Zadnja objava

UL C 136, 18.4.2016

Prejšnje objave

UL C 118, 4.4.2016

UL C 111, 29.3.2016

UL C 106, 21.3.2016

UL C 98, 14.3.2016

UL C 90, 7.3.2016

UL C 78, 29.2.2016

Ta besedila so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 18. februarja 2016 – Svet Evropske unije/Bank Mellat, Evropska komisija

(Zadeva C-176/13 P) (1)

((Pritožba - Skupna zunanja in varnostna politika - Boj proti širjenju jedrskega orožja - Omejevalni ukrepi proti Islamski republiki Iran - Zamrznitev sredstev iranske banke - Obveznost obrazložitve - Postopek sprejetja akta - Očitna napaka pri presoji))

(2016/C 145/03)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Svet Evropske unije (zastopnika: S. Boelaert in M. Bishop, agenta)

Drugi stranki v postopku: Bank Mellat (zastopniki: M. Brindle, QC, R. Blakeley in V. Zaiwalla, barristers, ter Z. Burbeza, P. Reddy, S. Zaiwalla in F. Zaiwalla, solicitors), Evropska komisija (zastopnika: D. Gauci in M. Konstantinidis, agenta)

Intervenient v podporo tožeče stranke: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: L. Christie in S. Behzadi-Spencer, agenta, ob sodelovanju S. Lee, barrister)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Svet Evropske unije poleg svojih stroškov nosi stroške, ki jih je priglasila družba Bank Mellat na obeh stopnjah.

3.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Evropska komisija nosita svoje stroške na obeh stopnjah.

---

(1)   UL C 171, 15.6.2013.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Juzgado de Primera Instancia de Cartagena – Španija) – Finanmadrid EFC SA/VA (*1), QE (*1), DG (*1), NZ (*1)

(Zadeva C-49/14) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 93/13/EGS - Nepošteni pogoji - Postopek za izdajo plačilnega naloga - Postopek izvršbe - Pristojnost nacionalnega izvršilnega sodišča, da se po uradni dolžnosti sklicuje na ničnost nepoštenega pogoja - Načelo pravnomočnosti - Načelo učinkovitosti - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Sodno varstvo))

(2016/C 145/04)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia de Cartagena

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Finanmadrid EFC SA

Tožene stranke: VA (*1), QE (*1), DG (*1), NZ (*1)

Izrek

Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih [nepoštenih] pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, ki sodišču, ki mu je predložen predlog za izvršbo plačilnega naloga, ne dovoljuje, da po uradni dolžnosti presoja nepoštenost pogoja iz pogodbe, ki jo je sklenil prodajalec ali ponudnik s potrošnikom, kadar organ, ki mu je predložen predlog za izdajo plačilnega naloga, ni pristojen opraviti navedene presoje.

---

(*1)  Informacija je bila izbrisana ali nadomeščena v okviru varstva osebnih in/ali zaupnih podatkov.

(1)   UL C 135, 5.5.2014.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 23. februarja 2016 – Evropska komisija/Madžarska

(Zadeva C-179/14) (1)

((Zadeva C-179/14Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2006/123/ES - Členi od 14 do 16 - Člen 49 PDEU - Svoboda ustanavljanja - Člen 56 PDEU - Svoboda opravljanja storitev - Pogoji za izdajanje davčno ugodnih bonov, ki jih delodajalci dodelijo svojim zaposlenim za nastanitev, prostočasne dejavnosti in/ali prehrano - Omejitve - Monopolključne besede brez narekovajev))

(2016/C 145/05)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Tokár in E. Montaguti, agenta)

Tožena stranka: Madžarska (zastopnika: M.Z. Fehér in G. Koós, agenta)

Izrek

1.

Madžarska je z uvedbo in ohranjanjem sistema kartice za prosti čas Széchenyi, določenega z vladno uredbo št. 55/2011 z dne 12. aprila 2011 o izdajanju in uporabi kartice za prosti čas Széchenyi in spremenjenega z zakonom št. CLVI z dne 21. novembra 2011 o spremembi nekaterih davčnih zakonov in drugih zakonov, povezanih s temi davčnimi zakoni, kršila Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu, ker: — člen 13 navedene vladne uredbe v povezavi s členom 2(2)(d) zakona št. XCVI o prostovoljnih vzajemnih zavarovalnih skladih iz leta 1993, členom 2(b) zakona št. CXXXII o podružnicah in predstavništvih podjetij s sedežem v tujini iz leta 1997 ter s členi 1, 2(1) in (2), 55(1) in (3) ter 64(1) zakona št. IV o gospodarskih družbah iz leta 2006 izključuje možnost, da bi podružnice izdajale kartico za prosti čas Széchenyi, ter posledično pomeni kršitev člena 14, točka 3, te direktive; — navedeni člen 13 v povezavi z istimi nacionalnimi določbami ne priznava – z vidika izpolnjevanja pogojev iz tega člena 13, od (a) do (c) – dejavnosti skupin družb, katerih matična družba ni družba, ustanovljena po madžarskem pravu, in katerih članice ne poslujejo v oblikah družb, predvidenih z madžarskim pravom, ter posledično pomeni kršitev člena 15(1), (2)(b) in (3) navedene direktive; — člen 13 vladne uredbe št. 55/2011 v povezavi s temi nacionalnimi določbami omejuje možnost izdajanja kartice za prosti čas Széchenyi na banke in finančne ustanove, glede na to da lahko samo te organizacije izpolnijo pogoje iz člena 13, ter posledično pomeni kršitev člena 15(1), (2)(d) in (3) te direktive; — je navedeni člen 13 v nasprotju s členom 16 Direktive 2006/123, ker za izdajanje kartice za prosti čas Széchenyi predpisuje obstoj sedeža na Madžarskem.

2.

Sistem bonov Erzsébet, ki je urejen z zakonom št. CLVI z dne 21. novembra 2011 in z zakonom št. CIII z dne 6. julija 2012 o programu Erzsébet, je v nasprotju s členoma 49 PDEU in 56 PDEU, ker se s to nacionalno ureditvijo ustvarja monopol v korist javnih organizacij na področju izdajanja bonov, ki omogočajo pridobitev hladnih obrokov in ki jih delodajalci pod davčno ugodnimi pogoji lahko dodelijo svojim zaposlenim kot ugodnosti v naravi.

3.	Madžarski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)   UL C 202, 30.6.2014.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias – Grčija) – Elliniko Dimosio/Stefanos Stroumpoulis in drugi

(Zadeva C-292/14) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 80/987/EGS - Približevanje zakonodaj držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca - Področje uporabe - Neplačane terjatve iz naslova plač pomorščakov, ki delajo na krovu ladje, ki pluje pod zastavo tretje države - Delodajalec, ki ima statutarni sedež v tej tretji državi - Pogodba o zaposlitvi, za katero velja pravo te iste tretje države - Stečaj delodajalca, razglašen v državi članici, v kateri ima ta svoj dejanski sedež - Člen 1(2) - Priloga, točka II, A - Nacionalna zakonodaja, ki določa jamstvo za neplačane terjatve iz naslova plač pomorščakov samo v primeru, če so ti zapuščeni v tujini - Raven varstva, ki ne ustreza varstvu, določenem z Direktivo 80/987))

(2016/C 145/06)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Elliniko Dimosio

Tožene stranke: Stefanos Stroumpoulis, Nikolaos Koumpanos, Panagiotis Renieris, Charalampos Renieris, Ioannis Zacharias, Dimitrios Lazarou, Apostolos Chatzisotiriou

Izrek

1.

Direktivo Sveta 80/987/EGS z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca je treba razlagati tako, da – razen ob morebitni uporabi člena 1(2) te direktive – morajo imeti pomorščaki, ki prebivajo v državi članici in ki jih je v tej državi članici družba, ki ima svoj statutarni sedež v tretji državi, vendar pa je njen dejanski sedež v navedeni državi članici, zaposlila, da bi delali kot zaposleni delavci na krovu ladje za križarjenje, ki je v lasti te družbe in pluje pod zastavo navedene tretje države, v skladu s pogodbo o zaposlitvi, v kateri je bilo določeno, da je pravo, ki se uporablja, pravo te tretje države, potem ko je sodišče zadevne države članice v skladu s pravom te države razglasilo stečaj navedene družbe, pravico do varstva, ki ga določa navedena direktiva v zvezi neporavnanimi terjatvami iz naslova plač, ki jih imajo v razmerju do te iste družbe.

2.

Člen 1(2) Direktive 80/987 je treba razlagati tako, da za delavce, ki so v položaju, kakršen je položaj toženih strank v postopku v glavni stvari, varstvo, kakršno je določeno v členu 29 zakona 1220/1981, s katerim je bila dopolnjena in spremenjena zakonodaja o organu za upravljanje pristanišča Pirej, če so pomorščaki zapuščeni v tujini, ne pomeni „varstva, enakovrednega tistemu, ki izhaja iz te direktive“ v smislu navedene določbe te direktive.

---

(1)   UL C 282, 25.8.2014.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 25. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landessozialgericht Nordrhein-Westfalen – Nemčija) – Vestische Arbeit Jobcenter Kreis Recklinghausen/Jovanna García-Nieto, Joel Pena Cuevas, Jovanlis Pena Garcia, Joel Luis Pena Cruz

(Zadeva C-299/14) (1)

((Predhodno odločanje - Prosto gibanje oseb - Državljanstvo Unije - Enako obravnavanje - Direktiva 2004/38/ES - Člen 24(2) - Dajatve socialne pomoči - Uredba (ES) št. 883/2004 - Člena 4 in 70 - Posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki - Izključitev državljanov države članice v prvih treh mesecih prebivanja v državi članici gostiteljici))

(2016/C 145/07)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landessozialgericht Nordrhein-Westfalen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Vestische Arbeit Jobcenter Kreis Recklinghausen

Tožene stranke: Jovanna García-Nieto, Joel Pena Cuevas, Jovanlis Pena Garcia, Joel Luis Pena Cruz

Izrek

Člen 24 Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS, ter člen 4 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1244/2010 z dne 9. decembra 2010, je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta ureditvi države članice, v skladu s katero so državljani drugih držav članic, ki so v položaju, navedenem v členu 6(1) Direktive 2004/38, izključeni od prejemanja nekaterih „posebnih denarnih dajatev, za katere se ne plačujejo prispevki“, v smislu člena 70(2) Uredbe št. 883/2004, ki so hkrati „socialna pomoč“ v smislu člena 24(2) Direktive 2004/38.

---

(1)   UL C 315, 19.9.2014.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Korkein hallinto-oikeus – Finska) – Sanoma Media Finland Oy – Nelonen Media/Viestintävirasto

(Zadeva C-314/14) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2010/13/EU - Člen 19(1) - Ločevanje med televizijskim oglaševanjem in programi - Deljen zaslon - Člen 23(1) in (2) - Omejitev časa predvajanja televizijskih oglaševalskih vložkov na 20 % posamezne ure - Napovedi sponzorstva - Druge navedbe sponzorja - ,Črne sekunde))

(2016/C 145/08)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sanoma Media Finland Oy – Nelonen Media

Tožena stranka: Viestintävirasto

Izrek

1.

Člen 19(1) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je v postopku v glavni stvari, ki dopušča, da deljeni zaslon, ki v enem stolpcu prikazuje odjavno špico televizijskega programa, v drugem stolpcu pa se predstavljajo prihajajoči programi, s čimer se ločijo program, ki se zaključuje, in oglasni blok, ki mu sledi, ni nujno kombiniran ali zaključen z akustičnim ali optičnim signalom, če uporaba tega sredstva izpolnjuje obe zahtevi iz člena 19(1), prvi stavek, te direktive, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

2.

Člen 23(2) Direktive 2010/13 je treba razlagati tako, da je treba sponzorske znake, kakršni so v postopku v glavni stvari, ki se ne pojavljajo v sponzoriranem programu temveč v drugih programih, vključiti v najdaljši dopustni obseg oglaševanja v posamezni uri, ki je določen v členu 23(1) te direktive.

3.

Člen 23(1) Direktive 2010/13 je treba v primeru, da država članica ni izkoristila možnosti, da sprejme strožje pravilo, kot je določeno v tem členu, razlagati tako, da ne samo, da ne nasprotuje temu, da se „črne sekunde“, ki so umeščene med različne oglase znotraj televizijskega oglasnega bloka ali med ta blok in televizijski program, ki bloku sledi, vključijo v najdaljši dopustni obseg oglaševanja, ki je v tem členu določen na 20 % oglaševalskih vložkov v posamezni uri, temveč da se s tem členom taka vključitev tudi zahteva.

---

(1)   UL C 292, 1.9.2014.

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 17. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Lietuvos Aukščiausiasis Teismas – Litva) – Air Baltic Corporation AS/Lietuvos Respublikos specialiųjų tyrimų tarnyba

(Zadeva C-429/14) (1)

((Predhodno odločanje - Zračni promet - Montrealska konvencija - Členi 19, 22 in 29 - Odgovornost letalskega prevoznika v primeru zamude pri mednarodnem prevozu potnikov - Pogodba o prevozu, sklenjena z delodajalcem potnikov - Škoda zaradi zamude - Škoda, nastala delodajalcu))

(2016/C 145/09)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Air Baltic Corporation AS

Tožena stranka: Lietuvos Respublikos specialiųjų tyrimų tarnyba

Izrek

Konvencijo o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz, ki je bila sklenjena 28. maja 1999 v Montrealu in ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2001/539/ES z dne 5. aprila 2001, in zlasti njene člene 19, 22 in 29 je treba razlagati tako, da je letalski prevoznik, ki je z delodajalcem oseb, ki so bile prepeljane kot potniki, kot je ta iz postopka v glavni stvari, sklenil pogodbo o mednarodnem prevozu, temu delodajalcu odgovoren za škodo, ki mu je nastala zaradi zamude letov, ki so se jih njegovi zaposleni udeležili v skladu s to pogodbo, in ki se nanaša na dodatne stroške, nastale navedenemu delodajalcu.

---

(1)   UL C 421, 24.11.2014.

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 18. februarja 2016 – Zvezna republika Nemčija/Evropska komisija

(Zadeva C-446/14 P) (1)

((Pritožba - Državne pomoči - Storitve odstranjevanja živalskih trupel in klavničnih odpadkov - Ohranitev rezervnih zmogljivosti za primer izbruhov nalezljivih bolezni - Sklep o razglasitvi pomoči za nezdružljive z notranjim trgom - Storitev splošnega gospodarskega pomena - Očitna napaka pri presoji - Nadomestilo v zvezi z obveznostjo javne službe - Obveznost obrazložitve))

(2016/C 145/10)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Zvezna republika Nemčija (zastopniki: T. Henze in J. Möller, agenta, T. Lübbig in M. Klasse, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: T. Maxian Rusche in C. Egerer, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)   UL C 409, 17.11.2014.

Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 25. februarja 2016 – Evropska komisija/Kraljevina Španija

(Zadeva C-454/14) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktiva 1999/31/ES - Člen 14 - Odlaganje odpadkov - Neskladnost obstoječih odlagališč - Postopek zapiranja in upravljanja po zaprtju))

(2016/C 145/11)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: L. Pignataro-Nolin, E. Sanfrutos Cano in D. Loma-Osorio Lerena, agenti)

Tožena stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: L. Banciella Rodríguez-Miñón, agent)

Izrek

1.

Republika Španija s tem, da za nobeno od zadevnih odlagališč, in sicer v Ortuelli (Nizozemska), v Baskiji, v Zuriti in Juan Grandu (Kanarski otoki), ni sprejela ustreznih ukrepov za to, da bi upravljavec sprejel načrt prilagoditve odlagališča in da bi se zagotovila celotna izvršitev tega načrta v skladu z zahtevami iz Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, z izjemo tistih, navedenih v točki 1 Priloge I k tej direktivi, in sicer v osmih letih po datumu, določenem v njenem členu 18(1), ni izpolnila obveznosti, ki jih ima za vsako od navedenih odlagališč na podlagi člena 14(c) te direktive.

2.

Kraljevina Španija s tem, da za nobeno od odlagališč, in sicer Vélez Rubio (Almerija), Alcolea de Cinca (Huesca), Sariñena (Huesca), Tamarite de Litera (Huesca), Somontano – Barbastro (Huesca), Barranco de Sedases (Fraga, Huesca), Barranco Seco (Puntallana, La Palma), Jumilla (Murcia) in Legazpia (Guipuzkoa)) in 19 odlagališč inertnih odpadkov (Sierra Valleja (Arcos de la Frontera, Cadiz), Carretera Pantano del Rumblar (Baños de la Encina, Jaén), Barranco de la Cueva (Bélmez de la Moraleda, Jaén), Cerrajón (Castillo de Locubín, Jaén), Las Canteras (Jimena y Bedmar, Jaén), Hoya del Pino (Siles, Jaén), Bellavista (Finca El Coronel, Alcalá de Guadaira, Sevilla), El Patarín (Alcalá de Guadaira, Sevilla), Carretera de Arahal-Morón de la Frontera (Arahal, Sevilla), Carretera de Almadén de la Plata (Cazalla de la Sierra, Sevilla), El Chaparral (Écija, Sevilla), Carretera A-92, KM 57,5 (Morón de la Frontera, Sevilla), Carretera 3118 Fuente Leona – Cumbres mayores (Colina Barragona, Huelva), Llanos del Campo (Grazalema – Benamahoma, Cadiz) Andrada Baja (Alcalá de Guadaira, Sevilla), Las Zorreras (Aldeira, Granada), Carretera de los Villares (Andújar, Jaén) La Chacona (Cabra, Cordoba) in el Chaparral – La Sombrerera (Puerto Serrano, Cadiz)), ni sprejela potrebnih ukrepov za čimprejšnje zaprtje – v skladu s členom 7(g) in členom 13 Direktive 1993/31 – odlagališč, ki jim v skladu s členom 8 ni bilo izdano dovoljenje za nadaljnje obratovanje, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima za vsako od navedenih odlagališč na podlagi člena 14(b) navedene direktive.

3.	Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

---

(1)   UL C 448, 15.12.2014.

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 25. februarja 2016 – Evropska komisija/Kraljevina Nizozemska

(Zadeva C-22/15) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Davek na dodano vrednost - Direktiva 2006/112/ES - Oprostitve - Člen 132(1)(m) - Storitve, ki so tesno povezane s športom ali telesno vzgojo - Oprostitev davka za storitve dajanja privezov in sidrišč za plovila v najem članom navtičnih športnih organizacij za namene navtičnih ali prostočasnih dejavnosti, ki jih ni mogoče šteti za ukvarjanje s športom ali telesno vzgojo - Oprostitev, omejena na člane navtičnih športnih organizacij, ki pri opravljanju svojih storitev ne zaposlujejo ene ali več oseb - Izključitev - Člen 133, prvi odstavek,(d)))

(2016/C 145/12)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Lozano Palacios in G. Wils, agenta)

Tožena stranka: Kraljevina Nizozemska (zastopnika: M. Bulterman in M. Noort, agenta)

Izrek

1.

Kraljevina Nizozemska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 2(1), 24(1) in 133 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, v povezavi z njenim členom 132(1)(m) s tem, da je: — plačila davka na dodano vrednost oprostila dajanje privezov in sidrišč za plovila v najem članom navtičnih športnih organizacij za namene navtičnih ali prostočasnih dejavnosti, ki jih ni mogoče šteti za ukvarjanje s športom ali telesno vzgojo, in — omejila oprostitev tega dajanja v najem – če se privezi in sidrišča za plovila dajejo v najem članom, ki se ukvarjajo s športom, in je najem tesno povezan z ukvarjanjem s tem športom in je zanj neobhoden – navtičnim športnim organizacijam, ki pri opravljanju svojih storitev ne zaposlujejo ene ali več oseb.

