12.11.2015

Uradni list Evropske unije

C 375/3

Menjalni tečaji eura (1)

11. novembra 2015

(2015/C 375/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0716
JPY	japonski jen	131,90
DKK	danska krona	7,4604
GBP	funt šterling	0,70600
SEK	švedska krona	9,3290
CHF	švicarski frank	1,0783
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,2230
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,022
HUF	madžarski forint	311,70
PLN	poljski zlot	4,2215
RON	romunski leu	4,4366
TRY	turška lira	3,0929
AUD	avstralski dolar	1,5183
CAD	kanadski dolar	1,4213
HKD	hongkonški dolar	8,3060
NZD	novozelandski dolar	1,6344
SGD	singapurski dolar	1,5236
KRW	južnokorejski won	1 238,51
ZAR	južnoafriški rand	15,2006
CNY	kitajski juan	6,8235
HRK	hrvaška kuna	7,6205
IDR	indonezijska rupija	14 551,32
MYR	malezijski ringit	4,6634
PHP	filipinski peso	50,475
RUB	ruski rubelj	69,0860
THB	tajski bat	38,446
BRL	brazilski real	4,0013
MXN	mehiški peso	17,9011
INR	indijska rupija	70,9780

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

12.11.2015

Uradni list Evropske unije

C 375/4

Razlagalno obvestilo o navedbi porekla za blago z ozemelj, ki jih Izrael zaseda od junija 1967

(2015/C 375/05)

Evropska unija v skladu z mednarodnim pravom ne priznava izraelske suverenosti nad ozemlji, ki jih Izrael zaseda od junija 1967, tj. nad Golansko planoto, Gazo in Zahodnim bregom, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in jih ne šteje za del izraelskega ozemlja (1), ne glede na njihov pravni status po notranjem pravu Izraela (2). Unija je jasno izrazila, da ne bo priznala nobenih sprememb meja, določenih pred letom 1967, razen tistih, o katerih se pogodbenici dogovorita v okviru bližnjevzhodnega mirovnega procesa (3).

Uporaba obstoječe zakonodaje Unije o navedbi porekla izdelkov za izdelke s poreklom z ozemelj, ki jih zaseda Izrael, je predmet obvestil in smernic, ki so jih sprejeli ustrezni organi več držav članic. Potrošniki, gospodarski subjekti in nacionalni organi dejansko zahtevajo jasnost glede obstoječe zakonodaje Unije v zvezi z informacijami o poreklu za izdelke z ozemelj, ki jih zaseda Izrael (4). Cilj je tudi zagotoviti, da bi se spoštovali z mednarodnim pravom skladni stališča in zaveze Unije o njenem nepriznavanju izraelske suverenosti nad ozemlji, ki jih Izrael zaseda od junija 1967. To obvestilo je namenjeno tudi ohranjanju odprte in nemotene trgovine, ne ovira trgovinskih tokov in se ne bi smelo razlagati v tem smislu.

S tem obvestilom se ne ustvari nova zakonska ureditev. To obvestilo sicer odraža razumevanje zadevne zakonodaje Unije s strani Komisije, vendar so za izvrševanje zadevne zakonodaje v prvi vrsti odgovorne države članice. Izbira kazni je sicer diskrecijska pravica držav članic, te pa morajo v skladu s sodno prakso zagotoviti, da so kazni za kršitve določb prava Unije učinkovite, sorazmerne in odvračalne (5). Komisija kot varuhinja Pogodb zagotavlja, da države članice, če je potrebno, te obveznosti izpolnjujejo s postopkom za ugotavljanje kršitev. To obvestilo ne posega v druge zahteve, določene z zakonodajo Unije, niti v razlago, ki bi jo lahko zagotovilo Sodišče EU.

Trenutno več aktov zakonodaje Unije določa obveznost navedbe porekla zadevnega izdelka. Zahteva se pogosto nanaša na označbo „država porekla“ (6), vendar se včasih za živila uporabljajo tudi drugi izrazi, kot je „kraj izvora“ (7). S pridržkom morebitnih posebnih določb v nasprotju z zadevnimi določbami zakonodaje Unije bo načeloma določitev države porekla za živila temeljila na nepreferencialnih pravilih Unije o poreklu iz carinske zakonodaje (8).

