13.11.2015

Uradni list Evropske unije

C 376/2

Menjalni tečaji eura (1)

12. novembra 2015

(2015/C 376/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0726
JPY	japonski jen	131,92
DKK	danska krona	7,4602
GBP	funt šterling	0,70640
SEK	švedska krona	9,3009
CHF	švicarski frank	1,0769
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,3240
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,031
HUF	madžarski forint	312,25
PLN	poljski zlot	4,2270
RON	romunski leu	4,4430
TRY	turška lira	3,0938
AUD	avstralski dolar	1,5073
CAD	kanadski dolar	1,4293
HKD	hongkonški dolar	8,3132
NZD	novozelandski dolar	1,6447
SGD	singapurski dolar	1,5246
KRW	južnokorejski won	1 245,87
ZAR	južnoafriški rand	15,2929
CNY	kitajski juan	6,8330
HRK	hrvaška kuna	7,6170
IDR	indonezijska rupija	14 615,93
MYR	malezijski ringit	4,6819
PHP	filipinski peso	50,475
RUB	ruski rubelj	70,9230
THB	tajski bat	38,528
BRL	brazilski real	4,0793
MXN	mehiški peso	18,0004
INR	indijska rupija	71,1282

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

13.11.2015

Uradni list Evropske unije

C 376/3

Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka dne 16. aprila 2015 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.7292 DEMB/Mondelez/Charger OpCo

Država poročevalka: Grčija

(2015/C 376/04)

Koncentracija

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena operacija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) Uredbe o združitvah.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašena transakcija razsežnost Unije v smislu člena 1(2) Uredbe o združitvah.

Upoštevni trgi

Svetovalni odbor se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov, ki so navedene v osnutku sklepa.

Zlasti se Svetovalni odbor strinja s sklepom Komisije, da je treba za namene presoje predlagane koncentracije razlikovati med naslednjimi:

4.1	Prodaja v segmentih „kava doma“ in „kava izven doma“ je del ločenih proizvodnih trgov;

4.2	Kavni proizvodi z zasebno oznako in kavni izdelki z blagovno znamko spadajo v isti proizvodni trg ne glede na obliko kavnih proizvodov;

4.3	Enoporcijski kavni aparati spadajo v proizvodni trg, ki je ločen od proizvodnega trga večporcijskih kavnih aparatov;

4.4	Vsi enoporcijski kavni aparati spadajo v en sam diferenciran proizvodni trg;

4.5	Mleta pražena kava tvori proizvodni trg, ki je ločen od drugih oblik kavnih proizvodov.

4.6	Instant kava tvori proizvodni trg, ki je ločen od drugih oblik kavnih proizvodov.

4.7	N-kapsule tvorijo proizvodni trg, ki je ločen od drugih oblik kavnih proizvodov.

4.8	Kavne blazinice tvorijo proizvodni trg, ki je ločen od drugih oblik kavnih proizvodov.

4.9	Geografski obseg vseh zadevnih trgov kavnih proizvodov je na nacionalni ravni.

Presoja konkurenčnosti – horizontalni neusklajeni učinki

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bo predlagana koncentracija, kot sta jo prvotno predlagala priglasitelja, verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica oblikovanja prevladujočega položaja, in sicer v zvezi s:

5.1	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu mlete pražene kave v Franciji;

5.2	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu mlete pražene kave na Danskem;

5.3	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu mlete pražene kave v Latviji;

5.4	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu kavnih blazinic v Franciji;

5.5	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu kavnih blazinic v Avstriji.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije, da priglašena transakcija ne bi povzročila bistvenega oviranja učinkovite konkurence v zvezi s:

6.1	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgih enoporcijskih aparatov v Avstriji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji in Združenem kraljestvu;

6.2	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgih mlete pražene kave na Češkem, v Grčiji, na Poljskem, v Bolgariji, na Madžarskem, Nizozemskem in v Španiji;

6.3	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu instant kave na Češkem, Danskem, v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu;

6.4	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgih kavnih blazinic v Nemčiji in na Nizozemskem;

6.5	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgih „kave izven doma“ na Danskem, v Nemčiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

Ukrepi za odpravo pomanjkljivosti

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da zaveze zadostujejo za odpravo pomislekov, ki jih predlagana koncentracija zbuja glede združljivosti z notranjim trgom ali njegovim znatnim delom, in sicer v zvezi s:

7.1	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu mlete pražene kave v Franciji;

7.2	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu mlete pražene kave na Danskem;

7.3	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu mlete pražene kave v Latviji;

7.4	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgi kavnih blazinic v Franciji;

7.5	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu kavnih blazinic v Avstriji.

