15.10.2016

Uradni list Evropske unije

C 382/1

Sporočilo Komisije – Odobritev vsebine osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe in o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(2016/C 382/01)

Komisija je 13. oktobra 2016 odobrila vsebino osnutka Uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe in o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Osnutek Uredbe Komisije je priložen temu sporočilu. Osnutek uredbe Komisije je na voljo za javno posvetovanje na spletnem mestu: http://ec.europa.eu/competition/consultations/open.html.

PRILOGA

OSNUTEK UREDBE KOMISIJE (EU) …/…

z dne …

o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe in Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) ter zlasti člena 1(1)(a) in (b) Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (2) določa nekatere vrste pomoči, ki so razglašene za združljive z notranjim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve Komisiji, preden se dodelijo. Komisija je v Uredbi (EU) št. 651/2014 napovedala, da namerava pregledati področje uporabe te uredbe, da bi vključila druge vrste pomoči, zlasti pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, ko bodo za to pridobljene zadostne izkušnje.

(2)

Glede na pridobljene izkušnje ter da se poenostavijo in pojasnijo pravila o državni pomoči, zmanjša upravno breme in Komisiji omogoči, da se osredotoči na potencialno najbolj izkrivljajoče primere, bi bilo zdaj treba pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo vključiti v področje uporabe Uredbe (EU) št. 651/2014.

(3)

Pomoč za naložbe regionalnim letališčem s povprečnim letnim obsegom potniškega prometa do tri milijone potnikov lahko izboljša dostopnost nekaterih regij in okrepi lokalni razvoj, odvisno od značilnosti posameznega letališča. To podpira prednostne naloge strategije Evropa 2020 ter prispeva k nadaljnji gospodarski rasti in doseganju ciljev v skupnem interesu EU. Izkušnje, pridobljene ob izvajanju Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (3), kažejo, da pomoč za naložbe regionalnim letališčem ne povzroča neupravičenega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Zato bi morala biti tovrstna pomoč zajeta v skupinski izjemi iz Uredbe (EU) št. 651/2014, če izpolnjuje določene pogoje. Ni primerno določiti praga za priglasitev v smislu zneska pomoči, saj je učinek ukrepa pomoči na konkurenco odvisen predvsem od velikosti letališča in ne velikosti naložbe.

(4)

Pogoji za izvzetje pomoči iz obveznosti priglasitve bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč sorazmerna, bi morala izpolnjevati dva pogoja. Intenzivnost pomoči ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je odvisna od velikosti letališča. Poleg tega znesek pomoči ne bi smel presegati vrzeli v financiranju naložbe. Za pomoč za letališča z največ 150 000 potniki na leto bi moralo zadoščati izpolnjevanje enega od navedenih pogojev. S pogoji za združljivost bi se moral zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Izvzetje se ne bi smelo uporabljati za pomoč, dodeljeno letališčem, ki se nahajajo v bližini obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi, saj pomoč tovrstnim letališčem pomeni večje tveganje izkrivljanja konkurence in bi jo bilo zato treba priglasiti Komisiji, razen če se dodeli zelo majhnim letališčem (do 150 000 potnikov na leto), kjer je znatno izkrivljanje konkurence malo verjetno.

(5)

Pomorska pristanišča so strateško pomembna za doseganje nemotenega delovanja notranjega trga in krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kot je med drugim opredeljeno v strategiji Evropa 2020 in v beli knjigi Komisije z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (4). Kot je bilo poudarjeno v sporočilu z naslovom „Pristanišča: gonilo rasti“ (5), so za učinkovito delovanje pristanišč v vseh pomorskih regijah Unije potrebne učinkovite javne in zasebne naložbe. Naložbe so zlasti potrebne za prilagoditev infrastrukture za dostop do pristanišč ter pristaniške infrastrukture povečani velikosti in kompleksnosti flote, uporabi infrastrukture za alternativna goriva ter strožjim zahtevam glede okoljske uspešnosti. Pomanjkanje kakovostne pristaniške infrastrukture povzroča preobremenjenost ter dodatne stroške za špediterje, prevoznike in potrošnike.

(6)

Razvoj pristanišč na celinskih vodah in njihova vključitev v večmodalni promet je eden glavnih ciljev prometne politike Unije. Zakonodaja Unije je izrecno namenjena okrepitvi intermodalnosti prevoza in prehodu na bolj okolju prijazne načine prevoza, kot so železniški prevoz in prevoz po morju ali celinskih plovnih poteh.

(7)

Pogoji za izvzetje pomoči pristaniščem bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč sorazmerna, ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je za pomorska pristanišča odvisna od velikosti naložbenega projekta. Znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe, razen pri zelo majhnih zneskih pomoči, za katere je primeren poenostavljeni pristop, da se zmanjša upravno breme. Prav tako bi bilo treba zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture.

(8)

Naložbe, ki so vključene v delovne načrte koridorjev jedrnega omrežja, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6), so projekti skupnega interesa s posebnim strateškim pomenom za Unijo. Pomorska pristanišča, ki so del navedenih omrežij, so vstopne in izstopne točke za blago, ki se prevaža v Unijo in iz nje. Pristanišča na celinskih vodah, ki so del navedenih omrežij, so ključni dejavniki, ki omogočajo multimodalnost omrežja. Za naložbe, namenjene izboljšanju uspešnosti teh pristanišč, bi se morali uporabljati višji pragi za priglasitev.

(9)	Glede na izkušnje na podlagi izvajanja Uredbe (EU) št. 651/2014 in Uredbe (EU) št. 702/2014 je primerno tudi prilagoditi nekatere določbe navedenih uredb.

(10)

Zlasti se je v zvezi s shemami regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah za težavno v praksi pokazala uporaba različnih pravil za nadomestilo dodatnih prevoznih stroškov in drugih dodatnih stroškov, ki hkrati ni bila primerna za obravnavo strukturnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, oddaljenosti in otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja, ekonomske odvisnosti od maloštevilnih proizvodov, ki zaradi svoje stalnosti in součinkovanja močno otežujejo razvoj teh regij, zato bi bilo treba zadevne določbe nadomestiti z metodo, ki se bo uporabljala za vse dodatne stroške.

(11)	Glede na omejene negativne učinke pomoči za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine na konkurenco bi bilo treba povišati pragove za priglasitev pomoči na teh področjih.

(12)	Uredbo (EU) št. 651/2014 in Uredbo (EU) št. 702/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 651/2014 se spremeni:

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točki (k) in (l) nadomestita z naslednjim:

„(k)	pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo;

(l)	pomoč za lokalno infrastrukturo;“;

(ii)

dodata se naslednji točki (m) in (n):

„(m)	pomoč za regionalna letališča ter

(n)	pomoč za pristanišča.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce ter shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah in na redko poseljenih območjih;

(b)

pomoč, dodeljeno v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoč za svetovanje v korist MSP, pomoč za financiranje tveganja, pomoč za raziskave in razvoj, pomoč za inovacije za MSP, pomoč za varstvo okolja, pomoč za usposabljanje ter pomoč za prikrajšane delavce in invalide;

(c)

pomoč, razen regionalne pomoči za tekoče poslovanje, za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov v naslednjih primerih:

(i)	kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali

(ii)	kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

(d)	pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU (**);

(e)	vrste regionalne pomoči, ki so izključene v členu 13.

(*) Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1)."

