17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/1

1.

Sodišče je v skladu z določbami člena 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije revidiralo zaključne račune za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, ter zakonitost in pravilnost z izkazi povezanih transakcij osmih evropskih skupnih podjetij na področju raziskav (1):

2.

Člani skupnih podjetij so poleg Evropske unije (ki jo zastopa Komisija) lahko tudi razni javni in zasebni partnerji, ki prispevajo k financiranju dejavnosti, ki jih opravljajo skupna podjetja. Skupna podjetja se ravnajo po dvostranskem modelu, pri katerem sodelujeta Evropska komisija in industrija, ali pa tristranskem modelu, pri katerem sodelujejo tudi države članice (5). Skupna podjetja imajo pomembno vlogo pri izvajanju raziskovalnih politik na posameznih področjih.

3.

Sodišče je kot v prejšnjih letih revidiralo zakonitost in pravilnost transakcij. Toda leto 2014 je prvo, v katerem je v skladu s členom 208(4) finančne uredbe EU in členom 107(1) nove okvirne finančne uredbe za agencije in druge organe zaključna računa dveh skupnih podjetij (Fuzija za energijo – F4E (ITER) in SESAR) preveril neodvisen zunanji revizor (revizijsko podjetje). Sodišče je pri svojem mnenju o teh zaključnih računih upoštevalo revizijsko delo, ki ga je opravil neodvisni zunanji revizor, in ukrepe, sprejete v odziv na revizorjeve ugotovitve. Za druga skupna podjetja je Sodišče samo opravilo revizijsko delo v zvezi z zaključnimi računi.

4.

V tem povzetku je pregled rezultatov letnih revizij skupnih podjetij, ki jih je Sodišče opravilo za proračunsko leto 2014. Namen pregleda je omogočiti analizo in primerjavo specifičnih poročil o zaključnih računih skupnih podjetij za leto 2014, ki jih je pripravilo Sodišče. V objavljenih specifičnih letnih poročilih so predstavljeni mnenja in pripombe Sodišča ter odgovori skupnih podjetij. Ta povzetek ni revizijsko poročilo ali mnenje.

5.

Skupna proračunska napoved dohodkov (6) skupnih podjetij za leto 2014 je znašala 1,9 milijarde EUR (2,2 milijarde EUR za leto 2013), kar je 1,6 % splošnega proračuna EU za leto 2014 (1,7 % za leto 2013). Od prejetih zneskov je bilo 1  224 milijonov EUR (686 milijonov EUR leta 2013) iz splošnega proračuna EU, 204 milijone EUR (134 milijonov EUR leta 2013) pa so namenili industrijski partnerji in člani skupnih podjetij. Povečanje prispevkov Komisije in države gostiteljice ITER za F4E v letu 2014 pojasnjuje večino povečanja prejetih zneskov.

6.

V skupnih podjetjih je zaposlenih 432 (414 leta 2013) stalnih in začasnih uradnikov, kar je manj kot 1 % vseh uradnikov EU, odobrenih v okviru splošnega proračuna EU (za podrobnosti glej Prilogo I).

7.

Čeprav je finančno tveganje pri skupnih podjetjih v primerjavi s celotnim proračunom EU majhno, ta podjetja pomenijo veliko tveganje za ugled Unije, saj so glavno orodje za izvajanje raziskovalne strategije EU, prav tako pa so kot del javno-zasebnega partnerstva zelo prepoznavna med industrijskimi partnerji, s katerimi sodelujejo.

8.

Za dve skupni podjetji, ki ju je revidiral neodvisni zunanji revizor, je Sodišče pregledalo delo revizijskih podjetij v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Sodišče je pri oblikovanju svojega mnenja o zanesljivosti računovodskih izkazov, ki ga je izrazilo v specifičnih letnih poročilih, upoštevalo delo revizijskih podjetij.

9.

Sodišče pridobi z delom zasebnih revizijskih podjetij dovolj zagotovila, da lahko to delo uporabi kot podlago za svoja revizijska mnenja o zanesljivosti računovodskih izkazov.

10.

Sodišče ostaja izključno odgovorno za revidiranje zakonitosti in pravilnosti transakcij. Revizijski pristop, ki ga je uporabilo, vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. To dopolnjujejo dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev ter analizo poslovodskih predstavitev in letnih poročil o dejavnostih. Tudi revizija za leto 2014 je bila posebej osredotočena na naknadne revizije.

11.

Za preostalih šest skupnih podjetij je Sodišče še naprej opravljalo tako revizijo zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij kot revizijo zanesljivosti računovodskih izkazov.

12.

Zaključni računi vseh skupnih podjetij v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njihov finančni položaj na dan 31. decembra 2014 ter njihov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami finančnih uredb, ki se zanje uporabljajo, in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije.

13.

Po mnenju Sodišča so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne za pet skupnih podjetij (F4E, Čisto nebo, GCV, IMI in SESAR) od osmih.

14.

Revizija zahtevkov za povračilo stroškov projektov je bila pri skupnih podjetjih ARTEMIS in ENIAC v skladu z veljavnimi upravnimi dogovori prenesena na nacionalne organe financiranja. ARTEMIS in ENIAC sta od nacionalnih organov financiranja prejela revizijska poročila, vendar kakovosti teh revizij nista sistematično ocenila. Sodišče je ocenilo revizijske strategije, vključno z revizijskimi poročili, treh nacionalnih organov financiranja. Uporabljene metodologije skupnima podjetjema niso omogočale izračuna zanesljive ponderirane stopnje napake niti stopnje preostale napake. Posledično je Sodišče prišlo do zaključka, da razpoložljive informacije o izvajanju strategije naknadnih revizij teh dveh skupnih podjetij ne zadoščajo za sklep o tem, ali to ključno kontrolno orodje uspešno deluje (7). Zato je Sodišče izreklo mnenje s pridržkom (8).

15.

Skupno podjetje ECSEL je prevzelo projekte skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC. Upravni dogovori, ki so bili sklenjeni med skupnima podjetjema ARTEMIS in ENIAC ter nacionalnimi organi financiranja države članice še vedno veljajo tudi po združitvi v Skupno podjetje ECSEL (9). Zaradi stanja, opisanega v odstavku 14, je Sodišče za projekte, ki sta jih začela ARTEMIS in ENIAC, izdalo tudi mnenje s pridržkom za ECSEL.

16.

