva v ZN, Svetu Evrope in OVSE;

22.

poudarja, da je v podporo demokratičnim vrednotam, temeljnim svoboščinam in človekovim pravicam v Rusiji in zasedenem Krimu pomembna stalna politična in finančna podpora neodvisnim aktivistom civilne družbe, zagovornikom človekovih pravic, blogerjem, neodvisnim medijem, družbeno kritičnim akademikom in javnim osebnostim ter nevladnim organizacijam; poziva Komisijo, naj iz obstoječih zunanjih finančnih instrumentov načrtuje bolj ambiciozno finančno pomoč za rusko civilno družbo; spodbuja EU, naj ponudi pomoč ruskim uradnikom in organizacijam civilne družbe, ki so naklonjeni pripravi partnerske in na sodelovanju temelječe vizije političnih in diplomatskih odnosov z EU; poudarja, da je treba za omilitev napetosti in boljše medsebojno razumevanje čim bolj podpreti medosebne stike ter kljub sedanjemu stanju odnosov ohraniti nepretrgan dialog in sodelovanje med študenti in raziskovalci EU in Rusije, med civilnimi družbami in med lokalnimi organi;

23.

poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, s katero bi zagotovili popolno preglednost političnega financiranja in financiranja političnih strank v EU v skladu s priporočilom Sveta Evrope, zlasti kar zadeva politične in gospodarske deležnike zunaj EU;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski službi za zunanje delovanje, vladi in parlamentu Ruske federacije ter vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/42

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (1),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 3. aprila 2014 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2012, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o letnem poročilu za leto 2011 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o letnem poročilu za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam (5),

—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014,

—

ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 4/2014 z naslovom Nadzor nad trajanjem preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam,

—

ob upoštevanju odziva urada OLAF na mnenje št. 4/2014 nadzornega odbora,

—

ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 5/2014 z naslovom Zunanje poročanje urada OLAF o trajanju preiskav,

—

ob upoštevanju odziva urada OLAF na mnenje št. 5/2014 nadzornega odbora,

—

ob upoštevanju poročila nadzornega odbora št. 1/2014 z naslovom Varovanje preiskovalne neodvisnosti urada OLAF,

—

ob upoštevanju poročila nadzornega odbora št. 2/2014 z naslovom Priporočila nadzornega odbora in njihovo izvajanje v uradu OLAF,

—

ob upoštevanju poročila nadzornega odbora št. 3/2014 z naslovom Urad OLAF – Zadeve, odprte v letu 2012,

—

ob upoštevanju odziva urada OLAF na poročilo št. 3/2014 nadzornega odbora,

—

ob upoštevanju obvestila nadzornega odbora o analizi osnutka prednostnih nalog preiskovalne politike urada OLAF za leto 2015, ki jo je pripravil nadzorni odbor,

—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih nadzornega odbora za leto 2013,

—

ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 2/2013 z naslovom Oblikovanje notranjega pritožbenega postopka v uradu OLAF,

—

ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 1/2014 z naslovom Prednostne naloge preiskovalne politike urada OLAF,

—

ob upoštevanju mnenja nadzornega odbora št. 2/2014 z naslovom Izbor zadev, ki jih preiskuje urad OLAF,

—

ob upoštevanju opažanj nadzornega odbora o preiskovalnih postopkih v uradu OLAF,

—

ob upoštevanju priporočil nadzornega odbora za leto 2012,

—

ob upoštevanju dokumenta nadzornega odbora z naslovom Naloge, pristojnosti in cilji nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam – Srednjeročna strategija (2014–2015),

—

ob upoštevanju dogovorov o načinu dela med nadzornim odborom in uradom OLAF,

—

ob upoštevanju vprašanj za Komisijo in Svet o letnem poročilu nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014 (O–000060/2015 – B8–0553/2015, O–000061/2015 – B8–0554/2015 in O–000066/2015 – B8–0555/2015),

—

ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker nadzorni odbor urada OLAF v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2014 ugotavlja, da se je v času reorganizacije urada OLAF (1. februarja 2012) na isti dan z enim samim sklepom generalnega direktorja urada začela obravnava 423 zadev; ker je nadzorni odbor na podlagi svoje analize prišel do zaključkov, da (i) urad OLAF za nobeno od zadev, ki jih je analiziral nadzorni odbor, ni pripravil ustrezne ocene prejetih informacij, (ii) pri veliki večini zadev ni niti sledu kakršnega koli ocenjevanja in (iii) da je generalni direktor urada OLAF obravnavo vseh zadevnih primerov začel, ne da bi bil pred tem ugotovljen dovolj resen sum goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki bi škodile finančnim interesom Unije, kar je bilo v nasprotju s takrat veljavno pravno zahtevo za začetek preiskave urada OLAF;

B.

ker je nadzorni odbor v svojih sporočilih institucijam EU opozoril, da generalni direktor urada OLAF kljub jasni obveznosti iz člena 17(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 leta 2014 nadzornemu odboru ni poročal v zvezi s priporočili uradu OLAF, ki niso bila izvedena;

C.

ker je nadzorni odbor uradu OLAF v prvi polovici svojega mandata izdal 50 priporočil, od tega jih je bilo v celoti izvedenih le osem, šest je bilo delno izvedenih, eno se še izvaja, 20 pa ni bilo izvedenih, in ker nadzorni odbor v 15 primerih ni mogel preveriti izvajanja zaradi nezadostnih vsebinskih informacij;

D.

ker nadzorni odbor v svojem obvestilu o osnutku prednostnih nalog preiskovalne politike urada OLAF za leto 2015 ugotavlja, da urad treh priporočil iz mnenja št. 1/2014 nadzornega odbora ni upošteval: (i) generalni direktor urada OLAF ni izdal smernic o uporabi izbirnih načel, ki izhajajo iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 (učinkovita uporaba virov, sorazmernost/subsidiarnost, dodana vrednost), finančne kazalnike pa je – namesto, da bi jih pregledal in tako prilagodil stvarnosti programov za porabo sredstev – v celoti ukinil, (ii) v osnutku prednostnih nalog preiskovalne politike za leto 2015 naj bi bila upoštevana vrsta dokumentov, ki so jih predložili deležniki, hkrati pa se zdi, da ni bilo dialoga z deležniki o finančnih kazalnikih in možnih nadaljnjih ukrepih v zvezi z zadevami, pri katerih obstaja utemeljen sum goljufije, ki pa so bile na podlagi prednostnih nalog preiskovalne politike ali izbirnih načel zavržene, (iii) generalni direktor urada OLAF nadzornemu odboru ni posredoval ocene izvedbe prejšnjih prednostnih nalog preiskovalne politike ali povzetka povratnih informacij deležnikov, čeprav se je bil k temu zavezal;

E.

ker je nadzorni odbor stalno opozarjal, da zaradi pomanjkljivega dostopa do potrebnih informacij ne more nadzorovati neodvisnosti urada OLAF, njegove preiskovalne funkcije, uporabe procesnih jamstev in trajanja preiskav;

F.

ker je nadzorni odbor izjavil, da ključni problem v zvezi z učinkovitostjo njegove nadzorne vloge ni slabo izvajanje dogovorov o načinu dela, temveč temeljne razlike v pogledih nadzornega odbora in generalnega direktorja urada OLAF na vlogo nadzornega odbora;

G.

ker je Parlament v omenjenih resolucijah o letnih poročilih za leti 2011 in 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam pozval k izboljšanju zmožnosti nadzornega sveta za opravljanje njegove vloge;

H.

ker je nadzorni odbor ob več priložnostih pozval institucije EU, naj bodisi okrepijo njegove pristojnosti, zlasti s celovitim dostopom do zadev, ki jih proučuje urad OLAF, bodisi sprejmejo druge ukrepe za zagotavljanje odgovornosti urada OLAF;

I.

ker se je generalni direktor urada OLAF marca 2014 zavezal, da bo nazornemu odboru enkrat letno poročal o številu prejetih pritožb, pravočasnosti njihove obravnave in njihovem razvrščanju med utemeljene ali neutemeljene; ker nadzorni odbor poroča, da še ni prejel nobenih tovrstnih informacij;

J.

ker je bila z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 okrepljena vloga nadzornega odbora pri spremljanju trajanja preiskav urada OLAF; ker je nadzorni odbor – navkljub formalnemu izpolnjevanju obveznosti urada OLAF kar zadeva redno poročanje nadzornemu odboru o preiskavah, ki trajajo dlje od 12 mesecev – v svojem mnenju št. 4/2014 z naslovom Nadzor nad trajanjem preiskav urada OLAF, ugotovil, da je prejel premalo informacij, da bi lahko ustrezno in učinkovito nadzoroval trajanje preiskav urada OLAF;

K.

ker je nazorni odbor v svojem mnenju št. 5/2014 z naslovom Zunanje poročanje urada OLAF o trajanju preiskav ugotovil, da urad s svojim poročanjem o trajanju preiskav ni zagotavljal celovitega pregleda uspešnosti svojih preiskav; ker je urad OLAF v svojem letnem poročilu resda navedel, da se preiskave zaključujejo hitreje, a je nadzorni odbor ugotovil, da je izboljšanje rezultatov preiskav urada posledica uvedbe novih metod izračuna;

L.

ker je nadzorni odbor v svojem poročilu št. 1/2014 z naslovom Varovanje neodvisnosti urada OLAF pozval k razjasnitvi vloge urada pri izvajanju politike Komisije za boj proti goljufijam v sektorju cigaret;

M.

ker je nadzorni odbor v svojem letnem poročilu o dejavnostih dve leti zapored izrazil zaskrbljenost zaradi premajhne preglednosti kar zadeva sodelovanje urada OLAF na sestankih klirinške hiše, ki jih je organizirala Komisija, in s tem povezano tveganje za preiskovalno neodvisnost urada;

N.

ker je nadzorni odbor opozoril institucije EU na potrebo po izvajanju zahtev iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 kar zadeva neodvisno delovanje sekretariata nadzornega odbora;

O.

ker je nadzorni odbor opredelil štiri temeljne pogoje za zagotavljanje neodvisnega delovanja sekretariata: (i) vodja sekretariata se zaposli, njegova delovna uspešnost se ocenjuje in poklicno napreduje na podlagi sklepov nadzornega odbora; (ii) položaj vodje sekretariata se opredeli kot višji vodstveni položaj; (iii) vodja sekretariata se zadolži za zaposlovanje, ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanje zaposlenih v sekretariatu; (iv) na vodjo se prenese pristojnost za izvrševanje proračuna sekretariata;

P.