2.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

---

(1)   UL C 228, 13.7.2015.

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Salutas Pharma GmbH/Hauptzollamt Hannover

(Zadeva C-124/15) (1)

((Predhodno odločanje - Skupna carinska tarifa - Tarifna uvrstitev - Kombinirana nomenklatura - Tarifna številka 3004 - Šumeče tablete, ki vsebujejo 500 mg kalcija - Občutno višja raven snovi v priporočenem dnevnem odmerku kot v dnevnem vnosu, ki se priporoča za ohranitev splošnega zdravja ali splošnega dobrega počutja))

(2016/C 145/13)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Finanzgericht Hamburg

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Salutas Pharma GmbH

Tožena stranka: Hauptzollamt Hannover

Izrek

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011, je treba razlagati tako, da izdelek, kakršne so šumeče tablete z vsebnostjo 500 mg kalcija na tableto, ki se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja kalcija ali kot podpora pri specialni terapiji za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze in na katerih je nalepka z navedbo, da je največji priporočeni dnevni odmerek za odrasle 1 500 mg, spada v tarifno številko 3004 te nomenklature.

---

(1)   UL C 178, 1.6.2015.

Sodba Sodišča (deseti senat) z dne 25. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – G.E. Security BV/Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-143/15) (1)

((Predhodno odločanje - Uredba (EGS) št. 2658/87 - Skupna carinska tarifa - Kombinirana nomenklatura - Uvrstitev blaga - Tarifne številke 8517, 8521, 8531 in 8543 - Blago „videomultiplexer“))

(2016/C 145/14)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: G.E. Security BV

Tožena stranka: Staatssecretaris van Financiën

Izrek

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1214/2007 z dne 20. septembra 2007, je treba razlagati tako, da je treba blago, kakršno je „videomultiplexer“ v postopku v glavni stvari, uvrstiti pod tarifno številko 8521 te nomenklature, če ne bo predložitveno sodišče na podlagi vseh dejstev, ki jih ima na voljo, presodilo drugače.

---

(1)   UL C 198, 15.6.2015.

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. februarja 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State – Nizozemska) – J. N./Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

(Zadeva C-601/15 PPU) (1)

((Predhodno odločanje - Nujni postopek predhodnega odločanja - Standardi za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito - Direktiva 2008/115/ES - Zakonito prebivanje - Direktiva 2013/32/EU - Člen 9 - Pravica ostati v državi članici - Direktiva 2013/33/EU - Člen 8(3), prvi pododstavek, (e) - Pridržanje - Zaščita nacionalne varnosti ali javnega reda - Veljavnost - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Člena 6 in 52 - Omejitev - Sorazmernost))

(2016/C 145/15)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: J. N.

Tožena stranka: Staatssecretaris van Veiligheid en Justitie

Izrek

Preizkus člena 8(3), prvi pododstavek, (e), Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito ni razkril nobenega elementa, ki bi lahko vplival na veljavnost te določbe z vidika členov 6 ter 52(1) in (3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

---

(1)   UL C 38, 1.2.2016.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy we Wrocławiu (Poljska) 1. julija 2015 – Z. Ś., Z. M., M. P./X w G.

(Zadeva C-325/15)

(2016/C 145/16)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Rejonowy we Wrocławiu

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče strank: Z. Ś., Z. M., M. P.

Tožena stranka: X w G.

Sodišče (deseti senat) je 18. februarja 2016 sprejelo sklep, s katerim je odgovorilo na prvo vprašanje predložitvenega sodišča za predhodno odločanje. Drugo vprašanje je bilo razglašeno za očitno nedopustno.

Pritožba, ki jo je Harper Hygienics S.A. vložila 15. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča z dne 13. maja 2015 v zadevi T-363/12, Harper Hygienics/EUIPO – Clinique Laboratories (CLEANIC natural beauty)

(Zadeva C-374/15 P)

(2016/C 145/17)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Pritožnica: Harper Hygienics S.A (zastopnica: D. Rzążewska)

Drugi stranki v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), Clinique Laboratories, LLC

S sklepom Sodišča (deseti senat) z dne 28. januarja 2016 je bila pritožba v enem delu zavržena, v drugem pa zavrnjena.

Pritožba, ki jo je Kraljevina Belgija vložila 11. januarja 2016 zoper sklep Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 27. oktobra 2015 v zadevi T-721/14, Kraljevina Belgija/Evropska komisija

(Zadeva C-16/16 P)

(2016/C 145/18)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Pritožnica: Kraljevina Belgija (zastopniki: L. Van den Broeck, M. Jacobs in J. Van Holm, agenti, ter P. Vlaemminck in B. Van Vooren, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Splošnega sodišča v zadevi T-721/14 popolnoma razveljavi;

—	ugotovi, da je ničnostna tožba dopustna;

—	vsebinsko odloči v zadevi;

—	ugotovi, da sta intervencijski vlogi Helenske republike in Portugalske republike dopustni

—	in Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: kršitev načel razdelitve pristojnosti ter institucionalnih lojalnosti in ravnovesja in napačna uporaba pogojev iz člena 263 PDEU.

Drugi pritožbeni razlog: kršitev vzajemnosti načela lojalnosti in kršitev statusa države članice kot privilegirane pritožnice za zaščito svojih prerogativ.

Tretji pritožbeni razlog: napačna razlaga pravnih posledic priporočila v zvezi z Belgijo.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 18. januarja 2016 – Nintendo Co. Ltd/BigBen Interactive GmbH in BigBen Interactive SA

(Zadeva C-24/16)

(2016/C 145/19)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Nintendo Co. Ltd

Toženi stranki: Interactive GmbH in BigBen Interactive SA

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali lahko v postopku uveljavljanja zahtevkov iz modela Skupnosti sodišče države članice, ki je pristojno za toženo stranko izključno na podlagi člena 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (1) v povezavi s členom 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2), zoper to toženo stranko, ki ima sedež v drugi državi članici, ker je toženi stranki s sedežem v zadevni državi članici dobavila izdelke, s katerimi se morda kršijo pravice intelektualne lastnine, sprejme odredbe, ki veljajo v celotni Evropski uniji in se ne nanašajo samo na dobavna razmerja, ki so podlaga za pristojnost?

2.

Ali je treba Uredbo Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti, zlasti njen člen 20(1)(c), razlagati tako, da lahko tretja oseba za poslovne namene uporabi sliko modela Skupnosti, če želi prodajati opremo za izdelke imetnika, zaščitene s tem modelom Skupnosti? Če je odgovor pritrdilen, katera merila veljajo za to?

3.

Kako se določi kraj, „v kater[em] je bila kršitev storjena“, iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (3), v primerih, v katerih storilec kršitve izdelke, s katerimi se kršijo modeli Skupnosti, a) prodaja preko spletne strani, ki je namenjena tudi kupcem v drugih državah članicah in ne samo v državi članici, v kateri ima storilec kršitve sedež, b) da prepeljati v drugo državo članico, ki ni država članica njegovega sedeža?

Ali je treba člen 15(a) in (g) navedene uredbe razlagati tako, da je treba tako določeno pravo uporabiti tudi za sodelovanje drugih oseb?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142.

(2)  UL; posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42.

(3)   UL L 199, str. 40.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberlandesgericht Düsseldorf (Nemčija) 18. januarja 2016 – Nintendo Co. Ltd/BigBen Interactive GmbH in BigBen Interactive SA

(Zadeva C-25/16)

(2016/C 145/20)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberlandesgericht Düsseldorf

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Nintendo Co. Ltd

Toženi stranki: BigBen Interactive GmbH, BigBen Interactive SA

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali lahko v postopku uveljavljanja zahtevkov iz modela Skupnosti sodišče države članice, ki je pristojno za toženo stranko izključno na podlagi člena 79(1) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (1) v povezavi s členom 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2), zoper to toženo stranko, ki ima sedež v drugi državi članici, ker je toženi stranki s sedežem v zadevni državi članici dobavila izdelke, s katerimi se morda kršijo pravice intelektualne lastnine, sprejme odredbe, ki veljajo v celotni Evropski uniji in se ne nanašajo samo na dobavna razmerja, ki so podlaga za pristojnost?

2.

Ali je treba Uredbo Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti, zlasti njen člen 20(1)(c), razlagati tako, da lahko tretja oseba za poslovne namene uporabi sliko modela Skupnosti, če želi prodajati opremo za izdelke imetnika, zaščitene s tem modelom Skupnosti? Če je odgovor pritrdilen, katera merila veljajo za to?

3.

Kako se določi kraj, „v kater[em] je bila kršitev storjena“, iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (3), v primerih, v katerih storilec kršitve izdelke, s katerimi se kršijo modeli Skupnosti, a) prodaja preko spletne strani, ki je namenjena tudi kupcem v drugih državah članicah in ne samo v državi članici, v kateri ima storilec kršitve sedež, b) da prepeljati v drugo državo članico, ki ni država članica njegovega sedeža? Ali je treba člen 15(a) in (g) navedene uredbe razlagati tako, da je treba tako določeno pravo uporabiti tudi za sodelovanje drugih oseb?

---

(1)  UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142.

(2)  UL; posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42.

(3)   UL L 199, str. 40.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Poljska) 22. januarja 2016 – Minister Finansów/Posnania Investment SA

(Zadeva C-36/16)

(2016/C 145/21)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Naczelny Sąd Administracyjny

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnik kasacijske pritožbe: Minister Finansów

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Posnania Investment SA

Vprašanje za predhodno odločanje

Če zavezanec za DDV prenese lastninsko pravico na nepremičnini (stvari) na: a) državno blagajno – kot izravnavo za neplačane davke, ki se plačujejo v državni proračun, ali b) občino, okrožje ali vojvodstvo – kot izravnavo za neplačane davke, ki se plačujejo v njihove proračune, zaradi česar davčni dolg ugasne, ali ta prenos lastninske pravice pomeni obdavčljivo transakcijo (dobavo blaga) v smislu členov 2(1)(a) in 14(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1)?