Svet je leta 2010 (11) za Skupno podjetje Fuzija za energijo prispevek EU h gradbeni fazi projekta ITER ocenil na 6,6 milijarde EUR. Za ta znesek obstaja veliko tveganje, da se bo povečal, zlasti zaradi sprememb obsega projektnih izdelkov in sedanjega časovnega načrta, ki naj bi bil nerealen. V zadnji oceni je primanjkljaj do zaključka gradbene faze projekta znašal 428 milijonov EUR. V času revizije (marca 2015) so zamude v gradbeni fazi projekta po oceni Skupnega podjetja znašale vsaj 43 mesecev. V zvezi s temi tveganji Skupno podjetje razvija sistem na ravni pogodb za redno spremljanje odstopanj stroškov, ni pa še posodobilo vrednotenja svojega prispevka k projektu ITER po zaključku gradbene faze. Vendar pa si Skupno podjetje zdaj prizadeva za izvajanje akcijskega načrta za obravnavo glavnih omejitev, ki zdaj vplivajo na razvoj projekta.

17.

Sodišče je izrazilo 55 pripomb (55 leta 2013) o vseh skupnih podjetjih, v katerih je poudarilo pomembne zadeve. Pregled pripomb je v Prilogi II. Najpogostejše pripombe so povzete spodaj.

18.

Pripombe pod tem naslovom so osredotočene na tri področja:

19.

Naknadne revizije so glavno orodje skupnih podjetij za zagotavljanje, da so stroški, ki jih prijavijo upravičenci in/ali partnerji, upravičeni in točni. Vsa razen ECSEL (13) so sprejela strategijo naknadnih revizij, pet skupnih podjetij pa je izvedbo naknadnih revizij oddalo neodvisnim zunanjim revizijskim podjetjem. Sodišče je v treh primerih (glej odstavka 14 in 15) izreklo mnenje s pridržkom, in sicer zaradi neustreznega izvajanja strategije naknadnih revizij.

20.

Za F4E Sodišče ugotavlja, da je bil dosežen bistven napredek, čeprav je Skupno podjetje v času revizije (marca 2015) še vedno obravnavalo več ključnih ukrepov. Še vedno je treba povečati konkurenco v postopkih oddaje javnega naročila, ki imajo v okviru F4E osrednji pomen za izvajanje projekta ITER. Pri razpisih za nepovratna sredstva je bil v povprečju prejet le en predlog na razpis, enako kot v letih 2013 in 2012.

21.

Spremljanje rezultatov raziskav in poročanje o njih je določeno v Sedmem okvirnem programu, v katerem je vzpostavljen sistem spremljanja in poročanja, ki zajema varstvo, razširjanje in prenos rezultatov raziskav. Skupna podjetja so v sporazume o nepovratnih sredstvih, ki so jih podpisala s člani in drugimi upravičenci, vključila posebne določbe o pravicah intelektualne lastnine ter razširjanju raziskovalnih dejavnosti in rezultatov. Izvajanje teh določb skupna podjetja spremljajo v različnih fazah financiranih projektov in od leta 2014 je bil dosežen znaten napredek. Toda za izpolnjevanje zahtev programa Obzorje 2020 in boljše prispevanje k razširjanju rezultatov raziskav Sedmega okvirnega programa je treba čim bolj okrepiti sodelovanje med skupnimi podjetji in Komisijo, zlasti v zvezi z nadaljnjim vključevanjem podatkov nekaterih skupnih podjetij v sisteme Komisije.

22.

Komisija je drugo vmesno vrednotenje opravljala leta 2013 in v začetku leta 2014. Ocenjena je bila ustreznost, učinkovitost, uspešnost in kakovost raziskav v vseh skupnih podjetjih (razen v F4E). Akcijski načrti, ki so bili sprejeti kot rezultat poročil, so se izvajali v vseh skupnih podjetjih.

23.

Vsa skupna podjetja so pripravila zanesljive računovodske izkaze, vendar so bila za tri podjetja za leto 2014 izrečena mnenja s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

24.

Postopke bi bilo mogoče izboljšati, zlasti izvajanje strategije naknadnih revizij in sodelovanje s Komisijo pri vključevanju rezultatov raziskav, v primeru F4E pa bi bilo treba izboljšati tudi mehanizme za kontrolo stroškov.

17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/9

1.

Skupno podjetje Artemis s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 (1) za obdobje desetih let. Samostojno je začelo poslovati leta 2009. 27. junija 2014 sta se skupni podjetji Artemis in ENIAC (2) združili zaradi ustanovitve Skupnega podjetja za elektronske komponente in sisteme za evropski vodilni položaj (Skupno podjetje ECSEL) (3). Skupno podjetje ECSEL je začelo poslovati 27. junija 2014 in bo delovalo deset let. Zaradi združitve to poročilo za Skupno podjetje Artemis zajema proračunsko obdobje od 1. januarja do 26. junija 2014.

2.

Glavni cilj Skupnega podjetja je bil opredeliti in izvajati raziskovalni program za razvoj ključnih tehnologij za vgrajene računalniške sisteme na različnih področjih uporabe, da se izboljšata evropska konkurenčnost in vzdržnost ter omogoči oblikovanje novih trgov in družbenih aplikacij (4).

3.

Ustanovni člani Skupnega podjetja Artemis so Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, nekatere države članice EU (Belgija, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter Artemis-IA, združenje, ki zastopa podjetja in druge raziskovalne organizacije, dejavne na področju vgrajenih računalniških sistemov v Evropi. Leta 2009 so člani Skupnega podjetja postali tudi Češka, Ciper, Latvija in Norveška, leta 2012 pa se jim je pridružila še Poljska.

4.

Najvišji prispevek EU za Skupno podjetje Artemis za kritje stroškov poslovanja in raziskovalnih dejavnosti je znašal 420 milijonov EUR, ki se izplačajo iz proračuna Sedmega okvirnega programa (5). Prispevek združenja Artemis-IA je znašal največ 30 milijonov EUR za stroške poslovanja. Države članice Artemis so zagotovile stvarne prispevke za stroške poslovanja (z omogočanjem izvajanja projektov) in finančne prispevke v višini najmanj 1,8-kratnega finančnega prispevka EU. Stvarne prispevke so zagotovile tudi raziskovalne organizacije, ki so sodelovale pri projektih.

5.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

16.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

17.

