16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/1

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/3

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij.

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32015M7727. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/3

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32015M7773. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/4

(1)

Z Uredbo (ES) št. 883/2004 je bil ustanovljen Svetovalni odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti.

(2)

Svet je s sklepoma z dne 21. oktobra 2010 (2) in 7. marca 2011 (3) imenoval člane in nadomestne člane Svetovalnega odbora za koordinacijo sistemov socialne varnosti za obdobje od 20. oktobra 2010 do 19. oktobra 2015.

(3)

Mandat sedanjih članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za koordinacijo sistemov socialne varnosti, imenovanih na podlagi navedenih sklepov Sveta, se izteče 19. oktobra 2015. Člane in nadomestne člane tega odbora bi bilo zato treba imenovati z 20. oktobrom 2015.

(4)

Uredba (ES) št. 883/2004, ne določa mandata članov in nadomestnih članov. Svet bi zato moral določiti njihov mandat v sklepu o imenovanju članov in nadomestnih članov. Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev, bi moral biti ta mandat dovolj dolg, pri čemer bi bilo treba tudi upoštevati, da se tovrstni svetovalni odbori običajno sestanejo le enkrat ali dvakrat letno. Prepogostemu podaljševanju članstva celotnega odbora bi se izognili s petletnim mandatom –

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/9

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/10

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena transakcija pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena transakcija pomeni ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta v smislu člena 3(4) Uredbe o združitvah.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da je treba šteti, da ima priglašena transakcija razsežnost Unije v smislu člena 4(5) Uredbe o združitvah.

4.

Svetovalni odbor se strinja z opredelitvami Komisije o upoštevnih proizvodnih trgih iz osnutka sklepa.

Svetovalni odbor se zlasti strinja, da je treba razlikovati med naslednjima trgoma:

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede geografske opredelitve obeh trgov, tj. da zajemata ves EGP.

6.

Glede neusklajenih protikonkurenčnih učinkov se Svetovalni odbor strinja z mnenjem Komisije, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco, saj bi povzročila večje ovire za vstop na trg in širitev na trgu za zagotavljanje storitev upravljanja avtorskih pravic kolektivnim organizacijam in založnikom 3. možnosti v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na trgu za izdajanje licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo, saj kljub večjemu repertoarju skupnega podjetja transakcija ne bi pomenila večje pogajalske moči skupnega podjetja, zato ne bi vodila do slabših pogojev za spletne platforme pri izdaji licenc.

8.

V zvezi z drugimi protikonkurenčnimi učinki se Svetovalni odbor strinja, da glede na ukrepe ločitve poslov, ki jih bodo vzpostavili priglasitelji, in dejstvo, da transakcija ne bo bistveno spremenila trenutne situacije glede združevanja poslovno občutljivih informacij, transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence zaradi izmenjave poslovno občutljivih informacij.

9.

Svetovalni odbor se strinja, da transakcija ne bi povzročila učinkov prelitja med priglasitelji v smislu člena 2(4) Uredbe o združitvah.

10.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da končne zaveze, ki so jih 10. aprila 2015 ponudili priglasitelji, obravnavajo pomisleke o konkurenci, ki jih je ugotovila Komisija na trgu za zagotavljanje storitev upravljanja avtorskih pravic kolektivnim organizacijam in založnikom 3. možnosti v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami.

11.

Svetovalni odbor se strinja z ugotovitvijo Komisije, da je ob doslednem spoštovanju končnih zavez malo verjetno, da bi priglašena transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na notranjem trgu ali na njegovem znatnem delu.

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/12

1.

Evropska komisija je 28. novembra 2014 v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) („Uredba o združitvah“) ter zlasti po odobrenem zahtevku iz člena 4(5) Uredbe prejela priglasitev predlagane transakcije, s katero podjetja PRS for Music Limited (PRSfM), Föreningen Svenska Tonsättares Internationella Musikbyrå u.p.a. (STIM) in Gesellschaft für musikalische Aufführungs- und mechanische Vervielfältigungsrechte (GEMA) („priglasitelji“) z nakupom delnic pridobijo skupni nadzor nad novoustanovljenim skupnim podjetjem.

2.

Komisija je 14. januarja 2015 sprejela sklep o začetku postopka na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah. V navedenem sklepu je Komisija navedla, da predlagana transakcija vključuje ustanovitev polno delujočega skupnega podjetja, ki sodi na področje uporabe Uredbe o združitvah, in da navedena transakcija vzbuja resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom in Sporazumom EGP.

3.

Priglasitelji so 28. januarja 2015 predložili pisne pripombe na sklep z dne 14. januarja 2015.

4.

Po zahtevku priglasiteljev z dne 4. februarja 2015 je bil rok za pregled predlagane transakcije v skladu z drugim pododstavkom člena 10(3) Uredbe o združitvah podaljšan za 20 delovnih dni.

5.

Da bi odpravili pomisleke glede konkurence, ki jih je ugotovila Komisija, so priglasitelji 13. marca 2015 predložili prvi sklop predlaganih zavez. Istega dne je Komisija začela preskus trga v zvezi z navedenimi zavezami. Izid preskusa trga je priglasiteljem sporočila 25. marca 2015.

6.

Priglasitelji so 1. aprila 2015 predložili spremenjen sklop predlaganih zavez.

7.

Tega so nato ponovno spremenili in ga predložili 10. aprila 2015 („končne zaveze“).

8.

Komisija ni izdala obvestila o nasprotovanju iz člena 13(2) Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 (3). Uradnega ustnega zaslišanja iz člena 14 Uredbe ni bilo.

9.

Zahtev za zaslišanje kot zainteresiranih tretjih oseb v tem postopku ni bilo.

10.

Komisija meni, da končne zaveze odpravljajo pomisleke, ki jih je vzbujala predlagana transakcija. Osnutek sklepa tako razglaša, da je predlagana transakcija združljiva z notranjim trgom in Sporazumom EGP ob spoštovanju končnih zavez, ki so opredeljene kot obveznosti in so priložene osnutku sklepa.

11.

V skladu s členom 16 Sklepa 2011/695/EU sem preučil, ali osnutek sklepa obravnava samo ugovore, v zvezi s katerimi so imele stranke v postopku priložnost izraziti svoja stališča. Ugotavljam, da je tako.

12.

V splošnem menim, da se je v tem postopku spoštovalo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic.

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/13

(1)

PRS for Music Limited („PRSfM“, Združeno kraljestvo), Svenska Tonsättares Internationella Musikbyrå („STIM“, Švedska) in Gesellschaft für musikalische Aufführungs - und mechanische Vervielfältigungsrechte („GEMA“, Nemčija) so organizacije za kolektivno upravljanje pravic, znane tudi kot kolektivne organizacije.

(2)

Komisija je 28. novembra 2014 prejela uradno priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („Uredba o združitvah“), s katero podjetja PRSfM, STIM in GEMA („priglasitelji“) z nakupom delnic pridobijo skupni nadzor nad novoustanovljenim skupnim podjetjem v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah. Koncentracija je bila Komisiji priglašena po napotitvi na zahtevo priglasiteljev v skladu s členom 4(5) Uredbe o združitvah.

(3)

PRSfM, STIM in GEMA so kolektivne organizacije. Te organizacije izdajajo licence za avtorske pravice za pesmi in druga glasbena dela (v nadaljnjem besedilu se izraz „pesmi“ uporablja za oba pojma). Priglasitelji nameravajo ustanoviti skupno podjetje za izdajanje večozemeljskih glasbenih licenc za spletno uporabo in storitve upravljanja avtorskih pravic.

(4)

Čeprav transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na trgu izdajanja licenc za spletno uporabo, sklep ugotavlja, da bi vodila do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na trgu storitev upravljanja avtorskih pravic, ki jih uporabljajo kolektivne organizacije in „založniki 3. možnosti“ (2) v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami.

(5)

Za odpravo teh pomislekov so priglasitelji posredovali naslednje zaveze:

(6)

Podjetje PRSfM se je zavezalo, da ne bo uporabljalo nadzora nad pravicami javnega izvajanja, s katerimi upravlja, za to, da bi prisililo „založnike 3. možnosti“ ali njihove ponudnike storitev v nakup storitev upravljanja avtorskih pravic od skupnega podjetja. Skupno podjetje bo omogočilo drugim kolektivnim organizacijam in „založnikom 3. možnosti“, da sami izberejo storitve upravljanja avtorskih pravic, ki jih želijo uporabljati.

(7)

Skupno podjetje bo nudilo ključne storitve upravljanja avtorskih pravic drugim kolektivnim organizacijam pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v primerjavi s pogoji, ki jih nudi matičnim podjetjem PRSfM, STIM in GEMA. Skupno podjetje bo kolektivnim organizacijam, ki uporabljajo podatkovno zbirko avtorskih pravic skupnega podjetja, omogočilo lažji prestop k drugemu ponudniku storitev podatkovne zbirke. Kolektivne organizacije lahko pogodbo s skupnim podjetjem kadar koli prekinejo.

(8)

Skupno podjetje s svojimi strankami ne bo sklepalo izključnih pogodb za storitve upravljanja avtorskih pravic, vendar pa lahko take pogodbe še naprej sklepa za zaledne storitve.

(9)

Glede na te zaveze je Komisija sklenila, da predlagana transakcija ne bi več povzročala pomislekov v zvezi s konkurenco, saj je sklep pogojen z doslednim spoštovanjem teh zavez.

(10)

Za licenciranje glasbenih del je pomembnih več vrst pravic, kolektivne organizacije pa izdajajo licence za le nekatere izmed njih. Prva kategorija pravic so pravice do posnetka, ki ščitijo posneto izvedbo pesmi. Te pravice pripadajo izvajalcem (osebe, katerih vokalna ali instrumentalna izvedba je bila posneta) ali glasbenim založnikom (družbe, ki snemajo in prodajajo glasbena dela). Licence za te pravice izdajajo neposredno glasbeni založniki in v tem primeru niso relevantne. Druga kategorija pravic so pravice do same pesmi, tj. pravice do skladbe in besedila pesmi. Te pravice imajo izvorno avtorji pesmi, tj. osebe, ki so zložile skladbo in napisale besedilo.

(11)

Obstaja več vrst pravic do same pesmi, vendar so v tem primeru pomembne samo spletne pravice. Spletne pravice so sestavljene iz dveh vrst pravic: mehaničnih pravic in pravic javnega izvajanja za spletno uporabo. Pravice javnega izvajanja (ki pripadajo avtorjem) so pravice do priobčitve pesmi javnosti, ki vključujejo pravico imetnika, da pesem da na voljo javnosti. Mehanične pravice so pravice reproduciranja pesmi.

(12)

Kolektivne organizacije izdajajo le licence za pravice do same pesmi, ne pa tudi pravice do posnetka. Avtorji svoje pravice javnega izvajanja in mehanične pravice prenesejo na kolektivne organizacije. Sami bi namreč težko podeljevali licence za svoje avtorske pravice, saj bi to pomenilo na stotine transakcij. Kolektivne organizacije združijo pravice številnih avtorjev, nato pa licence za te pravice izdajajo skupaj. Cel sveženj pravic, za katerega kolektivna organizacija na ta način izda licenco, je repertoar te kolektivne organizacije. Po izdani licenci za pravice kolektivne organizacije prav tako nadzorujejo uporabo teh pravic in pobirajo avtorske honorarje, tj. nadomestila, ki pripadajo avtorjem za uporabo njihovih pesmi. Kolektivne organizacije avtorske honorarje posredujejo avtorjem, za svoje delo pa jim zaračunajo provizijo.

(13)

Licence za avtorske pravice se lahko izdajo za različne vrste uporabe. Ta primer zadeva izdajanje licenc za avtorske pravice za spletno uporabo, znanih tudi kot spletne licence. Spletne platforme, kot so Spotify, Deezer in iTunes, morajo te spletne licence pridobiti, da lahko svojim naročnikom nudijo glasbene vsebine. Za pesmi, ki jih ponujajo na platformi, morajo pridobiti licence tako za mehanične pravice kot tudi za pravice javnega izvajanja.

(14)

Licence za avtorske pravice se lahko izdajo za eno ali več držav, zato obstajajo enoozemeljske oz. večozemeljske licence.

(15)

Kolektivne organizacije so spletnim platformam sprva izdajale licence za pravice javnega izvajanja in mehanične pravice za spletno uporabo. Sprva so te pravice izdajale le za svojo državo. Vsaka kolektivna organizacija pa je imela dogovore z drugimi kolektivnimi organizacijami, t. i. sporazume o vzajemnem zastopanju, ki so ji dovoljevali izdajo licenc za repertoarje drugih kolektivnih organizacij. Tako je vsaka kolektivna organizacija lahko izdajala licence za ves svetovni repertoar, vendar le za svojo državo. Spletne platforme so tako morale pridobiti licence od vseh kolektivnih organizacij v EGP, da bi lahko delovale v vsem EGP.

(16)

V zadnjem desetletju se je ta prvoten pristop spremenil v dveh pomembnih vidikih. Prvič, nekatere kolektivne organizacije so začele izdajati večozemeljske licence za svoj repertoar. Tako za svoj repertoar izdajo licence za uporabo ne le v svoji državi, temveč tudi v drugih državah EGP. Ena izmed posledic tega razvoja je, da te kolektivne organizacije ne podeljujejo več neomejenih pooblastil drugim kolektivnim organizacijam za izdajo licenc za svoj repertoar za spletno uporabo v državah, ki jih vključuje večozemeljska licenca.

(17)

Drugič, nekatere mehanične pravice so bile umaknjene iz repertoarja kolektivnih organizacij. Bolj natančno so kolektivne organizacije izgubile pravico do izdajanja spletnih licenc za pomemben delež mehaničnih pravic iz anglo-ameriškega repertoarja, tj. pesmi, ki so jih avtorji registrirali pri kolektivnih organizacijah v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Združenih državah in drugih angleško govorečih državah. Avtorji iz teh angleško govorečih držav so svoje mehanične pravice že od nekdaj prenašali na glasbene založnike, torej družbe, ki avtorjem pomagajo pri ustvarjanju pesmi in pridobivanju plačila za uporabo njihovih pesmi. Ker so založniki mehanične pravice pridobili s prenosom, so jih lahko umaknili iz sistema kolektivnih organizacij in za njih licence podeljevali kar sami. Drugi avtorji razen anglo-ameriških svojih mehaničnih pravic praviloma niso prenašali na založnike, temveč so jih registrirali pri kolektivni organizaciji.

(18)

Založniki, ki so umaknili svoje spletne mehanične pravice iz repertoarjev kolektivnih organizacij, so znani kot „založniki 3. možnosti“. Ime izvira iz ocene učinka, opravljene pred priporočilom Komisije iz leta 2005 o čezmejnem kolektivnem upravljanju avtorskih pravic za spletno uporabo. V priporočilu iz leta 2005 je bilo med drugim priporočeno, da bi založniki morali imeti pravico, da umaknejo svoje spletne pravice in prenesejo upravljanje teh pravic za več ozemelj na kolektivno organizacijo po lastni izbiri. Med obstoječimi založniki 3. možnosti so vsi veliki in nekaj manjših založnikov. Založniki 3. možnosti praviloma podeljujejo licence za svoj repertoar na večozemeljski podlagi, pri čemer sodelujejo z eno ali več kolektivnimi organizacijami, ki delujejo kot ponudniki storitve ali zastopniki. Umik pravic založnikov 3. možnosti zadeva le mehanične pravice za spletno uporabo, ne pa tudi za nespletno uporabo.

(19)

Obe opisani vrsti razvoja, torej to, da so založniki 3. možnosti umaknili anglo-ameriške mehanične pravice, ter premik nekaterih, vendar ne vseh, kolektivnih organizacij k izdajanju večozemeljskih licenc, sta spletnim platformam otežila pridobivanje potrebnih licenc. Spletne platforme morajo pridobiti licence od vseh kolektivnih organizacij, hkrati pa številne dodatne licence od založnikov 3. možnosti. Prav tako sta ta dva trenda povzročila težave kolektivnim organizacijam z vidika sistemov upravljanja in obdelave licenc, saj je razdrobljenost repertoarja otežila natančen izračun avtorskih honorarjev, ki morajo biti izplačani.

(20)

Situacija je pred kratkim sprožila regulativne ukrepe EU v obliki Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu („direktiva o kolektivnem upravljanju pravic“). Direktiva o kolektivnem upravljanju pravic je bila sprejeta februarja 2014 in vzpostavlja pravni okvir, ki spodbuja združevanje različnih glasbenih repertoarjev, za katere lahko nato kolektivne organizacije izdajajo večozemeljske spletne licence. Kolektivne organizacije, ki se ukvarjajo z izdajanjem večozemeljskih licenc, pa morajo upoštevati vrsto posebnih zahtev direktive o kolektivnem upravljanju pravic.

(21)

Kot je bilo že omenjeno, založniki 3. možnosti sami podeljujejo licence za svoje mehanične pravice na območju EGP. To podeljevanje večozemeljskih spletnih licenc zahteva pogajanja o licencah, nadzorovanje uporabe teh licenc, izračun avtorskih honorarjev, ki morajo biti izplačani, in pobiranje plačil avtorskih honorarjev od spletnih platform za pesmi, ki so jih predvajale. Založniki 3. možnosti se za te storitve trenutno zanašajo na kolektivne organizacije. Te storitve, ki jih kolektivne organizacije nudijo založnikom 3. možnosti v zvezi z njihovimi dejavnostmi podeljevanja licenc za avtorske pravice, se imenujejo storitve upravljanja avtorskih pravic. Da bi kolektivnim organizacijam omogočili izvajanje teh storitev, založniki 3. možnosti uporabljajo kolektivne organizacije kot ponudnike storitev ali zastopnike. Kolektivne organizacije nato v pogajanjih s spletnimi platformami dosežejo licenčni dogovor, vendar mora pogoje izdaje licenc odobriti založnik 3. možnosti. Kolektivne organizacije lahko storitve upravljanja avtorskih pravic nudijo tudi drugim kolektivnim organizacijam. Neka kolektivna organizacija lahko recimo zaprosi drugo kolektivno organizacijo, da izdaja večozemeljske licence v njenem imenu, namesto da bi sama vzpostavila orodja za obdelavo, ki jih potrebuje za izdajanje večozemeljskih licenc.

(22)

Skupno podjetje, ki ga nameravajo ustanoviti priglasitelji, bo imelo dve poglavitni nalogi. Prva naloga skupnega podjetja bo izdajanje večozemeljskih spletnih licenc za združen repertoar podjetij PRSfM, STIM in GEMA spletnim platformam, ki so dejavne v več kot eni državi, tj. večozemeljskim spletnim platformam. Po izjavah priglasiteljev je skupno podjetje neposreden odziv na direktivo o kolektivnem upravljanju pravic, saj ta spodbuja združevanje repertoarjev za izdajanje večozemeljskih spletnih licenc.

(23)

Druga naloga skupnega podjetja bo zagotavljanje storitev upravljanja avtorskih pravic založnikom 3. možnosti in drugim kolektivnim organizacijam.

(24)

Skupno podjetje bo nudilo storitve upravljanja avtorskih pravic založnikom 3. možnosti in kolektivnim organizacijam v zvezi s transakcijskimi (3) večozemeljskimi licencami. Ker je upravljanje večozemeljskih transakcijskih licenc bolj zapleteno kot upravljanje enoozemeljskih (krovnih) licenc, Komisija meni, da je zadevni proizvodni trg trg za zagotavljanje storitev upravljanja avtorskih pravic kolektivnim organizacijam in založnikom 3. možnosti v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami.

(25)

Komisija meni, da ta trg zajema ves EGP.

(26)

Skupno podjetje bo izdajalo licence za spletne pravice do pesmi na večozemeljski podlagi. Te pravice vključujejo mehanične pravice in pravice javnega izvajanja. V zadevi Sony/Mubadala/EMI Music Publishing je Komisija ugotovila, da obstaja ločen trg za izdajanje spletnih licenc za pravice do pesmi. Komisija v tej zadevi prav tako opredeljuje upoštevni proizvodni trg kot trg izdajanja spletnih licenc za pravice do pesmi oz. krajše trg spletnega licenciranja. Možno je, da trg spletnega licenciranja zajema manjši trg, namreč trg spletnega večozemeljskega licenciranja, ali še manjši trg, namreč trg spletnega večozemeljskega licenciranja, na katerem so dejavne kolektivne organizacije (in ne založniki 3. možnosti). Komisiji se ni treba odločiti, ali je res tako, saj tudi v primeru teh manjših trgov transakcija ne sproža pomislekov o konkurenci.

(27)

Geografski obseg trga za izdajanje licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo zajema ves EGP.

(28)

Storitve upravljanja avtorskih pravic v zvezi z upravljanjem transakcijskih večozemeljskih licenc uporabljajo založniki 3. možnosti in kolektivne organizacije.

(29)

Trenutno večino storitev upravljanja avtorskih pravic založnikom 3. možnosti nudijo štiri kolektivne organizacije. Te so PRSfM, francoska kolektivna organizacija SACEM, GEMA in STIM. Preostali tržni delež si deli nekaj srednje velikih kolektivnih organizacij. Storitve upravljanja avtorskih pravic v zvezi z večozemeljskimi licencami so se šele začele razvijati.

(30)

Skupno podjetje bo združevalo dejavnosti treh od štirih kolektivnih organizacij, ki založnikom 3. možnosti nudijo večino storitev upravljanja avtorskih pravic. Prav tako bo morda omejilo število dejanskih ali možnih kombinacij kolektivnih organizacij („vozlišč“), ki kolektivnim organizacijam trenutno nudijo storitve upravljanja avtorskih pravic in jim jih bodo nudile tudi v prihodnosti.

(31)

Vendar Komisija meni, da protikonkurenčnega učinka transakcije ne povzroča povečanje koncentracije, ki izvira iz transakcije, temveč večje ovire za vstop na trg in širitev. Z vidika založnikov 3. možnosti je povečanje koncentracije na trgu, ki izvira iz transakcije, majhno, kajti podjetji PRSfM in GEMA že danes nudita storitve upravljanja avtorskih pravic skupaj in zato ne tekmujeta v celoti drug z drugim. Prav tako bi podjetje STIM izgubilo večino svojega tržnega deleža, ko bi mu poteklo pooblastilo, ki mu ga je podelilo podjetje Kobalt, zato je povečanje koncentracije na trgu majhno. Z vidika drugih kolektivnih organizacij Komisija meni, da čeprav lahko transakcija omeji število dejanskih ali možnih vozlišč, je konkurenčno okolje precej razdrobljeno in se še zmeraj razvija, tako da bi se konkurenčna vozlišča še zmeraj lahko pojavila.

(32)

Vendar pa bi transakcija povzročila ovire za vstop na trg in širitev. Trenutno so ovire za vstop kolektivnih organizacij na trg majhne. Majhne in srednje velike kolektivne organizacije bi lahko vstopile na trg in začele nuditi storitve upravljanja avtorskih pravic kolektivnim organizacijam in založnikom 3. možnosti brez večjih težav. Imajo namreč dostop do podatkovnih zbirk avtorskih pravic, ki so nujne za zagotavljanje storitev upravljanja avtorskih pravic, saj za vsako pesem nudijo podatke, kdo je imetnik katerih pravic. Predvsem v povezavi s storitvami, ki so na voljo založnikom 3. možnosti, imajo kolektivne organizacije nepretrgane povezave z založniki, saj so založniki člani kolektivnih organizacij.

(33)

Transakcija bo kolektivnim organizacijam otežila vstop na trg iz treh razlogov. Prvič, ker bi skupno podjetje imelo večjo prisotnosti na trgu, bi podjetje PRSfM imelo večjo spodbudo, da svoj nadzor nad angleškimi pravicami javnega izvajanja uporablja za oteževanje ali odlaganje vstopa na trg konkurentu.

(34)

Drugič, če bi se kolektivne organizacije opirale na skupno podjetje glede storitev upravljanja avtorskih pravic, je zelo verjetno, da bi svoje podatke prispevale v podatkovno zbirko avtorskih pravic skupnega podjetja, ki se imenuje ICE. Tako bi nehale vlagati v svoje lastne podatkovne zbirke in postale odvisne od skupnega podjetja. Posledično bi bile vezane na podatkovno zbirko ICE in ne bi mogle zamenjati kolektivne organizacije, ki jim nudi storitve upravljanja avtorskih pravic. Prav tako bi se skupno podjetje lahko odločilo, da bo različne vrste storitev nudilo v svežnju namesto posamično, s čimer bi strankam ponovno otežilo izbiro drugega ponudnika za zagotavljanje določenih storitev.

(35)

Tretjič, ko bi se založniki 3. možnosti ali kolektivne organizacije opirali na skupno podjetje za storitve upravljanja avtorskih pravic, bi morali uporabljati izključno storitve skupnega podjetja. Ta izključnost otežuje novim kolektivnim organizacijam vstop na trg in obstoječim kolektivnim organizacijam širitev.

(36)

Komisija zaključuje, da bi transakcija drugim kolektivnim organizacijam otežila vstop na trg, obstoječim kolektivnim organizacijam pa širitev. Transakcija bi tako bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgu, ki zajema ves EGP, in sicer trgu storitev upravljanja avtorskih pravic, ki jih uporabljajo kolektivne organizacije in založniki 3. možnosti v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami.

(37)

Komisija je izračunala tržni delež skupnega podjetja s seštevanjem tržnih deležev repertoarjev, ki bodo najverjetneje zajeti v licenci skupnega podjetja.

(38)

Komisija je tržne deleže izračunala na podlagi številnih različnih možnih opredelitev proizvodnega trga. Tržni delež skupnega podjetja je večji na trgu večozemeljskega licenciranja, ki zajema ves EGP, kot na trgu licenciranja, ki vključuje tako eno- kot večozemeljske pravice in zajema ves EGP. Na manjšem večozemeljskem trgu spletnega licenciranja bi tržni delež skupnega podjetja po transakciji znašal [20–30] %.

(39)

Na še manjšem trgu, ki zajema ves EGP, in sicer trgu večozemeljskih licenc, ki jih izdajajo kolektivne organizacije (in ne vključuje licenc, ki jih podeljujejo založniki 3. možnosti), bi bil tržni delež skupnega podjetja še višji, tj. [30–40] %.

(40)

Tržni deleži so dobro izhodišče za oceno tržnega položaja skupnega podjetja v primerjavi s spletnimi platformami. Vendar pa glede na posebnosti trga za licenciranje glasbenih pravic za spletno uporabo Komisija prav tako daje velik poudarek drugim dejavnikom. Posebnost tega trga je med drugim to, da imajo kolektivne organizacije monopol pri izdajanju licenc za repertoar svoje države in da se repertoarji, ki jih nudijo različne kolektivne organizacije, med seboj v določeni meri dopolnjujejo. Dokaz za to je, da številne spletne platforme pridobijo licence ne le za enega temveč za več repertoarjev. Iz navedenih razlogov učinka združitve več repertoarjev ni mogoče oceniti zgolj na podlagi tržnih deležev.

(41)

Komisija je zato izvedla tudi empirično analizo tega, kako velikost repertoarja vpliva na pogajalski položaj kolektivne organizacije in, konec koncev, na pogoje izdajanja licenc spletnim platformam. Za ta namen je Komisija uporabila štiri vire empiričnih dokazov. (1) Ocenila je izsledke tržne preiskave, (2) pregledala je notranje analize in ocene priglasiteljev, (3) pregledala je poslovne dogovore med več kolektivnimi organizacijami in spletnimi platformami ter (4) izvedla kvantitativno analizo avtorskih honorarjev, ki so jih spletne platforme izplačale kolektivnim organizacijam.

(42)

Pregled poslovnih dogovorov in kvantitativna analiza nista pokazala sistematične povezave med večjimi repertoarji in boljšimi pogoji izdaje licenc. Tržna preiskava in pregled lastnih analiz in ocen priglasiteljev sta dala neopredeljive rezultate, saj so nekateri dejavniki kazali na povečanje pogajalske moči, drugi pa so nakazovali ravno nasprotno. V celoti gledano je Komisija menila, da ni dovolj dokazov za zaključek, da bi večji repertoar skupnega podjetja zanj pomenil večjo pogajalsko moč in s tem vodil do slabših pogojev za spletne platforme pri izdaji licenc. Na podlagi teh dejavnikov Komisija zaključuje, da je malo verjetno, da bi ustanovitev skupnega podjetja vodila do bolj obremenjujočih pogojev za spletne platforme pri izdaji licenc. Zato je malo verjetno, da bi transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgu izdajanja glasbenih licenc za spletno uporabo, ki zajema ves EGP.

(43)

Komisija je prav tako ocenila, ali bi transakcija povzročila protikonkurenčne učinke, ker bi vodila k izmenjavi poslovno občutljivih informacij. Z vidika ukrepov ločitve poslov, ki jih bodo vzpostavili priglasitelji, in dejstva, da transakcija ne bo bistveno spremenila trenutne situacije glede združevanja poslovno občutljivih informacij, Komisija zaključuje, da transakcija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence kot posledice povečane izmenjave poslovno občutljivih informacij.

(44)

Komisija je prav tako ocenila morebitne učinke prelitja, saj bi priglasitelji obdržali nekatere dejavnosti na trgu izdajanja spletnih licenc, na katerem bo dejavno skupno podjetje. Na podlagi razlik z vidika strank, geografskega obsega licence in zajetega repertoarja ter na podlagi ločitve poslov, ki jo bodo izvedli priglasitelji, Komisija meni, da transakcija ne poveča možnosti za usklajevanje in s tem učinke prelitja med priglasitelji.

(45)

Transakcija bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgu, ki zajema ves EGP, in sicer trgu za storitve upravljanja avtorskih pravic, ki jih uporabljajo kolektivne organizacije in založniki 3. možnosti v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami.

(46)

Splošni cilj teh zavez je, da trg, ki zajema ves EGP, in sicer trg storitev upravljanja avtorskih pravic, ki jih uporabljajo kolektivne organizacije in založniki 3. možnosti v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami, ostane konkurenčen, tj. da se zagotovi, da lahko nove kolektivne organizacije vstopijo na trg in da se lahko obstoječe kolektivne organizacije širijo. Zaveze vsebujejo tri ključne elemente.

(47)

Prvi ključni element se navezuje na pomislek Komisije, da bi podjetje PRSfM lahko izkoristilo svoje pravice javnega izvajanja za oteževanje vstopa drugih kolektivnih organizacij na trg. Ko trenutno kolektivne organizacije založnikom 3. možnosti zagotavljajo storitve upravljanja avtorskih pravic, pridobijo pooblastilo podjetja PRSfM, ki jim dovoljuje pogajanje glede licenc za pravice javnega izvajanja podjetja PRSfM. Na ta način se lahko kolektivne organizacije pogajajo tako o mehaničnih pravicah založnikov 3. možnosti kot tudi o ustreznih pravicah javnega izvajanja, ki jih nadzoruje podjetje PRSfM. Podjetje PRSfM se zavezuje, da podelitve teh pooblastil ne bo pogojevalo s tem, da se kolektivne organizacije ali založniki 3. možnosti za storitve upravljanja avtorskih pravic opirajo na skupno podjetje.

(48)

Poleg pooblastila za pogajanje o pravicah javnega izvajanja podjetja PRSfM morajo kolektivne organizacije, ki založnikom 3. možnosti zagotavljajo storitve, prav tako pridobiti soglasje podjetja PRSfM za vsak posamezni licenčni dogovor, o katerem se pogodijo v imenu založnika 3. možnosti. Podjetje PRSfM se zavezuje, da podelitve soglasja za te licenčne dogovore ne bo pogojevalo s tem, da se kolektivne organizacije ali založniki 3. možnosti za storitve upravljanja avtorskih pravic opirajo na skupno podjetje.

(49)

Cilj drugega ključnega elementa zavez je zagotoviti, da kolektivne organizacije, ki uporabljajo storitve skupnega podjetja, ne postanejo nanj vezane, saj bi to novim kolektivnim organizacijam otežilo vstop na trg. Priglasitelji se med drugim zavezujejo, da bodo kolektivnim organizacijam dali izbiro, katere posamezne storitve želijo uporabljati, namesto da bi vse storitve ponujali v svežnju. Priglasitelji se prav tako zavezujejo, da bodo storitve upravljanja avtorskih pravic ponujali po poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih. Zavezujejo se tudi, da bodo kolektivnim organizacijam, ki se opirajo na podatkovno zbirko skupnega podjetja, omogočili prenehanje uporabe podatkovne zbirke ter pridobitev izvlečka podatkov, ki so povezani z njihovim delom.

(50)

Tretji ključni element je zaveza, da skupno podjetje ne bo sklenilo izključnih ali edinih pooblastil z nobeno stranko, ki uporablja storitve za stranke skupnega podjetja.

(51)

Čas trajanja zavez je deset let.

(52)

Komisija meni, da bodo zaveze zagotavljale, da trg s storitvami upravljanja avtorskih pravic, ki jih uporabljajo kolektivne organizacije in založniki 3. možnosti v zvezi s transakcijskimi večozemeljskimi licencami, ostane konkurenčen. Prvi ključni element zavez izniči možnost podjetja PRSfM, da bi uporabljalo svoje pravice javnega izvajanja za to, da bi kolektivne organizacije ali založnike 3. možnosti prisililo k uporabi storitev skupnega podjetja. Drugi ključni element zagotavlja, da bodo kolektivne organizacije lahko zamenjale skupno podjetje z drugo kolektivno organizacijo, ki nudi storitve upravljanja avtorskih pravic. Tretji ključni element daje to možnost tudi založnikom 3. možnosti in ne le kolektivnim organizacijam. Skupno te zaveze zagotavljajo, da bodo lahko nove kolektivne organizacije vstopile na trg, obstoječe pa bodo lahko razširile svoje storitve. Možnosti vstopa na trg in širitve bosta ustvarili konkurenčni pritisk na skupno podjetje, zato Komisija zaključuje, da ob spoštovanju zavez transakcija ne bo imela protikonkurenčnih učinkov.

(53)

Na podlagi zavez, ki so jih posredovali priglasitelji, v svojem sklepu Komisija zaključuje, da priglašena koncentracija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence.

(54)

Iz zgoraj navedenih razlogov sklep zaključuje, da koncentracija, kakor je bila spremenjena z zavezami, predloženimi 10. aprila 2015, ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu.

(55)

Zato se koncentracija v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP razglasi za združljivo z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP.

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/19

1.

Barcs–Terezino Polje

2.

Beremend–Baranjsko Petrovo Selo

3.

Berzence–Gola

4.

Drávaszabolcs–Donji Miholjac

5.

Drávaszabolcs (reka, na zahtevo) (2)

6.

Gyékényes–Koprivnica (železnica)

7.

Letenye–Goričan I

8.

Letenye–Goričan II (avtocesta)

9.

Magyarbóly–Beli Manastir (železnica)

10.

Mohács (reka)

11.

Murakeresztúr–Kotoriba (železnica)

12.

Udvar–Dubosevica

1.

Ásotthalom–Backi Vinograd (3)

2.

Bácsalmás–Bajmok (4)

3.

Hercegszántó–Bački Breg

4.

Kelebia–Subotica (železnica)

5.

6.

Röszke–Horgoš (Horgos) (cesta za vozila v mednarodnem prometu, ki ne smejo voziti po avtocesti, ter za pešce in kolesarje) (5)

7.

Röszke–Horgoš (avtocesta)

8.

Röszke–Horgoš (železnica)

9.

Szeged (reka) (6)

10.

Tiszasziget–Đjala (Gyála) (7)

11.

Tompa–Kelebija

1.

Ágerdőmajor (Tiborszállás)–Carei (železnica)

2.

Ártánd–Borș

3.

Battonya–Turnu

4.

Biharkeresztes–Episcopia Bihorului (železnica)

5.

Csanádpalota–Nagylak (Nădlac) (avtocesta)

6.

Csengersima–Petea

7.

Gyula–Vărșand

8.

Kiszombor–Cenad

9.

Kötegyán–Salonta (železnica)

10.

Létavértes–Săcuieni (8)

11.

Lőkösháza–Curtici (železnica)

12.

Méhkerék–Salonta

13.

Nagylak–Nădlac (cesta)

14.

Nyírábrány–Valea lui Mihai (železnica)

15.

Nyírábrány–Valea lui Mihai

16.

Vállaj–Urziceni

1.

Barabás–Kosino (9)

2.

Beregsurány–Luzhanka

3.

Eperjeske–Salovka (železnica)

4.

Lónya–Dzvinkove (10)

5.

Tiszabecs–Vylok

6.

Záhony–Čop (železnica)

7.

Záhony–Čop

1.

Budapest Nemzetközi Repülőtér

2.

Debrecen Repülőtér

3.

Sármellék

1.

Békéscsaba

2.

Budaörs

3.

Fertőszentmiklós

4.

Győr-Pér

5.

Kecskemét

6.

Nyíregyháza

7.

Pápa

8.

Pécs-Pogány

9.

Siófok-Balatonkiliti

10.

Szeged

11.

Szolnok

UL C 316, 28.12.2007, str. 1

UL C 134, 31.5.2008, str. 16

UL C 177, 12.7.2008, str. 9

UL C 200, 6.8.2008, str. 10

UL C 331, 31.12.2008, str. 13

UL C 3, 8.1.2009, str. 10

UL C 37, 14.2.2009, str. 10

UL C 64, 19.3.2009, str. 20

UL C 99, 30.4.2009, str. 7

UL C 229, 23.9.2009, str. 28

UL C 263, 5.11.2009, str. 22

UL C 298, 8.12.2009, str. 17

UL C 74, 24.3.2010, str. 13

UL C 326, 3.12.2010, str. 17

UL C 355, 29.12.2010, str. 34

UL C 22, 22.1.2011, str. 22

UL C 37, 5.2.2011, str. 12

UL C 149, 20.5.2011, str. 8

UL C 190, 30.6.2011, str. 17

UL C 203, 9.7.2011, str. 14

UL C 210, 16.7.2011, str. 30

UL C 271, 14.9.2011, str. 18

UL C 356, 6.12.2011, str. 12

UL C 111, 18.4.2012, str. 3

UL C 183, 23.6.2012, str. 7

UL C 313, 17.10.2012, str. 11

UL C 394, 20.12.2012, str. 22

UL C 51, 22.2.2013, str. 9

UL C 167, 13.6.2013, str. 9

UL C 242, 23.8.2013, str. 2

UL C 275, 24.9.2013, str. 7

UL C 314, 29.10.2013, str. 5

UL C 324, 9.11.2013, str. 6

UL C 57, 28.2.2014, str. 4

UL C 167, 4.6.2014, str. 9

UL C 244, 26.7.2014, str. 22

UL C 332, 24.9.2014, str. 12

UL C 420, 22.11.2014, str. 9

UL C 72, 28.2.2015, str. 17

UL C 126, 18.4.2015, str. 10

UL C 229, 14.7.2015, str. 5

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/23

1.

Komisija je 9. oktobra 2015 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Honeywell International Inc. iz ZDA („Honeywell“) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad poslovno enoto Elster („Elster“) podjetja Melrose Industries PLC iz Združenega kraljestva.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za Honeywell: diverzificirano tehnološko in proizvodno podjetje, ki je po vsem svetu dejavno v treh poslovnih segmentih: (i) letalska in vesoljska industrija, (ii) rešitve na področju avtomatizacije in krmiljenja ter (iii) visokozmogljivi materiali in tehnologije. Med drugim proizvaja in distribuira integrirane sisteme in komponente, kot so ventili, gorilniki in števci za ogrevalne naprave ter za merjenje in urejanje pretoka plina,

—   za Elster: svetovni ponudnik integriranih sistemov in komponent, kot so ventili, gorilniki in števci za ogrevalne naprave ter za merjenje in urejanje pretoka plina. Proizvaja in dobavlja tudi električne in vodne števce.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.7737 – Honeywell/Elster se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

16.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/24

Waldviertler Sonderkulturenverein

Oberwaltenreith 10

3533 Friedersbach

ÖSTERREICH

Tel. +43 28267443

Faks +43 28267443550

E-naslov: naturstoffe@waldland.at

—

☐

Opis proizvoda

—

☐

Dokazilo o poreklu

—

☐

Metoda proizvodnje

—

☐

Povezava

—

☐

Označevanje

—

☒

Drugo [sprememba imena skupine vložnikov, nadzornega organa ter popravki besedila, ki se nanašajo na to spremembo]

—

☒

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zaradi katere ni potrebna sprememba objavljenega enotnega dokumenta.

—

☐

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zaradi katere je potrebna sprememba objavljenega enotnega dokumenta.

—

☐

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

—

☐

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZTP, ki se šteje za manjšo v skladu s četrtim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

—

povzetek specifikacije:

—

Opisni del: