14.10.2016

Uradni list Evropske unije

C 379/1

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU

Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2015

(2016/C 379/01)

KAZALO

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2015 je bil pripravljen v skladu z naslovom IX finančne uredbe za 11. Evropski razvojni sklad ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge k računovodskim izkazom.

Prevzemam odgovornost za pripravo in predstavitev zaključnega računa Evropskega razvojnega sklada v skladu s členom 20 finančne uredbe za 11. Evropski razvojni sklad.

Od odredbodajalcev in EIB, ki jamčijo za zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropskega razvojnega sklada ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskega razvojnega sklada v vseh pomembnih vidikih.

[podpis]

Manfred KRAFF

Računovodja

12. julij 2016

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

1. OZADJE

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) sodeluje s številnimi državami v razvoju. Glavni cilj teh dejavnosti je spodbujati gospodarski, socialni in okoljski razvoj, pri čemer je primarni cilj dolgoročno zmanjšanje in izkoreninjenje revščine z zagotavljanjem razvojne in tehnične pomoči državam upravičenkam. Da bi to dosegla, EU oblikuje strategije sodelovanja skupaj s partnerskimi državami in mobilizira finančna sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva EU, dodeljena za razvojno sodelovanje, se zagotavljajo iz treh virov:

—	proračuna EU,

—	Evropskega razvojnega sklada in

—	Evropske investicijske banke.

Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: ERS) je glavni instrument zagotavljanja pomoči EU za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO).

ERS se ne financira iz proračuna EU. Določi se z notranjim sporazumom predstavnikov držav članic, ki sedijo v Svetu, upravlja pa ga poseben odbor. Evropska Komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS, Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) pa upravlja Sklad za spodbujanje naložb.

V obdobju 2014–2020 bo geografska pomoč, dodeljena državam AKP in ČDO, še naprej financirana predvsem iz ERS. Vsak ERS je običajno sklenjen za približno pet let in ga ureja posebna finančna uredba, ki zahteva pripravo računovodskih izkazov za vsak posamezni ERS. V skladu z navedenim se računovodski izkazi pripravljajo za vsak ERS posebej v zvezi z delom, ki ga upravlja Komisija. Ti računovodski izkazi so prikazani tudi v agregatni obliki, da se zagotovi celovit pregled nad finančnim stanjem sredstev, za katera je odgovorna Komisija.

Sodelujoče države članice so notranji sporazum o ustanovitvi 11. ERS podpisale na zasedanju Sveta junija 2013 (1). Veljati je začel 1. marca 2015. Da med zaključkom veljavnosti 10. ERS in začetkom veljavnosti 11. ERS ne bi prišlo do prekinitve delovanja skladov, je Komisija predlagala prehodne ukrepe, t. i. premostitveni sklad (2). Premostitveni sklad je predstavljen v okviru 11. ERS.

Hkrati je bila spremenjena finančna uredba za 10. ERS (3) in sprejeta nova finančna uredba, ki se uporablja za prehodno obdobje (4). Veljati sta začeli 30. maja 2014. Svet je 2. marca 2015 sprejel finančno uredbo za 11. ERS (5) in izvedbena pravila (6). Veljati so začeli 6. marca 2015.

V okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES je bil ustanovljen Sklad za spodbujanje naložb. Sklad za spodbujanje naložb upravlja EIB, namenjen pa je podpiranju razvoja zasebnega sektorja v državah AKP ter financira zlasti, vendar ne izključno, zasebne naložbe. Zasnovan je kot obnovljiv sklad, kar pomeni, da se lahko povračila posojil ponovno uporabijo za druge dejavnosti. Sklad je torej samoobnovljiv in finančno neodvisen. Ker Sklada za spodbujanje naložb ne upravlja Komisija, njegov zaključni račun ni konsolidiran v prvem delu zaključnega računa (računovodski izkazi ERS ter ustrezno poročilo o finančnem izvrševanju). Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb so prikazani v ločenem delu zaključnega računa (del II), da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS (7).

2. KAKO SE FINANCIRA ERS?

Evropski svet je na zasedanju 2. decembra 2013 sprejel večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. V tem okviru je bilo sklenjeno, da geografsko sodelovanje z državami AKP ne bo vključeno v proračun EU, temveč se bo še naprej financiralo prek veljavnega medvladnega ERS.

Proračun EU se sprejme za eno leto, tako da se v skladu s proračunskim načelom enoletnosti odhodki in prihodki načrtujejo in odobrijo za eno leto. ERS pa je za razliko od proračuna EU sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS določa skupni sklad za izvajanje razvojnega sodelovanja za obdobje, ki običajno traja pet let. Ker se sredstva dodeljujejo na večletni osnovi, se dodeljena sredstva lahko porabljajo skozi celotno obdobje ERS. Odsotnost proračunske enoletnosti je poudarjena pri proračunskem poročanju, saj se proračunsko izvrševanje ERS ugotavlja glede na skupna sredstva.

Sredstva ERS so „ad hoc“ prispevki držav članic EU. Predstavniki držav članic se približno vsakih pet let sestanejo na medvladni ravni, da bi odločili o skupnem znesku, ki bo dodeljen skladu, ter o nadzoru njegovega izvrševanja. Komisija nato upravlja sklad v skladu s politiko Unije na področju razvojnega sodelovanja. Države članice imajo vzporedno s politiko Unije tudi nacionalne razvojne politike in politike pomoči, zato morajo svoje politike usklajevati s politikami EU in zagotavljati, da se te med seboj dopolnjujejo.

Poleg zgoraj navedenih prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS.

3. POROČANJE OB KONCU LETA

3.1. ZAKLJUČNI RAČUN

Računovodja je odgovoren za pripravo zaključnega računa ter zagotovitev, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja ERS.

Zaključni račun je prikazan na naslednji način:

Del I: Sredstva, ki jih upravlja Komisija

(i)	Računovodski izkazi ERS

(ii)	Poročilo o finančnem izvrševanju ERS

Del II: Skladi, ki jih upravlja EIB

(i)	Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb

Poleg tega je od leta 2014, ko je bil ustanovljen skrbniški sklad v okviru ERS (glej točko 3.2 spodaj), skupaj s konsolidiranim (ERS in skrbniški sklad) zaključnim računom spodaj predstavljen še njegov zaključni račun.

Komisija do 31. julija naslednjega leta sprejme zaključni račun in ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v razrešnico.

3.2. SKRBNIŠKI SKLAD BÊKOU

V skladu s členom 187(1) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in členom 42 finančne uredbe, ki se uporablja za prehodno obdobje, lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade za zunanje ukrepe v okviru sporazumov, sklenjenih z drugimi donatorji. Ti skrbniški skladi se lahko ustanovijo za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe. V skladu s členom 187(6) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, je računovodja skrbniškega sklada Unije računovodja Komisije.

Prvi skrbniški sklad EU, v katerem sodeluje več donatorjev, poimenovan Bêkou, so 15. julija 2014 ustanovile EU, Nemčija, Francija in Nizozemska, njegov cilj pa je spodbujati stabilizacijo in obnovo v Srednjeafriški republiki. Najdaljše trajanje skrbniškega sklada Bêkou je 60 mesecev.

Ker je bil skrbniški sklad Bêkou ustanovljen v okviru ERS, je njegov zaključni račun konsolidiran z zaključnim računom ERS.

4. REVIZIJA IN RAZREŠNICA

4.1. REVIZIJA

Zaključni račun in upravljanje sredstev ERS nadzira zunanji revizor, tj. Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče), ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo.

4.2. RAZREŠNICA

Končna kontrola je razrešnica za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto. Organ, ki daje razrešnico za ERS, je Evropski parlament. To pomeni, da se po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa Evropski parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji podelil razrešnico za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa ter letnega poročila Računskega sodišča (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti) in odgovorov Komisije nanj, upošteva pa tudi nadaljnja vprašanja in zahteve po dodatnih informacijah, naslovljene na Komisijo.

RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA (1)

KAZALO

RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS

BILANCA STANJA ERS

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA ERS

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ERS

IZKAZ SPREMEMB ERS V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA PO ERS

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA PO ERS

IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH PO ERS

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU

BILANCA STANJA SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

IZKAZ SPREMEMB SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU V ČISTIH SREDSTVIH

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS (8)

BILANCA STANJA ERS

v milijonih EUR
	Pojasnilo	31. 12. 2015	31. 12. 2014
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.1	516	472
Prispevki za skrbniški sklad	2.2	34	39
		550	511
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.3	1 145	1 403
Terjatve	2.4	171	84
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.6	504	391
		1 820	1 879
SREDSTVA SKUPAJ		2 370	2 389

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Rezervacije	2.7	(4)	—
Obveznosti iz poslovanja	2.8	(10)	(34)
		(14)	(34)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	2.9	(1 376 )	(1 423 )
		(1 376 )	(1 423 )
OBVEZNOSTI SKUPAJ		(1 390 )	(1 457 )
ČISTA SREDSTVA		980	932
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS	2.10	38 873	35 673
Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej	2.11	2 252	2 252
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(36 994 )	(33 468 )
Poslovni izid za zadevno leto		(3 152 )	(3 526 )
ČISTA SREDSTVA		980	932

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA ERS

v milijonih EUR
	Pojasnilo	2015	2014
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.2	132	132
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Odhodki iz poslovanja	3.3	(3 179 )	(3 650 )
Upravni odhodki	3.4	(113)	(22)
		(3 291 )	(3 671 )
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA		(3 160 )	(3 539 )
Finančni prihodki	3.5	8	13
Finančne obremenitve		(0)	(0)
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA		8	13
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		(3 152 )	(3 526 )

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA ERS

v milijonih EUR
	Pojasnilo	2015	2014
Poslovni izid za zadevno leto		(3 152 )	(3 526 )
POSLOVANJE
Redni prispevki držav članic		3 232	3 068
(Razveljavitev) izgub zaradi oslabitve terjatev		1	14
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja		214	(165)
(Povečanje)/zmanjšanje prispevkov za skrbniški sklad		5	(39)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev (*)		(88)	(15)
Povečanje/(zmanjšanje) nekratkoročnih obveznosti		(20)	9
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih obveznosti (**)		(211)	152
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev		132	134
ČISTI DENARNI TOK		113	(368)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		113	(368)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	2.6	391	759
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	2.6	504	391

IZKAZ SPREMEMB ERS V ČISTIH SREDSTVIH

v milijonih EUR
	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A)–(B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E)
STANJE NA DAN 31. 12. 2013	45 691	13 162	32 529	(33 468 )	2 252	1 313
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	(3 144 )	3 144	—	—	3 144
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(3 526 )	—	(3 526 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2014	45 691	10 018	35 673	(36 994 )	2 252	932
Povečanje kapitala – prispevki		(4 795 )	4 795	—	—	4 795
Zmanjšanje kapitala – sredstva, dodeljena iz premostitvenega sklada	(1 595 )		(1 595 )			(1 595 )
Pripoznanje kapitala 11. ERS	29 367	29 367	—			—
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(3 152 )	—	(3 152 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2015	73 464	34 590	38 873	(40 146 )	2 252	980

BILANCA STANJA PO ERS

v milijonih EUR
		31. 12. 2015				31. 12. 2014
	Pojasnilo	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.1	—	63	368	84	—	17	411	44
Prispevki za skrbniški sklad	2.2	—	—	—	34				39
		—	63	368	118	—	17	411	83
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	2.3	3	67	879	195	5	142	1 178	77
Terjatve	2.4	1	65	103	2	3	66	15	0
Povezani računi	2.5	214	657	1 190	—	216	810	—	607
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.6	—	—	—	504	—	—	—	391
		218	790	2 172	701	224	1 018	1 193	1 076
SREDSTVA SKUPAJ		218	853	2 541	819	224	1 035	1 604	1 159
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Rezervacije	2.7	—	—	—	(4)	—	—	—	—
Obveznosti iz poslovanja	2.8	—	—	(10)	—	—	—	(34)	—
		—	—	(10)	(4)	—	—	(34)	—
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	2.9	(3)	(128)	(1 174 )	(71)	(10)	(175)	(1 195 )	(43)
Povezani računi	2.5	—	—	—	(2 062 )	—	—	(1 633 )	—
		(3)	(128)	(1 174 )	(2 132 )	(10)	(175)	(2 828 )	(43)
OBVEZNOSTI SKUPAJ		(3)	(128)	(1 184 )	(2 136 )	(10)	(175)	(2 862 )	(43)
ČISTA SREDSTVA		214	726	1 357	(1 317 )	214	860	(1 258 )	1 116
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS	2.10	12 164	10 973	15 737	—	12 840	11 699	11 134	—
Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej	2.11	627	1 625	—	—	627	1 625	—	—
Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS	2.12	(2 476 )	2 376	35	65	(3 147 )	1 758	(209)	1 597
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(10 107 )	(14 223 )	(12 183 )	(482)	(10 114 )	(13 988 )	(9 356 )	(10)
Poslovni izid za zadevno leto		6	(26)	(2 232 )	(901)	8	(235)	(2 828 )	(472)
		214	726	1 357	(1 317 )	214	860	(1 258 )	1 116
ČISTA SREDSTVA		214	726	1 357	(1 317 )	214	860	(1 258 )	1 116

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA PO ERS

v milijonih EUR
		2015				2014
	Pojasnilo	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.2	4	24	99	5	9	43	79	1
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Odhodki iz poslovanja	3.3	2	(56)	(2 297 )	(828)	(1)	(293)	(2 881 )	(475)
Upravni odhodki	3.4	(0)	—	(34)	(79)	—	0	(22)	—
		2	(56)	(2 331 )	(907)	(1)	(293)	(2 903 )	(475)
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA		6	(32)	(2 232 )	(902)	8	(249)	(2 824 )	(474)
Finančni prihodki	3.5	(0)	6	0	2	0	15	(3)	2
Finančne obremenitve		—	—	0	(0)	—	—	(0)	—
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA		(0)	6	1	2	0	15	(4)	2
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		6	(26)	(2 232 )	(901)	8	(235)	(2 828 )	(472)

IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH PO ERS

v milijonih EUR
8. ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A)–(B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C)+(D)+(E)+(F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2013	12 840	—	12 840	(10 114 )	627	(3 083 )	270
Prerazporeditve v/iz 10. ERS			—			(64)	(64)
Poslovni izid za zadevno leto			—	8			8
STANJE NA DAN 31. 12. 2014	12 840	—	12 840	(10 107 )	627	(3 147 )	214
Zmanjšanje kapitala – sredstva, dodeljena iz premostitvenega sklada	(676)		(676)				(676)
Prerazporeditve v/iz 10. ERS			—			(6)	(6)
Prerazporeditve v/iz 11. ERS			—			676	676
Poslovni izid za zadevno leto			—	6			6
STANJE NA DAN 31. 12. 2015	12 164		12 164	(10 100 )	627	(2 476 )	214

v milijonih EUR
9. ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A)–(B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2013	11 699	—	11 699	(13 988 )	1 625	2 130	1 467
Prerazporeditve v/iz 10. ERS			—			(372)	(372)
Poslovni izid za zadevno leto			—	(235)			(235)
STANJE NA DAN 31. 12. 2014	11 699	—	11 699	(14 223 )	1 625	1 758	860
Zmanjšanje kapitala – sredstva, dodeljena iz premostitvenega sklada	(727)		(727)				(727)
Prerazporeditve v/iz 10. ERS			—			(109)	(109)
Prerazporeditve v/iz 11. ERS			—			727	727
Poslovni izid za zadevno leto			—	(26)			(26)
STANJE NA DAN 31. 12. 2015	10 973		10 973	(14 249 )	1 625	2 376	726

v milijonih EUR
10. ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A)–(B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2013	21 152	13 162	7 990	(9 365 )	—	952	(423)
Povečanje kapitala – prispevki	—	(3 144 )	3 144				3 144
Prerazporeditve v/iz 8. in 9. ERS			—			(936)	(936)
Prerazporeditve v/iz 11. ERS						(225)	(225)
Prerazporeditev poslovnega izida, ki se prenese naprej – zakladnica – iz 10. ERS v 11. ERS				10			10
Poslovni izid za zadevno leto			—	(2 828 )			(2 828 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2014	21 152	10 018	11 134	(12 183 )	—	(209)	(1 258 )
Povečanje kapitala – prispevki		(4 795 )	4 795				4 795
Zmanjšanje kapitala – sredstva, dodeljena iz premostitvenega sklada	(192)		(192)				(192)
Prerazporeditve v/iz 8. in 9. ERS			—			84	84
Prerazporeditve v/iz 11. ERS			—			160	160
Poslovni izid za zadevno leto			—	(2 232 )			(2 232 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2015	20 960	5 223	15 737	(14 415 )	—	35	1 357

v milijonih EUR
11. ERS	Kapital Sklada – delujoči ERS (A)	Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)	Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A)–(B)	Skupne rezerve (D)	Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)	Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)
STANJE NA DAN 31. 12. 2013	—	—	—	—	—		—
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	—	—				—
Prerazporeditve v/iz 8., 9. in 10. ERS			—		—	1 597	1 597
Prerazporeditev poslovnega izida, ki se prenese naprej – zakladnica – iz 10. ERS v 11. ERS				(10)			(10)
Poslovni izid za zadevno leto			—	(472)			(472)
STANJE NA DAN 31. 12. 2014	—	—	—	(482)		1 597	1 116
Pripoznanje kapitala 11. ERS v skladu z Notranjim sporazumom	29 301	29 301	—				—
Prerazporeditve v/iz 8., 9. in 10. ERS			—			(1 532 )	(1 532 )
Poslovni izid za zadevno leto			—	(901)			(901)
STANJE NA DAN 31. 12. 2015	29 301	29 301	—	(1 382 )		65	(1 317 )

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS

1. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1. PRAVNA PODLAGA IN RAČUNOVODSKA PRAVILA

Računovodski izkazi za ERS se v skladu s členom 46 finančne uredbe za ERS pripravijo na temelju pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS). Računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, se uporabljajo v vseh institucijah in organih EU za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da se uskladi proces priprave računovodskih izkazov in konsolidacije, kakor zahteva člen 152 finančne uredbe EU. Ta pravila se uporabljajo tudi za ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti.

1.2. RAČUNOVODSKA NAČELA

Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabljajo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 1 „Računovodski izkazi“ (in so enaka kot v MRSJS 1), in sicer: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, časovna neomejenost delovanja, doslednost predstavljanja, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije. V skladu s členom 144 finančne uredbe EU so kvalitativne značilnosti finančnega poročanja ustreznost, zanesljivost, razumljivost in primerljivost.

1.3. PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.3.1. Valuta in osnova za preračunavanje

Zaključni račun je predstavljen v milijonih eurov, saj je euro funkcijska valuta in valuta poročanja EU. Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra.

Devizni tečaj eura

Valuta	31. 12. 2015	31. 12. 2014	Valuta	31. 12. 2015	31. 12. 2014
BGN	1,9558	1,9558	LTL	—	3,4528
CZK	27,0230	27,7350	PLN	4,2639	4,2732
DKK	7,4626	7,4453	RON	4,5240	4,4828
GBP	0,7340	0,7789	SEK	9,1895	9,3930
HRK	7,6380	7,6580	CHF	1,0835	1,2024
HUF	315,9800	315,5400	JPY	131,0700	145,2300
			USD	1,0887	1,2141

1.3.2. Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene vključujejo med drugim zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, rezervacije, finančno tveganje v zvezi z zalogami in terjatvami, prehodno nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, pogojna sredstva in obveznosti ter stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.4. BILANCA STANJA

1.4.1 Neopredmetena sredstva

Pridobljene licence za računalniško programsko opremo so izkazane po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Ta sredstva se amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v ocenjeni dobi koristnosti. Ocenjena doba koristnosti neopredmetenih sredstev je odvisna od njihove specifične ekonomske ali pravne življenjske dobe, določene v sporazumu. Notranje razvita neopredmetena sredstva so usredstvena, ko so izpolnjena ustrezna merila iz računovodskih pravil EU za to. Stroški, ki jih je mogoče usredstviti, zajemajo vse neposredno pripisljive stroške, potrebne za ustvarjanje, proizvajanje in pripravo sredstva, da lahko deluje tako, kot je nameravalo poslovodstvo. Stroški, povezani z raziskovalnimi dejavnostmi, stroški razvoja, ki jih ni mogoče usredstviti, in stroški vzdrževanja se pripoznajo kot odhodki, ko nastanejo.

1.4.2 Opredmetena osnovna sredstva

Vsa opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za skupno vrednost amortizacije in izgub zaradi oslabitve. Nabavna vrednost vključuje odhodke, ki jih je mogoče neposredno pripisati pridobitvi ali gradnji sredstva. Poznejši stroški se vključijo v knjigovodsko vrednost sredstva ali pripoznajo kot ločeno sredstvo, kakor je primerno, le, kadar je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, povezane s to postavko, pritekale v subjekt in je mogoče te stroške zanesljivo izmeriti. Stroški popravil in vzdrževanja se knjižijo v breme izkaza finančnega uspeha v proračunskem obdobju, v katerem so nastali. Zemljišča in umetniška dela se ne amortizirajo, ker se šteje, da imajo neomejeno dobo koristnosti. Sredstva v gradnji se ne amortizirajo, ker ta sredstva še niso na razpolago za uporabo. Amortizacija drugih sredstev se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, tako da se njihovi stroški pripišejo njihovi preostali vrednosti v ocenjeni dobi koristnosti:

Vrsta sredstva	Stopnja enakomernega časovnega amortiziranja
Zgradbe	4 % do 10 %
Naprave in oprema	10 % do 25 %
Pohištvo in vozila	10 % do 25 %
Vgrajena oprema	10 % do 33 %
Računalniška strojna oprema	25 % do 33 %
Drugo	10 % do 33 %

Dobički ali izgube pri odtujitvah se določijo s primerjavo iztržka, zmanjšanega za odhodke za prodajo, s knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva in so zajeti v izkazu finančnega uspeha.

Najemi

Kadar subjekt nosi večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, se najemi opredmetenih osnovnih sredstev razvrstijo kot finančni najemi. Finančni najemi so usredstveni na začetku najema po pošteni vrednosti najetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti. Obresti teh najemnin se knjižijo v breme odhodkov med trajanjem najema po stalni obrestni meri za preostali del obveznosti za vsako obdobje. Obveznosti v zvezi z najemnino brez finančnih stroškov so vključene kot obveznosti. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi dobo koristnosti sredstva ali skozi dobo trajanja najema, pri čemer se upošteva krajše od obeh obdobij.

Kadar nosi večji del tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, najemodajalec, se najemi razvrstijo kot poslovni najemi. Najemnine, plačane za poslovne najeme, se knjižijo v breme izkaza finančnega uspeha po metodi enakomernega časovnega amortiziranja za čas trajanja najema.

1.4.3 Oslabitev nefinančnih sredstev

Sredstva, ki imajo neomejeno dobo koristnosti, se ne amortizirajo, vendar se vsako leto preveri njihova oslabitev. Pri sredstvih, ki se amortizirajo, se njihova oslabitev preveri, kadar koli dogodki ali spremenjene okoliščine kažejo na to, da njihova knjigovodska vrednost morda ni izterljiva. Izguba zaradi oslabitve se pripozna za znesek, za katerega knjigovodska vrednost sredstva presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti.

Preostala vrednost in doba koristnosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se preverita ter, kadar je to primerno, popravita vsaj enkrat na leto. Knjigovodska vrednost sredstva se takoj odpiše do višine nadomestljive vrednosti, če je knjigovodska vrednost sredstva večja od ocenjene nadomestljive vrednosti. Če razlogi za oslabitev, ki je bila pripoznana v prejšnjih letih, ne obstajajo več, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve ustrezno razveljavi.

1.4.4 Finančna sredstva

Finančna sredstva so razvrščena v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; posojila in terjatve; finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

(i) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančno sredstvo se v to kategorijo razvrsti, če se pridobi predvsem za namene kratkoročne prodaje ali če tako določi subjekt. V to kategorijo so razvrščeni tudi izvedeni finančni instrumenti. Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot gibljiva sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma bilance stanja. V tem proračunskem letu subjekt ni imel nobenih naložb iz te kategorije.

(ii) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Nastanejo, ko subjekt zagotovi denarna sredstva, blago ali storitve neposredno dolžniku brez namena trgovanja s terjatvijo. Vključena so v stalna sredstva, razen kadar je zapadlost v 12 mesecih od datuma bilance stanja.

(iii) Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo v plačilo, ki jih subjekt namerava in zmore posedovati do zapadlosti. V tem proračunskem letu subjekt ni imel nobenih naložb iz te kategorije.

(iv) Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so neizvedena finančna sredstva, ki so označena za v to kategorijo ali niso razvrščena v nobeno od drugih kategorij. Razvrščena so bodisi kot kratkoročna bodisi kot nekratkoročna sredstva glede na časovno obdobje, v katerem jih namerava subjekt odtujiti, kar je običajno preostala zapadlost na datum bilance stanja.

1.4.5 Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem pravnem aktu. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bila zagotovljena, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti subjektu. Znesek predhodnega financiranja se (delno ali v celoti) zmanjša s priznanjem upravičenih stroškov (ki so priznani kot odhodki) in vrnjenih zneskov.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja merijo po zneskih, prvotno pripoznanih v bilanci stanja, zmanjšanih za v danem obdobju vrnjene zneske in nastale upravičene odhodke, vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno.

1.4.6 Terjatve in izterljivi zneski

Terjatve in izterljivi zneski so izkazani po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da subjekt ne bo mogel izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu finančnega uspeha.

1.4.7 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so razvrščeni kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne bančne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.4.8 Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima subjekt sedanjo pravno ali posredno obvezo do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odliv sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveze na datum poročanja. Kadar rezervacija zajema večje število postavk, se obveza oceni z ovrednotenjem vseh možnih izidov glede na z njimi povezane verjetnosti (metoda „pričakovane vrednosti“).

1.4.9 Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti subjekta iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev EU. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih subjekt sprejme.

1.4.10 Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, subjekt pa je že opravil zadevno storitev ali dobavil zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum, se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki. Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.5. IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

1.5.1 Prihodki

Prihodki iz nemenjalnih poslov so davki in transferi, ker prenosnik zagotovi sredstva prejemniku, ne da bi prejemnik v zameno neposredno zagotovil približno enako vrednost. Transferi so pritoki prihodnjih gospodarskih koristi ali možnih storitev iz nemenjalnih poslov, ki niso davki.

Prihodki iz menjalnih poslov od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

1.5.2 Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih subjekt sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katere račun še ni bil prejet ali sprejet, pripoznajo v izkazu finančnega uspeha.

Odhodki za nemenjalne posle se nanašajo na prenose na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi ter nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku. Prerazporeditve se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za prerazporeditev, če obstaja uredba, ki dovoljuje naravo prerazporeditve, ali je bila podpisana pogodba, ki dovoljuje prerazporeditev; če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

1.6. POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.6.1 Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali možnih storitev verjeten.

1.6.2 Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta, ali sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker: ni verjetno, da bo za poravnavo obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveze ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

1.7. SOFINANCIRANJE

Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in so prikazani kot obveznosti iz poslovanja do držav članic, držav nečlanic in drugih. ERS mora prispevke uporabiti za zagotavljanje storitev tretjim osebam, v nasprotnem primeru pa mora sredstva (prejete prispevke) vrniti. Neporavnane obveznosti iz poslovanja, ki se nanašajo na sporazume o sofinanciranju, predstavljajo prejete prispevke za sofinanciranje, zmanjšane za nastale odhodke, povezane s projektom. Te obveznosti ne vplivajo na čista sredstva.

Odhodki v zvezi s projekti sofinanciranja se pripoznajo ob nastanku. Ustrezen znesek prispevkov se pripozna kot prihodki iz poslovanja, učinka na poslovni izid za zadevno leto pa ni.

2. POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

2.1. PREDHODNO FINANCIRANJE

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Predhodno financiranje	—	63	368	84	516	472
Skupaj	—	63	368	84	516	472

v milijonih EUR

31. 12. 2015

31. 12. 2014

Neposredno upravljanje

Izvedle:

Komisija

Izvajalske agencije EU

Delegacije EU

Posredno upravljanje

451

400

Izvedli:

Tretje države

Mednarodne organizacije

127

EIB in EIS

323

223

Subjekti javnega prava

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

Skupaj

516

472

V pogodbah je pogosto določeno, da se pred začetkom del, dobavo blaga ali opravljanjem storitev izplačajo predujmi. Včasih razporedi plačil v pogodbah predvidevajo izplačila na podlagi poročil o napredku. Predhodno financiranje se običajno izplača v valuti države ali ozemlja, kjer se izvršuje projekt.

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje. Ker je veliko projektov ERS dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva, ker pa bosta 8. in 9. ERS prenehala obstajati, je večina predhodnega financiranja kratkoročnega.

Povečanje nekratkoročnega predhodnega financiranja za 44 milijonov EUR v primerjavi z 31. decembrom 2014 je v glavnem posledica izvajanja novih pogodb v okviru 11. ERS in podaljšanja dveh pomembnih pogodb v okviru 9. ERS.

2.2. PRISPEVKI ZA SKRBNIŠKI SKLAD

Ta postavka zajema znesek, plačan kot prispevek skrbniškemu skladu EU Bêkou, zmanjšan za ocenjeni sorazmerni delež stroškov skrbniškega sklada.

Prispevke skrbniškega sklada izvršuje ERS v okviru neposrednega upravljanja.

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.3. PREDHODNO FINANCIRANJE

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Predhodno financiranje (bruto)	14	265	3 032	939	4 250	4 335
Obračunano prek presečnega datuma	(11)	(198)	(2 153 )	(744)	(3 105 )	(2 932 )
Skupaj	3	67	879	195	1 145	1 403

v milijonih EUR

31. 12. 2015

31. 12. 2014

Neposredno upravljanje

284

227

Izvedle:

Komisija

123

116

Izvajalske agencije EU

Delegacije EU

159

106

Posredno upravljanje

861

1 176

Izvedli:

Tretje države

229

257

Mednarodne organizacije

336

494

EIB in EIS

235

357

Subjekti javnega prava

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

Subjekti zasebnega prava, ki izvajajo javno-zasebno partnerstvo

Skupaj

1 145

1 403

Zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja za 298 milijonov EUR v primerjavi z 31. decembrom 2014 je v glavnem posledica številnih obračunov v okviru 9. in 10. ERS.

