14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/1

14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/3

Poročevalec:

M. Roman HAKEN

1.1

Agenda EU za mesta (1) bo neposredno vplivala na življenja 80 % državljanov EU, kolikor jih bo leta 2050 živelo v mestih. Za pripravo čim bolj učinkovitih predpisov, ki bodo imeli podporo javnosti, morajo biti organizacije civilne družbe enakopraven partner v razpravah o agendi EU za mesta in pri njenem izvajanju. Pobuda nizozemskega predsedstva prvič v zgodovini EU mesta umešča v središče razprav o razvoju. EESO poziva Svet, naj občinsko raven v vsej njeni raznolikosti prizna kot pomembnega partnerja v evropskem procesu povezovanja.

1.2

EESO meni, da je delo v partnerstvih učinkovit način za pristopanje k tem obširnim in zapletenim vprašanjem. Zato ceni načelo partnerstva, ki se končno uporablja pri razvoju in izvajanju programskega obdobja 2014–2020 (2).

1.3

Partnerstvo – tako vertikalno kot horizontalno – je načelo sodobnih javnih služb. EESO predlaga, da se razmisli o tem, da bi mestne projekte financirali z javno-zasebnimi partnerstvi ter v okviru različnih socialnih podjetij in na partnerstvu temelječih evropskih programov, kot je Equal. Vse to so dodatne možnosti za sodelovanje na podlagi partnerstev (3). Povezovanje ustreznih partnerjev v skupne projekte in učinkovita poraba finančnih sredstev pa je naloga javne uprave na različnih ravneh, zlasti v mestih.

1.4

Eden od izzivov za agendo za mesta bo, kako izvajati strategije, ki so bile razvite v okviru tematskih partnerstev. Nujno je, da se pri navezovanju partnerstev ter razvoju in izvajanju strategij uporabi pristop od spodaj navzgor. Zato EESO podpira ta pristop, ki pa ni enak kot pristop, ki temelji na skupinah strokovnjakov. Pomembno je pojasniti, kako bodo organizacije civilne družbe sodelovale s svojimi zainteresiranimi stranmi, tj. kako jim bodo poročale, se posvetovale z njimi ipd.

1.5

Pri razvoju nove agende EU za mesta so horizontalna partnerstva prav tako pomembna kot vertikalna (tematska). Ta bodo dejavna zlasti na lokalni ravni v mestih. Pomembna so ne le za strateško razmišljanje, temveč zlasti za izvajanje, spremljanje in ocenjevanje. Lokalne strategije, razvite v okviru lokalnih partnerstev z znanjem o lokalnih razmerah, so najboljši način za vključevanje in učinkovito uresničevanje priporočil EU. Eden od instrumentov, ki jih v ta namen priporoča EESO, je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD) (4).

1.6

Za učinkovito izvajanje nove agende EU za mesta je treba:

1.7

EESO si želi pojasnila, kako bodo tematska partnerstva obravnavala vprašanja in izzive, ki jih prinaša razvoj mest. Horizontalna partnerstva pa bi morala izvajati posebne ukrepe na specifičnih mestnih območjih. Zato je treba na posebnih dogodkih predstavljati primere dobre prakse. Vse regije EU morajo biti enako vključene (zlasti v južni in vzhodni Evropi). V okviru agende za mesta bo treba upoštevati razmerje med mesti in pripadajočimi oz. okoliškimi primestnimi območji, ki prispevajo h kakovosti življenja v mestih. Agenda za mesta ne sme biti v neskladju z razvojem podeželja ali ga zavirati.

1.8

Številne teme so med seboj povezane in se do neke mere prekrivajo. Izvajanje ukrepov, povezanih z eno temo, bo vplivalo na eno ali več drugih. Zagotoviti je treba, da ukrepi za izboljšanje stanja na enem področju ne bodo negativno vplivali na druga. To velja ne le za EU, temveč tudi za nacionalno raven.

1.9

EESO predlaga, da se mestne skupnosti in sodelovanje državljanov kot novi temi vključita v agendo. Mesta potrebujejo delujoče mehanizme za ozaveščanje državljanov in skupin državljanov, da bodo lahko resnični in trdni partnerji v razpravah in pri izvajanju prednostnih nalog za razvoj svojih mest ter pri izvajanju agende za mesta. Samo samozavestna in močna skupnost z velikim socialnim kapitalom se bo lahko soočila z izzivi, ki se pojavljajo. EESO je pripravljen to zamisel še razdelati.

1.10

Vključiti bi bilo treba tudi elemente, kot so agenda ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja, zlasti cilj 11 (Za vključujoča, varna, odporna in trajnostna mesta ter naseljena območja). EESO je septembra 2015 (5) sprejel stališče o tem vprašanju. EU nima enakih pristojnostih na vseh političnih področjih in zdi se, da njene pristojnosti zlasti na socialnem področju niso dovolj velike. Vprašanje je, ali lahko EU vpliva na socialni razvoj mest ali ustrezno oceni socialne učinke ukrepov, ki se izvajajo na drugih političnih področjih. Medtem ko se okoljski učinki lahko ugotovijo s presojo vplivov na okolje, pa ocene socialnega učinka še vedno ni.

1.11

EESO se zanima za to, da bi postal polnopraven član usmerjevalnega odbora agende EU za mesta ter da bi sodeloval pri partnerstvih v okviru te agende. EESO zastopa organizacije civilne družbe iz vseh držav članic, ki uživajo spoštovanje in imajo strokovno znanje ter lahko prispevajo k razvoju mest.

2.1

V agendi se predlaga vzpostavitev partnerstev med približno 15 člani, od katerih jih 11 zastopa javne uprave (mesta, države članice, Komisijo). Drugi člani bi bili lahko iz upravnih teles evropskih strukturnih in investicijskih skladov, strokovnjaki in nevladne organizacije. EESO izraža obžalovanje, da je bil vprašan za mnenje o tem vprašanju šele potem, ko so bila nekatera partnerstva že ustanovljena.

2.2

EESO predlaga, naj bo zastopanost v partnerstvih bolj uravnotežena. Dober primer enakopravne zastopanosti je program LEADER, kjer je lahko največ 50 % članov partnerstva iz javne uprave. EESO predlaga mnogo obširnejše sodelovanje ciljnih skupin (prebivalcev mest). Prebivalci morajo imeti več besede, ko gre za prihodnost mest. Večine opredeljenih vprašanj ni mogoče obravnavati brez nevladnih organizacij, socialnih partnerjev in podjetij. Pokazalo se je, da so vsi uspešni primeri v Evropi v veliki meri rezultat angažiranosti nevladnih sil in uspešnega javno-zasebnega sodelovanja.

2.3

Čeprav so vse prednostne teme iz agende za mesta pomembne za organizacije civilne družbe, pa presegajo tradicionalno vlogo, ki se pripisuje civilni družbi. Nevladne organizacije, socialna podjetja in zadruge vse bolj krepijo svoje zmogljivosti ali ustanavljajo nove gospodarske ali organizacijske modele za opravljanje storitev v javnem interesu. Za javne oblasti je nujno, da znajo ugotoviti, kako nanje gledajo skupine in organizacije, ki delujejo na mestnih območjih. EESO meni, da bi bilo sodelovanje nacionalnih ali regionalnih mrež ali lokalnih organizacij z veliko izkušnjami o posameznih vprašanjih ravno tako koristno kot evropske mreže.

2.4

EESO nima podatkov o tem, na kakšen način bodo opredeljene in/ali izbrane organizacije civilne družbe. EESO ponuja svoje zmogljivosti in znanje o organizirani civilni družbi, s katerimi lahko pomaga izbrati predstavnike nevladnih organizacij in socialnih partnerjev za tematska partnerstva.

3.1

Vsak državljan EU ima pravico poznati in razumeti politike EU ter nanje tudi vplivati. EESO poudarja, da partnerstvo ne sme postati „zaprta družba“. Zelo pomembno je, kako partnerstva komunicirajo z zunanjim svetom. Odprto komuniciranje javne uprave s širšo javnostjo in organizacijami, ki zastopajo interese državljanov, bi moralo biti glavni element razvoja mest. Ker strateških ciljev ni mogoče doseči brez podpore lokalnih prebivalcev in organizacij civilne družbe, je treba zagotoviti preglednost in učinkovito sodelovanje zainteresiranih strani pri pripravi in izvajanju agende za mesta. Vključevanje ljudi, ki si tega želijo, je najboljši način za pridobitev njihove podpore glede rezultatov. EESO predlaga, da se organizacije, ki želijo deliti svoje izkušnje in zamisli o vprašanjih iz agende, povabijo na nekaj sestankov v okviru partnerstev.

3.2

Partnerstva morajo uporabljati vrsto orodij za komuniciranje in sodelovanje ter jih izkoristiti za izmenjavo, komunikacijo in posvetovanje. Državljane ni mogoče vključevati in se z njimi posvetovati samo z enim orodjem. Potrebna je kombinacija metod, s katerimi bo mogoče nagovoriti različne vrste akterjev, doseči različne vrste vložkov in omogočiti različne ravni sodelovanja. V okviru partnerstev je treba uporabiti sodobne tehnike, kot so socialni mediji, pa tudi ankete, delavnice, ciljne skupine ipd., da se pridobijo povratne informacije o njihovem delu. EESO priporoča, da se organizira tudi sodelovanje (širše) javnosti pri specifičnih vprašanjih, v zvezi s katerimi so jasno potrebne širša javna razprava ter povratne informacije državljanom.

3.3

V okviru partnerstev je treba organizirati obiske na terenu in srečanja z različnimi akterji tudi zunaj okvira partnerstva. Seznanjanje s civilnimi pobudami na lokalni ravni ter z njihovimi omejitvami in sodelovanjem z javno upravo lahko bistveno vpliva na razpravo o partnerstvu. Če agenda za mesta ne bo temeljila na sedanjih praksah, obstaja nevarnost, da razpoložljivo znanje ne bo upoštevano v politikah, ki bodo izhajale iz agende.

3.4

O akcijskih načrtih je treba razpravljati preko odprtih spletnih posvetovanj. Tako lahko vsi pomembni akterji prispevajo k njihovi vsebini in se upoštevajo vsi interesi.

4.1.1

Delovna mesta ter znanje in spretnosti v lokalnem gospodarstvu: organizacije civilne družbe izvajajo vrsto nalog, saj so npr. delodajalci, ponudniki izobraževanja ali usposabljanja. Vse te naloge so pomembne za ustvarjanje delovnih mest. EESO priporoča posvetovanje z organizacijami, kot je Eurochambres, ki zastopajo mala in srednje velika podjetja, agencije za zaposlovanje ter ustanove za izobraževanje in usposabljanje. V okviru agende za mesta je treba ugotoviti, kako bodo mesta izvedla anketo o potrebah po strokovnem znanju na svojem območju; organizacije civilne družbe morajo biti o teh potrebah obveščene in vzpostaviti je treba sodelovanje za spodbujanje izobraževanja, vseživljenjskega učenja ter usposabljanja za spretnosti, ki jih na trgu dela primanjkuje.

4.1.2

Revščina v mestih: za večino programov preprečevanja revščine v mestih in boja proti njej so odgovorne organizacije civilne družbe. EESO priporoča, da se v te dejavnosti vključijo organizacije, kot je Evropska mreža za boj proti revščini. Odbor se tudi zaveda, kako pomembni so glede tega vprašanja naslednji vidiki: (a) predmestja in marginalizacija, (b) getoizirana naselja, (c) prikrajšane soseske, (d) otroci v institucionalni oskrbi ter prehod od institucionalnih storitev k storitvam, ki jih izvajajo družine in skupnost, in (e) staranje prebivalstva in ranljivost starejših.

4.1.3

Stanovanja: pri zagotavljanju kakovostnih in trajnostnih stanovanj, kot so opredeljena v Listini ZN o trajnostnih stanovanjih, imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo, saj zastopajo obe strani – tako lastnike kot uporabnike – ter z njimi sodelujejo. EESO priporoča navezavo stikov z organizacijami, kot je Mednarodna zveza najemnikov (International Union of Tenants), združenji lastnikov stanovanj in hiš, stanovanjskimi zadrugami, arhitekti in mestnimi načrtovalci. Pri tej temi se odpirajo pomembna vprašanja (a) mestnega načrtovanja, (b) socialnih stanovanj in (c) preseljevanja prebivalcev na primestna območja, kjer iščejo boljša stanovanja.

4.1.4

Vključevanje migrantov in beguncev: obravnavati je treba ne le kratkoročna vprašanja (izpolnjevanje osnovnih potreb), temveč tudi vprašanje vključevanja migrantov, ko se v nekem kraju ustalijo, v družbo EU: pomagati jim je treba pri izobraževanju in iskanju zaposlitve, jih seznanjati z vrednotami in tradicijami EU ter te vključevati v njihova življenja, pri tem pa spoštovati njihovo kulturo. Organizacije civilne družbe, kot so cerkve, socialne organizacije, organizacije za izobraževanje in usposabljanje, skupine otrok in staršev ipd., imajo pri tem bistveno vlogo. EESO priporoča med drugim posvetovanja z združenji Solidar ali Lumos. Obravnavati je treba teme, kot so mladoletniki brez spremstva, saj so ti še posebno ranljiva skupina, ki zahteva posebno pozornost.

4.1.5

Trajnostna raba zemljišč in rešitve, ki temeljijo na naravi : cilj agende EU za mesta je tesno povezan s spreminjajočimi se stališči in življenjskim slogom ljudi. Zagotavljanje, da se pri spremembah v mestih spoštuje okolje, je naloga, pri kateri je ključno sodelovanje organizacij civilne družbe, kot so predstavniki lastnikov zemljišč, združenja MSP in organizacije skupnosti, ki so pogosto pobudniki gibanj za izboljšanje sosesk. EESO priporoča sodelovanje na primer z organizacijo Friends of the Earth Europe ali ELARD (European Leader Association for Rural Development). Po mnenju EESO sta pomembna vidika: a) prostorsko (vertikalno) načrtovanje in b) problemi obmestnih območij, ki dobavljajo proizvode (hrano, čisto vodo), pa tudi ključne ekosistemske storitve, ki izboljšujejo življenje ljudi v mestih.

4.2.1

Krožno gospodarstvo: za učinkovito krožno gospodarstvo je treba spremeniti odnos ljudi do odpadkov in te predstaviti kot možen vir. Pomembne so dejavnosti izobraževanja in obveščanja, ki jih izvajajo okoljske organizacije in izobraževalne ustanove. Raziskovalni in inovacijski centri, skupaj s specializiranimi podjetji in združenji MSP, ki se osredotočajo na to področje, bodo ključni akterji pri raziskovanju in izvajanju novih pristopov v mestih. EESO priporoča, da se k razpravam povabi npr. mreža REVES.

4.3.1

Prilagajanje podnebnim spremembam: ključnega pomena so visokotehnološka podjetja, raziskovalne ustanove in univerze. Poleg tega je treba izobraževati in obveščati tudi druge državljane, da se jim olajša sodelovanje pri pripravi ustreznih predpisov ter poveča njihova sprejemljivost. EESO priporoča posvetovanje na primer z organizacijo Green 10.

4.3.2

Energetski prehod : strukturne spremembe v energetskih sistemih, kot je znaten premik k energiji iz obnovljivih virov in večji energijski učinkovitosti, je mogoče doseči samo ob polnem sodelovanju partnerjev iz ustreznih podjetij in podpori državljanov. Na tem področju je na primer aktiven Greenpeace.