ker je Parlament obravnaval odgovore urada OLAF na poročila in mnenja nadzornega odbora, ki so bili posredovani Parlamentu;

1.

odločno poudarja odgovornost urada OLAF pri izpolnjevanju pravnih zahtev za začetek preiskave; opozarja, da so bila od 423 zadev, katerih obravnava se je začela na isti dan, le pri 8,4 % zadev, ki so bile zaključene, podana priporočila; poziva nadzorni odbor, naj redno spremlja izpolnjevanje pravnih zahtev;

2.

opozarja na omenjeno resolucijo Parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013 in poziva urad OLAF, naj brez nepotrebnega odlašanja posreduje utemeljitve za primere, ko ni izvajal priporočil nadzornega odbora;

3.

meni, da je obžalovanja vredno, da nadzorni odbor ni mogel oblikovati sklepa o tem, ali so bile prednostne naloge preiskovalne politike ustrezno opredeljene in če je imelo njihovo izvajanje pozitivne ali negativne posledice v boju proti goljufijam in korupciji;

4.

obžaluje dejstvo, da nadzorni odbor ne more v celoti izvajati svojega mandata; opozarja na svoji omenjeni resoluciji o letnih poročilih 2011 in 2013 o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam ter poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje zmožnosti nadzornega odbora za nadzorovanje neodvisnosti, preiskovalne funkcije, uporabe procesnih jamstev in trajanja preiskav urada OLAF, ne da bi s temi ukrepi ogrozila neodvisnost urada;

5.

poziva Komisijo, naj spodbudi pogajanja med uradom OLAF in nadzornim odborom, tako da do 31. decembra 2015 pripravi akcijski načrt, s katerim bi se dopolnili njuni dogovori o načinu dela in bi se vzpostavilo delovno okolje, v katerem bo lahko nadzorni odbor izpolnjeval svoj mandat; meni, da bi morali spremenjeni dogovori o načinu dela vsem zadevnim stranem pojasniti vlogo nadzornega odbora; ugotavlja, da ima nadzirani organ (upravni) nadzor nad sekretariatom nadzornega organa;

6.

poziva k izpolnjevanju zaveze generalnega direktorja urada OLAF, da bo nazornemu odboru poročal o številu prejetih pritožb, pravočasnosti njihove obravnave in njihovem razvrščanju med utemeljene ali neutemeljene;

7.

poziva urad OLAF, naj izpolnjuje pravne zahteve in tako nadzornemu odboru omogoči opravljanje ene od njegovih bistvenih funkcij kar zadeva nadzor trajanja preiskav urada;

8.

pozdravlja dejstvo, da sta začela urad OLAF in nadzorni odbor sodelovati, da bi izboljšala obveščanje nadzornega odbora s strani urada in obogatila vsebino poročil o preiskavah, ki trajajo dlje od 12 mesecev;

9.

ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2014 13 od 134 preiskovalcev (10 %) dodeljenih oddelku za tobačne izdelke in ponaredke in 44 (33 %) oddelkoma za kmetijske in strukturne sklade, skupaj pa so obravnavali 86 % ogroženih finančnih interesov (1,9 milijarde EUR); zato priporoča uradu OLAF, naj znova obravnava razporeditev svojih virov;

10.

izraža zaskrbljenost glede preglednosti sodelovanja urada OLAF na sestankih klirinške hiše, ki jih je organizirala Komisija;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, nacionalnim parlamentom in nadzornemu odboru urada OLAF.

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/46

—

ob upoštevanju preambule k Pogodbi o Evropski uniji (PEU), zlasti druge uvodne izjave ter četrte do sedme uvodne izjave,

—

ob upoštevanju zlasti člena 2, drugega pododstavka člena 3(3), členov 6 in 7 PEU ter členov PEU in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s spoštovanjem, spodbujanjem in varovanjem temeljnih pravic v EU,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000, ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

—

ob upoštevanju členov 1, 2 in 19 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju protokola št. 13 h Konvenciji Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki obravnava odpravo smrtne kazni v vseh okoliščinah,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem (v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012) (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012 (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

—

ob upoštevanju poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 16. decembra 2014, ki ga je pripravil po obisku Madžarske med 1. in 4. julijem 2014,

—

ob upoštevanju sklepov s srečanja Sveta Evropske unije in držav članic na Svetu z dne 16. decembra 2014 o zagotavljanju spoštovanja načel pravne države,

—

ob upoštevanju javne predstavitve o razmerah na področju človekovih pravic na Madžarskem 22. januarja 2015, ki je potekala v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

—

ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije, predstavljenih na plenarni razpravi v Evropskem parlamentu 11. februarja 2015 o okviru EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice,

—

ob upoštevanju izmenjave mnenj po sklepu konference predsednikov 30. aprila 2015 o možnih učinkih, ki bi jih imela ponovna uvedba smrtne kazni, tudi na njene pravice in status članice Evropske unije, ki jo je 7. maja 2015 organiziral Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

—

ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije, predstavljenih na plenarni razpravi v Evropskem parlamentu o razmerah na Madžarskem, ki je potekala 19. maja 2015,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških (člen 2 PEU);

B.

ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

C.

ker je odprava smrtne kazni osnovni pogoj za članstvo v EU, ker EU odločno in načelno nasprotuje smrtni kazni in ker je njena odprava eden od glavnih ciljev politike o človekovih pravicah;

D.

ker je pravica do azila zagotovljena ob ustreznem upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in njenega protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev, ter v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije;

E.

ker sta Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah v celoti vključeni v madžarsko ustavo; ker pa so nedavni dogodki na Madžarskem vzbudili skrb zaradi razmer v državi;

F.

ker je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán 28. aprila 2015 po nedavnih dogodkih podal izjavo, da je potrebna javna razprava o smrtni kazni; ker je predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz 30. aprila 2015 objavil sporočilo za javnost, v katerem je navedel, da mu je Viktor Orbán zagotovil, da madžarska vlada nima nikakršnih načrtov za ponovno uvedbo smrtne kazni ter da bo upoštevala vse evropske pogodbe in zakone ter ravnala v skladu z njimi; ker je Viktor Orbán podobne izjave ponovil 1. maja 2015 v intervjuju za nacionalni javni radio, ter dodal, da bi morala biti odločitev o ponovni uvedbi smrtne kazni v izključni pristojnosti držav članic, kar odstopa od določb Pogodb EU;

G.

ker je madžarska vlada maja 2015 začela javni posvet o migracijah, v preteklosti pa je potekalo že več podobnih posvetov o drugih temah; ker so javni posveti lahko pomembno in dragoceno sredstvo, s katerim lahko vlade oblikujejo politične ukrepe, pri katerih lahko računajo na podporo prebivalcev; ker so bila vprašanja deležna kritik, ker so sugestivna in retorična in napeljujejo na neposredno povezavo med pojavom migracije in varnostnimi grožnjami;

H.

ker se je večina političnih skupin med izmenjavo mnenj v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve strinjala, da so ponovna uvedba smrtne kazni in vprašanja, postavljena v okviru javnega posveta, nesprejemljiva;

I.

ker je predsedstvo Sveta Evropske unije v izjavi na plenarni razpravi o razmerah na Madžarskem, ki je 19. maja 2015 potekala v Evropskem parlamentu, izjavilo, da Svet ni razpravljal o razmerah na Madžarskem in zato o tem tudi ni sprejel uradnega stališča;

J.

ker prizadevanja za obravnavo sedanjih razmer na Madžarskem ne bi smela biti usmerjena samo v to, da se izpostavi določena država članica ali vlada, ampak v izpolnjevanje skupne obveznosti vseh institucij EU, zlasti Komisije, kot varuhinje pogodb, da zagotovijo izvajanje in spoštovanje Pogodb in Listine po vsej Uniji in v vseh državah članicah;

1.

vztraja, da je smrtna kazen nezdružljiva z vrednotami spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakopravnosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, na katerih temelji Unija, in da bi vsaka država članica, ki bi ponovno uvedla smrtno kazen, kršila Pogodbe in Listino EU o temeljnih pravicah; z vso odločnostjo poudarja, da je odprava smrtne kazni mejnik v razvoju temeljnih pravic v Evropi;

2.

opominja, da bi se v primeru, ko bi ena od držav članic hudo kršila vrednote iz člena 2 PEU, sprožil postopek iz člena 7;

3.

obsoja večkratne izjave madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána, ki je načel razpravo o morebitni ponovni uvedbi smrtne kazni na Madžarskem, s čimer je institucionaliziral in okrepil pojem, ki je kršitev vrednot, na katerih temelji Unija; zato se seznanja z izjavo madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána, ki se zavezal, da na Madžarskem ne bo ponovno uvedel smrtne kazni, in poudarja, da ima kot predsednik vlade odgovornost za spodbujanje vrednot EU in dajanje zgleda;

4.

ugotavlja, da imajo države članice suvereno pravico, da izvajajo nacionalne posvete; vendar opozarja, da bi morali posveti odražati pripravljenost vlad za odgovorno upravljanje, katerega cilj je iskanje demokratičnih političnih rešitev in spoštovanje temeljnih evropskih vrednot;

5.

obsoja javni posvet o migracijah in s njim povezano vsedržavno oglaševalsko kampanjo, ki jo je začela madžarska vlada, in poudarja, da sta vsebina in jezik posveta o priseljevanju in terorizmu na Madžarskem izjemno zavajajoča, pristranska in neuravnotežena in pristransko napeljujeta na neposredno povezavo med pojavom migracij in varnostnimi grožnjami; poudarja, da je treba odgovore na spletni vprašalnik dopolniti z osebnimi podatki, in se tako v nasprotju s pravili o varstvu podatkov razkriva politično mnenje posameznikov; zato poziva, naj se ta posvet umakne;

6.

obžaluje, da se med javnim posvetom vali krivda na institucije EU in njihovo politiko, ne opozarja pa se, da so za to področje odgovorne države članice; opozarja, da so države članice v celoti vključene v zakonodajni postopek EU;

7.

poziva vse države članice, naj konstruktivno sodelujejo v razpravi o evropski agendi za migracije, ki v enaki meri vpliva na notranjo, zunanjo in razvojno politiko, ki jo je treba izvajati v EU;

8.

meni, da morajo vse države članice v svoji zakonodajni in upravni praksi v celoti spoštovati zakonodajo EU in da mora v vseh državah članicah ali državah kandidatkah vsa zakonodaja, tudi primarna, odražati osnovne evropske vrednote, torej demokratična načela, vladavino prava in temeljne pravice, ter biti skladna z njimi;

9.