Združljivost z notranjim trgom

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija pod pogojem, da bodo predlagane zaveze v celoti izpolnjene, in ob upoštevanju vseh zavez verjetno ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu.

Svetovalni odbor se strinja s stališčem Komisije, naj se predlagana koncentracija v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP razglasi za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP.

13.11.2015

Uradni list Evropske unije

C 376/7

Povzetek Sklepa Komisije

z dne 5. maja 2015

o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva M.7292 – DEMB/Mondelēz/Charger OpCo)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3000 final)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2015/C 376/06)

Komisija je 5. maja 2015 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(2) navedene uredbe, sprejela sklep glede združitve. Različica celotnega sklepa, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html

I. STRANI

(1)

D.E. Master Blenders 1753 („DEMB“) je mednarodno podjetje v sektorju kave in čaja. DEMB je posredno v lasti podjetja Acorn Holdings BV („Acorn“), ki je v večinski lasti podjetja JAB Holding Company sàrl.

(2)

Mondelēz International Inc. („Mondelēz“) je podjetje, ki je nastalo po odcepitvi podjetja Kraft Foods Group oktobra 2012. Gre za svetovno podjetje, ki ponuja prigrizke, kot so piškoti, čokolada, bomboni, sir, napitki v prahu, žvečilni gumi in kava.

II. KONCENTRACIJA

(3)

Komisija je 27. oktobra 2014 prejela priglasitev v skladu s členom 4 Uredbe o združitvah, s katero podjetji Acorn in Mondelēz pridobita skupni nadzor nad podjetjem Charger OpCo B.V. („Charger“ ali „JV“), ki je novoustanovljeno skupno podjetje.

III. POSTOPEK

(4)

Transakcija je bila 27. oktobra 2014 priglašena Komisiji.

(5)

Med prvo fazo postopka sta 26. novembra 2014 stranki predložili zaveze Komisiji. Na podlagi raziskave trga, vključno s preskusom trga v zvezi s predlaganimi zavezami, je Komisija predhodno ugotovila, da transakcija vzbuja resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom, in 15. decembra 2014 sprejela sklep o začetku postopka na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(6)

Strani sta 23. februarja 2015 Komisiji predložili drugi sveženj zavez („zaveze II faze“). Komisija je 25. februarja 2015 začela izvajati preskus trga, da presodi, ali bi bile zaveze II faze primerne za odpravo pomislekov v zvezi s konkurenco, ki jih je ugotovila Komisija.

(7)

Strani sta 20. marca 2015 predložili končne zaveze („končne zaveze“), zaradi katerih postane transakcija združljiva z notranjim trgom.

IV. OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

(8)

Podjetji DEMB in Mondelēz se ukvarjata s proizvodnjo in prodajo kavnih proizvodov za segment večporcijskih aparatov (aparati za istočasno pripravo več skodelic kave) in tudi za segment enoporcijskih aparatov (aparati za pripravo posameznih skodelic kave). Njune dejavnosti se prekrivajo v zvezi:

(a)	s prodajo kavnih izdelkov in storitev izven doma („kava izven doma“);

(b)

segment „kava doma,“ v katerem se dejavnosti strank prekrivajo pri:

1.	mleti praženi kavi ter kavi v zrnu;

2.	instant kavi;

3.	potrošnem materialu za enoporcijske aparate: (i) kavne blazinice (potrošni material za aparate Senseo) in (ii) kavne kapsule, prilagojene aparatom Nespresso (N-kapsule).

(9)

Podjetji DEMB in Mondelēz neposredno ne prodajata aparatov za segment enoporcijskih aparatov (kot so Tassimo in Senseo), saj se s tem ukvarjajo proizvajalci aparatov, kot so Bosch za Tassimo in Philips za Senseo. Kljub temu stranki vplivata na cene segmenta enoporcijskih aparatov, ker ponujata delno povračilo kupnine in vrednostne kupone ter sta tudi zelo aktivni pri trženju in oglaševanju teh aparatov. Zato je Komisija analizirala učinke transakcije na trgih potrošnega materiala za enoporcijske aparate. Zaradi tesnega medsebojnega delovanja teh dveh trgov je Komisija proučila tudi učinke transakcije na širšem segmentu enoporcijskih sistemov (ki vključuje trge za aparate in potrošni material).

A. Opredelitev proizvodnega trga

„Kava izven doma“ proti „kavi doma“

(10)

Ciljni trg kavnih proizvodov in storitev v segmentu „kava izven doma“ zajema različne stranke, kot so pisarne, bolnišnice, restavracije in kavarne. Proizvajalci kave tem strankam nudijo prilagojen izbor različnih kavnih proizvodov in storitev (tj. vrste napitkov, skodelice in vzdrževanje aparatov) na podlagi potreb posameznih strank.