5.	Ko zadevne določbe prava Unije izrecno zahtevajo navedbo porekla za zadevni izdelek, mora biti ta točna in ne sme zavajati potrošnika.

6.	Če navedba porekla ni obvezna in je poreklo označeno prostovoljno, mora biti informacija točna in ne sme zavajati potrošnika (9).

7.	Ker Golanska planota in Zahodni breg (vključno z vzhodnim Jeruzalemom) (10) v skladu z mednarodnim pravom nista del izraelskega ozemlja, se navedba „izdelek iz Izraela“ (11) šteje za netočno in zavajajočo v smislu navedene zakonodaje.

8.	Če je navedba porekla obvezna, je treba uporabiti drug izraz, ki upošteva imena, po katerih so ta ozemlja pogosto znana.

9.	Za izdelke iz Palestine (12), ki ne izvirajo iz naselij, bi navedbe, ki ne zavajajo glede geografskega porekla, ob upoštevanju mednarodne prakse, lahko bile „izdelek z Zahodnega brega (palestinski izdelek)“ (13), „izdelek iz Gaze“ ali „izdelek iz Palestine“.

10.

Za izdelke z Zahodnega brega ali Golanske planote, ki izvirajo iz naselij, navedbi, omejeni na „izdelek z Golanske planote“ ali „izdelek z Zahodnega brega“, ne bi bili sprejemljivi. Čeprav bi označevali širše območje ali ozemlje, s katerega izdelek izvira, bi opustitev dodatne geografske informacije, da izdelek izvira iz izraelskih naselij, potrošnika zavajala glede pravega porekla izdelka. V takih primerih je treba na primer v oklepaju dodati izraz „izraelsko naselje“ ali podobno. Zato se lahko uporabijo izrazi, kot sta „izdelek z Golanske planote (izraelsko naselje)“ ali „izdelek z Zahodnega brega (izraelsko naselje)“.

11.

V skladu z zakonodajo Unije o varstvu potrošnikov postane navedba porekla vsekakor obvezna, ko bi v primeru živil opustitev navedene informacije zavedla potrošnika glede pravega porekla izdelka (14) ter ko bi bila v primeru vsega drugega blaga opuščena bistvena informacija, ki jo glede na kontekst povprečni potrošnik potrebuje za sprejetje pretehtane odločitve o poslu, in s tem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel (15). V takih primerih bi veljali primeri iz prejšnjega odstavka.

12.

Informacija o poreklu je gospodarskim subjektom pogosto na voljo v različnih oblikah (16). Informacijo o poreklu izdelkov je v številnih primerih mogoče najti v carinski dokumentaciji. Če je njihov uvoz deležen preferencialne obravnave, izdelke spremlja dokazilo o preferencialnem poreklu, ki ga izda Izrael (17) ali Palestinska oblast (18). Poreklo izdelkov je lahko navedeno tudi v drugih dokumentih, kot so računi, dobavnice in prevozne listine. Če informacije niso na voljo v spremnih dokumentih, lahko gospodarski subjekti zahtevajo informacijo o poreklu neposredno od svojih dobaviteljev ali uvoznikov.

(1) Glej sodbo z dne 25. februarja 2010 v zadevi Brita, C-386/08, Zodl., str. I-1289, točki 47 in 53.

(2) Po izraelskem pravu sta vzhodni Jeruzalem in Golanska planota priključena k Državi Izrael, medtem ko se Zahodni breg šteje za „ozemlje“.

(3) Glej med drugim sklepe Sveta za zunanje zadeve o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, sprejete 14. maja 2012, 10. decembra 2012 in 17. novembra 2014.

(4) Razlaga, kaj tvori informacijo o poreklu v skladu z zakonodajo Unije, kakršna je uporabljena v tem obvestilu, se bo uporabljala za vse prihodnje določbe, katerih vsebina bo podobna trenutno veljavnim določbam iz tega obvestila.

(5) Glej med drugim sodbo z dne 21. septembra 1989 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-68/88, Recueil, str. 2965, točki 23 in 24; sodbo z dne 10. julija 1990 v zadevi Hansen, C-326/88, Recueil, str. I-2911, točka 17; sodbe z dne 3. maja 2005 v združenih zadevah Berlusconi in drugi, C-387/02, C-391/02 in C-403/02, ZOdl., str. I-3565, točka 65.

(6) Glej na primer: za kozmetiko: člen 19(1)(a) Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59); za sveže sadje in zelenjavo: Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, št. 671) ter člen 6 in del A(4)(B) Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1); za ribe: člen 38 Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1); za vino: člen 119(1)(e) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člen 55 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60); za med: člen 2(4) Direktive Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L 10, 12.1.2002, str. 47); za oljčno olje: člen 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 29/2012 z dne 13. januarja 2012 o tržnih standardih za oljčno olje (UL L 12, 14.1.2012, str. 14); za goveje in telečje meso: člene 13 do 15 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1); za predpakirano perutninsko meso iz tretjih držav: člen 5 Uredbe Komisije (ES) št. 543/2008 z dne 16. junija 2008 o uvedbi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 glede tržnih standardov za perutninsko meso (UL L 157, 17.6.2008, str. 46); za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso: Prilogo XI k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18) ter člene 5 do 8 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso (UL L 335, 14.12.2013, str. 19).

(7) Člen 2(2)(g) in člen 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(8) Uvodna izjava (33) in člen 2(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(9) Člen 6(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22), ki omenja tudi „geografsko ali tržno poreklo“ kot enega od elementov zavajajoče prakse, ter člen 26(3) in člen 36 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(10) V Gazi od leta 2005 ni izraelskih naselij.

(11) Ali podobni izrazi, na primer „s poreklom v“, „izdelek [države porekla]“ ali „izdelano v“, ki se tudi lahko uporabljajo glede na kontekst.

(12) Ta označba ne pomeni priznanja palestinske države in ne posega v posamezna stališča držav članic o tem vprašanju.

(13) Po potrebi se navede tudi vzhodni Jeruzalem.

(14) Člen 26(2)(a) in člen 26(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(15) Člen 7(1) Direktive 2005/29/ES.

(16) Za živila glej na primer odnos med trgovci na drobno in njihovimi dobavitelji v členu 8 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

(17) V zvezi s tem glej Obvestilo uvoznikom – Uvoz iz Izraela v EU (UL C 232, 3.8.2012, str. 5).

(18) Vrsta izdelkov z Zahodnega brega, iz Gaze in iz vzhodnega Jeruzalema je zajeta v Začasnem Evro-mediteranskem pridružitvenem sporazumu o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani in Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) za Palestinsko upravo Zahodnega brega in Gaze na drugi strani, ki je bil 24. februarja 1997 podpisan v Bruslju (UL L 187, 16.7.1997, str. 3).

12.11.2015

Uradni list Evropske unije

C 375/9

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 375/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek (1).

ENOTNI DOKUMENT

„SLAVONSKI KULEN“/„SLAVONSKI KULIN“

EU št.: HR-PGI-0005-01216 – 20.3.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“

2. Država članica ali tretja država

Republika Hrvaška

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ je trajna salama, ki se proizvaja iz mešanice najkakovostnejših delov prašičjega mesa, hrbtne slanine, soli in začimb, s katero se napolni prašičje slepo črevo. Napolnjeno črevo je najmanj 150 dni podvrženo zaporednim postopkom fermentacije, hladnega dimljenja, sušenja in zorenja.

Ne glede na razlike v časovnem okviru začetka proizvodnje mora imeti „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ ob koncu proizvodnega postopka, ki traja najmanj 150 dni, predpisane fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti iz točke 3.2.

„Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ je na zunaj valjastega videza in oblike, ki se lahko razlikuje glede na velikost in prostornino prašičjega slepega črevesa, enotne svetlo do temno rjave barve brez madežev, gub in razpok, prevezan v naravnih gubah črevesa z vrvico iz konopljinih vlaken. Na prerezu je skladnega videza dobro povezanih koščkov mesa in maščobe brez odvečnih ostankov vezivnega tkiva ter svetlo do temno rdeče barve, razen koščkov maščobe, ki so bele do oranžne barve z rahlo temno obarvanim zunanjim robom ali brez njega.

Vonj je prijeten, na zunaj po dimu lesa listavcev, v notranjosti pa po fermentiranem prašičjem mesu, rdeči papriki in česnu, z blagim pridihom dima. Ima čvrsto konsistenco, se ne drobi, se lepo reže in lahko žveči. Intenziven in značilen okus po fermentiranem zrelem prašičjem mesu je slan in pikanten brez kislosti ali grenkobe.

Ko se „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ da na trg, mora biti težak najmanj 900 g in imeti naslednje fizikalno-kemijske lastnosti: vsebnost vode do 40 %, maščob do 35 %, vodna aktivnost (aw) pa pod 0,90.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

„Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ se proizvaja izključno iz mesa prašičev, oprašenih in spitanih na geografskem območju iz točke 4. Obvezna je uporaba potomcev avtohtone pasme črni slavonski prašič, čistopasemskega velikega jorkširja in švedske landrace iz domače vzreje, dvopasemskih in povratnih križancev navedenih pasem ter tropasemskih križancev navedenih pasem s pasmo duroc. Obvezno se uporabljajo kastrati in svinje (mladice in izločene mlade svinje) v starosti od 12 do 20 mesecev z najmanj 140 kg končne teže.

Za proizvodnjo proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ se uporabljajo samo naslednje kategorije prašičjega mesa: prva (I) – stegno (brez spodnjega dela noge), ledveni in hrbtni del dolge hrbtne mišice, druga (II) – pleče (brez podlakti) in tretja (III) – vrat in trda hrbtna slanina (do 10 %). Za ovoj se uporabljajo očiščena in ožeta prašičja slepa črevesa (caecum). Nadev se soli s kuhinjsko soljo, začini pa s pekočo in sladko rdečo papriko ter česnom.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“, vključno s pitanjem prašičev, je treba izvajati na geografskem območju iz točke 4. Postopek proizvodnje zajema pripravo nadeva, fermentacijo, hladno dimljenje, sušenje in zorenje. Obdobje proizvodnje je vsako leto od 1. novembra do 31. marca.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

„Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ se proizvaja na omejenem območju hrvaške regije Slavonije izključno znotraj upravnih meja mest in občin naslednjih županij:

županija Vukovarsko-srijemska: v celoti; županija Osječko-baranjska, mesta in občine: Belišće, Donji Miholjac, Đakovo, Našice, Osijek, Valpovo, Antunovac, Bizovac, Čepin, Donja Motičina, Drenje, Đurđenovac, Erdut, Ernestinovo, Feričanci, Gorjani, Koška, Levanjska Varoš, Magadenovac, Marijanci, Petrijevci, Podgorač, Podravska Moslavina, Punitovci, Satnica Đakovačka, Semeljci, Strizivojna, Šodolovci, Trnava, Viljevo, Viškovci, Vladislavci in Vuka; županija Brodsko-posavska: v celoti; županija Požeško-slavonska: v celoti; županija Sisačko-moslavačka, mesta in občine: Lipovljani, Kutina (naselja: Banova Jaruga, Međurić, Jamarica in Janja Lipa), Novska in Jasenovac; županija Bjelovarsko-bilogorska, mesta in občine: Garešnica (naselja: Duhovi, Gornji Uljanik, Uljanik, Uljanički Brijeg in Hrastovac), Dežanovac, Končanica, Đulovac, Sirač in Daruvar; županija Virovitičko-podravska, mesta in občine: Virovitica, Slatina, Orahovica, Crnac, Čačinci, Čađavica, Gradina, Lukač, Mikleuš, Nova Bukovica, Pitomača (naselja: Stari Gradac, Starogradački Marof in Križnica), Sopje, Suhopolje, Špišić Bukovica, Voćin in Zdenci.

5. Povezava z geografskim območjem

Povezanost proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ z njegovim geografskim območjem temelji na naslednjih dejavnikih: tradicionalnem znanju lokalnih proizvajalcev in podnebnih razmerah, primernih za naravno predelavo in konzerviranje mesa.

Zgodovinski dokazi kažejo, da je tradicija proizvodnje tega proizvoda na območju Slavonije daljša od 200 let. Za območje Slavonije, ki je izrazito poljedelsko-živinorejski kraj, so že od nekdaj značilne ugodne razmere za vzrejo prašičev in predelavo prašičjega mesa. Komercialni razvoj prašičjereje se je v Slavoniji začel krepiti z umikom Turkov in ustanovitvijo Vojne krajine v 17. stoletju, ko se je začela intenzivna vzreja prašičev za potrebe vojske in večjih središč porabe. Na začetku je bila vzreja prašičev namenjena predvsem proizvodnji slanine in masti, nekoliko pozneje pa se je z razvojem dela mesarske obrti začela tudi proizvodnja drugih proizvodov, kot so kulen in druge salame.

Za območje Slavonije je značilno zmerno kontinentalno podnebje z mrzlimi zimami in vročimi poletji. Koline in proizvodnja proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ se tradicionalno odvijajo pozimi, ko nizke temperature zraka zagotavljajo dobre naravne razmere za postopke predelave mesa. Povprečna srednja temperatura zraka se od novembra do marca giblje med 0,2 °C in 6,9 °C, kar zagotavlja dobro naravno zaščito pred kvarjenjem mesa.

Navedena omejitev glede porekla prašičev izhaja iz tradicije proizvodnje proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ in slovesa tega proizvoda na trgu. „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ je nastal kot proizvod tradicionalnih slavonskih kolin domačih prašičev s težkim trupom na začetku zime z namenom proizvodnje mesa, masti in suhomesnatih proizvodov za prehrano lokalne skupnosti v naslednjem letu. Tradicionalne slavonske koline so zajemale vse postopke od zakola prašičev do izdelave tradicionalnih suhomesnatih proizvodov oziroma njihovega dimljenja in sušenja. Koline so bile tudi pomemben družbeni dogodek. Na koline so bili povabljeni sorodniki, prijatelji in sosedi, da bi se po delu pogostili in zabavali ob petju in plesu. „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ se je proizvajal iz mesa prašičev, ki so bili vzrejeni na lastnem gospodarstvu, ali prašičev, ki so bili kupljeni na sosednjih gospodarstvih, ta tradicija pa je preživela do današnjih dni. Ni dokazov, da bi se bilo za proizvodnjo proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ kdaj uporabljalo prašičje meso, proizvedeno zunaj Slavonije.

Organoleptične in fizikalno-kemijske lastnosti proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ izhajajo iz metod proizvodnje, dediščine in znanja lokalnega prebivalstva. Proizvodnja proizvoda „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ je od lokalnih proizvajalcev od nekdaj zahtevala posebna znanja in spretnosti pri izboru surovin in načinu proizvodnje. Pri proizvodnji se uporabljata samo najkakovostnejše izbrano meso in hrbtna slanina lokalno vzrejenih starejših prašičev s težkim trupom, tradicionalni recept pa zahteva mešanico izključno naravnih dodatkov – sladke in pekoče rdeče paprike, česna in kuhinjske soli v ustreznem razmerju. Pri izdelavi nadeva se dodaja samo manjša količina slanine (do 10 %), zaradi česar je „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ s svojim visokim deležem mesa surovinsko najkakovostnejša salama, hkrati pa jo je zaradi tega težko osušiti.

Polnjenje velikega prašičjega slepega črevesa zaradi velikega premera in teže salame od proizvajalca zahteva dodatne spretnosti in znanja, potrebne za ročno povezovanje, daljše dimljenje, sušenje in zorenje, zaradi česar je proizvodnja salame „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ tehnološko zahtevnejša in dolgotrajnejša v primerjavi z drugimi klobasnimi izdelki.

Zaradi posebnega načina proizvodnje ima „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ značilen videz in lastnosti. „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ se nadeva v prašičje slepo črevo, na površini je prevezan („šniran“) z značilnim vezom in zmerno dimljen z dimom gabra, jesena ali bukve, za notranji prerez pa je značilen velik ubran mozaik koščkov mesa in maščobe, zmletih z rezalnimi ploščami z odprtinami s premerom 6 mm–12 mm. Pazljivo hladno dimljenje z dimom iz lesa listavcev daje salami „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ blago končno aromo dima, medtem ko vonj in okus značilno slanega in pikantnega začinjenega fermentiranega zrelega prašičjega mesa izhajata iz uporabe tradicionalnih začimb, visokega deleža pustega mesa in posebne tehnike večmesečnega sušenja in zorenja salame.

Izbor najkakovostnejših surovin, tradicionalna receptura, način in čas proizvodnje so se ohranili skozi generacije vse do današnjih dni, kar salami „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ zagotavlja prepoznavne lastnosti in povezanost z lokalno skupnostjo. Sloves salame „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ temelji na njegovi vlogi v slavonski dediščini tradicij, imenu in gospodarskem pomenu.

V preteklosti je bil kulen zelo cenjena kot nekaj, kar se lahko ponudi bližnjemu prijatelju ali podari pomembni osebi. Ker je proizvodnja relativno majhna, en kulen na prašiča, se je „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ hranil za posebne priložnosti in pomembne osebe. To salamo v svojih delih omenjajo tudi mnogi pisci, ki opisujejo življenjske dogodke in način življenja Slavoncev v preteklosti. Dandanes je praksa pogostitve in obdarovanja s salamo „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ še pogostejša zaradi večje proizvodnje in večje kupne moči lokalnega prebivalstva. Praktično nemogoče si je zamisliti javne slovesnosti, cerkvene in državne praznike, tradicionalne slavnosti in družinska slavja brez salame „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“. Običaj obdarovanja s salamo „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ se je obdržala vse do današnjih dni („Izravna prodaja seljačkih proizvoda“ (neposredna prodaja kmetijskih proizvodov), Agrarno savjetovanje, Zagreb, 2005, str. 127).

Sloves salame „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ je povezan tudi z njenim imenom. Ime „Slavonski kulen“ je prvič omenjeno leta 1968 v časopisu Vinkovački list (Vinkovački list št. 15, 12. aprila 1968, str. 5). Treba pa je poudariti, da se v različnih narečjih hrvaškega jezika namesto besede „kulen“ uporabljajo sinonimi: „kulin“, „kuljen“, „kulijen“. Vendar se najpogosteje vseeno uporabljata izraza „kulen“ in „kulin“. Pri tem štokavci (ijekavsko narečje), ki je tudi uradno hrvaško narečje, uporabljajo izraz „kulen“, ikavci pa najpogosteje izraz „kulin“. Danes se pri trgovanju in v trgovinskih dokumentih (računi, deklaracije, ceniki) uporabljata izraza „Slavonski kulen“ ali „Slavonski kulin“.

Proizvodnja salame „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ predstavlja znaten vir prihodka za del kmetijskih gospodarstev na območju Slavonije. Na domačem tržišču je povpraševanje po tem proizvodu večje od ponudbe. Poleg tega je „Slavonski kulen“/„Slavonski kulin“ eden izmed redkih proizvodov, ki kmetijskim gospodarstvom, zlasti tistim, ki se ukvarjajo s prašičjerejo, na območju Slavonije dajejo konkurenčno prednost.

V primerjavi z drugimi proizvodi posebnost te salame izhaja iz tradicionalne proizvodne tehnologije, ohranjene do današnjih dni, kakovosti surovin (izbrani kosi zrelega mesa iz avtohtonih oziroma udomačenih prašičev), naravnih dodatkov in tradicionalnega časa proizvodnje.

Iz vsega navedenega je očitno, kakšen pomen ima ta proizvod za Slavonce; za njih ni samo tradicionalen prehrambni proizvod, ampak tudi del njihove kulturne in zgodovinske dediščine.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012, Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (2))

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 179, 19.6.2014, str. 36.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 375

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 58 12. november 2015

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 375/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7752 – ACE/Chubb) ( 1 )	1
2015/C 375/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7585 – NXP Semiconductors/Freescale Semiconductor) ( 1 )	1

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2015/C 375/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7817 – OBI/bauMax Standort Steyr) ( 1 )	7
2015/C 375/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7573 – DMK / DOC Kaas) ( 1 )	8
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2015/C 375/08	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	9

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2015/C 375/03	Sklep Sveta z dne 10. novembra 2015 o sprejetju stališča Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 8 za proračunsko leto 2015	2
	Evropska komisija
2015/C 375/04	Menjalni tečaji eura	3
2015/C 375/05	Razlagalno obvestilo o navedbi porekla za blago z ozemelj, ki jih Izrael zaseda od junija 1967	4


	(1) Besedilo velja za EGP