obžaluje, da se Svet ni odzval na najnovejše dogodke na Madžarskem, in obsoja premajhno zavezanost držav članic pri zagotavljanju spoštovanja načel pravne države, kot je navedeno v sklepih Sveta Evropske unije z dne 16. decembra 2014; poziva Svet Evropske unije in Evropski svet, naj razpravljata o razmerah na Madžarskem in sprejmeta sklepe v zvezi s tem;

10.

ugotavlja, da so ti nedavni dogodki v zadnjem letu zbudili pomisleke v zvezi z načeli pravne države, demokracije in temeljnih pravic na Madžarskem, ki bi skupaj lahko pomenili porajajočo se sistemsko grožnjo pravni državi v tej državi članici;

11.

poziva Komisijo, naj uporabi prvo stopnjo okvira EU za okrepitev pravne države in v ta namen takoj sproži proces podrobnega spremljanja razmer glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, s čimer bi ocenili morebitno hudo sistemsko kršitev vrednot, na katerih v skladu s členom 2 PEU temelji Unija, vključno s kombiniranim učinkom številnih ukrepov, ki poslabšujejo stanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic, in oceno porajanja sistemske grožnje pravni državi v tej državi članici, ki bi lahko postala očitno tveganje hude kršitve v smislu člena 7 PEU; poziva Komisijo, naj pred septembrom 2015 Parlamentu in Svetu poroča o tem vprašanju;

12.

poziva Komisijo, naj predloži predlog za vzpostavitev mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice kot orodja za upoštevanje in uveljavljanje Listine in Pogodb, kot so jih podpisale vse države članice, ki se bo opiral na skupne in objektivne kazalnike, in naj opravi nepristransko, letno oceno razmer na področju temeljnih pravic, demokracije in pravne države v vseh državah članicah, in sicer neselektivno in enakopravno, ki bo zajemala oceno Agencije Evropske unije za temeljne pravice, skupaj z ustreznimi zavezujočimi in popravnimi mehanizmi, da bi zapolnili obstoječe vrzeli ter omogočili samodejen in postopen odziv na kršitve pravne države in temeljnih pravic na ravni držav članic; naroči Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj prispeva k razvoju in pripravi tega zakonodajnega predloga v obliki zakonodajnega samoiniciativnega poročila, ki bo sprejeto do konca leta;

13.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Madžarske, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji EU za temeljne pravice, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/50

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2014 (SWD(2014)0307),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 8. oktobra 2014 o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2014-15 (COM(2014)0700),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009 (1), z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije za leto 2010 (2), z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011 (3), z dne 18. aprila 2013 o poročilu o napredku Turčije za leto 2012 (4), z dne 13. junija 2013 o razmerah v Turčiji (5), z dne 12. marca 2014 o poročilu o napredku Turčije za leto 2013 (6), z dne 13. novembra 2014 o turškem delovanju, ki povzroča napetost v izključni ekonomski coni Republike Ciper (7) in z dne 15. januarja 2015 o svobodi izražanja v Turčiji (8);

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 o stoti obletnici armenskega genocida (9),

—

ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo (10) („partnerstvo za pristop“) ter sklepov Sveta o partnerstvu za pristop iz let 2001, 2003 in 2006,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010, 5. decembra 2011, 11. decembra 2012, 25. junija 2013, 24. oktobra 2014 in 16. decembra 2014,

—

ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se pogodbene stranke obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne banke z dne 28. marca 2014 z naslovom „Pregled carinske unije EU-Turčija“,

—

ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve (COM(2014)0646),

—

ob upoštevanju dela Kati Piri, ki ga je opravila v Odboru za zunanje zadeve kot stalna poročevalka za Turčijo,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005 in je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa, temelječega na poštenih in strogih pogojih ter zavezanosti reformam;

B.

ker EU ostaja predana nadaljnjim širitvam kot osrednji politiki za spodbujanje miru, demokracije, varnosti in blaginje v Evropi; ker bo vsaka država kandidatka ocenjena na podlagi lastnih dosežkov in ker na tej osnovi Komisija v naslednjih letih tem zakonodajnem obdobju ne predvideva pristopa novih držav v EU;

C.

ker je Turčija predana izpolnjevanju københavnskih meril, ustreznim in učinkovitim reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z EU; ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za krepitev institucij in nadaljevanje procesa demokratizacije in modernizacije;

D.

ker je organizacija za svobodo tiska in medijev na svoji lestvici Turčijo uvrstila med države, kjer ni svobode tiska, svoboda interneta pa je le delna;

E.

ker je organizacija Novinarji brez meja Turčijo leta 2014 uvrstila med države, kjer so bili novinarji največkrat tarča groženj in telesnih napadov;

F.

ker bi EU morala ostati merilo za reforme v Turčiji;

G.

ker popolno izpolnjevanje vseh københavnskih meril in zmožnost vključitve v EU v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 ostajata temelj za pristop k EU,

H.

ker so v pogajalskem procesu izjemno pomembna načela pravne države, predvsem delitev oblasti, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svoboda zbiranja in miroljubnega protestiranja, svoboda izražanja in svoboda medijev, pravice žensk, svoboda veroizpovedi, pravice (narodnih) manjšin ter boj proti diskriminaciji zoper ranljive skupine, kot so Romi ter lezbijke, geji, biseksualne, transseksualne in interseksualne (LGBTI) osebe;

I.

ker je Komisija v svojem sporočilu z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014-15 ugotovila, da je Turčija strateška partnerica EU na področju gospodarstva in energetske varnosti ter da je sodelovanje s Turčijo pri zunanjepolitičnih vprašanjih bistvenega pomena; ker je Komisija v istem sporočilu izrazila pomisleke glede varstva temeljnih pravic, neodvisnosti sodstva, pravne države, pravice do zbiranje in svobode izražanja;

J.

ker Turčija še vedno, že deveto leto zapored, ne izvaja določb, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo, ter dodatnega protokola k sporazumu; ker ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

K.

ker mora Turčija, da bi povečala stabilnost in spodbujala dobre sosedske odnose, okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj, tudi nerešenih pravnih obveznosti ter sporov zaradi kopenskih in morskih meja ter zračnega prostora z neposrednimi sosedami, v skladu z določbami Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnim pravom;

L.

ker se turške oblasti niso strinjale s ponovnim odprtjem pravoslavnega semenišča na otoku Heybeliada (Halki);

1.

pozdravlja poročilo Komisije o napredku Turčije za leto 2014 in se strinja z mnenjem, da je Turčija ključna strateška partnerica EU in da bi z dejavnimi in verodostojnimi pogajanji začrtali ustrezen okvir za izkoriščanje celotnega potenciala odnosov med EU in Turčijo; poudarja, da bi utegnil proces reform v okviru pogajanj z EU ponuditi odlično priložnost, da bi Turčija vzpostavila močan in pluralističen demokratični sistem s stabilnimi institucijami, kar bi koristilo vsem turškim državljanom, prav tako pa bi utrdilo vezi z EU; poziva Komisijo, naj ponovno oceni način, na katerega so se doslej izvajala pogajanja, in možnosti izboljšanja in okrepitve odnosov in sodelovanja med EU in Turčijo;

2.

poudarja, da bi obema stranema koristil učinkovit in delujoč odnos, temelječ na dialogu, tesnejšem sodelovanju, vzajemni predanosti in pogajanjih med EU in Turčijo, sploh če pomislimo na geografsko bližino, zgodovinske povezave, veliko turško skupnost, ki živi v EU, tesne gospodarske vezi in skupne strateške interese; poziva Turčijo, naj uvrsti proces reform v središče notranjepolitičnih ciljev; meni, da bi morala EU izkoristiti to priložnost in prevzeti vlogo glavnega nosilca procesa nadaljnje demokratizacije v Turčiji, pri tem pa spodbujati splošne vrednote in evropske regulativne standarde kot merila uspešnosti za proces reforme, prav tako pa Turčijo podpirati pri oblikovanju trdnih, demokratičnih institucij in učinkovite zakonodaje, ki bi temeljile na spoštovanju temeljnih svoboščin, človekovih pravic in načel pravne države ter zastopale in ščitile interese vseh slojev turške družbe;

3.

spodbuja turško vlado, naj pospeši pogajanja, in jo poziva, naj se jasno zaveže spoštovanju demokratičnih vrednot in načel, ki tvorijo samo jedro EU; podpira novo Komisijo pri prizadevanjih za okrepitev sodelovanja s Turčijo na podlagi skupnih interesov in izzivov; je seznanjen s tem, da so se novembra 2013 začela pogajanja o poglavju 22 (regionalna politika);

4.

pozdravlja izvolitev najbolj vključujočega in reprezentativnega parlamenta v moderni zgodovini Turčije, ki odraža raznolikost države; pozdravlja odpornost turške demokracije in demokratičnega duha njenih državljanov, kar sta pokazala zelo visoka volilna udeležba in izjemno sodelovanje prostovoljcev civilne družbe na volilni dan; poziva vse politične stranke, naj si prizadevajo za oblikovanje trdne in vključujoče vlade, da bi prišlo do oživitve procesa demokratizacije Turčije in dialoga o reformah z EU;

5.

poudarja, kako pomembno si je močneje prizadevati za medosebne stike, da bi ustvarili primerno ozračje za sodelovanje med Turčijo in EU; zato poudarja, da bi bilo treba v interesu tesnejših povezav med EU in Turčijo doseči oprijemljiv napredek na področju liberalizacije vizumskega režima, in sicer na podlagi zahtev, opredeljenih v načrtu za brezvizumsko ureditev za Turčijo; poudarja, da bi morala EU v vmesnem obdobju poenostaviti pridobivanje vizumov za poslovneže in dejavno spodbujati programe študentske in akademske izmenjave ter spominjati na možnosti dostopa za civilno družbo; meni, da bi boljše možnosti dostopa do EU zagotovile dodatno podporo procesu reform v Turčiji;

6.

ugotavlja, da Turčija še naprej izvaja reforme iz prejšnjih let; v zvezi s tem pozdravlja spremembe pravnega okvira v zvezi s političnimi strankami in volilnimi kampanjami, saj so omogočile vodenje političnih kampanj tudi v drugih jezikih, legalizirale sopredsedovanje strankam in poenostavile predpise, ki urejajo lokalno organizacijo političnih strank; ponovno poudarja, kako pomembno je znižati 10-odstotni volilni prag, saj bi s tem omogočili politično udejstvovanje vsem elementom turške družbe;

7.