2.3.1. Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

Za zavarovanje zneskov predhodnega financiranja se oblikujejo jamstva, ki se sprostijo, ko je plačan zadnji zahtevek v okviru projekta. Na dan 31. decembra 2015 je nominalna vrednost jamstev, ki jih je ERS prejel v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 198 milijonov EUR. Ob koncu leta je bil opravljen poglobljen pregled jamstev zaradi skladnosti z računovodskimi standardi. Po tem pregledu so bila jamstva v zvezi s predhodnim financiranjem v nominalni vrednosti 444 milijonov EUR odpisana kot jamstva, ki ne pripadajo ERS, ampak naročniku.

2.4. TERJATVE

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Terjatve do strank, javnih organov, Efte in tretjih držav	2.4.1	1	5	6	2	13	21
Terjatve do držav članic	2.4.2	—	—	90	—	90	0
Aktivne časovne razmejitve	2.4.3	—	60	7	—	67	63
Skupaj		1	65	103	2	171	84

v milijonih EUR
	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov	104	21
Terjatve iz menjalnih poslov	67	63
Skupaj	171	84

2.4.1. Terjatve do strank, javnih organov, Efte in tretjih držav

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Terjatve do strank, javnih organov in tretjih držav	4	22	15	2	42	49
Odpis	(3)	(17)	(10)	—	(29)	(28)
Skupaj	1	5	6	2	13	21

2.4.2 Terjatve do držav članic

Terjatve do držav članic vključujejo zneske, ki bodo še prejeti, in zneske, ki bodo odšteti od prihodnjih prispevkov držav članic. To je posledica prilagoditev premostitvenega sklada (glej pojasnilo 2.10 Vpoklicani kapital sklada – delujoči ERS).

v milijonih EUR
Države članice	Zneski, ki bodo prejeti iz držav članic	Zneski, ki bodo odšteti od prispevkov držav članic	Čisti znesek na dan 31. 12. 2015
Belgija	1	(5)
Danska		(2)
Grčija	3
Irska	2
Luksemburg		—
Portugalska	3
Španija	28
Združeno kraljestvo	16
Avstrija		(3)
Finska		—
Ciper	1
Češka	7
Estonija	1
Madžarska	8
Litva	1
Latvija	1
Malta	—
Poljska	18
Slovenija	3
Slovaška	3
Romunija	5
Skupaj	101	(11)	90

2.4.3 Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve vključujejo predvsem natečene obresti na zneske predhodnega financiranja.

2.5. POVEZANI RAČUNI

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015
Povezani računi	214	657	1 190	(2 062 )	—
Skupaj	214	657	1 190	(2 062 )	—

Zaradi večje učinkovitosti je 11. ERS dodeljena ena sama zakladnica, ki zajema vse ERS (9); to ima za posledico posle med različnimi ERS, ki se izravnajo v povezanih računih med različnimi bilancami stanja ERS. Povezani računi so predstavljeni samo v posameznih ERS.

2.6. DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI (10)

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Posebni računi: Finančne institucije držav članic	—	—	—	489	489	378
Tekoči računi: Komercialne banke	—	—	—	14	14	13
Posebni sklad za Demokratično republiko Kongo (***)	—	—	—	1	1	1
Skupaj	—	—	—	504	504	391

Skupno povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov je v glavnem posledica vnaprejšnjih plačil prvih prispevkov za leto 2016, ki so jih nekatere države članice izvršile decembra 2015.

Opozoriti je treba, da imajo države AKP upravičenke v lasti sredstva sistema Stabex, ki zato niso vključena v bilanco stanja ERS. Stabex je kratica za sistem EU za kompenzacijsko financiranje, namenjen stabilizaciji prihodkov od izvoza v državah AKP. Ko se Komisija in država upravičenka (AKP) dogovorita, kako bodo sredstva Stabex porabljena, obe stranki podpišeta sporazum o prenosu. V skladu z določbami člena 211 Četrte Loméjske konvencije (11) (kakor je bila spremenjena) se sredstva prerazporedijo na obrestovan račun z dvema pooblaščenima podpisnikoma (Komisijo in državo upravičenko), ki je bil odprt na ime te države AKP. Sredstva ostanejo na teh računih z dvema podpisnikoma, dokler ni vzpostavljen okvir medsebojnih obveznosti, ki je podlaga za prerazporeditev za določen projekt. Odredbodajalec Komisije ohrani pooblastilo za razpolaganje z računom za zagotovitev, da se sredstva izplačajo, kot je bilo predvideno. Sredstva na teh računih, za katere je potreben dvojni podpis, so last države AKP in se zato ne knjižijo kot sredstva v zaključnih računih ERS. Prerazporeditve na te račune se knjižijo kot plačila Stabex. Za več informacij glej tudi pojasnilo 3.2.1.

Zaradi izboljšanja predstavitve zaključnega računa za leto 2015 je bila pregledana razvrstitev finančnih institucij in bank. Primerjalni podatki za leto 2014 so razkriti temu ustrezno.

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.7. REZERVACIJE

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Rezervacije	—	—	—	4	4	—
Skupaj	—	—	—	4	4	—

To je ocena zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati več kot 12 mesecev po koncu leta v zvezi s fazo likvidacije in verjetnim sodnim postopkom s Centrom za razvoj podjetništva.

Faza likvidacije, ki jo bo upravljal upravitelj, bo vključevala samo preostale upravne naloge, kot je na primer vodenje arhivov CRP, ki so potrebne, da se zadosti morebitnim upravnim formalnostim, ali upravljanje preostalih pravdnih postopkov, ki jih ni bilo mogoče razrešiti do 31. decembra 2016. Financiral jo bo ERS in na datum priprave računovodskih izkazov ERS je zelo groba proračunska ocena vseh odhodkov, potrebnih za pasivno fazo, znašala 2,6 milijona EUR. Upoštevati bi bilo treba tudi znesek v višini okoli 1,2 milijona EUR, če bo tribunal Mednarodne organizacije dela odločil, da mora CRP plačati odškodnino trem osebam, s katerimi je trenutno v pravdnem postopku. Za več informacij glej tudi pojasnilo 4.2.1.

2.8. OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Sofinanciranje – obveznosti iz poslovanja	—	—	10	—	10	34
Skupaj	—	—	10	—	10	34

Sprememba skupnih obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje je pojasnjena v pojasnilu 2.9.1.2.

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.9. OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.9.1	0	13	184	17	215	474
Vnaprej vračunani stroški	2.9.2	3	114	684	54	854	722
Odloženi prispevek h kapitalu Sklada	2.9.3	—	—	307	—	307	228
Skupaj		3	128	1 174	71	1 376	1 423

2.9.1 Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Dobavitelji in drugo	2.9.1.1	0	14	153	14	181	403
Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje	2.9.1.2	—	(0)	31	(0)	31	67
Razne obveznosti iz poslovanja	2.9.1.3	(0)	(1)	(0)	4	3	4
Skupaj		0	13	184	17	215	474

Obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih ERS prejme v zvezi z dejavnostmi, za katere se dodeljujejo nepovratna sredstva. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Enak postopek se uporablja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so bili upoštevani pri postopkih časovnega preseka ob koncu leta. Na podlagi presečnih podatkov so bili ocenjeni upravičeni zneski pripoznani v izkazu finančnega uspeha.

2.9.1.1 Dobavitelji in drugo

V to postavko so vključene obveznosti do dobaviteljev ter obveznosti do javnih organov in tretjih držav.

Zmanjšanje za 222 milijonov EUR v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja je povezano zlasti z zmanjšanjem obveznosti iz poslovanja do tretjih držav za 224 milijonov EUR.

2.9.1.2 Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje

Skupne nekratkoročne in kratkoročne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja zmanjšale za 60 milijonov EUR.

V letu 2015 so bili prejeti novi prispevki za sofinanciranje s strani Francije (5 milijonov EUR), Združenega kraljestva (1,5 milijona EUR) in drugih držav.

Skupne nekratkoročne in kratkoročne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so se zmanjšale za 69 milijonov EUR zaradi pripoznanja prihodkov in odhodkov, povezanih s projekti sofinanciranja (glej pojasnili 3.2.2 in 3.3.2).

2.9.1.3 Razne obveznosti iz poslovanja

Razne obveznosti iz poslovanja obsegajo zlasti nedodeljene denarne prejemke in vrnjena plačila.

2.9.2 Vnaprej vračunani stroški

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Vnaprej vračunani stroški	3	114	684	54	854	722
Skupaj	3	114	684	54	854	722

Ob koncu leta se ocenijo upravičeni odhodki, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili. Na podlagi teh presečnih podatkov so ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški.

Komisija je v letu 2015 izpopolnila svojo metodologijo za ocenjevanje vnaprej vračunanih stroškov za pogodbe za proračunsko podporo. Brez te izpopolnitve metodologije bi odhodki iz poslovanja znašali 3 545 milijonov EUR namesto 3 671 milijonov EUR, znesek vnaprej vračunanih stroškov pa bi bil za 126 milijonov EUR nižji.

2.9.3 Odloženi prispevek h kapitalu Sklada

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Združeno kraljestvo	—	—	259	—	259	222
Švedska	—	—	48	—	48	—
Češka	—	—	—	—	—	4
Litva	—	—	—	—	—	1
Skupaj	—	—	307	—	307	228

Podatki zajemajo vnaprej plačane prispevke držav članic.

ČISTA SREDSTVA

2.10. VPOKLICANI KAPITAL SKLADA – DELUJOČI ERS

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	Skupaj
Kapital Sklada	12 840	11 699	21 152	—	45 691
Nevpoklicani kapital Sklada	—	—	(10 018 )	—	(10 018 )
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2014	12 840	11 699	11 134	—	35 673

Kapital Sklada	12 164	10 973	20 960	29 367	73 464
Nevpoklicani kapital Sklada	—	—	(5 223 )	(29 367 )	(34 590 )
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2015	12 164	10 973	15 737	—	38 873

Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov držav članic za ustrezni ERS, kakor je določeno v vsakem od notranjih sporazumov. Nevpoklicana sredstva so začetne dodelitve, ki še niso bile vpoklicane od držav članic.

Vpoklicani kapital Sklada je znesek začetnih dodelitev, ki je bil vpoklican za prerazporeditev s strani držav članic na zakladniške račune.

Kapital 8. in 9. ERS je bil v celoti vpoklican in prejet.

Dejavnosti premostitvenega sklada so bile financirane s sproščenimi sredstvi iz prejšnjih ERS (glej pojasnilo 2.13 Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS).

Sklep Sveta o ustanovitvi premostitvenega sklada določa, da se sredstva, dodeljena v okviru premostitvenega sklada, po začetku veljavnosti Notranjega sporazuma o 11. ERS (2)

odštejejo od prispevkov držav članic, določenih v členu 1(2)(a) notranjih sporazumov o 8., 9. in 10. ERS. Notranji sporazum o 11. ERS je začel veljati 1. marca 2015 in skupni kapital sklada je bil zmanjšan za 1 595 milijonov EUR (8. ERS – 676 milijonov EUR, 8. ERS – 727 milijonov EUR, 10. ERS – 192 milijonov EUR).

Ker je začel veljati Notranji sporazum o ustanovitvi 11. ERS, je bil kapital Sklada, predstavljen v okviru 11. ERS, pripoznan v skladu s Sporazumom.

2.11. VPOKLICANI IN NEVPOKLICANI KAPITAL SKLADA PO DRŽAVAH ČLANICAH

v milijonih EUR
Prispevki	%	Nevpoklicano v 10. ERS 31. 12. 2014	Vpoklicano v letu 2015	Zmanjšanje kapitala 10. ERS	Nevpoklicano v 10. ERS 31. 12. 2015
Avstrija	2,41	(241)	111	5	(126)
Belgija	3,53	(354)	162	7	(184)
Bolgarija	0,14	(14)	6	0	(7)
Ciper	0,09	(9)	4	0	(5)
Češka	0,51	(51)	23	1	(27)
Danska	2,00	(200)	92	4	(104)
Estonija	0,05	(5)	2	0	(3)
Finska	1,47	(147)	68	3	(77)
Francija	19,55	(1 958 )	900	38	(1 021 )
Nemčija	20,50	(2 053 )	944	39	(1 070 )
Grčija	1,47	(147)	68	3	(77)
Madžarska	0,55	(55)	25	1	(29)
Irska	0,91	(91)	42	2	(48)
Italija	12,86	(1 288 )	592	25	(672)
Latvija	0,07	(7)	3	0	(4)
Litva	0,12	(12)	6	0	(6)
Luksemburg	0,27	(27)	12	1	(14)
Malta	0,03	(3)	1	0	(2)
Nizozemska	4,85	(486)	223	9	(253)
Poljska	1,30	(130)	60	2	(68)
Portugalska	1,15	(115)	53	2	(60)
Romunija	0,37	(37)	17	1	(19)
Slovaška	0,21	(21)	10	0	(11)
Slovenija	0,18	(18)	8	0	(9)
Španija	7,85	(786)	361	15	(410)
Švedska	2,74	(274)	126	5	(143)
Združeno kraljestvo	14,82	(1 485 )	682	28	(774)
Skupaj	100,00	(10 018 )	4 603	192	(5 223 )

Kapital, vpoklican v letu 2015, sestavljata navadni vpoklicani kapital (3 200 milijonov EUR) in posebni vpoklicani kapital (imenovan „posebna poraba“ – 1 403 milijone EUR). Posebni vpoklic je bil izveden, da bi dobili sredstva za zmanjšanje kapitala 8. in 9. ERS.

2.12. VPOKLICANI KAPITAL SKLADA ZAKLJUČENIH ERS, KI SE PRENESE NAPREJ

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	Skupaj
Sredstva, prenesena iz zaključenih ERS	627	1 625	—	—	2 252
Stanje na dan 31. 12. 2015	627	1 625	—	—	2 252

Ta postavka vključuje sredstva, prenesena iz zaključenih ERS v 8. in 9. ERS.

2.13. PRERAZPOREDITVE VPOKLICANEGA KAPITALA SKLADA MED DELUJOČIMI ERS

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	Skupaj
Stanje na dan 31. 12. 2013	(3 083 )	2 130	952	—	0
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10. ERS za uspešnost	(64)	(372)	436		0
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11. ERS za uspešnost			(225)	225	0
Prerazporeditev rezerv 10. in 11. ERS za uspešnost v premostitveni sklad			(1 372 )	1 372	0
Stanje na dan 31. 12. 2014	(3 147 )	1 758	(209)	1 597	0
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10. ERS za uspešnost	(6)	(109)	114		0
Prerazporeditev sproščenih sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11. ERS za uspešnost			(32)	32	0
Prerazporeditev rezerv 10. in 11. ERS za uspešnost v premostitveni sklad			(41)	41	0
Izterjave iz premostitvenega sklada v rezervo za uspešnost 10. in 11. ERS			11	(11)	0
Vračilo sredstev iz premostitvenega sklada	676	727	192	(1 595 )	0
Stanje na dan 31. 12. 2015	(2 476 )	2 376	35	65	0

Ta postavka vključuje sredstva, prenesena med delujočimi ERS.

Od začetka veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja se vsa neporabljena sredstva iz prejšnjih delujočih ERS po sprostitvi prevzetih obveznosti prerazporedijo v zadnji odprti ERS. Sredstva, ki se prerazporedijo iz drugih ERS, povečujejo odobritve sklada, ki jih prejme, in znižujejo odobritve sklada, iz katerega so bila prerazporejena. Za sredstva, prerazporejena v rezervo 10. in 11. ERS za uspešnost, se lahko obveznosti prevzamejo samo pod posebnimi pogoji, določenimi v notranjih sporazumih.

V letu 2015 so bila sredstva iz premostitvenega sklada v višini 1 595 milijonov EUR vrnjena v rezervo za uspešnost 10. ERS in so bila uporabljena za povračilo kapitala 8., 9. in 10. ERS (glej pojasnilo 2.10 Vpoklicani kapital sklada – delujoči ERS).

Konec leta je rezerva za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, v 10. ERS znašala 84 milijonov EUR, v 11. ERS pa 65 milijonov EUR.

3. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA USPEHA

3.1. PRIHODKI IZ MENJALNIH IN NEMENJALNIH POSLOV

v milijonih EUR
	2015	2014
Prihodki iz nemenjalnih poslov	89	87
Prihodki iz menjalnih poslov	51	59
Skupaj	140	145

Pri 89 milijonih EUR prihodkov iz nemenjalnih poslov gre izključno za prihodke iz poslovanja, 51 milijonov EUR prihodkov iz menjalnih poslov pa vključuje prihodke iz poslovanja (43 milijonov EUR) in finančne prihodke (8 milijonov EUR –glej pojasnilo 3.5).

3.2. PRIHODKI IZ POSLOVANJA

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	2015	2014
Izterjava odhodkov	3.2.1	1	10	9	1	20	26
Izterjava sredstev Stabex	3.2.2	1	—	—	—	1	4
Pozitivne tečajne razlike		3	15	22	2	42	45
Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje	3.2.3	—	—	68	1	69	57
Skupaj		4	24	99	5	132	132

v milijonih EUR

2015

2014

Neposredno upravljanje

Izvedle:

Komisija

Delegacije EU

Posredno upravljanje

Izvedli:

Tretje države

Mednarodne organizacije

Subjekti javnega prava

—

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

—

Prihodki iz poslovanja skupaj, razen pozitivnih tečajnih razlik

3.2.1 Izterjava sredstev Stabex

Leta 2015 je bil v ERS vrnjen 1 milijon EUR z računov z dvema podpisnikoma v državah AKP. Ti prihodki so vključeni v prihodke iz poslovanja (izterjava sredstev Stabex) v izkazu finančnega uspeha 8. ERS.

3.2.2 Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje

Prihodki iz poslovanja, povezani s sofinanciranjem, pomenijo uporabljene prispevke (glej pojasnilo 3.3.2).

3.3. ODHODKI IZ POSLOVANJA

v milijonih EUR
	Pojasnilo	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	2015	2014
Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči	3.3.1	(5)	47	2 197	820	3 059	3 545
Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje	3.3.2	—	—	68	1	69	57
Negativne tečajne razlike		3	14	24	3	44	33
Odpis terjatev ter rezervacije za tveganja in stroške		(0)	(5)	8	4	7	14
Skupaj		(2)	56	2 297	828	3 179	3 650

v milijonih EUR

2015

2014

Neposredno upravljanje

1 106

933

Izvedle:

Komisija

114

Izvajalske agencije EU

Delegacije EU

1 000

817

Skrbniški skladi

—

Posredno upravljanje

2 023

2 670

Izvedli:

Tretje države

900

1 111

Mednarodne organizacije

990

1 148

EIB in EIS

179

Subjekti javnega prava

144

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

Subjekti zasebnega prava, ki izvajajo javno-zasebno partnerstvo

Osebe, ki izvajajo ukrepe SZVP

—

Odhodki iz poslovanja skupaj: instrumenti pomoči in sofinanciranje-

3 128

3 603

3.3.1. Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	2015	2014
Programska pomoč	1	18	1 557	394	1 971	2 159
Makroekonomska podpora	—	51	—	—	51	42
Sektorska politika	0	(25)	—	—	(24)	10
Subvencionirane obrestne mere	(6)	—	—	—	(6)	3
Projekti znotraj držav AKP	—	5	459	282	746	979
Nujna pomoč	—	1	167	117	285	335
Pomoč za begunce	0	—	—	—	0	(0)
Rizični kapital	—	—	—	—	—	0
Stabex	—	—	—	—	—	2
SYSMIN	(0)	—	—	—	(0)	0
Drugi programi pomoči, povezani s prejšnjimi ERS	—	0	—	—	0	2
Institucionalna podpora	—	—	13	20	34	19
Nadomestila za izgube pri izvozu	0	(3)	—	—	(3)	(5)
Prispevki za skrbniške sklade	—	—	—	5	5	—
Skupaj	(5)	47	2 197	820	3 059	3 545

Odhodki iz poslovanja ERS zajemajo različne instrumente pomoči in so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo.

3.3.2. Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje

To so odhodki, nastali pri projektih sofinanciranja v letu 2015. Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov, zato se ustrezen znesek prispevkov pripozna kot prihodki iz poslovanja (glej pojasnilo 3.2.2).

3.4. UPRAVNI ODHODKI

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	2015	2014
Upravni odhodki	0	(0)	34	79	113	22
Skupaj	0	(0)	34	79	113	22

Ta postavka vključuje odhodke za podporo, tj. upravne odhodke, povezane z načrtovanjem in izvajanjem ERS. Ti vključujejo odhodke za pripravo, spremljanje in ocenjevanje projektov, pa tudi odhodke za računalniška omrežja, tehnično pomoč ipd.

Sprememba upravnih stroškov med letoma 2014 in 2015 (91 milijonov EUR) je posledica spremembe računovodske metodologije v letu 2014. Ta nova metodologija je imela enkraten učinek na zmanjšanje zneska upravnih stroškov.

3.5. FINANČNI PRIHODKI

v milijonih EUR

8. ERS

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2015

2014

Prihodki od obresti – evropske banke

(0)

(1)

Obresti iz predhodnega financiranja

—

Natečene obresti

—

Izterjane obresti

—

Skupaj

(0)

Obresti iz predhodnega financiranja se pripoznajo v skladu z določbami člena 9(2)(d) finančne uredbe, ki se uporablja za 11. ERS.

Finančni prihodki se obravnavajo kot prihodki iz menjalnih poslov.

4. POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA BISTVENA RAZKRITJA

4.1. POGOJNA SREDSTVA

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	0	7	7	(0)	13	101
Jamstva za zadržane zneske	—	3	3	—	6	50
Skupaj	0	10	10	(0)	20	150

Skupni znesek jamstev za zavarovanje sredstev ERS v okviru projekta se je v letu 2015 povečal. Vendar je bilo v letu 2015 več jamstev povezanih s pogodbami v okviru posrednega upravljanja. V takem primeru upravičenec jamstva ni ERS, ampak naročnik. Za primerjavo, leta 2014 so ta jamstva, ki pripadajo naročniku, ki ni ERS, znašala 273 milijonov EUR, v letu 2015 pa znašajo 723 milijonov EUR.

4.1.1. Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

Včasih se zahtevajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja ERS izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z ERS.

4.1.2. Jamstva za zadržane zneske

Jamstva za zadržane zneske zadevajo samo pogodbe za izvedbo del. Običajno se zadrži 10 % vmesnih plačil upravičencem za zagotovitev, da izvajalec izpolni svoje obveznosti. Zadržani zneski se prikažejo kot obveznosti. Če se naročnik strinja, pa lahko izvajalec namesto tega predloži jamstvo za zadržane zneske, ki nadomesti zneske, zadržane pri vmesnih plačilih. Taka prejeta jamstva se razkrijejo kot pogojna sredstva.

4.2. POGOJNE OBVEZNOSTI

4.2.1. Center za razvoj podjetništva (CRP)

Svet ministrov AKP-EU se je junija 2014 dogovoril, „da bo začel postopek odrejenega zapiranja CRP“ in hkrati „zagotovil, da bodo projekti v podporo zasebnemu sektorju, ki jih v državah in regijah AKP izvaja CRP, zaključeni v celoti“. V ta namen je Svet ministrov AKP-EU Odbor veleposlanikov AKP-EU pooblastil, naj nadaljuje obravnavo zadeve in sprejme potrebne sklepe.

Odbor veleposlanikov AKP-EU je s Sklepom št. 4/2014 z dne 23. oktobra 2014 izvršilni odbor CRP pooblastil, naj s takojšnjim učinkom sprejme vse ustrezne ukrepe za pripravo na zaprtje CRP. Kot je določeno v členu 2 navedenega sklepa, je bilo izvršilnemu odboru naročeno, naj za pripravo in izvedbo načrta za zaprtje sklene pogodbo z upraviteljem. Navedeni načrt za zaprtje „omogoča urejeno zaprtje CRP, ob hkratnem upoštevanju pravic vseh vpletenih tretjih strank in zagotavljanju, da tekoče projekte v podporo zasebnemu sektorju zaključi CRP sam ali pa subjekt, kateremu se lahko dodeli njihovo upravljanje“. Načrt za zaprtje predvideva zaključek prenehanja CRP do 31. decembra 2016.

Upravitelj je konec junija 2015 izvršilnemu odboru CRP predložil dokončni strateški načrt, vključno s proračunom in delovnim načrtom, ki odraža rezultat socialnega dialoga. Proračun dokončnega strateškega načrta, ki ga je odobril izvršilni odbor CRP, je Komisija uporabila kot podlago za svoj predlog sklepa o financiranju, ki je bil sprejet po pridobitvi mnenja odbora ERS, v skupni višini 18,2 milijona EUR. Po sprejetju navedenega sklepa o financiranju je bil decembra 2015 med CRP in Komisijo sklenjen sporazum o nepovratnih sredstvih, ki zagotavlja potrebno financiranje za realizacijo sredstev CRP in popolno poravnavo njegovih obveznosti. Dokončni strateški načrt se je začel izvajati 1. januarja 2016. Po pregledu Priloge III k Sporazumu iz Cotonouja, o katerem se trenutno pogajajo Svet EU in države AKP, bo CRP vstopil v pasivno fazo, ko bo obstajal izključno zaradi potrebe po svoji likvidaciji, in sicer od 1. januarja 2017 in za obdobje največ 5 let. Za več informacij glej tudi pojasnilo 2.7.

4.3. DRUGA POMEMBNA RAZKRITJA

4.3.1. Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki

Spodaj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL – „reste à liquider“), zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz finančnega uspeha za leto 2015. Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov.

v milijonih EUR
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	11. ERS	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki	5	303	3 174	2 338	5 821	5 291
Skupaj	5	303	3 174	2 338	5 821	5 291

Na dan 31. decembra 2015 so neporavnane proračunske obveznosti znašale skupaj 6 809 milijonov EUR (leta 2014: 5 889 milijonov EUR). Decembra 2015 je bilo za financiranje novega nujnega skrbniškega sklada EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nezakonite migracije v Afriki (skrbniški sklad EU za Afriko) dodeljenih 1 316 milijonov EUR. Če se ne upošteva učinka tega izrednega dogodka, znašajo neporavnane obveznosti (RAL) 5 493 milijonov EUR, kar v primerjavi s prejšnjim letom pomeni zmanjšanje za 396 milijonov EUR.

5. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

Naslednja razkritja v zvezi z upravljanjem finančnih tveganj ERS se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga v imenu ERS izvaja Komisija za izvrševanje njegovih sredstev.

5.1. STRATEGIJE UPRAVLJANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja so določena v finančni uredbi 11. ERS in v Notranjem sporazumu.

Na podlagi zgornje uredbe se uporabljajo naslednja glavna načela:

—	Države članice vplačajo prispevke za ERS na posebne račune, odprte pri centralni banki vsake države članice ali finančni instituciji, ki jo ta določi. Prispevki ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil ERS.

—	Države članice plačajo prispevke za ERS v eurih, plačila ERS pa so v eurih in drugih valutah, tudi manj znanih.

—	Stanje na bančnih računih, ki jih odpre Komisija v imenu ERS, ne sme biti negativno.

Poleg posebnih računov ima Komisija v imenu ERS odprte tudi druge bančne račune pri finančnih institucijah (centralnih in poslovnih bankah) za izvrševanje plačil in prejemanje prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistemov in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven kontrole. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja in njihovo upoštevanje se redno preverja.

5.2. VALUTNO TVEGANJE

Izpostavljenost ERS valutnemu tveganju ob koncu leta – neto pozicija

v milijonih EUR
	31. 12. 2015							31. 12. 2014
	USD	GBP	DKK	SEK	EUR	Drugo	Skupaj	USD	GBP	DKK	SEK	EUR	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva
Terjatve in izterljivi zneski	—	—	—	—	171	1	171	0	—	—	—	76	8	84
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	4	0	—	—	500	—	504	6	0	—	—	386	—	391
Skupaj	4	0	—	—	671	1	675	6	0	—	—	462	8	475
Finančne obveznosti
Obveznosti iz poslovanja	0	—	—	—	(485)	(47)	(532)	0	—	—	—	(691)	(45)	(736)
Skupaj	0	—	—	—	(485)	(47)	(532)	0	—	—	—	(691)	(45)	(736)
Skupaj	4	0	—	—	186	(46)	143	6	0	—	—	(229)	(37)	(261)

Vsi prispevki se hranijo v eurih, druge valute pa se kupijo le, kadar so potrebne za izvrševanje plačil. Zato zakladniško poslovanje ERS ni izpostavljeno valutnemu tveganju.

5.3. OBRESTNO TVEGANJE

ERS ne najema posojil, zato ni izpostavljen obrestnemu tveganju.