(**) Sklep 2010/787/EU Sveta z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L 336, 21.12.2010, str. 24).“;"

(c)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče;“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	pomoč podjetjem v težavah, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, in shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, če te sheme podjetij v težavah ne obravnavajo bolj ugodno od drugih podjetij.“;

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 39 se nadomesti z naslednjim:

„(39)

‚poslovni dobiček‘ pomeni razliko med diskontiranimi prihodki in diskontiranimi stroški poslovanja v ekonomski življenjski dobi naložbe, kadar je ta razlika pozitivna. Stroški poslovanja vključujejo stroške, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo, ne zajemajo pa, za namene te uredbe, stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v pomoč za naložbe. Diskontiranje prihodkov in stroškov poslovanja po ustrezni diskontni stopnji omogoča ustvarjanje razumnega dobička.“;

(b)

točka 42 se nadomesti z naslednjim:

„(42)

‚regionalna pomoč za tekoče poslovanje‘ pomeni pomoč, namenjeno zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja. To vključuje kategorije stroškov, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo itd., ne zajema pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v upravičene stroške ob dodelitvi pomoči za naložbe;“;

(c)

točka 48 se nadomesti z naslednjim:

„(48)

‚redko poseljena območja‘ pomeni regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalcev na km2 ali regije NUTS 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2;“;

(d)

vstavi se naslednja točka 48a:

„(48a)

‚zelo redko poseljena območja‘ pomeni regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalcev na km2;“;

(e)

točka 55 se nadomesti z naslednjim:

„(55)

‚območja, upravičena do pomoči za tekoče poslovanje‘ pomenijo najbolj oddaljeno regijo iz člena 349 Pogodbe, redko poseljeno območje ali zelo redko poseljeno območje;“;

(f)

vstavi se naslednja točka 61a:

„(61a)

‚opustitev iste ali podobne dejavnosti‘ pomeni popolne opustitve in tudi delne opustitve, ki povzročijo znatne izgube delovnih mest. V tej določbi so znatne izgube delovnih mest opredeljene kot izgube vsaj [100] delovnih mest v zadevni dejavnosti v poslovni enoti ali kot zmanjšanje delovnih mest v zadevni dejavnosti v poslovni enoti za vsaj 50 % delovne sile;“;

(g)

za točko 143 se dodajo naslednje točke:

„Opredelitve pojmov na področju pomoči za regionalna letališča

(144)

‚letališka infrastruktura‘ pomeni infrastrukturo in opremo, s katero letališče zagotavlja letališke storitve letalskim prevoznikom in različnim ponudnikom storitev, vključuje pa vzletno-pristajalne steze, terminale, letališke ploščadi, vozne steze, centralizirano infrastrukturo za zemeljsko oskrbo in vse druge objekte, naprave in sredstva, ki neposredno podpirajo letališke storitve, ne vključuje pa infrastrukture in opreme, ki je potrebna predvsem za opravljanje neletalskih dejavnosti;

(145)

‚letalski prevoznik‘ pomeni vsakega letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica ali država, ki je članica skupnega evropskega zračnega prostora, v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*);

(146)

‚letališče‘ pomeni subjekt ali skupino subjektov, ki izvajajo gospodarsko dejavnost zagotavljanja letaliških storitev letalskim prevoznikom;

(147)

‚letališke storitve‘ pomenijo storitve, ki jih letalskim prevoznikom zagotavlja letališče ali njegove podružnice, za zagotovitev upravljanja zrakoplovov od pristanka do vzleta ter potnikov in tovora, da se letalskim prevoznikom omogoči zagotavljanje storitev zračnega prevoza, vključno z zagotavljanjem storitev zemeljske oskrbe in zagotavljanjem centralizirane infrastrukture za zemeljsko oskrbo;

(148)

‚povprečni letni potniški promet‘ pomeni podatek, določen na podlagi prihodnega in odhodnega potniškega prometa v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dodeljena;

(149)

‚centralizirana infrastruktura za zemeljsko oskrbo‘ pomeni infrastrukturo, ki jo običajno upravlja upravljavec letališča in je na voljo različnim ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, ki delujejo na letališču v zameno za plačilo, ne vključuje pa opreme, ki je v lasti ponudnikov storitev zemeljske oskrbe ali jo ti upravljajo;

(150)

‚hitri vlak‘ pomeni vlak, ki lahko doseže hitrost več kot 200 km/h;

(151)

‚storitve zemeljske oskrbe‘ pomenijo storitve, ki se opravljajo za uporabnike letališč na letališčih, kot je opisano v Prilogi k Direktivi Sveta 96/67/ES (**);

(152)

‚neletalske dejavnosti‘ pomenijo komercialne storitve za letalske prevoznike ali druge uporabnike letališča, vključno s pomožnimi storitvami za potnike, špediterje ali druge ponudnike storitev, dajanjem v najem pisarniških in trgovskih prostorov, parkirišči za avtomobile in hoteli;

(153)

‚regionalno letališče‘ pomeni letališče, katerega povprečni letni potniški promet obsega do 3 milijone potnikov;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za pristanišča

(154)

‚pristanišče‘ pomeni območje kopnega in vode, ki ga sestavljata takšna infrastruktura in oprema, ki omogočata sprejem vodnih polovil, njihovo natovarjanje in raztovarjanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov, članov posadk in drugih oseb ter katera koli druga infrastruktura, ki jo potrebujejo prevozniki na območju pristanišča;

(155)

‚pomorsko pristanišče‘ pomeni pristanišče, ki se uporablja predvsem za sprejem morskih plovil;

(156)

‚pristanišče na celinskih vodah‘ pomeni pristanišče, ki ni pomorsko pristanišče, namenjeno sprejemu plovil za celinsko plovbo;

(157)

‚pristaniška infrastruktura‘ pomeni infrastrukturo ter objekte, namenjene zagotavljanju pristaniških storitev, povezanih s prevozom, vključno s privezi za privezovanje ladij, priveznimi zidovi, pomoli in plavajočimi pontonskimi zaporami na območjih plimovanja, notranjimi lukami, zasipi in melioracijo zemljišč, infrastrukturo za alternativna goriva, infrastrukturo za zbiranje ladijskih odpadkov in ostankov tovora ter prometno infrastrukturo na območju pristanišča;

(158)

‚pristaniška nadgradnja‘ pomeni ureditev površin, zgradbe ter premično opremo, vključno z žerjavi, in nepremično opremo, na območju pristanišča, ki so neposredno povezane s prevozno funkcijo pristanišča;

(159)

‚dostopovna infrastruktura‘ pomeni vse vrste infrastrukture, potrebne za zagotovitev dostopa do pomorskega pristanišča ali pristanišča na celinskih vodah uporabnikom ter njihovega vstopanja v pristanišča s kopnega ali morja in rek, zlasti dovozne ceste, dovozne železniške tire ter kanale in dostopovne zapornice;

(160)

‚izkop‘ pomeni odstranjevanje peska, usedlin ali drugih snovi z dna dostopovne plovne poti do pristanišča ali na območju pristanišča, da se plovilom omogoči dostop do pristanišča;

(161)

‚vzdrževalni izkop‘ pomeni rutinski izkop, namenjen ohranjanju dostopnosti dostopovnih plovnih poti ali območja pristanišča;

(162)