---

(1)   UL L 347, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Poljska) 22. januarja 2016 – Minister Finansów/Stowarzyszenie Artystów Wykonawców Utworów Muzycznych i Słowno-Muzycznych SAWP mit Sitz in Warschau (SAWP)

(Zadeva C-37/16)

(2016/C 145/22)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Naczelny Sąd Administracyjny

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnik kasacijske pritožbe: Minister Finansów

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Stowarzyszenie Artystów Wykonawców Utworów Muzycznych i Słowno-Muzycznych SAWP mit Sitz in Warschau (SAWP)

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali avtorji, izvajalci in drugi upravičenci opravljajo storitev v smislu člena 24(1) in člena 25(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) za proizvajalce in uvoznike magnetofonov in drugih podobnih naprav ter praznih nosilcev podatkov, od katerih organizacije za kolektivno upravljanje pobirajo nadomestila za prodajo teh naprav in nosilcev podatkov za račun prvonavedenih, ampak v svojem imenu?

2.

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali organizacije za kolektivno upravljanje, ko od proizvajalcev in uvoznikov pobirajo nadomestilo za prodajo naprav in nosilcev podatkov, ravnajo kot davčni zavezanci v smislu člena 28 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1), ki morajo transakcije evidentirati na računu, ki ga izdajo zadevnim proizvajalcem in uvoznikom magnetofonov in drugih podobnih naprav ter praznih nosilcev podatkov, v skladu s členom 220(1), točka 1, te direktive, in na katerem je izkazan DDV, dolgovan za pobiranje nadomestila, in ali morajo avtorji, izvajalci in drugi upravičenci, ko se jim razdelijo pobrana nadomestila, prejem nadomestil evidentirati z računom, na katerem je izkazan DDV in ki se izda organizaciji za kolektivno upravljanje, ki je pobrala nadomestila?

---

(1)   UL L 347, str. 1

Pritožba, ki jo je Dyson Ltd vložila 25. januarja 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 11. novembra 2015 v zadevi T-544/13, Dyson Ltd/Evropska komisija

(Zadeva C-44/16 P)

(2016/C 145/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Dyson Ltd (zastopniki: E. Batchelor, M. Healy, solicitors, F. Carlin, barrister, A. Patsa, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo v celoti razveljavi;

—	izpodbijano uredbo (1) v celoti razglasi za nično; in

—	Komisiji naloži plačilo lastnih stroškov in stroškov družbe Dyson v zvezi s tem postopkom in postopkom pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Družba Dyson zatrjuje, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo:

1.	Prvič, Splošno sodišče je tožbeni razlog družbe Dyson napačno opredelilo kot očitno napako, namesto kot nepristojnost Komisije na podlagi člena 10(1) Direktive 2010/30/EU (2);

2.	Drugič, Splošno sodišče je napačno razlagalo obseg delegirane pristojnosti Komisije na podlagi člena 10(1) Direktive 2010/30/EU;

3.	Tretjič, Splošno sodišče je kršilo pravico družbe Dyson do obrambe v zvezi z dejstvi, glede katerih družba Dyson ni imela priložnosti podati svoja stališča;

4.	Četrtič. Splošno sodišče je izkrivilo in/ali ni upoštevalo ustreznih dokazov;

5.

Petič, Splošno sodišče je kršilo člen 36 Statuta Splošnega sodišča, ker ni navedlo tožbenih razlogov za: (i) to, da bi se štelo, da je pravno merilo, ki se uporablja, očitna napaka pri presoji; (ii) opredelitev podatkov družbe Dyson kot „izjemno špekulativnih“; (iii) sklicevanje na nedoločen del neopredeljene „študije o učinkih“; in (iv) neupoštevanje dokazov družbe Dyson v zvezi s ponovljivostjo; in

6.	Šestič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravilni test za merilo enakega obravnavanja.

Družba Dyson predlaga, naj Sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi tožbenim predlogom, ki jih je navedla pred Splošnim sodiščem, tako da Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 665/2013 („izpodbijana uredba“) razglasi za nično, saj razpolaga z zadostnimi dokazi, da lahko vsebinsko odloči o vprašanjih, postavljenih na prvi stopnji.

---

(1)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 665/2013 z dne 3. maja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem sesalnikov z energijskimi nalepkami (UL L 192. str. 1).

(2)  Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (UL L 153, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casație și Justiție (Romunija) 1. februarja 2016 – Evo Bus GmbH/Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Ploiești – Administrația Județeană a Finanțelor Publice Argeș

(Zadeva C-55/16)

(2016/C 145/24)

Jezik postopka: romunščina

Predložitveno sodišče

Înalta Curte de Casație și Justiție

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: Evo Bus GmbH

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Ploiești – Administrația Județeană a Finanțelor Publice Argeș

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali določbe Osme direktive (79/1072/EGS) (1) in načelo davčne nevtralnosti nasprotujejo/so nasprotovali zakonodaji države članice, ki v skladu z načelom gotovosti pri odmeri davka ureja/je urejala pogoje za možnost izvajanja pravice do vračila davka na dodano vrednost, kakršen je v obravnavanem primeru dokazilo, da so dobavitelji plačali davek?

---

(1)  Osma direktiva Sveta z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 79).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 3. februarja 2016 – The Shirtmakers BV, nasprotna stranka: Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-59/16)

(2016/C 145/25)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnica kasacijske pritožbe: The Shirtmakers BV

Nasprotna stranka: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 32(1)(e)(i) Carinskega zakonika razlagati tako, da je treba pod pojmom „stroški prevoza“ razumeti stroške, ki so jih zaračunali dejanski prevozniki uvoženega blaga, tudi če ti prevozniki teh zneskov niso zaračunali neposredno kupcu uvoženega blaga, ampak drugemu gospodarskemu subjektu, ki je za kupca uvoženega blaga sklenil pogodbe o prevozu z dejanskimi prevozniki in je kupcu za svoj trud v zvezi z izvedbo prevoza zaračunal višje zneske?

Tožba, vložena 3. februarja 2016 – Evropska komisija/Romunija

(Zadeva C-62/16)

(2016/C 145/26)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: S. Petrova, M. Heller in A. Biolan, agenti)

Tožena stranka: Romunija

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se, da Romunija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z določbami Direktive 2012/33/EU (1), ali s tem, da teh ukrepov ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) navedene direktive;

—	Romuniji naj se v skladu s členom 260(3) PDEU naloži denarna kazen v višini 38 042,6 EUR za vsak dan zamude od dneva razglasitve sodbe v tej zadevi zaradi neizpolnitve obveznosti sporočitve ukrepov za popoln prenos Direktive 2012/33/EU;

—	Romuniji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive v notranji pravni red se je iztekel 18. junija 2014.

---

(1)  Direktiva 2012/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila (UL L 327, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado Contencioso Administrativo no 4 de Madrid (Španija) 10. februarja 2016 – Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania/Ayuntamiento de Getafe

(Zadeva C-74/16)

(2016/C 145/27)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado Contencioso-Administrativo no 4 de Madrid

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania

Tožena stranka: Ayuntamiento de Getafe

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je oprostitev plačila davka na gradnje, instalacije in dela v zvezi s tistimi, izvedenimi na nepremičninah, ki so namenjene razvoju gospodarskih dejavnosti in katerih cilj ni strogo verski, za Katoliško Cerkev v nasprotju s členom 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije?

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (Belgija) 12. februarja 2016 – K. in drugi/Belgischer Staat

(Zadeva C-82/16)

(2016/C 145/28)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad voor Vreemdelingenbetwistingen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: A. K., Z. M., J. M., N. N. N., I. O. O., I. R., A. B.

Tožena stranka: Belgischer Staat

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba pravo Unije – zlasti člen 20 PDEU in člena 5 in 11 Direktive 2008/115/ES (1) v povezavi s členoma 7 in 24 Listine (2) – razlagati tako, da pod določenimi pogoji prepoveduje nacionalno prakso, v okviru katere se prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje, ki jo je vložil družinski član, ki je državljan tretje države, v okviru združitve družine, in sicer z državljanom Unije, v državi članici, v kateri prebiva zadevni državljan Unije, ki je državljan te države in ni izkoristil svoje pravice do prostega gibanja in svobode bivanja (v nadaljevanju: statični državljan Unije), zavrže – po potrebi skupaj z izdajo sklepa o odstranitvi – zgolj iz razloga, da je bila za zadevnega družinskega člana, ki je državljan tretje države, izdana veljavna prepoved vstopa, ki velja za celotno ozemlje Unije? (a) Ali je za presojo navedenih okoliščin pomembno, da med družinskim članom, ki je državljan tretje države, in statičnim državljanom Unije obstaja razmerje odvisnosti, ki presega samo družinsko vez? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Kateri dejavniki so pomembni pri ugotavljanju, ali obstaja razmerje odvisnosti? Ali se je mogoče primerno sklicevati na sodno prakso v zvezi z obstojem družinskega življenja v skladu s členom 8 EKČP in členom 7 Listine? (b) Posebej v zvezi z mladoletnimi otroki: Ali člen 20 PDEU zahteva več kot le biološko povezavo med roditeljem, ki je državljan tretje države, in otrokom, ki je državljan Unije? Ali je v tem smislu pomembno, da se dokaže skupno prebivanje, ali pa zadostujejo čustvene in finančne vezi, kot so razvidne iz ureditve bivanja in obiskov ter plačevanja preživnine? Ali se je v ta namen mogoče primerno sklicevati na sodbe Sodišča z dne 10. julija 2014, Ogieriakhi, C-244/13, točki 38 in 39, z dne 16. julija 2015, Singh in drugi, C-218/14, točka 54, in z dne 6. decembra 2012, O. in S., združeni zadevi C-356/11 in C-357/11, točka 56? Glej v zvezi s tem še nerešen predlog za sprejetje predhodne odločbe C-133/15. (c) Ali je dejstvo, da je družinsko življenje nastalo v trenutku, ko je za državljana tretje države že obstajala prepoved vstopa in se je ta zavedal, da nezakonito prebiva v državi članici, pomembno za presojo teh okoliščin? Ali se je na to dejstvo mogoče primerno sklicevati, da bi se preprečila morebitna zloraba postopka za izdajo dovoljenja za prebivanje v okviru združitve družine? (d) Ali je za presojo takih okoliščin pomembno dejstvo, da zoper sklep o odreditvi prepovedi vstopa ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo v smislu člena 13(1) Direktive 2008/115/ES, ali dejstvo, da je bila pritožba zoper ta sklep o odreditvi prepovedi vstopa zavržena? (e) Ali je pomembno dejstvo, da je bila prepoved vstopa izdana iz razlogov javnega reda ali pa zaradi nezakonitega prebivanja? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen: Ali je treba preveriti še, ali zadevni državljan tretje države predstavlja dejansko, neposredno in dovolj resno nevarnost za temeljne družbene interese? Ali se lahko v tem smislu člena 27 in 28 Direktive 2004/38/ES, ki sta bila prenesena s členom 43 in 45 zakona o tujcih, ter zadevna sodna praksa Sodišča o javnem redu smiselno uporabijo za družinske člane statičnih državljanov Unije? (glej še nerešena predloga za sprejetje predhodne odločbe C-165/14 in C-304/14)

2.