poudarja, da bi nova ustava, temelječa na določbah, ki spodbujajo pluralistično, vključujočo in strpno družbo, podkrepila proces reform in zagotovila trdno podlago za temeljne svoboščine in načela pravne države; želi pohvaliti delo spravnega odbora, ki je pred razpustitvijo dosegel soglasje v zvezi s 60 ustavnimi predlogi sprememb; ponovno poziva, naj se proces ustavnih reform nadaljuje, in poudarja, da mora nova ustava temeljiti na splošnem soglasju v celotnem političnem spektru in vsej družbi; spodbuja Turčijo, naj se v okviru procesa ustavnih reform posvetuje z beneško komisijo;

8.

pozdravlja novo strategijo, s katero želi turška vlada vso novo zakonodajo usmeriti prek ministrstva za zadeve EU, s čimer želi okrepiti usklajevalno vlogo ministrstva in izboljšati skladnost zakonodajnih osnutkov s standardi EU; v zvezi s tem priporoča, da se vlada, kadar koli je to mogoče, natančno posvetuje z beneško komisijo in okrepi dialog z Evropsko komisijo o novi zakonodaji, ki jo pripravlja, in izvajanju veljavne zakonodaje, saj bi tako zagotovili združljivost s pravnim redom Unije;

9.

poudarja, kako pomembno v zakonodajnem procesu je ustrezno posvetovanje s civilno družbo; zato priporoča, da se v okviru procesov oblikovanja zakonodaje in politik ter procesa izvajanja nove zakonodaje vzpostavijo strukturirani mehanizmi posvetovanja s civilno družbo; želi pohvaliti živahno civilno družbo v Turčiji; poudarja, da so nujno potrebne dosledne reforme, s katerimi bi zagotovili svobodo združevanja in izražanja, omogočili organizacijam civilne družbe svobodno delovanje brez omejitev in izboljšali njihov dostop do financiranja;

10.

odločno podpira in spodbuja prizadevanja turške vlade in vseh drugih zainteresiranih strani, da bi s pogajanji s Kurdsko delavsko stranko, ki je na seznamu terorističnih organizacij EU, dosegli celovit in trajen zaključek mirovnega procesa s kurdsko skupnostjo in začrtali proces njenega družbeno-gospodarskega in političnega vključevanja; odločno podpira najavo svobodne demokratične stranke HDP o izrednem kongresu Kurdske delavske stranke, da bi odložili orožje in kot metodo spodbujali demokratično politiko; odločno spodbuja vlado, naj še naprej prednostno obravnava in izboljšuje socialne, kulturne in politične pravice ter enako obravnavo državljanov kurdskega porekla; pozdravlja zakon, s katerim naj bi se oblikovala „močnejša pravna podlaga za proces reševanja vprašanja“, ki ga je Velika narodna skupščina Turčije sprejela 11. junija 2014 in ki vključuje ukrepe za izkoreninjenje terorizma, krepitev socialnega vključevanja, ponovno vključevanje tistih, ki izstopijo iz Kurdske delavske stranke in predajo svoje orožje, ter pripravljanje javnega ozračja na vrnitev nekdanjih borcev; meni, da je uspešna rešitev kurdskega vprašanja izjemno pomembna in bi pozitivno prispevala k demokraciji, miru, stabilnosti in varstvu človekovih pravic v Turčiji; zato spodbuja vse politične stranke, naj podprejo ta proces; poziva Komisijo, naj zagotovi tehnično podporo in nameni sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, med drugim programom družbeno-gospodarskega vključevanja in izobraževanja na jugovzhodu države, s čimer bi okrepili proces reševanja kurdskega vprašanja; ugotavlja, da bi pogajanja o poglavju 22 (regionalna politika) utegnili pomagati Turčiji pri opredelitvi učinkovitega programa kohezije za jugovzhod države;

11.

obžaluje odločitev turškega državnega vodnega gospodarstva, da nadaljuje z deli na jezu Ilsu, ki bo imel uničujoče družbene, okoljske in politične posledice; opominja, da to regijo naseljujejo predvsem Kurdi in da bo gradnja imela resne posledice za kurdsko prebivalstvo in kulturo;

12.

je zaskrbljen, da indeks zaznave korupcije za leto 2014, ki ga je organizacija Transparency International objavila 3. decembra 2014, omenja zaznano strmo povečanje korupcije v Turčiji v zadnjem letu in da Turčijo zdaj uvršča na 64. mesto; globoko obžaluje način, na katerega so se člani turške vlade in parlamenta odzvali na očitke o korupciji, tudi proti nekdanjim članom vlade, iz decembra 2013, in dejstvo, da preiskave resnih očitkov o korupciji niso bile deležne nadaljnje obravnave; izraža zaskrbljenost nad kazenskim pregonom raziskovalnih novinarjev, ki so spremljali primere korupcije; poziva k pregledni in neodvisni preiskavi očitkov iz decembra 2013; poudarja, da je potrebna močnejša politična volja, s katero bi vzpostavili ustrezen pravni okvir za boj proti korupciji, ki ne spodkopava zgolj demokratičnega delovanja institucij in zaupanja ljudi v demokracijo, pač pa lahko tudi ogrozi gospodarski razvoj in ugodno naložbeno okolje;

13.

je zaskrbljen zaradi nedavnih sprememb zakona o visokem svetu sodnikov in tožilcev ter posledičnega množičnega premeščanja in odpuščanja sodnikov in tožilcev, pa tudi aretacij, premeščanja in odpuščanja policistov, ki so povzročile resne in upravičene pomisleke glede neodvisnosti, nepristranskosti in učinkovitosti pravosodja in delitve oblasti, pa tudi glede načel pravne države, ki ostajajo v osrčju københavnskih meril; je zaskrbljen nad pogostimi spremembami pomembne zakonodaje brez ustreznega posvetovanja z ustreznimi deležniki; pozdravlja odpravo člena 10 protiterorističnega zakona; je vseeno zaskrbljen nad tem, da je področje uporabe protiterorističnega zakona zaradi ohlapnih definicij še zmeraj zelo široko in dopušča izjemno široko razlago; opominja, da je potrebna reforma člena 314 kazenskega zakonika, tako da bo mogoče preganjati zgolj tiste, ki so člani teroristične ali oborožene skupine ali pa prispevajo k njenim dejavnostim; poziva k sprejetju strategije za reformo pravosodja v skladu s standardi EU in v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki; pozdravlja sprejetje prvega ukrepa za skrajšanje najdaljšega pridržanja pred sojenjem z deset na pet let, vendar odločno poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi, saj bi sicer pridržanje dejansko postalo kaznovanje; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti regionalna prizivna sodišča in sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotavljanje zakonitega pravnega postopka; spodbuja Turčijo, naj nadaljuje reformo pravosodnega sistema in vsem otrokom zagotovi pravičen in učinkovit dostop do pravnega varstva;

14.

je zelo zaskrbljen zaradi Zakona št. 6532, ki je stopil v veljavo 26. aprila 2014 in je v veliki meri povečal pristojnosti Nacionalne obveščevalne agencije (MIT) ter zmanjšal svobodo medijev, svobodo izražanja in pravico dostopa do informacij javnega interesa, kar povzroča, da je osebje te službe domala imuno na sodne postopke in da se krši zasebnost, saj ta agencija lahko pridobi zasebne podatke brez predhodnega sodnega naloga; meni, da Turčija s temi določbami krši obveznosti mednarodnega humanitarnega prava in lastno nacionalno zakonodajo;

15.

pozdravlja številne pomembne odločitve, ki jih je sprejelo turško ustavno sodišče med zaščito pravne države in temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja, kar je ponazorilo odpornost ustavnega sistema; poleg tega ugotavlja, da so sodbe ustavnega sodišča izpostavile nepravilnosti v preiskavah in sodbah v zadevah Ergenekon in Kladivo; pozdravlja dejstvo, da ustavno sodišče še naprej sprejema pritožbe posameznikov; je zaskrbljen zaradi spremembe kazenskega zakonika, zlasti glede uporabe izraza utemeljeni sum, ki dopušča možnost za samovoljne napade na opozicijo; poudarja, da so bile te spremembe odobrene brez posvetovanja s Komisijo, kar je v nasprotju z dogovorom, doseženim med pogajanji;

16.

izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje politične razdvojenosti v Turčiji; spominja, da bi moral biti pluralizem v središču vseh demokratičnih režimov; zato poziva k spodbujanju dialoga v celotnem turškem političnem spektru; poudarja, da je za ključne, dolgoročne procese reforme, novo ustavo in pogovore za rešitev kurdskega vprašanja tak dialog nujno potreben; poziva vladajočo stranko in opozicijo, naj si prizadevata za sodelovanje in dosego soglasja ter dejavno vključujeta civilno družbo v proces odločanja;

17.

pozdravlja, da je bil marca 2014 sprejet akcijski načrt za preprečevanje kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je pomemben korak za uskladitev turškega pravnega okvira s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, in pričakuje, da bo vlada sprejela nadaljnje ukrepe za izvajanje njegovih priporočil; poudarja, da članstvo v Svetu Evrope Turčijo zavezuje k ohranjanju visokih političnih in pravnih standardov, in jo poziva, naj pri procesu reform tesno sodeluje s Svetom Evrope in beneško komisijo; opominja, da je napredek pri pogajanjih odvisen od spoštovanja načel pravne države in temeljnih pravic;

18.

ugotavlja, da večina preiskav o dogodkih v parku Gezi maja/junija 2013 in obtožbah o nesorazmerni uporabi sile in policijskih zlorabah še poteka in da je bilo doseženega le malo napredka pri identifikaciji domnevnih storilcev; poudarja, da je varuh človekovih pravic po številnih pritožbah, ki jih je prejel v zvezi z uporabo sile policistov med protesti v parku Gezi, objavil poročilo, v katerem je ugotovil, da je bila uporaba sile nesorazmerna; poziva turške oblasti, naj zgladijo spor z vsemi žrtvami, pri katerih ni šlo za nasilne protestnike, in žrtvami, ki niso bile med protestniki, temveč so se na kraju dogodkov znašle zgolj po naključju; poziva k dokončanju učinkovitih in nepristranskih preiskav vseh primerov domnevnega slabega ravnanja državnih uradnikov in k sodnemu pregonu odgovornih; poudarja, da bo po tem treba sprejeti jasna pravila za uporabo sile, ki bodo v skladu z mednarodnimi standardi; odločno poziva k odpravi omejitev za miroljubno zbiranje in poudarja, da drugih zakonov, kot je protiteroristična zakonodaja, ne bi smeli uporabljati za to, da bi ljudem odvzemali pravico do miroljubnega protesta, miroljubne demonstracije pa ne bi smele biti razlog za aretacijo; poziva turško vlado, naj zagotovi primerne, objektivne in pregledne zavore in ravnovesja v zvezi s pooblastili agencij kazenskega pregona; priporoča turškim oblastem, naj vzpostavijo neodvisne in učinkovite mehanizme za pritožbo nad delom policije; izraža globoko zaskrbljenost nad svežnjem notranje varnosti, ki je v nasprotju z načelom sodnega nadzora nad dejavnostmi policije in je preobsežen;

19.

poudarja, da je treba pregledati zakon o turški nacionalni instituciji za človekove pravice, da bi ta postala neodvisen organ s primernimi sredstvi, ki bo odgovoren javnosti in v katerem bodo sodelovale skupine civilne družbe; je seznanjen s priporočili iz poročila varuha človekovih pravic, tudi z zahtevo, naj policija silo uporabi postopoma in sorazmerno ter zgolj kot zadnjo možnost in pod nadzorom; poudarja pomen okrepitve pravice varuha človekovih pravic do pobude, njegove zmogljivosti za izvajanje pregledov na kraju samem in jamstev za ustrezne nadaljnje ukrepe v zvezi z njegovimi odločitvami;

20.