4.3.3

Mobilnost v mestih : trajnostna mobilnost v mestih je področje, kjer ni mogoče veliko narediti, če ljudje niso pripravljeni spremeniti svojih navad glede prevoza. EESO zato priporoča, da se k sodelovanju pritegnejo organizacije, kot so CEEP (Evropski center za podjetja z javno udeležbo in podjetja splošnega gospodarskega pomena), BusinessEurope, ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), Polis (mreža evropskih mest in regij, ki razvijajo inovativne tehnologije in politike lokalnega prevoza), Evropska kolesarska zveza in IPR Praga (praški institut za načrtovanje in razvoj). Po mnenju Odbora so pri tem pomembni tudi celostni pristopi, kot so načrti za trajnostno mobilnost v mestih (SUMPs); Odbor zato meni, da je mobilnost v mestih dejavnik, ki pospešuje gospodarski razvoj, izboljšuje okoljske razmere in omogoča energetski prehod v mestih. EESO opozarja na pomen specifičnih instrumentov financiranja EU za mobilnost v mestih, področje, ki potrebuje kapitalsko intenzivne naložbe.

4.3.4

Kakovost zraka: ključno je sodelovanje podjetij, zdravstvenih ustanov, okoljskih nevladnih organizacij, univerz, raziskovalnih ustanov in drugih. Pri partnerstvih bi morale sodelovati organizacije, kot je Climate Action Network Europe.

4.4.1

Prehod na digitalno tehnologijo: digitalizacija družbe pomeni spremembo vzorcev. Cilj je zagotoviti boljše storitve državljanom in ustvariti poslovne priložnosti. Dober primer v pametnih mestih je model trojne in četverne vijačnice, ki akterje na področju upravljanja mest, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in civilne družbe združi v okviru skupnih projektov. Ta model bi bilo treba v Evropi razširjati. Po mnenju Odbora sem sodita naslednja vidika: (a) predvidljivo mestno načrtovanje v vseh občinah ter (b) uporaba socialnih mrež in spleta za komuniciranje med občinami in državljani. Partnerstva bi morala vključevati tudi organizacije, kot je Transparency International.

4.5.1

Mesta imajo precejšen potencial za izvajanje inovativnih pristopov: lahko so pionirji, in to ne le na področju javnih naročil. Vendar pa je pomembno sodelovanje z inovacijskimi in poslovnimi središči ter organizacijami civilne družbe v EU, kot je CEE Bankwatch Network. Odbor pri tem opozarja na naslednje: (a) javna naročila je treba izkoristiti za prispevek k lokalnemu socialnemu gospodarstvu, (b) uporabiti je treba specifične metode za spodbuditev mest, da se bodo namesto za najcenejšo ponudbo odločila za inovativna javna naročila.

4.6

Mesta so del zapletenih sistemov, v katerih širše primestno območje zagotavlja nujno podporo in vire, ki mestom omogočajo, da delujejo in so uspešna. Nujno je treba vključiti partnerje iz območij v okolici mest, tudi lokalne akcijske skupine, da se zagotovi dragocena povezava med mestnimi in podeželskimi območji, pomembna zlasti z vidika zaželenih partnerstev med mesti in podeželjem. Mesta morajo pri načrtovanju svojega razvoja upoštevati obstoječe strategije, kot so makroregionalne strategije in ustrezne mikroregionalne razvojne strategije.

14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/9

Poročevalec:

Seamus BOLAND

Soporočevalka:

Marjolijn BULK

1.1

podpira namero nizozemskega predsedstva Sveta, da problem revščine in socialne izključenosti obravnava s celostnimi pristopi ter v sodelovanju z ustreznimi javnimi in zasebnimi deležniki, vendar obenem meni, da bi bilo treba države članice podpreti s skupnim evropskim okvirom, ki bi spodbujal takšne pristope ter omogočal lažjo izmenjavo in širjenje dobrih praks pri boju proti revščini, pa tudi pri boju proti vse večji neenakosti, ki je ne le že sama močno zaskrbljujoča, ker kaže na pomanjkanje socialne pravičnosti, temveč tudi škodi gospodarski uspešnosti in rasti ter socialni koheziji;

1.2

podpira prizadevanja nizozemskega predsedstva Sveta za spodbujanje medsebojnih pregledov večnivojskih dobrih praks pri boju proti revščini, vendar poudarja, da bi bilo treba občine in druge izvajalce takšnih praks podpreti z dobrimi nacionalnimi strategijami;

1.3

poziva Svet EU, naj se vnovič zaveže k zmanjšanju števila oseb, ki živijo pod pragom revščine, za najmanj 20 milijonov do leta 2020, kakor je že storil v strategiji Evropa 2020;

1.4

priporoča, da Svet pri tem upošteva cilje trajnostnega razvoja, določene v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, in poskrbi za povezanost agende s strategijo Evropa 2020;

1.5

je prepričan, da bi morale biti upravljavske strukture v Svetu bolj uravnotežene, in poziva k večjemu sodelovanju med Svetoma ECOFIN in EPSCO;

1.6

meni, da bi morali imeti v evropskem semestru zaposlovalni in socialni cilji enako težo kot makroekonomski vidiki;

1.7

priporoča, da se v evropskem semestru v celoti upošteva cilj zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020 ter da se to vprašanje sistematično obravnava v celotnem procesu, tj. od letnega pregleda rasti, ki mu sledijo nacionalni reformni programi, do priporočil za posamezne države, in sicer v obliki (1) posebnih ukrepov za zmanjšanje revščine, (2) primerljivih kazalnikov stanja na področju revščine in uspešnosti politik ter (3) obveznih ocen socialnega učinka za vse načrte reform, predlagane v nacionalnih reformnih programih in priporočilih za posamezne države;

1.8

poziva, naj se zlasti v povezavi z bojem proti revščini opusti ekonomska politika EU, ki bi bila še naprej osredotočena izključno na varčevalne ukrepe;

1.9

poziva države članice, naj začnejo izvajati svoje integrirane nacionalne strategije za boj proti revščini in se pri tem oprejo na „priporočilo Komisije o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela“ (1), ki z medsebojnim učinkovanjem njegovih treh sklopov, tj. (1) ustreznih varstvenih dodatkov, (2) vključujočih trgov dela in (3) dostopa do kakovostnih storitev, v veliki meri velja za najbolj celovito in učinkovito strategijo za odpravo revščine in socialne izključenosti;

1.10

izpostavlja visoko raven revščine otrok v državah članicah in potrebo po takojšnjem udejanjenju priporočila Komisije z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ (2), ki je del svežnja o socialnih naložbah iz leta 2013 in ima zelo podobno strukturo kot priporočilo o dejavnem vključevanju, saj vsebuje podobne tri sklope: (1) dostop do ustreznih sredstev, (2) dostop do cenovno dostopnih, kakovostnih storitev in (3) pravica otrok do udeležbe;

1.11

je nadvse zaskrbljen zaradi vse večje revščine zaposlenih, zaradi česar je treba kritično pregledati pred kratkim sprejete reformne ukrepe, ki naj bi z liberalizacijo odnosov med delodajalci in delojemalci okrepili zaposlovanje;

1.12

odločno spodbuja Komisijo, naj začne poseben proces za izboljšanje statistike držav članic in EU o revščini in neenakosti, s čimer bi morali pridobiti bolj dovršen nabor skupnih kazalnikov, ki zagotavljajo ustrezne podatke za ukrepe držav članic in EU, vključno z ukrepi, povezanimi s cilji trajnostnega razvoja in evropskim semestrom;

1.13

ponavlja svoj predlog, da se uvede ustrezen minimalni dohodek na ravni EU;

1.14

poziva Komisijo, naj na ravni EU doseže sprejetje ukrepov za preprečevanje in boj proti prezadolženosti ter zlasti ukrepov proti neodgovornemu dajanju posojil in oderuštvu;

1.15

poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga nove smernice za posvetovanje z deležniki na področju sociale, da bodo lahko v sklopu evropskega semestra strukturirano dajali svoj prispevek v vseh fazah procesa, tj. med zasnovo, izvajanjem in ocenjevanjem;

1.16

poziva države članice, naj bolje izkoristijo sredstva EU, ki so na voljo za podporo socialnemu vključevanju, in prosi Komisijo, da se nujno posvetuje z državami članicami in deležniki ter ugotovi, ali se sklep o namenitvi 20 % sredstev Evropskega socialnega sklada za spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini učinkovito izvaja;

1.17

odločno spodbuja Komisijo, da v napovedani „evropski steber socialnih pravic“ vključi načela za doseganje učinkovitejših in zanesljivejših socialnih standardov in sistemov ter da boj proti revščini in socialni izključenosti določi za enega od glavnih elementov omenjenega stebra.

2.1

Nizozemsko predsedstvo Sveta poudarja, da je treba obrniti trend naraščanja revščine v EU. To želi doseči s spodbujanjem izmenjave najboljših praks, zlasti v zvezi s celostnimi pristopi in sodelovanjem med ustreznimi (javnimi in zasebnimi) deležniki.

2.2

EESO se je v svojih mnenjih o boju proti revščini sicer zavzemal za bolj navzdolnji pristop, saj je prepričan, da je odgovornost za boj proti revščini v rokah odločevalcev (institucij EU in vlad držav članic), vendar pozdravlja namero predsedstva EU, da organizira medsebojne preglede, v sklopu katerih bi proučili navzgornje pristope, tj. primere partnerskih pristopov, ki jih države članice uporabljajo za boj proti revščini in ki vključujejo več deležnikov, med drugim javni sektor, socialne partnerje, organizacije za lokalno delovanje in neprofitne organizacije ter socialno ekonomijo.

2.3

EESO se zato v celoti strinja, da se je treba proti revščini boriti večstransko in da bi morali vsi deležniki prispevati h kar največjemu zmanjšanju revščine. Najboljše prakse, navedene v tem mnenju, je posredovalo več deležnikov iz Evrope (3).

3.1

Od leta 2008 sta resni gospodarska in finančna kriza, ki sta sledili druga drugi, prispevali k večji nestabilnosti in revščini v Evropski uniji, vendar so ureditve socialne zaščite v večini držav članic pomagale ublažiti njune posledice. S finančno krizo leta 2011 pa so se začeli s fiskalnimi varčevalnimi ukrepi omejevati socialni izdatki, kar je stanje še zaostrilo. Celo Evropska komisija zdaj priznava, da cilj zmanjšanja revščine ni dosegljiv. Ravno zato EESO meni, da je treba nujno opustiti ekonomsko politiko EU, ki bi bila še naprej osredotočena izključno na varčevalne ukrepe.

3.2

Brez socialne zaščite bi skorajda polovica Evropejcev živela v revščini. Kljub temu so bile zaradi nedavnih fiskalnih omejitev v boju proti krizi oslabljene tri ključne funkcije socialne politike, tj. avtomatična stabilizacija, socialna zaščita in socialne naložbe. To se mora spremeniti.

3.3

EESO se tudi zaveda, da sta revščina in slabo zdravstveno stanje neločljivo povezana, zaradi česar je treba revščino prednostno obravnavati. Dokazi vedno znova kažejo, da imajo ljudje na območjih z večjim deležem revščine tudi slabše zdravstveno stanje v primerjavi s premožnejšimi območji (4). Za dele Združenega kraljestva je bilo denimo ugotovljeno, da moški z manj premožnih območij umirajo približno 11 let prej, ženske pa sedem let prej od premožnejših vrstnikov (5).

3.4

EESO je prepričan, da bi morala biti strategija Evropa 2020 precej bolj povezana z evropskim semestrom. Cilj zmanjšanja revščine mora ostati v jedru te strategije, države članice pa bi morale pokazati občutno več ambicioznosti. Seštevek 28 posamičnih zavez glede zmanjšanja revščine se ne ujema s skupnim ciljem EU, da se do leta 2020 v EU vsaj 20 milijonov ljudi reši iz revščine.

3.5

Zmanjševanje revščine je predvsem v pristojnosti držav članic. Te bi lahko svoj položaj izboljšale, če bi si izmenjevale najboljše prakse, kar bi vključevalo celostne pristope in sodelovanje med ustreznimi (javnimi in zasebnimi) deležniki v boju proti revščini. Svet EU bi moral države članice pozvati, naj pripravijo integrirane strategije za zmanjšanje revščine.

3.6

V porastu je zlasti revščina zaposlenih. Komisija bi morala oceniti vpliv pred kratkim sprejetih reformnih ukrepov, ki naj bi z liberalizacijo odnosov med delodajalci in delojemalci okrepili zaposlovanje, na vse večjo revščino zaposlenih.

3.7

Ocene socialnega učinka bi morale imeti pomembno vlogo v celotnem zakonodajnem procesu, da bi lahko bolje upoštevali večrazsežnost revščine in socialne izključenosti (ki presega materialno pomanjkanje in vključuje tudi druge oblike socialno-ekonomske prikrajšanosti, kot so neenak dostop do izobraževanja, zaposlitve, stanovanja, zdravstva in družbenega udejstvovanja).

3.8

Revščina je tudi svetovni problem. Institucije EU in države članice bi morale upoštevati cilje trajnostnega razvoja (6) OZN, sprejete leta 2015 (zlasti cilj 1: revščino odpraviti povsod in v vseh oblikah) ter jih vključiti v svoje strategije. Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 (7) bi bilo treba povezati s strategijo Evropa 2020.

3.9

EESO je seznanjen z dejstvom, da bo Komisija kmalu vzpostavila evropski steber socialnih pravic, in po njenih navedbah bo imel koncept navzgor usmerjenega zbliževanja držav članic pri socialnih vprašanjih v tem stebru pomembno vlogo. EESO spodbuja Komisijo, naj v ta steber vključi načela učinkovitejših in zanesljivejših socialnih standardov in sistemov (8) (natančneje trdne socialne standarde za ustrezno dohodkovno podporo v vseh življenjskih obdobjih, vključujoč trg dela in nediskriminatoren dostop do kakovostnih, cenovno dostopnih storitev za vse) ter tako doseže, da bo boj proti revščini in socialni izključenosti eden od glavnih elementov tega stebra.

4.1

Evropska komisija zelo aktivno podaja vsestranska priporočila, ki veljajo kot zelo koristna v boju proti revščini. To zlasti velja za „priporočilo o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela“ in priporočilo „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ . Glede na to, da Svet EU v boju proti revščini daje prednost celostnemu pristopu, bi moral biti njegov prvi korak, da države članice opomni na potrebo po aktivnem izvajanju teh priporočil.

4.2

Sveženj o socialnih naložbah (9) iz leta 2013 je še ena dobra pobuda Komisije. EESO je Komisijo že pozval, naj si prizadeva za ambiciozen in obširen program za socialne naložbe ter ga spodbuja v vseh fazah evropskega semestra (10). Socialne naložbe so med drugim politike, s katerimi se posameznike in družine z vlaganjem v človeški kapital že od ranega otroštva usposobi za odziv na nova socialna tveganja, ki nastajajo v konkurenčni družbi znanja, namesto da se zgolj odpravlja škoda, ki nastane zaradi gospodarskih ali političnih kriz (11). Vendar socialne naložbe kljub svojim prednostim še vedno ne veljajo za pristop, ki bi ga uporabljale vse države članice. Če želi Svet EU zbrati najboljše prakse pri boju proti revščini, bi zagotovo moral upoštevati dosedanje dosežke na področju socialnih naložb in podpreti tovrstne pobude (12).

4.3

Sistemi minimalnega dohodka v nekaterih državah članicah niso dovolj za boj proti revščini (13). Čeprav so bile po letu 2010 v nekaterih državah izvedene reforme teh sistemov (med drugim v Avstriji, Nemčiji, Španiji in na Portugalskem) oziroma so bile reforme napovedane ali so trenutno v pilotni fazi (med drugim v Grčiji in Italiji), niso zadostne. EESO je pozval k sprejetju evropskih ukrepov v podporo ustreznemu minimalnemu dohodku v Evropi (14) kakor tudi k naložbam v univerzalne, celovite in ustrezne sisteme socialne zaščite, ki lahko preprečujejo tveganje revščine v vseh življenjskih obdobjih (15). Svet EU bi moral podpreti vse navedene ukrepe.