Ali je treba pravo Unije – zlasti člen 5 Direktive 2008/115/ES in člena 7 in 24 Listine – razlagati tako, da prepoveduje nacionalno prakso, v skladu s katero se sklicuje na veljavno prepoved vstopa kot razlog za zavržbo prošnje za združitev družine, in sicer s statičnim državljanom Unije, ki je bila vložena pozneje na ozemlju države članice, ne da bi se upoštevalo družinsko življenje in korist zadevnih otrok, ki je bila navedena v tej pozneje vloženi prošnji za združitev družine?

3.

Ali je treba pravo Unije – zlasti člen 5 Direktive 2008/115/ES in člena 7 in 24 Listine – razlagati tako, da prepoveduje nacionalno prakso, v skladu s katero se proti državljanu tretje države, za katerega že velja prepoved vstopa, izda sklep o odstranitvi, ne da bi se upoštevalo družinsko življenje in korist zadevnih otrok, ki je bila navedena v pozneje vloženi prošnji za združitev družine, in sicer s statičnim državljanom Unije, – torej po tem, ko je že bila izdana prepoved vstopa?

4.

Ali je treba člen 11(3) Direktive 2008/115/ES razumeti tako, da mora državljan tretje države prošnjo za preklic ali začasni odlog veljavne in dokončne prepovedi vstopa načeloma vedno vložiti zunaj Evropske unije, ali pa obstajajo okoliščine, v katerih lahko to prošnjo vloži tudi v Evropski uniji? (a) Ali je treba člen 11(3), tretji in četrti pododstavek, Direktive 2008/115/ES razlagati tako, da mora biti pogoj iz člena 11(3), prvi pododstavek, te direktive – v skladu s katerim je preklic ali začasni odlog prepovedi vstopa mogoč samo, če državljan tretje države dokaže, da je zapustil ozemlje države članice v celoti v skladu z odločbo o vrnitvi – brez nadaljnjega izpolnjen v vsakem posameznem primeru oziroma v vseh skupinah primerov? (b) Ali člena 5 in 11 Direktive 2008/115/ES nasprotujeta razlagi, v skladu s katero se prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje v okviru združitve družine, in sicer s statičnim državljanom Unije, ki ni izkoristil svoje pravice do prostega gibanja in svobode prebivanja, šteje za implicitno (časovno omejeno) prošnjo za preklic ali začasni odlog veljavne in dokončne prepovedi vstopa, pri čemer veljavna in dokončna prepoved vstopa ponovno oživi, če se izkaže, da pogoji za prebivanje niso izpolnjeni? (c) Ali je pomembno dejstvo, da obveznost vložiti prošnjo za preklic ali začasni odlog v državi izvora morda povzroči vsaj začasno ločitev državljana tretje države in statičnega državljana Unije? Ali obstajajo okoliščine, v katerih člena 7 in 24 Listine vendarle nasprotujeta začasni ločitvi? (d) Ali je pomembno dejstvo, da obveznost vložiti prošnjo za preklic ali začasni odlog v državi izvora povzroči le, da mora državljan Unije, odvisno od primera, za določen čas zapustiti območje Evropske unije? Ali obstajajo okoliščine, v katerih člen 20 PDEU vendarle nasprotuje temu, da mora državljan Unije za določen čas zapustiti območje Evropske unije?

---

(1)  Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, str. 98).

(2)   UL C 364, str. 1.

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (Združeno kraljestvo) 15. februarja 2016 – The English Bridge Union Limited/Commissioners for Her Majesty's Revenue & Customs

(Zadeva C-90/16)

(2016/C 145/29)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber)

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: The English Bridge Union Limited

Nasprotna stranka v postopku: Commissioners for Her Majesty’s Revenue & Customs

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Katere so bistvene značilnosti dejavnosti, da se lahko šteje za „šport“ v smislu člena 132(1)(m) Direktive Sveta 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006 (glavna direktiva o DDV)? Natančneje, ali mora imeti dejavnost pomembno (ali pa ne nepomembno) fizično prvino, ki je odločilna za njen izid, ali pa zadostuje, da ima pomembno miselno prvino, ki je odločilna za njen izid?

2.	Ali je bridge s podvojenimi kartami „šport“ v smislu člena 132(1)(m) glavne direktive o DDV?

---

(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de Primera Instancia no 38 de Barcelona (Španija) 17. februarja 2016 – Banco Santander, S.A./Mahamadou Demba in Mercedes Godoy Bonet

(Zadeva C-96/16)

(2016/C 145/30)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de Primera Instancia no 38 de Barcelona

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Banco Santander, S.A.

Toženi stranki: Mahamadou Demba in Mercedes Godoy Bonet

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je poslovna praksa odstopa oziroma nakupa terjatev, ne da bi se potrošniku dala možnost, da odplača svoj dolg, tako da plača ceno, obresti, izdatke in stroške postopka prevzemnika, v skladu s pravom Unije, natančneje s členom 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členom 2 C Lizbonske pogodbe ter členi 4(2), 12 in 169(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (1)?

2.

Ali je navedena poslovna praksa nakupa dolga potrošnika za izredno nizko ceno brez njegovega soglasja ali vedenja, pri čemer ta poslovna praksa ni zajeta s splošnim ali nepoštenim pogojem v pogodbi, potrošniku pa ni [dana] možnost, da sodeluje pri takem poslu in odkupi terjatev, v skladu z načeli, določenimi v Direktivi Sveta 93/13/EGS (2) z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah ter posledično z načelom učinkovitosti in členoma 3(1) in 7(1) te direktive?

3.

Ali je za zagotovitev varstva potrošnikov in uporabnikov ter spoštovanja sodne prakse Unije, ki ga izvaja, glede na Direktivo 93/13 in zlasti glede na njena člena 6(1) in 7(1), to, da se kot nedvoumno merilo določi ugotovitev, da se v posojilnih pogodbah brez zavarovanja, sklenjenih s potrošniki, za nepošteno šteje določilo, o katerem se stranki nista dogovorili in ki določa zamudne obresti po obrestni meri, ki je za dve odstotni točki višja od dogovorjene temeljne obrestne mere, v skladu s pravom Unije?

4.

Ali je za zagotovitev varstva potrošnikov in uporabnikov ter spoštovanja sodne prakse Unije, ki ga izvaja, glede na Direktivo 93/13 in zlasti glede na njena člena 6(1) in 7(1), to, da se kot posledica določi, da temeljne obresti tečejo, dokler dolžnik v celoti ne poplača dolga, v skladu s pravom Unije?

---

(1)   UL 2000, C 364, str. 1.

(2)   UL L 95, str. 29.

Tožba, vložena 17. februarja 2016 – Evropska komisija/Helenska republika

(Zadeva C-98/16)

(2016/C 145/31)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: W. Roels in D. Triantafyllou)

Tožena stranka: Helenska republika

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi se naj, da Helenska republika s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi zakonodajo, ki določa preferencialno stopnjo obdavčenja za volila, namenjena nepridobitnim organizacijam s sedežem v drugih državah članicah EU ali EGP, pod pogojem vzajemnosti, ni izpolnila obveznosti iz člena 63 PDEU in člena 40 Sporazuma EGP;

—	Helenski republiki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Grška zakonodaja določa znižano davčno stopnjo za volila, namenjena pravnim osebam brez pridobitnega namena (filantropski itd.). Vendar se znižana stopnja ne uporablja za volila, opravljena v korist tovrstnih tujih pravnih oseb, razen če tudi zadevne države priznavajo ugodnejšo obravnavo za volila, opravljena v korist grških pravnih oseb brez pridobitnega namena (torej pod pogojem vzajemnosti).

—	Ta zakonodaja povzroča diskriminiranje pravnih oseb (brez pridobitnega namena) iz drugih držav članic EU (in EGP), ki pomeni omejitev prostega pretoka kapitala (člen 63 PDEU).

—	Ta omejitev ne spada med izjeme iz člena 65 PDEU.

—	Ni je mogoče utemeljiti z zmanjšanjem državnega proračuna za dejavnosti nepridobitnih organizacij (nesprejemljiv finančni razlog).

—	Nazadnje, načelo vzajemnosti ne more upravičevati kršitve prostega pretoka kapitala z diskriminiranjem.

Pritožba, ki jo je SNCF Mobilités (SNCF) vložila 26. februarja 2016 zoper sodbo Spošnega sodišča (sedmi senat) z dne 17. decembra 2015 v zadevi T-242/12, SNCF/Komisija

(Zadeva C-127/16 P)

(2016/C 145/32)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: SNCF Mobilités (SNCF) (zastopniki: P. Beurier, O. Billard, G. Fabre, V. Landes, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Francoska republika, Mory SA, v stečaju, Mory Team, v stečaju

Predlogi

—	Pritožba naj se razglasi za dopustno in utemeljeno;

—	sodbo Splošnega sodišča z dne 17. decembra 2015 v zadevi T-242/12, Société nationale des chemins de fer français (SNCF)/Komisija, naj se razveljavi;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v podporo pritožbi navaja več pritožbenih razlogov.

