25.5.2016

Uradni list Evropske unije

C 186/2

Menjalni tečaji eura (1)

24. maja 2016

(2016/C 186/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1168
JPY	japonski jen	122,56
DKK	danska krona	7,4365
GBP	funt šterling	0,76513
SEK	švedska krona	9,3060
CHF	švicarski frank	1,1079
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,3355
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,025
HUF	madžarski forint	316,00
PLN	poljski zlot	4,4358
RON	romunski leu	4,5083
TRY	turška lira	3,3035
AUD	avstralski dolar	1,5597
CAD	kanadski dolar	1,4684
HKD	hongkonški dolar	8,6743
NZD	novozelandski dolar	1,6604
SGD	singapurski dolar	1,5445
KRW	južnokorejski won	1 329,32
ZAR	južnoafriški rand	17,4501
CNY	kitajski juan	7,3226
HRK	hrvaška kuna	7,4950
IDR	indonezijska rupija	15 278,26
MYR	malezijski ringit	4,5959
PHP	filipinski peso	52,267
RUB	ruski rubelj	74,4262
THB	tajski bat	39,914
BRL	brazilski real	3,9639
MXN	mehiški peso	20,5852
INR	indijska rupija	75,5780

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

25.5.2016

Uradni list Evropske unije

C 186/4

Povzetek predhodnega mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sporazumu med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu.)

(2016/C 186/04)

To mnenje temelji na splošni obveznosti, v skladu s katero morajo biti mednarodni sporazumi, ki jih sklene EU, skladni z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in spoštovanjem temeljnih pravic, ki pomeni jedro prava EU. Predvsem je presoja izvedena za analizo skladnosti vsebine krovnega sporazuma s členi 7, 8 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členom 16 PDEU, ki zagotavljajo varstvo osebnih podatkov.

POVZETEK

Preiskovanje in pregon kaznivih dejanj je legitimen cilj politike, mednarodno sodelovanje, vključno z izmenjavo informacij, pa je zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej. EU doslej ni imela trdnega skupnega okvira na tem področju, zato tudi nima usklajenih zaščitnih ukrepov za temeljne pravice in svoboščine posameznikov. ENVP že dalj časa opozarja, da EU potrebuje vzdržne dogovore za izmenjavo osebnih podatkov s tretjimi državami za namene kazenskega pregona, ki so v celoti usklajeni s pogodbami EU in Listino o temeljnih pravicah.

Zato pozdravljamo in dejavno podpiramo prizadevanja Evropske komisije za sklenitev prvega „krovnega sporazuma“ z ZDA. Namen tega mednarodnega sporazuma o kazenskem pregonu je, da bi se varstvo podatkov prvič določilo kot temelj izmenjave informacij. Čeprav priznavamo, da v sporazumu s tretjo državo ni mogoče v celoti ponoviti terminologije in opredelitev pojmov iz prava EU, morajo biti zaščitni ukrepi za posameznike jasni in učinkoviti, da se zagotovi popolna skladnost s primarno zakonodajo EU.

Sodišče Evropske unije je v zadnjih letih potrdilo načela varstva podatkov, vključno s pošteno obdelavo, točnostjo in ustreznostjo informacij, neodvisnim nadzorom in individualnimi pravicami posameznikov. Ta načela so enako pomembna javnim organom in tudi zasebnim podjetjem, ne glede na kakršno koli uradno ugotovitev EU o ustreznosti v zvezi z zaščitnimi ukrepi za varstvo podatkov tretjih držav; dejansko je njihov pomen še večji glede na občutljivost podatkov, potrebnih za preiskavo kaznivih dejanj.

Namen tega mnenja je zagotoviti konstruktivne in objektivne nasvete institucijam EU, medtem ko Komisija končuje to občutljivo nalogo, ki ima široke posledice za sodelovanje med EU in ZDA v okviru kazenskega pregona ter za prihodnje mednarodne sporazume. Krovni sporazum je ločen od pred kratkim napovedanega dogovora med EU in ZDA o zaščiti zasebnosti (zasebnostni ščit EU–ZDA) pri prenosu osebnih informacij v poslovnem okolju, vendar ju je treba obravnavati skupaj. Za analizo medsebojnega delovanja teh dveh instrumentov in reforme okvira EU za varstvo podatkov bodo morda potrebne dodatne obravnave.

Preden se sporazum predloži Parlamentu v odobritev, spodbujamo pogodbenici, naj skrbno obravnavata pomembne razvoje dogodkov, ki so se zgodili od preteklega septembra, ko sta izrazili svojo namero za sklenitev sporazuma po sprejetju Zakona o pravnem varstvu. Številni že predvideni zaščitni ukrepi so dobrodošli, vendar bi jih bilo treba okrepiti, tudi ob upoštevanju oktobra izrečene sodbe v zadevi Schrems, s katero je bila razveljavljena odločba o varnem pristanu, in političnega dogovora EU o reformi varstva podatkov, ki je bil dosežen decembra ter zajema prenos in sodelovanje sodnih in policijskih organov.

ENVP je opredelil tri ključne izboljšave, ki jih priporoča za besedilo, da se zagotovi skladnost z Listino in členom 16 Pogodbe:

—	pojasnilo, da vsi zaščitni ukrepi veljajo za vse posameznike, ne le za državljane EU;

—	zagotovitev učinkovitosti določb o pravnem varstvu v smislu Listine;

—	pojasnilo, da prenosi občutljivih podatkov v paketu niso dovoljeni.

Mnenje vsebuje dodatna priporočila za pojasnitev predvidenih zaščitnih ukrepov s spremnim obrazložitvenim dokumentom. Institucijam smo še naprej na voljo za dodatne nasvete in dialog v zvezi s to zadevo.

I. Ozadje parafiranega sporazuma

Svet je 3. decembra 2010 sprejel odločitev, s katero je Komisijo pooblastil, da začne pogajanja o sporazumu med Evropsko unijo (EU) in Združenimi državami Amerike (ZDA) o varstvu osebnih podatkov pri njihovem prenosu in obdelavi z namenom preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega ali pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: sporazum) (1).

