6.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 328/1

6.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 328/2

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 1987 o politični rešitvi armenskega vprašanja (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju (2),

—

ob upoštevanju protokola o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Armenijo in Republiko Turčijo in protokola o razvoju odnosov med Republiko Armenijo in Republiko Turčijo, podpisana 10. oktobra 2009 v Zürichu,

—

ob upoštevanju izjave njegove svetosti papeža Frančiška dne 12. aprila 2015,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker leta 2015 mineva sto let od armenskega genocida v Otomanskem cesarstvu;

B.

ker vse večje število držav članic in nacionalnih parlamentov priznava armenski genocid v Otomanskem cesarstvu;

C.

ker je eden od glavnih razlogov za evropsko združevanje želja, da se v Evropi preprečijo vojne in hudodelstva zoper človečnost;

D.

ker sta Turčija in Armenija leta 2009 v Zürichu začeli proces normalizacije diplomatskih odnosov s podpisom protokolov o vzpostaviti in razvoju odnosov;

E.

ker je nadvse pomembno ohranjati spomin na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave;

1.

se na predvečer stote obletnice poklanja spominu na milijon in pol nedolžnih armenskih žrtev, ki so izgubile življenje v Otomanskem cesarstvu; se pridružuje spominski slovesnosti ob stoti obletnici armenskega genocida v duhu evropske solidarnosti in pravičnosti; poziva Komisijo in Svet, naj se pridružita spominski slovesnosti;

2.

želi spomniti na svoji resoluciji z dne 18. junija 1987, v katerih je med drugim priznal, da so tragični dogodki proti Armencem v letih 1915–1917 na ozemlju Otomanskega cesarstva genocid, kot ga opredeljuje Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948; obsoja vsa storjena hudodelstva zoper človečnost in genocide ter globoko obžaluje vse poskuse njihovega zanikanja;

3.

se pokloni vsem nedolžnim žrtvam genocida in hudodelstev zoper človečnost; predlaga, naj se razglasi mednarodni spominski dan genocida, katerega namen naj bo nadaljnje opominjanje na pravico vseh ljudi in narodov na svetu do miru in dostojanstva;

4.

poudarja, da morata biti pravočasno preprečevanje in učinkovito kaznovanje genocidov in hudodelstev zoper človečnost med glavnimi prednostnimi nalogami mednarodne skupnosti in Evropske unije;

5.

pozdravlja izjave predsednika Republike Turčije Recepa Tayyipa Erdoğana in predsednika vlade Republike Turčije Ahmeta Davutoğluja, ki sta izrazila sožalje in priznala hudodelstva zoper otomanske Armence, saj gre za korak v pravo smer; spodbuja Turčijo, naj jemlje spominsko slovesnost ob stoti obletnici armenskega genocida kot pomembno priložnost za nadaljevanje prizadevanj, da bi se soočila s preteklostjo (vključno z odprtjem arhivov), priznala armenski genocid in s tem utrla pot resnični spravi med turškim in armenskim narodom;

6.

pozdravlja sporočilo njegove svetosti papeža Frančiška, ki je 12. aprila 2015 v duhu miroljubnosti in sprave počastil spomin na stoto obletnico armenskega genocida;

7.

poziva Turčijo, naj spoštuje in v celoti izvaja obveznosti, ki jih je sprejela za varovanje kulturne dediščine, zlasti pa naj v dobri veri celovito oceni stanje armenske in druge kulturne dediščine na ozemlju pod njeno jurisdikcijo, ki je bila uničena ali porušena v prejšnjem stoletju;

8.

poziva Armenijo in Turčijo, naj se zgledujeta po uspešni spravi med evropskimi narodi in namenita prednost sodelovanju med obema narodoma; verjame, da bosta s tem prispevali k zgodovinski spravi armenskega in turškega naroda v duhu resnice in spoštovanja; podpira pobude civilne družbe med Turčijo in Armenijo, katerih cilj je normalizacija odnosov; poziva Turčijo in Armenijo, naj nadaljujeta urejanje odnosov z brezpogojno ratifikacijo in izvrševanjem protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtjem meje ter z aktivnim izboljševanjem odnosov, pri tem pa naj se posebej posvetita čezmejnemu sodelovanju in gospodarskemu vključevanju;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Republike Armenije ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

6.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 328/4

—

ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega odstavka in odstavkov štiri do sedem,

—

ob upoštevanju, med drugim, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) ter členov 6 in 7 PEU,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: „Listina“), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je decembra 2009 začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (1), sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173), sporočila Komisije z dne 2. aprila 2014 o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov (COM(2014)0209) in priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah,

—

ob upoštevanju ugotovitev pilotnega pregleda o Romih iz leta 2011, ki ga je izvedla Agencija za temeljne pravice,

—

ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju deklaracije odbora ministrov Sveta Evrope o vse večjem rasnem sovraštvu do Romov in rasističnem nasilju nad njimi v Evropi, ki je bila sprejeta 1. februarja 2012,

—

ob upoštevanju splošnega političnega priporočila št. 13 Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, o preprečevanju rasnega sovraštva do Romov in njihove diskriminacije,

—

ob upoštevanju celovitega akcijskega načrta, ki so ga sprejele države članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), vključno z državami članicami Evropske unije in državami kandidatkami, in ki je osredotočen na izboljšanje položaja Romov in Sintov na območju članic OVSE ter s katerim so se države med drugim zavezale, da bodo okrepile prizadevanja in zagotovile polno in enakovredno vlogo Romov in Sintov v naši družbi ter izkoreninile njihovo diskriminacijo,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker so Romi največja etnična manjšina v Evropi, saj je njihovo število ocenjeno na 10 do 12 milijonov;

B.

ker se beseda „Rom“ v tej resoluciji uporablja kot krovni termin, ki zajema različne sorodne skupine po vsej Evropi, naj so potujoče ali ne, npr. Romi, potujoče skupine, Sinti, Manouchi, Kaléji, Romanichali, Boyaši, Ashkali, Egipčani, Yenishi, Domi, Lomi, ki imajo lahko različne kulture in življenjske navade;

C.

ker je rasno sovraštvo do Romov posebna vrsta rasizma, naperjenega proti Romom, in ideologija, ki temelji na rasni večvrednosti, oblika razčlovečenja in institucionalnega rasizma, ki se napaja iz zgodovinske diskriminacije in se med drugim izraža z nasiljem, sovražnim govorom, izkoriščanjem, stigmatiziranjem in je najočitnejša vrsta diskriminacije;

D.

ker je rasna sovražnost proti Romom med glavnimi vzroki diskriminacije in marginalizacije, katere žrtev so Romi že zelo dolgo v mnogih evropskih državah;

E.

ker številni Romi še vedno živijo v porazno slabih pogojih in se soočajo s skrajno mero socialne izključenosti in diskriminacije;

F.

ker so evropski Romi zgodovinsko gledano del družbe v mnogih evropskih državah, brez ene same državne oblasti, in so k Evropi prispevali kot njeni državljani, a se njihov položaj vseeno razlikuje od drugih narodnostnih manjšin v Evropi, kar upravičuje specifične ukrepe na evropski ravni; ker so Romi del evropske kulture in vrednot;

G.

ker so romske ženske pogosto izpostavljene večplastni in presečni diskriminaciji na podlagi spola in etnične pripadnosti, ker je omejen njihov dostop do zaposlovanja, izobraževanja, zdravstva, socialnih storitev in postopkov odločanja; ker lahko diskriminacija znotraj večinske družbe nastopi zaradi vse večjega protiromskega rasizma, pa tudi znotraj ženskih skupnosti zaradi njihovega spola;

H.

ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 5. aprila 2011 o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 države članice pozvala, naj sprejmejo oziroma nadgradijo celovit pristop do vključevanja Romov v družbo in podprejo določene skupne cilje; ker je Svet v svojem priporočilu z dne 9. decembra 2013 države članice povabil, naj sprejmejo učinkovite politične ukrepe za enako obravnavo Romov in spoštovanje njihovih temeljnih pravic, vključno z enakim dostopom do izobraževanja, zaposlovanja, zdravstva in urejanjem stanovanjskega vprašanja;

I.

ker je OZN 27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, razglasil za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta;

J.

ker naj bi nacisti ter drugi režimi in njihovi zavezniki med drugo svetovno vojno pobili vsaj 500 000 Romov in ker je bilo v nekaterih državah pobitega nad 80 % romskega življa; ker je med drugo svetovno vojno v taborišču Auschwitz-Birkenau, v posebnem delu taborišča, rezerviranem za Rome (Zigeunerlager), v plinskih celicah umrlo vsaj 23 000 Romov in ker je bilo v eni sami noči, z 2. na 3. avgust 1944, v tem taborišču ubitih 2 897 Romov, največ žensk, otrok in starejših; ker so zato romske organizacije 2. avgust razglasile za dan spomina na vse romske žrtve tega genocida;

K.

ker je genocid nad Romi, ki so ga med drugo svetovno vojno zakrivili nacisti in pripadniki drugih režimov ter njihovi zavezniki, v veliki meri tudi danes še vedno prezrt in ga širša javnost zato ne priznava, v šolah pa se mu pogosto ne namenja posebne pozornosti ali o njem ne poučuje, zato Romi spadajo med „prezrte“ žrtve genocida med drugo svetovno vojno;

L.

ker je obeležitev spomina na hudodelstva zoper človečnost in hude kršitve človekovih pravic ključnega pomena za okrepljeno prizadevanje za mir, spravo, demokracijo in človekove pravice v Evropi; ker je treba genocid nad Romi v celoti priznati, saj je primerljiv s težo zločinov nacistov in pripadnikov drugih režimov, katerih cilj je bila fizična odstranitev evropskih Romov, tako kot tudi Judov in drugih ciljnih skupin;

M.

ker sta priznanje genocida nad Romi med drugo svetovno vojno in obeležitev spomina nanj pomembna za morebitno odškodnino Romom za grozodejstva, ki so jih med drugo svetovno vojno nad njimi izvajali nacisti in pripadniki drugih režimov ter njihovi zavezniki;

N.

ker bi bila priznanje genocida nad Romi med drugo svetovno vojno in razglasitev evropskega dneva spomina tako pomemben simboličen korak naprej v boju proti rasnemu sovraštvu do Romov ter bi prispevala k splošnemu poznavanju zgodovine Romov v Evropi;

1.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega rasnega sovraštva do Romov, ki se med drugim odraža v obliki protiromske retorike in nasilnih napadov na Rome v Evropi, vključno z umori, ki so nesprejemljivi glede na norme in vrednote Evropske unije in predstavljajo veliko oviro za uspešno vključitev Romov v družbo in popolno spoštovanje njihovih človekovih pravic;

2.

poudarja, da diskriminacija in marginalizacija nikoli nista posledici inherentne šibkosti posameznika ali skupine, ki je diskriminiran in marginaliziran, temveč izhaja predvsem iz tega, da večinska družba ne priznava pravic posameznikov in jim ne zagotavlja struktur, s katerimi bi te pravice lahko uveljavljali;

3.

poziva države članice, naj učinkovito izvajajo Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, da bi preprečile in odpravile diskriminacijo Romov, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja in urejanja stanovanjskega vprašanja;

4.

poudarja, da se je treba na vseh ravneh in na vse možne načine boriti proti rasnemu sovraštvu do Romov in da je ta pojav še posebej trdovratna, nasilna, pogosta in razširjena oblika rasizma; poziva države članice, naj v okviru nacionalnih strategij vključevanja Romov svoj boj proti rasnemu sovraštvu do Romov še bolj okrepijo s spodbujanjem primerov najboljše prakse;

5.

pozdravlja vključitev romskih skupnosti in nevladnih organizacij v izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov in poziva, naj se jih še bolj vključi v oblikovanje, spremljanje, ocenjevanje in izvajanje teh strategij;

6.

poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo v nacionalnih strategijah vključevanja Romov določeni posebni ukrepi za pravice žensk in vključevanje načela enakosti spolov ter da bosta pri ocenah in letnemu spremljanju pri posameznih delih nacionalnih strategij vključevanja Romov upoštevana vidika pravic žensk in enakosti spolov;

7.

poziva države članice in Komisijo, naj pri izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov prednostno obravnavajo otroke, in ponavlja pomen spodbujanja enakega dostopa do stanovanj, zdravstva, izobraževanja in dostojnih življenjskih razmer za romske otroke;

8.

poziva države članice, naj za uspešen boj proti rasnemu sovraštvu do Romov, protiromski retoriki in nasilnim napadom na Rome ter proti opravičevanju, zanikanju ali grobemu odrekanju pomena genocida nad Romi učinkovito izvajajo Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi;

9.

želi spomniti, da so Romi del evropske kulture in skupnih vrednot, zato poziva države članice in ostale evropske države, naj zgodovino Romov, še zlasti pa genocid nad njimi med drugo svetovno vojno, obravnavajo v okviru dialoga z državljani in mladimi;

10.

ostro in nedvoumno obsoja vse oblike rasizma in diskriminacije, s katerimi se soočajo Romi, in poudarja, da je treba rasno sovraštvo do Romov učinkovito obravnavati, če želimo, da bodo ukrepi učinkoviti tudi na drugih področjih;

11.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj učinkovito spremlja in ocenjuje, ali države članice spoštujejo temeljne vrednote EU; poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah zagotovi spoštovanje temeljnih pravic, demokracije in pravne države, učinkovito spremlja in ocenjuje, ali države članice te vrednote spoštujejo, in zagotovi odziv na vse sistematične kršitve;

12.

zato genocid nad Romi, do katerega je prišlo med drugo svetovno vojno, uradno prizna kot zgodovinsko dejstvo;

13.

poziva države članice, naj uradno priznajo ta genocid in druge oblike preganjanja Romov, kot sta izgon in pripor, do katerih je prišlo med drugo svetovno vojno;

14.

izjavlja, da bi moral biti obeležitvi spomina na žrtve genocida nad Romi med drugo svetovno vojno posvečen poseben evropski dan, imenovan evropski dan spomina na holokavst nad Romi;

15.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Svetu Evrope, organizaciji OVSE in Združenim narodom.

6.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 328/8

—

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0068 – C8-0058/2015),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (1) (uredba o ESPG),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti točke 12,

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

—

ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

—

ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—

ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0124/2015),

A.

ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.

ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši možni način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev ESPG,

C.

ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora, doseženega med Parlamentom in Svetom, o tem, da se znova uvede merilo za uporabo ESPG zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva ESPG v Komisiji ter Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja,

D.

ker je Francija vložila vlogo EGF/2014/017 FR/Mory-Ducros za finančni prispevek iz ESPG po odpustitvi 2 513 presežnih delavcev v podjetju Mory-Ducros SAS, ki deluje na ravni oddelka 49 NACE po reviziji 2 (Kopenski promet in cevovodni transport), pri čemer so bili delavci odpuščeni v 84 obratih v celotni celinski Franciji,

E.

ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči iz uredbe o ESPG,

1.

se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni, zato je Francija upravičena do finančnega prispevka na podlagi navedene uredbe;

2.

ugotavlja, da so francoski organi vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložili 6. oktobra 2014, Komisija pa je svojo oceno dala na voljo 23. februarja 2015; pozdravlja hiter postopek ocenjevanja, ki je trajal manj kot pet mesecev;

3.

ugotavlja, da skupni stroški znašajo 10 087 000 EUR, od tega je 35 000 EUR namenjenih kontrolam in potrjevanju, in da finančni prispevek iz ESPG znaša 6 052 200 EUR, kar predstavlja 60 % skupnih stroškov;

4.

meni, da je odpuščanje presežnih delavcev v podjetju Mory-Ducros SAS povezano s splošnim upadanjem fizične proizvodnje v Evropi, kar je privedlo do zmanjšanja količine, ki jo je treba prepeljati, in sprožilo cenovno vojno v sektorju cestnega prevoza blaga, zaradi česar so se v Franciji od leta 2007 v tem sektorju stalno zniževale marže in nastajale vrste izgub; ugotavlja, da je temu sledil val bankrotov, vključno z bankrotom podjetja Mory-Ducros; sklepa, da so ti dogodki neposredno povezani s svetovno finančno in gospodarsko krizo;

5.

poudarja, da je v skladu s poravnavo po zaprtju podjetja Mory-Ducros SAS novoustanovljen subjekt MORY Global prevzel 50 od skupno 84 poslovalnic in zaposlil 2 107 od 4 911 delavcev, zato so presežni dejansko postali 2 804 delavci;

6.

poudarja, da je več kot 17 % prejemnikov, ki jim bodo namenjeni predlagani ukrepi, v starostni skupini od 55 do 64 let in da bi jim udeležba v predlaganih podpornih ukrepih pomagala preprečiti dolgotrajno brezposelnost in socialno izključenost;

7.

ugotavlja, da je bila doslej za sektor „Kopenski promet in cevovodni transport“ predložena še ena vloga za sredstva ESPG (EGF/2011/001 AT/Nieder- und Oberoesterreich), ki se je tudi sklicevala na svetovno finančno in gospodarsko krizo;

8.

pozdravlja dejstvo, da so se francoski organi odločili, da bodo začeli prilagojene ukrepe izvajati 24. februarja 2014, precej pred dokončno odločitvijo in celo predložitvijo vloge za dodelitev podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, da bi odpuščenim delavcem zagotovili hitro pomoč;

9.

ugotavlja, da zajemajo prilagojene storitve, ki se bodo zagotavljale, zgolj en sam ukrep, ki se v celoti izvaja na točki „vse na enem mestu“ (Cellule de reclassement), izvajajo pa ga tri pogodbene agencije; ugotavlja, da Francija zaproša za sredstva iz ESPG samo za financiranje te točke; pričakuje, da bodo Komisija in francoski organi dosledno sledili načelu, po katerem se plačila agencijam opravijo po obrokih in na podlagi doseženih rezultatov;

10.

ugotavlja, da je tri izvajalce, ki upravljajo Cellule de reclassement, izbral sodni upravitelj po posvetovanju s predstavniki presežnih delavcev, pri čemer je bil cilj pokriti čim večji del celinske Francije in zagotoviti ponovno vključitev čim večjega števila ciljnih delavcev;

11.

meni, da spremljanje dejavnosti agencij z rednimi pisnimi poročili zagotavlja ustrezno uporabo sredstev ESPG, da se udeležencem zagotovijo prilagojene poklicne poti, zadostno število ponudb zaposlitev in spremljanje pri ustanavljanju podjetij v okviru sistema „vse na enem mestu“;

12.

opozarja, da so sredstva ESPG namenjena delavcem, da s pomočjo usposabljanja najdejo novo delovno mesto, v nobenem primeru pa niso namenjena za pomoč agencijam in kritje njihovih upravnih stroškov;

13.

ugotavlja, da je naloga izvajalcev pomagati presežnim delavcem, jih usmerjati ter jim nuditi pomoč, da bi našli rešitve, ki bi jim omogočile, da ostanejo na trgu dela in dobijo novo delovno mesto;

14.

meni, da je tveganje dolgotrajne brezposelnosti in izključitve iz trga dela za delavce v starostnih skupini od 55 do 64 let višje; zato meni, da imajo ti delavci posebne potrebe, ko se jim zagotavljajo prilagojene storitve;

15.

opominja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnji razvoj na trgu dela in potrebne spretnosti in da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

16.

pozdravlja uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada za nadaljnje aktivne ukrepe (npr. daljši tečaji usposabljanja), ki niso vključeni v vlogo, ki jo je predložila Francija;

17.

obžaluje, da za komunikacijske in promocijske ukrepe o ESPG niso bila predvidena sredstva; meni, da imata objavljanje in obveščanje javnosti o teh ukrepih pomembno vlogo, ne le pri privabljanju prejemnikov, ampak tudi pri poudarjanju ukrepov Unije na socialnem področju;

18.

pričakuje, da bodo francoski organi spoštovali določbe uredbe o ESPG glede zagotavljanja informacij in obveščanja o financiranih ukrepih, kljub dejstvu, da niso zaprosili za sredstva za pripravljalne dejavnosti, upravljanje ter informiranje in oglaševanje;

19.

ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; poudarja, da so francoski organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

20.

ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; je seznanjen s časovnim pritiskom zaradi novega časovnega načrta in morebitnim vplivom na učinkovitost navodil za primere;

21.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

23.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

6.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 328/12

—

ob upoštevanju osnutka Sveta (05126/2015),

—

ob upoštevanju člena 160 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0025/2015),

—

ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0066/2015),

1.

odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.

poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti svoj osnutek;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

6.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 328/14

—

ob upoštevanju osnutka Sveta (05125/2015),

—

ob upoštevanju člena 150 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0026/2015),

—

ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0065/2015),

1.

odobri osnutek Sveta;

2.

poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.

poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

6.9.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 328/15

—

ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (05479/2015),

—

ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C8-0047/2015),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 o pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: pridobljene izkušnje in pot naprej (1),

—

ob upoštevanju člena 86 ter prvega in tretjega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

—

ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A8-0125/2015),

1.

odobri osnutek uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, kot je naveden v nadaljevanju;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.