Prvič, Splošno sodišče je s tem, ko je izkrivilo določbe člena 3(2) Odločbe Sernam 2 o prenosu sredstev družbe Sernam v svežnju, na več mestih nepravilno uporabilo pravo in ni izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve.

Drugič, Splošno sodišče je s tem, ko je menilo, da je iz zahtev odprtja in transparentnosti, ki se nanašajo na javni razpis, določenega v členu 3(2) Odločbe Sernam 2, nujno izhajalo, da je izbrani kandidat kot tak in avtonomno v postopku sodeloval od začetka, nepravilno uporabilo pravo.

Tretjič, Splošno sodišče je s tem, ko je menilo, da je bila ponudba ekipe vodstva Sernam veliko manj v korist prodajalcu kot predhodne ponudbe drugih kandidatov, izkrivilo dejstva in nepravilno uporabilo pravo.

Četrtič, Splošno sodišče je s tem, ko je menilo, da Komisija v ničemer ni pomešala med predmetom in ceno prodaje sredstev Sernam v svežnju, nepravilno uporabilo pravo, ni izpolnilo obveznosti obrazložitve in je odločilo na podlagi nasprotujočih si razlogov.

Petič, Splošno sodišče je s tem, ko je menilo, da vpis terjatve za znesek pomoči v višini 41 milijonov EUR v pasivo stečajne mase družbe Serznam S.A. ni bil v skladu s členom 4 Odločbe Sernam 2, nepravilno uporabilo pravo in izkrivilo določbo Odločbe Sernam 2.

Šestič, Splošno sodišče je s tem, ko je menilo, da se načelo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu ne uporablja za prenos sredstev družbe Sernam v svežnju, nepravilno uporabilo pravo, ni izpolnilo obveznosti obrazložitve in je izkrivilo določbo Odločbe Sernam 2.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2016 – credentis/UUNT – Aldi Karlslunde (Curodont)

(Zadeva T-53/15) (1)

((Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti Curodont - Prejšnja besedna nacionalna znamka Eurodont - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

(2016/C 145/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: credentis AG (Windisch, Švica) (zastopnik: D. Breuer, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnika: A. Folliard-Monguiral in J. Ivanauskas, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Aldi Karlslunde K/S (Karlslunde, Danska) (zastopniki: N. Lützenrath, U. Rademacher, C. Fürsen in N. Bertram, odvetniki)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora UUNT za pritožbe z dne 13. novembra 2014 (zadeva R 353/2014-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Aldi Karlslunde K/S in credentis AG.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi credentis AG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)   UL C 107, 30.3.2015.

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. marca 2016 – LG Developpement/UUNT – Bayerische Motoren Werke (MINICARGO)

(Zadeva T-160/15) (1)

((Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti MINICARGO - Prejšnja besedna znamka Skupnosti MINI - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

(2016/C 145/34)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: LG Developpement (Baud, Francija) (zastopnik: A. Sion, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Druga stranka pred odborom UUNT za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Bayerische Motoren Werke AG (München, Nemčija) (zastopnik: R. Delorey, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora UUNT za pritožbe z dne 23. januarja 2015 (zadeva R 596/2014-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Bayerische Motoren Werke AG in LG Developpement.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi LG Developpement se naloži plačilo stroškov.

---

(1)   UL C 198, 15.6.2015.

Sklep Splošnega sodišča z dne 26. februarja 2016 – Colomer Italy/UUNT – Farmaca International (INTERCOSMO ESTRO)

(Zadeva T-681/13) (1)

((Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Umik zahteve za registracijo - Ustavitev postopka))

(2016/C 145/35)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Colomer Italy SpA (Sala Bolognese, Italija) (zastopniki: M. Ricolfi, F. Tarocco in C. Mezzetti, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnika: P. Bullock in N. Bambara, agenta)

Druga stranka pred odborom UUNT za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Farmaca International SpA (Torino, Italija) (zastopnika: M. Caramelli in S. Fierro, odvetnika)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora UUNT za pritožbe z dne 3. oktobra 2013 (zadeva R 1186/2012-1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Farmaca International SpA in Colomer Italy SpA.

Izrek

1.	O tožbi ni več treba odločiti.

2.	Družbi Colomer Italy SpA in Farmaca International SpA nosita vsaka svoje stroške, vsaki od njiju pa se naloži še plačilo polovice stroškov Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT).

---

(1)   UL C 78, 15.3.2014.

Tožba, vložena 3. februarja 2016 – Madžarska/Komisija

(Zadeva T-50/16)

(2016/C 145/36)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Madžarska (zastopnika: M. Fehér in G. Koós, agenta)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Sklep Evropske komisije, sprejet 24. novembra 2015, o registraciji evropske državljanske pobude, naslovljene „Wake Up Europe! Agir pour préserver le projet démocratique européen“, razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.

S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka na eni strani trdi, da je Komisija z registracijo zadevne državljanske pobude kršila člen 11(4) PEU ter člena 2, točka 1, in 4, [odstavek 2,] točka (b), Uredbe št. 211/2011, (1) ker po mnenju tožeče stranke začetka postopka, določenega v členu 7 PEU (ki je podoben postopku zaradi neizpolnitve obveznosti) ni mogoče šteti za pravni akt Unije, potreben za izvajanje Pogodb. Na drugi strani se mora po mnenju tožeče stranke državljanska pobuda nanašati na to, da Komisija prevzame pobudo za pravni akt Unije, ki se udejanji z novo pozitivno zakonodajo prava Unije.

2.

Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da je Komisija s svojim sklepom kršila pravico do dobrega upravljanja ter načeli pravne varnosti in enakega obravnavanja, in da ni izpolnila obveznosti obrazložitve. Tožeča stranka s tem razlogom v bistvu trdi, da glede na to, da Komisija s tem sklepom radikalno odstopa od svoje prejšnje prakse v zvezi z registracijo državljanskih pobud, prejšnje pobude in te, ki bodo morda predložene v prihodnje, zaradi te pomanjkljive predvidljivosti in tega nasprotja niso enako obravnavane.

3.

S tretjim tožbenim razlogom tožeča stranka trdi, da Sklep Komisije krši načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU. Na eni strani je Komisija v preteklosti odločila, da niso izpolnjeni pogoji za to, da se proti Madžarski uvede postopek iz člena 7 PEU, zaradi česar lahko Sklep o registraciji državljanske pobude pomeni, da Komisija kljub temu ne izključuje, da je pobuda utemeljena. Na drugi strani bi morala Komisija v skladu z navedenim načelom Madžarsko o državljanski pobudi, ki jo neposredno zadeva, obvestiti in ji dati možnost predložitve stališč.

---

(1)  Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, str. 1, in popravek v UL 2012, L 94, str. 49).

Tožba, vložena 5. februarja 2016 – Ryanair in Airport Marketing Services/Komisija

(Zadeva T-53/16)

(2016/C 145/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Ryanair Ltd (Dublin, Irska) in Airport Marketing Services Ltd (Dublin) (zastopniki: G. Berrisch, E. Vahida, I. Metaxas-Maragkidis, odvetniki, in B. Byrne, Solicitor)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

—

razglasi za nične člene 1, 4, 5 in 6 Sklepa Komisije z dne 23. julija 2014 o državni pomoči SA.33961 (2012/C) (ex 2012/NN), s katerim je bilo ugotovljeno, da sta družbi Ryanair in Airport Marketing Services prejeli nezakonito državno pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, prek številnih sporazumov z letališčem Nîmes-Garons; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata pet razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, načela dobrega upravljanja in pravice do obrambe tožečih strank, ker Komisija tožečima strankama ni omogočila dostopa do preiskovalnega spisa in jima ni omogočila, da učinkovito predstavita svoja stališča.

2.	Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker naj bi Komisija zadevne ukrepe napačno pripisala državi.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker naj bi Komisija napačno ugotovila, da so sredstva Veolia Transport Aéroport de Nîmes (VTAN), ki je eden od upravljavcev letališča, državna sredstva.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU, ker Komisija naj ne bi pravilno uporabila merila o vlagatelju v tržnem gospodarstvu. Komisija naj bi nepravilno zavrnila opiranje na primerjalno analizo, ki bi privedla do ugotovitve neobstoja pomoči tožečima strankama. Podredno, Komisija naj ne bi pripisala primerne vrednosti storitvam trženja, napačno naj bi zavrnila razlogovanje iz odločitve letališča o nakupu takih storitev, napačno naj bi zavrnila možnost, da je bil del storitev trženja kupljen za namene splošnega interesa, napačno naj bi štela, da sta Syndicat Mixte pour l’aménagement et le dévelopment de l’aéroport de Nîmes – Alès – Camargue – Cévennes (SMAN), in njena sopogodbenica VTAN, ki je v zasebni lasti, en sam subjekt, pri izračunu rentabilnosti letališča naj bi svoje ugotovitve oprla na nepopolne in neustrezne podatke, ne bi naj upoštevala zunanjih koristi, za katere bi letališče lahko pričakovalo, da jih bo imelo na podlagi razmerja z družbo Ryanair in naj podatkov, ki jih je predložilo letališče, ne bi primerjala s podatki, ki so značilni za dobro upravljano letališče. Vsekakor, tudi če bi za tožeči stranki obstajala prednost, naj Komisija ne bi dokazala, da je bila ta selektivna.

5.

Peti tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in 108(2) PDEU, ker naj bi Komisija storila očitno napako pri presoji in napačno uporabila pravo s tem, da je ugotovila, da je pomoč družbama Ryanair in Airport Marketing Services enaka seštevku marginalnih izgub letališča (kot jih je izračunala Komisija) namesto dejanski koristi družb Ryanair in Airport Marketing Services. Komisija naj bi morala preučiti, v kakšnem obsegu se je zatrjevana korist dejansko prenesla na potnike družbe Ryanair. Dalje, Komisija naj ne bi količinsko opredelila nobene konkurenčne prednosti, ki naj bi jo imela družba Ryanair zaradi zatrjevane pomoči in naj ne bi ustrezno pojasnila, zakaj je vračilo zneska pomoči, navedenega v sklepu, potrebno za zagotovitev ponovne vzpostavitve položaja, kakršen je bil pred dodelitvijo pomoči.

Tožba, vložena 17. februarja 2016 – POA/Komisija

(Zadeva T-74/16)

(2016/C 145/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Pagkyprios organismos ageladotrofon (POA) Dimosia Ltd (Latsia, Ciper) (zastopnik: N. Korogiannakis, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razglasi za ničen sklep Generalnega sekretariata Ares(2015)5632670 z dne 7. Decembra 2015, s katerim je bila zavrnjena potrdilna prošnja, ki jo je tožeča stranka vložila z dopisom z dne 15. septembra 2015 in v kateri na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43) zahteva dostop do dokumentov, ki se nanašajo na zahtevo zveze ciprskih pridelovalcev za registracijo imena „Halloumi“ na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, str. 1), in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi navaja štiri tožbene razloge.

1.	V prvem tožbenem razlogu tožeča stranka navaja, da Komisija, ki se je sklicevala na člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, ni ustrezno obrazložila, zakaj naj bi razkritje nerazkritih delov resno oslabilo postopek odločanja institucije.

2.	V drugem tožbenem razlogu se tožeča stranka sklicuje na napačno uporabo prava, ker naj bi bili razlogi, s katerimi je Republika Ciper na podlagi člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 nasprotovala razkritju, neustrezni.

3.	V tretjem tožbenem razlogu se tožeča stranka sklicuje na kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva in načela preglednosti, saj zaradi tega, ker je Republika Ciper zavrnila razkritje nekaterih dokumentov, tožeča stranka ne more razumeti vsebine nobenega od nerazkritih dokumentov.

4.	V četrtem tožbenem razlogu se tožeča stranka sklicuje na napačno uporabo prava, ker se država članica z namenom zavrnitve razkritja dokumentov ne more sklicevati na člen 4(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1049/2001, če je odločanje, ki bi lahko bilo oslabljeno, odločanje institucije Evropske unije.

Pritožba, ki so jo 26. februarja 2016 Nicole Clarke, Sigrid Dickmanns in Elisavet Papathanasiou vložili zoper sodbo, ki jo je 15. decembra 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v združenih zadevah F-101/14, F-102/14 in F-103/14, Clarke in drugi/EUIPO

(Zadeva T-89/16 P)

(2016/C 145/39)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnice: Nicole Clarke (Alicante, Španija), Sigrid Dickmanns (Gran Alacant, Španija) in Elisavet Papathanasiou (Alicante) (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Predlogi

Pritožnice Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

—	sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 15. Decembra 2015 v združenih zadevah F-101/14, F-102/14 in F-103/14 v celoti razveljavi;

—	odloči v skladu s predlogi, ki so jih v obeh postopkih podale stranke;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov celotnega postopka, tako stroškov postopka pred Sodiščem za uslužbence EU in pritožbenega postopka pred Splošnim sodiščem EU.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve Pritožnice v utemeljitev pritožbe navajajo štiri pritožbene razloge.

1.	Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba klavzule o odpovedi iz pogodbe o zaposlitvi pritožnic ter „Dokumentacije o vrnitvi na delovno mesto“, sprejete med EUIPO in pritožnico, ker zadevna natečaja nista „naslednja“ natečaja v smislu klavzule o odpovedi.

2.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba klavzule o odpovedi iz pogodbe o zaposlitvi pritožnic, ker naj se zadevna natečaja ne bi navezovala na področje specializacije „industrijske lastnine“, navedeno v klavzuli o odpovedi, in zato naj klavzula o odpovedi ne bi imela vloge. Pritožnice v okviru prvega in drugega pritožbenega razloga očitajo, da naj bi Sodišče za uslužbence (v nadaljevanju: SU) v izpodbijani sodbi kršilo besedilo, pomen in namen klavzule o odpovedi ter tudi njen časovni vidik in časovno uporabo.

3.

Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba člena 8(1) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU) V zvezi s tem pritožnice navajajo, da naj bi v izpodbijani sodbi SU kršilo to, da naj bi „Dokumentacija o vrnitvi na delovno mesto“ kot pogodbeni dogovor, ki so ga podpisale pritožnice in EUIPO, pomenila še vsaj enkratno podaljšanje pogodb o zaposlitvi pritožnic, kar naj bi v skladu s členom 8(1) PZDU pomenilo, da bi bilo treba pogodbe o zaposlitvi pritožnic šteti za pogodbe za nedoločen čas.

4.

Četrti pritožbeni razlog: napačna uporaba v zvezi z dolžnostjo skrbnega ravnanja in napačna uporaba načela varstva zaupanja v pravo V zvezi s tem se očita, da se je SU pri vprašanju, ali je EUIPO izpolnil dolžnost skrbnega ravnanja oziroma kršil načelo varstva zaupanja v pravo s tem, da je 9 let po podpisu klavzule o odpovedi izvedel natečaj, s katerim naj bi bilo odločeno o poklicni prihodnosti pritožnic, sklicevalo napačno na čas vrnitve na delovno mesto in ne na čas podpisa klavzule o odpovedi.

Tožba, vložena 1. marca 2016 – Sheridan/Parlament

(Zadeva T-94/16)

(2016/C 145/40)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Gavin Sheridan (Midleton, Irska) (zastopnica: N. Pirc Musar, odvetnica)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

za nično razglasi odločbo Evropskega parlamenta A(2015)13844 C z dne 14. januarja 2016 o zavrnitvi potrdilne prošnje tožeče stranke za dostop do nekaterih dokumentov glede podatkov – za člane Evropskega parlamenta – o potnih stroških, dnevnicah, nadomestilih splošnih stroškov in stroških parlamentarne pomoči;

—	Parlamentu v skladu s členoma 134 in 140 Poslovnika Splošnega sodišča naloži plačilo stroškov, vključno s stroški intervenientov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožbeni razlogi in bistvene trditve tožeče stranke so v glavnem enaki ali podobni tistim, ki so bili navedeni v okviru zadeve T-639/15, Psara/Parlament (UL 2016 C 48, str. 53).

Tožba, vložena 29. februarja 2016 – Kasztantowicz/EUIPO – Gbb Group (GEOTEK)

(Zadeva T-97/16)

(2016/C 145/41)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Martin Kasztantowicz (Berlin, Nemčija) (zastopnik: R. Ronneburger, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Gbb Group Ltd (Letchworth, Združeno kraljestvo)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „GEOTEK“ – prijava št. 5 772 975

Postopek pred EUIPO: postopek za razveljavitev

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 14. decembra 2015 v zadevi R 3025/2014-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo ter sklep oddelka za izbris pri EUIPO z dne 26. septembra 2014 (odločba o razveljavitvi št. 9014 C) razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov postopka.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev pravil 57 in 65 Uredbe št. 2868/95;

—	kršitev odločbe predsednika Urada št. EX-11-3.

Tožba, vložena 4. marca 2016 – Italija/Komisija

(Zadeva T-98/16)

(2016/C 145/42)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopniki: G. Palmieri, agent, S. Fiorentino in P. Gentili, avvocati dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sklep Komisije št. C (2015) 9526 final z dne 23. decembra 2015, ki je bil vročen istega dne, o državni pomoči SA.39451 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je Italija odobrila banki BANCA TERCAS (Cassa di risparmio della provincia di Teramo S.p.A.), razglasi za ničen;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da pomoč v skupni višini 295,14 milijona EUR, ki je bila banki Banca Tercas dodeljena iz Fondo interbancario di tutela dei depositi (medbančni sklad za varstvo vlog), pomeni državno pomoč, dodeljeno v nasprotju s členom 108(3) PDEU in nezdružljivo z notranjim trgom. Ta pomoč je posledica treh različnih ukrepov: nepovratna sredstva v višini 265 milijonov EUR (ukrep 1), jamstvo v višini 35 milijonov EUR (z elementom pomoči, ocenjene na 0,14 milijona EUR), ki je bila dodeljena za kritje kreditnega tveganja banke Banca Tercas do skupine italijanskih podjetij (ukrep 2), in nazadnje, nova nepovratna sredstva v višini 30 milijonov EUR za kritje davčnih stroškov transakcije (ukrep 3).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z javno naravo sredstev, ki so predmet spornih ukrepov. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so v sklepu sredstva, ki jih je uporabil Fondo interbancario di tutela dei depositi, napačno opredeljena kot javna sredstva, ker se pri tem zlasti ne upošteva načel, ki jih je Sodišče določilo v sodbah z dne 15. julija 2004 v zadevi Pearle in drugi (C-354/02) in z dne 30. maja 2013 v zadevi Doux Èlevage (C-677/11).

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z možnostjo, da se sporne ukrepe pripiše državi. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da so v sklepu sporni ukrepi neupravičeno pripisani državi, ker se pri tem ne upošteva dejstva, da ti ukrepi izhajajo iz avtonomne odločitve subjekta zasebnega prava, kakršen je Fondo interbancario di tutela dei depositi, in da ni noben javni organ izvajal nikakršnega neupravičenega vpliva ali pritiska, da bi dosegel izdajo tega sklepa.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z dodelitvijo selektivne prednosti. Napačna uporaba merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je sklep napačen, ker v njem ni upoštevano, da so bili sporni ukrepi poleg tega v skladu s tako imenovanim merilom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj so bili ti ukrepi z gospodarskega vidika očitno ugodni za Fondo interbancario di tutela dei depositi v primerjavi z drugim možnim scenarijem, ki bi bil posledica likvidacije banke Banca Tercas.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev člena 107(3)(b) in napačna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s presojo združljivosti domnevne državne pomoči z notranjim trgom. — Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je Komisija, nazadnje, sporne ukrepe neupravičeno štela za nezdružljive z notranjim trgom, tudi ob predpostavki, da bi bilo treba te ukrepe opredeliti kot državno pomoč.