želi pohvaliti Turčijo zaradi rastoče romske civilne družbe; se nadeja, da bodo nove romske organizacije dobile podporo in čas, da bodo lahko odigrale pomembno vlogo v pobudah za sodelovanje, usmerjenih v oblikovanje in izvajanje ukrepov na lokalni in nacionalni ravni; priporoča, da vlada združi obstoječe stanovanjske projekte s socialnimi in dolgoročnimi vidiki, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje; pozdravlja splošne akcijske načrte za boj proti diskriminaciji, ki bi Romom lahko omogočili boljši dostop do trga dela;

21.

poziva turško vlado, naj prednostno zagotovi svobodo medijev in poskrbi za ustrezen pravni okvir, ki bo omogočal pluralnost v skladu z mednarodnimi standardi; obsoja prizadevanja turške vlade, da bi prepovedala dostop do družbenih medijev in spletnih mest oziroma jih blokirala brez sodnega naloga, njen omejevalni pristop k svobodi izražanja ter pritisk na medijske hiše in novinarje, v sklopu katerega pogosto prihaja do ustrahovanja, odpuščanja ali aretacij novinarjev in vsesplošne samocenzure; poudarja, da so se kršitve svobode izražanja po korupcijskem škandalu decembra 2013 povečale; meni, da je treba vzpostaviti pravni okvir, ki bo omogoča popolno preglednost v zvezi z lastništvom medijskih skupin; poudarja, da je EU predana svobodi izražanja v vseh oblikah, in poziva delegacijo EU v Turčiji, naj še naprej spremlja sojenja novinarjem in zagovornikom človekovih pravic;

22.

obsoja nedavne policijske racije in pridržanja številnih novinarjev in predstavnikov medijev, do katerih je prišlo 14. decembra 2014; opozarja, da je svoboden in pluralen tisk osrednje načelo vsakršne demokracije, enako kot pošteno sojenje in neodvisnost sodstva; zato poudarja, da je treba zato v vseh primerih (i) zagotoviti zadostne in pregledne informacije o obtožbah proti obtožencem, (ii) obtožencem zagotoviti poln dostop do obremenilnih dokazov in polno pravico do obrambe ter (iii) zagotoviti primerno obravnavo zadev, da bi brez odlašanja in nedvoumno ugotovili resničnost obtožb; poziva turške organe, naj čim prej pregledajo in obravnavajo te primere, pri tem pa naj, če se bodo postopki nadaljevali, spoštujejo mednarodne postopkovne standarde;

23.

trdi, da so bile nedavne poteze turške vlade proti svobodi tiska in pluralnosti mnenj neskladne s temeljnimi pravicami Evropske unije in torej v nasprotju z duhom pogajalskega procesa;

24.

meni, da so za upoštevanje zavezanosti EU pravni državi in temeljnim vrednotam v Turčiji nujno potrebne reforme na področjih pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti; verjame tudi, da je izpolnjevanje uradnih meril uspešnosti za odprtje poglavij 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) pomemben korak k spodbujanju resnično učinkovitih reform in za zagotovitev, da bo proces reform v Turčiji oblikovan na podlagi vrednot in standardov EU; ponovno poziva Svet, naj, ko bodo ta merila izpolnjena, začne s pogajanji o pravosodju in temeljnih pravicah ter o pravici, svobodi in varnosti; poziva Turčijo, naj pri tem v čim večji meri sodeluje; poziva Komisijo, naj brez odlašanja spodbudi nadaljnji dialog in sodelovanje s Turčijo na področjih, ki jih pokrivata poglavji 23 in 24, da bi spodbudila soglasje o potrebnih reformah;

25.

pozdravlja odločitev, da bodo reforme v zvezi s pravno državo in temeljnimi pravicami, notranjimi zadevami in civilno družbo deležne povečanega financiranja v okviru instrumenta za predpristopno pomoč 2 za obdobje 2014–2020; poudarja, da so spodbujanje pravne države, demokracije in temeljnih svoboščin osrednja načela predpristopne pomoči; poudarja, da se v skladu s sklepi Sveta iz decembra 2014 uvaja večja skladnost med finančno pomočjo in splošnim doseženim napredkom pri izvajanju predpristopne strategije, tudi polno spoštovanje načel pravne države in temeljnih svoboščin; poleg tega poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje instrumenta za predpristopno pomoč II v vseh državah kandidatkah ter naj sredstva, ki so na voljo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, nameni v podporo svobodi izražanja, vključno s svobodo medijev, pluralnostjo medijev, svobodo združevanja in zbiranja, pravicami sindikatov in svobodo misli;

26.

je seznanjen z dejstvom, da je Turčija prispevala k začetku veljavnosti Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) dne 1. avgusta 2014; kljub temu izraža zaskrbljenost zaradi stalno visoke stopnje nasilja nad ženskami in pomanjkljivega izvajanja določb nacionalnega prava za varovanje žensk pred nasiljem; poziva turške oblasti, naj zagotovijo zadostna zatočišča za zaščito žensk, ki so žrtve nasilja; priporoča vladi, naj spodbuja enakost spolov na političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, državljanskem in vseh drugih področjih; poziva turško vlado, naj v sodelovanju s civilno družbo in ustreznimi poslovnimi združenji olajša podjetništvo žensk in zmanjša ovire za dostop žensk do gospodarskih dejavnosti, prav tako pa jo v zvezi s tem poziva, naj si zastavi ambiciozne cilje glede dostopa žensk do zaposlitev; poudarja, da poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o razlikah med spoloma za leto 2014 uvršča Turčijo na 125. mesto med 142 državami; močno obžaluje pripombe nekaterih uradnikov in predstavnikov vlade glede vloge žensk v turški družbi in poudarja, da se je treba boriti proti družbenim stereotipom in predsodkom do žensk;

27.

poudarja, kako pomembno je nadaljevati proces reform na področju svobode misli, vesti in veroizpovedi, in sicer z omogočanjem, da verske skupnosti pridobijo status pravne osebe, z odpravljanjem vseh ovir pri izobraževanju, imenovanju, zakonitem prebivanju in nasledstvu duhovnikov, z zagotavljanjem primernega izvajanja vseh ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočil beneške komisije; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju dialoga z alevitsko skupnostjo in primernem priznanju hiš cema kot verskih središč, pa tudi, da je treba dovoliti ponovno odprtje seminarja Halki in odpraviti ovire za njegovo ustrezno delovanje ter omogočiti javno uporabo cerkvenega naziva ekumenski patriarh; poziva ustrezne turške oblasti, naj obravnavajo vsa nerešena vprašanja, povezana z vračilom zemlje, ki pripada samostanu Mor Gabriel, in drugimi zemljiškimi zahtevki sirske cerkve; opominja na pomen ustreznega izvajanja priporočil beneške komisije glede Imvrosa in Tenedosa v zvezi z varstvom lastninskih pravic in pravico do izobraževanja; poudarja, da je treba v skladu z vrednotami EU v celoti spoštovati pravico do različnih življenjskih slogov, tako laičnih kot temelječih na veroizpovedi, in ohranjati ločitev države od veroizpovedi; poudarja, kako pomembno je zaščititi pravice manjšin; obžaluje dejstvo, da po razveljavitvi predhodnega zakona pred dvema letoma ter zaradi sedanje pravne vrzeli nemuslimanske dobrodelne ustanove ne morejo izvoliti svojih upravnih organov;

28.

poudarja, da je treba priznati pravico do ugovora vesti proti obveznemu služenju vojaškega roka;

29.

poziva Turčijo, naj si resno prizadeva za varstvo pravic skupnosti LGBTI, in meni, da bi ustanovitev posebnega organa za boj proti diskriminaciji, sovražnemu govoru, rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti okrepila pravice posameznikov v Turčiji; poziva Turčijo, naj sprejme celovito protidiskriminacijsko zakonodajo, ki bo vključevala prepoved diskriminacije in sovražnega govora na podlagi etnične pripadnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, spola ali spolne identitete, in naj vključi prepoved takšne diskriminacije v novo ustavo; izraža zaskrbljenost zaradi pogostih napadov na transseksualce ter zaradi pomanjkanja varstva oseb LGBTI pred nasilnimi dejanji; močno obžaluje dejstvo, da ostajajo kazniva dejanja iz sovraštva do oseb LGBTI pogosto nekaznovana ali da so kazni storilcem znižane, ker so bili „žrtve krivičnih provokacij“; ponovno poziva turško vlado, naj oboroženim silam naroči, naj prenehajo obravnavati homoseksualnost in transseksualnost kot psihoseksualno bolezen;

30.

izraža obžalovanje zaradi številnih smrti v rudarskih nesrečah v Somi in Ermeneku; pozdravlja, da je Turčija ratificirala konvencijo Mednarodne organizacije dela o varnosti in zdravju v rudnikih, in poziva k hitremu začetku izvajanja te konvencije; poudarja pomen obravnavanja vprašanj zdravja in varnosti pri delu v vseh sektorjih in poziva turške oblasti, naj povečajo preglednost spremljanja nesreč na delovnem mestu s smrtnim izidom; meni, da so svoboda sindikatov, socialni dialog in sodelovanje socialnih partnerjev izjemno pomembni za razvoj cvetoče in pluralistične družbe, in poudarja pomen nadaljnjega napredka na področjih socialne politike in zaposlovanja na podlagi ustreznega in pravočasnega izvajanja konvencij Mednarodne organizacije dela; je seznanjen s pomanjkljivostmi v zakonodaji v zvezi z delavskimi pravicami in pravicami sindikatov; poudarja, da bo treba pravico organiziranja, kolektivnega dogovarjanja in pravico do stavke zaposlenih v zasebnem sektorju in javnih uslužbencev uskladiti s pravnim redom Unije in mednarodnimi standardi; poziva turško vlado, naj pripravi časovni načrt za izboljšanje zakonodaje in njeno uskladitev s standardi Mednarodne organizacije dela; poudarja pomen odprtja poglavja 19 , kako pomembno je, da Turčija izpolnjuje merila uspešnosti za odprtje poglavja o socialni politiki in zaposlovanju; poziva Komisijo, naj Turčiji zagotovi ustrezno tehnično pomoč na področju reforme dela in za spodbujanje standardov EU;