Prvotni proračun za leto 2014 je vključeval odobritve za prevzem obveznosti za tekoče stroške v višini 2,2 milijona EUR. Proračun ni vseboval odobritev za prevzem obveznosti za operativne dejavnosti, ker je bila načrtovana združitev skupnih podjetij Artemis in ENIAC leta 2014 zaradi ustanovitve Skupnega podjetja ECSEL, ki bo pristojno za razpis za leto 2014. Stopnja izvršitve proračuna je bila 38 %, ker je do združitve prišlo junija, proračun pa je bil načrtovan za celo leto.

18.

V uredbi Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja je predvideno, da najvišji proračun za kritje odhodkov za poslovanje znaša največ 410 milijonov EUR. Ob združitvi so odobrena sredstva, rezervirana za razpise za zbiranje predlogov, znašala 198 milijonov EUR (48 % skupnega proračuna). V skladu z uredbo Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja bi moralo Skupno podjetje ARTEMIS spoštovati razmerje 1: 1,8 med prispevki EU in prispevki držav članic. Zaradi proračunskih omejitev v državah članicah ni bilo mogoče prevzeti obveznosti za preostali del proračuna (52 %).

19.

Nova finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije (14), je bila sprejeta 25. oktobra 2012 in je začela veljati 1. januarja 2013 (15). Toda nova vzorčna finančna uredba za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 nove finančne uredbe je začela veljati šele 8. februarja 2014 (16). Zaradi združitve v Skupno podjetje ECSEL finančna pravila Skupnega podjetja niso bila spremenjena.

20.

Člen 6(2) uredbe Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja Artemis določa, da mora imeti Skupno podjetje lasten oddelek za notranjo revizijo, vendar v času združitve ta še ni bil vzpostavljen.

21.

Listino o delu službe Komisije za notranjo revizijo (IAS) je upravni odbor sprejel 25. novembra 2010. Zaradi združitve v Skupno podjetje ECSEL finančna pravila Skupnega podjetja niso bila spremenjena, da bi vključevala določbe okvirne uredbe o pooblastilih notranjega revizorja Komisije.

22.

V času revizije Skupno podjetje ni imelo izčrpnega pisnega postopka za obravnavo navzkrižij interesov.

17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/17

1.

Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude na področju aeronavtike (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje Čisto nebo) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 (1) za obdobje desetih let. Samostojno je začelo poslovati 16. novembra 2009. Svet je 6. maja 2014 sprejel novo ustanovno uredbo (2), ki razveljavlja prvotno uredbo in Skupno podjetje, imenovano Skupno podjetje Čisto nebo 2 (3), pooblašča za izvajanje novih nalog v okviru okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (4) ter podaljšuje življenjsko dobo Skupnega podjetja za obdobje do 31. decembra 2024.

2.

Cilj Skupnega podjetja Čisto nebo 2 je prispevati k dokončanju raziskovalnih dejavnosti 7. okvirnega programa (5) in izboljšanju vpliva aeronavtičnih tehnologij na okolje ter k razvoju trdne in svetovno konkurenčne aeronavtične industrije in dobavne verige v Evropi. Cilji Skupnega podjetja Čisto nebo 2 so del prizadevanj za pameten, zelen in integriran promet v okviru stebra „družbeni izzivi“ programa Obzorje 2020 (6).

3.

Raziskovalne dejavnosti, ki jih usklajuje Skupno podjetje, zajemajo (a) šest ohranjenih tehnoloških in predstavitvenih področij, imenovanih „integrirani tehnološki demonstratorji“ (v nadaljnjem besedilu: ITD), za izvajanje projektov iz 7. okvirnega programa, in (b) devet novih tehnoloških in predstavitvenih področij za izvajanje projektov iz programa Obzorje 2020:

4.

Na podlagi nove uredbe so člani Skupnega podjetja Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, vodilni v industriji ITD/IADP/TA in drugi člani novoustanovljenega Skupnega podjetja, ki bodo izbrani z odprtimi in konkurenčnimi razpisi in bodo imeli status ključnih partnerjev. Pridruženi člani Skupnega podjetja Čisto nebo v okviru 7. okvirnega programa bodo status članstva ohranili do dokončanja svojih raziskovalnih dejavnosti in ukrepov, ki se začnejo na podlagi Uredbe (ES) št. 71/2008.

5.

Najvišji prispevek EU k Skupnemu podjetju Čisto nebo v okviru 7. okvirnega programa, namenjen pokrivanju tekočih stroškov in raziskovalnih dejavnosti, je znašal 800 milijonov EUR. Finančni prispevek EU k Skupnemu podjetju Čisto nebo 2 v okviru programa Obzorje 2020 bo znašal do 1  755 milijonov EUR. Vodje in ključni partnerji Skupnega podjetja bodo za program prispevali minimalen zasebni prispevek v višini 2  193,7 milijona EUR v obdobju trajanja Skupnega podjetja (7), vključno s prispevki za dodatne dejavnosti (8) v višini najmanj 965,2 milijona EUR v istem obdobju (9). Upravni stroški ne bi smeli presegati 78 milijonov EUR in bi morali biti enakovredno razdeljeni na EU in zasebne člane Skupnega podjetja.

6.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

14.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

15.

Končni proračun za leto 2014 je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 201,6 milijona EUR in odobritve plačil v višini 153,6 milijona EUR. Stopnja realizacije odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, je znašala 93,9 % (90,6 % v letu 2013), stopnja za odobritve plačil pa 90,2 % (87,7 % v letu 2013). Ti izboljšani stopnji izvrševanja proračuna sta posledica hitrejšega postopka odobritve.

16.

Od leta 2007 do časa revizije (aprila 2015) je prispevek privzetih obveznosti Evropske unije iz operativnih sredstev v višini 790 milijonov EUR v okviru prvotnega programa Čisto nebo znašal 703 milijone EUR ali 88,9 % (od tega je bilo izplačanih 631 milijonov EUR ali 79,9 %). Prispevek drugih članov za operativne dejavnosti je na dan 31. decembra 2014 znašal 486 milijonov EUR (15) ali 82,4 % skupnega operativnega proračuna drugih članov, ki je znašal 590 milijonov EUR.

17.

Plačilni roki se ne upoštevajo vedno, kar vodi do kazni (41  000 EUR leta 2014).

18.

Finančna pravila Skupnega podjetja Čisto nebo 2 so bila sprejeta 3. julija 2014 na podlagi vzorčne finančne uredbe za subjekte javno-zasebnega partnerstva (16) in ob upoštevanju zahtev iz Uredbe Sveta (EU) št. 558/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja Čisto nebo 2.