4.4

Poleg tega sta nenadzorovano in neodgovorno dajanje potrošniških posojil ter površna ocena finančnih zmožnosti gospodinjstev v teh časih krize in varčevalne politike sprožila spiralo prezadolženosti, zaradi katere je blizu 70 % zadolženih že pod pragom preživetja v Evropi, čeprav so nekateri od njih zaposleni, a prejemajo plačilo, ki ne zadošča za vračilo dolgov. Zato je treba sprejeti stroge ukrepe in omejiti dajanje potrošniških posojil, zlasti v primeru posrednikov in nefinančnih subjektov, ki ne spoštujejo zakonodaje in spodbujajo k najemanju posojil po oderuških obrestnih merah.

5.1

Evropsko gospodarsko upravljanje je zaradi eurske krize doživelo obsežne spremembe. V ospredje so bile postavljene makroekonomska stabilnost in reforme za izboljšanje rasti. Do tega trenutka je bilo premalo poudarka na socialnem upravljanju, vendar pa bi morali v gospodarskih politikah upoštevati njihov učinek na kakovostna delovna mesta in socialno kohezijo. Ekonomska in monetarna unija bi poleg tega imela korist od socialne razsežnosti, zato bi morale biti upravljavske strukture v Svetu EU bolj uravnotežene, sodelovanje med svetoma ECOFIN in EPSCO pa okrepljeno.

5.2

Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito bi morala imeti še naprej aktivno vlogo pri ocenjevanju nacionalnih reform v okviru evropskega semestra, vendar bi se postopoma morala začeti posvetovati z ustreznimi evropskimi deležniki na ravni EU.

5.3

Sestavljeni kazalnik „revščina“, ki se v strategiji Evropa 2020 uporablja za opredelitev revščine, temelji na treh posamičnih kazalnikih: (1) osebe, ki so izpostavljene tveganju revščine; (2) materialno močno prikrajšane osebe; in (3) osebe v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Države članice morajo v skladu s strategijo določiti svoje nacionalne cilje, s katerimi prispevajo k skupnemu cilju, in sicer na podlagi navedenih treh kazalnikov ter glede na svoje nacionalne prioritete in okoliščine. Vendar EESO ugotavlja, da bodo morda potrebna nova priporočila, ker je bila državam članicam prepuščena izbira med tremi kazalniki, zaradi česar je prišlo do razlik med nacionalnimi pristopi.

5.4

Iz ocene nacionalnih reformnih programov za leto 2015, ki jo je pripravila Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN), je razvidno, da v 88 % programov revščina ni navedena kot glavna prioriteta in da v nobenem od priporočil za posamezno državo za leto 2015 ni bilo omenjeno zmanjševanje revščine (16). EAPN je zato predlagala, da se evropski semester bolj osredotoči na socialna vprašanja, na začetku z letnimi pregledi rasti, na koncu pa s priporočili za posamezne države o zmanjšanju revščine, in to za vse države (17). EESO se strinja s tem predlogom in priporoča, da se nacionalni deležniki vključijo v pripravo in izvajanje nacionalnih reformnih programov ter v obveščanje o njih. Na splošno meni, da bi morali biti rezultati posvetovanj z ustreznimi deležniki na evropski in nacionalni ravni javno dostopni v sklopu evropskega semestra, če naj se države članice učijo druga od druge.

5.5

Komisija bi morala začeti poseben proces za izboljšanje statistike držav članic in EU o revščini in neenakosti, s katerim bi izpopolnila spremljanje tega večrazsežnega socialnega problema. S tem procesom bi morali pridobiti natančnejši nabor skupnih kazalnikov, ki zagotavljajo ustrezne podatke za ukrepe držav članic in EU, vključno z ukrepi, povezanimi s cilji trajnostnega razvoja in evropskim semestrom.

5.6

Ocene socialnega učinka prispevajo k odkrivanju z revščino povezanih tveganj ukrepov na številnih pomembnih področjih reform, kot so javnofinančna konsolidacija, upravljanje javnega dolga, obdavčitev, trg delovne sile, urejanje finančnih trgov, zagotavljanje javnih storitev in javne naložbe. Pravočasne ocene socialnega učinka bi bilo treba zlasti izvajati v okviru evropskega semestra ob temeljitem posvetovanju s socialnimi partnerji, civilno družbo in ustreznimi strokovnjaki iz držav članic in z ravni EU;

5.7

V evropskem semestru bi bilo treba v celoti upoštevati cilj zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020, to vprašanje pa bi bilo treba sistematično obravnavati v celotnem procesu, in sicer v obliki (1) posebnih ukrepov za zmanjšanje revščine, (2) primerljivih kazalnikov stanja na področju revščine in uspešnosti politik ter (3) obveznih ocen socialnega učinka za vse načrte reform, predlagane v nacionalnih reformnih programih in priporočilih za posamezne države.

5.8

Države članice bi morale pripraviti in udejanjiti celovite in integrirane nacionalne strategije za boj proti revščini, socialni izključenosti in diskriminaciji. Te strategije bi morale vključevati naslednja področja: ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela, kakovostna delovna mesta, enak dostop do cenovno dostopnih, kakovostnih storitev, boljše izkoriščanje sredstev iz strukturnih skladov EU, ekonomska in socialna integracija migrantov, boj proti diskriminaciji ter partnersko sodelovanje s socialnimi partnerji in ustreznimi nevladnimi deležniki.

5.9

Poleg tega se je treba proti prezadolženosti boriti s sprejetjem odgovornih politik dajanja posojil (stroga regulacija posrednikov in izdajanja kreditnih kartic, prepoved agresivnega oglaševanja, prepoved oderuških pogojev, prepoved zasega stanovanj in drugih nujnih dobrin), večjim obsegom mediacije pri reševanju sporov, pomočjo prezadolženim osebam (druga priložnost, politika novega začetka) ter z ukrepi obveščanja, izobraževanja in preprečevanja na področju prezadolženosti.

5.10

Države članice morajo s sredstvi iz strukturnih skladov EU podpirati socialno vključevanje vseh. Zlasti Komisija bi morala pri državah članicah in deležnikih nujno preveriti, ali se sklep Sveta o namenitvi 20 % sredstev Evropskega socialnega sklada za spodbujanje socialnega vključevanja in boj proti revščini (18) izvaja.

6.1

Evropska platforma za boj proti revščini in socialni izključenosti, ena od vodilnih pobud strategije Evropa 2020, je bila ustvarjena kot širok okvir za obsežen nabor politik, ki naj bi pomagale uresničiti evropski cilj zmanjšanja revščine (19). Biti bi morala osnova za skupno zavezo nacionalnih vlad, institucij EU in glavnih deležnikov za boj proti revščini in socialni izključenosti, vendar zaenkrat deluje zgolj kot platforma za razprave in v zvezi z doseganjem cilja zmanjšanja revščine še ni dala oprijemljivih rezultatov. Svet in Komisija bi morala razmisliti, kako platformi dati večjo veljavo in s tem podpreti dobre prakse pri boju proti revščini ter poskrbeti, da bo neposredno povezana z osrednjimi procesi v EU, tj. evropskim semestrom in strategijo Evropa 2020.

6.2

EESO želi spomniti na uvodno izjavo 16 iz prejšnjih integriranih smernic za rast in delovna mesta, v kateri je izrecno navedeno, da bi bilo treba strategijo Evropa 2020 „po potrebi izvajati, spremljati in ocenjevati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, v tesnem sodelovanju s parlamenti ter s socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe“  (20). S tem odlomkom želimo poudariti, da je treba izboljšati način posvetovanja z evropskimi in nacionalnimi deležniki v fazah priprave, izvajanja in ocenjevanja evropskega semestra.

6.3

V analizi EAPN je bila izpostavljena odsotnost resne zainteresiranosti institucij EU in ustreznih (javnih in zasebnih) deležnikov, kot so socialni partnerji, nevladne organizacije in drugi, za fazi priprave in izvajanja evropskega semestra. Če želi Komisija civilno družbo zares vključiti v vse faze evropskega semestra, mora nemudoma predlagati nove smernice za sodelovanje ter spremljati napredek v poročilih za posamezne države in drugih dokumentih, namenjenih spremljanju.

6.4

Prav tako je treba prisluhniti tistim, ki živijo v revščini, da bo mogoče razumeti njihova stališča in se zoperstaviti močno razširjeni nenaklonjenosti EU, zlasti med mladimi. Letna srečanja, ki jih EAPN organizira za ljudi z neposrednimi izkušnjami z revščino, so primer dobre prakse. EESO poziva Komisijo, naj poskrbi za nadaljnjo finančno podporo teh srečanj in njihovo vključitev v posvetovanja o napredku pri uresničevanju cilja zmanjšanja revščine v sklopu evropskega semestra. Ta srečanja bi morala potekati tudi na nacionalni ravni.

7.1

EESO se strinja z namero nizozemskega predsedstva, da organizira medsebojne preglede večnivojskih dobrih praks pri boju proti revščini, vendar poudarja, da ne morejo biti samo občine odgovorne za zagotavljanje takšnih vzorov. EESO meni, da regionalne in lokalne pobude ne nadomeščajo centralne odgovornosti in jamstev. Vlade ter javni in zasebni deležniki morajo sodelovati sistematično in strukturirano, če želijo uresničiti cilj zmanjšanja revščine.

7.2

EESO želi poudariti, da je bilo denimo na Nizozemskem veliko odgovornosti na področju socialnih vprašanj prenesene na občine. Zgoščevanje večjega števila nalog na občinski ravni je morda stroškovno učinkovito in omogoča prilagojene rešitve, ki izpolnjujejo potrebe upravičencev, vendar obstaja tveganje za morebitno zmanjšanje financiranja, kar je tudi navedeno v priporočilih za posamezno državo, ki se nanašajo na Nizozemsko, čemur pa se je treba izogniti. Decentralizacija pobud ni združljiva z rezi občinskih proračunov.

7.3

EESO zato meni, da najboljše prakse, ki jih je sicer nedvomno mogoče najti na regionalni in lokalni ravni, ne morejo in ne smejo obstajati samostojno, temveč potrebujejo nacionalne strategije, ki jih podpirajo.

7.4

EESO prav tako meni, da se je treba pri izbiri najboljših praks, vrednih spodbude, osredotočiti na pristope na podlagi dokazov (npr. vprašanja, kot sta: (1) Ali pobuda deluje v praksi?, (2) Ali jo je možno uporabiti tudi drugje?) in na spodbujanje povezav med ustreznimi deležniki. Prav tako je treba oblikovati ustrezen okvir za izmenjavo najboljših praks.

7.5

Iz teh praks je razvidna potreba po oblikovanju učinkovitih socialnih politik za boj proti revščini in socialni izključenosti, reorganiziranju vloge socialnih služb, pregledu načina delovanja akterjev s področja socialnega dela, da bi se odzvali na potrebe ljudi, živečih v revščini, spodbujanju socialnih akterjev, naj svoje strokovne izkušnje uporabijo pri oblikovanju socialnih politik, in priznanju pravic ljudi, ki skrbijo za lažje vključevanje in socialni napredek ljudi, živečih v revščini.

14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/17

Poročevalec:

Daniel MAREELS

1.1

Oživitev evropskih gospodarstev je počasna in šibka, naložbena raven pa nizka, zato je treba prednostno vložiti vsa sredstva v zdravo in stabilno gospodarsko oživitev v bolj enotnem okolju. EESO meni, da unija kapitalskih trgov lahko prispeva k temu, in pozdravlja Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov.

1.2

Odbor odobrava cilje akcijskega načrta. Unija kapitalskih trgov mora pomagati zagotoviti kapital v Evropi in ga usmeriti v vsa podjetja, infrastrukturo in vzdržne dolgoročne projekte s pozitivnimi učinki na zaposlovanje. Vlagatelji morajo biti bolj zaščiteni in imeti več možnosti.

1.3

Razširitev in večja razpršenost finančnih virov sta ključna elementa za več naložb in rast, prav tako pa tudi za ustvarjanje delovnih mest. To je treba uresničiti v okviru enotnega trga kapitala. Odbor meni, da je treba predvsem doseči čim večjo harmonizacijo in poenotenje predpisov. Zato je potrebno, da vse države članice na enak način uvedejo, izvajajo in nadzorujejo različne ukrepe akcijskega načrta.

1.4

Odbor meni, da bo za uspeh unije kapitalskih trgov treba združiti najboljše vidike sedanjega stanja in čim več novih možnosti. Med prioritetami morajo biti enostaven, primeren in razpršen dostop do financiranja ter bolj enakomerno razporejanje kapitala ter nižji stroški kapitala. Treba je tudi zagotavljati privlačnost in konkurenčnost na mednarodni ravni.

1.5

Bančno financiranje bo tudi v prihodnosti pomembno za financiranje gospodarstva. Banke imajo pomembno vlogo ne le kot posojilodajalci, temveč tudi kot posredniki na trgih kapitala. Odbor meni, da je treba določene nove trge, med drugim za slaba posojila, nadalje proučiti, saj lahko prispevajo k povečanju kreditiranja zlasti MSP.

1.6

EESO izjemen pomen pripisuje financiranju MSP, zlasti mikro in malih podjetij, ki so gonilna sila evropskega gospodarstva in so zelo pomembna za zaposlovanje. Odbor se prav tako resno sprašuje glede pomena in učinkovitosti unije kapitalskih trgov za MSP.

1.6.1

Mikro in mala podjetja praviloma nimajo možnosti za dostop do trgov kapitala. Imeti morajo možnost, da izberejo kanale financiranja, ki so zanje najbolj primerni. Zato je treba poskrbeti za čim širši možni nabor struktur in možnosti financiranja in čim bolj raznolik finančni ekosistem.

1.6.2

V zvezi z običajnim bančnim financiranjem, ki ga je treba nadalje podpirati, zlasti glede jamstev, je treba upoštevati, da ima nacionalne posebnosti. Unija kapitalskih trgov ne sme postavljati pod vprašaj dobro delujočih struktur. Pri regulaciji finančnih trgov je treba v prihodnosti bolje upoštevati preizkušene nacionalne prakse, da se ne ogrozi regionalno kreditiranje MSP.

1.6.3

Poleg tega je treba proučiti vse ostale koristne alternative in, kjer je to mogoče, razviti druge poti po vzoru Junckerjevega načrta. Tudi vlogo EIB je mogoče nadalje okrepiti v zvezi z instrumenti (jamstveni sistemi ipd.) za financiranje gospodarstva (1). Predlogi za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (2) so tudi korak v pravo smer.

1.6.4

Ostala MSP morajo tako kot vsa podjetja imeti učinkovit dostop do trga kapitala. Financiranje mora postati cenejše in njegovi stroški nižji. Treba je odpraviti sedanje resno pomanjkanje informacij in narediti okvir bolj prijazen za MSP. Pri tem bi lahko uporabili obstoječe primere dobre prakse.

1.7

Odbor meni, da mora biti prednostna naloga unije kapitalskih trgov ekonomsko-finančna stabilnost EU. Razširitev in večja razpršenost finančnih virov na enotnem trgu bo spodbudila zdravo razpršitev tveganj in evropska gospodarstva morajo postati trdnejša in odpornejša.

1.8

Odbor meni, da mora primeren zakonodajni in nadzorni okvir nuditi vse možnosti za razvoj prednosti trgov kapitala in imeti pod nadzorom slabosti, kot so prekomerna ali nesorazmerna tveganja. Novi sistem mora biti odporen na negativne posledice morebitne nove krize. To zahteva prav tako večjo konvergenco in sodelovanje na področju mikro- in makrobonitetnega nadzora, tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni.

1.9

Tudi bančni sistem v senci je treba predvideti v tem okviru in omejiti tveganje regulativne arbitraže. Prav tako je pomembno, da se zagotovijo enaki pogoji za vse ponudnike s primerljivimi finančnimi dejavnostmi na trgih in načelo „enako tveganje, enaka pravila“ mora splošno veljati.

1.10

Trgi kapitala vlagateljem na trgih kapitala nudijo tudi nove možnosti. Odbor to odobrava pod pogojem, da se predvidi ustrezen in boljši okvir za zaščito. Zato so zaželeni večja poenostavitev, preglednost in primerljivost finančnih instrumentov ter prav tako informacije, kar sicer lahko koristi tudi podjetjem, ki iščejo financiranje. Prav tako so potrebna večja prizadevanja za finančno izobraževanje.

1.11

V zvezi z uresničevanjem akcijskega načrta Odbor odobrava pristop od spodaj navzgor in postopnost, vendar meni, da je hkrati treba ukrepati nemudoma in izkoristiti zagon in podporo, izkazanima po zeleni knjigi. EESO meni, da je oblikovanje unije kapitalskih trgov obsežen projekt, katerega uspeh bo v celoti odvisen od podrobnosti in jamstev. Poleg tega poenostavljen dostop do posojil zagotovo ni problem v vseh državah članicah in sprostitev na strani ponudbe ne more nikoli rešiti problema na strani povpraševanja. Zato moramo biti previdni, da se unija kapitalskih trgov ne obravnava kot rešitev za vse probleme, s katerimi se sooča EU.

1.12

Sedaj bo resnično pomembno imeti cilje strogo pred očmi in redno beležiti napredek. Odbor izraža zaskrbljenost, da bo za dosego končnega rezultata potreben čas, že zaradi velikega števila „osnovnih elementov“ načrta, pa tudi ker velike nacionalne razlike ne bodo nemudoma izginile. Odbor odobrava redno vmesno ocenjevanje, pri čemer bo z veseljem pomagal.

2.1

Junckerjeva Komisija je za uresničevanje svojih absolutnih prednostnih nalog spodbujanja rasti, zaposlovanja in naložb pripravila naložbeni načrt za Evropo. Sestavljen je iz treh delov, od tega je eden namenjen oblikovanju naložbam prijaznega okolja (3). Postopno prizadevanje za unijo kapitalskih trgov je poleg enotnega digitalnega trga in energetske unije eden od najpomembnejših ciljev tega tretjega dela.

2.1.1

Komisija je konec septembra 2015 po posvetovanju na podlagi zelene knjige, v katerem je sodelovalo veliko število udeležencev in tudi EESO (4), objavila Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov (5). V akcijskem načrtu so določeni osnovni elementi za vzpostavitev dobro delujoče in povezane unije kapitalskih trgov, ki zajema vse države članice, do leta 2019.

2.1.2

Ti osnovni elementi, ki jih je 33 in bodo sčasoma objavljeni, se v glavnem nanašajo na naslednja področja in teme (6):

2.1.3

V skladu z akcijskim načrtom ti osnovni elementi posamezno prispevajo k uresničevanju zastavljenih ciljev, vendar bo pomemben tudi njihov kumulativni učinek.

2.2

S kapitalsko unijo, kakor je bila zasnovana, se zasleduje več ciljev, vključno s tesnejšim povezovanjem med varčevanjem in rastjo.

2.2.1

Kapitalska unija naj bi vire financiranja v Evropi razširila na druge vire kot bančno financiranje, pri čemer bi imeli finančni trgi večjo vlogo. Gre torej za razpršitev finančnih virov gospodarstva tudi z uporabo nebančnega financiranja. Unija kapitalskih trgov mora pomagati zagotoviti kapital v Evropi in ga usmeriti v vsa podjetja ter infrastrukturne in dolgoročne vzdržne projekte.

2.2.2

Njen cilj je poglobiti enotni trg finančnih storitev. Oblikovanje unije kapitalskih trgov naj bi privedlo do večje in močnejše finančne integracije in močnejše konkurence. Kapitalski trgi bodo imeli koristi od obsega enotnega trga ter bodo hkrati bolj likvidni in konkurenčni.

2.2.2.1

Unija naj bi prispevala k rasti in finančni stabilnosti. Z olajšanjem dostopa do financiranja za podjetja bo podprla rast in ustvarjanje delovnih mest. Z razpršitvijo tveganj bo celoten sistem postal stabilnejši.

2.2.3

Državljani in potrošniki bodo od tega prav tako imeli pomembne koristi, med drugim prek naložbenih možnosti.

3.1

Predstavitev akcijskega načrta je treba pozdraviti. Dobro je ne le to, da je ta akcijski načrt predstavljen že pol leta po zeleni knjigi, ampak da je poleg tega prednostno vse storjeno za to, da se spodbudi gospodarstvo z razširjanjem in izboljšanjem njegovega financiranja in s tem dajo nove spodbude za rast in dostojna delovna mesta.

3.2

Odbor podpira cilje akcijskega načrta in področja, ki so opredeljena kot prednostna:

Pomembno je ne le, da so številna prizadevanja, ki so potrebna za oblikovanje unije kapitalskih trgov, združena v enem samem načrtu, temveč tudi, da obstaja jasna volja za razpravo ter pripravljenost za odpravo ovir za nadaljnji razvoj evropskega finančnega sistema.

3.3

Prizadevanja za razpršitev finančnih virov torej ne smejo iti na škodo bančnega sistema. Bančno in tržno financiranje sta povezana in ju je treba obravnavati komplementarno. Banke imajo med drugim tudi vlogo posrednika na trgih kapitala.

3.3.1

Prednostno področje akcijskega načrta je povečanje zmogljivosti bank za kreditiranje gospodarstva. Slaba posojila (7) še vedno zbujajo skrb v EU in zadržujejo kapital, ki bi ga sicer lahko uporabili za odobritev več posojil. Odbor meni, da mora Komisija ukrepati, da se sprostijo zmogljivosti bilanc bank s spodbujanjem listinjenja slabih posojil in ustvarjanjem trgov za oslabljenja sredstva. Bančna posojila bi lahko sprostili z vzpostavitvijo ali oživitvijo že obstoječih razvitih in preglednih trgov za bančne dolgove podjetij v težavah.

3.4

Razviti, likvidni in učinkoviti trgi kapitala lahko prinesejo koristi za vse udeležence in akterje na teh trgih.

3.4.1

Za podjetja, ki iščejo financiranje, lahko torej trgi kapitala izboljšajo dostop do sredstev in jim zagotovijo boljše pogoje ter s tem nižje stroške kapitala zaradi večje konkurence med vlagatelji. Financiranje je bolje zagotovljeno tudi v težkih časih, saj trgi kapitala na splošno bolje obvladujejo negotove razmere in bolj tvegane projekte.

3.4.2

Trgi državnih obveznic so zelo pomembni v zvezi z ocenjevanjem različnih tveganj. Zato je povezovanje teh trgov potrebno za uresničitev unije kapitalskih trgov. To podpira tudi konvergenco stroškov kapitala zasebnih izdajateljev. Zato so ustrezni ukrepi na tem področju dobrodošli.

3.4.3

Oblikovanje unije kapitalskih trgov bo uspešno le, če bodo osnovni elementi dovolj trdni in verodostojni. Treba bo upoštevati posebne značilnosti obstoječega financiranja in hkrati ustvariti tudi zadostno število novih možnosti in priložnosti za financiranje. Rezultat mora tudi zagotavljati privlačnost in konkurenčnost na mednarodni ravni.

3.4.4

Zlasti v zvezi z MSP je izziv velik. Postavlja se vprašanje, kako bo denar prišel do njih. Za MSP bo cel podvig dobiti dostop do trgov kapitala ter možnosti in instrumentov financiranja ter jih izkoristiti. Pogosto tudi nimajo informacij, kar jim dodatno otežuje položaj (8). Zato bo treba preveriti, koliko je novi okvir prijazen za MSP.

3.4.5

Podjetja in MSP, zlasti mikropodjetja, ki nimajo dostopa do trgov kapitala, morajo imeti možnost, da v katerem koli trenutku svojega obstoja izberejo kanale financiranja, ki so zanje najbolj primerni. Za mikro in mala podjetja je zato pomembno, da se doseže čim bolj raznolik finančni ekosistem, da bodo imela na razpolago čim širši možni nabor struktur in možnosti financiranja, tudi zakup. Treba je proučiti vse alternativne možnosti. Rešitve je treba iskati ne le v bančnem in tržnem financiranju, ampak tudi drugod. Junckerjev načrt je že dober začetek. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za dejavnejšo vlogo EIB na tem področju (neposredna ali posredna, npr. jamstvene sheme).

3.4.6

Za vlagatelje se bodo ustvarile dodatne možnosti financiranja. Širša ponudba finančnih produktov jim bo omogočila, da pozornost močneje usmerijo na naložbene cilje, so pozorni na razpršitev in upravljanje tveganj ter izboljšanje svojega profila tveganja in donosa.

3.4.7

Vlagatelji imajo pravico do ustrezne zaščite. Zato so potrebni ustrezen okvir za zaščito in vrsta drugih prizadevanj, na primer na področju finančnega izobraževanja ter več in boljše informacije. V osnovi bi si lahko prizadevali za večjo poenostavitev, preglednost in boljšo primerljivost finančnih instrumentov na trgih, kar med drugim lahko prinese tudi koristi za vse, ki iščejo finančna sredstva.

3.5

Za oblikovanje resnično enotnega trga je treba ne le odpraviti obstoječe čezmejne ovire in obstoječo razdrobljenost, ampak je treba prav tako preprečiti nove ovire. Odbor meni, da je treba predvsem doseči čim večjo harmonizacijo in poenotenje predpisov, pri čemer je treba veliko pozornosti nameniti izbiri uporabljenih instrumentov. Zato je potrebno, da vse države članice na enak način uvedejo, izvajajo in nadzorujejo različne ukrepe akcijskega načrta.

3.6

Unija kapitalskih trgov mora utrditi evropska gospodarstva in povečati njihovo odpornost. Gre za gospodarsko in finančno stabilnost EU. Zato je potreben ustrezen zakonodajni okvir. Pri tem je treba omogočiti, da se prednosti unije kapitalskih trgov, kot je zdrava delitev in razpršitev tveganj, lahko ustrezno razvijajo, slabosti pa je treba imeti trdno pod nadzorom. Celoten finančni sistem je treba narediti odpornejši proti morebitnim novim krizam. Če se pojavijo, je treba njihove posledice hitreje in bolj ciljno obvladati.

3.7

Tako zaradi tveganj, ki se lahko pojavijo, kot tudi zaradi ekonomsko-finančne stabilnosti je treba poleg tega predvideti ustrezen nacionalni in evropski mikro- in makrobonitetni nadzor ustreznih segmentov kapitalskih trgov. Nove kanale financiranja je treba razviti v skladu z načelom „enako tveganje, enaka pravila“.

3.8

Treba je obravnavati tako imenovani bančni sistem v senci. Odbor je v preteklosti že priporočil, naj se ta sistem vključi v zakonodajo (9), in dejal, da je treba preprečiti tveganje regulativne arbitraže (10). Odbor meni, da pravzaprav poslovnih dejavnosti „v senci“ ne bi smelo biti oziroma da morajo za bančni sistem v senci veljati enaka pravila in predpisi glede skrbnega in varnega poslovanja kot za celoten finančni sistem (11). Poleg tega Odbor meni, da je treba priznati, da je bančni sistem v senci tudi dodaten alternativni kanal financiranja, ki je lahko koristen za realno gospodarstvo (12).

3.9

Treba je pozdraviti pristop od spodaj navzgor in postopnost pri izvajanju akcijskega načrta, saj dopuščata smiselno opiranje na prispevke tržnih udeležencev, opredelitev prioritet in delo na podlagi kombinacije kratko- in dolgoročnih pobud in ukrepov.

3.10

Zdaj je pomembno izkoristiti zagon in izkazano vsesplošno podporo za unijo kapitalskih trgov, ki izhajata iz javnega posvetovanja o zeleni knjigi, in nemudoma doseči konkretne rezultate.

3.11

V prihodnjem obdobju bo resnično pomembno imeti cilje strogo pred očmi in redno beležiti napredek. Pomembno je, da se dosegajo konkretni in pozitivni rezultati na vseh področjih, ki so zajeta v akcijskem načrtu. V tem okviru se bo ocenjeval namen Komisije o rednem poročanju o napredku akcijskega načrta in o prehodu na celovito oceno stanja leta 2017, saj bodo morda potrebni dopolnilni ukrepi in prilagoditve časovnega razporeda.

3.12

Lahko bi se vprašali, ali je določeni časovni okvir za oblikovanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 realističen in uresničljiv. Dela je še veliko in obstaja bojazen, da obstoječih velikih razlik med državami članicami tudi ne bo tako lahko opustiti in odpraviti. Različni elementi akcijskega načrta so lahko zgolj dobra podlaga, vendar pa bo od trga odvisno, ali bo unija kapitalskih trgov uspešna ali ne.

14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/23

Glavni poročevalec:

Daniel MAREELS

1.1

Odbor se strinja s predlagano direktivo, ki podaljšuje najnižjo splošno stopnjo DDV. Najnižja stopnja bo ostala enaka kot v prejšnjih obdobjih, in sicer 15 %, z letom 2016 pa bo podaljšana za dve leti.

1.2

Prehodna ureditev za DDV velja že dolgo. Določitev takšne najnižje stopnje je zares zaželena zaradi ustreznega delovanja notranjega trga: če takšnih najnižjih stopenj ne bi bilo, bi se pojavilo tveganje motenj na trgu in izkrivljanj ter večje konkurenčnosti med državami članicami.

1.3

Poleg tega določitev najnižje stopnje za jasno opredeljeno obdobje prispeva k večji jasnosti in pravni varnosti, kar koristi vsem vpletenim stranem.

1.4

Ko je bila ta ureditev leta 2010 podaljšana petič, je Odbor izrazil upanje, da bo to podaljšanje „zadnje“. Novo podaljšanje za krajše obdobje je mogoče razumeti kot korak v pravo smer, vendar po mnenju Odbora to ne spremeni dejstva, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za premik od sedanjega prehodnega sistema, ki velja že več kot 20 let, k dokončni ureditvi DDV, ki bo prilagojena evropskemu notranjemu trgu.

1.5

Nasploh EESO ponovno poudarja, da je potreben preprost, usklajen sistem posrednega obdavčevanja, z zmanjšanim upravnim bremenom in jasnimi koristmi za podjetja in državljane, ki bi jamčil pravično obdavčitev in zanesljive davčne dohodke za javne finance, zmanjšal tveganje davčnih goljufij in prispeval k vzpostavitvi in razvoju notranjega trga.

1.6

EESO pozdravlja odločitev Komisije, da marca 2016 objavi akcijski načrt o prihodnosti DDV. Po mnenju Odbora je pomembno z vsemi možnimi sredstvi podpreti tako potrebno nadaljnje oživljanje gospodarstva in rasti, in prilagojena ureditev DDV je del tega.

2.1

Glede vzpostavitve notranjega trga so bila na začetku devetdesetih let prizadevanja za premik k dokončni ureditvi DDV, vendar je bila zaradi pomanjkanja soglasja med državami članicami mogoča samo prehodna ureditev.

2.2

V zvezi s tem je bila sprejeta Direktiva 92/77/EGS o stopnjah DDV. Z direktivo je bil uveden sistem najnižjih stopenj, ki določa, da od 1. januarja 1993 do 31. decembra 1996 splošna stopnja v nobeni državi članici ne sme biti nižja od 15 %. Ta določba je bila odtlej podaljšana petkrat in je veljala do 31. decembra 2015.

2.3

Sedanji predlog – ki je bil predložen razmeroma pozno – podaljšuje veljavnost najnižje 15-odstotne stopnje, vendar tokrat samo za dve leti. Zato bo Komisija pomladi 2016 objavila akcijski načrt, namenjen prehodu k preprostejšemu, učinkovitejšemu dokončnemu sistemu DDV, zaščitenemu pred goljufijami, ki bo prilagojen enotnemu trgu. V tem obdobju je pričakovati več obsežnih razprav o stopnjah DDV.

14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/25

Poročevalec:

Mihai MANOLIU

1.1

EESO ponavlja svojo trdno zavezanost energetski uniji (ki predvideva solidarnostno klavzulo, pretok energije kot „peto svoboščino“, energetsko učinkovitost na prvem mestu, prehod v trajnostno družbo s čim manj ogljika) in evropskemu dialogu o energetiki, ter podpira kar najbolj učinkovito izvajanje strateškega načrta za energetsko tehnologijo (načrt SET).

1.2

Ta cilj je možno doseči s skupim in skladnim pristopom, sodelovanjem med zainteresiranimi akterji na področju energetske politike, usklajevanjem programov raziskav in inovacij na področju energije ter podpori čimprejšnjemu dajanju trajnostnih in okolju prijaznih energetskih tehnologij na trg.

1.3

Po mnenju EESO je najpomembnejša naloga tehnični in znanstveni razvoj tehnologij in inovacij ter spodbujanje dejavnikov, ki pospešujejo nove zamisli in zasnove, kakršne zajema evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (načrt SET), ki je potreben za pospešitev preobrazbe evropskega energetskega sistema .

1.4

Te zasnove bi morali spremljati mandat, o katerem bi se dogovorili zainteresirani akterji, in strukture za sodelovanje pri celostnem načrtu, podprtem z naložbenim akcijskim načrtom, ki predvideva ustrezno uporabo evropskih, nacionalnih, regionalnih in zasebnih sredstev prek Evropske zveze za energetsko raziskovanje (EERA) in evropskih industrijskih pobud (EII), da bi pripomogli k doseganju teh ciljev.

1.5

Po mnenju EESO bo pospešitev preoblikovanja evropskega energetskega sistema v naslednjih nekaj letih za Evropo ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam, za konkurenčnost in gospodarsko privlačnost Evrope ter za zanesljivo oskrbo majhnih ali velikih potrošnikov po sprejemljivih in transparentno določenih cenah.

1.6

Po mnenju EESO mora energetska politika temeljiti na razvoju ključnih sektorjev raziskav in inovacij, opredeljenih z dialogom in sodelovanjem, kakor tudi usposabljanja zaposlenih, ki naj bi nove tehnologije uporabljali.

1.7

EESO meni, da je za odziv na pričakovanja Evropejcev potreben skladen in celovit pristop k obravnavi vprašanja energije, ki bo vključeval sodelovanje med državami in učinkovit notranji energetski trg. Potrebne so ogromne naložbe v tehnološke raziskave in infrastrukturo; vlagatelji potrebujejo stabilen, zanesljiv okvir politike, ki bo oblikovan na podlagi točne analize razvojnih prednostnih nalog, sprejemljivih in razpoložljivih možnosti financiranja, evropske industrijske konkurenčnosti in nenazadnje želja javnosti.

1.8

Načrt SET mora biti konkreten in temeljiti na dejanskih razmerah v Evropi. Če nove energetske tehnologije za seboj potegnejo zvišanje cen energije za končnega uporabnika ali če politične odločitve prinašajo zvišanje cen energije, potem po mnenju EESO državljani upravičeno pričakujejo, da se bo skušalo to težavo odpraviti. Potrebno je konkretno in zagotovljeno vključevanje potrošnikov; proti energijski revščini pa bi se morali bojevati tudi z ukrepi socialne politike, izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem.

1.9

Evropske izkušnje so pokazale, da vsiljevanje tehnologij za proizvodnjo energije, ki izpolnjujejo pogoje glede nizkih izpustov ogljika, brez upoštevanja stroškov in zrelosti takšnih tehnologij, ne daje nobenih prepričljivih rezultatov, temveč nasprotno, prispeva k temu, da se notranji energetski trg znajde pred razsulom.

1.10

EESO meni, da imajo tehnologije proizvodnje energije iz obnovljivih virov znaten potencial in da lahko zagotovijo rešitve, ki bi jih morali podpreti s predstavitvenimi projekti in razširjanjem uspešnih izkušenj. Obravnavati bi bilo treba tudi druge nizkoogljične tehnologije, kot so tehnologije čistega premoga, shranjevanje energije (vključno z električno energijo), prilagajanje odjema, uporaba ogljika in vodika, soproizvodnja, daljinsko hlajenje pa tudi fisijska in fuzijska jedrska energija.

1.11

EESO ponovno poziva k vseevropskemu javnemu dialogu o energiji (evropskemu energetskemu dialogu), da bi državljanom in civilni družbi kot celoti omogočili, da sprejmeta energetski prehod ter tudi stroške različnih tehnologij in stroške, ki so posledica političnih odločitev, sprejetih na podlagi raziskav. Dialog mora potekati na vseh ravneh upravljanja. V zadnjih desetih letih je evropska raven dajala vedno večji poudarek evropskim ciljem glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, medtem ko izvajanje politike na tem področju spada med pristojnosti držav članic. To je povzročilo neskladja med različnimi državnimi politikami.

1.12

EESO meni, da je nujno nadaljevati proces povezovanja notranjega trga z razvijanjem evropskega pristopa oskrbe z energijo, da bi dosegli dejansko solidarnost. Vmesni korak je vzpostavitev regionalne ravni, ki je potrebna zaradi krepitve sodelovanja na tem področju in ki bi morala biti prožna in sposobna spodbujati inovativne rešitve za optimalno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, usklajenih v realnem času.

1.13

EESO meni, da so potrebni ukrepi za vključevanje različnih načinov proizvodnje energije, med katerimi so tudi tisti iz tehnoloških raziskav, na energetske trge, tudi kar zadeva povezovanje omrežij, izravnavanje energije ter stroške omrežij.

1.14

EESO se zavzema za okrepitev naložb ter raziskav in razvoja na področju shranjevanja. Poleg tega poziva k boljšim evropskim sinergijam na tem področju, da bi zmanjšali stroške energetskega prehoda, zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo (medsebojno povezovanje evropskih omrežij) in okrepili konkurenčnost evropskega gospodarstva.

1.15

V zvezi s tem EESO opozarja na velik pomen plina v mešanici energetskih virov v Evropi in na njegovo pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti Evropejcev. Poziva k spodbujanju shranjevanja, da bi države članice imele skupne rezerve. Prav tako bi bilo treba izkoristiti ogromen potencial za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb pa tudi prometa.

1.16

EESO meni, da bi z večjim financiranjem raziskav in inovacij lahko spodbudili gospodarsko rast in ustvarili nova delovna mesta v EU. Nov sistem upravljanja z energijo (na podlagi nacionalnih načrtov) bi lahko zagotovil skladnost na energetskem trgu, pri čemer je evropski dialog nujni predpogoj.

1.17

EESO meni, da bo dodana vrednost načrta SET izhajala iz boljšega usklajevanja in novega načina upravljanja evropskega energetskega sistema. Pri tem načrtu pa je treba preprečiti podvajanja, do katerih je prihajalo v preteklosti, in se opirati na resnične in pregledne podatke. Prispeval bo k utrditvi evropskih temeljev: metode Skupnosti, evropske demokracije v akciji, konkurence, sodelovanja in solidarnosti ter vloge Evrope v svetovnem upravljanju.

1.18

EESO opozarja na učinek, ki ga bo načrt SET imel na državljane, zlasti na delovna mesta ter zahtevane kvalifikacije. Zato je treba upoštevati tudi vprašanje avtorskih pravic.

2.1

Viri energije in energetska infrastruktura se med državami članicami EU razlikujejo, cilj pa jim je skupen: razogljičenje energetskega sektorja. Razprave v okviru energetskega prehoda bi morale obravnavati zlasti naslednja vprašanja: novi akterji in novi tržni modeli v sektorjih nafte, plina in elektrike, dinamika političnega okolja in posledice za naložbe, regulacija energetskih trgov, vpliv tehnoloških inovacij na energetske sisteme, opustitev nekdanjih tradicionalnih energetskih zalog, težave z novim modelom upravljanja v energetskem sektorju in možnosti, ki jih odpira.

2.2

Gre za precej nujno vprašanje. EU doživlja velike spremembe na področju energije; evropsko gospodarstvo in ranljivi potrošniki se soočajo z vse večjim tveganjem nezanesljive oskrbe in visokimi cenami energije.

2.3

EESO namerava podpreti skupno evropsko energetsko politiko, ki bo zmožna zagotavljati zanesljivo oskrbo in vrhunsko tehnologijo za vključevanje energije iz obnovljivih virov na trg, energijsko učinkovitost, zmanjševanje porabe in razvoj infrastrukture, ustrezno pretvorbo stroškov v cene za končne potrošnike ter, kar je še pomembneje, omejiti splošne stroške za določeno mešanico energetskih virov, ter sprostiti potrebna zasebna ali javna finančna sredstva za kritje teh stroškov.

2.4

EESO pri tem računa na finančna sredstva EIB, programov vseevropskih energetskih omrežij, evropskega načrta za oživitev gospodarstva, Evropskega sklada 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (ali sklad Marguerite) ter predpristopnih instrumentov, Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva ter okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj.

2.5

Načrt SET je temeljni in ambiciozni pripomoček za energetsko varnost. Ta cilj lahko pomaga doseči tudi široka razprava z evropskimi državljani, EESO pa lahko ta dialog spodbuja. Odbor meni, da je sodelovanje državljanov pri odpravljanju težav zaradi energetskega prehoda bistvenega pomena – glej predlog Odbora za evropsko knjižico varčevanja z energijo – in da bi konkretno lahko imela obliko foruma (organizirane) evropske civilne družbe, zadolženega za spodbujanje evropskega dialoga o energetiki.

2.6

EESO meni, da bi bilo treba pri vprašanjih energetskega prehoda upoštevati in oceniti konkurenčnost, posledice za zaposlovanje in socialno varnost. Regionalni trgi bi lahko razblinili nezaupanje: brez zaupanja in izobraževanja na tem področju bo nemogoče izvajati konkretne energetske politike.

2.7

EESO ocenjuje, da financiranje načrta SET iz proračunov Komisije in držav članic za raziskave in razvoj ne zadošča. Zaradi tega je še pomembnejša uporaba strukturnih skladov EU, Evropskega investicijskega sklada in prihodkov iz sistema EU za trgovanje z emisijami. Naložbeni potencial tržnega gospodarstva bi bilo treba usmeriti z uporabo inovativnih shem in spodbud. Uspeh je mogoče zagotoviti le s preizkušanjem in uporabo širokega nabora inovativnih gospodarskih in finančnih možnosti in zamisli.

3.1

EESO meni, da energetska unija pomeni bolj zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo za končnega uporabnika. Omogočila bo prost pretok energije preko meja in zanesljivo oskrbo v vseh državah članicah EU, za vsakega Evropejca.

3.2

Da bi EU dosegla ambiciozne cilje načrta SET, mora po mnenju EESO najti inovativne rešitve v zvezi s proizvodnjo in prenosom energije ter z načini njenega zagotavljanja in dobave potrošnikom. Prav potrošnike, ki bodo v središču pozornosti na zelo konkurenčnem trgu, bo treba v veliki meri podpreti z znatnim tehničnim strokovnim znanjem.

3.3

EESO meni, da bodo imele nove tehnologije in inovacije ključno vlogo pri preoblikovanju energetskega sistema EU in spreminjanju energetske vrednostne verige, da bi postala bolj prilagodljiva, pri čemer potrošniki dobijo vlogo akterjev („proizvajalci-odjemalci“), tudi majhni proizvajalci, vključijo pa se tudi nove mreže proizvajalcev energije, operaterjev in regulatorjev, sposobnih sodelovati na takšnem kompleksnem trgu. Mali proizvajalci lahko imajo vlogo pri razvijanju in uporabi novih energetskih tehnologij.

3.4

Potreben je prenos novih zamisli in novih tehnologij med sektorji, da bi dosegli kritično maso, potrebno za sodelovanje v kolektivnih pristopih na področju raziskav in inovacij, in sicer s preseganjem meja procesov in sektorjev.

3.5

EESO ugotavlja, da bodo novi poslovni modeli, inovativne sheme za zagotovitev poštenega plačila storitev in ustrezno delovanje energetskega sistema temeljili na splošnem tehnološkem napredku v državah članicah EU. Izmenjava informacij na pregleden, varen in uporabniku prijazen način bo omogočala globlje razumevanje vedenja potrošnikov.

3.6

EESO meni, da je gospodarska stabilnost odvisna od odpornosti energetskih sistemov, ki bodo pripravljeni na soočanje z velikimi spremembami, opredeljenimi v načrtu SET. Zanesljivost oskrbe in visoko kakovost storitev za stranke v državah članicah bo podprl razvoj pametnih, bolj povezanih energetskih omrežij EU.

3.7

EESO meni, da bi morala optimizacija vrednostne verige privesti do novih poslovnih modelov (ponovna uporaba, recikliranje, ponovna obdelava). Treba je podpreti tržno uvajanje učinkovitih raziskovalnih in inovacijskih praks in poti na področju tehnologij za varčevanje z energijo, da bi izboljšali proces povezovanja za globalno učinkovitost sistema.

4.1

EESO ocenjuje, da so cilji načrta dobro opredeljeni. Strinja se s pristopom Komisije, ki namerava z bolj ciljnim osredotočenjem, celovitejšim pristopom in novo strukturo vodenja in upravljanja doseči, da bo načrt SET bolj prilagojen novim izzivom. Spremembe, predlagane za dosego teh ciljev, morajo biti dobro premišljene in izvedljive.

4.2

EESO opozarja, da je treba načrt SET okrepiti ter s tem podpreti raziskave in inovacije, da bi bili kos novim izzivom, povezanim z novimi zmogljivostmi in novimi viri v EU. EESO se strinja, da je treba za čim večje povečanje uspešnosti in učinka načrta SET zlasti:

4.3

EESO meni, da obstaja legitimen interes za nadaljevanje desetih ukrepov, ki so v glavnem opredeljeni glede na sodelujoče pri njihovi izvedbi in so namenjeni pospeševanju preobrazbe energetskega sistema, ustvarjanju dodatnih delovnih mest in spodbujanju rasti.

4.4

Odbor meni, da mora EU storiti več, da bi na trg prišle nove, visoko učinkovite, nizkocenovne, nizkoogljične trajnostne energetske tehnologije, pred tem pa opraviti pregledne analize njihovega okoljskega učinka.

4.5

EESO meni, da bi se morale raziskovalne in razvojne dejavnosti v okviru načrta SET osredotočati na naslednje specifične elemente, ki so stebri evropske energetske politike:

4.6

Po mnenju EESO bi večja uporaba tehnologij za proizvodnjo energije iz nestalnih obnovljivih virov lahko povzročila znaten porast stroškov, kar bi v primeru, da bi te stroške prenesli na potrošnike, privedlo do velikega zvišanja cen v naslednjih nekaj letih, vse do takrat, ko se bodo ti sistemi začeli proizvajati industrijsko. Poleg tega je povečanje stroškov neizogibno – v daljšem obdobju in v večjem obsegu – tudi zaradi vključitve zunanjih stroškov in odprave subvencij za proizvodnjo energije iz fosilnih goriv.

4.7

Po mnenju EESO morajo industrijska konkurenčnost, energetska tehnologija in inovacijska politika hitro prinesti rezultate glede zmanjšanje stroškov in pospešiti uvajanje trajnostnih tehnologij na trg; če pri tem ne bodo uspešne, bo to neposredno vplivalo na zasebne naložbe in nacionalne proračune ter privedlo do upadanja gospodarske rasti.

4.8

Ravnotežje med dobavo, pretvorbo, transportom in končno uporabo energije bo zahtevalo optimizacijo sistema, razvoj novih tehnologij za zagotovitev učinkovitega povezovanja različnih akterjev in komponent, opredeljenih v načrtu SET, s celostnim pristopom in možnimi sinergijami med energetskimi omrežji (električna energija, nafta, plin, toplota in mobilnost), da bi dokončno vzpostavili notranji energetski trg.