‚infrastruktura za alternativna goriva‘ pomeni infrastrukturo, ki omogoča, da pristanišče sprejme plovila, ki uporabljajo goriva, kot so elektrika, vodik, (tekoča) biogoriva, sintetična goriva, metan, vključno z naravnim plinom (CNG in LNG) in biometanom, ter utekočinjeni naftni plin (LPG), ki vsaj delno nadomeščajo fosilna goriva pri oskrbi z energijo za prevoz, prispevajo k razogljičenju prevoza in povečujejo okoljsko uspešnost prometnega sektorja;

(163)

‚plovilo‘ pomeni plavajočo morsko konstrukcijo z lastnim pogonom ali brez, z enim izpodrivnim trupom ali več;

(164)

‚pomorsko plovilo‘ pomeniplovilo, ki ne pluje izključno po celinskih vodah ali vodah znotraj ali blizu zaščitenih voda;

(165)

‚plovilo za celinsko plovbo‘ pomeni plovilo, namenjeno izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh;

(166)

‚infrastruktura za zbiranje ladijskih odpadkov in ostankov tovora‘ pomeni kakršno koli pritrjeno, plavajoči ali premično napravo, ki lahko sprejme ladijske odpadke ali ostanke tovora, kot je opredeljeno v Direktivi 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (***).

(*) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3)."

(**) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36)."

(***) Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).“;"

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (z) se nadomesti z naslednjim:

„(z)	pomoč za naložbe v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine: 150 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine; 75 milijonov EUR letno na podjetje;“;

(ii)

dodajo se naslednje točke (dd), (ee) in (ff):

„(dd)

pomoč za naložbe v regionalna letališča: intenzivnost pomoči iz člena 56a(10) in (11);

(ee)	pomoč za naložbe v pomorska pristanišča: 100 milijonov EUR na enoten naložbeni projekt (ali 120 milijonov EUR na enoten naložbeni projekt v pomorskem pristanišču, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*));

(ff)	pomoč za naložbe v pristanišča na celinskih vodah: 20 milijonov EUR na enoten naložbeni projekt.

(*) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).“;"

v členu 5(2) se doda naslednja točka (k):

„(k)	pomoč v obliki prodaje ali zakupa opredmetenih sredstev po cenah, ki so nižje od tržnih, kadar se vrednost sredstev določi z neodvisno strokovno oceno pred transakcijo ali pa glede na javno dostopno, redno posodobljeno in splošno sprejemljivo referenčno merilo.“;

v členu 6 se odstavek 5 spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	regionalna pomoč za tekoče poslovanje in regionalna pomoč za razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 15 in 16;“;

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev in pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 34 in 35;“;

člen 7 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji stavek:

„Zneske upravičenih stroškov je mogoče izračunati v skladu z možnostmi poenostavljenih stroškov iz členov 67 in 68 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*), če se dejavnost vsaj delno financira iz katerega od skladov Unije, ki dovoljuje uporabo teh možnosti poenostavljenih stroškov, in je kategorija stroškov upravičena v skladu z relevantno določbo o izjemi.

(*) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).“;"

(b)	v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Pomoč, za katero obveznost plačila nastane v prihodnosti, vključno s pomočjo, plačljivo v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi.“;

(c)	odstavek 4 se črta;

člena 12 in 13 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 12

Spremljanje

1. Da bi Komisija lahko spremljala pomoč, izvzeto iz priglasitve po tej uredbi, države članice, ali pa v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, vodijo podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki so potrebne za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme.

2. Če gre za sheme, po katerih se davčna pomoč dodeli samodejno na podlagi davčne napovedi upravičencev in pri katerih se za posameznega upravičenca ne opravi predhodno preverjanje glede izpolnjevanja pogojev glede združljivosti, država članica redno preverja enkrat v poslovnem letu vsaj naknadno in na podlagi vzorcev, da so vsi pogoji glede združljivosti izpolnjeni in sprejme potrebne sklepe. Države članice podrobne evidence o preverjanjih hranijo vsaj 10 let od datuma, ko so bila ta opravljena.

3. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi, predloži vse informacije in dodatno dokumentacijo, ki so po mnenju Komisije potrebne za spremljanje uporabe te uredbe, vključno z informacijami iz odstavkov 1 in 2.

Člen 13

Področje uporabe regionalne pomoči

Ta oddelek se ne uporablja za:

(a)	pomoč v korist dejavnostim v sektorjih jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva ali sintetičnih vlaken;

(b)	pomoč v prometnem sektorju in povezani infrastrukturi ter proizvodnji in distribuciji energije ter energetski infrastrukturi, razen shem pomoči za tekoče poslovanje;

(c)

regionalno pomoč v obliki shem, ki so namenjene omejenemu številu posebnih sektorjev gospodarske dejavnosti; sheme, namenjene turističnim dejavnostim, širokopasovnim infrastrukturam ali predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, se ne štejejo za sheme, namenjene posebnim sektorjem gospodarskih dejavnosti;

(d)

posamezno regionalno pomoč za naložbe za upravičenca, ki je v času zahtevka za pomoč:

(i)	opustil enako ali podobno dejavnost v poslovni enoti na ozemlju druge pogodbenice Sporazuma EGP v predhodnih dveh letih ali

(ii)	ima [konkretne načrte] za opustitev takšne dejavnosti v obdobju, ki se začne z zahtevkom za pomoč pa do dveh let po dokončanju začetne naložbe;

(e)

regionalno pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno podjetjem, katerih glavne dejavnosti spadajo v področje K (Finančne in zavarovalniške dejavnosti) NACE Rev. 2, ali podjetjem, ki izvajajo dejavnosti znotraj skupine, katerih glavne dejavnosti spadajo v razreda 70.10 (Dejavnost uprav podjetij) ali 70.22 (Drugo podjetniško in poslovno svetovanje) NACE Rev. 2.“;

člen 14 se spremeni:

(a)	v odstavku 6 se prvi stavek drugega pododstavka nadomesti z naslednjim: „V primeru prevzema sredstev poslovne enote v smislu člena 2(49) ali (51) se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem.“;

(b)	v odstavku 7 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Pri pomoči, dodeljeni velikim podjetjem za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih.“;

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Regionalna pomoč za tekoče poslovanje

1. Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah in na redko poseljenih območjih so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na redko poseljenih območjih so nadomestilo za dodatne stroške prevoza blaga, ki je bilo proizvedeno na območjih, upravičenih do pomoči za tekoče poslovanje, ter dodatne stroške prevoza blaga, dodatno predelanega na navedenih območjih, pod naslednjimi pogoji:

(a)	pomoč je objektivno izmerljiva vnaprej na podlagi fiksnega zneska ali razmerja tona/kilometer ali druge ustrezne merske enote;

(b)	dodatni prevozni stroški se izračunajo na podlagi opravljene poti blaga znotraj državnih meja zadevne države članice z uporabo prevoznega sredstva, ki upravičencu povzroči najnižje stroške.

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 100 % dodatnih prevoznih stroškov, kot so določeni v tem odstavku.

3. Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na zelo redko poseljenih območjih preprečujejo ali zmanjšujejo odseljevanje pod naslednjimi pogoji:

(a)	upravičenci imajo gospodarsko dejavnost v zadevni regiji;

(b)	letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje ne presega 20 % letnih stroškov dela, ki jih ima upravičenec na zadevnem območju.

4. Sheme pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah so nadomestilo za dodatne stroške poslovanja, ki nastanejo v najbolj oddaljenih regijah kot neposredna posledica ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, in sicer če upravičenci izvajajo svojo gospodarsko dejavnost v eni od najbolj oddaljenih regij, pod pogojem, da letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje, ki se izvajajo v okviru te uredbe, ne presega enega od naslednjih deležev:

(a)	[25 %] bruto dodane vrednosti, ki jo letno ustvari upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

(b)	[30 %] letnih stroškov dela, ki jih je imel upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

(c)	[20 %] letnega prometa, ki ga je ustvaril upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji.

Za podjetja z letnim prometom do [300 000 EUR] se ti deleži lahko povečajo za [10 odstotnih točk].“;

10.	v členu 21(16) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Ukrep za financiranje tveganja, ki zagotavlja jamstva ali posojila upravičenim podjetjem ali zagotavlja naložbe v navidezni lastniški kapital upravičenih podjetij, strukturirane kot dolg, izpolnjuje naslednje pogoje:“;

11.

v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„Upravičena podjetja so mala podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so registrirana največ pet let, če podjetje:

(a)	ni le prevzelo dejavnosti drugega podjetja;

(b)	še ni delilo dobička;

(c)	ni nastalo z združitvijo.

Za upravičena podjetja, za katera ne velja obveznost registracije, se petletno obdobje upravičenosti začne takrat, ko podjetje bodisi začne svojo gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi svoje gospodarske dejavnosti.

Z odstopanjem od točke (c) prvega pododstavka se tudi podjetja, nastala z združitvijo podjetij, ki so upravičena do pomoči na podlagi tega člena, prav tako štejejo za upravičena podjetja, in sicer do pet let po datumu registracije najstarejšega podjetja, udeleženega v združitvi.“;

12.

v členu 31(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

stroški poslovanja v zvezi z inštruktorji in udeleženci usposabljanja, ki so neposredno povezani s projektom usposabljanja, na primer potni stroški, stroški nastanitve, material in zaloge, ki so neposredno povezani s projektom, amortizacija orodja in opreme, če se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja.“;

13.

v členu 52 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a.	Kot alternativa določitvi upravičenih stroškov na način iz odstavka 2 je mogoče najvišji znesek pomoči za posamezen projekt določiti na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka, kot določa odstavek 4.“;

14.

člen 53 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	muzeji, arhivi, knjižnice, umetniški in kulturni centri ali prostori, gledališča, kinematografi, opere, koncertne dvorane, druge ustanove, ki prirejajo nastope v živo, institucije filmske dediščine ter druge podobne umetniške in kulturne infrastrukture, organizacije in ustanove;“;

(b)	v odstavku 6 se tretji stavek črta;

(c)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.	Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se namesto po metodi iz odstavkov 6 in 7 lahko določi najvišji znesek pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(d)	v odstavku 9 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Za dejavnosti, opredeljene v odstavku 2(f), najvišji znesek pomoči ne presega niti razlike med upravičenimi stroški in diskontiranimi prihodki projekta niti 70 % upravičenih stroškov.“;

15.

v členu 54(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V obeh primerih najvišji izdatki, za katere velja obveznost teritorializacije porabe, v nobenem primeru ne presegajo 80 % celotnega proračuna produkcije.

Država članica lahko zahteva tudi minimalno raven produkcijske dejavnosti na zadevnem ozemlju za projekte, da bi bili upravičeni do pomoči, vendar ta raven ne presega 50 % celotnega proračuna produkcije.“;

16.

za členom 56 se vstavita naslednja oddelka:

„ODDELEK 14

Pomoč za regionalna letališča

Člen 56a

Pomoč za naložbe v regionalna letališča

1. Pomoč za naložbe v letališče je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Zadevne naložbe ne presegajo tistega, kar je potrebno za prilagoditev srednjeročno pričakovanemu prometu na podlagi razumnih napovedi prometa.

3. Letališče je odprto za vse morebitne uporabnike. V primeru fizične omejitve zmogljivosti se pomoč dodeli na podlagi ustreznih, objektivnih, preglednih in nediskriminatornih meril.

4. Pomoč se ne dodeli letališču, ki je oddaljeno do 100 kilometrov ali 60 minut vožnje z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom od obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi v smislu člena 2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008.

5. Pomoč se ne dodeli letališču s povprečnim letnim potniškim prometom več kot tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Ne pričakuje se, da bo letališče z uporabo pomoči povečalo svoj povprečni letni promet nad tri milijone potnikov v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

6. Pomoč se ne dodeli letališčem s povprečnim letnim tovornim prometom nad 200 000 ton v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Prav tako se ne uporablja, če se pričakuje, da bo letališče z uporabo pomoči povečalo svoj povprečni letni tovorni promet nad 200 000 ton v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

7. Pomoč se ne dodeli za premestitev obstoječih letališč ali vzpostavitev novega potniškega letališča, vključno s pretvorbo obstoječega letališča v potniško letališče.

8. Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

9. Upravičeni stroški so stroški, povezani z naložbami v letališko infrastrukturo, vključno s stroški načrtovanja.

10. Pomoč ne presega:

(a)	50 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom od enega do tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena;

(b)	75 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do enega milijona potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena.

11. Največje dovoljene intenzivnosti pomoči se lahko povečajo za 20 odstotnih točk za letališča v oddaljenih regijah.

12. Odstavka 2 in 4 se ne uporabljata za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do 150 000 potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena, če se ne pričakuje, da bo letališče z uporabo pomoči povečalo svoj povprečni letni potniški promet nad 150 000 potnikov. Pomoč, dodeljena takim letališčem, mora biti v skladu z odstavkom 8 ali odstavkoma 10 in 11.

ODDELEK 15

Pomoč za pristanišča

Člen 56b

Pomoč za naložbe v pomorska pristanišča

1. Pomoč za naložbe v pomorska pristanišča je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Upravičeni stroški so stroški naložb, vključno s stroški načrtovanja:

(a)	za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo infrastrukture pomorskega pristanišča ter

(b)	za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture na območju pristanišča. To vključuje izkop na območju pristanišča, razen vzdrževalnega izkopa.

3. Naložbeni stroški v zvezi z dejavnostmi, ki niso povezane s prevozom, vključno z obrati industrijske proizvodnje, dejavnimi na območju pristanišča, pisarnami ali trgovinami, ter v zvezi z nadgradnjami niso upravičeni.

4. Intenzivnost pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5. Največji dovoljeni znesek pomoči za naložbe, opredeljene v odstavku 2(a), ne presega:

(a)	100 % upravičenih stroškov, če upravičeni stroški znašajo do 20 milijonov EUR;

(b)	80 % upravičenih stroškov, če upravičeni stroški presegajo 20 milijonov EUR, vendar ne presegajo 50 milijonov EUR;

(c)	50 % upravičenih stroškov, če upravičeni stroški presegajo 50 milijonov EUR, vendar ne presegajo 100 milijonov EUR;

(d)	50 % upravičenih stroškov, če upravičeni stroški znašajo do 120 milijonov EUR za pomorska pristanišča, vključena v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

Največja dovoljena intenzivnost pomoči za naložbe, opredeljene v odstavku 2(b), ne presega 100 % upravičenih stroškov.

6. Intenzivnosti pomoči iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka odstavka 5 se lahko povečajo za 10 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

7. Vsaka naložba, ki prejema pomoč in ki jo je začel isti upravičenec v obdobju treh let od datuma začetka del na drugi naložbi, ki prejema pomoč, v istem pomorskem pristanišču se šteje za del enotnega naložbenega projekta.

8. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja. Trajanje kakršne koli koncesije tretji osebi ali druge pooblastitve tretje osebe za najem ali upravljanje pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, ne presega obdobja, v katerem bi se zadevni tretji osebi po upravičenih pričakovanjih lahko povrnile naložbe v upravljanje zadevnih gradenj ali storitev in bi vloženi kapital prinesel dobiček, pri čemer se upoštevajo naložbe, potrebne za uresničitev posebnih pogodbenih ciljev.

9. Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

10. Za pomoč, ki ne presega 5 milijonov EUR, se namesto po metodi iz odstavkov 4, 5 in 6 lahko določi najvišji znesek pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.

Člen 56c

Pomoč za naložbe v pristanišča na celinskih vodah

1. Pomoč za naložbe v pristanišča na celinskih vodah je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2. Upravičeni stroški so stroški naložb, vključno s stroški načrtovanja:

(a)	za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture na celinskih vodah ter

(b)	za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture na območju pristanišča. To vključuje izkop na območju pristanišča, razen vzdrževalnega izkopa.

4. Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5. Največja intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov.

6. Vsaka naložba, ki prejema pomoč in ki jo je začel isti upravičenec v obdobju treh let od datuma začetka del na drugi naložbi, ki prejema pomoč, v istem pristanišču na celinskih vodah se šteje za del enotnega naložbenega projekta.

7. Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja. Trajanje kakršne koli koncesije tretji osebi ali druge pooblastitve tretje osebe za najem ali upravljanje pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, ne presega obdobja, v katerem bi se zadevni tretji osebi po upravičenih pričakovanjih lahko povrnile naložbe v upravljanje zadevnih gradenj ali storitev in bi vloženi kapital prinesel dobiček, pri čemer se upoštevajo naložbe, potrebne za uresničitev posebnih ciljev naročil.

8. Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

9. Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se namesto po metodi iz odstavkov 4 in 5 lahko določi najvišji znesek pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

17.

v členu 58 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.	Ta uredba se uporablja za individualno pomoč, dodeljeno pred začetkom veljavnosti zadevnih določb te uredbe, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, z izjemo člena 9.“

Člen 2

Priloge k Uredbi (EU) št. 651/2014 se spremenijo:

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

[V Prilogi II (podatkovni list, ki ga pošljejo države članice) se za nove kategorije pomoči (pomoč za naložbe v letališča, pomorska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah) ustvarijo novi vnosi v delu II, vnos v zvezi s pomočjo za MSP (členi 17 do 20) pa se razdeli v različne dele (po posameznem členu).]

opomba 2 v Prilogi III se nadomesti z naslednjim:

„2.	Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).“;

3.	v Prilogi III se prvi stavek sprotne opombe 3 nadomesti z naslednjim: „Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ali, za ukrepe iz členov 16, 21, 22 ali 39 te uredbe, znesek naložb.“

Člen 3

V členu 7(1) Uredbe (EU) št. 702/2014 se doda naslednji stavek:

„Zneske upravičenih stroškov je mogoče izračunati v skladu z možnostmi poenostavljenih stroškov iz členov 67 in 68 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*), če se dejavnost vsaj delno financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in je kategorija stroškov upravičena v skladu z relevantno določbo o izjemi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Komisijo

Predsednik

(1) UL L 248, 24.9.2015, str. 1.

(2) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(3) UL C 99, 4.4.2014, str. 3.

(4) COM(2011) 144.

(5) COM(2013) 295.

(6) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

15.10.2016

Uradni list Evropske unije

C 382/19

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 382/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek (1).

SPECIFIKACIJA PROIZVODA ZA ZAJAMČENO TRADICIONALNO POSEBNOST

„TRADITIONALLY REARED PEDIGREE WELSH PORK“

EU št.: UK-TSG-0007-01396 – 27.10.2015

„ZDRUŽENO KRALJESTVO“

1. Ime za registracijo

„Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“

2. Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)

3. Razlogi za registracijo

3.1 Gre za proizvod

—	☒	katerega način proizvodnje, predelava ali sestava ustreza tradicionalni praksi za zadevni proizvod ali živilo,
—	☐	ki je proizveden iz surovin ali sestavin, ki se tradicionalno uporabljajo.

Proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je narejen iz mesa tradicionalno rejenih prašičev. Metoda proizvodnje s tradicionalno rejo omogoča počasnejšo in naravnejšo hitrost rasti, hkrati pa daje prednost čim manjšim ravnem stresa in visokim standardom dobrobiti.

3.2 Gre za ime:

—	☐	ki se tradicionalno uporablja za označevanje specifičnega proizvoda,
—	☒	ki opredeljuje tradicionalne ali posebne lastnosti proizvoda.

Zaradi svojih edinstvenih značilnosti, ki so navedene v nadaljevanju, ima proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ posebne lastnosti.

Trup

—	dobra dolga hrbtna mišica in dolga dolžina ledij,

—	dobro razvita stegna,

—	najmanj 10 mm hrbtne maščobe pri teži prašičjega mesa > 50 kg (mrtva teža) in najmanj 14 mm hrbtne maščobe pri težkem trupu > 75 kg (mrtva teža),

—	je svetle barve, vendar potemni, ko prašič doseže višjo klavno težo.

Kuhano meso

—	meso ima prefinjen okus in pikantno aromo, ki se razvijeta z zrelostjo,

—	je mehko zaradi skupno višje vsebnosti maščob v mesu.

Te značilnosti so posledica kombinacije dveh dejavnikov, in sicer metode proizvodnje s tradicionalno rejo in dejstva, da morajo biti prašiči pasme Pedigree Welsh. Pasma Pedigree Welsh ima dolgo zgodovino selektivne vzreje za doseganje določenih lastnosti klavnih trupov in posebnih prehranskih lastnosti.

4. Opis

4.1 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, vključno z njegovimi glavnimi fizikalnimi, kemijskimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi značilnostmi, ki dokazujejo posebne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

Proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je meso prašičev pasme Pedigree Welsh, ki so bili rejeni v skladu s tradicionalnim sistemom proizvodnje. Trup proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je znan po svoji uravnoteženi strukturi, kar zagotavlja dobro dolgo hrbtno mišico, dolgo dolžino ledij in dobro razvita stegna. Ima visok klavni izkoristek, ki znaša najmanj 65 %, hkrati pa se dobro uvršča pri vseh težah. Proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je nagnjen k tvorjenju maščobe, ki pa ni pretirano, saj debelina hrbtne maščobe meri najmanj 10 mm pri teži prašičjega mesa ter 14 mm pri višjih težah (75 kg mrtve teže). Meso je svetle barve, kot je opredeljeno z neodvisno kolorimetrično analizo, s katero se za to meso navajajo nižje vrednosti rdeče in rumene barve, zaradi česar je barva mesa manj izrazita. Meso potemni, ko prašič doseže višjo klavno težo, pri višjih klavnih težah pa je vidna tudi močna žilnatost medmišične maščobe (marmoriranost) brez pretirane hrbtne maščobe.

Kuhano meso ima prefinjen in sočen okus prašičjega mesa ter pikantno aromo, oba pa se razvijeta z zrelostjo. Prašičje meso je zaradi skupno višjih vsebnosti maščobe zelo mehko. Zaradi naravno višje vsebnosti maščob je lahko pri kuhanju prašičjega mesa izguba večja, kar je odvisno od kosa mesa.

Podatki o sestavi

Kalorična vrednost

> 300 kcal/100 g

Hrbtna maščoba

najmanj 10 mm (pri teži prašičjega mesa > 50 kg (mrtve teže))

najmanj 14 mm (pri težkih trupih > 75 kg (mrtve teže))

Te posebne in edinstvene prehranske lastnosti izhajajo iz kombinacije:

—	dolge zgodovine pasme Pedigree Welsh in njene selektivne vzreje za doseganje določenih lastnosti klavnih trupov in prehranskih lastnosti,

—	metode proizvodnje s tradicionalno rejo, ki daje prednost čim manjšim ravnem stresa in visokim standardom dobrobiti, hkrati pa omogoča počasnejšo naravno stopnjo rasti.

Čeprav se naslov nanaša na prašičje meso, se ta zahtevek uporablja za vse razkosane trupe prašičjega mesa in klavnične izdelke.

4.2 Opis metode proizvodnje proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1, ki jo morajo proizvajalci upoštevati, po potrebi vključno z vrsto in značilnostmi uporabljenih surovin ali sestavin, in metode, po kateri je proizvod pripravljen (člen 7(2) te uredbe)

Proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je izdelan po posebnih tradicionalnih praksah, ki se zelo razlikujejo od uveljavljenih komercialnih sistemov proizvodnje.

„Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je prašičje meso, ki je proizvedeno samo iz prašičev pasme Pedigree Welsh s preverjenim rodovnikom. Vsi prašiči morajo imeti preverjen rodovnik pri Britanskem združenju za prašičerejo (British Pig Association) ali pri drugem združenju prašičerejcev, ki vodi rodovniško knjigo o prašičih pasme Pedigree Welsh. Vsako žival je mogoče preveriti po posebni ušesni tetovaži, ki zagotavlja avtentičnost in visoko stopnjo sledljivosti.

Krma

Prašiči za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ so krmljeni po tradicionalnem režimu. Krma prašičev ima nizko vsebnost beljakovin, ki pri kupljeni krmi ne presega 20 % po odstavitvi. Nizka vsebnost beljakovin v tradicionalni praksi krmljenja v kombinaciji z naravno počasnejšo hitrostjo rasti pasme prispeva k manjšemu povprečnemu dnevnemu prirastu žive teže v primerjavi s sodobnimi sistemi proizvodnje. Nagnjenost te pasme k tvorjenju več maščobe prispeva tudi k manjši učinkovitosti pri pretvorbi krme v pusto meso.

Uporabljena krma je običajno kombinacija posamičnih krmil z dodatkom sestavljenih krmil. Posamična krmila se po možnosti pridobivajo na kmetiji ali iz lokalnih virov, če je to izvedljivo. Kadar reja prašičev poteka na majhnem kmetijskem gospodarstvu „tyddyn“, so njihovi krmi tradicionalno dodani prehrambni soproizvodi. Mednje spadajo sirotka in odpadki iz mlečne industrije, kvasni in pivovarski odpadki iz pivovarske industrije, odpadki iz proizvodnje kruha ter moka iz žitaric in piškotov. Krmi so lahko dodani tudi seno in krmne rastline, občasno pa se izvaja srednjeveška tradicija hranjenja prašičev na gozdnih območjih z želodom ter drugimi sezonskimi oreški in sadjem. Če je mogoče, je treba iz EU pridobiti alternativne vire soji, kot so moka iz oljne ogrščice, krmni bob, moka iz sončnic in/ali grah. Sintetični krmni dodatki in pospeševalci rasti niso dovoljeni.

Okolje

Proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je pridobljen iz prašičev pasme Pedigree Welsh, ki ustrezajo tradicionalni praksi intenzivne reje v naravnem rejnem okolju, ki zagotavlja naravno hitrost rasti in minimalen stres.

Proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ se pridobiva iz odpornih prašičev, ki so bili ekstenzivno rejeni v okviru zaprte reje in proste reje. Vsi sistemi reje morajo upoštevati visoke standarde dobrobiti (standard Freedom Food Britanskega združenja za preprečevanje krutega ravnanja z živalmi (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals, RSPCA) ali enakovredne sheme). Hkrati mora vsako kmetijsko gospodarstvo upoštevati Priporočila za dobrobit živali: prašiči („The Code of Recommendation for the Welfare of Livestock: Pigs“) ali enakovredne sheme.

Ekstenzivna prosta reja – pri prosti reji mora biti najvišja gostota živali 30 svinj/ha, ograda pa mora biti velika najmanj 40 kvadratnih metrov na pitanega prašiča (med odstavitvijo in zakolom).

Ekstenzivna zaprta reja – pri ekstenzivni zaprti reji morajo biti svinje v slamnih ogradah s talno površino najmanj 3,5 kvadratnega metra na svinjo ter 1,54 kvadratnega metra na klavnega prašiča. Reja v popolnoma letvastih ogradah ni dovoljena.

Živinoreja

Vsi prašiči, ki se uporabljajo za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“, morajo ustrezati tradicionalnim živinorejskim praksam, kot so:

—	Minimalna starost za odstavitev je 6–8 tednov.

—	Sodobne prakse intenzivne živinoreje, kot so ščipanje zob, nameščanje nosnih obročev in krajšanje repov, so dovoljene samo po posvetu z veterinarjem in se ne smejo uporabljati rutinsko.

—	Kastracija je dovoljena samo po posvetu z veterinarjem oziroma je dovoljena pri težjih prašičih, ki so namenjeni za tradicionalne proizvode.

—	Uporaba brejostnih in prasitvenih boksov je prepovedana.

Prevoz

Sistemi prevoza prašičev za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ so prilagojeni tako, da živali ne utrpijo nepotrebne stiske ali neudobja. Prašiče je treba v klavnico prepeljati neposredno s kmetije in se ne smejo prevažati s prašiči z drugih kmetijskih gospodarstev. Prevoz in ravnanje je treba čim bolj omejiti, zakol prašičev pa opraviti na najbližji primerni klavnici, da se čim bolj zmanjša stres.

Najmanjši dodeljeni prostor za prašiče med prevozom mora biti naslednji:

Živa teža (kg)	Gostota živali (kg/m2)	Dodeljeni prostor (m2/prašiča)

10	137	0,05
30	200	0,15
35	218	0,16
40	222	0,18
100	235	0,43
110	245	0,45
Svinje	316	0,79

Zakol/mesarska obdelava

Zakol prašičev Pedigree Welsh za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ mora potekati čim bližje mestu reje, po možnosti v manjših klavnicah, prašiči pa pred zakolom ne smejo utrpeti nepotrebnega stresa ali neudobja. Za zagotovitev hitrega in učinkovitega omamljanja ali zakola je treba oblikovati in vzdrževati opremo za omamljanje/zakol.

Klavni trupi za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ morajo po zakolu in pred razrezom najmanj 2 dni (po možnosti pa dlje) viseti v ohlajenem prostoru, kjer je temperatura nižja od 4 °C.

Naravna varianca pri pasmi, ki obsega različne linije in sisteme, po katerih rejci zakoljejo svojo živino, lahko povzročijo razlike v sestavi klavnih trupov in vsebnosti hrbtne maščobe. Pri taki naravni varianci so potrebne dodatne mesarske spretnosti in izkušnje z razrezovanjem pri obdelavi trupov. Trupi prašičev za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ so mesarsko obdelani po tradicionalnih metodah, vključno z razrezom „na kavlju“ in tradicionalnim razrezom po blokih.

Čim manjši stres za prašiče, ki se zagotavlja s spoštovanjem visokih standardov dobrobiti med ekstenzivno rejo, pri prevozu ter pred zakolom, prilagodljiva narava pasme ter dejstvo, da ni bila odkrita genetska nagnjenost k stresu (kot npr. sindrom stresa pri prašičih), zagotavljajo malo evidentiranih primerov bledega, mehkega in vodenega mesa (PSE) ali temnega, čvrstega in suhega (DFD) mesa. Navedeno prispeva k temu, da je meso proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ mehko.

4.3 Opis ključnih elementov, ki opredeljujejo tradicionalne lastnosti proizvoda (člen 7(2) te uredbe)

Posebne lastnosti proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ so očitne iz njegovih prehranskih lastnostih, ki temeljijo na dveh glavnih dejavnikih:

—	dolgi zgodovini pasme Pedigree Welsh in njeni skrbni selektivni vzreji za določeno kakovost klavnih trupov in mesa ter prehranske značilnosti,

—	metodi proizvodnje s tradicionalno rejo.

Prašiči pasme Pedigree Welsh imajo med britanskimi domačimi pasmami prašičev edinstven položaj, saj so ena od treh najpomembnejših pasem, na katerih temelji sodobna industrija prašičereje. Mesnatost njihovih trupov je podobna tisti pri sodobnejših razvitih rodovniških pasmah, kot so Large White ali Landrace, pri čemer pa ohranja aromo tradicionalnih manj oplemenitenih rodovniških pasem, kot so Berkshire, Tamworth in Gloucester Old Spot. Te posebne značilnosti pasme so bile dosežene s skrbno selektivno vzrejo v preteklem stoletju. Čeprav so se značilnosti trupov, kot so dobro razvita stegna, izboljšale, pasma ohranja tradicionalne fenotipske in genotipske značilnosti, kot so naravno počasnejša hitrost rasti in nagnjenost k tvorjenju maščobe. To v povezavi s tradicionalnim ekstenzivnim sistemom reje pripomore k svetlejšemu mesu, ki je znano po mehkobi in višji kalorični vrednosti ter sočnosti pri kuhanju.

V primerjavi z mesom sodobnih križanih ali hibridnih prašičev, ki so tradicionalno rejeni v komercialne namene, ima proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“:

—	manj razvito (svetlejšo) barvo mišičevja,

—	večjo mehkobo,

—	bolj prefinjen okus prašičjega mesa,

—	debelejšo hrbtno maščobo,

—	višji skupni odstotek maščobe,

—	večjo kalorično vrednost,

—	sočnost pri kuhanju.

Primerjava hitrosti rasti kaže, da prašič pasme Pedigree Welsh potrebuje najmanj 154 dni, da je zrel za zakol, medtem ko prašiči, ki so intenzivno rejeni za komercialne namene, potrebujejo zgolj 126 dni. K počasnejši rasti prispeva kombinacija naravno počasnejše rasti te pasme v povezavi z nižjo vsebnostjo beljakovin v krmi in ekstenzivno metodo tradicionalne proizvodnje. Svetlejša obarvanost mesa zaradi manj razvite obarvanosti mišic ter večja mehkoba in bolj prefinjen okus so posledica počasnejše rasti.

Naravna nagnjenost pasme k tvorjenju maščobe in nižja učinkovitost pri pretvorbi krme v pusto mišičevje zagotavljajo klavne trupe z višjo vsebnostjo maščob v primerjavi s sodobnimi prašiči, ki so tradicionalno rejeni v komercialne namene. Pri proizvodu „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ hrbtna maščoba pri teži prašičjega mesa presega 10 mm, medtem ko pri komercialno pridobljenem prašičjem mesu ciljna mera hrbtne maščobe znaša 8 mm. Pri višjih težah povprečne mere hrbtne maščobe pri proizvodu „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ pogosto presegajo 14 mm. Poleg višjega deleža hrbtne maščobe je višji tudi skupni delež maščobe v trupu, zaradi česar je povprečna kalorična vrednost višja od 300 kcal/100 g za razliko od povprečne vrednosti 200 kcal/100 g pri komercialno rejenem prašičjem mesu. Taka višja vsebnost maščobe pomeni večjo sočnost pri kuhanju.

Proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ se tudi jasno razlikuje od prašičjega mesa ostalih manj oplemenitenih domačih pasem po naslednjih značilnostih:

—	manj hrbtne maščobe,

—	boljše uvrščanje pri višjih težah,

—	dobro razvita stegna,

—	večja dolga hrbtna mišica,

—	večja dolžina ledja,

—	visok klavni izkoristek.

Pri tradicionalnih manj oplemenitenih rodovniških pasmah hrbtna maščoba v povprečju meri prek 14 mm v primerjavi s proizvodom „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“, pri katerem meri najmanj 10 mm pri teži prašičjega mesa. Pri višjih težah pri manj oplemenitenih domačih pasmah hrbtna maščoba v povprečju meri prek 20 mm, pogosto tudi 30 mm, medtem ko pri proizvodu „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ meri najmanj 14 mm pri višjih težah.

Zaradi selektivne vzreje pasme Pedigree Welsh v preteklem stoletju imajo trupi večjo dolgo hrbtno mišico, večjo dolžino ledij, bolj razvita stegna, višji klavni izkoristek in se v primerjavi z manj oplemenitenimi domačimi pasmami bolje uvrščajo pri višjih težah. Te značilnosti skupaj prispevajo k dejstvu, da „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ tradicionalno slovi kot idealen mesarski trup.

Posebne značilnosti proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ so podprte z obširnimi zgodovinskimi viri, analizirane pa so bile s programom kompozicijskih in organoleptičnih preizkusov. Študija je objektivno dokazala, da se proizvod „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ bistveno razlikuje po podedovanih lastnostih, kakovosti in okusu.

Dolga zgodovina prašičje pasme Pedigree Welsh

Prašiči so že dolgo povezani z Walesom, kot priča valižanska srednjeveška literatura. Zbirka zgodb Mabinogion iz 11. stoletja pripoveduje o „majhnih živalih, katerih meso je boljše od govedine. So majhne živali z različnimi imeni. Imenujejo se ‚moch‘“. Ta bitja (prašiče) naj bi v sodobni svet prinesel Arawn, kralj Annwfna (podzemlja). Valižanska arturjanska legenda pripoveduje tudi o začaranem divjem prašiču z imenom Twrch Trwyth, o „belozobem poglavarju merjascev“ po imenu Ysgithrwyn Benbaedd ter o preroški beli svinji Hen Wen.

O intenzivni trgovsko usmerjeni prašičereji v Walesu ni veliko zgodovinskih virov, saj so prašiče večinoma redili v zaprtih prostorih, glede na sezono pa so se lahko hranili tudi na prostem. Dediščina in tradicija pasme Pedigree Welsh sta večinoma povezana z majhnim kmetijskim gospodarstvom „tyddyn“ oziroma z valižansko kmečko tradicijo. Obstaja tudi tradicija manj obsežne reje v industrijskih mestih, kjer so bili svinjaki „twlc ochyn“ pogosti na vrtovih številnih terasastih hiš. Svinjaki iz suhega kamenja so bili prepoznavna značilnost valižanske ljudske arhitekture zlasti v južnem delu Walesa.

Ker je Wales travnata dežela, sta tam pomembna tudi proizvodnja jagnjetine in mleka. Lastniki malih kmetijskih gospodarstev so tradicionalno prodajali svoja jagnjeta in goveda na tržnicah, saj so zanje izpogajali bistveno višje cene, zato so lahko prašiče obdržali zase in tako je bilo prašičje meso na podeželju glavna vrsta mesa za domačo rabo. Prašiče so tradicionalno redili med poletjem in jesenjo, za zakol pa so jih sezonsko izločali pozimi na kmetijah. Vsako podeželsko območje je imelo potujočega klavca za storitve zakola in razreza, običajno na za to posebej urejenih mestih v hlevih, stranskih poslopjih ali kar na prostem. Letni zakol je bil družabni dogodek, ob katerem so se zbrali vsi člani družine in prispevali svoj delež. Iz „plwc“ (srca, jeter in pljuč) so pridobili sveže izdelke, kot so npr. „ffagots“ (mesni cmoki), glavo so vložili v razsol in iz nje pridobili tlačenko, čreva so očistili in jih uporabili kot ovoj za sveže klobase, sveže meso so si razdelili v domačem kraju, krajce in stegna pa so posušili in konzervirali kot meso za naslednje leto.

Izvoru pasme Pedigree Welsh je mogoče slediti do avtohtone pasme belih dolgouhih prašičev, katerih reja v Walesu poteka že od najzgodnejših zgodovinskih virov. Pasma je bistveno prispevala k sodobnemu kmetijstvu, saj je ena od treh, na katerih temelji sodobna prašičereja s hibridizacijo. Vendar so bili zaradi neustavljivega napredka k intenzivnejšem kmetijstvu potrebni trupi z bolj pusto svinjino in slanino, ne glede na pomen okusa. Podjetja, ki so z večjimi pasmami obvladovala trg, niso spodbujala pasme Pedigree Welsh, zato se je število rejenih prašičev dramatično zmanjšalo. Leta 2002 je bilo v rodovniških knjigah registriranih samo 82 prašičev pasme Pedigree Welsh, zato je bila pasma leta 2005 razglašena za ogroženo vrsto, dobrodelna organizacija Rare Breeds Survival Trust pa jo je uvrstila med redke pasme.

Metoda proizvodnje s tradicionalno rejo

Dolga zgodovina pasme in njene naravne značilnosti v povezavi z metodo proizvodnje s tradicionalno rejo zagotavljajo posebni in edinstveni značaj proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“. Ključne sestavine sistema tradicionalne reje zagotavljajo naslednje:

Naravno hitrost rasti

Glavna prednostna naloga pri proizvodu „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ je, da prašiči dosežejo naravno hitrost rasti najmanj 154 dni do zakola. To se doseže s krmo z nizko vsebnostjo beljakovin (manj kot 20 %) po odstavitvi, krmo pa je po možnosti treba pridobiti iz lokalnih virov. Krma je lahko sestavljena iz posamičnih ali sestavljenih krmil, ki se jim lahko dodajo alternativna krmila in prehrambni soproizvodi iz pridelave živil in živinske krme. Sintetični krmni dodatki in pospeševalci rasti niso dovoljeni.

Ekstenzivno rejo

Prašiči za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ se lahko redijo v okviru sistemov proste reje ali zaprte reje, mora pa biti v naravnem okolju, ki zagotavlja visok standard dobrobiti živali (v skladu s standardom Freedom Food Britanskega združenja za preprečevanje krutega ravnanja z živalmi (Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals, RSPCA) ali podobnimi standardi). Gostota živali v okviru zaprte ali proste reje mora prašičem omogočati, da se naravno vedejo, in če se prašiči redijo v okviru zaprte reje, morajo biti v slamnih ogradah in ne v popolnoma letvastih ogradah. Prakse intenzivne komercialne živinoreje, kot so odstavitev pri štirih tednih, uporaba brejostnih in prasitvenih boksov, ščipanje zob, nameščanje nosnih obročev in krajšanje repov ter kirurška kastracija, so dovoljene samo po posvetu z veterinarjem in se ne smejo uporabljati rutinsko. Kastracija prašičev, namenjenih za tradicionalne proizvode, za katere so potrebni težji prašiči, je dovoljena po posvetu z veterinarjem.

Čim manjši stres

Sistem tradicionalne reje je zasnovan tako, da žival v svoji življenjski dobi utrpi čim manj stresa. Zakol prašičev za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ poteka čim bliže mestu reje, po možnosti v manjših klavnicah. Prevoz in ravnanje morata biti čim bolj omejena, da prašiči pred zakolom ne utrpijo nepotrebnega stresa ali neudobja. Prašiči se v klavnico pripeljejo neposredno s kmetije in se ne smejo prevažati s prašiči z drugih kmetijskih gospodarstev.

Tradicionalne prakse predelave

Trupi za pridelavo proizvoda „Traditionally Reared Pedigree Welsh Pork“ morajo viseti najmanj 2 dni, da dozorijo. Pri tem postopku se razvijeta okus in mehkejše meso. Trupe po tradicionalnih metodah razrežejo predelovalci, ki imajo izkušnje z obdelavo tradicionalnih proizvodov.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 382

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 59 15. oktober 2016

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 382/01	Sporočilo Komisije – Odobritev vsebine osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe in o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 382/02	Menjalni tečaji eura	14
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2016/C 382/03	Podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 5(2) – Ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 ( UL L 210, 31.7.2006, str. 19 ))	15

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2016/C 382/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8083 – Merck/Sanofi Pasteur MSD) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	17
2016/C 382/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8102 – Valeo/FTE Group) ( 1 )	18
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2016/C 382/06	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	19

	Popravki
2016/C 382/07	Popravek Sporočila Komisije v okviru izvajanja Direktive 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z napravami na plinsko gorivo (kodificirana različica) (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po direktivi) ( UL C 349, 22.12.2010 )	25

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1002
JPY	japonski jen	114,76
DKK	danska krona	7,4398
GBP	funt šterling	0,89910
SEK	švedska krona	9,7068
CHF	švicarski frank	1,0889
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,0248
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,029
HUF	madžarski forint	305,31
PLN	poljski zlot	4,3020
RON	romunski leu	4,5040
TRY	turška lira	3,3969
AUD	avstralski dolar	1,4421
CAD	kanadski dolar	1,4485
HKD	hongkonški dolar	8,5363
NZD	novozelandski dolar	1,5508
SGD	singapurski dolar	1,5263
KRW	južnokorejski won	1 246,06
ZAR	južnoafriški rand	15,6303
CNY	kitajski juan	7,4000
HRK	hrvaška kuna	7,5073
IDR	indonezijska rupija	14 358,56
MYR	malezijski ringit	4,6128
PHP	filipinski peso	53,227
RUB	ruski rubelj	69,2807
THB	tajski bat	38,804
BRL	brazilski real	3,4994
MXN	mehiški peso	20,8448
INR	indijska rupija	73,4380