Pogajanja med Komisijo in ZDA so se uradno začela 29. marca 2011 (2). Generalni tožilec ZDA je 25. junija 2014 sporočil, da bo sprejet zakonodajni ukrep za zagotovitev pravnega varstva za državljane EU v zvezi s pravicami do zasebnosti v ZDA (3). Po več krogih pogajanj, ki so trajala več kot štiri leta, je bil sporazum parafiran 8. septembra 2015. Po trditvah Komisije je cilj, da se sporazum podpiše in uradno sklene šele po sprejetju Zakona o pravnem varstvu v ZDA (4).

Evropski parlament mora podati soglasje s parafiranim besedilom sporazuma, Svet pa ga mora podpisati. Do takrat in dokler sporazum ni uradno podpisan, ugotavljamo, da se lahko znova začnejo pogajanja v zvezi s posebnimi točkami. V okviru tega ENVP izdaja to mnenje na podlagi besedila parafiranega sporazuma, objavljenega na spletni strani Komisije (5). To je predhodno mnenje, ki temelji na prvi analizi celovitega pravnega besedila in ne posega v nobeno dodatno priporočilo, ki bo temeljilo na dodatnih razpoložljivih informacijah, vključno z razvojem dogodkov na področju zakonodaje v ZDA, kot je sprejetje Zakona o pravnem varstvu. ENVP je opredelil tri ključne točke, ki zahtevajo izboljšave, izpostavlja pa tudi druge vidike, v zvezi s katerimi priporoča pomembne pojasnitve. Na podlagi teh izboljšav se lahko šteje, da je sporazum skladen s primarno zakonodajo EU.

V. Sklepne ugotovitve

53.

ENVP pozdravlja namero, da se zagotovi pravno zavezujoč instrument, katerega namen je zagotoviti visoko raven varstva podatkov za osebne podatke, ki se prenašajo med EU in ZDA za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj, vključno s terorizmom.

54.

Namen večine vsebinskih določb sporazuma je, da bi v celoti ali deloma ustrezale ključnim jamstvom pravice do varstva osebnih podatkov v EU (kot so pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, neodvisni nadzor in pravica do sodnega pregleda).

55.

Čeprav sporazum v tehničnem smislu ne pomeni sklepa glede ustreznosti, ustvarja splošno domnevo o skladnosti za prenose, utemeljene na posebni pravni podlagi, in sicer v okviru sporazuma. Zato je nujno treba zagotoviti, da se ta „domneva“ v besedilu sporazuma podkrepi z vsemi potrebnimi zaščitnimi ukrepi, da bi se izognili kršitvam Listine, zlasti njenih členov 7, 8 in 47.

56.

ENVP priporoča tri ključne izboljšave za besedilo, da se zagotovi skladnost z Listino in členom 16 PDEU:

1)	pojasnilo, da vsi zaščitni ukrepi veljajo za vse posameznike, ne le za državljane EU;

2)	zagotovitev učinkovitosti določb o pravnem varstvu v smislu Listine;

3)	pojasnilo, da prenosi občutljivih podatkov v paketih niso dovoljeni.

57.

Poleg tega ENVP priporoča, da se v besedilo sporazuma ali obrazložitvene izjave, priložene sporazumu, ali v fazo izvajanja sporazuma vključijo naslednje izboljšave ali pojasnitve, kot so opisane v tem mnenju, da se zagotovi pravna varnost:

1)	člen 5(3) je treba razlagati tako, da se spoštuje vloga nadzornih organov, da se s tem zagotovi skladnost s členom 8(3) Listine;

2)	posebne pravne podlage za prenose (člen 5(1)) morajo biti v celoti usklajene z zaščitnimi ukrepi iz sporazuma, v primeru neskladja med posebno pravno podlago in sporazumom, pa prevlada sporazum;

3)	v primeru neučinkovitega varstva podatkov, ki se posredujejo organom na ravni držav, ustrezni ukrepi iz člena 14(2) po potrebi vključujejo ukrepe v zvezi s podatki, ki so se že izmenjali;

opredelitvi dejavnosti obdelave in osebnih podatkov (člen 2) sta usklajeni z njunima ustaljenima razlagama v okviru prava EU; če pogodbenici ne uskladita teh opredelitev popolnoma, je treba v obrazložitvene dokumente, priložene sporazumu, vključiti pojasnilo, da se uporaba teh dveh pojmov po vsebini ne razlikuje od njunih razlag v okviru prava EU;

5)	v obrazložitveno izjavo se lahko vključi okvirni seznam „posebnih pogojev“, pod katerimi se podatki prenašajo v paketih (člen 7(3));

6)	pogodbenici nameravata uporabiti določbe v zvezi z obvestili o kršitvi varovanja tajnosti podatkov (člen 10), da čim bolj omejita morebitno opuščanje obveščanja in preprečita čezmerno odlašanje z obveščanjem;

7)	določba o hrambi podatkov iz člena 12(1) se dopolni z besedilom: „za posebne namene, za katere so se posredovali“ ob upoštevanju načela o omejitvi namena, na katerega se sklicujeta pogodbenici v sporazumu;

8)	pogodbenici sporazuma obravnavata možnost okrepitve svojih prizadevanj za zagotovitev, da se omejitve glede uveljavljanja pravice do dostopa omejijo na raven, ki je nujna, da se ohranijo našteti javni interesi in okrepi obveznost glede preglednosti;

podrobna obrazložitvena izjava, priložena sporazumu, izrecno navaja (člen 21):

—	nadzorne organe, pristojne v tej zadevi, in mehanizem, s katerim se pogodbenici obveščata o prihodnjih spremembah;

—	učinkovita pooblastila, ki jih lahko izvajata;

—	identiteto in koordinate kontaktne točke, ki bo pomagala pri opredelitvi pristojnega nadzornega organa (glej člen 22(2)).

58.

Ne nazadnje ENVP opozarja na potrebo, da se vsaka razlaga, uporaba in izvedbeni ukrep sporazuma v primeru nejasnosti in domnevnega nasprotja določb uskladi z ustavnimi načeli EU, zlasti v zvezi s členom 16 PDEU ter členoma 7 in 8 Listine, ne glede na dobrodošle izboljšave, ki se navedejo na podlagi priporočil iz tega mnenja.

V Bruslju, 12. februarja 2016

Giovanni BUTTARELLI

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) Glej MEMO 10/1661 Evropske komisije z dne 3. decembra 2010, ki je na voljo na naslovu http://europa.eu/rapid/press-release_IP-10-1661_sl.htm.

(2) Glej MEMO 11/203 Evropske komisije z dne 29. marca 2011, ki je na voljo na naslovu: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-11-203_en.htm.

(3) Glej sporočilo za javnost 14-668 Urada državnega tožilca, objavljeno 25. junija 2014, ki je na voljo na naslovu: http://www.justice.gov/opa/pr/attorney-general-holder-pledges-support-legislation-provide-eu-citizens-judicial-redress.

(4) Glej MEMO 15/5612 Evropske komisije z dne 8. septembra 2015, ki je na voljo na naslovu: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-15-5612_en.htm.

(5) Besedilo je na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/justice/data-protection/files/dp-umbrella-agreement_en.pdf.

25.5.2016

Uradni list Evropske unije

C 186/7

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o izmenjavi informacij o državljanih tretjih držav v zvezi z evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS)

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu.)

(2016/C 186/05)

Zakonodajalec EU že dolgo načrtuje razširitev izmenjave informacij v zvezi s kazenskimi evidencami v EU na državljane tretjih držav (DTD) v okviru sistema ECRIS (evropski informacijski sistem kazenskih evidenc). Predlog za razširitev sistema ECRIS na državljane tretjih držav je omogočila Agenda EU za varnost, v okviru katere se priznava, da sistem ECRIS „ni učinkovit za osebe, ki niso državljani EU, so pa bili v njej obsojeni“.

V okviru sistema ECRIS se državljanstvo države članice obsojene osebe trenutno uporablja kot osrednja točka pri izmenjavi informacij. Zato je oblikovanje vzporednega sistema za državljane tretjih držav upravičeno. Komisija se je odločila, da bo izmenjavo informacij v zvezi s kazenskimi evidencami državljanov tretjih držav vključila v decentraliziran sistem z uporabo indeksnega filtra za vsako sodelujočo državo članico. Indeksni filter bo s specifičnimi informacijami posodobljen vsakič, ko bo državljan tretje države obsojen, in nato poslan drugim državam članicam.

ENVP je natančno proučil zakonodajni predlog in izdaja priporočila z namenom pomagati zakonodajalcu in zagotoviti, da bodo novi ukrepi skladni z zakonodajo EU o varstvu podatkov ter zlasti s členoma 7 in 8 Listine EU o temeljnih pravicah.

Čeprav ENVP pozdravlja predlog za decentralizirani sistem EU za obdelavo podatkov iz kazenskih evidenc v zvezi z državljani tretjih držav, ki temelji na iskalni funkciji, ki prikaže, ali zadetki so ali jih ni, ter se v njegovem okviru uporabljajo tehnični ukrepi za omejitev poseganja v pravice do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, navaja tri glavne pomisleke in druga dodatna priporočila, ki so v mnenju podrobneje opisani.

Prvič, za državljane tretjih držav bi bilo treba vzpostaviti enako ureditev, kot velja za državljane EU v zvezi z obdelavo prstnih odtisov, ki bi upoštevala posebnost nacionalnih kazenskih sistemov ter s tem izpolnjevala zahteve glede nujnosti in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov.

Drugič, besedilo predloga se nepravilno sklicuje na informacije v indeksnem filtru kot „anonimizirane“. ENVP priporoča pojasnitev, da so informacije, obdelane za namene sistema ECRIS v zvezi z državljani tretjih držav, osebni podatki, za katere je bil opravljen postopek psevdonimizacije, in ne anonimizirani podatki.

Tretjič, ENVP meni, da ustvarjanje drugačne vrste sistema za obdelavo podatkov za državljane EU, ki imajo državljanstvo tretje države, ki se razlikuje od sistema, vzpostavljenega za državljane EU, ne izpolnjuje zahtev glede nujnosti iz zakonodaje EU o varstvu podatkov in bi lahko povzročilo diskriminacijo. Zato ENVP priporoča, da se ukrepi iz predloga nanašajo le na državljane tretjih držav, in ne tudi na državljane EU, ki imajo tudi državljanstvo tretje države.

I. UVOD IN OZADJE

I.1 Posvetovanje z ENVP

Evropska komisija je 19. januarja 2016 objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ (1). Pred objavo predloga so bila z ENVP opravljena neformalna posvetovanja. Vendar ENVP obžaluje, da po objavi predloga ni bil zaprošen za izdajo mnenja.

I.2 Cilj predloga

Sistem ECRIS je elektronski sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah, ki jih kazenska sodišča EU izrečejo zoper neko osebo v kazenskem postopku in, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, zaradi drugih razlogov. Sistem temelji na Okvirnem sklepu Sveta 2009/315/PNZ (2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sklep) in Sklepu Sveta 2009/316/PNZ (3).

Glede na obrazložitveni memorandum, priložen k predlogu, temelji sistem ECRIS na načelu, da se popolne informacije o predhodnih obsodbah državljana EU lahko pridobijo od države članice, katere državljanstvo ima zadevni državljan, s čimer se na zahtevo lahko pridobijo izčrpne in posodobljene informacije iz kazenskih evidenc njenih državljanov, ne glede na to, kje v EU so bile izrečene obsodbe. Ta struktura trenutno otežuje organom izmenjavo informacij o obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva prek sistema ECRIS, „ker državljan tretje države nima državljanstva države članice“ in „je treba za pridobitev celovitega zgodovinskega pregleda kazenskih evidenc posameznika zahtevke poslati vsem državam članicam, v katerih je bila obsodba izrečena“ (4).

Zato je cilj predloga izboljšati učinkovitost sistema ECRIS, kar zadeva izmenjavo informacij o kazenskih evidencah v zvezi z državljani tretjih držav.

V obrazložitvenem memorandumu je opisan sistem, ki je bil izbran za doseganje tega cilja. Upravljanje sistema bo decentralizirano, kar pomeni, da ne bo enotne podatkovne zbirke EU, ki bi vsebovala ustrezne informacije, ampak bo vsaka država članica upravljala svojo podatkovno datoteko. Države članice bodo morale iz svoje kazenske evidence pridobiti izpis identifikacijskih podatkov in jih naložiti v ločeno datoteko, tj. „indeksni filter“, kadar bo državljan tretje države obsojen. Podatki bodo pretvorjeni v „ključavnice in ključe“. Indeksni filter bo razposlan vsem državam članicam, ki bodo nato lahko iskanje izvajale povsem neodvisno in v svojih prostorih. Sistem bo državam članicam omogočil, da primerjajo svoje podatke s podatki v datoteki ter ugotovijo, ali so v drugih državah članicah dodatni vnosi v kazenskih evidencah (sistem iskanja zadetkov po načelu „je zadetek/ni zadetkov“).

II. SKLEPNA UGOTOVITEV

37.

Kot je že navedeno v mnenju ENVP iz leta 2006 o predlogu za sistem ECRIS, „[bi bil] za državljane tretjih držav […] morda potreben alternativni sistem“, ker „[i]z očitnih razlogov predlagani sistem ne more delovati v teh primerih“ (5). Zato pozdravljamo zdajšnji predlog in priznavamo pomen učinkovite izmenjave informacij, pridobljenih iz kazenskih evidenc obsojenih oseb, zlasti v okviru sprejetja Agende EU za varnost (6).

38.

ENVP po natančni proučitvi predloga podaja naslednja priporočila za zagotovitev skladnosti z zakonodajo EU o varstvu podatkov:

1)	kar zadeva obvezno uporabo prstnih odtisov za državljane tretjih držav, bi bilo treba za državljane tretjih držav vzpostaviti enako ureditev, kot velja za državljane EU, v skladu z veljavnimi pravili o zbiranju prstnih odtisov na nacionalni ravni;

2)	sklicevanja na anonimizirane podatke bi bilo treba izločiti iz predloga in jih nadomestiti s pravilnimi sklicevanji na postopek psevdonimizacije;

3)	podatki, ki se shranjujejo na nacionalni ravni, v zvezi z obsojenimi državljani EU in obsojenimi državljani tretjih držav se ne bi smeli različno razvrščati, in sicer z razširitvijo iste ureditve za državljane EU (npr. „neobvezni podatki“, „dodatni podatki“) tudi na državljane tretjih držav;

4)	uporaba sistema indeksnega filtra bi morala biti omejena le na osebne podatke državljanov tretjih držav, tj. kategorijo oseb, ki ne bi smela vključevati državljanov EU, ki imajo tudi državljanstvo tretje države.

39.

Poleg tega ENVP podaja naslednja priporočila, s katerimi bi se okrepilo varstvo osebnih podatkov, obdelanih za namene sistema ECRIS v zvezi z državljani tretjih držav:

1)	preambula predloga bi morala vključevati sklic na direktivo o varstvu podatkov, s pojasnitvijo povezave med instrumenti;

2)	v izvedbenih aktih, ki jih predlaga Komisija, bi bilo treba določiti dodatne zaščitne ukrepe za obdelavo prstnih odtisov, in sicer v zvezi s postopkom zajemanja, s poudarjanjem stopnje točnosti in vzpostavitvijo alternativnega postopka.

V Bruslju, 13. aprila 2016

Giovanni BUTTARELLI

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) COM(2016) 7 final, 2016/0002 (COD), Strasbourg, 19. januar 2016.

(2) Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23).

(3) Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (UL L 93, 7.4.2009, str. 33).

(4) Obrazložitveni memorandum predloga, str. 3.

(5) Mnenje ENVP o predlogu Okvirnega sklepa Sveta o pripravi in vsebini izmenjave podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami (COM(2005) 690 final) (UL C 313, 20.12.2006, str. 26, odstavka 15 in 18).

(6) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Evropska agenda za varnost“ z dne 28. aprila 2015, COM(2015) 185 final.

25.5.2016

Uradni list Evropske unije

C 186/10

Povzetek priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov glede predlagane uredbe o evropski mejni in obalni straži

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču ENVP www.edps.europa.eu.)

(2016/C 186/06)

Povzetek

Evropa se srečuje s hudo migracijsko krizo in povečano grožnjo terorizma. EU zato želi okrepiti upravljanje na svojih zunanjih mejah. V tem okviru je cilj predlagane uredbe o evropski mejni in obalni straži opredeliti splošna načela evropskega integriranega upravljanja meja in okrepiti pooblastila agencije Frontex.

ENVP se strinja, da je treba učinkoviteje upravljati migracije in okrepiti notranjo varnost, kar zahteva obdelavo osebnih podatkov. Vendar bi predlog Komisije lahko povzročil resen poseg v pravice migrantov in beguncev, ranljive skupine ljudi, ki še posebno potrebujejo zaščito.

V tem mnenju je opredeljenih pet glavnih pomislekov v zvezi z varstvom podatkov in izražen je poziv k nadaljnjemu izboljšanju predlaganega besedila, da bi se zagotovila popolna skladnost z načeli varstva podatkov. ENVP meni, da bo ta skladnost ključna za uspeh pobude in njeno zmožnost prestati pravno presojo. Predlagamo zlasti:

—	glede namena predloga: ločene presoje nujnosti in sorazmernosti ukrepov za dosego obeh opredeljenih ciljev migracij in varnosti, saj se bodo zaradi ciljev uporabljala različna pravila o varstvu podatkov;

—	glede zbiranja osebnih podatkov: podrobno opredelitev obsega in področij aktivnosti obdelave podatkov, ki jih bo izvajala agencija, saj iz trenutnega besedila predloga izhaja, da bo nova agencija postala vozlišče osebnih podatkov, kjer se bodo zbirale ogromne količine osebnih podatkov;

—	jasno razmejitev odgovornosti med novo agencijo in državami članicami EU, da bodo jasne odgovornosti glede obveznosti vsakega upravljavca na področju varstva podatkov;

—	jasnejše določbe o posredovanju osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam, ob upoštevanju, da mora to posredovanje temeljiti bodisi na presoji ustreznosti bodisi na uporabi ustreznih zaščitnih ukrepov;

—	glede upoštevanja temeljnih pravic migrantov in beguncev: zagotovila, da bodo migranti in begunci o svojih pravicah obveščeni tako, da jih lahko ustrezno razumejo in izvršujejo.

Predvsem pa mora biti agencija dovolj dobro opremljena in sposobna izvajati svoje obveznosti upoštevanja predpisov o varstvu podatkov in varovanju interesov in pravic posameznikov, na katere se nanašajo podatki, ki se obdelujejo.

1. Ozadje predloga

Komisija je 15. decembra 2015 izdala pomemben sveženj ukrepov, znan kot „sveženj ukrepov o mejah“ (1) za krepitev upravljanja zunanjih meja Evropske unije in varovanja schengenskega območja. Glavna pobuda tega svežnja je predlog uredbe o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže (2) (v nadaljnjem besedilu: predlog), ki določa splošna načela evropskega integriranega upravljanja meja in sledi agendi Komisije o migracijah (3) ter deloma njeni agendi o varnosti (4); obe sta bili predstavljeni spomladi leta 2015.

Evropski svet je 17. decembra 2015 pozval k hitremu sprejetju predloga in prosil Svet EU, naj sprejme politični dogovor, še preden se izteče trenutno predsedovanje Uniji (5). Sozakonodajalci so pospešili razpravo o predlogu. Nizozemsko predsedstvo namerava omenjeni rok upoštevati (6), Evropski parlament pa je plenarno zasedanje za obravnavo predloga oklevajoče napovedal za začetek junija (7).

ENVP se zaveda migracijske krize in terorističnih groženj, s katerimi se EU srečuje, ter pomena hitrih in smiselnih ukrepov za spopadanje s temi razmerami na ravni EU. Pozdravlja tudi trud Evropske komisije, da se hitro odziva na tekoče dogodke. Vendar je vloga ENVP opozoriti na pomembnost spoštovanja temeljne pravice do varstva podatkov in svetovati, kako bolje vključiti zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v nove zakonodajne ukrepe v smislu členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah EU (8) (v nadaljnjem besedilu: listina) in člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Obžalujemo, da zgoraj omenjena agenda ni dopuščala posvetovanja z ENVP v zgodnejši fazi zakonodajnega postopka.

ENVP v tem mnenju navaja pet glavnih pomislekov, ki zahtevajo nadaljnje izboljšave predlaganega besedila, da bo to skladno z okvirom varstva podatkov. Svoje pripombe bo osredotočil na namen predloga, zbiranje osebnih podatkov, odgovornost za obdelavo osebnih podatkov, posredovanje osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam ter spoštovanje temeljnih pravic migrantov in beguncev. Opozoril bo tudi na vidike predloga, za katera so potrebna pomembna pojasnila.

8. Sklep

ENVP pozdravlja več vidikov predloga, zlasti to, da je nekaj zaščitnih ukrepov že vključenih v besedilo, na primer omejitev obdobja hrambe podatkov. Vendar ob upoštevanju posledic poseganja v temeljne pravice migrantov in beguncev na splošno meni, da je treba opraviti ločeno presojo nujnosti in sorazmernosti obdelave podatkov, kot je predvidena za vsak namen predloga. Ob tem je treba preveriti tudi skladnost med različnimi nameni obdelave podatkov, kot jih predvideva člen 45(1) predloga.

Da bi zagotovili pravno varnost in skladnost z načeli varstva podatkov, ENVP priporoča zlasti naslednje izboljšave in pojasnila, ki naj se vključijo v končno besedilo pobude:

—

določitev in omejevanje namena:

—	v celotnem besedilu podrobneje, bolj izrecno in ločeno določiti oba namena predloga;

—	zagotoviti skladnost načinov obdelave podatkov in izrecno sklicevanje na skladnost namenov iz člena 45(1);

—	ponovno oblikovati člen 45(3) tako, da bo izrecno prepovedoval nadaljnjo obdelavo shranjenih osebnih podatkov za namene, ki niso določeni v členu 45(1);

—

odgovornosti agencije:

—	jasneje opredeliti obseg obdelave osebnih podatkov, zbranih med skupnimi operacijami in drugimi operativnimi nalogami, ki jo bo izvajala agencija, in sicer tako, da se v členu 46 izčrpno navedejo kategorije podatkov, ki jih agencija sme uporabiti in/ali posredovati;

—	izogniti se dvoumnostim v zvezi z odgovornostjo za obdelavo podatkov in usklajenostjo med agencijo, državo članico gostiteljico in domačo državo članico v primeru skupnih operacij;

—	v členu 46 jasneje opredeliti, v katerih primerih se podatki, ki jih na meji zberejo države članice, prenesejo na agencijo, s čimer agencija prevzame odgovornost upravljavca;

—

kakovost in varnost podatkov:

—	jasneje opredeliti člen 46(1)(c), da tega ne bo mogoče razumeti kot splošno pooblastilo za zbiranje takih podatkov ne glede na kategorije oseb, kot jih določa člen 46(1)(a) in (b);

—	jasno opredeliti odgovornost za varnost opreme, ki jo uporablja evropska mejna in obalna straža in na katero se nanašata člena 37 in 38, ves čas življenjske dobe opreme;

—

posredovanje podatkov:

—	v členu 44(4) navesti mednarodne organizacije v zvezi s prepovedjo posredovanja osebnih podatkov in temu ustrezno prilagoditi člen 51(4);

—	jasneje opredeliti člen 51(4) s preoblikovanjem četrtega odstavka in njegovo razdelitvijo na dve določbi, da se ločeno urejata sodelovanje subjektov v okviru EU in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami;

—

pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo:

—	v členu 72 opredeliti, da bo uradna oseba za varstvo podatkov ločeno obravnavala pravice do varstva podatkov in z njimi povezane pritožbe;

—	zagotoviti, da bodo informacije, ki jih prejmejo posamezniki, na katere se podatki nanašajo, sporočene starosti posameznika primerno, v preprostem in jasnem jeziku in brez uporabe pravne terminologije;

—	v seznam organov, navedenih v členu 15(3)(l), vključiti tudi nacionalne organe za varstvo podatkov;

—	iz člena 11(4) izključiti možnost dostopa uradnikov za zveze do nacionalnih in evropskih informacijskih sistemov, če ni dokazov, da za to obstaja potreba.

V Bruslju, 18. marca 2016

Giovanni BUTTARELLI

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) Sveženj ukrepov o mejah zajema skupno 13 zakonodajnih dokumentov: predlog za ustanovitev evropske mejne in obalne straže s priloženim sporočilom Komisije, predlog za spremembo Zakonika o schengenskih mejah, ki naj uvede obvezno sistematično preverjanje državljanov EU ob vstopu v EU in izstopu iz nje, predlog za uvedbo evropske potne listine za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, praktični priročnik za izvajanje in upravljanje evropskega sistema varovanja meja, poročilo o napredku glede delovanja žariščnih točk v Grčiji, poročilo o napredku glede delovanja žariščnih točk v Italiji, predlog za začasno odložitev obveznosti Švedske v okviru mehanizma EU za premestitev, priporočilo Komisije v zvezi s prostovoljnim programom humanitarnega sprejema s Turčijo, poročilo o nadaljnjih aktivnostih srečanja voditeljev v zvezi z begunskimi tokovi vzdolž zahodnobalkanske poti, predlog za spremembo ustanovnega akta Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in predlog za spremembo ustanovnega akta Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu. Vsi dokumenti so na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/securing-eu-borders/index_en.htm.

(2) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2007/2004, Uredbe (ES) št. 863/2007 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (COM(2015) 671 final).

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Evropska agenda o migracijah“, Bruselj, 13. maj 2015, COM(2015) 240 final; tedaj je Komisija že ugotovila, da: je iz povečanja ukrepov v Sredozemlju razvidno, da je upravljanje zunanjih meja resnično čedalje bolj deljena odgovornost. To bi skupaj z evropskim sistemom mejnih straž pomenilo nov pristop k nalogam obalne straže v EU glede na pobude, kot so izmenjava sredstev, skupne vaje in skupna uporaba virov ter možnosti za oblikovanje evropske obalne straže.

(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Evropska agenda za varnost“, Strasbourg, 28. april 2015, COM(2015) 185 final.

(5) Glej sklepe zasedanja Evropskega sveta 17. in 18. decembra 2015, ki so dostopni na: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-28-2015-INIT/sl/pdf.

(6) Glej glavne poudarke zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve 25. februarja 2016, ki so dostopni na spletišču Sveta: http://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/jha/2016/02/25/.

(7) Glej podatke o dokumentu na spletni strani zakonodajnega observatorija Evropskega parlamenta: http://www.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?lang=&reference=2015/0310(COD).

(8) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 364, 18.12.2000, str. 1).

25.5.2016

Uradni list Evropske unije

C 186/15

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2016/C 186/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek za registracijo (1).

ENOTNI DOKUMENT

„SICILIA“

EU št.: IT-PGI-0005-01305 – 29.1.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Sicilia“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5. Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ob pakiranju mora imeti zaščitena geografska označba „Sicilia“ naslednje značilnosti:

Fizikalno-kemijska analiza

kislost (izražena kot oleinska kislina): največ 0,5 %

peroksidno število: ≤ 12 mekv. O2/kg

polifenoli skupaj: ≥ 100 mg/kg

Organoleptično ocenjevanje (metoda COI)

Za proizvod so značilni poseben sadežni okus in organoleptični deskriptorji trave, paradižnika in artičoke, katerih intenzivnost se sicer spreminja glede na talne in podnebne, kmetijske in tehnološke dejavnike, vendar omogočajo razločevanje ekstra deviškega oljčnega olja „Sicilia“.

Razpon mediane	najmanj	največ
Sadežni okus po zreli oljki	≥ 2	≤ 8
Sadežni okus po zeleni oljki	≥ 2	≤ 8
Trava in/ali paradižnik in/ali artičoka	> 2	≤ 8
Grenko	> 2	≤ 7
Pikantno	> 2	≤ 8

Senzorične lastnosti olja „Sicilia“ izhajajo iz neposrednih dejavnikov, povezanih z vonjem, in posrednih dejavnikov (povezanih z vonjem in okusom), ki se jim ločeno ali skupaj pridružujejo vonji „paradižnika (listi, zelen ali zrel sadež)“ in „artičoke“. Poleg tega je skoraj vedno mogoče zaznati aromo „sveže trave“.

Druga posebnost olja „Sicilia“ se nanaša na kategorijo, v katero spada, to je kategorija sadežnosti, ki skoraj vedno niha med srednjo in intenzivno sadežnostjo, vendar ostaja dobro uravnotežena z vidika deskriptorjev pozitivnih lastnosti, kot sta grenkost in pikantnost.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Regija Sicilija je bila zaradi svoje osrednje lege v Sredozemlju med različnimi vladavinami pod različnimi vplivi (kulturnimi, arhitekturnimi, verskimi, prehranjevalnimi itd.). Zlasti oljčna panoga značilno priča o tej dolgi zgodovini oplajanja z vidika kulture, tehnik gojenja in raznovrstnosti sort. Regija Sicilija je zaradi navedenih pogojev postala bogato območje zaradi številnih gojenih vrst, pa tudi zaradi uporabljenih tehnik gojenja, kar prispeva k edinstvenim in neposnemljivim značilnostim oljkarstva in oljarstva.

Proizvod z zaščiteno geografsko označbo „Sicilia“ se pridobiva iz kultivarjev oljk, navedenih v nadaljevanju, ki se gojijo ločeno ali skupaj v oljčnih nasadih ter so spodaj razvrščeni po pomembnosti in pogostosti.

Najbolj razširjeni kultivarji:

Biancolilla, Cerasuola, Moresca, Nocellara del Belice, Nocellara Etnea, Ogliarola Messinese in Tonda Iblea.

Manj razširjeni kultivarji:

Aitana, Bottone di gallo, Brandofino, Calatina, Cavalieri, Crastu, Erbano, Giarraffa, Lumiaru, Marmorigna, Minuta, Nasitana, Nerba, Nocellara messinese, Olivo di Mandanici, Piricuddara, Santagatese, Vaddarica, Verdello, Verdese, Zaituna in njihove sopomenke. Poleg obstoječih je mogoče v oljčnih nasadih gojiti tudi druge kultivarje, vendar njihov delež ne sme presegati 10 %. Če je na kmetijskem gospodarstvu več kot 10 % drugih sort, potem površin oljčnih nasadov ni mogoče vpisati v nadzorni sistem za ZGO „Sicilia“.

Glavni kultivarji se gojijo na več kot 85 % površin oljčnih nasadov navedenega območja.

Olje, ki ga je mogoče pridobivati ločeno ali skupaj iz vseh zgoraj navedenih kultivarjev, ima organoleptične značilnosti, opisane v točki 3.2, ki jih povprečni potrošnik zlahka prepozna zaradi vonja in okusa, ki imata v senzoričnem razponu srednjo do visoko vrednost, in zaradi zaznavanja že opisanih arom po „zelenem ali zrelem paradižniku“, „artičoki“ in „sveži travi“.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnega postopka (gojenje, obiranje in ekstrakcija olja) morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ekstra deviško oljčno olje z ZGO „Sicilia“ je treba shranjevati in pakirati na območju proizvodnje, opredeljenem v specifikaciji proizvoda, in sicer iz očitnega razloga ozemeljske nepovezanosti s preostalo evropsko celino ali da bi se preprečilo izpostavljanje proizvoda fizikalnim in kemijskim dejavnikom med prevozom, saj bi ti lahko porušili oksidacijsko stabilnost ter s tem kvalitativne značilnosti, zlasti kar zadeva polifenole, ki so eden od značilnih parametrov ekstra deviškega oljčnega olja z ZGO „Sicilia“. Po celotnem ozemlju otoka Sicilije je razpredena mreža 251 pakirnic (podatki agencije Agea iz leta 2013), ki z izkušnjami in znanjem, pridobljenimi skozi čas, zagotavljajo ohranjanje kazalnikov kakovosti. Olje z zaščiteno geografsko označbo „Sicilia“ je treba dati na trg v ustreznih vsebnikih s prostornino največ 5 litrov.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ob zaščiteni geografski označbi „Sicilia“ ne sme biti nobene dodatne označbe, ki ni izrecno določena s to specifikacijo proizvoda, vključno s pridevniki: „fine“ (izvrstno), „scelto“ (kakovostno), „selezionato“ (izbrano), „superiore“ (višje kakovosti), „genuino“ (pristno). Dovoljene so resnične in preverljive navedbe, s katerimi je mogoče dokazati postopke posameznih proizvajalcev, zlasti navedbe: „monovariétale“ (enosortno), ki ji sledi ime uporabljenega kultivarja, „raccolta a mano“ (ročno obrano) itd. Dovoljena je resnična navedba imen, nazivov in zasebnih blagovnih znamk, če proizvoda ne hvalijo ali če ne zavajajo potrošnika. Navedba imen kmetijskih gospodarstev, posestev ali kmetij je dovoljena samo, če je bilo olje proizvedeno izključno iz oljk, obranih v oljčnih nasadih navedenega gospodarstva. Navedba pakiranja na oljčnem gospodarstvu, v združenju oljčnih gospodarstev ali v podjetju na proizvodnem območju je dovoljena samo, če je bilo olje zapakirano na navedenem gospodarstvu. Prepovedano je uporabljati druge geografske označbe. Zaščitena geografska označba „Sicilia“ mora biti navedena na nalepki z berljivimi in neizbrisljivimi črkami, tako da jo je mogoče razlikovati od vseh drugih označb na nalepki. Pri označbi je poleg tega treba upoštevati pravila označevanja, določena z veljavno zakonodajo. Na nalepki je treba navesti letnik proizvodnje olja, v katerem je bilo olje proizvedeno.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja z ZGO „Sicilia“ zajema celotno upravno območje regije Sicilija.

5. Povezava z geografskim območjem

Na Siciliji zaradi posebne geografske lege vladajo naravni pogoji, ki omogočajo proizvodnjo ekstra deviškega oljčnega olja s posebnimi fizikalno-kemijskimi in organoleptičnimi značilnostmi, opisanimi v specifikaciji proizvoda.

Zaradi ozemeljske nepovezanosti z evropsko celino so se z vidika biotske raznovrstnosti razvile edinstvene sorte navedene vrste, ki se razlikujejo od sort na drugih območjih pridelave oljk.

Talni in podnebni ter človeški dejavniki, ki so tesno povezani z ozemljem, odločilno vplivajo na organoleptične značilnosti ekstra deviškega oljčnega olja z ZGO „Sicilia“.

Povezava med ozemljem, oljčnimi drevesi in sicilsko kulturo je omogočila pridobivanje proizvoda, katerega sloves dokazujejo številne nagrade, ki so jih za ekstra deviško oljčno olje „Sicilia“ podelili panožni strokovnjaki in potrošniki.

Treba je poudariti, da zakonodaja proizvajalcem olja prepoveduje uporabo geografskih navedb na nalepki, za kar so predpisane stroge kazni, in da je ta zakonodaja precej odvračala od uporabe navedb imen na promocijskih dogodkih pa tudi na spletnih straneh.

Kljub navedenemu pa je povezava med ozemljem, oljčnimi drevesi in sicilsko kulturo omogočila pridobivanje proizvoda, katerega sloves dokazujejo številne nagrade, ki so jih za ekstra deviško oljčno olje, pridelano na Siciliji, podelili panožni strokovnjaki in potrošniki.

Podjetja, ki proizvajajo ekstra deviško oljčno olje „Sicilia“, so v zadnjih desetletjih na vseh velikih mednarodnih oljarskih tekmovanjih redno prejemala številne nagrade:

na tekmovanju Orciolo d’Oro prvo, drugo in tretjo nagrado v vseh kategorijah ali v vsaj eni od „lahke“, „srednje“ in „intenzivne“ kategorije, pri čemer sta v letih 1997, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 in 2012 prevladovali „srednja“ in „intenzivna“ kategorija; leta 2009 in 2010 prvo in drugo nagrado; leta 2011 tretjo nagrado in leta 2013 prvo nagrado;

na tekmovanju Sol d’Oro je v letih 2009, 2010 in 2011 prejelo nagrado Sol d’Oro, v letih 2009, 2012 in 2013 nagrado Sol d’Argento ter v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 nagrado Sol di Bronzo;

na tekmovanju Sirena d’Oro de Sorrente je v letih 2003, 2004, 2005 in 2006 prejelo prvo, drugo in tretjo nagrado ter v preostalih letih drugo in tretjo nagrado;

na tekmovanju Leon d’Oro leta 2007 so kmetijska gospodarstva, ki proizvajajo ekstra deviško oljčno olje „Sicilia“, prejela prvo, leta 2010 drugo in tretjo ter leta 2012 prvo nagrado;

od leta 1996 do danes je oljčno olje „Sicilia“ prejelo nagrade Montiferru v vseh treh kategorijah, in sicer 15-krat prvo nagrado ter številne druge in tretje nagrade.

Ta sloves izhaja iz materialne vrednosti proizvoda (fizikalno-kemijske in organoleptične značilnosti) in iz dojemanja njegove nematerialne vrednosti zaradi večstoletne zgodovine gojenja oljčnih dreves in proizvodnje olja na Siciliji.

Sloves ekstra deviškega oljčnega olja „Sicilia“ potrjujejo tudi zbrani zgodovinski dokumenti, iz katerih je razvidno, da so nekatere oljarne zahtevale, naj se na nalepki navede, da njihov proizvod izvira iz Sicilije.

Iz obdobja pred letom 1992, in sicer iz let 1988 in 1989, so se ohranili številni računi, izdani ob prodaji, na katerih je bilo navedeno „Sicilia“. Nekateri računi, namenjeni za tuji trg, se nanašajo tudi na leti 1996 in 2000.

Ime je poleg tega navedeno v izdajah kataloga o sicilskem olju iz let 1997 in 2009.

Med navedenimi dokumenti so tudi številne nalepke z navedbo „Sicilia“ na steklenicah za olje, ki je bilo pakirano in označeno v državah, ki niso Italija (Carluccio’s London – Olio extra vergine d’oliva – Sicilia), nekatere nalepke za olji Agata in Valentina Extra Virgin Sicilian Olive Oil, ki se tržita v Združenih državah, in za olje Trader Giotto’s, na kateri je navedeno ime „Sicilia“, nalepke oljarne Barbera, na katerih je navedeno ime „Sicilia“ in ki so namenjene za tuje trge, ter nalepke podjetja EFFe1 srl, na katerih je bilo prav tako navedeno ime „Sicilia“.

Sčasoma se je kakovost proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja „Sicilia“ izboljšala in njegov sloves se je čedalje bolj širil po vseh trgih. Pri tem proizvodu zato obstaja nevarnost ponarejanja, kar ima lahko hude gospodarske posledice.

Proizvodno območje ekstra deviškega oljčnega olja z ZGO „Sicilia“ je mogoče opredeliti po Köppnovi podnebni klasifikaciji kot območje z zmernim vlažnim podnebjem (tipa C), za katero so v najhladnejšem mesecu značilne povprečne temperature pod 18 °C, vendar višje od –3 °C ali, natančneje, z zmerno toplim subtropskim vlažnim podnebjem, ki ima suha poletja (tipa Csa), torej značilno sredozemsko podnebje s povprečno temperaturo, ki je v najtoplejšem mesecu nad 22 °C, medtem ko so padavine razporejene tako, da jih je največ v hladnem (jesensko-zimskem) obdobju.

Sredozemsko podnebje (Cs) je najmanj pogosto zmerno podnebje in ima na Siciliji številne značilne vidike, ki pomembno vplivajo na kemijsko, zlasti pa organoleptično sestavo navedenega ekstra deviškega oljčnega olja, zaradi katere se močno razlikuje od olja, proizvedenega na bližnjih geografskih območjih, zlasti zaradi razmerja med enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami in večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (MuFA/PuFA) ter zaradi kakovosti biofenolov in hlapnih aromatičnih spojin (alkoholi, aldehidi in estri).

Značilnosti ekstra deviškega oljčnega olja z ZGO „Sicilia“ so odvisne tudi od osončenosti, temperature, vlažnosti in vetra, ki močno vplivajo na fiziologijo oljčnih dreves ter določajo obdobje vegetativnega mirovanja in obdobje vegetativne rasti, pa tudi vse druge fenološke faze (cvetenje, nastajanje in razvoj plodov, proces spreminjanja barve, zorenje). Količina sončnega sevanja, potrebnega za fotosintezo (RPA), na tem območju Sredozemlja določa pogoje, ki omogočajo veliko kopičenje biomase v različnih organih rastline, to pa skupaj z majhno količino razpoložljive vode in zmernim nihanjem temperatur prispeva k zvišanju skupne vsebnosti biofenolov, zlasti posebnih fenolnih snovi ter drugih predhodnikov spojin, ki bodo olju dale aromo. Zaradi majhne količine vode in vseh zgoraj navedenih podnebnih pogojev, ki so značilni za otoško lego, je v olju z ZGO „Sicilia“ mogoče vselej zaznati tudi deskriptorje grenkosti in pikantnosti, katerih vrednost mediane je vedno višja od 2 in zaradi katerih se olje uvršča pretežno v intenzivne in srednje kategorije. Zgoraj navedeni talni in podnebni dejavniki vplivajo ne le na hitrost rasti (TCC), ki je povezana s procesom fotosinteze (količina sončnega sevanja, listna površina in struktura), temveč tudi na procese dihanja rastlinske celice, med katerimi lahko v presnovnih poteh nastanejo številni rastlinski metaboliti: aminokisline, lipidi in njihovi derivati, izoprenoidi (na primer terpeni ter med njimi skvalen, mentol in limonen, ki dajejo značilen vonj rastlinam, cvetju in sadežem; biosintetični predhodniki sterolov) in porfirini (povezani s klorofilom in fotosintezo).

Lastnosti, opisane v točki 3.2, določajo edinstvenost olja z ZGO „Sicilia“, med njimi pa so dosledna stalna vsebnost arom zelenega paradižnika, artičoke in sveže trave, ki so toliko izrazitejše zaradi zgoraj navedenih podnebnih pogojev ter organoleptičnih značilnosti, ki so vedno povezane z najbolj razširjenimi kultivarji, naštetimi na seznamu v točki 3.3.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

Celotno prečiščeno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, živilsko in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti DOP IGP“ (v zgornjem desnem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ (ob robu na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 186

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 59 25. maj 2016

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 186/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7772 – Western Digital/Sandisk) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2016/C 186/02	Menjalni tečaji eura	2
	Evropsko računsko sodišče
2016/C 186/03	Posebno poročilo št. 8/2016 – Železniški tovorni promet v EU še vedno ni na pravi poti	3
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2016/C 186/04	Povzetek predhodnega mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sporazumu med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o varstvu osebnih podatkov v zvezi s preprečevanjem, preiskovanjem, odkrivanjem in pregonom kaznivih dejanj	4
2016/C 186/05	Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o izmenjavi informacij o državljanih tretjih držav v zvezi z evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS)	7
2016/C 186/06	Povzetek priporočil Evropskega nadzornika za varstvo podatkov glede predlagane uredbe o evropski mejni in obalni straži	10

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2016/C 186/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8024 – NTT Data International/IT Services Business of Dell) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	13
2016/C 186/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.8048 – Ardagh/Ball/Rexam Divestment Business) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	14
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2016/C 186/09	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	15