31.

poziva Turčijo, naj sprejme zakonodajo o delovnih pogojih delavcev s krajšim delovnim časom, na primer tistih, ki sedaj delajo v neustreznih pogojih, na negotovih delovnih mestih in ki imajo težave pri včlanjevanju v sindikate; ugotavlja, da sta sektorja rudarstva in gradbeništva najnevarnejši panogi v Turčiji, in poziva k pregledni preiskavi smrtnih nesreč pri delu;

32.

poziva turško vlado, naj zaustavi načrte za izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu; poudarja, da je predvidena lokacija na zelo potresnem področju, zato predstavlja veliko nevarnost ne samo za Turčijo, ampak za vso sredozemsko regijo; zato poziva turško vlado, naj se pridruži Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (konvencija iz Espooja), ki od podpisnic zahteva, da druga drugo obvestijo o morebitnih večjih projektih, ki bodo najbrž imeli velik negativen čezmejni vpliv na okolje, in se o njih medsebojno posvetujejo; zato poziva turško vlado, naj vlade sosednjih držav, kot sta Grčija in Ciper, pozove k sodelovanju ali naj se vsaj z njimi posvetuje o nadaljnjih korakih v zvezi s projektom Akkuyu;

33.

poudarja pomembne prednosti carinske unije med EU in Turčijo; opominja, da se je od začetka carinske unije leta 1996 vrednost dvostranske trgovine med Turčijo in EU povečala za več kot štirikrat, obenem pa so se znatno povečale neposredne tuje naložbe iz EU v Turčijo in poglobilo povezovanje med turškimi in evropskimi podjetji v korist obojih; v zvezi s tem poudarja tudi, da je povečanje pozitivnih učinkov carinske unije tesno povezano z izpolnjevanjem predpisov in meril, sprejetih v tej uniji, zato je zelo zaskrbljen zaradi vse več težav, ki jih imajo evropska podjetja pri trgovanju s Turčijo; opozarja na nedavno oceno carinske unije, ki jo je opravila Svetovna banka in v kateri je poudarjena potreba po uvedbi številnih reform, da bi tudi v prihodnje ohranili ugodno okolje za tesno gospodarsko sodelovanje; zlasti poudarja, da je treba (i) razširiti carinsko unijo na kmetijske proizvode, storitve in javna naročila, (ii) ustvariti ugodne pogoje za nadaljnjo rast trgovine, vključno z enostavnejšo pridobitvijo vizuma za poslovneže, in (iii) dejavno spodbujati posvetovanje in izmenjavo informacij med EU in Turčijo o vplivu prostotrgovinskih sporazumov, ki jih EU sklene s tretjimi državami;

34.

meni, da bi moral politični dialog med Turčijo in EU dopolnjevati redni strukturiran gospodarski dialog na visoki ravni o vprašanjih skupnega pomena, vključno s trgovinskimi odnosi s tretjimi državami; v zvezi s tem poudarja vzajemnost med pravilnim delovanjem pravne države in gospodarskim razvojem; meni, da je pomembno razvijati in krepiti gospodarski, institucionalni in pravni okvir Turčije na področju ekonomske in monetarne politike, s posebnim poudarkom na neodvisnosti centralne banke, ter meni, da bi to lahko prispevalo k usklajevanju pravnega reda Turčije s pravnim redom Unije; ugotavlja, da bi se gospodarsko sodelovanje močno okrepilo, če bi Turčija v zadostni meri izpolnjevala standarde EU o javnih naročilih, konkurenci ter zaposlovanju in socialni politiki;

35.

ponovno potrjuje, da podpira sporazum o ponovnem sprejemu z EU, ki je začel veljati 1. oktobra 2014; spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja napredek Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve; pozdravlja dejanska prizadevanja za izpolnitev meril, določenih v časovnem načrtu za liberalizacijo vizumske ureditve; opozarja, da je dialog o liberalizaciji vizumske ureditve proces, ki je odvisen od dosežkov, in da mora Turčija izpolniti vse zahteve iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve, zlasti celovito in učinkovito izvajanje vseh določb sporazuma o ponovnem sprejetju; ponovno izraža obvezo Turčije, da v celoti in učinkovito uveljavi sporazum o ponovnem sprejetju in liberalizacijo vizumske ureditve v odnosu do vseh držav članic, vključno z nediskriminatornim vstopom na turško ozemlje brez vizuma za državljane vseh držav članic EU; poziva Turčijo, naj popolnoma in učinkovito izvršuje obstoječe dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu; spominja, da je Turčija ena ključnih tranzitnih držav za nezakonite migracije v EU in poziva k izboljšanju čezmejnega sodelovanja Turčije s svojimi sosednjimi državami EU na tem področju; pozdravlja začetek veljave zakona o tujcih in mednarodni zaščiti ter ustanovitev generalnega direktorata za upravljanje migracij, s čimer je bil aprila 2014 narejen pomemben korak pri usklajevanju s standardi EU o mednarodni zaščiti zakonitih in nezakonitih migrantov; ugotavlja, da je treba sodelovanje med Turčijo in vsemi državami članicami EU, zlasti na področju zagotavljanja boljšega upravljanja skupnih meja z vsemi državami članicami EU, še okrepiti; poudarja, da mora Turčija dodatno okrepiti varnost na mejah za boj proti nezakonitemu priseljevanju v države EU;

36.

opominja na strateški pomen Turčije za energetsko varnost EU in meni, da je Turčija pomembna partnerica v energetskem sektorju; opozarja na tri projekte južnega plinskega koridorja, ki so bili potrjeni ob koncu leta 2013 in ki bodo povečali zanesljivost oskrbe Turčije s plinom teh izboljšali dostop do EU kot glavnega energetskega trga; meni, da bi lahko Turčija v okviru energetskih trgov, ki med seboj vedno bolj konkurirajo, in potrebe po raznolikih virih energije in transportnih poteh s svojim izjemnim potencialom za obnovljive vire energije zagotovila pomemben prispevek k energetski varnosti EU in njenim ambicijam v zvezi z diverzifikacijo energije v skladu z mednarodnim pravom; je zaskrbljen zaradi tesnejšega sodelovanja med Turčijo in Rusijo na področju energije in zato meni, da bi morala EU pospešiti pogajanja o energiji;

37.

opominja na strateški položaj Turčije kot partnerice EU in članice Nata, njen ključni geopolitični pomen in njen pomen za celovito strategijo, katere cilj je obravnavati varnost in stabilnost v njenem vzhodnem in južnem sosedstvu s posebnim poudarkom na Siriji in Iraku; izpostavlja dejstvo, da je zaradi zelo resnega razvoja dogodkov v regiji in atentatov na evropskih tleh treba v okviru političnega dialoga med EU in Turčijo nujno okrepiti varnostni dialog in sodelovanje z EU o zunanjepolitičnih vprašanjih; poziva Turčijo, naj prevzame dejavno vlogo v mednarodni koaliciji proti terorističnim skupinam, kot je ISIL, in jo prav tako poziva, naj izkoristi vsa sredstva, ki so ji na voljo; poziva Turčijo, naj okrepi ukrepe, s katerimi bi preprečila, da bi tako imenovani tuji bojevniki, denar ali oprema dosegli ISIL in druge ekstremistične skupine na njenem ozemlju; poudarja, da je treba nadaljevati redni protiteroristični dialog med EU in Turčijo, ki je del naših skupnih prizadevanj za boj proti terorizmu v vseh oblikah; poziva Turčijo, naj poskrbi za učinkovit nadzor meja, obenem pa naj še naprej zagotavlja potrebno podporo pri humanitarni pomoči beguncem, ki vstopajo v državo čez mejo s Sirijo, ter zagotovi varnost žrtev državljanske vojne v Siriji; poudarja pomen pogostejšega dialoga in posvetovanj na visoki ravni med EU in Turčijo o zunanjepolitičnih vprašanjih, s čimer bi zagotovili, da se naše politike dopolnjujejo in da bi Turčija postopoma uskladila svojo zunanjo politiko z zunanjo politiko EU;

38.

meni, da bi bilo treba turškega zunanjega ministra povabiti na srečanja Sveta za zunanje zadeve, kadar koli bi bilo to ustrezno; meni, da je potreben okvir za strukturiran dialog, sodelovanje in usklajevanje o vprašanjih zunanje, varnostne in obrambne politike;

39.

obžaluje, da velika narodna skupščina Turčije še vedno ni umaknila grožnje s povodom za napoved vojne, ki jo je izrekla Grčiji, čeprav med Grčijo in Turčijo že nekaj časa potekata dialog in sodelovanje;

40.

izreka pohvalo Turčiji za stalno pomoč približno 1,6 milijona beguncem iz Iraka in Sirije ter za ohranjanje politike odprtih meja za humanitarne namene; pozdravlja direktivo o začasni zaščiti, ki je bila sprejeta oktobra 2014 in ki beguncem podeljuje varen pravni status ter jim omogoča, da pridobijo osebne izkaznice in dostop do trga dela; poziva EU, naj še naprej finančno podpira humanitarno pomoč sirskim in iraškim beguncem v Turčiji; poudarja, da so begunska taborišča dosegla največjo zmogljivost, in opozarja na pritisk, ki ga iskanje prebivališča pomeni za življenje in sredstva beguncev; meni, da bi morala EU zagotavljati aktivno podporo vladi Turčije pri opredeljevanju dolgoročnih programov pomoči za begunce ter spodbujati dostop do izobraževanja, zdravstvene nege in (zakonite) zaposlitve; poziva Komisijo, naj poveča sredstva, ki so na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč II in instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, da bi pripomogla k zagotavljanju primerne pomoči lokalnim skupnostim, na katere je vplival velik dotok beguncev; prav tako poziva države članice, naj v duhu pristne delitve odgovornosti najranljivejšim beguncem zagotovijo (začasni) kraj za preselitev;

41.

poziva Turčijo, naj s tehnično in finančno podporo partnerjev omogoči izobraževanje vse večjemu številu sirskih otrok, ki živijo v Turčiji;

42.

poziva turško vlado, naj konča ponavljajoče se kršitve grškega zračnega prostora in teritorialnih voda, pa tudi prelete turških vojaških letal nad grškimi otoki;

43.

poziva turško vlado, naj brez nadaljnjega odlašanja podpiše in ratificira Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), ki vsebuje nekatere določbe, ki se izvajajo v okviru pravnega reda Unije, in poudarja, da ima Republika Ciper legitimno pravico, da sklene dvostranske sporazume, ki se nanašajo na njeno izključno ekonomsko cono; ponovno poziva Turčijo, naj spoštuje suverene pravice vseh držav članic EU, tudi pravice do raziskovanja in izkoriščanja naravnih virov, kadar so skladne s pravnim redom Unije in mednarodnim pravom; poziva Turčijo naj se vzdrži vsakršnih ukrepov, ki bi škodili dobrososedskim odnosom in ozračju, ki spodbuja miroljubno rešitev dvostranskih sporov;

44.

obžaluje nepripravljenost Turčije, da bi izpolnila svojo obveznost popolnega in nediskriminatornega izvrševanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med ES in Turčijo v razmerju do vseh držav članic; ponovno opozarja, da ta nepripravljenost močno ovira pogajalski proces;

45.

ponovno izraža odločno podporo ponovni združitvi Cipra na podlagi pravične, celovite in trajne rešitve za obe skupnosti pod okriljem generalnega sekretarja OZN in v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN ter vrednotami in načeli, na katerih je bila ustanovljena EU, in se zavzema za federacijo dveh skupnosti in dveh območij z enotno suverenostjo, enotno mednarodno pravno entiteto in enim samim državljanstvom, pri čemer bi bili obe skupnosti politično enakovredni, vsi državljani pa bi imeli enake možnosti; pozdravlja najavo posebnega odposlanca OZN Espena Bartha Eideja, da bodo voditelji obeh skupnosti ob prvi priložnosti ponovno začeli pogajanja pod okriljem generalnega sekretarja OZN, in izraža močno podporo prizadevanjem posebnega svetovalca OZN za Ciper, ki želi ustvariti pogoje za vnovičen začetek pogovorov; upa, da bo sporočilo ponovne združitve in sprave, ki ga je posredoval pred kratkim izvoljeni voditelj ciprskih Turkov, odprlo nove možnosti v pogajalskem procesu; poziva Turčijo in vse vpletene strani, naj aktivno podpirajo pogajanja o ponovni združitvi in sprejmejo vse potrebne ukrepe za normalizacijo odnosov s Ciprom; poziva Turčijo, naj začne umikati svoje vojake s Cipra ter naj zaprto območje Famaguste preda Združenim narodom v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 550 (1984); istočasno poziva Republiko Ciper, naj pristanišče Famagusta odpre pod nadzorom carine EU, da bi se ustvarila pozitivna klima za uspešen zaključek pogajanj o ponovni združitvi ter da bi se turškim Ciprčanom omogočilo, da z EU trgujejo na zakonit način, ki bi bil za vse sprejemljiv;

46.

spominja na zadevne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in poziva turško vlado, naj nemudoma preneha kršiti človekove pravice ciprskih državljanov in jim preprečevati, da bi uživali in uveljavljali svoje lastninske, verske in druge človekove pravice, ki izhajajo iz ustavnega reda Republike Ciper in pravnega reda Unije, pa tudi temeljnih načel in vrednot EU;

47.

obžaluje turško politiko naseljevanja in Turčijo poziva, naj na zasedenih območjih Cipra ne naseljuje novih turških državljanov v nasprotju z ženevsko konvencijo in načeli mednarodnega prava; poziva Turčijo, naj ustavi vse ukrepe, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in ovirajo rešitev v prihodnosti;

48.

poziva Turčijo, naj odboru za pogrešane osebe omogoči neoviran dostop do vseh ustreznih arhivov in vojaških območij na severnem delu Cipra za namene ekshumacije in mu posreduje vse bistvene informacije, ki bodo prispevale k odkritju premeščenih posmrtnih ostankov; poziva k posebni obravnavi dela odbora za pogrešane osebe;

49.

poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta urejanje odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtjem meje ter z aktivnim izboljševanjem odnosov, s posebnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in gospodarskem vključevanju; pozdravlja dialog, ki poteka med Turčijo in Armenijo;

50.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/61

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti tiste z dne 30. aprila 2015 (1),

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Elementi regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter proti grožnji IS/Daiš“ z dne 6. februarja 2015,

—

ob upoštevanju izjav in poročil generalnega sekretarja OZN in visokega komisarja OZN za človekove pravice o konfliktu v Siriji,

—

ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Siriji, ki jih je opredelil Svet Združenih narodov za človekove pravice,

—

ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetega 17. julija 1998, zlasti člena 8(2)(b)(ix), ki določa, da je dejanje namernega napadanja zgodovinskih spomenikov vojno hudodelstvo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o uničevanju kulturnih artefaktov, ki ga izvaja IS/Daiš (2),

—

ob upoštevanju člena 167 PDEU, ki določa, da Unija in države članice podpirajo sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na kulturnem področju,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. Decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine,

—

ob upoštevanju resolucije Sveta iz sprejete na srečanju 25. in 26. oktobra 2012 o vzpostavitvi neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih za področje kulturnih artefaktov (EU CULTNET),

—

ob upoštevanju drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih artefaktov v primeru oboroženega spopada iz leta 1999,

—

ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 21. maja 2015 o razmerah v Palmiri; ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 17. februarja 2012, v kateri je obsodila prijetje Mazena Darviša, ter lokalne izjave EU z dne 3. aprila 2012 o še vedno trajajočem pridržanju Darviša in sedmih drugih zagovornikov človekovih pravic brez obtožnice,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih junija 2004 in posodobljenih leta 2008,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2222 (2015),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je od začetka konflikta v Siriji leta 2011 življenje izgubilo že več kot 220 000 ljudi, med njimi največ civilistov; ker so Asadov režim, skupini IS/Daiš in Al Nusra ter druge strani, vpletene v konflikt, zagrešile hude in ponavljajoče se kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; ker velika večina teh zločinov ostaja nekaznovana;

B.

ker so se v preteklih mesecih dramatično povečali uporaba mučenja, množična prijetja in uničevanje naselij na širšem območju; ker je veliko število Sircev razseljenih, veliko pa jih je bilo prisiljenih, da so se umaknili od humanitarne pomoči, ki jo potrebujejo;

C.

ker je organizacija IS/Daiš v Palmiri, odkar je zavzela to starodavno sirsko mesto, ubila vsaj 400 oseb, tudi žensk in otrok, po oceni sirskega observatorija za človekove pravice pa usmrtila vsaj 217 oseb, 600 pa jih priprla, med njimi ženske in otroke, ki so obtoženi trgovanja z vladnimi silami in skrivanja članov vlade v svojih hišah;

D.

ker so zavzetju mesta Palmira sledili uničujoči letalski udari, ki so jih izvedle sile, zveste predsedniku Asadu, v katerih je bilo ubitih več kot ducat civilistov, številni prebivalci, ki so še ostajali v mestu, pa so pobegnili;

E.

ker je IS/Daiš po novi ofenzivi v aprilu in maju 2015 17. maja osvojil mesto Ramadi, 21. maja pa še Palmiro, tako da sedaj nadzoruje 50 % sirskega ozemlja; ker tako imenovana Islamska država zaradi svoje nadnacionalne narave, znatnih finančnih sredstev in po nekaterih virih približno 200 000 borcev pomeni grožnjo za širšo regijo; ker se po nekaterih ocenah s temi oboroženimi skupinami bojuje na tisoče tujcev, tudi državljanov EU; ker se je z vzponom IS/Daiš humanitarna kriza zaostrila, zlasti zaradi obsežne razselitve civilnega prebivalstva;

F.

ker so člani varnostnega sveta OZN 5. junija 2015 izrazili ogorčenje zaradi naraščajočega nasilja in napadov na civiliste v Siriji ter obsodili teroristične napade, ki jih v Siriji izvajajo IS/Daiš, Fronta Al Nusra in druge teroristične skupine;

G.

ker leži Palmira med Damaskom in mestom Deir Al Zour na severu države, v njeni bližini pa so pomembna naftna polja in rudniki fosfatov; ker je IS/Daiš Palmiro zavzela istočasno kot mesto Ramadi v iraški provinci Anbar, a tudi kmalu po tem, ko je izgubil ozemlja v okolici Tikrita;

H.

ker je to mesto, staro več kot 2 000 let, kulturno bogastvo, ki je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine; ker je 21. maja 2015 generalna direktorica Unesca pozvala k takojšnjemu prenehanju vojnih operacij v Palmiri;

I.

ker je Palmira simbol bogate sirske kulturne dediščine, saj vsebuje monumentalne razvaline velikega mesta, ki je bilo eno od najpomembnejših središč antičnega sveta; ker množični poboji in uničevanje arheološke in kulturne dediščine, ki jih izvaja IS/Daiš, v nekaterih okoliščinah štejejo za hudodelstva proti človečnosti in kulturno čiščenje, v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča pa so enakovredni vojnim hudodelstvom; ker je generalna direktorica Unesca Irina Bokova te sistematične napade na kulturno dediščino označila za kulturno čiščenje;

J.

ker IS/Daiš sistematične napade in uničevanje kulturne dediščine Iraka in Sirije uporablja kot vojno taktiko za širjenje strahu in sovraštva; ker zaradi zavzetja IS/Daiš grozi njeni zgodovinski dediščini Palmire grozi uničenje;

K.

ker je EU v regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za nevarnost IS/Daiš, ki jo je Svet za zunanje zadeve sprejel 16. marca 2015, strogo obsodila namerno uničevanje arheološke dediščine, ter ugotovila, da so takšna dejanja po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča lahko enakovredna vojnim hudodelstvom;

L.

ker so Unesco in drugi partnerji začeli projekt zaščite sirske dediščine, ki bo trajal tri leta in katerega namen bo nujna zaščita kulturne dediščine;

M.