4.9

Prilagodljivost sistema bo zahtevala širok nabor drugih rešitev za shranjevanje energije, primernih za njegove različne oblike. Na tem področju je potencial za nadaljnji razvoj. Za uravnotežen energetski sistem bo bistvenega pomena razvoj shranjevanja, saj bo to omogočilo dejavno upravljanje obnovljivih virov energije in njihov večji delež, zmanjšalo potrebo po omejevanju ter na najmanjšo možno mero zmanjšalo in uravnotežilo naložbe v infrastrukturo, pri čemer se spodbuja prilagodljivost energetskega sistema.

4.10

Inovativna orodja upravljanja, ki se na ravni končnega uporabnika uporabljajo v povezavi z novimi (stacionarnimi ali mobilnimi) zmogljivostmi za shranjevanje električne energije, bodo ponudila več možnosti za optimizacijo porabe potrošnikov v povezavi z nižjimi stroški na prožnem energetskem trgu. Vodik lahko zagotovi prilagodljivo rešitev za shranjevanje, ki bo v podporo decentralizirani proizvodnji električne energije in omogočil izravnavo nihanj obnovljivih virov energije.

4.11

Ukrepi na področju raziskav in inovacij bi morali biti usmerjeni v razvoj modeliranja, merjenja in kontroliranja obratovanja in vzdrževanja decentraliziranih sistemov ogrevanja in hlajenja z nizkimi izpusti emisij toplogrednih plinov, pospešitev prodiranja novih učinkovitih energetskih proizvodov in sistemov na trg ter optimizacijo treh stebrov energijske učinkovitosti: merjenja in optimizacije porabe energije ter trajnostnega delovanja za dosego trajnih rezultatov.

4.12

Ker se bo urbanizacija v EU še krepila, se bo vloga mest pri razogljičenju gospodarstva EU povečala. Da bi se na celovit način spopadli s skupnimi izzivi in izboljšali trajnostnost, je treba spodbujati različne deležnike na lokalni ravni ter združiti lokalne organe, industrijo in državljane.

4.13

Po mnenju EESO je izziv v zvezi z recikliranjem litij-ionskih baterij predvsem ekonomski, saj so bili razviti postopki, ki omogočajo recikliranje v sklenjenem krogu, vendar je treba te postopke prilagoditi za recikliranje akumulatorjev v električnih vozilih.

4.14

Po mnenju EESO se mora evropski sektor baterij prilagoditi sektorju recikliranja in se spopasti s pomembnim razvojem trga e-mobilnosti in rastočim trgom prenosne opreme. Sektor se zanaša na pripravljenost EU, da sprejme evropsko tehnologijo baterij.

4.15

Da bi izboljšali zanesljivost oskrbe z energijo v EU, mora biti portfelj trajnostnih tehnologij mešan (napredna biogoriva, vodik in alternativna tekoča ali plinasta goriva, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom).

4.16

EESO opozarja, da so v EU dejavna vodilna svetovna podjetja, ki so zmožna razviti nizkoogljične tehnologije, vključno z jedrsko fisijo. Oskrba z energijo v EU mora biti konkurenčna, evropske naložbe v raziskave in inovacije pa morajo zajemati celotno tehnološko dobavno verigo, od surovin do proizvodnje.

4.17

Kljub vse večji proizvodnji energije iz obnovljivih virov se fosilna goriva (premog) po svetu še vedno v veliki meri uporabljajo za proizvodnjo električne energije. Kljub svoji nizki učinkovitosti se bo premog še naprej uporabljal pri proizvodnji električne energije v EU. Zaradi tega bo treba uvesti učinkovitejše premogovne tehnologije.

4.18

EESO ugotavlja, da se EU glede jedrske energije razhaja. Politika EU na tem področju še zdaleč ni enotna. Napredni novi reaktorji, ki se sedaj gradijo, lahko privedejo do jedrske „renesanse“, tako da se jedrski preporod zdi neizogiben kljub kratkemu omahovanju. Čas bo pokazal, ali si EU lahko privošči zmanjšati težo jedrske energije v energetski mešanici, zaenkrat pa se kolesje mora vrteti. Povratne informacije o operativnih stroških in stroških zagotavljanja skladnosti najstarejših sistemov bi bile koristne za prihodnje politične odločitve glede jedrske energije.

14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/31

Poročevalec:

Ionuţ SIBIAN

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se strinja, da daje Komisija poseben poudarek osnovnim vprašanjem v okviru pristopnega procesa in da morajo države širitve prednost nameniti reformam na področju pravne države, temeljnih pravic, delovanja demokratičnih institucij (vključno z reformo volilnega sistema in javne uprave), gospodarskega razvoja in krepitve konkurenčnosti. Pri spremljanju napredka bi morali posebno pozornost nameniti opozorilom civilne družbe glede političnih ukrepov in sprememb, ki negativno vplivajo na pravno državo in demokratične standarde.

1.2

EESO močno spodbuja Komisijo, naj kakovost participativne demokracije ostane eno od glavnih političnih meril, ki se ocenjujejo. Potrebni so nadaljnji odločni ukrepi, da bi zagotovili sistematično prizadevanje za izgradnjo učinkovitih in polno delujočih institucij ter aktivno sodelovanje organizacij civilne družbe. S tem naj bi preprečili, da bi bilo vodenje države podvrženo političnim interesom, okrepili ozaveščenost o odgovornosti vseh udeleženih strani in zagotovili vključenost in transparentnost vseh reform in pogajanj.

1.3

Z usklajenimi ocenjevalnimi lestvicami, ki se uporabljajo pri poročanju, in poudarkom na trenutnem stanju in napredku posamezne države se povečuje transparentnost in omogoča osredotočenost na prednostna področja, s tem pa naj bi se tudi večala seznanjenost ljudi s pristopnim procesom. Hkrati se s tem postavljajo temelji za tesnejše sodelovanje z vsako državo glede na širši nabor vprašanj, ki so predmet nadzora. Oceniti in omejiti bi bilo treba s tem povezano nevarnost preusmerjanja pozornosti od posebnih problemov, s katerimi se srečujejo posamezne države. Pri tem so odločilnega pomena doslednost, rednost in doseg sedanjih načinov komunikacije in mehanizmov posvetovanja med institucijami EU in državami širitve.

1.4

EESO pozdravlja jasno sporočilo Komisije, da je opolnomočena civilna družba ključni element vsakega demokratičnega sistema, in izraža politično podporo ustvarjanju bolj podpornega in spodbudnega okolja za civilno družbo ter pomembnemu posvetovanju s civilno družbo pri oblikovanju politik. To je ključnega pomena za zadovoljivo izpolnjevanje političnih meril in bi lahko postalo tudi merilo uspešnosti v pristopnih pogajanjih.

1.5

EESO pozdravlja, da naj bi Komisija, Svet in Evropski parlament okrepili svoja prizadevanja na področju komuniciranja in pojasnili, kakšne so prednosti in izzivi širitvene politike za evropske državljane, pri čemer bi morali tesno sodelovati s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe in jih vključiti v posredovanje sporočil o procesu.

1.6

EESO ponavlja, da je treba povečati transparentnost in vključenost celotnega pristopnega procesa (1). Komisija bi morala še naprej dajati zgled z lajšanjem dostopa do pogajalskih dokumentov, kot so poročila o misijah, strokovna mnenja o nacionalni zakonodaji in poročila TAIEX (izmenjava informacij in tehnična pomoč), ter objavljati dosežke in rezultate projektov, ki jih v regiji financira EU. S tem bi lahko povečali seznanjenost z učinki pomoči EU in uporabili izkušnje iz posamezne regije.

1.7

Komisija bi morala poskrbeti za znatno povečanje finančne podpore, tudi iz projektov v okviru mehanizma za spodbujanje razvoja civilne družbe, ki je namenjen krepitvi zmogljivosti organizacij civilne družbe (vključno z razvojem strokovnega znanja na posameznih področjih in podporo za povečanje zmogljivosti spremljanja) in spodbujanju strokovnosti in neodvisnosti medijev. Regionalno sodelovanje in povezovanje bi bilo treba še naprej podpirati in izkoristiti pozitivne izkušnje, ki že obstajajo v regiji, vključno z instrumenti za lažje sodelovanje in skupno delo nevladnih organizacij in socialnih partnerjev (vključno s poklicnimi združenji), na podlagi dialoga z državljani in vzajemnega učenja.

1.8

Krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev za aktivno sodelovanje v socialnem dialogu bi morala imeti prednostni pomen v okviru programov pomoči EU. Ta pomoč je potrebna, da bi jim olajšali dostop do virov financiranja in jim omogočili razvoj sposobnosti za učinkovito sodelovanje pri vseh ekonomskih, socialnih in pravnih vprašanjih, tudi v pristopnih pogajanjih z EU. Okrepiti je treba tudi njihove organizacijske strukture, notranjo komunikacijo in sposobnost služenja lastnim članom.

1.9

EESO poziva h krepitvi vloge skupnih posvetovalnih odborov civilne družbe. Ti bi morali poskusiti zapolniti „prazne niše“, ki jih drugi organi v pogajalskem procesu ne pokrivajo, in se osredotočiti na nekaj področij. V zvezi s tem EESO poziva k boljši izmenjavi informacij med skupnimi posvetovalnimi odbori ter Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom.

1.10

EESO poziva vlade v celotni regiji, naj enako podpirajo socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe in jih tesneje vključijo v svoje nacionalne strategije, politike in pogajalske strukture za pristop k EU ter v načrtovanje in izvajanje projektov, ki jih financira EU. Pri pripravi nacionalnih pogajalskih stališč in usklajevanju zakonodaje bi bilo treba opraviti ocene učinkov zakonodaje, da bi ugotovili tveganja zaradi prilagajanja. Nujna je vključitev nedržavnih akterjev, vključno s podjetji, sindikati in predstavniki posameznih družbenih skupin.

1.11

Vse države v regiji bi morale oblikovati nacionalne svete za evropsko povezovanje, kjer bi se redno sestajali visoki politični organi in ključne organizacije civilne družbe, da bi bil proces integracije EU transparentnejši, javnost pa bolje seznanjena z njim.

1.12

Nekatere države so zabeležile pozitivne spremembe glede okvira in mehanizmov dialoga in sodelovanja med vlado in organizacijami civilne družbe, ki pa ne zadostujejo. Učinkovitemu izvajanju zakonodajnih določb, transparentnosti in doslednosti postopkov posvetovanja bi morale nacionalne vlade nameniti prednostni pomen in ustrezno spremljati napredek na tem področju.

1.13

EESO poziva politične oblasti, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe pri uvajanju reform in izvajanju zakonodaje o ključnih vprašanjih, kot so obravnava primerov korupcije na visoki ravni, boljši nadzor nad postopki javnega naročanja in izboljšanje pravnega okvira za financiranje političnih strank. Poleg tega poziva države v regiji, naj izboljšajo predpise o prostem dostopu do informacij in njihovo izvajanje v praksi, naj sprejmejo in začnejo izvajati zakone o prijavljanju nepravilnosti in izboljšajo zaščito prijaviteljev v praksi. Seznanjenost javnosti glede možnosti za prijavo korupcije bi bilo treba izboljšati, pri čemer so lahko organizacije civilne družbe zanesljiv partner. Poleg tega bi bilo treba v dogovoru med vpletenimi stranmi pravno urediti tristranski dialog, da bi lahko spremljali sklenjene sporazume.

1.14

Politične oblasti v teh državah bi morale spodbujati in podpirati delovanje močnih in neodvisnih regulativnih organov, zlasti varuha človekovih pravic po zgledu Albanije in Srbije, ter na področjih prostega dostopa do informacij, varstva zasebnosti, boja proti korupciji, revizije in volitev. EESO poudarja, da je lahko prispevek varuha človekovih pravic odločilnega pomena, saj dopolnjuje delo organizacij civilne družbe v zvezi s temeljnimi pravicami in predvsem zaščito manjšin.

1.15

Glede na zelo visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi na Zahodnem Balkanu EESO priporoča razširitev sistema jamstva EU za mlade na države pristopnice EU v tej regiji. To jamstvo za mlade naj bi se financiralo iz ustreznih skladov EU. Dualno izobraževanje je treba oblikovati v sodelovanju s socialnimi partnerji, tudi gospodarskimi zbornicami in drugimi poslovnimi združenji.

1.16

EU si sicer prizadeva za večjo vlogo vlad pri razdeljevanju sredstev EU, vendar financiranje civilne družbe ne sme potekati pretežno prek vlade, saj lahko pride do navzkrižja interesov. EU bi morala podpirati ustvarjanje več neodvisnih sistemov financiranja. Modeli neodvisne ustanove/sklada za podporo civilne družbe bi lahko bili bolj primeren mehanizem za razporejanje sredstev EU. Med osnovnimi zahtevami, ki jih je treba skrbno spremljati, so transparentnost pri dodeljevanju in porabi sredstev, enaka obravnava in izogibanje navzkrižjem interesov in/ali političnemu vmešavanju v dodeljevanje javnih sredstev.

1.17

Krepitev nacionalnih zmogljivosti organizacij civilne družbe (v obliki informacijskih centrov, podpore koalicijam, programov za razvoj znanja itd.), širitev dosega pomoči (zlasti zunaj glavnih mest in doseganje organizacij državljanov) in spodbujanje sodelovanja organizacij civilne družbe v skladu z izkušnjami EESO bi morali še naprej imeti prednostni pomen pri dodeljevanju sredstev tako za Komisijo kot na nacionalni ravni.

2.1

EESO priznava, da ima širitvena politika EU ključno vlogo pri zagotavljanju miru, varnosti in stabilnosti v Evropi. V širitveni agendi za leto 2015 je bila prvič navedena srednjeročna perspektiva te politike. Kljub nedvoumnemu sporočilu, da nobena država v procesu širitve ne bo pripravljena na pristop k EU v tem mandatu Komisije, je za države Zahodnega Balkana bistvenega pomena, da ohranijo jasno perspektivo članstva v EU, poleg tega pa je treba meriti, spremljati in podpirati njihov napredek in prizadevanja na podlagi jasnih meril, usmerjenih v prihodnost, glede na to, kaj posamezna država želi in mora doseči.

2.2

Vključitev civilne družbe v ločeno poglavje znotraj političnih meril v poročilih za države in do neke mere nadaljnje vključevanje civilne družbe v pogajalska poglavja predstavljata pozitiven korak. Pri spremljanju in ocenjevanju trenutnega stanja ugodnega okolja za civilno družbo bi morala Komisija pozorno spremljati vključevanje njenih smernic v zvezi s podporo EU civilni družbi v državah širitve. Poleg tega bi morale smernice postati referenca in vodilo za same države pristopnice.

2.3

EESO ponovno potrjuje, da je socialni dialog ključnega pomena za gospodarski razvoj držav Zahodnega Balkana in EU. Posebne izzive, s katerimi se soočajo socialni partnerji, bi bilo treba bolj sistematično in podrobneje upoštevati v ocenah in poročilih za posamezne države. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ohranjanju pravic delavcev in socialnega varstva prebivalcev.

2.4

EESO pozdravlja namero Komisije, da se bolj posveti zaposlitvenim in socialnim izzivom v prihodnjem delu v zvezi s programom gospodarskih reform, ki jih pripravljajo države širitve. Organizacije civilne družbe morajo biti del tega procesa, njihova mnenja in strokovno znanje pa je treba upoštevati tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, da bi se izognili primerom, da bi bile organizacije civilne družbe samo obveščene o že sprejetih strategijah in akcijskih načrtih. Nacionalni organi morajo zagotoviti dejansko udeležbo organizacij civilne družbe.

2.5

Udeležba civilne družbe v pristopnem procesu zajema: (1) neposredno sodelovanje v dejanskih pogajanjih (tj. pregled usklajenosti zakonodaje, priprava nacionalnih stališč in nadzor napredka), (2) socialni dialog in dialog s civilno družbo v zvezi z oblikovanjem politike in usklajevanjem zakonodaje s pravnim redom EU, (3) sodelovanje pri načrtovanju uporabe sredstev iz predpristopne pomoči in (4) neodvisno spremljanje napredka in družbenih posledic procesa reform. Za izvajanje teh nalog je potrebna primerna finančna podpora nacionalnih vlad in pomoč iz predpristopnih sredstev EU.

2.6

Za EESO sta povečanje ozaveščenosti o vlogi civilne družbe in vključitev socialnih partnerjev v pristopni proces tako naloga kot tudi izziv. Vlade nekaterih držav imajo še vedno negativen odnos do civilne družbe, zato priporočila skupnih posvetovalnih odborov niso imela veliko vpliva. Skupni posvetovalni odbori morda niso imeli velikega vpliva na vladne politike, vendar so ustvarili priložnosti za neposredne izmenjave med civilno družbo, politiki in uradniki na nacionalni ravni in ravni EU. Za skupne posvetovalne odbore bi bila ob upoštevanju navedenega izjemno koristna večja podpora in tesnejše sodelovanje Komisije, Sveta in EP, saj bi tako najpomembnejše pomisleke glede pristopa z nacionalne ravni, izražene v okviru dialoga s civilno družbo in socialnega dialoga v posameznih državah, lahko upoštevali na vseh ustreznih področjih oblikovanja politike.

2.7

Tako kot Komisija tudi EESO poudarja pomen regionalnega sodelovanja in spodbujanja regionalnega gospodarskega razvoja in povezljivosti kot bistvenih elementov stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in širitvenega procesa. V tej smeri je bil s podpisom sporazuma o naložbenem forumu gospodarskih zbornic (CIF) (2) dosežen pozitiven napredek v regionalnem sodelovanju med poslovnimi organizacijami civilne družbe. Razlog za oblikovanje CIF je v skladu s prednostnimi nalogami berlinskega procesa vključiti podjetja iz celotne regije v okviru gospodarskih zbornic v izvajanje projektov, ki so pomembni za gospodarski napredek držav Zahodnega Balkana.

2.8

EESO izraža resne pomisleke zaradi precejšnjega nazadovanja v več državah na področju svobode združevanja, zbiranja in izražanja ter neodvisnosti medijev (3) (predvsem v Črni gori, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Turčiji, pa tudi v Srbiji, kar zadeva zakonodajni okvir o svobodi zbiranja). To pa so predpogoji za vzpostavitev trdne demokracije in razvoj dinamične civilne družbe. Pri tem Odbor močno podpira dosledno izvajanje smernic GD za širitev v zvezi z razvojem civilne družbe v državah širitve za obdobje 2014–2020 in v zvezi s pomočjo EU za svobodo in integriteto medijev v državah širitve za obdobje 2014–2020. Eden od nerešenih izzivov ostaja, kako poskrbeti, da bodo mediji dosegli publiko v EU, ki jo je tudi treba ustrezno seznaniti s pomenom širitve in dogajanjem na tem področju.

2.9

Vloga organizacij civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju politik in na splošno pri zagotavljanju funkcionalne demokracije je ključnega pomena. Napadi na legitimnost in odgovornost organizacij civilne družbe (zlasti nadzornih organizacij in organizacij neodvisnih novinarjev, ki budno spremljajo najpomembnejše politične procese in opozarjajo na goljufije med volitvami in na korupcijo politikov), ki so se zgodili leta 2015 v nekaterih državah širitve, vzbujajo resno skrb. EESO zato priznava potrebo po spodbujanju komunikacije in dialoga v vseh procesih, predvsem pa je treba doseči državljane držav EU in držav v procesu širitve.

2.10

Pri vprašanjih pravne države in temeljnih pravic je potreben večji poudarek na problematiki ranljivih in prikrajšanih skupin in manjšin, zlasti Romov. V zvezi s tem je treba doseči jasne rezultate in nadaljnji napredek v odnosih med različnimi etničnimi skupinami in na področju zaščite manjšin in pravic manjšin (na področju izobraževanja, dostopa do medijev, vključno z rabo jezikov manjšin v javni upravi itd.).

2.11

EESO je v mnenju z dne 10. decembra 2015 (4) obravnaval predlog Komisije za seznam varnih držav izvora in še vedno zastopa enaka načela. Vključitev na seznam varnih izvornih držav mora temeljiti na natančnem preverjanju. Glede na nedavna poročila v medijih o sporni repatriaciji beguncev na krizna območja je odgovorna obravnava človekovih pravic teh beguncev ravno tako pomemben del vprašanja varnih tretjih držav.

2.12

Širitveni politiki doslej še ni uspelo odgovoriti na izziv, kako evropske državljane ustrezno seznaniti s tem, kako izjemno pomembna je ta politika za varnost in blaginjo celotne Evrope; to bi namreč lahko pripomoglo k pomiritvi strahov pred ponovno širitvijo, ki se lahko pojavijo skupaj z drugimi oblikami ksenofobije, zlasti v času gospodarske krize in sedanje begunske krize.

2.13

Institucije EU so poskrbele za različne načine posvetovanja s civilno družbo, ki je bilo namenjeno zbiranju dokazov o napredku reform, povezanih s pristopom, med drugim s spletnim dopisovanjem, letnimi posvetovanji civilne družbe v Bruslju, srečanji v samih državah, informativnimi sestanki in javnimi prireditvami v času obiskov uradnikov EU. Komisija je bila dojemljiva tudi za poročila o neodvisnem spremljanju, ki so jih pripravljale organizacije civilne družbe. Res je, da je bila Komisija veliko bolj proaktivna glede nevladnih organizacij kot glede sindikatov in podjetniških združenj. Zato EESO poziva Komisijo, naj izboljša svoj pristop in sprejme nadaljnje ukrepe, v skladu s priporočili iz mnenja EESO o večji preglednosti in odprtosti v pristopnem procesu k Evropski uniji (REX/401).

2.14

Organizacije civilne družbe na Zahodnem Balkanu si nenehno prizadevajo, da bi si zagotovile finančno vzdržnost. Organizacije civilne družbe so namreč še vedno pretežno odvisne od dohodka iz tujih donacij in iz državnega proračuna, vključno s prihodki od loterij, medtem ko se alternativni viri financiranja redko uporabljajo. Državna podpora, tako finančna kot nefinančna, se prepogosto deli prek netransparentnih mehanizmov in je še vedno premajhna. Zato morajo organizacije civilne družbe nenehno skrbeti za diverzifikacijo svojih virov financiranja, da bi si zagotovile finančno neodvisnost in vzdržnost. Z zanašanjem na en ali dva finančna vira so organizacije civilne družbe namreč preveč odvisne od njihove razpoložljivosti, hkrati pa tako nimajo zadostne finančne varnosti in samostojnosti.

2.15

Priznavanje gospodarske vrednosti organizacijam civilne družbe v državah v procesu širitve zahteva zbiranje ustreznih podatkov in, kar je še pomembneje, ukrepe za spodbujanje njihove vloge in ozaveščanje o njej. Uradni podatki in statistike o zaposlenih in prostovoljstvu v okviru organizacij civilne družbe v državah Zahodnega Balkana so še vedno pomanjkljivi. Organizacije civilne družbe se na področju delovnega prava še naprej obravnavajo kot drugi delodajalci, vendar niso vključene v zadostni meri v državne politike zaposlovanja, ki ustvarjajo pobude za potencialne delodajalce. Razlog za to diskriminatorno obravnavo organizacij civilne družbe je v tem, da država ne priznava civilne družbe kot sektorja, ki ustvarja delovna mesta. Nedavna prizadevanja organizacij civilne družbe, da bi zbrale podatke in ocenile specifične ovire v posamezni državi (5), bi morali pri določanju prednostnih nalog na področju statistike upoštevati tako nacionalni organi kot Komisija.

14.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 133/37

Poročevalec:

Juan MENDOZA CASTRO

1.1

Nadaljuje se visoka brezposelnost: sedem let po začetku krize EESO izraža zaskrbljenost zaradi visoke brezposelnosti, s katero se soočajo zlasti nekatere države članice. Visoki so tudi deleži brezposelnih mladih, mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in dolgotrajno brezposelnih.

1.2

V letnem pregledu rasti za leto 2016 je več analiz in ciljev na socialnem področju, vendar novi pristop ne bo učinkovit, če bo temeljil na ponavljanju političnih priporočil iz preteklih let. Poleg spodbujanja zasebnih naložb, ki jih navaja Komisija, je zaradi stagnacije gospodarstva in zaposlovanja treba povečati notranje povpraševanje, nujne pa so tudi obsežne javne naložbe.

1.3

Evropski semester: EESO pozdravlja odločitev o okrepljenem spremljanju ciljev strategije Evropa 2020 in delitvi semestra na evropsko in nacionalno fazo, saj bo s tem boljša razmejitev odgovornosti za izpolnitev zastavljenih ciljev. Prav tako je potrebna večja skladnost med politikami o evropskem upravljanju in cilji strategije Evropa 2020.

1.4

Evropski semester bi moral upoštevati uresničitev 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki so del strategije Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030.

1.5

Gospodarstvo: Okrevanje v Evropski uniji je zmerno, čeprav je čutiti koristi od začasnih pozitivnih dejavnikov. Rekordni zunanjetrgovinski presežek euroobmočja odraža med drugim posledice devalvacije eura. Prekomerni domači prihranki glede na naložbe pa odražajo še vedno prisotno negotovost glede gospodarskega okrevanja in rasti.

1.6

Zaradi precejšnjega upada naložb je ECOFIN opozoril, da je nujno treba izboljšati okolje za naložbe, da bi spodbudili okrevanje gospodarstva ter povečali produktivnost in potencial rasti. Po mnenju EESO pa bi bilo treba spremeniti politiko varčevalnih ukrepov in se bolj usmeriti v ukrepe za spodbujanje rasti (1).

1.7

Zaradi velikega števila ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, se postavljajo vprašanja o uresničenju enega od glavnih ciljev strategije Evropa 2020.

1.8

Glede na velik pritok beguncev in prosilcev za azil EESO predlaga ukrepe, ki temeljijo na skupnih ukrepih in solidarnosti, spoštovanju vrednot in mednarodnega prava, enaki obravnavi in pravici do življenja, ki ima prednost pred kakršnim koli drugim pristopom, ki bi temeljil predvsem na „varnosti“. Poleg tega zatrjuje, da je schengenski sporazum ključni steber strukture EU.

2.1

Letni pregled rasti za leto 2016 izpostavlja pomen naložb v zaposlovanje in socialne politike, kakor je predlagal EESO, zaradi česar mora Komisija uporabiti ambiciozen pristop.

2.2

V letnem pregledu rasti za leto 2016 mora biti poudarjena krepitev upravljanja za učinkovito izvajanje ključnih evropskih politik za povezovanje trgov in modernizacijo gospodarstva, pri čemer izstopa sveženj za ekonomsko upravljanje EU. Z učinkovitimi okviri za nacionalno upravljanje pa naj bi se povečalo zaupanje, obnovile potrebne davčne rezerve (fiscal buffers) in preprečile prociklične davčne politike.

2.3

Bistveno je, da se povečajo sinergije strategij za naložbe in razvoj nacionalnih gospodarstev in gospodarstva EU.

2.4

EESO predlaga, da se v okviru političnih prednostnih nalog posebej poudarita dve področji: naložbe in zaposlovanje.

2.5

Instrumenti večletnega finančnega okvira in instrument za povezovanje Evrope so bistveni za obvladovanje krize in ponovno rast. EESO pozdravlja dober začetek naložbenega načrta za Evropo, pri čemer se predlaga privabljanje večjega števila institucionalnih vlagateljev in boljše obveščanje o možnostih financiranja.

2.6

Za odpravo dolgotrajne brezposelnosti (ki znaša 50 % celotne brezposelnosti) in brezposelnosti mladih so potrebni takojšnji ukrepi. Poleg tega bi morala Komisija predstaviti celovito strategijo za enakost spolov na trgu dela.

2.7

Naložbe za izvajanje energetskega prehoda (pariški sporazum) morajo postati vir novih delovnih mest in gospodarskega razvoja.

2.8

EESO poziva k bolj usklajenemu prizadevanju v boju proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ter davčnim utajam in goljufijam.

2.9

EESO se zavzema za polno sodelovanje socialnih partnerjev in drugih predstavniških organizacij civilne družbe v socialnih politikah in nacionalnih načrtih reform, npr. v okviru nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov in podobnih organizacij. EESO bo marca 2016 sprejel ločeno mnenje o predlogu Komisije za ustanovitev nacionalnih odborov za konkurenčnost v euroobmočju. Vsekakor bi ti morali biti v celoti skladni s svobodnimi kolektivnimi pogajanji in mehanizmi za sodelovanje in dialog med socialnimi partnerji v posamezni državi članici.

2.10

Demokratična legitimnost: Zaradi demokratičnega primanjkljaja je treba utrditi načela socialne pravičnosti, na katerih temelji Evropska unija, in okrepiti socialno Evropo, da bi odpravili socialno izključenost in ohranili solidarnost.

3.1

3.2

Ohranjajo se politične prednostne naloge letnega pregleda rasti za leto 2015, namenjene vzpostavitvi okvira za ravnovesje med strukturnimi spremembami, trdnostjo javnih proračunov in naložbami. Letni pregled rasti za leto 2016 med drugim natančneje obravnava vprašanja, povezana s trgom dela, delom na črno, vključenostjo na trg dela, razlikami med spoloma in zaposlovanjem mladih.

3.3

Izpostavljena je potreba po sodobni in učinkoviti javni upravi, da bi zagotovili hitre in visokokakovostne storitve za podjetja in državljane.

3.4

Poudarek je tudi na izboljšanju kakovosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov držav članic, kar je pogoj za zagotovitev spodbudnega okolja za naložbe in gospodarsko dejavnost.

3.5

Kot glavne sklepe iz osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju je mogoče izpostaviti velike razlike med državami članicami ter počasnost pri izboljševanju socialnih razmer in zaposlovanja. Drugi sklepi so:

4.1

Sedem let po začetku krize EESO ponovno izraža zaskrbljenost zaradi brezposelnosti, s katero se soočajo zlasti nekatere države članice v euroobmočju. V EU je brezposelnih 22,5 milijona ljudi (17,2 milijona v euroobmočju) in na tem področju v prihodnjih dveh letih ni mogoče pričakovati bistvenega izboljšanja. Poleg socialnih in gospodarskih posledic je to še en dejavnik, ki prispeva k nezadovoljstvu državljanov z evropskim projektom.

4.2

Letni pregled rasti za leto 2016 vsebuje več analiz in ciljev na socialnem področju. Da bi bil ta novi pristop učinkovit in da ne bo ostalo le pri retoriki, ne sme temeljiti na ponavljanju političnih priporočil iz prejšnjih let – zlasti strukturnih reform na trgu dela – temveč mora zagotoviti dejansko spodbudo za rast in zaposlovanje.

4.3

Letni pregled rasti za leto 2016 izpostavlja pomen naložb v zaposlovanje in socialne politike, kakor je predlagal EESO, zaradi česar mora Komisija uporabiti ambiciozen pristop.

4.4

Poleg spodbujanja zasebnih naložb, na čemer temelji dokument Komisije, so zaradi stagnacije gospodarstva in zaposlovanja nujne tudi spodbude v obliki obsežnih javnih naložb.

5.1

V letnem pregledu rasti za leto 2016 bi morala biti poudarjena krepitev upravljanja za učinkovito izvajanje ključnih evropskih politik za povezovanje trgov in modernizacijo gospodarstva.

5.2

Evropski semester mora pospešiti tudi razvoj svežnja o ekonomskem upravljanju, ki je bil revidiran oktobra 2015. Z učinkovitimi okviri za nacionalno upravljanje pa naj bi se povečalo zaupanje, obnovile potrebne davčne rezerve (fiscal buffers) in preprečile prociklične davčne politike (2). Finančni instrumenti EU in nacionalni proračuni naj bi prispevali k doseganju teh ciljev.

5.3

EESO pozdravlja odločitev o okrepljenem spremljanju ciljev Evrope 2020 v okviru evropskega semestra, kot je predlagalo pet predsednikov (3). Poleg izboljšanja uporabe in nadzora sedanje strategije je predviden postopek za razvoj dolgoročnejše vizije, ki bo presegala okvir za leto 2020, tudi glede na nove cilje trajnostnega razvoja za leto 2030, o katerih so se dogovorili Združeni narodi. EESO pozdravlja to pobudo, saj potrjuje njegovo stališče, da mora EU svoje obdobje načrtovanja podaljšati vsaj do leta 2030, da bi uresničili cilje trajnostnega razvoja, in sicer z uvedbo celostne strategije za trajnostno Evropo v globaliziranem svetu.

5.4

Razdelitev semestra na dve fazi, tj. evropsko (od novembra do februarja) in nacionalno (od februarja do junija), bolje opredeljuje področja pristojnosti, hkrati pa omogoča temeljito posvetovanje s socialnimi partnerji o procesu reform v Evropi.

6.1

EU je v letu 2015 zabeležila 1,9-odstotno rast BDP, ki naj bi po napovedih sodeč v letu 2016 znašala 2 %, v letu 2017 pa 2,1 % (4), čeprav je med državami članicami veliko razlik.

6.2

EESO poudarja, da gospodarstvo okreva zaradi izvoza, ki je v euroobmočju ustvaril rekordni presežek v višini 3,5 % BDP (1,9 % BDP v EU-28). Euroobmočje na skupni ravni izkazuje presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki je med največjimi na svetu in naj bi se v letu 2015 še povečal. Nižje cene primarnih proizvodov in upadanje vrednosti eura so sicer prispevali k izboljšanju trgovinske bilance, vendar je presežek večinoma posledica dejstva, da domači prihranki znotraj euroobmočja presegajo naložbe (5). To odraža tudi še vedno prisotno negotovost glede gospodarskega okrevanja in rasti.

6.3

Umirjanje plač, padanje cene nafte, nizke obrestne mere in razvoj menjalnih tečajev ugodno vplivajo na konkurenčnost evropskega gospodarstva. Okrevanje gospodarstva je vse tesneje povezano z domačim povpraševanjem, na katerega pa vplivajo proračunske omejitve, razširjenost začasnih zaposlitev, omejevanje plač in nezadostna razpoložljivost kreditov za družine in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja.

7.1

V skladu z ugotovitvami iz skupnega poročila o zaposlovanju je niz reform okrepil mehanizme določanja plač, ki spodbujajo uskladitev gibanja plač s produktivnostjo in prispevanje k razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena minimalnim plačam. Kljub temu EESO opozarja, da so se v najmanj osemnajstih državah članicah v obdobju 2008–2015 plače povečevale počasneje od produktivnosti (6).

7.2

V letu 2014 so se v več državah euroobmočja, ki jih je še posebej prizadela kriza, opazno znižali stroški dela na enoto. Poleg tega je v državah, v katerih se trg dela izboljšuje, število opravljenih delovnih ur začelo pozitivno vplivati na razvoj stroškov dela na enoto (7).

7.3

EESO se strinja, da so za zaposlovanje, gospodarsko rast in konkurenčnost EU v prihodnosti ključnega pomena modernizacija spretnosti in njihova uskladitev s potrebami trga dela ter trajne naložbe v izobraževanje in usposabljanje, vključno z digitalnimi spretnostmi.

7.4

50 % brezposelnih je dolgotrajno brezposelnih. Tega problema se je treba lotiti takoj in mu dati prednost v okviru politik zaposlovanja. Prednost je treba nameniti tudi visoki brezposelnosti mladih in mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

7.5

Ni zanemarljiv podatek, ki izhaja iz nedavnih analiz o neusklajenosti med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih, da manj kot polovica težav pri zaposlovanju izvira iz pomanjkanja spretnosti, skoraj tretjina pa iz neprivlačnih plač.

7.6

Zaradi velikega števila ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost v letu 2014 (tj. 24,4 % ali 122 milijonov ljudi v celotni EU), in trenda v zadnjih letih se zastavljajo številni dvomi glede uresničitve enega ključnih ciljev strategije Evropa 2020.

7.7

Vse več žensk je primerno kvalificiranih in imajo celo višjo izobrazbo kot moški, a so še vedno nezadostno zastopane na trgu dela. 40-odstotna razlika v pokojninah je posledica nižjih plač in krajših poklicnih poti žensk. EESO obžaluje, da letni pregled rasti za leto 2016 ne vsebuje predlogov v zvezi s tem vprašanjem. Poleg tega želi izpostaviti, da Komisija še ni predstavila celovite strategije na področju enakosti spolov s posebnimi ukrepi, pri katerih bi se upoštevale sedanje politične zaveze in zahteve organizirane civilne družbe (8).

8.1

Pričakovanja glede izhoda iz krize se še niso uresničila.

8.2

Zaradi velikih razlik na socialnem in gospodarskem področju znotraj EU je treba povečati usklajenost med državami članicami pri uresničevanju ciljev na tem področju. Nujno je treba izboljšati sinergije strategij za naložbe in razvoj nacionalnih gospodarstev in gospodarstva EU.

8.3

V okviru političnih prednostnih nalog za leto 2016 EESO poudarja dve: naložbe in zaposlovanje.

8.4.1

Zaradi precejšnjega upada naložb je treba nujno izboljšati okolje za naložbe, ki bo spodbujalo okrevanje gospodarstva ter povečalo produktivnost in potencial za rast (9). Po mnenju EESO bi bilo treba tudi spremeniti politiko varčevalnih ukrepov in se bolj usmeriti v ukrepe za spodbujanje rasti.

8.4.2

Temeljnega pomena za obvladovanje krize in vrnitev na pot rasti so instrumenti večletnega finančnega okvira (med drugim strukturni in investicijski skladi) in zlasti instrument za povezovanje Evrope, ki je namenjen utrditvi vseevropskih infrastrukturnih omrežij na področju prometa, telekomunikacij in energije.

8.4.3

Naložbeni načrt za Evropo, ki je korak v pravo smer, vendar ga morajo spremljati tudi drugi ukrepi, se je dobro začel, saj naj bi skupne podprte naložbe po mnenju Evropske investicijske banke v letu 2015 dosegle 50 milijard EUR in bo od investicijskih projektov Evropskega sklada za strateške naložbe imelo korist 71 000 malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo. Za zagotovitev naložb v višini 315 milijard EUR do leta 2017 je treba:

8.4.4

Več kot polovica projektov Evropskega sklada za strateške naložbe je povezanih z energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije in inovativnostjo. Izvajanje pariškega sporazuma za prehod s fosilnih virov in energetsko intenzivnega gospodarstva na nizkoogljično gospodarstvo z nizkim ogljičnim odtisom je velik izziv za EU, ki mora občutno zmanjšati svoje emisije. Naložbe za izvajanje energetskega prehoda so vir novih delovnih mest in gospodarskega razvoja. Poleg tega so vir za znižanje cen energije, kar bi ugodno vplivalo na družbo in gospodarstvo.

8.4.5

EESO se strinja, da se je financiranje realnega gospodarstva znatno izboljšalo, vendar še vedno obstajajo razlike med državami članicami. S temi težavami se soočajo zlasti mala in srednja podjetja, ki so močno odvisna od bančnih posojil. Unija kapitalskih trgov, ki je ena od glavnih pobud EU, mora biti namenjena predvsem olajšanju dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja (10).

8.4.6

Naložbe v človeški kapital. EESO obžaluje znižanje javne porabe za izobraževanje (11), saj Evropa potrebuje dobro izobraženo in usposobljeno delovno silo, da bi uresničila svoj gospodarski potencial. Reformni ukrepi bi morali biti usmerjeni predvsem v zvišanje izobrazbe in povečanje spretnosti in znanj ter zmanjšanje vse večje vrzeli med nizko in visoko kvalificiranimi osebami.

8.5.1

Inovativni sektorji imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest. K njim so usmerjene evropske politike za povezovanje trgov in modernizacijo gospodarstva (digitalna agenda, notranji trg z energijo, okvir za avdiovizualni sektor, telekomunikacijski trg).

8.5.2

Stabilna delovna mesta so bistvenega pomena za okrevanje gospodarstva, vendar je opazna velika segmentacija trga dela (12). Potrebe po prilagajanju na trgu dela, ki se močno spreminja, je treba uskladiti z varnimi delovnimi mesti, poistovetenjem zaposlenih s podjetjem in razvojem njihovih spretnosti.

8.5.3

EESO je že poudaril, da pojem prožna varnost, ki ga Komisija ponovno obravnava v letnem pregledu rasti za leto 2016, ne pomeni enostranskega in nezakonitega zmanjšanja pravic delavcev, temveč oblikovanje delovne zakonodaje, sistemov za zaščito delovnih mest in v soglasju s socialnimi partnerji praks za kolektivna pogajanja, da bi za obravnavanje segmentiranih trgov dela zagotovili optimalno ravnovesje med prožno varnostjo in varnostjo v vseh delovnih odnosih in omogočili ustrezno varnost za delavce z vsemi oblikami pogodb (13).

8.5.4

EESO kot pozitivno ocenjuje:

8.5.5

EESO je podprl prehod k zelenemu gospodarstvu (15) in pozdravlja načelo krožnega gospodarstva; trenutno ocenjuje prednosti in pomanjkljivosti svežnja, ki ga je Komisija predstavila decembra 2015.

8.5.6

EESO poudarja pomembno vlogo, ki bi jo morala imeti evropski semester in letni pregled rasti za zagotavljanje spremljanja politik trajnostnega razvoja. V zadnjih letih je Komisija začela vključevati v letni pregled rasti za posamezne države tudi okoljska vprašanja in priporočila. EESO obžaluje, da je Komisija očitno spremenila ta pristop (zelenitev evropskega semestra) v sedanjem pregledu rasti, in jo poziva, naj v okviru evropskega semestra znova upošteva prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo kot ključni dejavnik za dolgoročno gospodarsko blaginjo, konkurenčnost in odpornost.

9.1.1

V preteklih letih so EU in države članice v okviru Pakta za stabilnost in rast sprejele številne ukrepe (kot so bančna unija in strukturne reforme). Tako je bil dosežen napredek pri odpravljanju makroekonomskih ravnovesij. Zaradi zelo nizke inflacije (0 % v letu 2015 in predvidoma 1,7 % v letu 2017) je prišlo do pomembnega zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja (trenutno 2,5 % BDP, v 2017 predvidoma 1,6 % BDP (16)). Ukrepi za zmanjšanje visokega javnofinančnega dolga (86,8 % BDP) in zasebnega dolga (gospodinjstva 57,9 %, nefinančne družbe 79,5 %) so povezani z omejevanjem naložb in potrošnje.

9.1.2

Izboljšanje učinkovitosti in pravičnosti davčnih sistemov: EESO podpira odpravo neupravičene ugodne obravnave dolga pri obdavčitvi (debt bias), kakor je bilo priporočeno v poročilih Mednarodnega denarnega sklada. To bo olajšalo poti financiranja, ki so alternativa finančnim kreditom, zlasti na kapitalskih trgih.

9.1.3

EESO podpira pobude Komisije o lokalizaciji gospodarske dejavnosti in sveženj ukrepov o davčni preglednosti. Za odpravo davčnih oaz in boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ter davčnim goljufijam in utaji, ki v EU povzročajo izgube v višini enega bilijona evrov (17), je potrebno širše usklajeno ukrepanje evropskih in nacionalnih organov.

9.2.1

Države članice EU so sprejele ukrepe o javnih pokojninskih sistemih, katerih cilj je ublažiti socialne posledice krize in izboljšati dolgoročno vzdržnost teh sistemov. Ukrepi za dolgoročno vzdržnost javnih pokojninskih sistemov, kot sta zvišanje starostne meje za upokojitev in stroga povezava med plačevanjem prispevkov in upravičenostjo do prejemkov, so bili predvsem varčevalni. Zasebni pokojninski sistemi imajo pomembno socialno vlogo, kot je izjavil EESO (18), vendar se ne smejo obravnavati zgolj kot finančni instrumenti.

9.2.2

EESO se strinja, da je treba zagotoviti temelje za vzdržno financiranje sistemov zdravstvenega varstva. Ti sistemi morajo za čim večji blagor državljanov Unije temeljiti na načelih in vrednotah socialne razsežnosti Evrope, kot so univerzalnost, dostopnost, enakopravnost in solidarnost (19).

9.3.1

Za doseganje potrebnega družbenega soglasja v Evropi je treba nujno dosledno spoštovati enako obravnavo in socialne pravice tako državljanov EU kot beguncev v Evropi, ob tem pa posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim med njimi. Zgodnja vlaganja v vključevanje beguncev v družbo in trg dela so pomembna, da lahko begunci ponovno zaživijo, hkrati pa lahko z njimi v največji možni meri zmanjšamo nevarnost konfliktov z lokalnim prebivalstvom in preprečimo višje naknadne stroške.

9.3.2

EESO upa, da bo EU s pomočjo mehanizma za premestitev v primeru krize lahko na podlagi soglasja dosegla trden in dovolj prožen sistem za soočanje z različnimi izzivi migracij.

9.3.3

Evropska komisija in druge institucije EU morajo dejavno podpreti vlade držav članic, da bi lahko zagotovile ustrezne pogoje in možnosti za vključevanje premeščenih prosilcev za azil. Poleg tega mora biti pri tem jasno, da izdatki držav članic za sprejem in vključevanje prosilcev za azil in beguncev niso trajni oziroma strukturni izdatki in da se jih torej ne sme upoštevati pri izračunu strukturnega proračunskega primanjkljaja.

9.3.4

Po mnenju EESO je schengenski sporazum ključni steber zasnove EU (20).

9.4.1

EESO meni, da je za večji uspeh socialne in gospodarske politike vanje nujno treba vključiti civilno družbo.

9.4.2

V okviru nacionalnih reformnih programov (NRP) je treba predvideti forume za razpravo, zlasti v okviru ekonomsko-socialnih svetov. Vendar takšnega sodelovanja v nekaterih državah članicah ni.

9.4.3

Če bodo na predlog Komisije ustanovljeni nacionalni odbori za konkurenčnost, bi morali biti v celoti skladni s svobodnimi kolektivnimi pogajanji in mehanizmi za sodelovanje in dialog med socialnimi partnerji v posamezni državi članici. Mnenje v zvezi s tem bo EESO sprejel marca 2016.

9.5.1

Zaradi demokratičnega primanjkljaja se je zmanjšalo zaupanje v evropski ideal. EESO poudarja, da je treba povrniti zaupanje državljanov in obnoviti vizijo socialne Evrope, ki bo okrepila in podprla družbeno legitimnost evropskega projekta.

9.5.2

Evropska unija v teoriji in tudi praksi nima zadostne družbene legitimnosti. Še vedno je aktualna polemika o „demokratičnem primanjkljaju“ Unije, obenem pa je prišlo do semantičnega premika od „demokratičnega primanjkljaja“ k „pravnemu primanjkljaju“ in „primanjkljaju legitimnosti“ v širšem smislu. Utrditi je treba načela družbene pravičnosti, na katerih temelji Evropska unija, in okrepiti socialno Evropo, da bi odpravili socialno izključenost in ohranili solidarnost.