(11)

Čeprav so razpoložljive oblike kavnih proizvodov na splošno enake v obeh segmentih, tako v „kavi izven doma“ kot v „kavi doma,“ je preiskava Komisije pokazala, da je trg „kava izven doma“ ločen od trga „kava doma“, saj gre za drugo skupino odjemalcev, drugačne proizvode/storitve, delno druge konkurente in drugačno konkurenčno dinamiko (tj. letna pogajanja s trgovci na drobno, ki prodajajo „kavo doma“ za razliko od prilagojene ponudbe glede na potrebe posameznih strank v segmentu „kava izven doma“).

(12)

Glede segmenta „kava doma“ je Komisija predvsem ugotovila, da različne oblike kave spadajo na različne proizvodne trge (tj. mleta pražena kava, instant kava, kavne blazinice in kapsule (N-kapsule)). Poleg tega je preiskovala dve možni podkategoriji, ki bi lahko vplivali na vse oblike proizvodov kave: (i) proizvodi z zasebno oznako proti proizvodom z blagovno znamko in (ii) tradicionalna kava proti netradicionalni kavi.

Proizvodi z zasebno oznako proti proizvodom z blagovno znamko

(13)

Proizvodi z zasebno oznako pomenijo blago, ki se prodaja pod oznako trgovca na drobno, in ga trgovec na drobno običajno dobavlja neposredno. Preiskava Komisije je pokazala na določeno stopnjo konkurenčnega pritiska med kavo z blagovno znamko in kavo z zasebno oznako, pa tudi na nekatere razlike med obema. Komisija meni, da ne glede na obliko proizvodov kave, kava z zasebno oznako in kava z blagovno znamko spadata na isti proizvodni trg. Vendar je tudi ugotovila, da je konkurenčni pritisk kave z zasebno oznako na DEMB in Mondelēz različen v različnih državah in pri različnih oblikah proizvodov kave.

Tradicionalna kava proti netradicionalni kavi

(14)

Nekateri potrošniki menijo, da je netradicionalna kava (npr. organska kava, kava pravične trgovine) alternativa tradicionalni kavi. Ob upoštevanju teh preferenc potrošnikov in glede na določeno stopnjo nadomestljivosti na strani ponudbe kave Komisija meni, da razlikovanje med tradicionalno in netradicionalno kavo ni potrebno.

Enoporcijski sistemi

(15)

Podjetje DEMB je lastnik blagovne znamke Senseo in skupaj s podjetjem Philips razvija in trži sistem Senseo. Potrošni material za Senseo so kavne blazinice. Podjetje Mondelēz je lastnik blagovne znamke Tassimo in skupaj s podjetjem Bosch razvija in trži sistem Tassimo. Potrošni material za naprave znamke Tassimo so kavne kapsule (T-disk). Zato izraz „enoporcijski sistem“ pomeni posebno vrsto enoporcijskega aparata in prilagojen potrošni material.

(16)

Vsi enoporcijski aparati temeljijo na posebni tehnologiji, ki zahteva kavni potrošni material posebne oblike. Sam aparat za kavo proizvaja eden ali več proizvajalcev gospodinjskih aparatov, prilagojen potrošni material pa lahko proizvaja tudi eden ali več proizvajalcev kave, odvisno od tega, ali je tehnologija sistema odprtega ali zaprtega tipa (tj. ali je zadevna tehnologija še vedno zaščitena s pravicami intelektualne lastnine). Nekateri sistemi (kot so Senseo in Nespresso firme Nestlé) so odprtega ali polodprtega tipa, kar pomeni, da lahko vsak konkurent začne proizvajati prilagojen potrošni material za te sisteme. Drugi sistemi, kot sta Tassimo in Dolce Gusto firme Nestlé, so zaprtega tipa, kar pomeni, da lahko le tisti proizvajalci kave, ki imajo posebne pravice intelektualne lastnine, proizvajajo potrošni material za ta zaprt sistem.

(17)

Komisija ugotavlja, da je izbira potrošnega materiala eden od dejavnikov, ki ga upoštevajo končni uporabniki pri svoji izbiri enoporcijskega aparata za kavo. Zaradi močne odvisnosti podjetij v segmentu kave od tržne uveljavitve aparatov za kavo in zato močne udeležbe teh podjetij v trženju aparatov, sta zadevna trga enoporcijskih aparatov in potrošnega materiala med seboj povezana.

(18)

V skladu s tem je Komisija v svoji presoji konkurenčnosti upoštevala součinkovanje zadevnih trgov enoporcijskih aparatov in trgov potrošnega materiala za enoporcijske aparate. Kjer je to primerno, je Komisija zlasti upoštevala učinke transakcije na širši segment enoporcijskih sistemov, ki vključuje tako aparate kot potrošni material. Hkrati se ne zdi nujno opredeliti ločen zadevni trg enoporcijskih sistemov, saj je bil učinek transakcije na konkurenco med sistemi obravnavan v presoji ožjih trgov enoporcijskih aparatov in ustreznega potrošnega materiala.

Enoporcijski aparati

(19)

Glede sektorja aparatov za kavo Komisija ugotavlja, da večporcijski aparati (aparati s filtrom) predstavljajo trg, ki je ločen od trga enoporcijskih aparatov.

(20)

Glede enoporcijskih aparatov Komisija ugotavlja, da spadajo v en sam diferenciran proizvodni trg, ker imajo vse podobne lastnosti, ki so pomembne za končnega potrošnika. Vsi aparati pripravijo skodelico vročega napitka na hiter, čist in pripraven način z enim samim pritiskom na gumb, kakovost napitka pa je dosledna.

(21)

Čeprav stranki neposredno ne prodajata enoporcijskih aparatov, imata vpliv na njihove cene (s ponudbo delnega povračila kupnine in vrednostnih kuponov itd.) ter sta vključeni v trženje in promocijo. Zato je Komisija ocenila učinke transakcije tudi na trg enoporcijskih aparatov.

Potrošni material za enoporcijske aparate

(22)

Dejavnosti podjetij DEMB in Mondelēz se prekrivajo glede potrošnega materiala za odprte ali polodprte enoporcijske sisteme, tj. Senseo (kavne blazinice) in Nespresso (N–kapsule).

(23)

Kavne blazinice so ploščate, okrogle in naravno prepustne (kot tradicionalne čajne vrečke) in vsebujejo predpakirane posamezne porcije mlete pražene kave za uporabo v prilagojenih aparatih za pripravo ene porcije kave.

(24)

Kavne kapsule (N-kapsule) imajo trdno lupino (v nasprotju z mehko prepustno embalažo kavne blazinice). Kapsule, ki jih proizvajajo in tržijo druga podjetja v sektorju kave in ne družba Nestlé, so tako imenovane prilagojene N-kapsule. Podjetje Nestlé prodaja svoje N-kapsule prek spleta ali v specializiranih prodajalnah, prilagojene N-kapsule pa so na voljo na policah trgovcev na drobno.

Mleta pražena kava

(25)

Mleta pražena kava vsebuje pražena in zmleta kavna zrna in se večinoma uporablja v večporcijskih aparatih (npr. za aparate s filtrom). Mleta pražena kava je na voljo v najrazličnejših okusih, aromah in intenzivnostih glede na določeno mešanico sort kave, porekla zrn ter trajanja praženja. V okviru trga mlete pražene kave Komisija dopušča možnost, da

—	je kava v zrnu del istega trga kot mleta pražena kava;

—	je grška kava del istega trga kot mleta pražena kava;

(26)

Komisija prav tako meni, da ni treba razlikovati med arabico in robusto, saj so najrazličnejše mešanice teh dveh sort komercialno dostopne, sestava mešanice pa ima omejeno vlogo pri potrošnikovi izbiri kave.

Instant kava

(27)

Instant kava (tudi kava v prahu ali topna kava) se proizvede tako, da se skuhana kava liofilizira ali posuši z razprševanjem. Potrošniki lahko nato kavo rehidrirajo tako, da jo zmešajo z vročo vodo.

B. Geografska opredelitev trga

(28)

V skladu s predložitvijo strank, rezultati preiskave trga in prejšnjimi primeri Komisija meni, da gre pri vseh zadevnih proizvodnih trgih, opredeljenih zgoraj, za nacionalni geografski obseg.

C. Presoja konkurenčnosti

(29)

Komisija je prišla do zaključka, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na naslednjih trgih:

—	trgi mlete pražene kave v Franciji, na Nizozemskem in v Latviji ter

—	trgi kavnih blazinic v Avstriji in Franciji.

(30)

Komisija je tudi prišla do zaključka, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na notranjem trgu na naslednjih trgih: (i) trg enoporcijskih aparatov v državah, kjer sta prisotna oba, Tassimo in Senseo (tj. Avstrija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo), (ii) trgi mlete pražene kave na Češkem, v Grčiji, na Poljskem, v Bolgariji, na Madžarskem, na Nizozemskem in v Španiji, (iii) trgi instant kave na Češkem, Danskem, v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Nizozemskem, Poljskem, na Slovaškem, v Španiji in Združenem kraljestvu, (iv) trgi kavnih blazinic v Nemčiji in na Nizozemskem in (v) trgi „kave izven doma“ na Danskem, v Nemčiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

(31)

Na trgu mlete pražene kave v Franciji bi transakcija pomenila združitev prvega in drugega največjega udeleženca na tem trgu. V letu 2014 bi skupni tržni delež znašal [50–60] %.– Drugi največji udeleženec na trgu za JV bi bila skupina proizvodov z zasebnim znakom s skupnim tržnim deležem [20–30] %, tretji največji udeleženec na trgu pa bi imel le [0–5] % tržnega deleža. Stranki sta tesna konkurenta na francoskem trgu mlete pražene kave in sta prisotni v celotni paleti proizvodov in cenovnih stopenj. Zato bi imel združeni subjekt po transakciji možnost, da dvigne cene nad konkurenčno raven.

(32)

Podobni argumenti (visok skupni tržni delež, nezadostna konkurenca drugih udeležencev, tesna konkurenca med blagovnimi znamkami strank) se uporabljajo za presojo transakcije za trg mlete pražene kave na Danskem in v Latviji. V obeh primerih bi imel združeni subjekt po transakciji pomembno tržno moč in bi lahko zvišal cene nad konkurenčno raven.

(33)

Na trgu kavnih blazinic v Franciji sta stranki tesna konkurenta in tudi dva glavna udeleženca na trgu s skupnim tržnim deležem v višini [60–70] %, sledijo pa proizvodi z zasebnimi znaki s skupnim tržnim deležem [20–30] % ter tretji udeleženec na trgu, ki ima le [0–5] % tržnega deleža. Zato bi imel združeni subjekt po transakciji možnost, da dvigne cene nad konkurenčno raven.

(34)

Tudi na trgu kavnih blazinic v Avstriji sta stranki tesna konkurenta in imata zelo visok skupni tržni delež [70–80] %. Proizvodi z zasebnim znakom bi bili drugi udeleženec s skupnim tržnim deležem [10–20] %, tretji udeleženec pa bi imel le [0–5] % trga. Zato bi imel združeni subjekt po transakciji možnost, da dvigne cene nad konkurenčno raven.

(35)

Za vse druge analizirane trge je Komisija sklenila, da transakcija ne povzroča znatnih ovir za učinkovito konkurenco.

(36)

Poleg tega je Komisija preučila, ali bi lahko prišlo do pomislekov glede konkurence pri enoporcijskih sistemih v državah, kjer se prodajajo Tassimo podjetja DEMB in Senseo podjetja Mondelēz (tj. v Avstriji, na Danskem, v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji in Združenem kraljestvu). Komisija je ugotovila, da transakcija v vseh teh državah ne vzbuja nobenih pomislekov glede konkurence, (i) ker Tassimo in Senseo drug drugemu nista največja konkurenta, saj je sistem Tassimo največji konkurent sistemu Dolce Gusto podjetja Nestlé, (ii) ker je tržna uveljavitev aparatov pomembna, kar pomeni, da bodo podjetja na področju kave še naprej agresivno spodbujala enoporcijske aparate, in (iii) ker je celotni segment enoporcijskih aparatov dinamičen in naraščajoč, konkurenti pa se potegujejo za priložnosti, da bi razbili prevlado štirih glavnih sistemov.

D. Pravna sredstva

(37)

Končne zaveze, ki vključujejo spremembe zaradi upoštevanja rezultatov preskusa trga, vključujejo tri glavne ukrepe, dopolnjene z več prehodnimi ureditvami:

—	odsvojitev znamke Merrild v EGP („odsvojena družba Merrild“),

—	odsvojitev znamke Carte Noire v EGP, vključno s proizvodno enoto, prestrukturirano za proizvodnjo vseh odsvojenih kavnih proizvodov znamke Carte Noire („odsvojena družba Carte Noire“), ter

—	licenca znamke Senseo v Avstriji za 5 let, ki ji sledi 5-letno obdobje prepovedi („avstrijska licenca“).

(38)

Odprodaja znamk Merrild in Carte Noire vključuje obveznost, da kupec strankama odobri prehodno dovoljenje zaradi spremembe blagovne znamke specifičnih proizvodov, ki niso vzbudili pomislekov glede konkurence.

(39)

Komisija ugotavlja, da bi odsvojena družba Merrild več kot odpravila prekrivanje v segmentu mlete pražene kave na Danskem in v Latviji, saj je bil leta 2014 tržni delež znamke Merrild (Danska: [20–30] %, Latvija: [20–30] %), višji od povečanja tržnega deleža zaradi transakcije (Danska: [10–20] %, Latvija [10–20] %).– To bi odpravilo pomisleke glede konkurence na Danskem in v Latviji.

(40)

Komisija je tudi ugotovila, da bi v Franciji odsvojena družba Carte Noire več kot odpravila prekrivanje zaradi transakcije v segmentu mlete pražene kave in bi odpravila skoraj celotno prekrivanje v segmentu kavnih blazinic. Po mnenju Komisije bo odsvojeno podjetje Carte Noire rentabilna in konkurenčna družba, ki bo v Franciji sposobna učinkovito konkurirati strankama na trgih mlete pražene kave in kavnih blazinic. To bi odpravilo pomisleke o konkurenci v Franciji.

(41)

V zvezi z avstrijsko licenco je Komisija ugotovila, da bi ta licenca odstranila celotno prekrivanje v segmentu kavnih blazinic v Avstriji, saj je tržni delež znamke Senseo ([30–40] % leta 2014) enak povečanju tržnega deleža, ki ga je povzročila transakcija. Rešitev z uporabo licence (namesto odsvojitve blagovne znamke) je utemeljena tudi z dejstvom, da sta stranki dejavni v Avstriji v segmentu kavnih blazinic s svojimi glavnimi blagovnimi znamkami (Senseo in Jacobs), ki sta prisotni tudi v več drugih državah, in ne ustvarita večino svojih prihodkov v Avstriji, temveč v drugih državah.

(42)

Zato Komisija ugotavlja, da po spremembah, ki sta jih stranki uvedli s končnimi zavezami, transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu.

V. PREDLOG

(43)

Iz zgoraj navedenih razlogov sklep zaključuje, da koncentracija, kakor je bila spremenjena z zavezami, predloženimi 20. marca 2015, ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu.

(44)

Zato bi bilo treba koncentracijo razglasiti za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

13.11.2015

Uradni list Evropske unije

C 376/13

Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2015/C 376/09)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (1) veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske je Evropska komisija („Komisija“) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2) („osnovna uredba“).

1. Zahtevek za pregled

Zahtevek je 29. junija 2015 vložil odbor proizvajalcev polietilen tereftalata (PET) v Evropi (Committee of Polyethylene Terephthalate Manufacturers in Europe – CPME) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji.

2. Izdelek, ki se pregleduje

Izdelek, ki se pregleduje, je polietilen tereftalat z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), trenutno uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

3. Obstoječi ukrepi

Trenutno veljavni ukrep je dokončna protidampinška dajatev, uvedena z Uredbo Sveta (EU) št. 1030/2010 (3).

4. Razlogi za pregled

Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepa verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

4.1 Domneva o verjetnosti ponovitve dampinga

Ker se glede na določbe člena 2(7) osnovne uredbe Ljudska republika Kitajska („zadevna država“) šteje za državo brez tržnega gospodarstva in ker ni bilo na voljo informacij o domačih cenah, je vložnik določil normalno vrednost za proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske, ki jim med preiskavo, ki je privedla do veljavnih ukrepov, ni bila odobrena tržnogospodarska obravnava, na podlagi konstruirane normalne vrednosti (proizvodni stroški, prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter dobiček) v tretji državi s tržnim gospodarstvom, in sicer v Združenih državah Amerike (ZDA). Ker ni bilo na voljo informacij o domačih cenah, je bila za družbe, ki jim je bila odobrena tržnogospodarska obravnava med preiskavo, ki je privedla do veljavnih ukrepov, normalna vrednost določena na podlagi konstruirane normalne vrednosti (proizvodni stroški, prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter dobiček) v Ljudski republiki Kitajski. Domneva o verjetnosti ponovitve dampinga temelji na primerjavi normalne vrednosti, kakor je določena v predhodnih stavkih, z izvozno ceno (na ravni franko tovarna) izdelka, ki se pregleduje, ko je prodan v Uniji, pa tudi z izvozno ceno (na ravni franko tovarna) izdelka, ki se pregleduje, ko je prodan za izvoz v tretje države, kot so Rusija, Ukrajina, Japonska, ZDA in Filipini.

Na podlagi zgornjih primerjav, ki kažejo na damping, vložnik domneva, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga iz zadevne države.

4.2 Domneva o verjetnosti ponovitve škode

Vložnik trdi, da obstaja verjetnost ponovitve škode. Predložil je dokaze prima facie, iz katerih je razvidno, da bi se v primeru izteka ukrepov trenutna raven uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države v Unijo verjetno povečala zaradi neizrabljenih proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi.

Vložnik prav tako trdi, da bo zaradi sprejetih ukrepov trgovinske zaščite ali pred kratkim začete preiskave v več tretjih državah verjetno prišlo do preusmeritve izvoza iz navedenih držav na trg Unije.

Vložnik nazadnje trdi, da je razlog za odpravo škode predvsem obstoj ukrepov, ter da bi ponoven pojav znatnejšega uvoza po dampinških cenah iz zadevne države verjetno ponovno škodoval industriji Unije, če bi se veljavnost ukrepov iztekla.

5. Postopek

Po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, je bilo ugotovljeno, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato Komisija začenja pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

S pregledom zaradi izteka ukrepa bo ugotovila, ali bi iztek veljavnosti ukrepov lahko privedel do nadaljevanja ali ponovitve dampinga izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz zadevne države in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

5.1 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga bo zajemala obdobje od 1. oktobra 2014 do 30. septembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, bo zajemala obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

5.2 Postopek za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga

Proizvajalci izvozniki (4) izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do veljavnih ukrepov, so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.2.1 Preiskava proizvajalcev izvoznikov

5.2.1.1 Postopek za izbor proizvajalcev izvoznikov za preiskavo v zadevni državi

(a) Vzorčenje

Ker lahko postopek vključuje veliko število proizvajalcev izvoznikov iz Ljudske republike Kitajske in da bi se pregled zaradi izteka končal v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce izvoznike ali njihove predstavnike, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do ukrepov, obravnavanih v tem pregledu, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi I k temu obvestilu.

Komisija se bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov, obrnila tudi na organe zadevne države, lahko pa se obrne na vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, bodo proizvajalci izvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, po potrebi uradno obvestila vse znane proizvajalce izvoznike, organe zadevne države in združenja proizvajalcev izvoznikov, in sicer prek organov zadevne države.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki, poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, izbranim v vzorec, vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevne države.

Vsi proizvajalci izvozniki, izbrani v vzorec, morajo v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca predložiti izpolnjen vprašalnik, če ni določeno drugače.

Brez poseganja v morebitno uporabo člena 18 osnovne uredbe se bodo družbe, ki se strinjajo z možno vključitvijo v vzorec, vendar niso izbrane v vzorec, štele za sodelujoče („nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki“).

5.2.2 Dodatni postopek v zvezi s proizvajalci izvozniki v zadevni državi brez tržnega gospodarstva

5.2.2.1 Izbor tretje države s tržnim gospodarstvom

Normalna vrednost za uvoz iz zadevne države se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom.

V prejšnji preiskavi so bile ZDA uporabljene kot tretja država s tržnim gospodarstvom za namene določitve normalne vrednosti za zadevno državo. Za namen sedanje preiskave namerava Komisija ponovno uporabiti ZDA. Zainteresirane strani so pozvane, da o ustreznosti te izbire predložijo pripombe v 10 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu z informacijami, ki jih ima Komisija na voljo, so lahko drugi dobavitelji Unije s tržnim gospodarstvom med drugim v Republiki Koreji, Egiptu, Indoneziji, Omanu in Turčiji. Komisija bo preučila, ali proizvodnja in prodaja izdelka, ki se pregleduje, v navedenih tretjih državah s tržnim gospodarstvom, za katere obstajajo informacije o tem, res poteka.

5.2.3 Preiskava nepovezanih uvoznikov (5) (6)

Nepovezani uvozniki izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države v Unijo so pozvani k sodelovanju v tej preiskavi.

Ker lahko ta pregled zaradi izteka ukrepov vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, vključno s tistimi, ki niso sodelovali v preiskavah, ki so privedle do ukrepov, ki so predmet tega pregleda, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti informacije o svojih družbah, ki se zahtevajo v Prilogi II k temu obvestilu.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka, ki se pregleduje, v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim združenjem uvoznikov. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače.

5.3 Postopek za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode

Za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode za industrijo Unije so proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, v Uniji pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.3.1 Preiskava proizvajalcev Unije

Ker lahko pregled zaradi izteka ukrepov vključuje veliko število proizvajalcev Unije in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, se je Komisija odločila, da izbere vzorec in ustrezno omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvede v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Komisija je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Podrobnosti so na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem. Zainteresirane strani so pozvane, da pregledajo dokumentacijo (v ta namen morajo stopiti v stik s Komisijo; kontaktni podatki so v oddelku 5.7). Drugi proizvajalci Unije ali njihovi predstavniki, vključno s proizvajalci Unije, ki niso sodelovali v preiskavi, ki je privedla do veljavnih ukrepov, ki menijo, da bi morali biti iz določenega razloga vključeni v vzorec, morajo stopiti v stik s Komisijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Komisija bo o družbah, izbranih v končni vzorec, uradno obvestila vse znane proizvajalce Unije in/ali združenja proizvajalcev Unije.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim združenjem proizvajalcev Unije. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače.

5.4 Postopek za presojo interesa Unije

Če bo v postopku potrjena verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, bo v skladu s členom 21 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo nadaljevanje protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova reprezentativna združenja, uporabniki in njihova reprezentativna združenja ter reprezentativne potrošniške organizacije so pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Reprezentativne potrošniške organizacije morajo za sodelovanje v preiskavi v istem roku dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom, ki se pregleduje.

Strani, ki se javijo v navedenem roku, lahko Komisiji predložijo informacije o interesu Unije v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

5.5 Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.6 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

5.7 Navodila za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoljuje (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) zagotovitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (7).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne informacije morda ne bodo upoštevane.

Zainteresirane strani so pozvane, da po elektronski pošti pošljejo vsa stališča in zahtevke, vključno s skeniranimi kopijami pooblastil in potrdil, razen obsežnih odgovorov, ki se predložijo na CD-ROM-u ali DVD-ju osebno ali s priporočeno pošto. Zainteresirane strani se z uporabo elektronske pošte strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletnem mestu Generalnega direktorata za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/june/tradoc_148003.pdf. Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da je navedeni elektronski naslov poslovni elektronski naslov podjetja, ki deluje in se uporablja vsak dan. Komisija bo po prejemu kontaktih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte. Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za komuniciranje z zainteresiranimi stranmi.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H

Office: CHAR 04/039

1040 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov za vprašanja v zvezi z dampingom: trade-pet-review-dumping@ec.europa.eu

E-naslov za vsa druga vprašanja in vprašanja v zvezi s Prilogo: trade-pet-review-injury@ec.europa.eu

6. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

7. Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah z začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesom Unije.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 11(5) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9. Možnost zahtevka za pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe

Ker se je ta pregled zaradi izteka ukrepov začel v skladu z določbami člena 11(2) osnovne uredbe, njegove ugotovitve ne bodo povzročile spremembe obstoječih ukrepov, ampak njihovo razveljavitev ali ohranitev v skladu s členom 11(6) osnovne uredbe.

Če katera od zainteresiranih strani meni, da je potreben pregled ukrepov, da se omogoči sprememba ukrepov, lahko navedena stran zahteva pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

Strani, ki želijo zahtevati takšen pregled, ki bi se izvedel neodvisno od pregleda zaradi izteka ukrepov iz tega obvestila, lahko stopijo v stik s Komisijo na naslovu, navedenem v oddelku 5.7.

10. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (8).

(1) UL C 77, 5.3.2015, str. 8.

(2) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(3) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1030/2010 z dne 17. novembra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 300, 17.11.2010, str. 1).

(4) Proizvajalec izvoznik je družba v zadevni državi, ki proizvaja in izvaža izdelek, ki se pregleduje, na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz izdelka, ki se pregleduje.

(5) Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo 1 k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starši in otrok, (iii) brat in sestra (tudi polbrat in polsestra), (iv) stari starši in vnuk, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svak in svakinja. (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). Pri tem „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(6) Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja dampinga uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(7) Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupen dokument v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(8) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

PRILOGA I

PRILOGA II

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 376

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 58 13. november 2015

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 376/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7781 – Marubeni-Itochu Steel/Sumitomo Corporation/MITS JV) ( 1 )	1
2015/C 376/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7729 – Willis Group/Towers Watson & Co) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 376/03	Menjalni tečaji eura	2
2015/C 376/04	Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka dne 16. aprila 2015 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.7292 DEMB/Mondelez/Charger OpCo – Država poročevalka: Grčija	3
2015/C 376/05	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – DEMB/Mondelēz/Charger Opco (M.7292)	5
2015/C 376/06	Povzetek Sklepa Komisije z dne 5. maja 2015 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.7292 – DEMB/Mondelēz/Charger OpCo) (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 3000 final)	7
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2015/C 376/07	Obvestilo avstrijske vlade v skladu s členom 10(2) Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (direktiva o električni energiji) glede imenovanja družb Austrian Power Grid (APG), Vorarlberger Übertragungsnetz GmbH (VÜN) in Eneco Valcanale S.r.l. kot sistemskih operaterjev prenosnega omrežja v Avstriji	12
2015/C 376/08	Obvestilo avstrijske vlade v skladu s členom 10(2) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (direktiva o zemeljskem plinu) glede imenovanja družb Gas Connect Austria GmbH (GCA) inTrans Austria Gasleitung GmbH (TAG) kot sistemskih operaterjev prenosnega omrežja v Avstriji	12

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2015/C 376/09	Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	13
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2015/C 376/10	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7812 – Swiss Re Life Capital/Guardian Holdings Europe) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	23
2015/C 376/11	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7796 – Linamar/Montupet) ( 1 )	24
2015/C 376/12	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7840 – LetterOne Holdings/E.ON E&P Norge) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	25


	(1) Besedilo velja za EGP