ker je nedovoljena trgovina s kulturnimi artefakti ta hip najbolj pomembna trgovina po tisti z mamili in orožjem; ker to nedovoljeno trgovino nadzorujejo organizirane kriminalne mreže in ker veljavni nacionalni in mednarodni mehanizmi niso ustrezno opremljeni niti podprti, da bi se spoprijeli s to problematiko; ker je EU sprejela vse ustrezne ukrepe v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2199 (2015), da bi preprečila nedovoljeno trgovino s kulturno lastnino;

N.

ker vse od začetka sirskega konflikta marca 2011 prihaja na tamkajšnjem širšem območju do hudih kršitev človekovih pravic, zlasti namernega ciljanja, samovoljnih prijetij in izginotij neodvisnih novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, humanitarnih delavcev in zdravstvenega osebja, ki v Siriji postanejo žrtev groženj, nasilja, samovoljnih prijetij in izginotij;

O.

ker je sirski novinar in aktivist ter predsednik sirskega centra za medije in svobodo izražanja Mazen Darviš zaprt že od leta 2012, tako kot Hani Al Zajtani in Husein Ghrer, zaradi njihovega dela na področju zagovarjanja svobode izražanja; ker naj bi Mazena Darviša hudo mučili in z njim slabo ravnali, 6. maja 2015 pa naj bi ga prepeljali na neznano lokacijo; ker je Mazen Darviš prejemnik Unescove nagrade za svobodo tiska za leto 2015 in drugih pomembnih mednarodnih nagrad, na primer nagrade Neustrašljiva beseda (Das unerschrockene Wort) za leto 2015, ki jo podeljujejo Lutrova mesta, nagrade Bruna Kreiskega za zasluge na področju človekovih pravic za leto 2013 in nagrade PEN-Pinter za leto 2014; ker je trajajoče priprtje Mazena Darviša, Hanija Al Zajtanija in Huseina Ghrera še en dokaz represivne narave Asadovega režima v Siriji;

P.

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 67/262 z dne 15. maja 2013, ki zahteva, da morajo sirski organi takoj izpustiti vse samovoljno pridržane osebe, tudi člane Sirskega centra za medije in svobodo izražanja;

Q.

ker je 19. februarja 2015 visoki komisar OZN za človekove pravice Zeid Ra’ad Al Hussein sirske oblasti pozval, naj izpustijo vse osebe, k iso bile pridržane zaradi miroljubnega izražanja mnenj, zlasti Marzena Darviša;

R.

ker je na stotine zagovornikov človekovih pravic v Siriji žrtev groženj, nasilja, samovoljnih prijetij in izginotij; ker je med njimi tudi odvetnica za človekove pravice in prejemnica nagrade Saharova za leto 2011 Razan Zajtuneh, ki je bila ugrabljena v Dumi 9. decembra 2013;

1.

odločno obsoja grozljivo sistematično in vsesplošno kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih Asadov režim, teroristi, pripadniki IS/Daiša, in druge džihadistične skupine izvajajo v Siriji, ter zaporne kazni in obsodbe zoper zagovornike političnih, civilnih in človekovih pravic, pisce spletnih dnevnikov in novinarje; ponovno izraža svojo absolutno obsodbo mučenja, vse večjega obstreljevanja in uporabe zračnega bombardiranja, tudi s sodi z razstrelivom, ki ga izvajajo sirske vladne sile; izraža globoko sočutje z žrtvami; je zgrožen zaradi strašnega človeškega trpljenja in izgube življenj v sirskem konfliktu ter je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših humanitarnih in varnostnih razmer v Siriji;

2.

obsoja dejstvo, da je IS/Daiš 21. maja 2015 po devetih dneh krvavih bojev osvojil Palmiro, ter obžaluje, da je od tistega dne v mestu in okolici usmrtil najmanj 217 oseb ter stopnjeval zlorabe in grozodejstva v kalifatu, ki ga je razglasil na območjih Sirije in Iraka pod njegovim nadzorom;

3.

izraža zaskrbljenost zaradi razmer v Palmiri, zaradi tisočih prebivalcev tega mesta ter tistih, ki so se izselili zaradi napredovanja sil IS/Daiša; zaskrbljen je zaradi žensk in otrok v Palmiri, saj je znana navada IS/Daiša, da ugrablja, izkorišča in zlorablja ženske in otroke, tudi s posilstvi, spolnimi zlorabami, prisilnimi porokami in nasilnim novačenjem otrok;

4.

spodbuja Svet, Komisijo in visoko predstavnico, naj dajo na voljo vse potrebne finančne in človeške vire za pomoč beguncem;

5.

pozdravlja zavezo, sprejeto na ministrskem srečanju mednarodne koalicije proti IS/Daišu 2. junija 2015 v Parizu, da se podvojijo skupna prizadevanja za poraz IS/Daiša; poziva koalicijo, naj poveča prizadevanja za izvajanje skupne, večstranske in dolgoročne strategije za oslabitev in morebitno izkoreninjenje IS/Daiša; poudarja, da je to strategijo treba izvajati z okrepljenim sodelovanjem z vsemi državnimi in nedržavnimi subjekti v regiji, ki se želijo boriti proti IS/Daišu;

6.

je še vedno prepričan, da v Siriji ni mogoče dejansko rešiti konflikta niti doseči trajnega miru, če ne bodo vse vpletene strani prevzele odgovornosti za zločine, ki so jih storile med konfliktom;

7.

opozarja, da je lahko trajna rešitev sirske krize le rezultat vključujoče politične rešitve, ki bo temeljila na izjavi iz Ženeve 30. junija 2012 in jo bo podpirala mednarodna skupnost; poziva posebnega odposlanca OZN Staffana de Misturo, naj si z vsemi vpletenimi stranmi prizadeva za resnično politično tranzicijo, ki bo zagotovila uresničitev upravičenih teženj sirskega prebivalstva in mu omogočila, da bo neodvisno in demokratično odločalo o svoji prihodnosti;

8.

je močno zaskrbljen zaradi hudega pomanjkanja sredstev za pozive ZN v letu 2014, kar je privedlo do začasne ukinitve pomoči Svetovnega programa za hrano sirskim beguncem; zato mednarodno skupnost poziva, naj poveča sredstva in pomoč v odziv na bodoče pozive;

9.

poziva mednarodno skupnost, naj poveča prizadevanja, da bi se našla rešitev za ublažitev krize ter prenehanje vojne v Siriji, ter pomaga akterjem v vojni proti IS/Daišu v Siriji in Iraku; poziva vlade v tej regiji, naj sodelujejo v tem boju, saj bo le tesno sodelovanje omogočilo ponovno vzpostavitev miru in varnosti;

10.

poziva mednarodno skupnost, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da zaščiti civilno prebivalstvo in reši edinstveno kulturno dediščino v Palmiri, ter poziva vse vpletene strani, naj nemudoma prenehajo sovražnosti v Palmiri ter omogočijo varen prehod civilnega prebivalstva, ki beži pred nasiljem;

11.

zahteva takojšnje prenehanje uničevanja kulturne dediščine v Siriji in Iraku, vključno z verskimi nahajališči in objekti; poudarja, da ni mogoče dopustiti takih dejanj, ki jih zagrešijo pripadniki IS/Daiša ali drugi posamezniki, skupine, podjetja in subjekti, ter poziva k ohranitvi kulturne dediščine v Iraku, k zaščiti kulturnega in verskega premoženja in nahajališč v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;

12.

poziva EU in države članice, naj spodbujajo kampanje ozaveščanja, da se preprečita nedovoljen nakup in prodaja kulturnih artefaktov s konfliktnih območij;

13.

ponovno izpostavlja neprecenljivo vrednost kulturne dediščine za vse človeštvo, zato meni, da bi moralo trgovanje z njimi veljati za nesprejemljivo vojno hudodelstvo;

14.

poudarja, da so potrebna skupna prizadevanja mednarodne skupnosti, da se preprečita nezakonita trgovina s kulturno lastnino in nedovoljena trgovina s kulturnimi artefakti, ki prispevata k financiranju IS/Daiša;

15.

podpira izjave generalne direktorice Unesca ter vse izjemne ukrepe, ki sta jih sprejela OZN in Unesco za zaščito Palmire in vseh drugih ogroženih kulturnih in zgodovinskih krajev;

16.

poziva generalnega sekretarja OZN, naj od varnostnega sveta zahteva sprejem resolucije o zaščiti vseh kulturnih krajev, ki jih ogrožajo teroristične skupine in IS/Daiš;

17.

poziva države članice in Evropsko unijo, naj z OZN sprejmejo konkretne ukrepe za zaščito ogroženih kulturnih, zgodovinskih, verskih, in arheoloških krajev, Palmire in na splošno Bližnjega vzhoda;

18.

pozdravlja in poudarja ključni pomen delovanja lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe pri dokumentiranju kršenja človekovih pravic, vojnih hudodelstev in zločinov proti človečnosti ter drugih kršitev; izraža globoko občudovanje in solidarnost z vsemi sirskimi aktivisti, ki neutrudno in ob lastnem izpostavljanju življenjski nevarnosti spremljajo, dokumentirajo in poročajo o položaju človekovih pravic v njihovi državi, ki jo je razdejala vojna;

19.

je globoko zaskrbljen zaradi hitrega slabšanja razmer na področju humanitarnih in človekovih pravic v Siriji ter poudarja, da je treba v skladu z mednarodnimi obveznostmi Sirije spoštovati svobodo izražanja ter svobodo zagovornikov človekovih pravic pri opravljanju njihovega dela; opozarja, da ima vsak človek pravico do svobode mnenja in izražanja ter da je to temeljna človekova pravica; obsoja vse kršitve svobode tiska in nasilje nad novinarji v Siriji;

20.

poziva sirske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno spustijo in oprostijo obtožb Mazena Darviša in vse, ki so zaprti, obtoženi in/ali obsojeni zaradi miroljubnega uveljavljanja pravice do svobodnega izražanja in zbiranja, zagovornike človekovih pravic in politične aktiviste, ki jim je bila samovoljno odvzeta prostost zaradi delovanja na področju človekovih pravic;

21.

poziva sirske oblasti, naj nemudoma sporočijo, kjer so omenjeni trije zaporniki in kakšna je njihova usoda, ter naj zagotovijo, da bodo varni pred mučenjem in grdim ravnanjem, naj se jim nemudoma omogoči stik z družinami in odvetniki ter naj se jim nudi vsa potrebna zdravniška pomoč;

22.

poziva vse države članice, naj brez odlašanja ratificirajo Mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj spodbujajo splošno ratifikacijo in izvajanje tega ključnega instrumenta s področja človekovih pravic ter naj podprejo delo Odbora OZN o prisilnih izginotjih, ki je bil ustanovljen v okviru omenjene konvencije;