Sredstva, ki jih ima na različnih bančnih računih, se obrestujejo. Komisija je zato v imenu ERS uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti, ki se obračunavajo, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na tržno referenčno obrestno mero in se prilagaja, da odraža nihanja te obrestne mere. Zato ERS ni izpostavljen tveganju, da bi se njegova sredstva obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

5.4. KREDITNO TVEGANJE (TVEGANJE NASPROTNE STRANKE)

Finančna sredstva, ki niso niti zapadla v plačilo niti niso oslabljena:

v milijonih EUR
	Skupaj	Niti zapadla niti oslabljena	Zapadla, vendar ne oslabljena
	Skupaj	Niti zapadla niti oslabljena	< 1 leto	1–5 let	> 5 let
Terjatve in izterljivi zneski	171	50	120	1	—
Skupaj na dan 31. 12. 2015	171	50	120	1	—
Terjatve Izterljivi zneski	84	75	5	4
Skupaj na dan 31. 12. 2014	84	75	5	4	—

Finančna sredstva po kategorijah tveganja:

v milijonih EUR
	31. 12. 2015			31. 12. 2014
	Terjatve	Denarna sredstva	Skupaj	Terjatve	Denarna sredstva	Skupaj
Nasprotne stranke z zunanjimi bonitetnimi ocenami
Prvi razred in visoka kakovost	6	167	173	0	318	318
Zgornji srednji razred	34	16	50	—	39	39
Nižji srednji razred	36	312	348	—	7	7
Neinvesticijski razred	14	9	23	—	27	27
Skupaj	90	503	593	0	391	391
Nasprotne stranke brez zunanjih bonitetnih ocen
Dolžniki brez zamud pri plačilu v preteklosti	81	1	98	83		83
Dolžniki z zamudami pri plačilu v preteklosti	—	—	—	1		1
Skupaj	97	1	98	84		84
Skupaj	171	504	692	84	391	475

Sredstva v kategorijah neinvesticijski razred in nižji srednji razred se večinoma nanašajo na prispevke držav članic v ERS, plačane na posebne račune, ki so jih države članice odprle v skladu s členom 22(3) finančne uredbe ERS. V skladu s to uredbo zneski takih prispevkov ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil.

Večina zakladniških sredstev ERS se v skladu s finančno uredbo ERS hrani na „posebnih računih“, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov. Večina teh računov je odprtih pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic. Te institucije pomenijo najnižje tveganje nasprotne stranke za ERS (ERS ima izpostavljenost do svojih držav članic).

Za tisti del zakladniških sredstev ERS, ki se hrani pri poslovnih bankah za kritje izvrševanja plačil, se ti računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema zakladnice Komisije za upravljanje denarnih sredstev. Na vsakem računu se vzdržuje minimalno stanje denarnih sredstev, sorazmerno s povprečnim zneskom dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledično je stanje na teh računih stalno nizko, kar zagotavlja, da je izpostavljenost ERS tveganju omejena.

Poleg tega se z namenom nadaljnjega zmanjšanja tveganja nasprotne stranke, ki mu je izpostavljen ERS, za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice.

Vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1). V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko sprejme nižja ocena.

5.5. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Analiza zapadlosti finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti

v milijonih EUR
	< 1 leto	1–5 let	> 5 let	Skupaj
Obveznosti iz poslovanja	522	10		532
Skupaj na dan 31. 12. 2015	522	10	—	532
Obveznosti iz poslovanja	702	34		736
Skupaj na dan 31. 12. 2014	702	34	—	736

Proračunska načela, ki se uporabljajo za ERS, zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano proračunsko obdobje vedno zadostujejo za izvrševanje vseh zadevnih plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki skupnemu znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko obdobje.

Prispevki držav članic v ERS se vsako leto plačajo v treh obrokih, vendar na plačila deloma vplivajo sezonski dejavniki.

Zaradi zagotavljanja, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v danem mesecu, si zakladnica Komisije in ustrezni plačilni oddelki redno izmenjujejo informacije o stanju zakladnice ter zagotavljajo, da izvršena plačila v danem obdobju ne presežejo razpoložljivih zakladniških sredstev.

Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja ERS avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih ERS dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

6. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Povezani stranki ERS sta skrbniški sklad EU Bêkou in skrbniški sklad EU za Afriko. Posli med tema subjektoma potekajo kot del običajnega poslovanja ERS in zato v skladu z računovodskimi pravili ERS niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju.

Evropski razvojni sklad nima ločenega upravljanja, saj ga upravlja Komisija. Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja EU, tudi Komisije, so razrite v konsolidiranem zaključnem računu Evropske unije pod naslovom 8.2 „Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja“.

7. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne predložitve tega zaključnega računa računovodja ERS ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij in to je upoštevano v zgoraj predstavljenih podatkih.

8. USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Proračunski rezultat pa temelji na pravilih računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunski rezultat izvirata iz istih osnovnih poslov, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. V spodnji razpredelnici je prikazana ta uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke.

v milijonih EUR
	2015	2014
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(3 152 )	(3 526 )
Prihodki
Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat	(1)	(10)
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane	(11)	(19)
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu	19	12
Neto učinek predhodnega financiranja	28	41
Prehodno nezaračunani prihodki (čisti)	29	(71)
Odhodki
Odhodki tekočega leta, ki še niso plačani	61	165
Odhodki prejšnjih let, plačani v tekočem letu	(221)	(28)
Preklicana plačila	12	65
Neto učinek predhodnega financiranja	(53)	(562)
Vnaprej vračunani odhodki (čisti)	200	417
PRORAČUNSKI REZULTAT ZA ZADEVNO LETO	(3 088 )	(3 516 )

8.1. USKLADITVENE POSTAVKE – PRIHODKI

Proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih.

Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat, se evidentirajo v poslovnem izidu, vendar jih s proračunskega vidika ni mogoče šteti za prihodke, saj se unovčeni znesek prerazporedi v rezervo in zanj brez sklepa Sveta ni mogoče ponovno prevzeti obveznosti.

Pri uskladitvi je treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Neto učinek predhodnega financiranja je obračun izterjanih zneskov predhodnega financiranja. Gre za denarni prejemek, ki ne vpliva na poslovni izid.

Neto prehodno nezaračunani prihodki so pretežno sestavljeni iz prihodkov, prehodno nezaračunanih ob časovnem preseku ob koncu leta. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke prejšnjega leta.

8.2. USKLADITVENE POSTAVKE – ODHODKI

Odhodke tekočega leta, ki še niso plačani, je treba pri uskladitvi prišteti, saj so vključeni v poslovni izid, vendar niso del proračunskih odhodkov. Nasprotno pa je treba odhodke prejšnjih let, plačane v tekočem letu, pri uskladitvi odšteti od poslovnega izida, saj so del proračunskih odhodkov tekočega leta, vendar bodisi ne vplivajo na poslovni izid bodisi znižujejo odhodke (v primeru popravkov).

Denarni prejemki iz preklicanih plačil ne vplivajo na poslovni izid, vplivajo pa na proračunski rezultat.

Neto učinek predhodnega financiranja je kombinacija novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Neto vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili ERS. Upošteva se samo čisti učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za razveljavljene vnaprej vračunane odhodke prejšnjega leta.

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU (12)

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Zaključni račun evropskega skrbniškega sklada EU Bêkou za leto 2015 je bil pripravljen v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije, in računovodskimi pravili, ki sem jih sprejel v svoji vlogi računovodje Komisije ter jih uporabljajo vse institucije in organi Unije.

Prevzemam odgovornost za pripravo in predstavitev zaključnega računa evropskega skrbniškega sklada EU Bêkou v skladu s členom 68 finančne uredbe.

Od odredbodajalcev, ki so potrdili zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti evropskega skrbniškega sklada EU Bêkou ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem na podlagi teh podatkov in preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančno stanje, rezultate poslovanja in denarne tokove evropskega skrbniškega sklada EU Bêkou.

[podpis]

Manfred KRAFF

Računovodja

OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU

V skladu s členom 187(1) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in členom 42 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad, lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe v okviru sporazumov, sklenjenih z drugimi donatorji. Ti skrbniški skladi se lahko ustanovijo za ukrepe v izrednih razmerah, ukrepe po izrednih razmerah in tematske ukrepe. V aktu o ustanovitvi vsakega skrbniškega sklada so opredeljeni njegovi cilji.

Prvi skrbniški sklad več donatorjev, poimenovan Bêkou, kar v jeziku sango pomeni upanje, so 15. julija 2014 ustanovile Evropska unija (ki so jo zastopali GD DEVCO in GD ECHO ter ESZD) in tri države članice (Nemčija, Francija in Nizozemska), njegov cilj pa je spodbujati stabilizacijo in obnovo v Srednjeafriški republiki. Ustanovljen je bil za obdobje največ 60 mesecev za zagotovitev srednjeročnega odziva. Do konca leta 2015 je v skrbniški sklad EU Bêkou prispevalo 7 donatorjev: Evropski razvojni sklad, Evropska komisija prek proračuna EU, štiri države članice in ena država nečlanica.

Skrbniški skladi Unije za zunanje ukrepe morajo pripraviti in sprejeti svoje zaključne račune. Ker je bil evropski skrbniški sklad EU Bêkou ustanovljen v okviru ERS, bo njegov zaključni račun konsolidiran v zaključnem računu ERS. Za pripravo zaključnega računa je odgovoren računovodja evropskega skrbniškega sklada EU Bêkou, ki je računovodja Komisije v skladu s členom 187(6) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije.

BILANCA STANJA SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

v tisoč EUR
	Pojasnilo	31. 12. 2015	31. 12. 2014
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	1.1	3 446	—
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	1.2	6 047	—
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski	1.3	1 364	—
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	1.4	52 461	45 000
		59 873	45 000
SREDSTVA SKUPAJ		63 319	45 000
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti	1.5	(63 125 )	(45 000 )
		(63 125 )	(45 000 )
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Pasivne časovne razmejitve		(193)	—
		(193)	—
OBVEZNOSTI SKUPAJ		(63 319 )	(45 000 )
ČISTA SREDSTVA		—	—
SREDSTVA IN REZERVE
Poslovni izid za zadevno leto		—	—
ČISTA SREDSTVA		—	—

IZKAZ FINANČNEGA USPEHA SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

v tisoč EUR
	Pojasnilo	2015	2014
PRIHODKI
Prihodki iz nemenjalnih poslov
Prihodki iz donacij	2.1	9 354	—
Prihodki iz menjalnih poslov
Finančni prihodki		101	—
Skupaj		9 455	—
ODHODKI
Odhodki iz poslovanja	2.2	(8 824 )	—
Drugi odhodki	2.3	(631)	—
Skupaj		(9 455 )	—
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO		—	—

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

v tisoč EUR
	Pojasnilo	2015	2014
Poslovni izid za zadevno leto		—	—
POSLOVANJE
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja		(9 493 )	—
(Povečanje)/zmanjšanje terjatev iz naslova menjalnih poslov in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov		(1 364 )	—
Povečanje/(zmanjšanje) nekratkoročnih obveznosti		18 125	45 000
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih obveznosti		193	—
ČISTI DENARNI TOK		7 461	45 000
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		7 461	45 000
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta		45 000	—
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	1.4	52 461	45 000

IZKAZ SPREMEMB SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU V ČISTIH SREDSTVIH

v tisoč EUR
	Zbrani presežek/ (primanjkljaj)	Poslovni izid za zadevno leto	Čista sredstva
STANJE NA DAN 31. 12. 2014	—	—	—
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—
STANJE NA DAN 31. 12. 2015	—	—	—

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU

1. POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

1.1. PREDHODNO FINANCIRANJE

v tisoč EUR
	Skupaj na dan 31. 12. 2015	Skupaj na dan 31. 12. 2014
Predhodno financiranje	3 446	—
Skupaj	3 446	—

v tisoč EUR

Skupaj na dan 31. 12. 2015

Skupaj na dan 31. 12. 2014

Neposredno upravljanje

1 078

—

Izvedla:

Komisija

1 078

—

Posredno upravljanje

2 368

—

Izvedli:

Subjekti javnega prava

1 155

—

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

1 213

—

Skupaj

3 446

—

KRATKOROČNA SREDSTVA

1.2. PREDHODNO FINANCIRANJE

v tisoč EUR
	Skupaj na dan 31. 12. 2015	Skupaj na dan 31. 12. 2014
Predhodno financiranje	14 860	—
Obračunano prek presečnega datuma	(8 813 )	—
Skupaj	6 047	—

v tisoč EUR

Skupaj na dan 31. 12. 2015

Skupaj na dan 31. 12. 2014

Neposredno upravljanje

4 046

—

Izvedla:

Komisija

4 046

—

Posredno upravljanje

2 002

—

Izvedli:

Subjekti javnega prava

806

—

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

1 196

—

Skupaj

6 047

—

1.3. MENJALNE TERJATVE IN NEMENJALNI IZTERLJIVI ZNESKI

Ta postavka zajema odložene stroške upravljanja (1,3 milijona EUR) in prehodno nezaračunane prihodke (45 000 EUR).

1.4. DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI

Sredstva, ki jih nadzira Skrbniški sklad EU Bêkou, so bila v zaključnem računu za leto 2014 predstavljena kot terjatve skupnega osrednjega sistema zakladnice. Zaradi izboljšanja predstavitve zaključnega računa v letu 2015 so bila ta sredstva predstavljena kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki. Primerjalni podatki za leto 2014 so razkriti temu ustrezno.

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

1.5. FINANČNE OBVEZNOSTI

v tisoč EUR
Prispevki	%	Plačani prispevki	Razporeditev čistih rezultatov	Finančne obveznosti
Evropska komisija	6	4 554	(588)	3 966
ERS	54	39 000	(5 033 )	33 967
Države članice:	39	28 000	(3 614 )	24 386
Nemčija		15 000	(1 936 )	13 064
Francija		10 000	(1 291 )	8 709
Nizozemska		2 000	(258)	1 742
Italija		1 000	(129)	871
Države nečlanice:	1	925	(119)	806
Švica		925	(119)	806
Skupaj	100	72 480	(9 354 )	63 125

Skupne nekratkoročne finančne obveznosti se nanašajo na prispevke Evropskega razvojnega sklada v višini 34 milijonov EUR, Evropske komisije prek proračuna EU v višini 4 milijone EUR, različnih držav članic v višini 24 milijonov EUR in države nečlanice v višini 1 milijona EUR.

Razporeditev neto rezultatov je zgolj indikativna in izvedena izključno za računovodske namene. Če bo skrbniški sklad EU Bêkou likvidiran, bo končno odločitev o vračilu preostalih sredstev sprejel upravni odbor skrbniškega sklada.

2. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA USPEHA

2.1. PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Ta postavka zajema prispevke donatorjev, ki so pripoznani kot prihodki iz poslovanja v skladu z neto odhodki (3). Posledično ni učinka na poslovni izid zadevnega leta.

2.2. ODHODKI IZ POSLOVANJA

v tisoč EUR
	2015	2014
Pomoč v hrani/programi za prehransko varnost	460	—
Organizacije in ustanove za enakopravnost žensk	389	—
Osnovna zdravstvena oskrba – osnovna in primarna zdravstvena oskrba	6 678	—
Razvoj in upravljanje mestnih območij	539	—
Pomoč za rekonstrukcijo in obnovo	758	—
Skupaj	8 824	—

v tisoč EUR

2015

2014

Neposredno upravljanje

7 527

—

Izvedla:

Komisija

7 527

—

Posredno upravljanje

1 297

—

Izvedli:

Subjekti javnega prava

539

—

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

758

—

Skupaj

8 824

—

2.3. DRUGI ODHODKI

v tisoč EUR
	2015	2014
Drugi odhodki	615	—
Negativne tečajne razlike	16	—
Skupaj	631	—

Ta postavka zajema stroške upravljanja, ki jih ima Komisija (0,4 milijona EUR), tehnično pomoč (0,15 milijona EUR), revizijo (0,05 milijona EUR) in druge stroške.

3. DRUGA POMEMBNA RAZKRITJA

3.1. Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki

Na dan 31. decembra 2015 so neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki, znašale 12 milijonov EUR. To je znesek neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL – „reste à liquider“), zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz finančnega uspeha za leto 2015. Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov.

3.2. Povezane stranke

Povezana stranka skrbniškega sklada EU Bêkou je Evropski razvojni sklad. Posli med tema subjektoma potekajo kot del običajnega poslovanja skrbniškega sklada EU Bêkou in zato v skladu z računovodskimi pravili EU niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju.

3.3. Dogodki po datumu poročanja

Do dne predložitve tega zaključnega računa računovodja skrbniškega sklada EU Bêkou ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij in to je upoštevano v zgoraj predstavljenih podatkih.

4. RAZKRITJA V ZVEZI S FINANČNIMI INSTRUMENTI

4.1. VALUTNO TVEGANJE

Izpostavljenost skrbniškega sklada EU Bêkou valutnemu tveganju ob koncu leta

Na dan 31. decembra 2015 končni stanji finančnih sredstev in finančnih obveznosti nista zajemali nobenih pomembnih zneskov, navedenih v valuti, ki ni euro.

4.2. KREDITNO TVEGANJE

Finančna sredstva zajemajo denarna sredstva in njihove ustreznike v višini 52 milijonov EUR ter terjatve in izterljive zneske, ki so na dan 31. decembra 2015 znašali 1,4 milijona EUR.

Finančna sredstva, ki niso niti zapadla v plačilo niti niso oslabljena

Terjatve in izterljivi zneski niso niti zapadli v plačilo niti niso oslabljeni.

Finančna sredstva po kategorijah tveganja

Celoten znesek denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v višini 52 milijonov EUR je položen na banko kot sredstva prvega razreda in visoke kakovosti.

4.3. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Analiza zapadlosti finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti

Finančne obveznosti so v celoti sestavljene iz obveznosti do donatorjev. Te bodo plačane ob likvidaciji skrbniškega sklada EU Bêkou.

5. USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA

v tisoč EUR
	2015
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	—
Prihodki
Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat	(9 455 )
Upravičenosti, pobrane v tekočih letih	45 595
Prehodno nezaračunani prihodki (čisti)	40
Odhodki
Neto učinek predhodnega financiranja	(18 306 )
Vnaprej vračunani odhodki (čisti)	7 703
PRORAČUNSKI REZULTAT ZA ZADEVNO LETO	25 577

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKEGA SKLADA BÊKOU (13)

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA

v milijonih EUR
	31. 12. 2015	31. 12. 2014
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	520	472
	520	472
KRATKOROČNA SREDSTVA
Predhodno financiranje	1 151	1 403
Terjatve	172	84
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	556	436
	1 879	1 923
SREDSTVA SKUPAJ	2 399	2 395
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Rezervacije	(4)
Obveznosti iz poslovanja	(39)	(40)
	(43)	(40)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Obveznosti iz poslovanja	(1 376 )	(1 423 )
	(1 376 )	(1 423 )
OBVEZNOSTI SKUPAJ	(1 419 )	(1 463 )
ČISTA SREDSTVA	980	932
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS	38 873	35 673
Vpoklicani kapital Sklada zaključenih ERS, ki se prenese naprej	2 252	2 252
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let	(36 994 )	(33 468 )
Poslovni izid za zadevno leto	(3 152 )	(3 526 )
ČISTA SREDSTVA	980	932

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA USPEHA

v milijonih EUR
	2015	2014
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	136	132
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Odhodki iz poslovanja	(3 182 )	(3 650 )
Upravni odhodki	(114)	(22)
	(3 296 )	(3 671 )
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ POSLOVANJA	(3 160 )	(3 539 )
Finančni prihodki	8	13
Finančne obremenitve	(0)	(0)
PRESEŽEK/(PRIMANJKLJAJ) IZ FINANCIRANJA	8	13
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(3 152 )	(3 526 )

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

v milijonih EUR
	2015
Poslovni izid za zadevno leto	(3 152 )
POSLOVANJE
Redni prispevki držav članic	3 232
(Razveljavitev) izgub zaradi oslabitve terjatev	1
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja	204
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev	(89)
(Povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih obveznosti	2
Povečanje/(zmanjšanje) kratkoročnih obveznosti	(211)
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev	132
ČISTI DENARNI TOK	120
Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	120
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	436
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta	556

KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

v milijonih EUR
	Kapital Sklada (A)	Nevpoklicana sredstva (B)	Vpoklicani kapital sklada (C) = (A) – (B)	Skupne rezerve (D)	Druge rezerve (E)	Čista sredstva skupaj (C) + (D) + (E)
STANJE NA DAN 31. 12. 2013	45 691	13 162	32 529	(33 468 )	2 252	1 313
Spremembe kapitala	—	(3 144 )	3 144	—	—	3 144
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(3 526 )	—	(3 526 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2014	45 691	10 018	35 673	(36 994 )	2 252	932
Spremembe kapitala	27 772	24 572	3 200	—	—	3 200
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(3 152 )	—	(3 152 )
STANJE NA DAN 31. 12. 2015	73 464	34 590	38 873	(40 146 )	2 252	980

POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU – 2015

UVODNO POJASNILO

Prejšnji ERS

—	Ker se je 6. ERS zaključil leta 2006, 7. ERS pa leta 2008, zaključni račun ne vključuje več razpredelnic o izvrševanju za navedena ERS. Izvrševanje prerazporejenih sredstev je vključeno v 9. ERS.

—

Zaradi preglednejše predstavitve računovodskih izkazov za leto 2015 so v razpredelnicah enako kakor prejšnja leta znotraj 8. ERS sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Loméjskih konvencij, in sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Sporazuma iz Cotonouja, prikazana ločeno.

—	V skladu s členom 1(2)(b) Notranjega sporazuma za 9. ERS so bili sredstva in sproščene obveznosti prejšnjih ERS prerazporejeni v 9. ERS ter so se v obdobju 9. ERS odobrili kot sredstva 9. ERS.

10. ERS

Sporazum o partnerstvu AKP-ES, ki so ga 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale države članice Evropske skupnosti ter afriške, karibske in pacifiške države (države AKP), je začel veljati 1. aprila 2003. Sporazum iz Cotonouja je bil spremenjen dvakrat, in sicer prvič s sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005, drugič pa s sporazumom, podpisanim v Ouagadougouju 22. junija 2010.

Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) Evropski uniji (2001/822/ES), ki ga je 27. novembra 2001 sprejel Svet EU, je začel veljati 2. decembra 2001. Ta sklep je bil spremenjen 19. marca 2007 (Sklep 2007/249/ES).

Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti 17. julija 2006, je začel veljati 1. julija 2008.

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se drugo obdobje (2008–2013) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 10. ERS s sredstvi v višini 22 682 milijonov EUR, od katerih je:

—	21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP v skladu z večletnim finančnim okvirom, določenim v Prilogi Ib k spremenjenemu Sporazumu iz Cotonouja; od tega zneska 20 466 milijonov EUR upravlja Evropska komisija;

—	286 milijonov EUR dodeljenih ČDO v skladu s Prilogo IIAa k spremenjenemu Sklepu Sveta o pridružitvi ČDO Evropski skupnosti; od tega zneska 256 milijonov EUR upravlja Evropska komisija;

—	430 milijonov EUR pa je dodeljenih Komisiji za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 10. ERS in njihovem izvajanju, v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

V skladu z „revizijsko klavzulo“ 10. ERS (člena 1(4) in 1(5) Notranjega sporazuma za 10. ERS) sredstev ni mogoče dodeliti po 31. decembru 2013. Neporabljena sredstva so bila prerazporejena v rezervo 11. ERS za uspešnost.

– Premostitveni sklad

Države članice, ki so se junija 2013 sestale v okviru Sveta, so podpisale Notranji sporazum o ustanovitvi 11. Evropskega razvojnega sklada (11. ERS). Veljati je začel 1. marca 2015.

Da med zaključkom veljavnosti 10. ERS in začetkom veljavnosti 11. ERS ne bi prišlo do prekinitev delovanja skladov, je Komisija predlagala prehodne ukrepe, t. i. premostitveni sklad, da se zagotovijo razpoložljiva sredstva za sodelovanje z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter čezmorskimi državami in ozemlji ter podpora odhodkov.

Premostitveni sklad je bil sprejet 12. decembra 2013 (Sklep 2013/759/EU), veljati pa je začel 1. januarja 2014. Premostitveni sklad se financira iz:

—	sproščenih sredstev iz 8. in 9. ERS do 31. 12. 2013,

—	neporabljenih sredstev iz 10. ERS na dan 31. 12. 2013,

—	sproščenih sredstev iz 10. ERS in prejšnjih ERS od 1. 1. 2014 do 28. 2. 2015.

Do začetka veljavnosti 11. ERS je bilo iz prejšnjih ERS sproščenih skupno 1 630 milijonov EUR, ki so bili nato potencialno na voljo premostitvenemu skladu; od tega je bilo 1 595 milijonov EUR dodeljenih 11. ERS, v okviru katerega so obračunani, 4 milijoni EUR pa so ostali nedodeljeni v premostitvenem skladu in vrnjeni v prvotno rezervo za uspešnost.

11. ERS

Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti avgusta 2013, je začel veljati marca 2015.

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se tretje obdobje (2014–2020) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 11. ERS s sredstvi v višini 30 506 milijonov EUR, od katerih je:

—	29 089 milijonov EUR dodeljenih državam AKP v skladu s členom 1(2)(a) in členom 2(d) Notranjega sporazuma; 27 955 milijonov EUR od tega zneska upravlja Evropska komisija;

—	364,5 milijona EUR dodeljenih ČDO v skladu s členom 1(2)(a) in členom 3(1) Notranjega sporazuma; 359,5 milijona EUR od tega zneska upravlja Evropska komisija;

—	1 052,5 milijona EUR pa je dodeljenih Komisiji za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 11. ERS in njihovem izvajanju, v skladu s členom 1(2)(a) Notranjega sporazuma.

– Preostala sredstva iz rezerve za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, na dan 31. 12. 2015

Do začetka veljavnosti premostitvenega sklada 1. januarja 2014 so bili zneski sproščenih obveznosti iz projektov v okviru 9. ERS in prejšnjih ERS prerazporejeni v rezervo 10. ERS za uspešnost. Na dan 1. januarja 2014 so bila neporabljena sredstva 10. ERS prerazporejena v rezervo 11. ERS za uspešnost, razen sredstev Stabex in upravnih sredstev.

V letu 2015 so bila vsa sproščena sredstva iz prejšnjih ERS prerazporejena v ustrezne rezerve.

V skladu s členom 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS in Sklepom Sveta z dne 12. decembra 2013 (2013/759/EU) so bila navedena sredstva dodeljena premostitvenemu skladu.

v milijonih EUR
Skupna razpoložljiva sredstva iz rezerve za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, na dan 31. 12. 2013	938
Skupna razpoložljiva sredstva iz rezerve za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, v letu 2014	661
Zmanjšanje za skupna sredstva, prerazporejena v premostitveni sklad	(1 597 )
Rezerva za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, ki ni bila prerazporejena v premostitveni sklad, na dan 31. 12. 2014	2

– Rezerva 11. ERS iz instrumenta Stabex

Po zaprtju računov Stabex se neporabljena/sproščena sredstva prerazporedijo v rezervo 11. ERS iz sredstev A instrumenta Stabex (člen 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS) in nato nacionalnim okvirnim programom zadevnih držav.

– Sofinanciranje 10. ERS

V okviru 10. in 11. ERS so bili podpisani sporazumi o prerazporeditvi za sofinanciranje s strani držav članic; hkrati so bile dane na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 204,6 milijona EUR, medtem ko so bile odobritve plačil dane na voljo za unovčene zneske v skupni višini 184,9 milijona EUR.

Stanje odobritev za sofinanciranje na dan 31. 12. 2015 je prikazano v spodnji razpredelnici:

v milijonih EUR
	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Sofinanciranje – sredstva A	186,1	166,8
Sofinanciranje – projekti znotraj držav AKP	13,4	13,4
Sofinanciranje – upravni odhodki	5,1	4,7
	204,6	184,9

Razpredelnice v nadaljevanju, ki prikazujejo odločene, dodeljene in plačane zneske, navajajo neto številke. Razpredelnice, ki prikazujejo stanje po instrumentih, so priložene.

Razpredelnica 1.1

8. ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2015

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v milijonih EUR)
INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2014	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2015	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP
Lomé
Redni prispevki držav članic	12 967	(3 252 )	(4)		9 711
Pomoč za begunce	120	(20)			100
Nujna pomoč (Lomé)	140	(4)			136
Močno zadolžene revne države (Lomé)	0	1 060			1 060
Subvencionirane obrestne mere	370	(291)			79
Rizični kapital	1 000	16			1 016
Stabex	1 800	(1 077 )			723
Strukturna prilagoditev	1 400	97			1 497
Sysmin	575	(474)			101
Okvirni programi skupaj	7 562	(2 595 )	(4)	(4)	4 963
Poraba prihodkov od obresti	0	35			35
Cotonou
Redni prispevki držav članic	0	654			654
Sredstva A – nacionalne dodelitve	0	418			418
Sredstva B – nacionalne dodelitve	0	237			237
Obresti in drugi prejemki	0	0			0
VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	12 967	(2 598 )	(4)		10 365
Č D O
Lomé
Redni prispevki držav članic	163	(115)	(2)		47
Subvencionirane obrestne mere	9	(8)			1
Rizični kapital	30	(24)			6
Stabex	6	(5)			1
Sysmin	3	(1)			2
Okvirni programi skupaj	115	(78)	(2)	(4)	36
VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	163	(115)	(2)		47
8. ERS SKUPAJ	13 130	(2 713 )	(6)		10 412

Razpredelnica 1.2

9. ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2015

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v milijonih EUR)
INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2014	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2015	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP
Lomé
Redni prispevki držav članic	0	700	(11)		689
Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé	0	20	(0)	(5)	20
Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé	0	679	(11)	(5)	668
Cotonou
Redni prispevki držav članic	8 919	5 820	(93)		14 646
Sredstva A – nacionalne dodelitve	5 318	3 428	(30)	(5)	8 716
Sredstva B – nacionalne dodelitve	2 108	(876)	(4)	(5)	1 227
CRP, CRK, parlamentarna skupščina	164	(10)			154
Stroški izvajanja	125	53	(1)	(6)+ (7)	177
Obresti in drugi prejemki	0	63	(0)		63
Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	300	2 363	(34)	(5)	2 629
Mirovna pomoč	0	362	(1)	(5)	360
Regionalne dodelitve	904	(83)	(22)	(5)	799
Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo	0	105			105
Posebna dodelitev za Južni Sudan	0	267		(7)	267
Posebna dodelitev za Sudan	0	110		(6)	110
Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč	0	39			39
VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	8 919	6 520	(104)		15 334
Č D O
Lomé
Redni prispevki držav članic	0	3			3
Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé	0	0			0
Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé	0	3			3
Cotonou
Redni prispevki držav članic	10	287	(5)		292
Sredstva A – nacionalne dodelitve	0	244	(4)	(5)	239
Sredstva B – nacionalne dodelitve	0	4			4
Regionalne dodelitve	8	40	(0)	(5)	48
Študije/tehnična pomoč za ČDO	2	(1)			1
VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	10	290	(5)		295
9. ERS SKUPAJ	8 929	6 810	(109)		15 630

Razpredelnica 1.3

10. ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2015

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v milijonih EUR)
INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2014	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2015	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP
Redni prispevki držav članic	20 896	(25)	34		20 905
Sredstva A – nacionalne dodelitve	0	13 526	(18)	(9)	13 507
Rezerva za sredstva A	13 500	(13 500 )			0
Sredstva B – nacionalne dodelitve	0	2 026	(5)	(9)	2 020
Rezerva za sredstva B	1 800	(1 800 )			0
Stroški izvajanja	430	(1)		(9)	429
Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	0	242	(1)	(9)	241
Obresti in drugi prejemki	0	70	(0)	(9)	70
Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	2 700	(2 700 )			0
Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	0	0	(0)	(9)	(0)
Rezerva za NOP/ROP	683	(683)			0
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	0	0	67	(9)	67
Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	0	1 904	(0)	(9)	1 904
Mirovna pomoč	0	688			688
Regionalne dodelitve	0	1 985	(7)	(9)	1 978
Rezerva za regionalne dodelitve	1 783	(1 783 )			0
Sofinanciranje	0	202	2		203
Sredstva A – nacionalne dodelitve	0	185	2	(10)	186
Stroški izvajanja	0	5	0	(10)	5
Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	0	12		(10)	12
Mirovna pomoč	0	1		(10)	1
VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	20 896	177	36		21 108
Č D O
Redni prispevki držav članic	256	3	17		276
Sredstva A – nacionalne dodelitve	0	196			196
Rezerva za sredstva A	195	(195)			0
Sredstva B – nacionalne dodelitve	0	15			15
Rezerva za sredstva B	15	(15)			0
Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	0	0			0
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	0	2	17	(9)	19
Regionalne dodelitve	0	40			40
Rezerva za regionalne dodelitve	40	(40)			0
Študije/tehnična pomoč za ČDO	6	0			6
VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	256	3	17		276
10. ERS SKUPAJ	21 152	179	53		21 384

Razpredelnica 1.4

11. ERS

RAZVOJ ODOBRITEV: 31. december 2015

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v milijonih EUR)
INSTRUMENT	ZAČETNA ODOBRITEV	POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2014	POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2015	Pojasnila	TRENUTNE ODOBRITVE
AKP
Redni prispevki držav članic	29 008	(88)	173		29 093
Sredstva A – nacionalne dodelitve	0	653	14 146		14 799
Sredstva B – nacionalne dodelitve	0	86	108		194
Rezerva za sredstva B	0	0	71		71
Stroški izvajanja	1 053	5	(5)		1 053
Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	0	33	212		244
Obresti in drugi prejemki	0	13	1		15
Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	3 590	(536)	(2 848 )		206
Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	0	0	(0)		(0)
Rezerva za NOP/ROP	24 365	(945)	(18 752 )		4 668
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	0	0	65		65
Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	0	56	2 184		2 240
Mirovna pomoč	0	445	455		900
Regionalne dodelitve	0	103	4 537		4 640
Sofinanciranje	0	0	1		1
Stroški izvajanja	0	0	0		0
Mirovna pomoč	0	0	1		1
Notranji sporazumi EK o ravni storitve	0	0	1		1
Sredstva A – nacionalne dodelitve	0	0	1		1
VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP	29 008	(88)	175		29 095
ČDO
Redni prispevki držav članic	360	0			360
Rezerva za NOP/ROP	360	(3)			357
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	0	0			0
Študije/tehnična pomoč za ČDO	0	3			3
VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO	360	0			360
11. ERS SKUPAJ	29 367	(87)	175		29 455

Razpredelnica 2.1

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2015

POROČILO O NAPREDKU

(v milijonih EUR)
	DODELITEV	ERS
	DODELITEV	8	9	10	11	SKUPAJ
L o m é	Različni prihodki	35				35
	Okvirni programi skupaj	4 999				4 999
	Neprogramska pomoč skupaj	4 723				4 723
	Prerazporeditve iz drugih skladov		692			692
	VMESNI SEŠTEVEK: REDNI PRISPEVKI DRŽAV ČLANIC	9 757	692			10 449
C o t o n o u	Sredstva A – nacionalne dodelitve	418	8 955	13 703	14 799	37 875
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	237	1 232	2 035	194	3 697
	Premostitveni sklad				0	0
	CRP, CRK, parlamentarna skupščina		154			154
	Rezerva za države			0	71	71
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti	0	240	505	1 070	1 816
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP		2 990	2 833	3 384	9 207
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP			0	206	206
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve			0	0	0
	Rezerva za NOP/ROP			0	5 024	5 024
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)			86	65	151
	Regionalne dodelitve		846	2 018	4 640	7 504
	Rezerva za regionalne dodelitve			0		0
	Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo		105			105
	Posebna dodelitev za Južni Sudan		267			267
	Posebna dodelitev za Sudan		110			110
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč		39			39
	VMESNI SEŠTEVEK: REDNI PRISPEVKI DRŽAV ČLANIC	654	14 938	21 181	29 452	66 226
	Sredstva A – nacionalne dodelitve				1	1
	VMESNI SEŠTEVEK: Notranji sporazumi EK o ravni storitve				1	1
	Sredstva A – nacionalne dodelitve			186		186
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti			5	0	5
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP			12	1	13
	VMESNI SEŠTEVEK: SOFINANCIRANJE			203	1	205
	SKUPAJ	10 412	15 630	21 384	29 455	76 880

ERS

Kumulativno

Kumulativni zneski

Letni zneski

Na dan 31. 12. 2015

% dodelitve

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

Sklepi

10 404

100 %

10 786

(42)

(45)

(60)

(64)

(98)

(63)

(12)

15 533

99 %

16 633

(54)

(116)

(9)

(297)

(72)

(381)

(170)

21 137

99 %

4 766

3 501

2 349

3 118

3 524

4 131

(95)

(156)

6 533

22 %

1 160

5 372

Skupaj

53 607

32 185

3 405

2 187

3 049

3 163

3 961

621

5 034

Dodeljena sredstva

10 385

100 %

10 541

(42)

(13)

(46)

(11)

(37)

(16)

15 355

98 %

14 209

997

476

(187)

(96)

(1)

(52)

19 035

89 %

130

3 184

2 820

2 514

3 460

3 457

2 687

783

4 024

14 %

731

3 293

Skupaj

48 798

24 881

4 140

3 304

2 509

3 226

3 350

3 380

4 008

Plačila

10 376

100 %

9 930

152

158

(3)

14 985

96 %

10 011

1 806

1 304

906

539

231

145

15 009

70 %

1 111

1 772

1 879

2 655

2 718

2 760

2 024

1 619

5 %

595

1 024

Skupaj

41 989

20 031

3 069

3 233

2 874

3 209

2 967

3 516

3 088

*	Negativni zneski predstavljajo sproščene obveznosti.

Razpredelnica 2.2

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2015

VRSTA POMOČI

(v milijonih EUR)
		ERS
		8	%	9	%	10	%	11	%	SKUPAJ	%
		8	(11)	9	(11)	10	(11)	11	(11)	SKUPAJ	(11)
L o m é	Različni prihodki
	Odobritve	35								35
	Sklepi	35	100 %							35	100 %
	Dodeljena sredstva	35	100 %							35	100 %
	Plačila	35	100 %							35	100 %
	Okvirni programi skupaj
	Odobritve	4 999								4 999
	Sklepi	4 994	100 %							4 994	100 %
	Dodeljena sredstva	4 989	100 %							4 989	100 %
	Plačila	4 986	100 %							4 986	100 %
	Neprogramska pomoč skupaj
	Odobritve	4 723								4 723
	Sklepi	4 722	100 %							4 722	100 %
	Dodeljena sredstva	4 711	100 %							4 711	100 %
	Plačila	4 706	100 %							4 706	100 %
	Prerazporeditve iz drugih skladov
	Odobritve			692						692
	Sklepi			678	98 %					678	98 %
	Dodeljena sredstva			671	97 %					671	97 %
	Plačila			670	97 %					670	97 %
	Redni prispevki držav članic

C o t o n o u	Sredstva A – nacionalne dodelitve
	Odobritve	418		8 955		13 703		14 799		37 875
	Sklepi	418	100 %	8 918	100 %	13 570	99 %	3 287	22 %	26 193	69 %
	Dodeljena sredstva	417	100 %	8 862	99 %	12 004	88 %	1 483	10 %	22 767	60 %
	Plačila	417	100 %	8 798	98 %	9 298	68 %	673	5 %	19 186	51 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve
	Odobritve	237		1 232		2 035		194		3 697
	Sklepi	235	99 %	1 220	99 %	2 034	100 %	163	84 %	3 653	99 %
	Dodeljena sredstva	233	98 %	1 215	99 %	1 973	97 %	113	58 %	3 533	96 %
	Plačila	231	98 %	1 204	98 %	1 792	88 %	86	44 %	3 313	90 %
C o t o n o u	Premostitveni sklad
	Odobritve							0		0
	Sklepi
	Dodeljena sredstva
	Plačila
	CRP, CRK, parlamentarna skupščina
	Odobritve			154						154
	Sklepi			154	100 %					154	100 %
	Dodeljena sredstva			154	100 %					154	100 %
	Plačila			154	100 %					154	100 %
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti
	Odobritve	0		240		505		1 070		1 816
	Sklepi			240	100 %	504	100 %	246	23 %	991	55 %
	Dodeljena sredstva			240	100 %	501	99 %	208	19 %	950	52 %
	Plačila			239	100 %	495	98 %	194	18 %	929	51 %
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP
	Odobritve			2 990		2 833		3 384		9 207
	Sklepi			2 979	100 %	2 827	100 %	1 292	38 %	7 098	77 %
	Dodeljena sredstva			2 959	99 %	2 723	96 %	871	26 %	6 553	71 %
	Plačila			2 910	97 %	2 193	77 %	556	16 %	5 658	61 %
	Regionalne dodelitve
	Odobritve			846		2 018		4 640		7 504
	Sklepi			840	99 %	2 016	100 %	1 542	33 %	4 397	59 %
	Dodeljena sredstva			802	95 %	1 663	82 %	1 347	29 %	3 812	51 %
	Plačila			767	91 %	1 114	55 %	110	2 %	1 991	27 %
	Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo
	Odobritve			105						105
	Sklepi			105	100 %					105	100 %
	Dodeljena sredstva			105	100 %					105	100 %
	Plačila			105	100 %					105	100 %
	Posebna dodelitev za Južni Sudan
	Odobritve			267						267
	Sklepi			266	100 %					266	100 %
	Dodeljena sredstva			217	81 %					217	81 %
	Plačila			53	20 %					53	20 %
C o t o n o u	Posebna dodelitev za Sudan
	Odobritve			110						110
	Sklepi			109	99 %					109	99 %
	Dodeljena sredstva			106	96 %					106	96 %
	Plačila			60	55 %					60	55 %
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč
	Odobritve			39						39
	Sklepi			24	62 %					24	62 %
	Dodeljena sredstva			24	62 %					24	62 %
	Plačila			24	62 %					24	62 %
	Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve
	Odobritve					186				186
	Sklepi					170	92 %			170	92 %
	Dodeljena sredstva					156	84 %			156	84 %
	Plačila					106	57 %			106	57 %
	Stroški izvrševanja in prihodki od obresti
	Odobritve					5		0		5
	Sklepi					4	70 %			4	69 %
	Dodeljena sredstva					2	45 %			2	44 %
	Plačila					1	20 %			1	20 %
	Dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP
	Odobritve					12		1		13
	Sklepi					12	99 %	1	100 %	13	99 %
	Dodeljena sredstva					12	97 %	1	100 %	13	98 %
	Plačila					10	83 %			10	75 %
	Sofinanciranje

	Odobritve	8	%	9	%	10	%	11	%	SKUPAJ	%
	Odobritve	8	(11)	9	(11)	10	(11)	11	(11)	SKUPAJ	(11)
Cotonou	Rezerva za države					0		71		71
	Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP					0		206		206
	Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve					(0)		0		(0)
	Rezerva za NOP/ROP					0		5 024		5 024
	Rezerva za regionalne dodelitve					0				0
	Razpoložljive rezerve
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)					86		65		151
	Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
		8	%	9	%	10	%	11	%	SKUPAJ	%
		8	(11)	9	(11)	10	(11)	11	(11)	SKUPAJ	(11)
	Odobritve	10 412		15 630		21 384		29 455		76 880
	Sklepi	10 404	100 %	15 533	99 %	21 137	99 %	6 533	22 %	53 607	70 %
	Dodeljena sredstva	10 385	100 %	15 355	98 %	19 035	89 %	4 024	14 %	48 798	63 %
	Plačila	10 376	100 %	14 985	96 %	15 009	70 %	1 619	5 %	41 989	55 %
	SKUPAJ: VSE DODELITVE

Razpredelnica 2.3

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2015

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 8. ERS

	(v milijonih EUR)
		ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
		ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
		(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
L o m é	AKP Redni prispevki držav članic
	Poraba prihodkov od obresti	35	35		100 %	35		100 %	35		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: RAZLIČNI PRIHODKI	35	35		100 %	35		100 %	35		100 %
	Okvirni programi skupaj	4 963	4 958	(9)	100 %	4 954	(3)	100 %	4 951	(1)	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: OKVIRNI PROGRAMI SKUPAJ	4 963	4 958	(9)	100 %	4 954	(3)	100 %	4 951	(1)	100 %
	Pomoč za begunce	100	100		100 %	100		100 %	100		100 %
	Nujna pomoč (Lomé)	136	136		100 %	136		100 %	136		100 %
	Močno zadolžene revne države (Lomé)	1 060	1 060		100 %	1 060		100 %	1 060		100 %
	Subvencionirane obrestne mere	79	79	0	100 %	72	(7)	91 %	69		95 %
	Rizični kapital	1 016	1 015	(1)	100 %	1 012	(3)	100 %	1 012		100 %
	Stabex	723	723	(0)	100 %	723	(0)	100 %	722	(0)	100 %
	Strukturna prilagoditev	1 497	1 497		100 %	1 497		100 %	1 497		100 %
	Sysmin	101	101		100 %	101		100 %	101		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: NEPROGRAMSKA POMOČ SKUPAJ	4 713	4 711	(1)	100 %	4 700	(11)	100 %	4 696	(0)	100 %
C o t o n o u	AKP Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	418	418	(0)	100 %	417	(0)	100 %	417	(0)	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	418	418	(0)	100 %	417	(0)	100 %	417	(0)	100 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	237
	Nadomestila za izgube pri izvozu		235	(1)		233	(2)	99 %	231	(1)	99 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	237	235	(1)	99 %	233	(2)	99 %	231	(1)	99 %
	Obresti in drugi prejemki	0
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	0
	AKP SKUPAJ (A)	10 365	10 357	(12)	100 %	10 339	(15)	100 %	10 330	(2)	100 %
L o m é	ČDO Redni prispevki držav članic
	Okvirni programi skupaj	36	36	0	100 %	35	(0)	98 %	35		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: OKVIRNI PROGRAMI SKUPAJ	36	36	0	100 %	35	(0)	98 %	35		100 %
	Subvencionirane obrestne mere	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Rizični kapital	6	6		100 %	6		100 %	6		100 %
	Stabex	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Sysmin	2	2	0	100 %	2	(0)	85 %	2	(0)	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: NEPROGRAMSKA POMOČ SKUPAJ	11	11	0	100 %	10	(0)	97 %	10	(0)	100 %
	ČDO SKUPAJ (B)	47	47	0	100 %	46	(0)	98 %	46	(0)	100 %
	SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČOD (A + B)	10 412	10 404	(12)	100 %	10 385	(16)	100 %	10 376	(3)	100 %

Razpredelnica 2.4

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2015

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 9. ERS

	(v milijonih EUR)
		ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
		ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
		(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
L o m é	AKP
	Redni prispevki držav članic
	Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé	20	20	(0)	100 %	20		99 %	20		100 %
	Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé	668	654	(22)	98 %	648	(16)	99 %	647	(0)	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: PRERAZPOREDITVE IZ DRUGIH SKLADOV	689	674	(22)	98 %	668	(16)	99 %	667	(0)	100 %
D o t o n o u	AKP
	Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	8 716	8 680	(60)	100 %	8 625	(54)	99 %	8 563	(6)	99 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	8 716	8 680	(60)	100 %	8 625	(54)	99 %	8 563	(6)	99 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	1 227
	Nadomestila za izgube pri izvozu		149	(7)		149	(6)	100 %	149	(1)	100 %
	Nujna pomoč		1 056	(8)		1 051	(5)	100 %	1 040	(0)	99 %
	Močno zadolžene revne države		11			11		100 %	11		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	1 227	1 216	(16)	99 %	1 211	(11)	100 %	1 200	(1)	99 %
D o t o n o u	CRP, CRK, parlamentarna skupščina	154	154		100 %	154		100 %	154		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: CRP, CRK, PARLAMENTARNA SKUPŠČINA	154	154		100 %	154		100 %	154		100 %
	Stroški izvajanja	177	177	(1)	100 %	177	(0)	100 %	176	0	99 %
	Obresti in drugi prejemki	63	63	(0)	100 %	63		100 %	63		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	240	240	(2)	100 %	240	(0)	100 %	239	0	100 %
	Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	2 629	2 625	(34)	100 %	2 605	(18)	99 %	2 556	25	98 %
	Mirovna pomoč	360	354	(7)	98 %	354	(7)	100 %	353	(1)	100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	2 990	2 979	(41)	100 %	2 959	(24)	99 %	2 910	24	98 %
	Regionalne dodelitve	799	792	(25)	99 %	756	(32)	95 %	722	(3)	96 %
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	799	792	(25)	99 %	756	(32)	95 %	722	(3)	96 %
	Posebna dodelitev za Demokratično republiko Kongo	105	105		100 %	105		100 %	105		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: POSEBNA DODELITEV ZA DEMOKRATIČNO REPUBLIKO KONGO	105	105		100 %	105		100 %	105		100 %
	Posebna dodelitev za Južni Sudan	267	266	(0)	100 %	217	85	81 %	53	15	25 %
	VMESNI SEŠTEVEK: POSEBNA DODELITEV ZA JUŽNI SUDAN	267	266	(0)	100 %	217	85	81 %	53	15	25 %
	Posebna dodelitev za Sudan	110	109	(1)	99 %	106	1	97 %	60	15	57 %
	VMESNI SEŠTEVEK: POSEBNA DODELITEV ZA SUDAN	110	109	(1)	99 %	106	1	97 %	60	15	57 %
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč	39	24		62 %	24		100 %	24		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA MIROVNO POMOČ	39	24		62 %	24		100 %	24		100 %
	SKUPAJ: DRŽAVE AKP (A)	15 334	15 239	(168)	99 %	15 063	(51)	99 %	14 696	44	98 %
L o m é	ČDO
	Redni prispevki držav članic
	Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé	0	0		100 %	0		100 %	0		100 %
	Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé	3	3	(0)	99 %	3		100 %	3		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: PRERAZPOREDITVE IZ DRUGIH SKLADOV	3	3	(0)	99 %	3		100 %	3		100 %
D o t o n o u	ČDO
	Redni prispevki držav članic
	Sredstva A – nacionalne dodelitve	239	238	(2)	99 %	237	(0)	100 %	235	(1)	99 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	239	238	(2)	99 %	237	(0)	100 %	235	(1)	99 %
	Sredstva B – nacionalne dodelitve	4
	Nujna pomoč		4			4		100 %	4		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	4	4		100 %	4		100 %	4		100 %
	Študije/tehnična pomoč za ČDO	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Regionalne dodelitve	48	48	0	100 %	46	(0)	97 %	45	0	98 %
	VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	48	48	0	100 %	46	(0)	97 %	45	0	98 %
	SKUPAJ: ČDO (B)	295	294	(2)	100 %	292	(0)	99 %	288	(1)	99 %
	SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČOD (A + B)	15 630	15 533	(170)	99 %	15 355	(52)	99 %	14 985	43	98 %

Razpredelnica 2.5

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2015

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 10. ERS

(v milijonih EUR)
	ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
	ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
	(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
A K P
Redni prispevki držav članic
Dodelitve
Sredstva A – nacionalne dodelitve	13 507	13 375	(149)	99 %	11 870	600	89 %	9 185	1 487	77 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	13 507	13 375	(149)	99 %	11 870	600	89 %	9 185	1 487	77 %
Sredstva B – nacionalne dodelitve	2 020
Nadomestila za izgube pri izvozu		210	(0)		188	5	90 %	168	37	89 %
Nujna pomoč		855	(1)		826	17	97 %	713	57	86 %
Močno zadolžene revne države		49			49	0	100 %	49	0	100 %
Drugi pretresi s proračunskimi posledicami		906	(5)		897	6	99 %	850	27	95 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	2 020	2 019	(6)	100 %	1 960	28	97 %	1 779	121	91 %
Stroški izvajanja	429	429	0	100 %	429	(0)	100 %	425	11	99 %
Obresti in drugi prejemki	70	69	(1)	99 %	67	(1)	97 %	65	3	97 %
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	499	499	(1)	100 %	496	(1)	99 %	490	14	99 %
Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	241	238	(4)	99 %	237	(3)	100 %	210	(0)	89 %
Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	1 904	1 901	(3)	100 %	1 826	60	96 %	1 365	198	75 %
Mirovna pomoč	688	688	0	100 %	660	(23)	96 %	617	(17)	93 %
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	2 833	2 827	(7)	100 %	2 723	34	96 %	2 193	181	81 %
Regionalne dodelitve	1 978	1 976	(7)	100 %	1 628	97	82 %	1 101	137	68 %
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	1 978	1 976	(7)	100 %	1 628	97	82 %	1 101	137	68 %
Sofinanciranje
Dodelitve
Sredstva A – nacionalne dodelitve	186	170	15	92 %	156	11	92 %	106	65	68 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	186	170	15	92 %	156	11	92 %	106	65	68 %
Stroški izvajanja	5	4	1	70 %	2	2	65 %	1	1	45 %
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	5	4	1	70 %	2	2	65 %	1	1	45 %
Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	12	11	0	98 %	11	(0)	99 %	9	2	84 %
Mirovna pomoč	1	1		100 %	1		99 %	1		100 %
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	12	12	0	99 %	12	(0)	99 %	10	2	85 %
Razpoložljive rezerve
Rezerve
Rezerva za sredstva A	0
Rezerva za sredstva B	0
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA DRŽAVE	0
Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	0
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ AKP	0
Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	(0)
VMESNI SEŠTEVEK: STABEX – REZERVA IZ SREDSTEV A ZA NACIONALNE DODELITVE	(0)
Rezerva za NOP/ROP	0
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA NOP/ROP	0
Rezerva za regionalne dodelitve	0
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA REGIONALNE DODELITVE	0
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
Rezerve
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	67
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	67
Č D O
Redni prispevki držav članic
Dodelitve
Sredstva A – nacionalne dodelitve	196	195	(1)	100 %	134	2	69 %	113	12	84 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	196	195	(1)	100 %	134	2	69 %	113	12	84 %
Sredstva B – nacionalne dodelitve	15
Nujna pomoč		9	0		7	0	76 %	7	1	99 %
Drugi pretresi s proračunskimi posledicami		6			6		100 %	6		100 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	15	15	0	100 %	13	0	86 %	13	1	100 %
Študije/tehnična pomoč za ČDO	6	5	(1)	88 %	5	(0)	98 %	5	0	91 %
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	6	5	(1)	88 %	5	(0)	98 %	5	0	91 %
Regionalne dodelitve	40	40	(0)	99 %	35	9	89 %	13	5	37 %
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	40	40	(0)	99 %	35	9	89 %	13	5	37 %
Razpoložljive rezerve
Rezerve
Rezerva za sredstva A	0
Rezerva za sredstva B	0
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA DRŽAVE	0
Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	0
VMESNI SEŠTEVEK: STABEX – REZERVA IZ SREDSTEV A ZA NACIONALNE DODELITVE	0
Rezerva za regionalne dodelitve	0
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA REGIONALNE DODELITVE	0
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
Rezerve
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	19
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	19
SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B)	21 384	21 137	(156)	99 %	19 035	783	90 %	15 009	2 024	79 %

Razpredelnica 2.6

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2015

VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 11. ERS

(v milijonih EUR)
	ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	SKLEPI			DODELJENA SREDSTVA			PLAČILA
	ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%	KUMULATIVNO	LETNO	%
	(1)	(2)		(2): (1)	(3)		(3): (2)	(4)		(4): (3)
A D P
Redni prispevki držav članic
Dodelitve
Sredstva A – nacionalne dodelitve	14 799	3 287	2 830	22 %	1 483	1 286	45 %	673	488	45 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	14 799	3 287	2 830	22 %	1 483	1 286	45 %	673	488	45 %
Sredstva B – nacionalne dodelitve	194
Nujna pomoč		163	81		113	48	69 %	86	39	76 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE	194	163	81	84 %	113	48	69 %	86	39	76 %
Premostitveni sklad	0
VMESNI SEŠTEVEK: PREMOSTITVENI SKLAD	0
Stroški izvajanja	1 053	237	138	23 %	202	110	85 %	191	99	95 %
Obresti in drugi prejemki	15	6	1	43 %	5	5	85 %	3	3	47 %
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	1 067	243	139	23 %	207	115	85 %	194	102	94 %
Institucionalni odhodki in odhodki za podporo	244	101	68	41 %	56	43	56 %	39	34	70 %
Druge dodelitve za sodelovanje znotraj držav AKP	2 240	291	236	13 %	216	216	74 %
Mirovna pomoč	900	900	575	100 %	599	298	67 %	516	290	86 %
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	3 384	1 292	879	38 %	871	556	67 %	556	324	64 %
Regionalne dodelitve	4 640	1 542	1 439	33 %	1 347	1 285	87 %	110	71	8 %
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE	4 640	1 542	1 439	33 %	1 347	1 285	87 %	110	71	8 %
Sofinanciranje
Dodelitve
Stroški izvajanja	0
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	0
Mirovna pomoč	1	1	1	100 %	1	1	100 %
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITVE ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP	1	1	1	100 %	1	1	100 %
Razpoložljive rezerve
Rezerve
Rezerva za sredstva B	71
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA DRŽAVE	71
Rezerva za sodelovanje znotraj držav AKP	206
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ AKP	206
Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve	0
VMESNI SEŠTEVEK: STABEX – REZERVA IZ SREDSTEV A ZA NACIONALNE DODELITVE	0
Rezerva za NOP/ROP	4 668
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA NOP/ROP	4 668
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
Rezerve
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	65
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	65
Notranji sporazumi EK o ravni storitve
Rezerve
Sredstva A – nacionalne dodelitve	1	1	1	100 %	1	1	100 %	1	1	73 %
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE	1	1	1	100 %	1	1	100 %	1	1	73 %
Č D O
Redni prispevki držav članic
Dodelitve
Premostitveni sklad	0
VMESNI SEŠTEVEK: PREMOSTITVENI SKLAD	0
Študije/tehnična pomoč za ČDO	3	3	3	100 %	1	1	34 %	0	0	39 %
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI	3	3	3	100 %	1	1	34 %	0	0	39 %
Razpoložljive rezerve
Rezerve
Rezerva za NOP/ROP	357
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA ZA NOP/ROP	357
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)
Rezerve
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)	0
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA (UPORABA POD POSEBNIMI POGOJI)	0
SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B)	29 455	6 533	5 372	22 %	4 024	3 293	62 %	1 619	1 024	40 %

RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POJASNILA – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

CA/491/16

10. marec 2016

Dok. 16/119

SVET DIREKTORJEV

RAČUNOVODSKI IZKAZI

SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

NA DAN 31. DECEMBRA 2015

—	Izkaz finančnega stanja

—	Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa

—	Izkaz sprememb v sredstvih vplačnikov

—	Izkaz finančnega izida

—	Pojasnila k računovodskim izkazom

—	Poročilo neodvisnega revizorja

RAČUNOVODSKI IZKAZI

IZKAZ FINANČNEGA STANJA na dan 31. decembra 2015

(v tisoč EUR)
	Pojasnila	31. 12. 2015	31. 12. 2014
SREDSTVA
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	5	448 995	545 399
Izvedeni finančni instrumenti	6	311	448
Posojila in terjatve	7	1 460 057	1 331 918
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	8	419 353	403 085
Terjatve do vplačnikov	9/15	—	42 590
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	10	228 521	99 988
Druga sredstva	11	27	5 522
Sredstva skupaj		2 557 264	2 428 950
OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV
OBVEZNOSTI
Izvedeni finančni instrumenti	6	8 219	14 632
Odloženi prihodki	12	29 325	31 310
Obveznosti do tretjih oseb	13	101 202	68 824
Druge obveznosti	14	2 364	2 591
Obveznosti skupaj		141 110	117 357
SREDSTVA VPLAČNIKOV
Vpoklicani prispevki držav članic	15	2 157 000	2 057 000
Rezerva za pošteno vrednost		163 993	156 122
Zadržani dobički		95,161	98,471
Sredstva vplačnikov skupaj		2 416 154	2 311 593
Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj		2 557 264	2 428 950

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

ZA LETO, KI SE JE ZAKLJUČILO 31. DECEMBRA 2015

(v tisoč EUR)

Pojasnila

od 1. 1. 2015

Od 1. 1. 2014

do 31. 12. 2015

do 31. 12. 2014

Prihodki od obresti in podobni prihodki

90 385

77 240

Odhodki od obresti in podobni odhodki

-1 556

-1 522

Neto obresti in podobni prihodki

88 829

75 718

Prihodki od opravnin (provizij)

932

1 163

Odhodki od opravnin (provizij)

- 63

- 37

Neto prihodki od opravnin (provizij)

869

1 126

Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih

6 276

-11 663

Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

33 878

8 109

Neto negativne tečajne razlike

-52 483

- 222

Neto poslovni izid iz finančnih poslov

-12 329

-3 776

Sprememba v oslabitvah posojil in terjatev, brez razveljavitve oslabitev

-33 988

-75 756

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

-3 646

-6 262

Drugi prihodki

—

337

Splošni upravni odhodki

-43 045

-38 128

Izguba tekočega leta

-3 310

-46 741

Drugi vseobsegajoči donos:

Postavke, ki se oziroma se lahko prerazvrstijo v dobiček ali izgubo:

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva – rezerva za pošteno vrednost

1.	Neto sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

43 394

87 230

2.	Neto znesek, prerazporejen v dobiček ali izgubo

-35 523

-9 299

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva skupaj

7 871

77 931

Drugi vseobsegajoči donos skupaj

7 871

77 931

Celotni vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj

4 561

31 190

IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV

ZA LETO, KI SE JE ZAKLJUČILO 31. DECEMBRA 2015

(v tisoč EUR)
	Pojasnila	Vpoklicani prispevek	Rezerva za pošteno vrednost	Zadržani dobički	Skupaj
Na dan 1. januarja 2015		2 057 000	156 122	98 471	2 311 593
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom	15	100 000	—	—	100 000
Izguba leta 2015		—	—	-3 310	-3 310
Drugi vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj		—	7 871	—	7 871
Spremembe v sredstvih vplačnikov		100 000	7 871	-3 310	104 561
Na dan 31. decembra 2015		2 157 000	163 993	95 161	2 416 154
Na dan 1. januarja 2014		1 661 309	78 191	145 212	1 884 712
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom	15	105 691	—	—	105 691
Neporabljene subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč	15	290 000	—	—	290 000
Izguba leta 2014		—	—	-46 741	-46 741
Drugi vseobsegajoči donos za zadevno leto skupaj		—	77 931	—	77 931
Spremembe v sredstvih vplačnikov		395 691	77 931	-46 741	426 881
Na dan 31. decembra 2014		2 057 000	156 122	98 471	2 311 593

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA

ZA LETO, KI SE JE ZAKLJUČILO 31. DECEMBRA 2015

(v tisoč EUR)
	Pojasnila	Od 1. 1 2015 do 31. 12. 2015	Od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014
POSLOVANJE
Izguba proračunskega leta		-3 310	-46 741
Prilagoditve za:
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	8	3 646	6 262
Druge prihodke	21	—	- 337
Neto spremembo v oslabitvah posojil in terjatev	7	33 988	75 756
Kapitalizirane obresti od posojil in terjatev	7	-13 262	-11 915
Spremembo natečenih obresti od posojil in terjatev in njihove odplačne vrednosti		1 594	895
Spremembo natečenih obresti od finančnih sredstev v posesti do zapadlosti in njihove odplačne vrednosti	10	12	12
Spremembo odloženih prihodkov		-1 985	-3 773
Učinek sprememb deviznih tečajev na posojila	7	-73 447	-92 707
Učinek sprememb deviznih tečajev na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva		-9 385	- 449
Učinek sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva		-12 216	-9 362
Izguba iz poslovanja pred spremembami v sredstvih in obveznostih iz poslovanja		-74 365	-82 359
Črpana posojila	7	- 282 784	- 248 326
Povračila posojil	7	205 772	166 578
Sprememba natečenih obresti od denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	5	4	7
Spremembe poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih		-6 276	11 663
Povečanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti	10	-1 545 550	-1 610 057
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	10	1 417 005	1 612 619
Povečanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	8	-67 449	-42 646
Povračila/prodaje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	8	64 791	43 378
Zmanjšanje/(povečanje) drugih sredstev		5 495	-5 374
(Zmanjšanje)/povečanje drugih obveznosti		- 227	19
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja do Evropske investicijske banke		4 668	- 175
Neto denarni tok iz poslovanja		- 278 916	- 154 673
FINANCIRANJE
Prispevki držav članic	15	100 000	105 691
Zneski, prejeti od držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo		92 590	7 410
Zneski, plačani v imenu držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo		-22 290	-21 899
Neto denarni tok iz financiranja		170 300	91 202
Čisto zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		- 108 616	-63 471
Povzetek izkaza finančnega izida:
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku proračunskega leta		545 398	599 507
Neto denarni tok iz:
Poslovanja		- 278 916	- 154 673
Financiranja		170 300	91 202
Učinkov sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike		12 216	9 362
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu proračunskega leta		448 998	545 398
Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo:
Gotovina v blagajni	5	71 405	9 642
Vezane vloge (brez natečenih obresti)		290 576	415 756
Komercialni zapisi	5	87 017	120 000
		448 998	545 398

Pojasnila k računovodskim izkazom na dan 31. decembra 2015

1 Splošni podatki

Sklad za spodbujanje naložb je bil ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o sodelovanju in razvojni pomoči, ki je bil sklenjen med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter Evropsko Unijo in njenimi državami članicami 23. junija 2000 ter spremenjen 25. junija 2005 in 22. junija 2010.

Sklad ni ločen pravni subjekt, prispevke v imenu držav članic (v nadaljnjem besedilu: donatorke) pa upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB ali Banka) v skladu z določili Sporazuma, ki tudi opravlja funkcijo upraviteljice Sklada.

Financiranje na podlagi Sporazuma se zagotavlja iz proračunov držav članic EU. Države članice EU prispevajo zneske, dodeljene za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, in nepovratna sredstva za financiranje subvencioniranih obrestnih mer, kot je določeno na podlagi večletnih finančnih okvirov (prvi finančni protokol, ki zajema obdobje 2000–2007 in je znan kot 9. Evropski razvojni sklad (ERS), drugi finančni protokol, ki zajema obdobje 2008–2013 in je znan kot 10. ERS, „premostitveni sklad“, ki zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 28. februarja 2015, in tretji finančni protokol, ki zajema obdobje 2014–2020 in je znan kot 11. ERS). EIB je odgovorna za upravljanje:

—	Sklada za spodbujanje naložb, tj. obnovljivega sklada tveganega kapitala s sredstvi v višini 3 685,5 milijona EUR, usmerjenega v spodbujanje naložb zasebnega sektorja v državah AKP; od tega je 48,5 milijona EUR dodeljenih čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO);

—	nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer v vrednosti največ 1 220,85 milijona EUR za države AKP in največ 8,5 milijona EUR za ČDO. Do 15 % teh subvencij se lahko porabi za financiranje s projekti povezane tehnične pomoči;

—	premostitvenega sklada (1. januar 2014 do 28. februar 2015), ki zajema nepovratna sredstva za financiranje subvencioniranih obrestnih mer in s projekti povezano tehnično pomoč ter ga sestavljajo neporabljena in sproščena sredstva iz prejšnjih ERS.

Ti računovodski izkazi zajemajo obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015.

Na predlog upravnega odbora EIB je svet direktorjev EIB 10. marca 2016 sprejel računovodske izkaze in odobril njihovo predložitev v odobritev svetu guvernerjev do 26. aprila 2016.

2 Pomembne računovodske usmeritve

2.1 Podlaga za pripravo – izjava o skladnosti

Računovodski izkazi Sklada so bili pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kakor jih je sprejela Evropska unija.

2.2 Pomembne računovodske presoje in ocene

Pri pripravi računovodskih izkazov je treba uporabiti računovodske ocene. Prav tako je pri uporabi računovodskih usmeritev Sklada za spodbujanje naložb potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke. Področja, ki vključujejo višjo stopnjo presoje ali zahtevnosti, ali področja, pri katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkrita v nadaljevanju.

Presoje in ocene se v glavnem uporabljajo na naslednjih področjih:

Merjenje poštenih vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujočih trgih, temeljijo na kotiranih tržnih cenah ali kotacijah cen borznih posrednikov. Kadar poštenih vrednosti ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Vrednotenja se kategorizirajo na različne ravni v hierarhiji poštene vrednosti na podlagi podatkov, uporabljenih v tehnikah vrednotenja, ki so opisane in razkrite v pojasnilih 2.4.3 in 4.

Te tehnike vrednotenja lahko vključujejo neto sedanjo vrednost in modele diskontiranih denarnih tokov, primerjavo s podobnimi instrumenti, za katere obstajajo opazovane tržne cene, model Black-Scholes ter polinomske modele za določanje vrednosti opcij in druge modele vrednotenja. Predpostavke in podatki, ki se uporabljajo pri tehnikah vrednotenja, vključujejo netvegane obrestne mere in referenčne obrestne mere, kreditne razmike, ki se uporabljajo pri določanju diskontnih stopenj, cene obveznic in lastniških vrednostnih papirjev, devizne tečaje, lastniške vrednostne papirje in indeks gibanja njihovih cen ter pričakovana nihanja cen in korelacije cen.

Cilj tehnike vrednotenja je izmeriti pošteno vrednost tako, da odraža ceno, ki bi se prejela ob prodaji sredstva oziroma plačala za prenos obveznosti v okviru redne transakcije med udeleženci na trgu na dan meritve.

Pri Skladu se za določanje poštene vrednosti običajnih in enostavnejših finančnih instrumentov, kot so obrestne in valutne zamenjave, uporabljajo široko priznani modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo samo podatki z opazovanih trgov in zahtevajo omejeno presojo in oceno vodstva. Opazovane cene in vhodni podatki v modelih so navadno na voljo na trgu za dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, in enostavne izvedene finančne instrumente OTC, kot so obrestne zamenjave. Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov v modelih zmanjšuje potrebo po presoji in oceni vodstva ter prav tako zmanjšuje negotovost, ki je povezana z določanjem poštene vrednosti. Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov se razlikuje glede na proizvode in trge ter je podvržena spremembam, ki temeljijo na specifičnih dogodkih in splošnih pogojih na finančnih trgih.

Za kompleksnejše instrumente Sklad uporablja lastne modele vrednotenja, ki so razviti iz priznanih modelov vrednotenja. Nekaterih ali vseh pomembnih vhodnih podatkov v teh modelih morda ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga ter se pridobijo iz tržnih cen ali stopenj ali se ocenijo na podlagi predpostavk. Primer instrumentov, ki vključujejo pomembne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, so nekatera posojila in jamstva, za katera ni nobenega delujočega trga. Modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo številni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, zahtevajo za določitev poštene vrednosti višjo stopnjo presoje in ocene vodstva. Presoja in ocena vodstva se navadno zahtevata za izbor ustreznega modela vrednotenja, ki se bo uporabljal, določitev pričakovanih prihodnjih denarnih tokov za finančne instrumente, ki se vrednotijo, določitev verjetnosti, da nasprotna stranka ne izpolni obveznosti, ter določitev predplačil in izbor primernih diskontnih stopenj.

Sklad ima vzpostavljen nadzorni okvir za merjenje poštenih vrednosti. Ta okvir vključuje službo EIB za obvladovanje tveganja Investicijske banke in službo EIB za upravljanje s tržnimi podatki. Ti službi nista pod nadzorom osrednje pisarne in sta odgovorni za preverjanje obsežnejših meritev poštene vrednosti. Specifične kontrole vključujejo:

—	preverjanje opazovanih cen,

—	postopek pregleda in odobritve za nove modele vrednotenja in spremembe obstoječih modelov,

—	umerjanje modelov in njihovo testiranje za nazaj glede na opazovane tržne transakcije,

—	analizo in preiskavo precejšnjih nihanj vrednosti,

—	pregled pomembnih vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, in prilagoditev vrednotenja.

Kadar se za meritev poštene vrednosti uporabljajo informacije tretje strani, kot so kotacije borznih posrednikov ali storitve za določanje cen, Sklad preveri, ali takšna vrednotenja izpolnjujejo zahteve mednarodnih standardov računovodskega poročanja. To vključuje naslednje:

—	določitev, kdaj je primerno uporabiti kotacijo borznega posrednika ali storitve službe za določanje cen,

—	ocenitev, ali je določena kotacija borznega posrednika ali služba za določanje cen zanesljiva,

—	razumevanje, kako je bila določena poštena vrednost in v kolikšni meri predstavlja dejanske tržne transakcije,

—	kadar se za meritev poštene vrednosti uporabljajo cene za podobne instrumente, kako so bile te cene prilagojene, da odražajo značilnosti instrumenta, ki je predmet meritev.

Izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev

Posojila in terjatve Sklada za spodbujanje naložb se pregledajo na vsak datum poročanja, da se oceni, ali bi bilo treba v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa izkazati rezervacijo za oslabitev. Zlasti je pri določanju ravni rezervacije potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke glede ocene zneska in časovnega razporeda prihodnjih denarnih tokov. Take ocene temeljijo na predpostavkah o več dejavnikih, dejanski rezultati pa so lahko drugačni, kar povzroči prihodnje spremembe rezervacij. Poleg posebnih rezervacij za pomembna posamezna posojila in terjatve lahko Sklad za spodbujanje naložb oblikuje tudi skupinske rezervacije za oslabitev za izpostavljenosti, ki niso bile posamezno opredeljene kot oslabljene in imajo večje tveganje za neizpolnitev obveznosti, kot jim je bilo sprva pripisano.

Načeloma se za slabo posojilo šteje posojilo, pri katerem plačilo obresti in glavnice zamuja za 90 dni ali več, hkrati pa uprava Evropske investicijske banke meni, da obstajajo objektivni pokazatelji oslabitve.

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, običajno temelji na enem od naslednjih elementov:

—	zadnjih tržnih poslih po običajnih tržnih pogojih,

—	trenutni pošteni vrednosti drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti,

—	pričakovanih denarnih tokovih, diskontiranih po veljavni obrestni meri, ki se uporablja za instrumente s podobnimi značilnostmi in tveganji,

—	metodi prilagojenih neto sredstev ali

—	drugih modelih vrednotenja.

Ugotavljanje denarnih tokov in dejavnikov diskontiranja za naložbe v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, v pomembni meri temelji na oceni. Tehnike vrednotenja Sklada za spodbujanje naložb se redno prilagajajo in njihova veljavnost se preskuša na podlagi cene opazovanih trenutnih tržnih poslov z istim instrumentom ali drugih razpoložljivih podatkov opazovanega trga.

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

Sklad za spodbujanje naložb obravnava naložbe v kapital, ki so razpoložljive za prodajo, kot oslabljene, kadar je prišlo do pomembnega ali dolgotrajnega zmanjšanja poštene vrednosti pod nabavno ceno ali kadar obstajajo drugi nepristranski dokazi o oslabitvi. Za določitev, kaj je „pomembno“ ali „dolgotrajno“, je potrebna presoja. Načeloma Sklad za spodbujanje naložb kot „pomembno“ obravnava 30- ali več odstotno zmanjšanje, kot „dolgotrajno“ pa zmanjšanje, daljše od 12 mesecev. Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb oceni tudi druge dejavnike, med njimi običajno volatilnost cene delnic za delnice, ki kotirajo na delujočem trgu, ter prihodnje denarne tokove in dejavnike diskontiranja za delnice, ki ne kotirajo na delujočem trgu.

Konsolidacija subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež

Pomembne presoje Sklada za spodbujanje naložb so pokazale, da Sklad ne nadzoruje nobenega subjekta, v katerem ima delež. To je posledica dejstva, da je v vseh takih subjektih splošni partner ali upravitelj skladov ali upravni odbor izključno odgovoren za upravljanje in nadzor dejavnosti in zadev partnerstva ter ima pooblastilo in pristojnost, da stori vse potrebno za dosego namena in ciljev partnerstva v skladu z naložbenimi in političnimi smernicami.

2.3 Spremembe računovodskih usmeritev

Razen spodnjih sprememb je Sklad dosledno uporabljal računovodske usmeritve, določene v pojasnilu 2.4, za vsa obdobja, ki so predstavljena v teh računovodskih izkazih. Sklad je sprejel naslednje nove standarde in spremembe standardov.

Sprejeti standardi

Pri pripravi teh računovodskih izkazov so bili sprejeti naslednji standardi, spremembe standardov in razlage:

—	cikel letnih izboljšav MSRP 2010–2012 – različni standardi;

—	cikel letnih izboljšav MSRP 2011–2013 – različni standardi.

Te spremembe niso imele pomembnega vpliva na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb.

Izdani standardi, ki še niso začeli veljati

Za letna obdobja po 1. januarju 2015 veljajo naslednji standardi, spremembe standardov in njihove razlage, ki pri pripravi teh računovodskih izkazov niso bili uporabljeni. Tisti, ki so morda relevantni za Sklad, so navedeni spodaj.

MSRP 9 Finančni instrumenti

Zadnji del standarda je bil izdan 24. julija 2014 in nadomešča obstoječe smernice v MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. MSRP 9 vsebuje revidirane smernice za razvrstitev in merjenje finančnih instrumentov, vključno z novim modelom za izračun pričakovanih posojilnih izgub zaradi oslabitve finančnih sredstev, ter nove splošne zahteve za varovanje pred tveganji. Prav tako prenaša smernice za pripoznanje in odpravo pripoznanja finančnih instrumentov iz MRS 39. MSRP 9 velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljeno zgodnejše sprejetje. EU ga še ni sprejela. Sklad za spodbujanje naložb ne načrtuje zgodnejšega sprejetja tega standarda in trenutno se izvaja analiza učinka.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci

MSRP 15 določa celovit okvir za določitev, ali, v kolikšnem obsegu in kdaj se prihodki pripoznajo. Nadomešča obstoječe smernice za pripoznavanje prihodkov, vključno z MRS 18 Prihodki, MRS 11 Pogodbe o gradbenih delih in OPMSRP 13 Programi nagrajevanja zvestobe strank. MSRP 15 velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, pri čemer je dovoljeno zgodnejše sprejetje. EU ga še ni sprejela. Sklad za spodbujanje naložb še ni določil obsega vpliva tega standarda.

2.4 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Izkaz stanja prikazuje sredstva in obveznosti po načelu padajoče likvidnosti in ne razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami.

2.4.1 Preračunavanje tujih valut

Sklad za spodbujanje naložb v računovodskih izkazih uporablja euro (EUR) kot predstavitveno valuto, ki je tudi funkcijska valuta. Če ni drugače navedeno, so finančni podatki, predstavljeni v EUR, zaokroženi na najbližjo tisočico.

Posli v tujih valutah se preračunajo po deviznih tečajih, ki veljajo na dan posla.

Denarna sredstva in obveznosti v drugih valutah kot v eurih se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan bilance stanja. Dobiček ali izguba, ki nastane zaradi tega preračunavanja, se izkaže v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan prvotnega posla. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan, ko je bila določena njihova poštena vrednost.

Tečajne razlike, ki nastanejo ob poravnavi poslov po drugačnih tečajih, kot so veljali na dan posla, in nerealizirane tečajne razlike pri neporavnanih denarnih sredstvih in obveznostih v tuji valuti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

Deli izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki prevladujejo na datum posla.

2.4.2 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Sklad za spodbujanje naložb opredeljuje denarna sredstva in njihove ustreznike kot tekoče račune, kratkoročne vloge ali komercialne zapise s prvotno zapadlostjo tri mesece ali manj.

2.4.3 Finančna sredstva, razen izvedenih finančnih instrumentov

Finančna sredstva se zajemajo na datum poravnave.

Poštena vrednost finančnih instrumentov

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti pri redni transakciji med udeleženci na trgu na dan merjenja na najpomembnejšem trgu, če pa tega ni, pa na najugodnejšem trgu, do katerega ima Sklad dostop na ta datum.

Kadar je to potrebno, EIB v imenu Sklada izmeri pošteno vrednot instrumenta z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za ta instrument. Trg se šteje za delujočega, če transakcije za sredstvo ali obveznost potekajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se lahko redno zagotavljajo podatki o ceni.

Kadar poštenih vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, knjiženih v bilanci stanja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Izbrana tehnika vrednotenja vključuje vse dejavnike, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene transakcije.

EIB meri poštene vrednosti z uporabo naslednje hierarhije poštene vrednosti, ki odraža pomembnost vhodnih podatkov, ki se uporabljajo pri meritvah:

—	Raven 1: vhodni podatki so neprilagojene kotirane tržne cene na delujočih trgih za enake instrumente, do katerih ima Sklad dostop.

—

Raven 2: drugi vhodni podatki razen objavljenih kotiranih cen, vključenih v raven 1, ki jih je mogoče opazovati neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. izvedene iz cen). Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo z uporabo kotiranih tržnih cen na delujočih trgih za podobne instrumente, kotiranih cen za enake ali podobne instrumente na trgih, ki se štejejo za manj kot delujoče, ali z drugimi tehnikami vrednotenja, pri katerih je vse pomembne vhodne podatke mogoče neposredno ali posredno opazovati iz tržnih podatkov.

—

Raven 3: vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem. Ta kategorija vključuje vse instrumente, pri katerih tehnika vrednotenja vključuje vhodne podatke, ki ne temeljijo na opazovanih podatkih, takšni vhodni podatki pa imajo velik vpliv na vrednotenje instrumenta. Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo na podlagi kotiranih cen za podobne instrumente, kadar so potrebni precejšnji popravki ali predpostavke, ki jih ni mogoče opazovati, da bi prikazali razlike med instrumenti.

Sklad priznava prerazporeditve med ravnmi hierarhije poštene vrednosti od konca obdobja poročanja, med katerim je prišlo do spremembe.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti sestavljajo obveznice v borzni kotaciji z namenom posedovanja do zapadlosti in komercialni zapisi s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece.

Te obveznice in komercialni zapisi se v začetku knjižijo po pošteni vrednosti, povečani za vse neposredno pripisljive stroške transakcije. V preostalem času do zapadlosti instrumenta se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti.

Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Izgube zaradi oslabitev se pripoznajo v poslovnem izidu, vrednost izgube pa se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri instrumenta.

Posojila

Posojila, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se pripoznajo v sredstvih Sklada, ko se izvrši plačilo posojilojemalcem. Na začetku se knjižijo po nabavni vrednosti (čisti izplačani zneski), ki je poštena vrednost denarja za dano posojilo, vključno z morebitnimi stroški poslov, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za morebitne rezervacije za oslabitve ali neizterljivost.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so sredstva, ki so označena kot taka ali jih ni mogoče razvrstiti kot označena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, v posesti do zapadlosti v plačilo ali za posojila in terjatve. Zajemajo neposredne naložbe v kapital in naložbe v sklade tveganega kapitala.

Po začetni izmeri se za prodajo razpoložljiva finančna sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti. Podrobnejši podatki za merjenje poštene vrednosti naložb v kapital, ki jih ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov:

a. Skladi tveganega kapitala

Poštena vrednost vsakega sklada tveganega kapitala temelji na zadnji razpoložljivi čisti vrednosti sredstev, ki jo sporoči sklad, če je bila izračunana na osnovi mednarodnih smernic za vrednotenje, za katere velja, da so skladne z MSRP (na primer mednarodne smernice za vrednotenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (smernice IPEV), ki jih objavlja Evropsko združenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala). Vendar se lahko Sklad za spodbujanje naložb odloči prilagoditi čisto vrednost sredstev, ki jo sporoči sklad tveganega kapitala, če obstajajo elementi, ki bi lahko vplivali na vrednotenje.

b. Neposredne naložbe v kapital

Poštena vrednost naložbe temelji na zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, pri čemer se po možnosti ponovno uporabi isti model, kot je bil uporabljen ob pridobitvi udeležbe.

Neiztrženi dobički ali izgube pri naložbah v tvegani kapital in neposredne naložbe v kapital se pripoznajo v sredstvih vplačnikov, dokler niso te naložbe prodane, povrnjene ali odtujene ali dokler se ne ugotovi, da so naložbe oslabljene. Če se ugotovi, da je za prodajo razpoložljiva naložba oslabljena, se skupni neiztrženi dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

Pri naložbi, ki ne kotira na delujočem trgu, se poštena vrednost določi z uporabo priznanih tehnik vrednotenja (npr. prilagojena neto sredstva, diskontirani denarni tokovi ali multiplikatorji). Te naložbe se knjižijo po nabavni vrednosti, če njihove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti. Opozoriti velja, da se naložbe prvi dve leti pripoznajo po nabavni vrednosti.

Udeležba Sklada za spodbujanje naložb običajno zajema naložbe v sklade zasebnega ali tveganega kapitala. V skladu z uveljavljeno prakso v tem sektorju kapital za take naložbe običajno vpiše več vlagateljev skupaj, od katerih nobeden ne more posamično vplivati na tekoče poslovanje in naložbeno dejavnost sklada. To pomeni, da tudi morebitno članstvo vlagatelja v upravnem organu takega sklada temu vlagatelju načeloma ne daje pravice do vpliva na tekoče poslovanje sklada. Poleg tega posamezni vlagatelji v skladu zasebnega ali tveganega kapitala ne določajo strategij sklada, npr. v zvezi z izplačilom dividend ali drugimi oblikami delitve dobička. Take odločitve praviloma sprejema uprava sklada na podlagi delničarskega sporazuma, ki ureja pravice in obveznosti uprave ter vseh delničarjev sklada. Delničarski sporazum tudi na splošno preprečuje posameznim vlagateljem dvostransko sklepanje večjih poslov s skladom, izmenjavanje vodstvenih kadrov ali pridobitev prednostnega dostopa do ključnih tehničnih informacij. Naložbe Sklada za spodbujanje naložb se izvajajo v skladu z zgoraj opisano uveljavljeno prakso sektorja, kar zagotavlja, da Sklad ne obvladuje nobene od teh naložb niti nima pomembnega vpliva nanje v smislu MSRP 10 in MRS 28, kar velja tudi za naložbe, v katerih ima Sklad več kot 20 % glasovalnih pravic.

Jamstva

Ob začetnem pripoznanju se finančna jamstva pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij. Ta izračun se opravi na datum začetka vsakega posla in se v bilanci stanja pripozna kot „finančna jamstva“ v okviru „drugih sredstev“ in „drugih obveznosti“.

Po začetnem pripoznanju se obveznosti Sklada za spodbujanje naložb v okviru takih jamstev izmerijo po višji od naslednjih vrednosti:

—	najboljši oceni odhodkov, potrebnih za poravnavo vseh finančnih obveznosti, ki izhajajo iz jamstva, ki se izračuna na podlagi vseh relevantnih dejavnikov in podatkov, razpoložljivih na dan izkaza stanja,

—	znesku, pripoznanem na začetku, zmanjšanem za kumulativno amortizacijo. Amortizacija zneska, pripoznanega na začetku, se izvede z aktuarsko metodo.

Vsako povečanje ali zmanjšanje obveznosti v zvezi s finančnimi jamstvi se izkaže v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „prihodki od opravnin (provizij)“.

Sredstva Sklada za spodbujanje naložb v okviru takega jamstva se nato amortizirajo z uporabo aktuarske metode, preveri pa se tudi njihova morebitna oslabitev.

Poleg tega se ob podpisu sporazuma o jamstvu to prikaže kot pogojna obveznost Sklada za spodbujanje naložb, ob unovčenju jamstva pa kot obveznost Sklada za spodbujanje naložb.

2.4.4 Oslabitev finančnih sredstev

Za Sklad za spodbujanje naložb se ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Dokazi o oslabitvi lahko vključujejo znake, da ima posojilojemalec ali skupina posojilojemalcev precejšnje finančne težave, da plačuje obresti ali glavnico z zamudo ali sploh ne, da obstaja verjetnost, da bo šel v stečaj ali izvedel drugo finančno reorganizacijo, in da opazni podatki kažejo na izmerljiv padec v ocenjenih prihodnjih denarnih tokovih, kot so spremembe v zaostalih plačilih ali gospodarskih pogojih, ki spremljajo zamude pri plačilu.

Pri posojilih, ki so ob koncu proračunskega leta nepovrnjena in izkazana po odplačni vrednosti, se izmeri znesek oslabitev, če se predložijo nepristranski dokazi o tveganju neizterljivosti celote ali dela zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali njihove protivrednosti. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se vrednost izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z uporabo konta za rezervacijo, vrednost izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa. Prihodki od obresti se še naprej natekajo na zmanjšano knjigovodsko vrednost na osnovi efektivne obrestne mere sredstva. Posojila skupaj s povezanimi popravki se odpišejo, kadar ni realnih možnosti, da bodo v prihodnosti kdaj izterjana. Če se v enem od naslednjih let vrednost ocenjenih izgub zaradi oslabitev poveča ali zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve poveča ali zmanjša s prilagoditvijo konta za rezervacijo.

Sklad za spodbujanje naložb ocenjuje kreditno tveganje za vsak posel posebej in ne razmišlja o uvedbi skupinske oslabitve.

Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, Sklad za spodbujanje naložb ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Nepristranski dokazi vključujejo znatno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti naložbe pod nabavno ceno. Če obstaja dokaz o oslabitvi, se skupna izguba (izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in sedanjo pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgube zaradi oslabitve te naložbe, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa) izbriše iz sredstev vplačnikov in pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa. Izgube zaradi oslabitve pri za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa; povečanja njihove poštene vrednosti po oslabitvi se pripoznajo neposredno v sredstvih vplačnikov.

Direktorat Evropske investicijske banke za upravljanje tveganja najmanj enkrat letno pregleda finančna sredstva zaradi morebitnih oslabitev. Popravki, ki izhajajo iz ocene, vključujejo sproščanje diskontne mere v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa skozi življenjsko dobo sredstva in morebitne popravke, ki so potrebni v zvezi s ponovno oceno prvotne oslabitve.

2.4.5 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti vključujejo medvalutne zamenjave, medvalutne obrestne zamenjave, kratkoročne valutne zamenjave in obrestne zamenjave.

Sklad za spodbujanje naložb ne uporablja nobene od možnosti za zavarovanje na podlagi MRS 39. Vsi izvedeni finančni instrumenti se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in so prikazani kot izvedeni finančni instrumenti. Poštene vrednosti izhajajo predvsem iz modelov diskontiranja denarnih tokov, modelov vrednotenja opcij in ponujenih cen tretjih oseb.

Izvedeni finančni instrumenti se knjižijo po pošteni vrednosti ter izkazujejo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih“.

Izvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi dne trgovanja.

2.4.6 Prispevki

Prispevki držav članic se pripoznajo kot terjatve v izkazu stanja na datum sklepa Sveta, s katerim se določi finančni prispevek, ki ga morajo države članice plačati v Sklad za spodbujanje naložb.

Prispevki držav članic izpolnjujejo naslednje pogoje in so posledično razvrščeni kot kapital:

—	kot je določeno v sporazumu o prispevkih, prispevki državam članicam dajejo pravico, da odločajo o uporabi neto sredstev Sklada za spodbujanje naložb v primeru njegove likvidacije,

—	so v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov,

—	vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti,

—	instrument nima nobenih značilnosti, ki bi zahtevale razvrstitev kot obveznost, ter

—

skupni pričakovani denarni tokovi, ki jih je mogoče instrumentu pripisati v času njegove uporabe, v veliki meri temeljijo na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih neto sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih neto sredstev Sklada za spodbujanje naložb v času uporabe tega instrumenta.

2.4.7 Prihodki od obresti od posojil

Obresti od posojil, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se knjižijo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu stanja („Posojila in terjatve“) po načelu nastanka poslovnega dogodka po efektivni obrestni meri, tj. meri, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na neto knjigovodsko vrednost posojila. Ko se knjižena vrednost posojila zmanjša zaradi oslabitve, se prihodki od obresti še naprej pripoznavajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere, ki se uporabi na novi knjigovodski vrednosti.

Provizije za neizkoriščeni del posojila se odložijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti za obdobje od izplačila do povračila posojila ter so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „prihodki od obresti in podobni prihodki“.

2.4.8 Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč

Sklad za spodbujanje naložb v okviru svojih dejavnosti za države članice upravlja subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.

Tisti del prispevkov držav članic, ki je dodeljen za plačilo subvencioniranih obrestnih mer in tehnično pomoč, se ne upošteva v sredstvih vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb, ampak je razvrščen kot obveznost do tretjih oseb. Sklad izvrši izplačilo končnim upravičencem in nato zmanjša obveznosti do tretjih oseb.

Kadar zneski, ki jih države članice prispevajo v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo, niso v celoti zagotovljeni, se prerazvrstijo kot prispevek v Sklad za spodbujanje naložb.

2.4.9 Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike

Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Sklada za spodbujanje naložb po načelu nastanka poslovnega dogodka.

2.4.10 Opravnine (provizije) in dividende

Provizije, prejete za storitve, ki se opravijo v določenem časovnem obdobju, se pripoznajo kot prihodek, ko so storitve opravljene, medtem ko se provizije za izvedbo pomembnega dejanja pripoznajo kot prihodek, ko je pomembno dejanje opravljeno. Te provizije so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „prihodki od opravnin (provizij)“.

Dividende v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, se pripoznajo, ko so prejete, in so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev“.

2.4.11 Obdavčenje

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, določa, da so sredstva, prihodki in drugo premoženje institucij Unije oproščeni vseh neposrednih davkov.

3 Upravljanje tveganj

V tem pojasnilu so predstavljene informacije o izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnim in finančnim tveganjem ter informacije o upravljanju in kontroli teh tveganj, zlasti primarnih tveganj, povezanih z uporabo finančnih instrumentov. Ta tveganja vključujejo:

—	kreditno tveganje – tveganje izgub zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke, ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave,

—	likvidnostno tveganje – tveganje, povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube,

—	tržno tveganje – tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali na vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih.

3.1 Organizacija upravljanja tveganj

Evropska investicijska banka redno prilagaja svoje postopke za upravljanje tveganj.

Direktorat za upravljanje tveganj pri EIB neodvisno ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja, ki jim je izpostavljen Sklad za spodbujanje naložb, ter poroča o njih. Znotraj okvira, v katerem se ohranja ločevanje nalog, je direktorat za upravljanje tveganj neodvisen od enote za trgovanje. Na ravni EIB generalni direktor direktorata za upravljanje tveganj o vprašanjih, povezanih s tveganji, poroča za to pristojnemu podpredsedniku. Pristojni podpredsednik je odgovoren za nadzor nad poročanjem o tveganjih upravnemu odboru in svetu direktorjev EIB.

3.2 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je potencialna izguba, ki bi lahko nastala zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke in ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave.

3.2.1 Strategija upravljanja kreditnega tveganja

EIB pri opravljanju kreditne analize nasprotnih strank – posojilojemalcev oceni kreditno tveganje in pričakovano izgubo z namenom ovrednotenja in določitve cene tveganja. EIB je razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje, s katero določi notranje ocene nasprotnih strank posojilojemalcev/porokov, povezanih s posojili. Metodologija temelji na sistemu ocenjevalnih listov, prilagojenih za posamezne glavne bonitetne vrste nasprotnih strank (npr. podjetja, banke, osebe javnega prava itd.). Ob upoštevanju najboljših praks v bančnem sektorju in načel, določenih v okviru novega baselskega kapitalskega sporazuma (Basel II), se vse nasprotne stranke, ki so ključne za kreditni profil posameznega posla, razvrstijo v notranje bonitetne kategorije z uporabo notranje metodologije za ocenjevanje zadevne vrste nasprotnih strank. Vsaki nasprotni stranki se pripiše notranja ocena, ki odraža njeno verjetno osnovno boniteto v tuji valuti, pridobljeno s podrobno analizo profila poslovnega in finančnega tveganja nasprotne stranke in konteksta tveganja zadevne države.

Za kreditno oceno financiranja projektov in drugih strukturiranih ukrepov, ki se uporabljajo v omejenem obsegu, se uporabljajo ustrezna orodja za oceno kreditnega tveganja za zadevni sektor, ki se osredotočajo zlasti na razpoložljivost denarnih tokov in sposobnost servisiranja dolga. Ta orodja vključujejo analizo pogodbenega okvira projektov, analizo nasprotne stranke in simulacije denarnih tokov. Podobno kot pri podjetjih in finančnih institucijah se vsakemu projektu pripiše notranja ocena tveganja.

Vse notranje ocene se v času trajanja posojila spremljajo in redno posodabljajo.

Vsi nedržavni posli (ali posli, za katere država ne jamči oz. niso asimilirani) so predmet posebnih omejitev na ravni transakcije in omejitev glede velikosti nasprotne stranke. Omejitve glede nasprotne stranke so določene na ravni skupne izpostavljenosti skupine, kjer je to ustrezno. Te omejitve praviloma odražajo na primer obseg lastnih sredstev nasprotnih strank.

EIB za omejevanje kreditnega tveganja, kadar je ustrezno in za vsak primer posebej, uporablja različne izboljšave kreditne kakovosti, ki so:

—	z nasprotno stranjo ali projektom povezani vrednostni papirji (npr. zastavna pravica na delnicah, zastavna pravica na sredstvih, odstop pravic, zastavna pravica na računih) ali/in

—	jamstva, ki jih običajno da nosilec financiranega projekta (npr. jamstva za dokončanje projekta ali jamstva na prvi poziv), ali bančna jamstva.

Sklad za omejevanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.

3.2.2 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja zavarovanja s premoženjem in drugih izboljšav kreditne kakovosti

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za posamezne postavke izkaza stanja, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Največja izpostavljenost je prikazana v bruto znesku, torej pred učinkom zmanjšanja kreditnega tveganja z uporabo zavarovanja s premoženjem.

Največja izpostavljenost (v tisoč EUR)

31. 12. 2015

31. 12. 2014

SREDSTVA

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

448 995

545 399

Izvedeni finančni instrumenti

311

448

Posojila in terjatve

1 460 057

1 331 918

Terjatve do vplačnikov

—

42 590

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

228 521

99 988

Druga sredstva

5 522

Sredstva skupaj

2 137 911

2 025 865

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

Pogojne obveznosti

—	Podpisana neizdana jamstva

10 000

25 000

Prevzete obveznosti

—	Neizplačana posojila

1 189 564

1 161 859

—	Izdana jamstva

798

2 298

Zunajbilančne postavke skupaj

1 200 362

1 189 157

Kreditna izpostavljenost skupaj

3 338 273

3 215 022

3.2.3 Kreditno tveganje iz naslova posojil in terjatev

3.2.3.1 Merjenje kreditnega tveganja pri posojilih in terjatvah

Za vsako posojilno transakcijo Sklada za spodbujanje naložb se opravi celovita ocena tveganja in kvantitativna ocena pričakovane izgube, ki sta podlaga za oceno posojila. Ocene posojil se določijo v skladu s splošno sprejetimi načeli na podlagi kakovosti posojilojemalca, zapadlosti posojila, jamstva in, kadar je primerno, poroka.

Sistem ocenjevanja posojil zajema metodologije, postopke, podatkovne zbirke in informacijske sisteme, ki omogočajo oceno kreditnega tveganja pri dajanju posojil ter kvantitativno oceno pričakovanih izgub. Sistem povzame veliko količino podatkov, na podlagi katerih izračuna relativno oceno kreditnih tveganj, povezanih s posojili. Ocene posojil odražajo sedanjo vrednost ocenjene ravni „pričakovane izgube“, ki je odvisna od verjetnosti neizpolnitve obveznosti glavnih dolžnikov, izpostavljenosti tveganju ter obsega izgub v primeru neizpolnitve obveznosti. Ocene posojil se uporabljajo za naslednje namene:

—	kot pomoč za natančnejšo in bolj kvantitativno oceno posojilnih tveganj,

—	kot pomoč pri porazdelitvi dejavnosti spremljanja,

—	za opis kakovosti posojilnega portfelja na določen datum,

—	kot eden od vhodnih podatkov pri odločanju o stroških tveganja na podlagi pričakovanih izgub.

Na določitev ocene posojila vplivajo naslednji dejavniki:

Kreditna sposobnost posojilojemalca: direktorat za upravljanje tveganj preveri posojilojemalce ter na podlagi notranjih metodologij in zunanjih podatkov oceni njihovo kreditno sposobnost. V skladu z naprednim pristopom v okviru sporazuma Basel II je EIB razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje, s katero določi notranje ocene posojilojemalcev in porokov. Metodologija temelji na ocenjevalnih listih, prilagojenih opredeljenim vrstam nasprotnih strank.

ii)	Korelacija neizpolnitve obveznosti: ta element kvantificira verjetnost, da bosta posojilojemalec in porok hkrati zašla v finančne težave. Višja ko je korelacija med verjetnostjo neizpolnitve obveznosti posojilojemalca in poroka, nižja je vrednost jamstva, zato je nižja tudi ocena posojila;

iii)	Vrednost jamstvenih instrumentov in jamstev: ta vrednost se oceni na podlagi kombinacije kreditne sposobnosti izdajatelja in vrste uporabljenega instrumenta.

iv)	Pogodbeni okvir: trden pogodbeni okvir izboljša kakovost posojila in njegovo notranjo oceno.

v)	Odplačilna doba posojila: če so vse druge spremenljivke enake, je tveganje, da bo pri servisiranju posojila prišlo do težav, tem večje, čim daljša je odplačilna doba posojila.

Pričakovana izguba pri posojilu se izračuna na podlagi vseh petih zgoraj navedenih elementov. Glede na izračunano raven izgube se nato posojilo razvrsti v eno od naslednjih kategorij ocen posojil:

Prvorazredna posojila: delijo se v tri podkategorije. Kategorija A zajema vsa državna tveganja v EU, torej posojila, ki so bila odobrena državam članicam ali za katera v celoti, izrecno in brezpogojno jamčijo države članice; pričakuje se, da pri odplačevanju teh posojil ne bo prihajalo do težav in se jim pripiše nepričakovana izguba v višini 0 %. Kategorija A+ označuje posojila, ki so bila odobrena drugim subjektom (ali za katera jamčijo drugi subjekti) (ne države članice) in pri katerih se pričakuje, da se stanje v odplačilni dobi ne bo poslabšalo. Kategorija A– vključuje tiste posojilne dejavnosti, pri katerih obstaja določen dvom glede ohranjanja njihovega trenutnega stanja (npr. zaradi dolge zapadlosti ali visoke volatilnosti prihodnje cene sicer odličnega zavarovanja s premoženjem), vendar so morebitna tveganja dokaj majhna.

B	Visokokakovostna posojila: gre za razred sredstev, ki jih banka ocenjuje kot solidna, čeprav ni izključeno, da se njihova kakovost v prihodnje ne bo rahlo poslabšala. Za izražanje relativne verjetnosti, da bo do takega poslabšanja prišlo, se uporabljata podkategoriji B+ in B–.

C	Kakovostna posojila: primer so nezavarovana posojila trdnim bankam in podjetjem s sedemletno zapadlostjo z odplačilom v enkratnem znesku ob zapadlosti posojila oziroma primerljivo amortizacijsko zapadlostjo ob izplačilu posojila.

D	Ta bonitetni razred predstavlja mejo med posojili „sprejemljive kakovosti“ in posojili, pri katerih se pojavljajo določene težave. To ločnico pri ocenah posojil natančneje določata podkategoriji D+ in D–. Posojila z oceno D– zahtevajo strožji nadzor.

Ta kategorija ocen posojil zajema posojila, katerih profil tveganja je slabši od običajno sprejemljivega. Poleg tega vključuje tudi posojila, pri katerih je v odplačilni dobi prišlo do resnih težav in pri katerih ni mogoče izključiti, da ne bo prišlo do izgub. Zato se pri teh posojilih izvaja natančen in poostren nadzor. Podkategoriji E+ in E– označujeta intenzivnost tega posebnega postopka nadzora; pri posojilih z oceno E– obstaja velika verjetnost, da ne bo mogoče zagotoviti pravočasnega servisiranja in bo zato potrebna ena od oblik reprogramiranja dolga, kar lahko povzroči izgubo zaradi oslabitve.

Kategorija F (za ang. „fail“) označuje posojila, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje. Oceno F lahko dobijo le nezaključene transakcije, pri katerih je po podpisu prišlo do nepredvidenih, izrednih in izrazito neugodnih okoliščin. Vse dejavnosti, pri katerih Sklad za spodbujanje naložb beleži izgubo glavnice, dobijo oceno F, zanje pa se oblikuje posebna rezervacija.

Praviloma se posojila, ki z notranjim ocenjevanjem dobijo oceno D– ali manj, uvrstijo na „opazovalni seznam“ (ang. „watch list“). Če pa je bilo posojilo prvotno odobreno s profilom tveganja D– ali slabšim, se na opazovalni seznam uvrsti le, če pomemben kreditni dogodek povzroči nadaljnje poslabšanje njegove kreditne ocene.

Razpredelnica v poglavju 3.2.3.3 prikazuje analizo kreditne kvalitete posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na podlagi zgoraj opisanih kategorij ocen posojil.

3.2.3.2 Razčlenitev izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri dajanju posojil

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za podpisana in izplačana posojila po vrstah posojilojemalcev ob upoštevanju jamstev, ki so jih dali poroki:

V tisoč EUR
Na dan 31. 12. 2015	Posojila z jamstvom	Druge izboljšave kreditne kakovosti	Posojila brez jamstva	Skupaj	% vseh sredstev
Banke	18 964	73 670	758 412	851 046	58 %
Podjetja	37 431	89 170	272 186	398 787	27 %
Javne institucije	37 112	—	14	37 126	3 %
Države	—	4 295	168 803	173 098	12 %
Izplačana posojila skupaj	93 507	167 135	1 199 415	1 460 057	100 %
Podpisana a neizplačana posojila	135 821	—	1 053 743	1 189 564

V tisoč EUR
Na dan 31. 12. 2014	Posojila z jamstvom	Druge izboljšave kreditne kakovosti	Posojila brez jamstva	Skupaj	% vseh sredstev
Banke	16 457	106 667	571 609	694 733	52 %
Podjetja	23 494	93 731	310 396	427 621	32 %
Javne institucije	33 279	—	31	33 310	3 %
Države	—	4 815	171 439	176 254	13 %
Izplačana posojila skupaj	73 230	205 213	1 053 475	1 331 918	100 %
Podpisana a neizplačana posojila	121 826	117 758	922 275	1 161 859

Direktorat za upravljanje in prestrukturiranje transakcij je odgovoren za spremljanje posojilojemalcev in porokov ter za s projekti povezano finančno in pogodbeno spremljanje. Tako se kreditna sposobnost posojil, posojilojemalcev in porokov Sklada za spodbujanje naložb stalno spremlja, tj. vsaj enkrat letno, pogosteje pa po potrebi in v okviru kreditnih dogodkov. Direktorat za upravljanje in prestrukturiranje transakcij zlasti preveri, ali so izpolnjene pogodbene pravice in, v primeru poslabšanja bonitetne ocene in/ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ali so sprejeti popravni ukrepi. V skladu s smernicami o kreditnih tveganjih se po potrebi izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganj. Poleg tega je v primeru obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, zagotovljeno, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma sprejmejo ustrezni ukrepi.

3.2.3.3 Razčlenitev kreditne kvalitete glede na vrsto posojilojemalcev

V spodnjih razpredelnicah je prikazana analiza kreditne kakovosti posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na dan 31. decembra 2015 in 31. decembra 2014, opravljena z aplikacijami za bonitetno ocenjevanje posojil na podlagi izpostavljenosti podpisanih posojil (izplačanih in neizplačanih).

V tisoč EUR
Na dan 31. 12. 2015		Visoka kakovost	Standardna kakovost	Najmanjše sprejemljivo tveganje	Visoko tveganje	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
Na dan 31. 12. 2015		A do B–	C	D+	D– ali manj	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
Posojilojemalec	Banke	92 260	31 558	326 635	990 971	245 160	1 686 584	64 %
	Podjetja	125 963	—	12 493	450 045	—	588 501	22 %
	Javne institucije	—	—	37 112	40 014	—	77 126	3 %
	Države	—	—	9 277	288 133	—	297 410	11 %
Skupaj		218 223	31 558	385 517	1 769 163	245 160	2 649 621	100 %

V tisoč EUR
Na dan 31. 12. 2014		Visoka kakovost	Standardna kakovost	Najmanjše sprejemljivo tveganje	Visoko tveganje	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
Na dan 31. 12. 2014		A do B–	C	D+	D– ali manj	Brez ocene	Skupaj	% vseh sredstev
Posojilojemalec	Banke	75 268	7 074	307 049	879 420	336 318	1 605 129	65 %
	Podjetja	102 974	7 964	16 713	456 210	—	583 861	23 %
	Javne institucije	—	—	33 279	40 031	—	73 310	3 %
	Države	—	—	4 815	226 662	—	231 477	9 %
Skupaj		178 242	15 038	361 856	1 602 323	336 318	2 493 777	100 %

3.2.3.4 Porazdeljenost tveganj pri posojilih in terjatvah

3.2.3.4.1 Geografska razčlenitev

Na podlagi države posojilojemalca je mogoče portfelj Sklada za spodbujanje naložb razčleniti po naslednjih geografskih regijah (v tisoč EUR):

Država posojilojemalca	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Nigerija	195 290	137 832
Kenija	192 945	155 168
Uganda	178 515	161 657
Regionalno-AKP	111 103	136 182
Mavretanija	94 123	95 319
Jamajka	85 278	77 272
Togo	75 387	45 780
Dominikanska republika	72 474	64 614
Etiopija	67 589	68 614
Tanzanija	56 367	62 916
Kamerun	51 930	61 067
Gana	40 439	16 130
Demokratična republika Kongo	39 766	39 786
Mozambik	25 124	29 139
Zelenortski otoki	24 623	26 101
Francoska Polinezija	22 095	14 622
Ruanda	20 466	14 854
Mauritius	18 882	35 811
Malavi	13 030	9 945
Senegal	10 991	12 046
Zambija	8 733	5 761
Haiti	7 071	7 379
Mali	6 688	7 207
Bocvana	6 605	—
Samoa	6 267	7 595
Burkina Faso	5 967	7 456
Kongo	5 189	6 919
Vanuatu	2 772	3 835
Nova Kaledonija	2 705	3 211
Sveta Lucija	2 671	2 363
Palau	2 197	2 254
Grenada	1 735	1 996
Niger	1 372	2 581
Mikronezija	1 169	1 141
Trinidad in Tobago	1 010	1 180
Liberija	921	821
Sejšeli	468	—
Tonga	54	681
Burundi	40	40
Sint Maarten	6	—
Angola	—	3 623
Gabon	—	528
Fidži	—	474
Čad	—	18
Skupaj	1 460 057	1 331 918

3.2.3.4.2 Razčlenitev po industrijskih sektorjih

V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po industrijskih sektorjih posojilojemalcev. Posli, ki se pred izplačilom končnemu upravičencu najprej izplačajo finančnemu posredniku, so prikazani v okviru globalnih posojil (v tisoč EUR).

Industrijski sektor posojilojemalca	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Globalna posojila in pogodbe o zastopstvu	658 098	541 600
Razvoj in prenova mest ter mestni promet	207 773	209 849
Terciarni sektor in drugo	201 361	168 689
Elektrika premog in drugo	197 547	198 604
Osnovni material in rudarstvo	88 615	108 367
Ceste in avtoceste	48 165	43 993
Letališča in sistemi upravljanja zračnega prometa	37 126	33 310
Obdelava materialov gradbeništvo	13 719	16 243
Organizacija prehranske verige	7 643	18
Telekomunikacije	6	6 089
Zbiranje odpadkov	4	—
Papirna industrija	—	5 156
Skupaj	1 460 057	1 331 918

3.2.3.5 Zaostanki pri odplačevanju posojil in oslabitve

Zneski zaostankov se ugotavljajo, spremljajo in sporočajo v skladu s postopki, ki so opredeljeni v „Smernicah in postopkih za nadzor financ“, ki veljajo za banke. Ti postopki so v skladu z najboljšimi bančnimi praksami in so prilagojeni za vsa posojila, ki jih upravlja EIB.

Postopek spremljanja je strukturiran tako, da zagotavlja, da (i) se morebitni zaostanki čim hitreje odkrijejo in sporočijo pristojnim službam; (ii) se kritični primeri nemudoma prenesejo na pravo operativno raven in raven odločanja; (iii) je poskrbljeno za redno poročanje vodstvu EIB in državam članicam o splošnem stanju zaostankov in o ukrepih za izterjavo, ki so že bili ali še bodo sprejeti.

Zaostanke pri odplačevanju posojil in oslabitve lahko razčlenimo na naslednji način (v tisoč EUR):

		Posojila in terjatve	Posojila in terjatve
	Pojasnila	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Knjigovodska vrednost		1 460 057	1 331 918
Posamične oslabitve
Bruto znesek		214 232	210 338
Rezervacija zaradi oslabitve	7	- 191 046	- 152 137
Knjigovodska vrednost posamičnih oslabitev		23 186	58 201
Skupinske oslabitve
Bruto znesek		—	—
Rezervacija zaradi oslabitve		—	—
Knjigovodska vrednost skupinskih oslabitev		—	—
Zapadle postavke ki niso oslabljene
Zapadle postavke zajemajo
posojila in terjatve zapadle 0-30 dni		1 521	2 558
posojila in terjatve zapadle 30-60 dni		15	528
posojila in terjatve zapadle 60-90 dni		—	5
posojila in terjatve zapadle 90-180 dni		—	—
posojila in terjatve zapadle več kot 180 dni		13	—
Knjigovodska vrednost zapadlih postavk ki niso oslabljene		1 549	3 091
Knjigovodska vrednost postavk ki niso niti zapadle niti oslabljene		1 435 322	1 270 626
Skupna knjigovodska vrednost posojil in terjatev		1 460 057	1 331 918

3.2.4 Kreditno tveganje iz naslova denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

Razpoložljiva sredstva se vlagajo v skladu s časovnim načrtom izplačil po pogodbenih obveznostih Sklada za spodbujanje naložb. Na dan 31. decembra 2015 in 31. decembra 2014 so bile naložbe v obliki bančnih vlog, potrdil o vlogah in komercialnih zapisov.

Pooblaščeni subjekti imajo bonitetno oceno, ki je podobna kratkoročnim in dolgoročnim bonitetnim ocenam, ki se zahtevajo za lastne zakladniške naložbe EIB. Pooblaščeni subjekti ali izdajatelji morajo imeti kratkoročno bonitetno oceno najmanj P-1/A-1/F1 (Moody’s, S&P, Fitch). Če je ocena več kot ene bonitetne agencije različna, se upošteva najslabša ocena. Najvišji dovoljen znesek za posameznega pooblaščenega subjekta (brez operativnih gotovinskih računov Sklada za spodbujanje naložb) je trenutno 50 000 000 EUR (petdeset milijonov eurov).

Vse naložbe so bile izvršene s pooblaščenimi subjekti, in sicer z zapadlostjo največ tri mesece od datuma sklenitve posla in do zgornje meje kreditne izpostavljenosti. Na dan 31. decembra 2015 in 31. decembra 2014 so imele vse vezane vloge, komercialni zapisi in gotovina v blagajni, ki so bili v zakladniškem portfelju Sklada za spodbujanje naložb, na dan poravnave v skladu z lestvico bonitetne agencije Moody’s najmanj oceno P-1.

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, vključno z natečenimi obrestmi (v tisoč EUR):

Najnižja kratkoročna bonitetna ocena	Najnižja dolgoročna bonitetna ocena	31. 12. 2015		31. 12. 2014
(v skladu z lestvico agencije Moody's)	(v skladu z lestvico agencije Moody's)	31. 12. 2015		31. 12. 2014
P-1	Aaa	49 999	11 %	47 937	9 %
P-1	Aa2	26	0 %	38	0 %
P-1	A1	115 705	26 %	137 820	25 %
P-1	A2	283 265	63 %	359 604	66 %
Skupaj		448 995	100 %	545 399	100 %

3.2.5 Kreditno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih

3.2.5.1 Strategija upravljanja kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Strategija upravljanja kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih Kreditno tveganje, povezano z izvedenimi finančnimi instrumenti, pomeni izgubo, ki bi jo utrpela stranka, če nasprotna stranka v poslu ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. Obseg kreditnega tveganja iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je odvisen od več dejavnikov (npr. obresti in deviznih tečajev), običajno pa predstavlja le manjši del njihove nominalne vrednosti.

V okviru običajnega izvajanja dejavnosti lahko Sklad za spodbujanje naložb sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih. Vse posle zamenjave izvrši EIB z zunanjo nasprotno stranko. Pogoji zamenjav so urejeni v istih krovnih pogodbah o zamenjavi („master swap agreements“) in sporazumih o zavarovanju tveganj („credit support annexes“), podpisanih med EIB in njenimi zunanjimi nasprotnimi strankami.

3.2.5.2 Merjenje kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Vsi posli zamenjave, ki jih izvrši EIB in so povezani s Skladom za spodbujanje naložb, se obravnavajo v skladu z istim pogodbenim okvirom in z uporabo istih metodologij, kot se uporabljajo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih EIB izvrši za lastne namene. O upravičenosti nasprotnih strank v poslih zamenjave odloča EIB na podlagi enakih pogojev za upravičenost, kot se uporabljajo za njene splošne namene v zvezi s posli zamenjave.

EIB meri izpostavljenost kreditnemu tveganju, povezanemu s posli zamenjave in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s pristopoma neto tržne izpostavljenosti (NME) in potencialne prihodnje izpostavljenosti (PFE) za poročanje in nadzor omejitev. Pristopa neto tržne izpostavljenosti in potencialne prihodnje izpostavljenosti v celoti vključujeta izvedene finančne instrumente, povezane s Skladom za spodbujanje naložb.

Spodnja razpredelnica prikazuje zapadlost medvalutnih zamenjav in medvalutnih obrestnih zamenjav, ki so razčlenjene glede na njihovo nominalno in pošteno vrednost:

V tisoč EUR
Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2015	Manj kot	1 leto	5 let	Več kot	2015 skupaj
Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2015	1 leto	do 5 let	do 10 let	do 10 let	2015 skupaj
Nominalna vrednost	—	9 589	—	—	9 589
Poštena vrednost (tj. neto diskontirana vrednost)	—	-3 835	—	—	-3 835

V tisoč EUR
Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2014	Manj kot	1 leto	5 let	Več kot	2014 skupaj
Pogodbe o zamenjavi na dan 31. 12. 2014	1 leto	do 5 let	do 10 let	do 10 let	2014 skupaj
Nominalna vrednost	—	11 606	—	—	11 606
Poštena vrednost (tj. neto diskontirana vrednost)	—	-3 219	—	—	-3 219

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o kratkoročni valutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih. Kratkoročne valutne zamenjave imajo zapadlost največ tri mesece in se redno obnavljajo. Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2015 znašala 1 400,0 milijona EUR, 31. decembra 2014 pa 1 059,0 milijona EUR. Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2015 znašala -3,8 milijona EUR, 31. decembra 2014 pa -10,8 milijona EUR.

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o obrestni zamenjavi zaradi zavarovanja obrestnega tveganja pri izplačanih posojilih. Na dan 31. decembra 2015 sta bili neporavnani dve obrestni zamenjavi nominalne vrednosti 44,9 milijona EUR (leta 2014: 44,7 milijona EUR) in poštene vrednosti -0,3 milijona EUR (leta 2014: -0,1 milijona EUR).

3.2.6 Kreditno tveganje pri finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje portfelja v posesti do zapadlosti, ki je v celoti sestavljen iz zakladnih menic, ki so jih izdale Italija, Portugalska in Španija s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece. Države članice EU so upravičene izdajateljice. Najvišji dovoljen znesek za posameznega pooblaščenega izdajatelja je 50 000 000 EUR (petdeset milijonov eurov). V skladu z naložbenimi smernicami in glede na likvidnostne potrebe bi bile lahko upravičene tudi naložbe v srednje- in dolgoročne obveznice. Najnižja kratkoročna bonitetna ocena

Najnižja kratkoročna bonitetna ocena	Najnižja dolgoročna bonitetna ocena	31. 12. 2015		31. 12. 2014
(v skladu z lestvico agencije Moody's)	(v skladu z lestvico agencije Moody's)	31. 12. 2015		31. 12. 2014
P-1	A2	69 502	31 %	—	0 %
P-3	Baa3	50 012	22 %	49 994	50 %
P-2	Baa2	50 007	22 %	—	0 %
NP	Ba1	49 000	21 %	—	0 %
P-1	A1	10 000	4 %	—	0 %
NP	Ba2	—	0 %	49 994	50 %
Skupaj		228 521	100 %	99 988	100 %

3.3 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube. Lahko se razdeli na likvidnostno tveganje pri financiranju in likvidnostno tveganje trga. Likvidnostno tveganje pri financiranju je tveganje, da subjekt ne bo sposoben učinkovito izpolnjevati tako pričakovanih kot nepričakovanih potreb tekočih in prihodnjih denarnih tokov, ne da bi to vplivalo na njegovo dnevno poslovanje ali finančno stanje. Likvidnostno tveganje trga je tveganje, da subjekt ne bo mogel brez težav izravnati oziroma odpraviti pozicije po tržni ceni zaradi neustrezne globine trga ali motenj na trgu.

3.3.1 Upravljanje likvidnostnega tveganja

Sklad se financira predvsem z letnimi prispevki držav članic ter vrnjenimi sredstvi, ki izhajajo iz poslov Sklada. Sklad upravlja svoja likvidnostna tveganja predvsem z načrtovanjem svojih neto likvidnostnih potreb in zahtevanih letnih prispevkov držav članic.

Za izračun letnih prispevkov držav članic se analizirajo gibanja izplačil v okviru tekočega in načrtovanega portfelja, ki se spremljajo skozi vse leto. Pri prilagoditvi letnih likvidnostnih potreb se upoštevajo nepredvideni dogodki, kot so predčasna izplačila, prodaja delnic ali neizpolnitev obveznosti.

Sklad za spodbujanje naložb za dodatno zmanjšanje likvidnostnega tveganja ohranja zadostno likvidnostno rezervo, da lahko kadar koli pokrije predvidena gotovinska izplačila, ki jih redno sporoča posojilni oddelek EIB. Sredstva se vlagajo na denarnem trgu in obvezniških trgih v obliki medbančnih vlog in drugih kratkoročnih finančnih instrumentov ob upoštevanju obveznosti Sklada za gotovinska izplačila. Likvidnostna sredstva Sklada upravlja zakladniški oddelek Banke, da se ohrani ustrezna likvidnost, s katero se Skladu omogoči izpolnjevanje njegovih obveznosti.

V skladu z načelom ločevanja nalog med enoto za trgovanje in zaledno službo je za posle poravnave v zvezi z vlaganjem teh sredstev pristojen oddelek EIB za načrtovanje in poravnavo. Poleg tega so odobritev nasprotnih strank ter določanje omejitev za zakladniške naložbe in njihovo spremljanje v pristojnosti direktorata EIB za upravljanje tveganj.

3.3.2 Merjenje likvidnostnega tveganja

V tem oddelku so v razpredelnicah razčlenjene finančne obveznosti Sklada za spodbujanje naložb po zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti (na podlagi nediskontiranih denarnih tokov).

V smislu neizvedenih finančnih obveznosti ima Sklad za spodbujanje naložb obveznosti v obliki neizplačanih delov kredita v okviru podpisanih posojilnih pogodb, neizplačanih delov podpisanih pogodb o vpisu kapitala/naložbah, izdanih jamstev za posojila ali prevzetih obveznosti za subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.

Posojila iz Sklada za spodbujanje naložb imajo rok za izplačilo. Vendar so izplačila izvedena v času in v zneskih, ki odražajo napredek pri zadevnih naložbenih projektih. Poleg tega so posojila Sklada za spodbujanje naložb transakcije, ki se izvajajo v razmeroma nestanovitnem poslovnem okolju, zato je razpored izplačil precej negotov.

Kapitalske naložbe zapadejo v plačilo takoj, ko upravljavci kapitalskega sklada izdajo veljaven poziv za vplačilo kapitala, ki odraža napredek pri njihovih naložbenih dejavnostih. Obdobje črpanja posojila je običajno 3 leta, pogosto pa se podaljša še za eno ali dve leti. Na koncu obdobja črpanja posojila običajno ostane nekoriščenih nekaj obveznosti za izplačila, dokler niso v celoti prodane osnovne naložbe sklada, saj je likvidnost sklada občasno lahko nezadostna za kritje plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz provizij in drugih odhodkov.

Pri jamstvih običajno ni posebnih obveznosti glede izplačila, razen če se jamstvo unovči. Znesek neunovčenih jamstev se zmanjšuje skladno s časovnim načrtom odplačevanja posojil, zavarovanih z jamstvom.

Gotovinski odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, se pojavijo v primeru subvencioniranih posojil, ki jih Banka financira iz lastnih sredstev. Zato odlivi, o katerih se poroča, predstavljajo le obveznosti, povezane s temi posojili, in ne skupnega zneska za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar niso bile izplačane. Tako kot v primeru posojil je njihov urnik izplačil negotov.

„Bruto nominalni odliv“ za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti, se v razpredelnici „profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti“ nanaša na skupni neizplačani del podpisanih pogodb o tehnični pomoči. Časovni okvir izplačil je podvržen precejšnji negotovosti. Gotovinski odlivi, razvrščeni v razredu zapadlosti „3 mesece ali manj“, predstavljajo znesek neporavnanih računov, prejetih do datuma poročanja.

Prevzete obveznosti za neizvedene finančne obveznosti, za katere ni določen noben pogodbeni datum zapadlosti, so razvrščene pod „Neopredeljena zapadlost“. Prevzete obveznosti, za katere obstaja zabeležen zahtevek za gotovinska izplačila na datum poročanja, so razvrščene v ustrezni razred zapadlosti.

V smislu izvedenih finančnih obveznosti profil zapadlosti predstavlja pogodbene nediskontirane bruto denarne tokove pogodb o zamenjavi, vključno z medvalutnimi zamenjavami (CCS), medvalutnimi obrestnimi zamenjavami (CCIRS), kratkoročnimi valutnimi zamenjavami in obrestnimi zamenjavami.

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Neopredeljena zapadlost	Bruto nominalni odliv
v tisoč EUR na dan 31. 12. 2015	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Neopredeljena zapadlost	Bruto nominalni odliv
Odlivi za posojila za katera so bile prevzete obveznosti a niso bila izplačana	41 028	—	—	—	1 148 536	1 189 564
Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic za katere so bile prevzete obveznosti	23 371	—	—	—	274 984	298 355
Drugo (podpisana neizdana jamstva izdana jamstva)	—	—	—	—	10 798	10 798
Odlivi za subvencionirane obrestne mere za katere so bile prevzete obveznosti	—	—	—	—	281 682	281 682
Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči za katere so bile prevzete obveznosti	811	—	—	—	28 072	28 883
Skupaj	65 210	—	—	—	1 744 072	1 809 282

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Neopredeljena zapadlost	Bruto nominalni odliv
v tisoč EUR na dan 31. 12. 2014	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Neopredeljena zapadlost	Bruto nominalni odliv
Odlivi za posojila za katera so bile prevzete obveznosti a niso bila izplačana	1 576	—	—	—	1 160 283	1 161 859
Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic za katere so bile prevzete obveznosti	4 584	—	—	—	196 053	200 637
Drugo (podpisana neizdana jamstva izdana jamstva)	—	—	—	—	27 298	27 298
Odlivi za subvencionirane obrestne mere za katere so bile prevzete obveznosti	—	—	—	—	241 890	241 890
Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči za katere so bile prevzete obveznosti	595	—	—	—	18 978	19 573
Skupaj	6 755	—	—	—	1 644 502	1 651 257

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Bruto nominalni priliv/odliv
v tisoč EUR na dan 31. 12. 2015	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Bruto nominalni priliv/odliv
CCS in CCIRS – Prilivi	5	2 307	7 671	—	9 983
CCS in CCIRS – Odlivi	—	-3 571	-10 714	—	-14 285
Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi	1 400 000	—	—	—	1 400 000
Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi	-1 407 763	—	—	—	-1 407 763
Obrestne zamenjave – Prilivi	383	1 269	6 059	2 524	10 235
Obrestne zamenjave – Odlivi	—	-2 145	-6 127	-2 206	-10 478
Skupaj	-7 375	-2 140	-3 111	318	-12 308

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Bruto nominalni priliv/odliv
v tisoč EUR na dan 31. 12. 2014	3 mesece ali manj	Več kot 3 mesece do 1 leto	Več kot 1 leto do 5 let	Več kot 5 let	Bruto nominalni priliv/odliv
CCS in CCIRS – Prilivi	6	2 218	10 036	—	12 260
CCS in CCIRS – Odlivi	—	-3 202	-12 809	—	-16 011
Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi	1 059 000	—	—	—	1 059 000
Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi	-1 070 677	—	—	—	-1 070 677
Obrestne zamenjave – Prilivi	371	1 103	6 495	3 619	11 588
Obrestne zamenjave – Odlivi	—	-2 143	-6 373	-3 022	-11 538
Skupaj	-11 300	-2 024	-2 651	597	-15 378

3.4 Tržno tveganje

Tržno tveganje pomeni tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali na vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih.

3.4.1 Obrestno tveganje

Obrestno tveganje izhaja iz volatilnosti ekonomske vrednosti pozicij, ki prinašajo obresti, ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj obrestnih mer.

Na Sklad za spodbujanje naložb nihanja njegove ekonomske vrednosti ali cenovna neskladja med različnimi sredstvi, obveznostmi in instrumenti za varovanje pred tveganjem ne vplivajo, ker (i) nima neposrednih stroškov izposojanja ali obveznosti, ki prinašajo obresti, in (ii) sprejema učinek nihanj obrestnih mer na prihodke iz svojih naložb.

Sklad za spodbujanje naložb meri obrestno občutljivost svojega posojilnega portfelja in zamenjav, sklenjenih v okviru mikro zavarovanja, z izračunom po metodi vrednosti bazične točke.

S to metodo se meri povečanje ali zmanjšanje neto sedanje vrednosti zadevnega portfelja na podlagi povečanja obrestnih mer za 1 bazično točko (0,01 %) pri določenih razredih ročnosti: „denarni trg – do eno leto“, „zelo kratko – 2 do 3 leta“, „kratko – 4 do 6 let“, „srednje – 7 do 11 let“ ali „dolgo – 12 do 20 let“ ali „zelo dolgo – več kot 21 let“.

Za določitev neto sedanje vrednosti denarnega toka posojil v eurih Sklad uporablja krivuljo donosnosti za EIB v eurih (krivulja obrestne zamenjave v EUR, prilagojena celotnemu pribitku, ki ga pri izposojanju plačuje EIB). Krivulja donosnosti za EIB v ameriških dolarjih se uporablja za izračun neto sedanje vrednosti denarnih tokov posojil v ameriških dolarjih. Neto sedanja vrednost denarnih tokov posojil v valutah, za katere ni na voljo zanesljiva in dovolj popolna diskontna krivulja, se določi z uporabo krivulje donosnosti za EIB v EUR kot približka.

Za izračun neto sedanje vrednosti zamenjav, sklenjenih v okviru mikro zavarovanja, Sklad za spodbujanje naložb uporablja krivuljo obrestne zamenjave v EUR za denarne tokove v EUR in krivuljo obrestne zamenjave v USD za denarne tokove v USD.

Kot je prikazano v spodnji razpredelnici, bi se neto sedanja vrednost posojilnega portfelja, vključno s povezanimi zamenjavami, sklenjenimi v okviru mikro zavarovanja, na dan 31. decembra 2015 zmanjšala za 532 000 EUR (na dan 31. decembra 2014 za 419 000 EUR), če bi se zadevne krivulje obrestne mere hkrati obrnile navzgor za 1 bazično točko.

Vrednost bazične točke	Denarni trg	Zelo kratko	Kratko	Srednje	Dolgo	Zelo dolgo	Skupaj
V tisoč EUR	Denarni trg	Zelo kratko	Kratko	Srednje	Dolgo	Zelo dolgo
Na dan 31. 12. 2015	1 leto	Od 2 do 3 let	Od 4 do 6 let	Od 7 do 11 let	Od 12 do 20 let	21 let
Skupna občutljivost posojil in zamenjav, sklenjenih v okviru mikro zavarovanja	- 37	- 72	- 252	- 139	- 32	—	- 532

Vrednost bazične točke	Denarni trg	Zelo kratko	Kratko	Srednje	Dolgo	Zelo dolgo	Skupaj
V tisoč EUR	Denarni trg	Zelo kratko	Kratko	Srednje	Dolgo	Zelo dolgo
Na dan 31. 12. 2014	1 leto	Od 2 do 3 let	Od 4 do 6 let	Od 7 do 11 let	Od 12 do 20 let	21 let
Skupna občutljivost posojil in zamenjav, sklenjenih v okviru mikro zavarovanja	- 33	- 70	- 126	- 146	- 44	—	- 419

3.4.2 Valutno tveganje

Valutno tveganje, s katerim se sooča Sklad za spodbujanje naložb, je tveganje izgube dohodka ali ekonomske vrednosti zaradi neugodnih gibanj deviznih tečajev.

V primeru referenčne obračunske valute (v primeru Sklada za spodbujanje naložb so to euri) je Sklad izpostavljen valutnemu tveganju, kadar obstaja neusklajenost med sredstvi in obveznostmi v nereferenčni obračunski valuti. Valutno tveganje vključuje tudi učinek sprememb vrednosti prihodnjih denarnih tokov v nereferenčni obračunski valuti, npr. plačil obresti in dividend, ki so posledica nihanja deviznih tečajev.

3.4.2.1 Valutno tveganje in zakladniška sredstva

Zakladniška sredstva Sklada za spodbujanje naložb so izražena v eurih ali ameriških dolarjih.

Pred valutnim tveganjem se je mogoče zavarovati z medvalutnimi promptnimi ali terminskimi posli, kratkoročnimi valutnimi zamenjavami ali medvalutnimi zamenjavami. Zakladniški oddelek EIB lahko, če oceni, da je to potrebno in primerno, v skladu s politiko banke uporabi kateri koli drug instrument, ki zagotavlja zavarovanje pred tržnimi tveganji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi Sklada za spodbujanje naložb.

3.4.2.2 Valutno tveganje in posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad za spodbujanje naložb

Sklad za spodbujanje naložb prejme prispevke držav članic v eurih. Posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad, kot tudi subvencionirane obrestne mere, so lahko izraženi v eurih, ameriških dolarjih ali kateri koli drugi dovoljeni valuti.

Izpostavljenost valutnemu tveganju (glede na referenčno valuto – euro) nastane, če transakcije v drugih valutah kot v eurih niso zavarovane. V nadaljevanju so predstavljene smernice Sklada za spodbujanje naložb za zavarovanje pred valutnim tveganjem.

3.4.2.2.1. Zavarovanje poslov v ameriških dolarjih pred tveganjem

Valutno tveganje, ki nastaja pri poslih Sklada za spodbujanje naložb v ameriških dolarjih, se zavaruje agregatno s posli kratkoročne valutne zamenjave USD/EUR, ki se obnavljajo in pri katerih se znesek prilagaja v rednih obdobjih. Uporaba kratkoročne valutne zamenjave ima dvojni namen. Po eni strani se ustvarja potrebna likvidnost za nova izplačila (posojila in kapital), po drugi strani pa se ohranja zavarovanje pred valutnim tveganjem na makroravni.

Na začetku vsakega obdobja se na podlagi načrtovanih oz. pričakovanih vrnjenih sredstev/izplačil ocenijo denarni tokovi, ki naj bi bili v naslednjem obdobju prejeti ali plačani v ameriških dolarjih. Nato se zapadli posli kratkoročne valutne zamenjave obnovijo, pri čemer se njihov znesek prilagodi, tako da pokrije vsaj predvidene likvidnostne potrebe v ameriških dolarjih v naslednjem obdobju.

—	Če pozicija v USD presega zadevne omejitve, se mesečno zavaruje s promptnimi ali terminskimi posli.

—	V obdobju obnovitve poslov se nepričakovani likvidnostni primanjkljaji v ameriških dolarjih pokrijejo z ad hoc posli kratkoročnih valutnih zamenjav, likvidnostni presežki pa se vložijo v zakladniška sredstva ali zamenjajo v eure, če so posledica povečanja pozicije v tujih valutah.

3.4.2.2.2. Zavarovanje poslov v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih pred tveganjem

—	Posli Sklada za spodbujanje naložb v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih se zavarujejo s pogodbami o medvalutni zamenjavi z enakim finančnim profilom, kot ga ima posojilo, ki se zavaruje, pod pogojem, da obstaja delujoč trg valutnih zamenjav.

—

Sklad za spodbujanje naložb izvaja posle v valutah, za katere niso na voljo učinkovite možnosti zavarovanja pred tveganjem ali pa so te zelo drage. Ti posli so v domačih valutah, vendar se poravnajo v eurih ali ameriških dolarjih. Okvir Sklada za spodbujanje naložb za finančno tveganje, ki ga je odbor Sklada potrdil 22. januarja 2015, nudi možnost zavarovanja izpostavljenosti valutnemu tveganju v domačih valutah, ki kažejo znatno pozitivno korelacijo z ameriškim dolarjem, po sintetični metodi prek izvedenih finančnih instrumentov v ameriških dolarjih. O domačih valutah, ki so zavarovane po sintetični metodi z izvedenimi finančnimi instrumenti v ameriških dolarjih, se poroča v razpredelnici v oddelku 3.4.2.2.3 spodaj pod postavko „Domače valute (sintetično zavarovane)“, o domačih valutah brez sintetičnega zavarovanja z ameriškimi dolarji pa v isti razpredelnici pod postavko „Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja)“.

3.4.2.2.3 Pozicija v tujih valutah (v tisoč EUR)

V razpredelnicah v tem pojasnilu je prikazana pozicija Sklada za spodbujanje naložb v tujih valutah.

Pozicija v tujih valutah je v spodnjih razpredelnicah prikazana v skladu s strategijami Sklada za obvladovanje tveganj (kot so opisane v okviru Sklada za finančno tveganje). V skladu s strategijami za obvladovanje tveganj pozicija v tujih valutah temelji na računovodskih podatkih ter je opredeljena kot razmerje med izbranimi sredstvi in obveznostmi. Sredstva in obveznosti v poziciji v tuji valuti, opredeljena v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj, se izberejo tako, da se zagotovi, da bodo prihodki pretvorjeni v valuto poročanja (euro) šele ob prejemu.

Neiztrženi dobički/izgube in oslabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so vključeni v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, enako pa velja tudi za oslabitve posojil in terjatev. Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, se namesto po pošteni vrednosti obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, da se uskladijo z neto vrednostjo sredstev, ki se prav tako obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, prilagojeni za oslabitve posojil.

V spodnjih razpredelnicah je preostali del sredstev in obveznosti, ki vključuje predvsem natečene obresti od posojil, izvedenih finančnih instrumentov in subvencij, predstavljen kot „Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj“.

Na dan 31. decembra 2015	Sredstva in obveznosti			Prevzete in pogojne obveznosti
držav AKP/ČDO	Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj	Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj	Bilanca stanja pozicije v tujih valutah	Prevzete in pogojne obveznosti
USD	- 207 050	5 023	- 202 027	270 236
Domače valute (sintetično zavarovane) (****)
KES	129 862	3 101	132 963	—
TZS	46 246	780	47 025	—
DOP	40 799	1 274	42 073	—
UGX	30 182	565	30 747	—
RWF	11 979	164	12 143	—
Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja) (****)
HTG MUR MZN XOF ZMW	15 474	201	15 675	798
Neeurske valute skupaj	67 492	11 108	78 599	271 034
EUR	—	2 337 555	2 337 555	1 579 719
Euro in neeurske valute skupaj	67 492	2 348 663	2 416 154	1 850 753

Na dan 31. decembra 2014	Sredstva in obveznosti			Prevzete in pogojne obveznosti
držav AKP/ČDO	Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj	Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj	Bilanca stanja pozicije v tujih valutah	Prevzete in pogojne obveznosti
USD	42 050	3 997	46 047	237 987
Domače valute (sintetično zavarovane) (*****)
KES	97 921	2 481	100 402	—
TZS	52 799	613	53 412	—
DOP	31 266	1 273	32 539	—
UGX	27 028	503	27 531	—
RWF	11 937	178	12 115	—
Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja) (*****)
HTG MUR MZN XOF	15 916	265	16 181	2 298
Neeurske valute skupaj	278 917	9 310	288 227	240 285
EUR	—	2 023 366	2 023 366	1 434 748
Euro in neeurske valute skupaj	278 917	2 032 676	2 311 593	1 675 033

3.4.2.3 Analiza občutljivosti na spremembo deviznih tečajev

Na dan 31. decembra 2015 bi 10-odstotno zmanjšanje vrednosti eura v razmerju do vseh valut, ki niso euro, povzročilo povečanje sredstev vplačnikov v višini 8,7 milijona EUR (31. decembra 2014: 32,0 milijona EUR). 10-odstotno povečanje vrednosti eura v razmerju do vseh valut, ki niso euro, bi povzročilo zmanjšanje sredstev vplačnikov v višini 7,1 milijona EUR (31. decembra 2014: 26,2 milijona EUR).

3.4.2.4 Devizni tečaji

Za določitev bilance stanja na dan 31. decembra 2015 in 31. decembra 2014 so bili uporabljeni naslednji menjalni tečaji:

	31. december 2015	31. december 2014
Valute držav, ki niso članice EU
Dominikanski peso (DOP)	49,0144	53,1988
Fidžijski dolar (FJD)	2,3124	2,376
Haitijski gurd (HTG)	61,19	55,23
Kenijski šiling (KES)	111,3	109,86
Mavretanska uguija (MRO)	326,46	350,61
Mauricijska rupija (MUR)	38,85	38,46
Mozambiški metikal (MZN)	50,59	40,04
Ruandski frank (RWF)	806,36	831,04
Tanzanijski šiling (TZS)	2 344,42	2 096,58
Ugandski šiling (UGX)	3 665,00	3 354,00
Ameriški dolar (USD)	1,0887	1,2141
CFA-frank (XAF/XOF)	655,957	655,957
Južnoafriški rand (ZAR)	16,953	14,0353
Zambijska kvača (ZMW)	11,9571	7,753

3.4.3 Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov

Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov je tveganje, da se bo poštena vrednost naložb v lastniške instrumente znižala zaradi sprememb cen lastniških instrumentov in/ali vrednosti naložb v lastniški kapital.

Sklad za spodbujanje naložb je izpostavljen tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov prek svojih naložb v neposredni lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala.

Vrednost pozicij v lastniških instrumentih, ki ne kotirajo na borzi, ni takoj na voljo za stalno spremljanje in nadzor. Pri takih pozicijah so eden najboljših razpoložljivih pokazateljev cene, izračunane z ustreznimi tehnikami vrednotenja.

Učinek na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb (kot posledica spremembe poštene vrednosti portfelja za prodajo razpoložljivih lastniških instrumentov) zaradi 10-odstotnega povečanja oziroma zmanjšanja vrednosti posameznih naložb neposredno v lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je na dan 31. decembra 2015 znašal 41,9 milijona EUR oziroma -41,9 milijona EUR (40,3 milijona EUR oziroma -40,3 milijona EUR na dan 31. decembra 2014).

4 Poštena vrednost finančnih instrumentov

4.1 Računovodske razvrstitve in poštene vrednosti

Spodnja razpredelnica prikazuje knjigovodske vrednosti in poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vključno z njihovo stopnjo v hierarhiji poštene vrednosti. Te ne vključujejo informacij o pošteni vrednosti za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki se ne izkazujejo po pošteni vrednosti, če je knjigovodska vrednost razumen približek poštene vrednosti.

Na dan 31. decembra 2015	Knjigovodska vrednost						Poštena vrednost
V tisoč EUR	V posesti za trgovanje	Na voljo za prodajo	Denarna sredstva, posojila in terjatve	V posesti do zapadlosti	Druge finančne obveznosti	Skupaj	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj
Finančna sredstva izkazana po pošteni vrednosti:
Izvedeni finančni instrumenti	311	—	—	—	—	311	—	311	—	311
Skladi tveganega kapitala	—	396 203	—	—	—	396 203	—	—	396 203	396 203
Neposredne naložbe v kapital	—	23 150	—	—	—	23 150	178	—	22 972	23 150
Skupaj	311	419 353	—	—	—	419 664	178	311	419 175	419 664
Finančna sredstva ki niso izkazana po pošteni vrednosti:
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	—	—	448 995	—	—	448 995
Posojila in terjatve	—	—	1 460 057	—	—	1 460 057	—	1 649 401	—	1 649 401
Terjatve do vplačnikov	—	—	—	—	—	—
Obveznice	—	—	—	228 521	—	228 521	124 009	104 520	—	228 529
Druga sredstva	—	—	27	—	—	27
Skupaj	—	—	1 909 079	228 521	—	2 137 600	124 009	1 753 921	—	1 877 930
Finančna sredstva skupaj	311	419 353	1 909 079	228 521	—	2 557 264
Finančne obveznosti izkazane po pošteni vrednosti:
Izvedeni finančni instrumenti	-8 219	—	—	—	—	-8 219	—	-8 219	—	-8 219
Skupaj	-8 219	—	—	—	—	-8 219	—	-8 219	—	-8 219
Finančne obveznosti ki niso izkazane po pošteni vrednosti:
Obveznosti do tretjih oseb	—	—	—	—	- 101 202	- 101 202
Druge obveznosti	—	—	—	—	-2 364	-2 364
Skupaj	—	—	—	—	- 103 566	- 103 566
Finančne obveznosti skupaj	-8 219	—	—	—	- 103 566	- 111 785

Na dan 31. decembra 2014	Knjigovodska vrednost						Poštena vrednost
V tisoč EUR	V posesti za trgovanje	Na voljo za prodajo	Denarna sredstva, posojila in terjatve	V posesti do zapadlosti	Druge finančne obveznosti	Skupaj	Raven 1	Raven 2	Raven 3	Skupaj
Finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti:
Izvedeni finančni instrumenti	448	—	—	—	—	448	—	448	—	448
Skladi tveganega kapitala	—	385 245	—	—	—	385 245	—	—	385 245	385 245
Neposredne naložbe v kapital	—	17 840	—	—	—	17 840	1 159	—	16 681	17 840
Skupaj	448	403 085	—	—	—	403 533	1 159	448	401 926	403 533
Finančna sredstva ki niso izkazana po pošteni vrednosti:
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	—	—	545 399	—	—	545 399
Posojila in terjatve	—	—	1 331 918	—	—	1 331 918	—	1 488 215	—	1 488 215
Terjatve do vplačnikov	—	—	42 590	—	—	42 590
Obveznice	—	—	—	99 988	—	99 988	99 985	—	—	99 985
Druga sredstva	—	—	5 522	—	—	5 522	—	—	—	—
Skupaj	—	—	1 925 429	99 988	—	2 025 417	99 985	1 488 215	—	1 588 200
Finančna sredstva skupaj	448	403 085	1 925 429	99 988	—	2 428 950
Finančne obveznosti izkazane po pošteni vrednosti:
Izvedeni finančni instrumenti	-14 632	—	—	—	—	-14 632	—	-14 632	—	-14 632
Skupaj	-14 632	—	—	—	—	-14 632	—	-14 632	—	-14 632
Finančne obveznosti ki niso izkazane po pošteni vrednosti:
Obveznosti do tretjih oseb	—	—	—	—	-68 824	-68 824
Druge obveznosti	—	—	—	—	-2 591	-2 591
Skupaj	—	—	—	—	-71 415	-71 415
Finančne obveznosti skupaj	-14 632	—	—	—	-71 415	-86 047

4.2 Merjenje poštene vrednosti

4.2.1 Tehnike vrednotenja in pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga

Spodnja razpredelnica kaže informacije o tehnikah vrednotenja in pomembne vhodne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, ki se uporabljajo pri merjenju finančnih instrumentov, razvrščenih na Raven 2 in Raven 3 v hierarhiji poštene vrednosti:

Tehnika vrednotenja		Pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga	Razmerje med pomembnimi vhodnimi podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, in meritvijo poštene vrednosti
Finančni instrumenti, izkazani po pošteni vrednosti
Izvedeni finančni instrumenti	Diskontirani denarni tok: Prihodnji denarni tokovi se ocenijo na podlagi terminskih deviznih tečajev/obrestnih mer (iz opazovanih terminskih deviznih tečajev in krivulj donosa ob koncu obdobja poročanja) ter pogodbenih terminskih tečajev/obrestnih mer, diskontiranih po stopnji, ki odraža kreditno tveganje različnih nasprotnih strani.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
Skladi tveganega kapitala	Metoda prilagojenih neto sredstev: Poštena vrednost se določi bodisi tako, da se lastniški delež, ki ga ima Sklad v osnovnem instrumentu, prišteje neto vrednosti sredstva, ki se odraža v najnovejšem poročilu, prilagojeno denarnim tokovom, bodisi, kolikor je mogoče, z uporabo natančne vrednosti delnice na isti datum, ki jo sporoči ustrezni upravitelj sklada. Za premostitev intervala med zadnjo razpoložljivo neto vrednostjo sredstev in poročanjem ob koncu leta se izvede poznejši pregled dogodka in po potrebi se sporočena neto vrednost sredstev prilagodi.	Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja skladov tveganega kapitala in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja in opravnin za upravljanje, posledičnih sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev skladov tveganega kapitala, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev.	Daljše kot je obdobje med datumom merjenja poštene vrednosti in zadnjim dnem poročanja sklada tveganega kapitala, višja je prilagoditev za pretečeni čas.
Neposredne naložbe v kapital	Prilagojena neto sredstva.	Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja podjetja, v katerega se vlaga, in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja, posledičnih sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev podjetja, v katerega se vlaga, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev, povečanja kapitala, prodaje/spremembe nadzora.	Daljše kot je obdobje med datumom merjenja poštene vrednosti in zadnjim dnem poročanja podjetja, v katerega se vlaga, višja je prilagoditev za pretečeni čas.
		Diskontiranje zaradi pomanjkanja prodajljivosti (likvidnosti), določeno s sklicevanjem na prejšnje cene poslov za podobne lastniške instrumente v državi/regiji, v obsegu od 5 do 30 %.	Višje kot je diskontiranje za slabo prodajljivost, nižja je poštena vrednost.
Finančni instrumenti, ki niso izkazani po pošteni vrednosti
Posojila in terjatve	Diskontirani denarni tokovi: Model vrednotenja uporablja pogodbene denarne tokove, za katere velja pogoj, da ne sme priti do neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika, poleg tega ne upošteva nobenih vrednosti varščine ali zgodnjih odplačil. Izračun neto sedanje vrednosti posojil, uporabljeni model diskontira pogodbene denarne tokove posameznega posojila z uporabo prilagojene tržne diskontne krivulje. Neto sedanja vrednost posameznega posojila se nato prilagodi ob upoštevanju zadevne s tem povezane pričakovane izgube. Rezultati se nato povzamejo, da se pridobi poštena vrednost posojil in terjatev.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	Diskontirani denarni tokovi.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
Obveznosti do tretjih oseb	Diskontirani denarni tokovi.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.
Druge obveznosti	Diskontirani denarni tokovi.	Se ne uporablja.	Se ne uporablja.

Z uporabo MSRP 13 so prilagoditve vrednotenja vključene v pošteno vrednost izvedenih instrumentov na dan 31. decembra 2015 in 2014, in sicer:

—	Prilagoditve kreditnega vrednotenja, ki odražajo kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale - 122 000 EUR na dan 31. decembra 2015 in - 184 000 EUR na dan 31. decembra 2014.

—	Prilagoditve vrednotenja dolga, ki odražajo lastno kreditno tveganje pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale +64 000 EUR na dan 31. decembra 2015 in +30 000 EUR na dan 31. decembra 2014.

Politika Sklada je priznati prerazporeditve med ravnmi na datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki so povzročile prerazporeditev.

Prerazporeditve med ravnema 1 in 2

Sklad za spodbujanje naložb v letih 2015 in 2014 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 1 na raven 2 ali obratno.

Poštene vrednosti ravni 3

Uskladitev poštenih vrednosti ravni 3

V spodnjih razpredelnicah so predstavljene spremembe pri instrumentih na ravni 3 za leti, ki sta se končali 31. decembra 2015 oziroma 31. decembra 2014:

V tisoč EUR

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Stanje na dan 1. januarja 2015

401 926

Dobički ali izgube vključeni v poslovni izid:

—	neto iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

-33 878

—	oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

-2 665

Skupaj

-36 543

Dobički ali izgube vključeni v drug vseobsegajoč donos:

—	neto sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

52 365

Skupaj

52 365

Izplačila

67 449

Povračila

-64 791

Odpisi

-1 231

Stanje na dan 31. decembra 2015

419 175

V tisoč EUR

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Stanje na dan 1. januarja 2014

324 855

Dobički ali izgube vključeni v poslovni izid:

—	neto iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

8 109

—	oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

-2 084

Skupaj

6 025

Dobički ali izgube vključeni v drug vseobsegajoč donos:

—	neto sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

71 778

Skupaj

71 778

Izplačila

42 646

Povračila

-43 378

Stanje na dan 31. decembra 2014

401 926

Sklad za spodbujanje naložb v letih 2015 in 2014 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 3 ali nanjo.

Analiza občutljivosti

10-odstotno povečanje/zmanjšanje na datum poročanja enega od pomembnih vhodnih podatkov, ki ga ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, ki se uporablja za merjenje poštenih vrednosti naložb v tvegani kapital in neposrednih naložb v kapital, pri čemer se drugi vhodni podatki ne spremenijo, bi imelo naslednji učinek na drug vseobsegajoč donos:

Na dan 31. decembra 2015	Povečanje	Znižanje
(v tisoč EUR)	Povečanje	Znižanje
Neposredne naložbe v kapital	31	- 31
Skupaj	31	- 31

Na dan 31. decembra 2014	Povečanje	Znižanje
(v tisoč EUR)	Povečanje	Znižanje
Neposredne naložbe v kapital	31	- 31
Skupaj	31	- 31

5 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki (v tisoč EUR)

Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo:

	31.12.2015	31. 12. 2014
Gotovina v blagajni	71 405	9 642
Vezani depoziti	290 573	415 757
Komercialni zapisi	87 017	120 000
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki v izkazu stanja	448 995	545 399
Natečene obresti	3	- 1
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki v izkazu finančnega izida	448 998	545 398

6 Izvedeni finančni instrumenti (v tisoč EUR)

Glavne sestavine izvedenih finančnih instrumentov, razvrščenih kot sredstva v posesti za trgovanje, so:

Na dan 31. decembra 2015	Poštena vrednost		Nominalna vrednost
Na dan 31. decembra 2015	Sredstva	Obveznosti	Nominalna vrednost
Medvalutne obrestne zamenjave	—	-3 835	9 589
Obrestne zamenjave	311	- 639	44 913
Kratkoročne valutne zamenjave	—	-3 745	1 400 000
Izvedeni finančni instrumenti skupaj	311	-8 219	1 454 502

Na dan 31. decembra 2014	Poštena vrednost		Nominalna vrednost
Na dan 31. decembra 2014	Sredstva	Obveznosti	Nominalna vrednost
Medvalutne obrestne zamenjave	—	-3 219	11 606
Obrestne zamenjave	448	- 564	44 749
Kratkoročne valutne zamenjave	—	-10 849	1 059 000
Izvedeni finančni instrumenti skupaj	448	-14 632	1 115 355

7 Posojila in terjatve (v tisoč EUR)

Glavne sestavine posojil in terjatev so:

	Globalna posojila (******)	Nadrejena posojila	Podrejena posojila	Skupaj
Nominalno na dan 1. januarja 2015	542 506	782 563	146 643	1 471 712
Izplačila	196 607	86 177	—	282 784
Povračila	- 106 921	-96 147	-2 704	- 205 772
Kapitalizirane obresti	—	—	13 262	13 262
Tečajne razlike	29 600	45 414	3 354	78 368
Nominalno na dan 31. decembra 2015	661 792	818 007	160 555	1 640 354
Oslabitve na dan 1. januarja 2015	-5 751	-13 491	- 132 895	- 152 137
Oslabitve izkazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa	-3 692	-7 576	-24 995	-36 263
Razveljavitev oslabitev	381	57	1 837	2 275
Tečajne razlike	- 341	-1 435	-3 145	-4 921
Oslabitve na dan 31. decembra 2015	-9 403	-22 445	- 159 198	- 191 046
Odplačna vrednost	-3 129	-5 781	284	-8 626
Obresti	8 838	10 533	4	19 375
Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2015	658 098	800 314	1 645	1 460 057

	Globalna posojila (*******)	Nadrejena posojila	Podrejena posojila	Skupaj
Nominalno na dan 1. januarja 2014	342 113	806 007	131 632	1 279 752
Izplačila	216 672	31 654	—	248 326
Povračila	-58 417	- 107 794	- 367	- 166 578
Kapitalizirane obresti	—	—	11 915	11 915
Tečajne razlike	42 138	52 696	3 463	98 297
Nominalno na dan 31. decembra 2014	542 506	782 563	146 643	1 471 712
Oslabitve na dan 1. januarja 2014	-7 675	-12 734	-50 382	-70 791
Oslabitve izkazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa	—	—	-79 249	-79 249
Razveljavitev oslabitev	2 586	907	—	3 493
Tečajne razlike	- 662	-1 664	-3 264	-5 590
Oslabitve na dan 31. decembra 2014	-5 751	-13 491	- 132 895	- 152 137
Odplačna vrednost	-2 562	-5 125	28	-7 659
Obresti	7 407	11 930	665	20 002
Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2014	541 600	775 877	14 441	1 331 918

8 Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (v tisoč EUR)

Glavne sestavine za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so:

	Skladi tveganega kapitala	Neposredne naložbe v kapital	Skupaj
Stroški na dan 1. januarja 2015	259 784	19 714	279 498
Izplačila	63 574	3 875	67 449
Povračila/prodaja	-64 181	- 610	-64 791
Odpisi	-1 231	—	-1 231
Tečajne razlike pri povračilih/prodaji	9 385	—	9 385
Stroški na dan 31. decembra 2015	267 331	22 979	290 310
Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2015	149 995	6 127	156 122
Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub	3 906	3 965	7 871
Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2015	153 901	10 092	163 993
Oslabitve na dan 1. januarja 2015	-24 534	-8 001	-32 535
Oslabitve izkazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa med letom	-1 726	-1 920	-3 646
Odpisi	1 231	—	1 231
Oslabitve na dan 31. decembra 2015	-25 029	-9 921	-34 950
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2015	396 203	23 150	419 353

	Skladi tveganega kapitala	Neposredne naložbe v kapital	Skupaj
Stroški na dan 1. januarja 2014	256 161	23 620	279 781
Izplačila	41 990	656	42 646
Povračila/prodaja	-38 535	-4 843	-43 378
Tečajne razlike pri povračilih/prodaji	168	281	449
Stroški na dan 31. decembra 2014	259 784	19 714	279 498
Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2014	71 931	6 260	78 191
Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub	78 064	- 133	77 931
Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2014	149 995	6 127	156 122
Oslabitve na dan 1. januarja 2014	-22 450	-3 823	-26 273
Oslabitve izkazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa med letom	-2 084	-4 178	-6 262
Oslabitve na dan 31. decembra 2014	-24 534	-8 001	-32 535
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2014	385 245	17 840	403 085

9 Terjatve do vplačnikov (v tisoč EUR)

Terjatve do vplačnikov v celoti sestavljajo prispevki držav članic, ki so bili vpoklicani, vendar še niso plačani.

10 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti (v tisoč EUR)

Portfelj sredstev v posesti do zapadlosti sestavljajo obveznice v borzni kotaciji s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece na dan poročanja. Spodnja razpredelnica prikazuje gibanja portfelja sredstev v posesti do zapadlosti:

Stanje na dan 1. januarja 2015	99 988
Pridobitve	1 545 550
Zapadlosti	-1 417 005
Sprememba v amortizaciji premije/diskontiranja	- 12
Stanje na dan 31. decembra 2015	228 521

Stanje na dan 1. januarja 2014	102 562
Pridobitve	1 610 057
Zapadlosti	-1 612 619
Sprememba v amortizaciji premije/diskontiranja	- 12
Stanje na dan 31. decembra 2014	99 988

11 Druga sredstva (v tisoč EUR)

Glavne sestavine drugih sredstev so:

	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Terjatve do EIB	1	5 447
Finančna jamstva	26	75
Druga sredstva skupaj	27	5 522

12 Odloženi prihodki (v tisoč EUR)

Glavne sestavine odloženih prihodkov so:

	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Odložene subvencionirane obrestne mere	28 683	30 750
Odložene opravnine (provizije) za posojila in terjatve	642	560
Odloženi prihodki skupaj	29 325	31 310

13 Obveznosti do tretjih oseb (v tisoč EUR)

Glavne sestavine obveznosti do tretjih oseb so:

	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Čisti splošni upravni odhodki ki se plačajo EIB	43 045	38 348
Druge obveznosti iz poslovanja do EIB	15	44
Še neizplačane subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč ki so obveznost do držav članic	58 142	30 432
Obveznosti do tretjih oseb skupaj	101 202	68 824

14 Druge obveznosti (v tisoč EUR)

Glavne sestavine drugih obveznosti so:

	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Povračila posojil prejeta vnaprej	1 826	1 973
Odloženi prihodki iz subvencioniranih obrestnih mer	512	542
Finančna jamstva	26	76
Druge obveznosti skupaj	2 364	2 591

15 Vpoklicani prispevki držav članic (v tisoč EUR)

Države članice	Prispevek v Sklad za spodbujanje naložb	Prispevek k subvencioniranim obrestnim meram in tehnični pomoči	Skupaj skupaj	Vpoklicano a neplačano (********)
Avstrija	56 921	6 218	63 139	—
Belgija	84 164	9 163	93 327	—
Bolgarija	140	140	280	—
Ciper	90	90	180	—
Češka	510	510	1 020	—
Danska	46 020	5 075	51 095	—
Estonija	50	50	100	—
Finska	31 914	3 597	35 511	—
Francija	519 401	54 467	573 868	—
Nemčija	501 015	54 066	555 081	—
Grčija	27 183	3 266	30 449	—
Madžarska	550	550	1 100	—
Irska	13 663	1 801	15 464	—
Italija	270 808	30 879	301 687	—
Latvija	70	70	140	—
Litva	120	120	240	—
Luksemburg	6 235	687	6 922	—
Malta	30	30	60	—
Nizozemska	112 225	12 350	124 575	—
Poljska	1 300	1 300	2 600	—
Portugalska	21 103	2 544	23 647	—
Romunija	370	370	740	—
Slovaška	210	210	420	—
Slovenija	180	180	360	—
Španija	127 979	16 241	144 220	—
Švedska	58 896	6 663	65 559	—
Združeno kraljestvo	275 853	33 054	308 907	—
Skupaj na dan 31. decembra 2015	2 157 000	243 691	2 400 691	—
Skupaj na dan 31. decembra 2014	2 057 000	143 691	2 200 691	42 590

16 Pogojne in prevzete obveznosti (v tisoč EUR)

	31. 12. 2015	31. 12. 2014
Prevzete obveznosti
Neizplačana posojila	1 189 564	1 161 859
Neizplačane obveznosti v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za prodajo	298 355	200 637
Izdana jamstva	798	2 298
Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč	352 036	285 239
Pogojne obveznosti
Podpisana neizdana jamstva	10 000	25 000
Skupne pogojne in prevzete obveznosti	1 850 753	1 675 033

17 Obresti ter podobni prihodki in odhodki (v EUR 000)

Glavne sestavine prihodkov od obresti in podobnih prihodkov so:

	od 1. 1. 2015	Od 1. 1. 2014
	do 31. 12. 2015	do 31. 12. 2014
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	—	543
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti	4	276
Posojila in terjatve	86 305	72 135
Subvencionirane obrestne mere	4 076	4 286
Prihodki od obresti in podobni prihodki skupaj	90 385	77 240

Glavne sestavine odhodkov za obresti in podobnih odhodkov so:

	od 1. 1. 2015	Od 1. 1. 2014
	do 31. 12. 2015	do 31. 12. 2014
Izvedeni finančni instrumenti	-1 525	-1 522
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	- 31	—
Odhodki za obresti in podobni odhodki skupaj	-1 556	-1 522

18 Prihodki iz opravnin (provizij) in odhodki zanje (v tisoč EUR)

Glavne sestavine prihodkov od opravnin (provizij) so:

	od 1. 1. 2015	Od 1. 1. 2014
	do 31. 12. 2015	do 31. 12. 2014
Opravnine (provizije) od posojil in terjatev	890	316
Opravnine (provizije) od finančnih jamstev	42	78
Drugo	—	769
Prihodki od opravnin (provizij) skupaj	932	1 163

Glavne sestavine odhodkov za opravnine (provizije) so:

	od 1. 1. 2015	Od 1. 1. 2014
	do 31. 12. 2015	do 31. 12. 2014
Provizije, plačane tretjim osebam v zvezi z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi	- 63	- 37
Odhodki za opravnine (provizije) skupaj	- 63	- 37

19 Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev (v tisoč EUR)

Glavne sestavine čistih iztrženih dobičkov iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev so:

	od 1. 1. 2015	Od 1. 1. 2014
	do 31. 12. 2015	do 31. 12. 2014
Čisti prihodki iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	834	3 179
Prihodki od dividend	33 044	4 930
Čisti iztrženi dobički iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	33 878	8 109

20 Splošni upravni odhodki (v tisoč EUR)

Splošni upravni odhodki pomenijo dejanske stroške EIB pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb.

	od 1. 1. 2015	Od 1. 1. 2014
	do 31. 12. 2015	do 31. 12. 2014
Dejanski stroški EIB	-45 506	-40 912
Prihodki od provizij za ocene neposredno zaračunanih strankam Sklada za spodbujanje naložb	2 461	2 784
Splošni upravni odhodki skupaj	-43 045	-38 128

Po začetku veljavnosti spremenjenega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja 1. julija 2008 države članice ne krijejo več splošnih upravnih odhodkov.

21 Oslabitev drugih sredstev (v tisoč EUR)

Med letom 2012 je Sklad za spodbujanje naložb izvršil plačilo za tehnično pomoč v višini 638 EUR, ki zaradi goljufivega ravnanja nasprotne stranke ni prišlo do končnega upravičenca. Po pravnem posredovanju je Sklad za spodbujanje naložb uspel izterjati znesek v višini 301 EUR, preostali neporavnani znesek v višini 337 EUR pa je bil knjižen kot oslabitev v vseobsegajočem donosu Sklada.

Leta 2014 je bil neporavnani znesek v višini 337 EUR dodeljen sredstvom Sklada za spodbujanje naložb za subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč ter je bil v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Sklada knjižen kot drugi dohodki.

22 Udeležba v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih (v tisoč EUR)

Opredelitev strukturiranega subjekta

Strukturiran subjekt je subjekt, ki je zasnovan tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo subjekt obvladuje. V skladu z MSRP 12 ima strukturiran subjekt pogosto nekatere ali vse naslednje značilnosti:

—	omejene dejavnosti;

—

ozko usmerjen in dobro opredeljen cilj, kot je vplivanje na davčno učinkovit najem, izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, zagotovitev vira kapitala ali financiranja za podjetje ali zagotovitev naložbenih priložnosti za naložbenike s prenašanjem tveganj ter nagrad, povezanih s sredstvi strukturiranega subjekta, na naložbenike;

—	nezadosten kapital, s katerim bi se omogočilo financiranje dejavnosti strukturiranega subjekta brez podrejene finančne podpore;

—	financiranje v obliki več pogodbeno povezanih instrumentov do naložbenikov, ki ustvarjajo kopičenje kreditnega tveganja ali drugih tveganj (tranše).

Nekonsolidirani strukturirani subjekti

Izraz „nekonsolidirani strukturirani subjekti“ se nanaša na vse strukturirane subjekte, ki jih ne obvladuje Sklad za spodbujanje naložb, in vključuje deleže v strukturiranih subjektih, ki niso konsolidirani.

Opredelitev deležev v strukturiranih subjektih:

MSRP 12 „deleže“ na splošno opredeljuje tako, da vključujejo pogodbeno in nepogodbeno udeležbo, ki poročajoči subjekt izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega subjekta. Primeri takih deležev vključujejo lastništvo deležev v lastniškem kapitalu in druge oblike udeležbe, kot so zagotavljanje financiranja, likvidnostna podpora, povečanje kredita, obveznosti in jamstva do drugega subjekta. MSRP 12 določa, da običajno razmerje med odjemalcem in dobaviteljem samo po sebi še ne pomeni nujno, da ima poročajoči subjekt delež v drugem subjektu.

V spodnji razpredelnici so opisane vrste strukturiranih subjektov, ki jih Sklad za spodbujanje naložb ne konsolidira, vendar ima v njih delež.

Vrsta strukturiranega subjekta

Narava in namen

Delež Sklada za spodbujanje naložb

Projektno financiranje – posojila za subjekte za posebne namene

Transakcije projektnega financiranja (operacije projektnega financiranja) so transakcije, pri katerih se Sklad pri servisiranju svojega dolga zanaša na posojilojemalca, katerega edini ali glavni vir prihodkov ustvarja eno samo ali omejeno število sredstev, financiranih iz takega dolga ali drugih obstoječih sredstev, ki so pogodbeno povezana s projektom. Operacije projektnega financiranja se pogosto financirajo prek subjektov za posebne namene.

Čisti izplačani zneski

Prihodki od obresti

Operacije tveganega kapitala

Sklad za spodbujanje naložb financira sklade tveganega kapitala in investicijske sklade. Skladi tveganega kapitala in investicijski skladi združujejo in upravljajo denar vlagateljev za financiranje infrastrukturnih projektov ter deležev zasebnega kapitala v malih in srednjih podjetjih z velikim potencialom za rast.

Naložbe v enote/delnice, ki jih izda subjekt tveganega kapitala

Dividende, prejete kot prihodek od dividend

V spodnji razpredelnici so prikazane knjigovodske vrednosti nekonsolidiranih strukturiranih subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež na datum poročanja, ter največja izpostavljenost Sklada izgubam v zvezi s temi subjekti. Največja izpostavljenost izgubam vključuje knjigovodske vrednosti in povezane neizplačane obveznosti.

Vrsta strukturiranega subjekta	Opis	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2015	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2014	Največja izpostavljenost izgubam na dan 31. 12. 2015	Največja izpostavljenost izgubam na dan 31. 12. 2014
Operacije projektnega financiranja	Posojila in terjatve	—	7 225	—	7 225
Skladi tveganega kapitala	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	396 203	385 245	645 833	555 629
Skupaj		396 203	392 470	645 833	562 854

23 Program za financiranje z učinkom (v tisoč EUR)

Junija 2013 je bil na skupnem ministrskem srečanju AKP-EU odobren nov finančni protokol za 11. evropski razvojni sklad (ERS), ki zajema obdobje 2014–2020.

Skladu za spodbujanje naložb je bilo zagotovljenih dodatnih 500 milijonov EUR v tako imenovanem „programu za financiranje z učinkom“, ki Skladu omogoča podpiranje projektov, ki obetajo še posebej velik razvojni učinek, hkrati pa prinašajo večja tveganja, ki so značilna za takšne naložbe. Program bo prinesel nove možnosti za povečanje posojanja Sklada zasebnemu sektorju prek naložb v naslednjih instrumentih:

Lastniški skladi za socialni učinek, kjer so nosilci čedalje številnejši upravitelji zasebnih lastniških skladov, ki umeščajo reševanje socialnih ali okoljskih vprašanj v središče svoje naložbene strategije, a še vedno želijo dosegati vzdržnost tako na ravni sklada kot na ravni podjetij, ki vlagajo vanj.

Posojila finančnim posrednikom (npr. mikrofinančnim institucijam, lokalnim bankam in kreditnim zadrugam), ki poslujejo v državah AKP, v katerih EIB v skladu z obstoječimi smernicami o kreditnem tveganju ne more izvajati financiranja, zlasti ne v lokalni valuti, na primer zaradi visokih tveganj v zadevni državi, nestabilnosti valute ali pomanjkanja primerjave določanja cen. Glavni cilj takih posojil bo financiranje projektov z visokim razvojnim učinkom, zlasti na področju podpore mikro- in malim podjetjem ter kmetijstvu, ki običajno niso upravičeni do financiranja iz Sklada za spodbujanje naložb.

Instrumenti za lažjo porazdelitev tveganja, ki bodo v obliki jamstev za prvo izgubo („produkti za prvo izgubo“) in bodo olajšali posle s porazdelitvijo tveganja, ki jih EIB izvaja z lokalnimi finančnimi posredniki (večinoma poslovnimi bankami) v korist zapostavljenih MSP in malih projektov, ki izpolnjujejo merila za financiranje z učinkom, v primerih, ko je bila ugotovljena vrzel v zvezi z dostopom MSP/malih projektov do financiranja. Produkti za prvo izgubo bodo oblikovani kot posredna osebna jamstva v korist tranš s prednostnim jamstvom, ki jih financirajo EIB (iz Sklada za spodbujanje naložb) in druge mednarodne finančne institucije/razvojne finančne institucije, s čimer se ustvari znaten učinek vzvoda.

Neposredno financiranje z dolžniškimi ali lastniškimi instrumenti v projekte z zanesljivimi in izkušenimi nosilci ter velikimi razvojnimi učinki, ki pa bodo hkrati pomenili tudi večje pričakovanje izgub in težav pri povrnitvi naložbe (tveganje lastniškega kapitala z večjim pričakovanjem izgub, kot je običajno). EIB bo za ta instrument uporabila stroga merila za izbiro in upravičenost, saj ti projekti ne glede na svoj velik razvojni učinek ne bi mogli izpolniti sprejemljivih meril za financiranje (tj. nizko pričakovanje povrnitve naložbe ali izravnave izgub prek obrestnih mer/donosa iz lastniških instrumentov).

Program za financiranje z učinkom bo prav tako omogočil diverzifikacijo v nove sektorje, kot so zdravstvo in izobraževanje, kmetijstvo in prehranska varnost ter razvoj novih in inovativnih instrumentov za porazdelitev tveganja.

S finančnega in računovodskega vidika je program za financiranje z učinkom del portfelja Sklada za spodbujanje naložb in se o njem poroča v skupnih letnih računovodskih izkazih Sklada, vendar s posebnim sledenjem poslom.

V naslednji razpredelnici so predstavljene knjigovodske vrednosti in dodeljeni, vendar še neizplačani zneski, po vrstah sredstev:

Vrsta naložbe v okviru programa za financiranje z učinkom	Opis	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2015	Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2014	Neizplačani znesek na dan 31. 12. 2015	Neizplačani znesek na dan 31. 12. 2014
Lastniški skladi za socialni učinek	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	2 257	—	16 927	8 237
Posojila finančnim posrednikom	Posojila in terjatve	—	—	10 000	—
Instrumenti za lažjo porazdelitev tveganja	Izdana jamstva	—	—	—	—
Neposredno financiranje – lastniške udeležbe	Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	—	—	40 000	—
Skupaj		2 257	—	66 927	8 237

24 Dogodki po datumu bilance stanja

Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi lahko zahtevali razkritje ali popravke v računovodskih izkazih z dne 31. decembra 2014.

(1) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.

(2) Vzpostavitev premostitvenega sklada je bila prvič predlagana kot člen uredbe o izvajanju 11. ERS (COM(2013) 445). Vendar je Komisija kot drugo možnost predlagala ustanovitev premostitvenega sklada s posebnim sklepom Sveta (Predlog sklepa Sveta o prehodnih ukrepih za upravljanje ERS od 1. januarja 2014 do začetka veljavnosti 11. Evropskega razvojnega sklada COM(2013) 663).

(3) Uredba Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad. UL L 78, 19.2.2008, str. 1.

(4) Uredba Sveta (EU) št. 567/2014 z dne 26. maja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 215/2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad za uporabo prehodnega obdobja med 10. Evropskim razvojnim skladom in 11. Evropskim razvojnim skladom do začetka veljavnosti Notranjega sporazuma za 11. Evropski razvojni sklad. UL L 157, 27.5.2014, str. 52.

(5) Uredba Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad. UL L 58, 3.3.2015, str. 17–38.

(6) Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada. UL L 58, 3.3.2015, str. 1–16.

(7) Uredba Sveta (EU) št. 567/2014 z dne 26. maja 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 215/2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad za uporabo prehodnega obdobja med 10. Evropskim razvojnim skladom in 11. Evropskim razvojnim skladom do začetka veljavnosti Notranjega sporazuma za 11. Evropski razvojni sklad. UL L 157, 27.5.2014, člen 43.

(1) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

(8) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.

(*) Kratkoročne terjatve brez terjatev, povezanih z rednimi prispevki.

(**) Kratkoročne obveznosti brez obveznosti, povezanih z rednimi prispevki.

(9) V skladu s členom 59 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad, je zakladnica prikazana v bilanci stanja 11. ERS.

(10) V skladu s členom 59 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad, je zakladnica prikazana v bilanci stanja 11. ERS. Različni bančni računi so opisani v poglavju 5 (Obvladovanje finančnega tveganja).

(***) Ta sredstva so razpoložljivi zneski za Demokratično republiko Kongo v skladu z določbami Odločbe Sveta 2003/583/ES.

(11) UL L 156, 29.5.1998, str. 3–106.

(2) Sklep Sveta 2013/759/EU z dne 12. 12. 2013.

(12) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.

(3) Neto odhodki so odhodki skrbniškega sklada, vključno po potrebi z ocenjenimi zneski, brez prihodkov, ki jih ustvarijo dejavnosti skrbniškega sklada.

(13) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov lahko nastane vtis, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.

(4) Vsa zmanjšanja pomenijo sproščene obveznosti, prerazporejene v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji.

(5) Vsa zmanjšanja pomenijo sproščene obveznosti, prerazporejene v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji.

(6) Na podlagi Sklepa Sveta 2010/406/EU je bil iz rezerve za uspešnost 10. ERS, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, Sudanu dodeljen znesek 150 milijonov EUR (147 milijonov EUR za posebno dodelitev za Sudan in 3 milijoni EUR za stroške izvrševanja).

(7) Na podlagi Sklepa Sveta 2011/315/EU je bil iz rezerve za uspešnost 10. ERS, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, Sudanu dodeljen znesek 200 milijonov EUR (194 milijonov EUR za posebno dodelitev za Južni Sudan in 6 milijonov EUR za stroške izvrševanja).

(8) Prerazporeditev 377 milijonov EUR sproščenih obveznosti v rezervo za uspešnost, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji, iz projektov 9. ERS in prejšnjih ERS, zmanjšano za prerazporeditev 200 milijonov EUR iz rezerve za Južni Sudan (v 9. ERS). V letu dni do tega datuma je bilo ustvarjenih skupno za 807 milijonov EUR rezerve AKP, ki se lahko uporabi pod posebnimi pogoji, od tega je bilo uporabljenih 350 milijonov EUR (150 milijonov EUR za Sudan, 200 milijonov EUR za Južni Sudan, oboje prerazporejeno v 9. ERS).

(9) Prerazporeditve v rezerve/iz rezerv 10. ERS.

(10) Pri sofinanciranju so v razpredelnici navedene samo odobritve za prevzem obveznosti.

(11) % odobritev.

(****) Glej oddelek 3.4.2.2.2 za pojasnila o sintetičnem zavarovanju.

(*****) Glej oddelek 3.4.2.2.2 za pojasnila o sintetičnem zavarovanju.

(******) vključno s pogodbami o zastopstvu

(*******) vključno s pogodbami o zastopstvu

(********) Svet je 10. novembra 2014 določil znesek finančnih prispevkov, ki jih je morala vsaka država članica plačati do 21. januarja 2015. 31. decembra 2014 ni bilo plačanih 42 590 EUR.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 379

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 59 14. oktober 2016

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 379/01	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču — Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2015	1
2016/C 379/02	Izjava o zanesljivosti, ki jo Sodišče daje Evropskemu parlamentu in Svetu za 8., 9., 10. in 11. evropski razvojni sklad – poročilo neodvisnega revizorja	131