19.

Leta 2014 je Služba Komisije za notranjo revizijo (IAS) dokončala revizijo finančnih vidikov upravljanja nepovratnih sredstev. IAS je izrekla dve zelo pomembni priporočili, in sicer v zvezi s smernicami za predhodno potrjevanje in kontrolnimi seznami za odobritev računovodskih izkazov članov in partnerjev ter v zvezi s procesom odobritve rezultatov projektov za partnerje. Dogovorjeni ukrepi so bili izvedeni za obe priporočili.

20.

Kar zadeva spremljanje rezultatov raziskav, pridobljenih s projekti, in poročanje o njih (17), Čisto nebo za vključevanje rezultatov svojih raziskav v skupni sistem Komisije za poročanje uporablja orodja Evropske komisije in lastna orodja. Najnovejše poročilo o spremljanju 7. okvirnega programa, ki ga je Komisija objavila marca 2015 (18), vključuje kvantitativne podatke o dejavnostih Skupnega podjetja Čisto nebo (19). Kar zadeva kvalitativne podatke, so rezultati raziskovalnih dejavnosti Skupnega podjetja Čisto nebo objavljeni na njegovi spletni strani, v njegovem poročilu o dejavnostih, v povzetkih letnih poročil o sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev s člani, in v drugih publikacijah.

21.

Pravni okvir programa Obzorje 2020 zahteva posebno spremljanje rezultatov raziskav, ki temelji na kvantitativnih in, kadar je primerno, kvalitativnih dokazih, vključno z napredkom glede na kazalnike uspešnosti (20). Za izpolnjevanje zahtev programa Obzorje 2020 in boljše prispevanje k razširjanju rezultatov raziskav 7. okvirnega programa (zlasti ker se financirani projekti bližajo končni fazi) je treba okrepiti sodelovanje med Skupnim podjetjem in Komisijo, da se izboljšata poročanje o rezultatih raziskav in njihovo razširjanje (21).

22.

Komisija razvija skupno predlogo za skupna podjetja. Do takrat je v veljavi postopek Skupnega podjetja Čisto nebo.

23.

Na podlagi drugega vmesnega vrednotenja, ki ga je opravila Komisija (22), je upravni odbor 20. marca 2014 razpravljal o akcijskem načrtu za priporočila. Večina priporočil se nanaša na program Čisto nebo 2 in se izvaja.

17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/25

1.

Evropsko Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude za nanoelektroniko (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje ENIAC) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 (1) za obdobje desetih let. Samostojno je začelo poslovati leta 2010. 27. junija 2014 sta se skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS (2) združili zaradi ustanovitve Skupnega podjetja elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (Skupno podjetje ECSEL) (3). Skupno podjetje ECSEL je začelo poslovati 27. junija 2014 in bo delovalo deset let. Zaradi združitve to poročilo za Skupno podjetje ENIAC zajema proračunsko obdobje od 1. januarja do 26. junija 2014.

2.

Glavni cilj Skupnega podjetja je bil opredeliti in izvajati raziskovalni program za razvoj ključnih pristojnosti za nanoelektroniko na različnih področjih uporabe zaradi izboljšanja evropske konkurenčnosti in vzdržnosti ter omogočanja oblikovanja novih trgov in družbenih aplikacij (4).

3.

Ustanovni člani Skupnega podjetja so bili Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, nekatere države članice EU (Belgija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter Združenje za evropske dejavnosti na področju nanoelektronike (AENEAS). Članice Skupnega podjetja ENIAC so lahko postale tudi druge države članice in pridružene države, pa tudi katera koli druga država ali pravni subjekt, ki lahko znatno finančno prispeva k doseganju ciljev Skupnega podjetja.

4.

Najvišji prispevek EU za Skupno podjetje ENIAC za pokrivanje stroškov poslovanja in raziskovalnih dejavnosti je znašal 450 milijonov EUR, ki se izplačajo iz proračuna Sedmega okvirnega programa (5). Prispevek združenja AENEAS je znašal največ 30 milijonov EUR za stroške poslovanja Skupnega podjetja. Države članice ENIAC so morale zagotoviti stvarne prispevke za stroške poslovanja (z omogočanjem izvajanja projektov) in finančne prispevke v višini najmanj 1,8–kratnega finančnega prispevka EU. Stvarne prispevke so morale zagotoviti tudi raziskovalne organizacije, ki sodelujejo pri projektih. Višina stvarnih prispevkov organizacij, ki sodelujejo pri projektih, ni smela biti manjša od skupnega prispevka Komisije in držav članic.

5.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

16.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

17.

Prvotni proračun za leto 2014 je vključeval samo odobritve za prevzem obveznosti za tekoče stroške v višini 2,3 milijona EUR. Proračun ne vsebuje odobritev za prevzem obveznosti za operativne dejavnosti, ker je bila načrtovana združitev skupnih podjetij ENIAC in ARTEMIS leta 2014 zaradi ustanovitve Skupnega podjetja ECSEL, ki bo pristojno za razpis leta 2014. Stopnja izkoristka odobritev za prevzem upravnih obveznosti je znašala 43 %. Vzrok za nizko stopnjo izvrševanja proračuna je zlasti to, da je do združitve prišlo junija, proračun pa je bil načrtovan za celo leto.

18.

V času združitve podjetij so bile prevzete obveznosti za celoten znesek, predviden za razpise za zbiranje predlogov.

19.

Nova finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije (14), je bila sprejeta 25. oktobra 2012 in je začela veljati 1. januarja 2013 (15). Toda nova vzorčna finančna uredba za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 nove finančne uredbe (16) je začela veljati šele 8. februarja 2014. Zaradi združitve v Skupno podjetje ECSEL finančna pravila Skupnega podjetja niso bila spremenjena.

17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/33

1.

Evropsko skupno podjetje za ITER (1) in razvoj fuzijske energije (F4E) je bilo ustanovljeno marca 2007 (2) za obdobje 35 let. Čeprav bodo glavne naprave za fuzijo razvite v Cadarachu v Franciji, je sedež Skupnega podjetja v Barceloni.

2.

Naloge Skupnega podjetja so (3):

3.

Člani Skupnega podjetja so Euratom, ki ga zastopa Evropska komisija, države članice Euratoma in druge države, ki so sklenile sporazume o sodelovanju z Euratomom na področju nadzorovane jedrske fuzije (na dan 31. decembra 2014: Švica).

4.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

17.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

18.

V pojasnilih k računovodskim izkazom se v tabeli in informacijah pod naslovom 4.3.1.1 Javna naročila za ITER (ITER IO) prikazujejo podpisana javna naročila (stolpec 3) in javna naročila, ki so že knjižena v dobro (stolpec 4). V tabeli pa ni prikazana stopnja napredka del v izvajanju, besedilo pa vsebuje le omejene informacije. To je nujno za prikaz stanja in vrednosti dejavnosti, ki jih je do zdaj izvedlo Skupno podjetje.

19.

Končni proračun za leto 2014, ki je na voljo za izvrševanje, je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 1  168,8 milijona EUR in odobritve plačil v višini 567,6 milijona EUR. Stopnja realizacije odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, in odobritev plačil je znašala 100 % oz. 88,5 %. Vendar je stopnja izvrševanja odobritev plačil glede na prvotni proračun za leto 2014 znašala 73 % (22). 23 % od 1  125,2 milijona EUR odobritev za prevzem obveznosti, ki so bile na voljo za operativne dejavnosti, je bilo izvršenih s neposrednimi posameznimi prevzetimi obveznostmi, preostalih 77 % pa s skupnimi prevzetimi obveznostmi. Nizka stopnja izvrševanja posameznih obveznosti je posledica splošne zamude projekta ITER in številnih zahtevkov ITER IO za spremembe.

20.

Računsko sodišče ugotavlja, da je bil dosežen bistven napredek na številnih področjih. Skupno podjetje je v času revizije (marca 2015) še vedno obravnavalo več ključnih ukrepov za upravljanje Skupnega podjetja:

21.

Postopki s pogajanji so pomenili 58 % od 67 operativnih postopkov oddaje javnega naročila, začetih leta 2014 (2013: 44 %). Čeprav Skupno podjetje deluje na zelo specializiranem tehničnem področju, mora povečati konkurenco v postopkih oddaje javnega naročila. Pri razpisih za nepovratna sredstva je bil v povprečju prejet le en predlog na razpis.

22.

Revidiranih je bilo pet postopkov oddaje operativnega javnega naročila. Pri tem so bile ugotovljene naslednje slabosti:

23.

Skupno podjetje ima sistem za izvajanje revizij (29) na ravni izvajalcev, katerih namen je preverjanje izpolnjevanja zahtev v zvezi z zagotavljanjem kakovosti (30).

24.

Skupina za notranjo revizijo in Služba Evropske komisije za notranjo revizijo sta v svojih revizijskih načrtih za leto 2014 zajeli področje splošne kontrole in spremljanja operativnih pogodb (vključno s finančnim preverjanjem in preverjanjem skladnosti) (31).

25.

Naknadne revizije nepovratnih sredstev (ki so bile del splošne strategije kontrole in spremljanja F4E) v času revizije Sodišča niso bile zaključene.

26.

Nova finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Unije (32), je bila sprejeta 25. oktobra 2012 in je začela veljati 1. januarja 2013 (33). Okvirna finančna uredba za organe (34) iz člena 208 nove finančne uredbe je začela veljati 8. decembra 2013. V času revizije finančna pravila Skupnega podjetja še niso bila spremenjena, da bi odražala te spremembe.

27.

Predsednik upravnega odbora F4E se v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2014 sklicuje na potrebo po izvajanju vseh ukrepov za omejitev stroškov, izvršni direktor pa se sklicuje na nadaljnjo okrepitev in izboljšanje sistema notranje kontrole, da se ustrezno zmanjšajo tveganja, ki jih je ugotovilo Evropsko računsko sodišče v delu „poudarjena zadeva“ v letnem poročilu za leto 2013 (35).

28.

Upravni odbor Skupnega podjetja je 27. junija 2013 sprejel sklep o izvajanju industrijske politike Fuzije za energijo in politike o pravicah intelektualne lastnine in širjenju informacij.

29.

Več ukrepov v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine in industrijske politike je bilo dokončanih leta 2014 (36), drugi se še izvajajo (37), trije pa so začasno prekinjeni do začetka dodatnih dejavnosti (38). Po zaključku izvajanja ukrepov namerava F4E izvesti oceno učinka, s katero bo izmeril učinek različnih ukrepov na doseganje ciljev industrijske politike.

30.

Eden od ukrepov, ki jih je F4E sprejel leta 2013, da bi vzbudil zanimanje industrije za projekt ITER in povečal konkurenco, je, da se izvajalcem zagotovijo izključne pravice za izkoriščanje intelektualne lastnine, ki jo ustvarijo na področju zunaj fuzije, in neizključne pravice na področju fuzije.

31.

Skupno podjetje je za blaženje tveganja v zvezi s svojo obveznostjo, da ohrani pravice do dostopa do polnih pravic intelektualne lastnine (osnovno in novo znanje) za evropske stvarne prispevke ter to pravico do dostopa po potrebi prenese na Organizacijo ITER, sprejelo posebne pogodbene klavzule, ki veljajo za dejavnosti F4E.

32.

Upravni odbor F4E je sprejel pravila o upravljanju navzkrižij interesov v zvezi z zaposlenimi, ki so začela veljati 1. julija 2014 (39). V skladu s členom 6 pravilnika o navzkrižju interesov je bil vzpostavljen register za nadzor glavnih primerov z informacijami o zadevnih zaposlenih, vrsti navzkrižja interesov in situaciji, ki je povzročila navzkrižje interesov. Vzpostavljena je bila tudi podatkovna zbirka za splošne obrazce za izjavo o prijavi interesov, na katero se sklicuje člen 7 pravilnika o navzkrižju interesov.

33.

V skladu s sporazumom z državo gostiteljico, podpisanim s Kraljevino Španijo 28. junija 2007, bi moralo Skupno podjetje do junija 2010 dobiti na razpolago stalne prostore. Po pogovorih med F4E in špansko vlado je Skupno podjetje 10. marca 2015 prejelo uradno ponudbo. Ponudba je bila 19. marca predstavljena upravnemu odboru, sedaj pa potekajo dogovori s španskimi organi.

34.

Leta 2014 je Skupno podjetje sprejelo več pravil Evropske komisije o izvajanju kadrovskih predpisov (40). V času revizije (marca 2015) nekatera posebna pravila Evropske komisije še niso bila sprejeta (41).

17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/51

1.

Skupno podjetje za gorivne celice in vodik (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje za GCV) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno maja 2008 (1) za obdobje do 31. decembra 2017. Finančno avtonomno je postalo 15. novembra 2010. Svet je maja 2014 (2) razveljavil prvotno uredbo in podaljšal življenjsko dobo skupnega podjetja, ki se zdaj imenuje „Skupno podjetje za gorivne celice in vodik 2“ (Skupno podjetje za GCV 2) (3), v okviru okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (4) za obdobje do 31. decembra 2024.

2.

Cilji Skupnega podjetja za GCV vključujejo podpiranje raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti v državah članicah in državah, pridruženih Sedmemu okvirnemu programu (5), v sodelovanju z gospodarskimi in raziskovalnimi organizacijami, da bi se osredotočili na razvoj tržnih aplikacij ter tako pospešili dodatna prizadevanja gospodarstva za hitro uveljavljanje tehnologij gorivnih celic in vodika. V okviru programa Obzorje 2020 je cilj Skupnega podjetja za GCV 2 prispevati k uresničevanju družbenih izzivov „zanesljiva, čista in učinkovita energija“ ter „pameten, zelen in integriran promet“ ter ciljev skupne tehnološke pobude za gorivne celice in vodik z razvojem močnega, trajnostnega in svetovno konkurenčnega sektorja gorivnih celic in vodika v Uniji (6).

3.

Člani skupnega podjetja so Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, industrijsko združenje New Energy World Industry Grouping (NEW-IG) in raziskovalno združenje New European Research Grouping on Fuel Cells and Hydrogen (N.ERGHY).

4.

Najvišji prispevek EU k Skupnemu podjetju za GCV za pokrivanje tekočih stroškov in raziskovalnih dejavnosti je 470 milijonov EUR, ki se nakažejo iz proračuna Sedmega okvirnega programa (pri čemer se sme za upravne stroške nameniti največ 20 milijonov EUR). Najvišji prispevek EU Skupnemu podjetju za GCV 2 za pokrivanje upravnih in operativnih stroškov je 665 milijonov EUR, ki se nakažejo iz proračuna programa Obzorje 2020 (pri čemer upravni stroški ne smejo preseči 19 milijonov EUR (7)). Od industrijskega in raziskovalnega združenja se pričakuje, da bosta prispevali 50 % upravnih stroškov, poleg tega pa bi morali k programu prispevati s stvarnimi prispevki (8) za projekte, ki jih financira Skupno podjetje za GCV 2, in s stvarnimi prispevki za dodatne dejavnosti (9) izven delovnega načrta Skupnega podjetja za GCV 2, s čimer bi prispevali k doseganju ciljev skupne tehnološke pobude za GCV.

5.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

13.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

14.

Prvotni in končni proračun za leto 2014, ki ju je sprejel upravni odbor, sta vsebovala odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 100,9 milijona EUR oziroma 112,9 milijona EUR in odobritve plačil v višini 72,1 milijona EUR oziroma 97,5 milijona EUR.

15.

Stopnja realizacije odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, je znašala 99,5 % oz. 96 % (98,9 % leta 2013). Stopnja realizacije odobrenih plačil je znašala 66,3 % oz. 74,5 % (56,7 % leta 2013), kar je posledica odloga plačila zahtevkov za povračilo stroškov projektov, ki je bilo predvideno proti koncu leta 2014, na začetek leta 2015.

16.

31. decembra 2014 je bilo iz sredstev Sedmega okvirnega programa za Skupno podjetje za GCV financiranih 155 sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, sklenjenih po sedmih letnih razpisih, organiziranih v letih od 2008 do 2013. Prvi sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru programa Obzorje 2020 bodo podpisani leta 2015.

17.

Povprečen čas odobritve in čas do plačila predfinanciranja iz sredstev Sedmega okvirnega programa je znašal 370 dni oz. 14 dni, kar se je pri zadnjem razpisu za nepovratna sredstva v okviru Sedmega okvirnega programa izboljšalo na 280 dni oz. 5 dni.

18.

Po razpisih za zbiranje predlogov v okviru Sedmega okvirnega programa, ki so bili organizirani v obdobju 2008–2013, so bili podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni vrednosti 450 milijonov EUR, kar je najvišji mogoč prispevek EU Skupnemu podjetju za raziskovalne dejavnosti.

19.

Finančna pravila Skupnega podjetja za GCV 2 so bila sprejeta 30. junija 2014 na podlagi vzorčne finančne uredbe za subjekte javno-zasebnega partnerstva (15) in ob upoštevanju zahtev iz Uredbe Sveta (EU) št. 559/2014 o Skupnem podjetju za GCV 2.

20.

V skladu z delovnim načrtom Službe za notranjo revizijo za Skupno podjetje za GCV za leto 2014 je oddelek za notranjo revizijo Skupnega podjetja za GVC izvedel ponovno revizijo pravic uporabnikov do dostopa v orodjih IT Sedmega okvirnega programa in opravil druge storitve dajanja zagotovila in svetovanja, vključno z oceno ravni stvarnih prispevkov.

21.

Leta 2014 Služba Komisije za notranjo revizijo ni revidirala Skupnega podjetja za GCV, izvedla pa je omejen pregled uporabe in razširjanja rezultatov raziskav (16). Pripravljeni in izvedeni so bili akcijski načrti za revizije oddelka za notranjo revizijo Skupnega podjetja za GCV in Službe Komisije za notranjo revizijo za prejšnje proračunsko leto.

22.

Upravni odbor Skupnega podjetja za GCV 2 je 15. julija 2014 skladno z možnostjo, ki jo omogočajo finančna pravila Skupnega podjetja za GCV 2, imenoval računovodjo Evropske komisije za računovodjo Skupnega podjetja za GCV 2.

23.

Kar se tiče spremljanja rezultatov raziskovalnih projektov in poročanja o njih (17), Skupno podjetje za CGV za vključevanje rezultatov svojih raziskav v skupni sistem za poročanje, ki ga uporablja Komisija, uporablja orodja Evropske komisije in lastna orodja. Zadnje poročilo o spremljanju Sedmega okvirnega programa, ki ga je Komisija objavila marca 2015 (18), prvič vključuje količinske podatke o dejavnostih Skupnega podjetja za GCV (19). V zvezi s kvalitativnimi podatki je Skupno podjetje za GCV od leta 2011 vsako leto pripravilo letno poročilo o pregledu programa (20), s katerim je želelo oceniti dosežke projektov portfelja, ki jih financira Skupno podjetje za GCV, s primerjavo s strateškimi cilji Skupnega podjetja za GCV.

24.

V pravnem okviru programa Obzorje 2020 se zahteva posebno spremljanje rezultatov raziskav, ki temelji na kvantitativnih in, kadar je smiselno, kvalitativnih dokazih, vključno z napredkom glede na kazalnike uspešnosti (21). Za izpolnjevanje zahtev programa Obzorje 2020 in boljše prispevanje k razširjanju rezultatov raziskav Sedmega okvirnega programa (zlasti ko se financirani projekti zaključujejo) (22) je treba okrepiti sodelovanje med Skupnim podjetjem za GCV in Komisijo, da se izboljšata poročanje in razširjanje rezultatov raziskav (23).

25.

Komisija razvija skupno predlogo za skupna podjetja. Dokler ni pripravljena, je v veljavi postopek Skupnega podjetja za GCV.

26.

Na podlagi drugega vmesnega vrednotenja, ki ga je opravila Komisija (24), je upravni odbor 11. novembra 2014 sprejel akcijski načrt za priporočila. Večina priporočil je bila izvedenih (25).

17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/61

1.

Skupno podjetje za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje IMI) s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno decembra 2007 za obdobje desetih let (1). Samostojno je začelo poslovati 16. novembra 2009. Svet je maja 2014 (2) razveljavil prvotno uredbo in Skupno podjetje, imenovano „Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila 2“ (Skupno podjetje IMI 2) (3) pooblastil za izvajanje novih nalog v okviru okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (4) ter podaljšal življenjsko dobo Skupnega podjetja za obdobje do 31. decembra 2024.

2.

Cilj Skupnega podjetja IMI v okviru 7. okvirnega programa (5) je znatno izboljšati smotrnost in učinkovitost procesa razvoja zdravil; dolgoročni cilj pa je doseči, da bi farmacevtski sektor proizvedel več učinkovitejših in varnejših inovativnih zdravil. V okviru programa Obzorje 2020 je cilj Skupnega podjetja IMI 2 izboljšati zdravje s pospeševanjem razvoja in dostopa bolnikov do inovativnih zdravil, zlasti na območjih, kjer zdravstvene ali socialne potrebe niso zadovoljene. Ta cilj dosega s spodbujanjem sodelovanja med ključnimi akterji, ki sodelujejo v zdravstvenih raziskavah, vključno z univerzami, farmacevtsko industrijo in drugimi panogami, malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), organizacijami pacientov in regulativnimi organi na področju zdravil (6).

3.

Ustanovni članici Skupnega podjetja sta Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, in Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj (EFPIA). Programu se lahko pridružijo tudi drugi člani in pridruženi partnerji.

4.

Najvišji prispevek EU k Skupnemu podjetju IMI za pokrivanje stroškov poslovanja in raziskovalnih dejavnosti je milijarda EUR, ki se izplača iz proračuna 7. okvirnega programa. Finančni prispevek EU Skupnemu podjetju IMI 2 bo v okviru programa Obzorje 2020 znašal do 1,638 milijarde EUR, od tega bo do 1,425 milijarde EUR znašal prispevek (7) farmacevtskega sektorja, do 213 milijonov EUR pa bodo znašali prispevki drugih podjetij, ki se odločijo pridružiti IMI 2 kot pridruženi partnerji. Člani morajo enako prispevati k tekočim stroškom (ki za Skupno podjetje IMI 2 ne smejo presegati 85,2 milijona EUR).

5.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

13.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

14.

Proračun za leto 2014 je vseboval odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 223 milijonov EUR in odobritve plačil v višini 171 milijonov EUR. Skupna stopnja izvrševanja je znašala 92,4 % (99,5 % v letu 2013) za odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, in 73,9 % (97,5 % za leto 2013) za odobritve plačil.

15.

Pri operativnih dejavnostih je stopnja izvrševanja za odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, znašala 93 %, za odobritve plačil pa 74 % (13). Vendar pa so bile obveznosti za proračunska sredstva prevzete na globalni ravni, kar pomeni, da do konca leta 2014 ni bil podpisan noben sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev.

16.

Po razpisih za zbiranje predlogov v okviru 7. okvirnega programa, ki so bili organizirani v obdobju 2008–2013, so bili podpisani sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev v skupni višini 897 milijonov EUR, kar je 93 % najvišjega mogočega prispevka EU Skupnemu podjetju za raziskovalne dejavnosti.

17.

Smotrnost operativnih predhodnih kontrol plačil stroškov projekta ni bila dovolj dokumentirana na naslednjih ključnih področjih:

18.

Finančna pravila Skupnega podjetja IMI 2 so bila sprejeta 7. julija 2014 na podlagi vzorčne finančne uredbe za subjekte javno-zasebnega partnerstva (14) in ob upoštevanju zahtev iz Uredbe Sveta (EU) št. 557/2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja IMI 2.

19.

19. Januarja 2014 je služba Komisije za notranjo revizijo (IAS) zaključila revizijo o spremljanju projektov in poročanju o operativni smotrnosti poslovanja v Skupnem podjetju IMI. Aprila 2015 so bila vsa priporočila obravnavana v okviru dogovorjenih ukrepov. (15) Služba za notranjo revizijo spremlja izvajanja akcijskega načrta, v letu 2015 pa je predvidena ocena o zaključitvi priporočil.

20.

Poleg tega sta bili v začetku leta 2015 zaključeni dve reviziji: ena o predhodnih kontrolah za operativne odhodke in druga o oceni tveganja. Skupno podjetje IMI je obravnavalo priporočilo o predhodnih kontrolah v okviru akcijskega načrta, ki ga je sprejela služba za notranjo revizijo.

21.

Kar zadeva spremljanje rezultatov raziskav, pridobljenih s projekti, in poročanje o njih (16), Skupno podjetje IMI za vključevanje rezultatov svojih raziskav v skupni sistem Komisije za poročanje, uporablja lastna orodja. Najnovejše poročilo o spremljanju 7. okvirnega programa, ki ga je Komisija objavila marca 2015 (17), vključuje kvantitativne podatke o dejavnostih Skupnega podjetja IMI (18). Kar zadeva kvalitativne podatke, Skupno podjetje poleg informacij, objavljenih na spletišču IMI, pripravlja tudi polletne bibliometrične analize tekočih projektov (19), katerih cilj je referenčna analiza raziskav, objavljenih v okviru projektov z drugimi javno-zasebnimi partnerstvi, ki jih podpira IMI. Skupno podjetje IMI je razvilo tudi ključne kazalnike uspešnosti za različne vidike dosežkov projektov in merjenje napredka projekta na tej podlagi.

22.

V pravnem okviru programa Obzorje 2020 se zahteva posebno spremljanje rezultatov raziskav, ki temelji na kvantitativnih in, kadar je smiselno, kvalitativnih dokazih, vključno z napredkom glede na kazalnike uspešnosti (20). Za izpolnjevanje zahtev programa Obzorje 2020 in boljše prispevanje k razširjanju rezultatov raziskav 7. okvirnega programa je treba v največjem možnem obsegu okrepiti sodelovanje med Skupnim podjetjem in Komisijo (21), zlasti v zvezi z nadaljnjim vključevanjem podatkov Skupnega podjetja IMI v sisteme Komisije.

23.

Komisija razvija skupno predlogo za skupna podjetja. Do takrat je v veljavi postopek Skupnega podjetja IMI.

24.

Priporočila iz drugega vmesnega vrednotenja, ki ga je opravila Komisija, so bila upravnemu odboru predstavljena 29. oktobra 2013. V letnem izvedbenem načrtu za leto 2014 je bilo na podlagi priporočila predlagano nadaljnje ukrepanje, vključeval pa je tudi nekatere ključne ukrepe (22). Izvršni direktor je upravnemu odboru redno poročal o nadaljnjem spremljanju ukrepov. Priporočila glede ustanovitve Skupnega podjetja IMI 2 (23) se trenutno izvajajo, pripravljeni pa so tudi načrti za programsko pisarno, namenjeno usklajenemu spremljanju in ocenjevanju ukrepov, ki bodo sprejeti do konca leta 2015.

17.12.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 422/70

1.

Skupno podjetje SESAR s sedežem v Bruslju je bilo ustanovljeno februarja 2007 (1) za upravljanje tehnološke komponente projekta SESAR (raziskave o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu), samostojno pa je začelo delovati 10. avgusta 2007. Junija 2014 (2) je Svet spremenil prvotno uredbo in podaljšal življenjsko dobo Skupnega podjetja za obdobje do 31. decembra 2024.

2.

Cilj projekta SESAR je posodobiti upravljanje zračnega prometa (ATM) v Evropi, sestavljajo pa ga tri faze:

3.

V skladu z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (3) je Svet Skupno podjetje SESAR pooblastil za nadaljnje raziskave in inovacije v zvezi z upravljanjem zračnega prometa in zlasti z usklajenim pristopom v okviru enotnega evropskega neba, da se dosežejo opredeljeni cilji uspešnosti. Program SESAR II v okviru programa Obzorje 2020 se bo začel v drugi polovici leta 2015 in se bo imenoval SESAR 2020.

4.

Skupno podjetje SESAR je bilo zasnovano kot javno-zasebno partnerstvo. Ustanovna člana sta Evropska unija, ki jo zastopa Komisija, in Eurocontrol, ki ga zastopa njegova agencija. Po razpisu za prijavo interesa ima Skupno podjetje 15 članov, ki so javna in zasebna podjetja iz letalske industrije. Med njimi so letalski proizvajalci, proizvajalci opreme na zemlji in zrakoplovu, izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa in letališki organi.

5.

Proračun za razvojno fazo programa SESAR I znaša 2  100 milijonov EUR, ki jih bodo v enakih deležih zagotovili EU, Eurocontrol ter sodelujoči javni in zasebni partnerji. Prispevek EU se financira iz 7. okvirnega programa za raziskave in iz programa za promet v okviru vseevropskih omrežij, za SESAR 2020 pa iz programa Obzorje 2020. Približno 90 % financiranja, ki ga zagotavljajo Eurocontrol in drugi deležniki, je v obliki stvarnih prispevkov.

6.

Revizijski pristop Sodišča vključuje analitične revizijske postopke, preizkušanje transakcij na ravni Skupnega podjetja in oceno ključnih kontrol nadzornih in kontrolnih sistemov. Dopolnjujejo jih dokazi, pridobljeni z delom drugih revizorjev (kadar je smiselno) in analizo poslovodskih predstavitev.

14.

Zaradi naslednjih pripomb mnenji Sodišča nista vprašljivi.

15.

Prvotni in končni proračun za leto 2014 sta vsebovala odobrena proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, v višini 12,4 milijona EUR oziroma 13,1 milijona EUR in odobritve plačil v višini 116,4 milijona EUR oziroma 121,9 milijona EUR.

16.

Stopnja porabe odobrenih proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti, je znašala 99,4 % (99,6 % leta 2013). Stopnja realizacije odobrenih plačil je bila 79,8 % (94,4 % leta 2013), kar je posledica odloga plačil treh od 15 letnih zahtevkov za povračilo stroškov članov s konca leta 2014 na začetek leta 2015.

17.

Dne 31. decembra 2014 je razvojna faza Skupnega podjetja SESAR zajemala projektno delo 16 članov (vključno z Eurocontrol) na dejavnostih programa, ki so vključevale več kot 100 zasebnih in javnih subjektov ter podizvajalcev. Od 369 projektov programa SESAR v okviru četrte spremembe večstranskega okvirnega sporazuma se jih je 348 (94 %) izvajalo ali pa so bili končani.

18.

Od prispevkov sofinanciranja v višini 556 milijonov EUR, ki jih preostalim 15 članom plačujeta Evropska unija in Eurocontrol v okviru četrte spremembe večstranskega okvirnega sporazuma (od 1. januarja 2014), so bile do dne 31. decembra 2014 prevzete obveznosti za 100 %, plačanih pa je bilo 66 % (369 milijonov EUR). Pričakuje se, da bo preostalih 34 % (187 milijonov EUR) plačanih do 31. decembra 2017.

19.

Finančna pravila Skupnega podjetja SESAR za programsko obdobje 2014–2020 je upravni odbor sprejel 25. junija 2015 (9).

20.

Skupina Skupnega podjetja SESAR za notranjo revizijo je opravila revizije človeških virov/zaposlovanja in potrjevanja odobritev iz sistema ABAC Workflow ter opravljala druge storitve dajanja zagotovila in svetovanja.

21.

Služba za notranjo revizijo je opravila revizijo obvladovanja tveganja, ki ji je sledila ocena tveganja. Na podlagi revizije so bila izdana tri priporočila (10), ki so bila tudi sprejeta. Akcijski načrt se izvaja.

22.