Tožba, vložena 8. marca 2016 – Klausner Holz Niedersachsen/Komisija

(Zadeva T-101/16)

(2016/C 145/43)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Klausner Holz Niedersachsen GmbH (Saalburg-Ebersdorf, Nemčija) (zastopniki: D. Reich, C. Hipp in T. Ilgner, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da je tožena stranka kršila člen 108 PDEU v povezavi s členom 15(1) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije s tem, da po dopisu tožeče stranke z dne 13. novembra 2015 v zadevah SA.37113 in SA.375009 na podlagi 4 navedene uredbe ni sprejela sklepa o zaključku postopka predhodnega pregleda;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, tudi če bi tožba postala brezpredmetna, ker bi Evropska komisija med postopkom sprejela nek ukrep.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en tožbeni razlog, s katerim Komisiji očita, da na podlagi člena 4, od (2) do (4), Uredbe (EU) 2015/1589 (1) v razumnem roku ni sprejela sklepa, s katerim se konča postopek predhodnega pregleda, čeprav je bila v skladu s členom 265(2) PDEU pozvana k ukrepanju.

---

(1)  Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, str. 9).

Sklep Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 10. marca 2016 – Kozak/Komisija

(Zadeva F-152/15)

((Javni uslužbenci - Splošni natečaj EPSO/AD/293/14 - Odločitev izbirne komisije, da kandidata ne pripusti k opravljanju preizkusov v ocenjevalnem centru - Zahtevek za pregled - Nova odločba natečajne komisije, ki potrjuje predhodno - Sporočitev utemeljenega odgovora s strani EPSO - Akt, ki izključno potrjuje obstoječi akt - Rok za vložitev pravnega sredstva - Očitna nedopustnost - Člen 81 Poslovnika))

(2016/C 145/44)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Małgorzata Kozak (Varšava, Poljska) (zastopnica: J. Łojkowska-Paprocka, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe EPSO, da se tožeče stranke ne pripusti k opravljanju ocenjevalnih preizkusov natečaja EPSO/AD/293/14.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.

2.	M. Kozak nosi lastne stroške.

Tožba, vložena 24. januarja 2016 – ZZ/Komisija

(Zadeva F-5/16)

(2016/C 145/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: O. Mader, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o zavrnitvi spremembe pogodbe tožeče stranke v pogodbo o zaposlitvi kot začasni uslužbenec ali, podredno, naložitev odškodnine za nastalo premoženjsko škodo.

Predlogi tožeče stranke

—	Odločba Komisije z dne 9. aprila 2015 o spremembi pogodbe tožeče stranke in po potrebi odločba z dne 13. oktobra 2015 (R/513/15) o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke naj se razglasita za nični;

—	podredno, Komisiji naj se naloži, da tožeči stranki plača odškodnino za škodo, ki ji je nastala z zavrnitvijo njenega predloga za spremembo pogodbe;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožba, vložena 29. januarja 2016 – ZZ in drugi/ESZD

(Zadeva F-6/16)

(2016/C 145/46)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: ZZ in drugi (zastopnika: N. de Montigny in J.-N. Louis, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti plačnega lista tožečih strank za marec 2015 in tistih, ki so bili izdani pozneje, v delu, v katerem se z njimi uporablja odločba ESZD o zmanjšanju dodatka za življenjske razmere s 15 % na 10 %.

Predlogi tožeče stranke

—	Ugotovi naj se, da se za tožeče stranke ne uporablja odločba operativnega direktorja ESZD z dne 23. februarja 2015;

—	zato naj se njihov plačni list za marec 2015 in tisti, ki so bili izdani pozneje, v delu, v katerem se z njimi uporablja dodatek za življenjske razmere v višini 10 %, razglasijo za nične;

—	ESZD naj se naloži plačilo stroškov.

Tožba, vložena 4. februarja 2016 – ZZ/Komisija

(Zadeva F-7/16)

(2016/C 145/47)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: C. Mourato, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti sklepa Komisije, s katerim se je znižalo nadomestilo, izplačevano tožeči stranki, ki je bila zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas po belgijskem pravu, in s katerim se zahteva vračilo preveč plačanih zneskov.

Predlogi tožeče stranke

—

Primarno, obvestilo Komisije (PMO) z dne 9. aprila 2015, naslovljeno na tožečo stranko, in plačilni listi tožeče stranke, prejeti po tem obvestilu, ter, po potrebi, obvestilo z dne 12. decembra 2014 in plačilni listi tožeče stranke, prejeti po tem obvestilu, naj se razglasijo za nične v delu, v katerem se nanašajo na ponoven izračun mesečnega nadomestila, bolj natančno: — obvestilo Evropske komisije (Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic, PMO/1 – Plačila in vodenje individualnih premoženjskih pravic) tožeči stranki z dne 9. aprila 2015; — plačilni listi tožeče stranke od 04/2015 do 06/2015 in sledeči plačilni listi, s katerimi je določen odtegljaj v višini 208,30 EUR (oznaka DPN –Remboursement dett), ter kasnejši plačilni listi; — predhodno obvestilo Evropske komisije (Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic, PMO/1 – Plačila in vodenje individualnih premoženjskih pravic) tožeči stranki z dne 12. decembra 2014; — plačilni listi tožeče stranke od 12/2014 do 03/2015.

—	Podredno naj se razglasijo za nične obvestila in plačilni listi v delu, v katerem se z njimi za nazaj določa uporaba odtegljaja od plač, ki jih je tožeča stranka prejela do 9. aprila 2015;

—	V vsakem primeru naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka na tej stopnji.

Tožba, vložena 5. februarja 2016 – ZZ/EMA

(Zadeva F-8/16)

(2016/C 145/48)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnika: L. Levi in A. Blot, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila (EMA)

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila tožeče stranke za leto 2014 in sklepa organa, pristojnega za sklepanje pogodb, da se tožeči stranki ne podaljša pogodba začasnega uslužbenca, ter odškodninski zahtevek za povrnitev domnevno nastale nepremoženjske škode.

Predlogi tožeče stranke

—	Ocenjevalno poročilo tožeče stranke za obdobje od 16. februarja 2014 do 31. decembra 2014, kakor ga je 31. marca 2015 dokončal drugostopenjski ocenjevalec (Assesor) in 14. aprila 2015 podpisala tožeča stranka, naj se razglasi za nično;

—	sklep organa, pristojnega za sklepanje pogodb z dne 1. aprila 2015, da se tožeči stranki ne podaljša pogodba začasnega uslužbenca, naj se razglasi za ničen;

—	sklepa organa, pristojnega za sklepanje pogodb z dne 26. oktobra 2015, s katerima sta bili zavrnjeni pritožbi, ki ju je tožeča stranka 30. junija 2015 vložila zoper prej navedeni odločitvi, naj se razglasita za nična;

—	tožeči stranki naj se dodeli odškodnina v višini 10 000 EUR;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo vseh stroškov.

Tožba, vložena 17. februarja 2016 – ZZ in drugi/Parlament

(Zadeva F-9/16)

(2016/C 145/49)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: ZZ in drugi (zastopnik: M. Casado Garcia-Hirschfeld, odvetnik)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločb, s katerimi je bila štirim tožečim strankam zavrnjena dodelitev dodatka za šolanje za šolsko leto 2014/2015 in za naslednja leta ter naložitev toženi stranki, naj tožečim strankam izplača dodatke za šolanje za šolsko leto 2015/2016, povišane za obresti, izračunane od datuma zapadlosti teh zneskov na podlagi Priloge VII Kadrovskih predpisov.

Predlogi tožečih strank

—	Razglasitev ničnosti izpodbijanih individualnih odločb z dne 24. aprila 2015;

—	po potrebi razglasitev ničnosti odločb Generalnega sekretarja Evropskega parlamenta z dni 17. novembra in 19. novembra 2015;

—	naložitev Evropskemu parlamentu, da tožečim strankam plača nadomestilo za dodatek za šolanje za šolsko leto 2015/2016, povišano za obresti, izračunane od datuma zapadlosti teh zneskov na podlagi Priloge VII Kadrovskih predpisov;

—	Parlamentu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožba, vložena 19. februarja 2016 – ZZ/Komisija

(Zadeva F-11/16)

(2016/C 145/50)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: ZZ (zastopnik: N. Lhoest, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predmet in opis spora

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije o tem, da se ne spremeni razred, v katerega je bila tožeča stranka razvrščena ob premestitvi v Evropski parlament, in da se ne obnovi njena kariera, ter naložitev Komisiji, da plača razliko med plačami, ki so bile izplačane tožeči stranki, in plačami, ki bi ji morale biti izplačane po obnovitvi kariere, z zamudnimi obrestmi.

Predlogi tožeče stranke

—

Odločba Evropske komisije z dne 17. aprila 2015 – o tem, da se ne spremeni razred, v katerega je bila tožeča stranka razvrščena ob premestitvi, in da se ne obnovi njena kariera pri Evropski komisiji iz obdobja od 16. junija 2001 do 31. decembra 2010, kljub napredovanju iz razreda C4 (postal AST 3) v razred C3 (postal AST 4), ki ga je Evropski parlament priznal 7. avgusta 2009 z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2000 – naj se razglasi za nično;

—	odločba Evropske komisije z dne 9. novembra 2015 o zavrnitvi pritožbe, ki jo je tožeča stranka vložila 17. julija 2015, naj se razglasi za nično;

—	Evropski komisiji naj se naloži, da tožeči stranki plača razliko med plačami, ki so bile izplačane tožeči stranki, in plačami, ki bi ji morale biti izplačane po obnovitvi kariere v razredu in nazivu, z zamudnimi obrestmi;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov.