25.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 317/2

Menjalni tečaji eura (1)

24. septembra 2015

(2015/C 317/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1241
JPY	japonski jen	134,48
DKK	danska krona	7,4612
GBP	funt šterling	0,73870
SEK	švedska krona	9,4292
CHF	švicarski frank	1,0928
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,4630
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,162
HUF	madžarski forint	314,21
PLN	poljski zlot	4,2300
RON	romunski leu	4,4178
TRY	turška lira	3,4370
AUD	avstralski dolar	1,6147
CAD	kanadski dolar	1,5039
HKD	hongkonški dolar	8,7119
NZD	novozelandski dolar	1,7857
SGD	singapurski dolar	1,6054
KRW	južnokorejski won	1 344,25
ZAR	južnoafriški rand	15,7352
CNY	kitajski juan	7,1743
HRK	hrvaška kuna	7,6250
IDR	indonezijska rupija	16 584,10
MYR	malezijski ringit	4,8862
PHP	filipinski peso	52,840
RUB	ruski rubelj	74,7945
THB	tajski bat	40,850
BRL	brazilski real	4,7304
MXN	mehiški peso	19,4059
INR	indijska rupija	74,4594

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

25.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 317/3

Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 317/03)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„HUILE D’OLIVE DE NIMES“

EU št.: FR-PDO-0105-01283 – 21.11.2014

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Syndicat des AOP Olive et Huile d’Olive de Nîmes

Mas de l’Agriculture – 1120 Route de Saint Gilles

30 900 Nîmes

FRANCE

Tel. +33 466045034

Telefaks +33 466045031

E-naslov: olive.nimes@orange.fr

Syndicat des AOP Olive et Huile d’Olive de Nîmes je sestavljen iz pridelovalcev oljk in predelovalcev olja „Huile d’olive de Nîmes“ in ima legitimni interes za vložitev zahtevka za spremembo.

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	☐	Ime proizvoda
—	☒	Opis proizvoda
—	☒	Geografsko območje
—	☒	Dokazilo o poreklu
—	☒	Metoda proizvodnje
—	☐	Povezava
—	☒	Označevanje
—	☒	Drugo: nadzor

4. Vrsta sprememb

—	☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.
—	☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

Opis proizvoda

Opis je bil natančneje opredeljen zaradi:

—

prvič, dopolnitve organoleptičnih lastnosti olja. V specifikaciji, predloženi ob vložitvi zahtevka za registracijo ZOP, je bilo namreč navedeno le, da ima olje „Huile d’olive de Nîmes“ te značilnosti: „V nosu začutimo prijetne vonje artičok in zelenja. V ustih se ti vonji zelenja razvijejo k vonjem grmišča in jagodičevja.“ Na podlagi preverjanj, opravljenih od priznanja te označbe, je mogoče natančneje opredeliti, da se v nosu začutijo, „rastlinske vonjave […] z vonjem sveže trave, pokošenega sena, surove artičoke, rastline paradižnika“, v ustih pa se čutijo sadežni okusi večinoma „trave, sena, ananasa, rumene slive in surove artičoke, ki jih včasih dopolnjujejo okusi rdeče slive in jabolka“,

—	drugič, vključitve analitičnih značilnosti oljčnega olja ob prvem dajanju na trg: vsebnost oleinske kisline je omejena na 0,8 g/100 g, peroksidno število pa je omejeno na 16 miliekvivalentov kisikovega peroksida za 1 kg oljčnega olja.

V tem okviru sta bili uvedeni stopnji grenkosti (1,5 do 4,5 na 10-stopenjski organoleptični lestvici Mednarodnega sveta za oljke) in pikantnosti (1,5 do 4,5 na 10-stopenjski organoleptični lestvici Mednarodnega sveta za oljke).

Namen teh sprememb je bolje opisati in opredeliti proizvod.

Geografsko območje

Podrobna pravila za opredelitev parcel, določena v prvotnem odloku o priznanju označbe, so vnesena v specifikacijo.

Dokazilo o poreklu

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja“ prečiščena ter združuje zlasti deklarativne obveznosti in vodenje registrov v zvezi s sledljivostjo proizvoda in spremljanjem proizvodnih razmer.

Poleg tega je ta postavka dopolnjena z več določbami o registrih in deklarativnih dokumentih, ki zagotavljajo sledljivost in preverjanje skladnosti proizvodov z zahtevami specifikacije.

Metoda proizvodnje

—

Sorte: Ne da bi bil spremenjen prvotno predviden sorazmerni delež različnih sort, je bilo besedilo spremenjeno, da bi se bolj poudarila prevlada sorte picholine, in to skladno s povezavo proizvoda z njegovim poreklom. Zato so bile sorte picholine, négrette in noirette razdeljene na „glavno sorto“ in „dopolnilne sorte“. Poleg tega se zahteva dodatna sprememba: odprava največjega deleža oljk opraševalnih sort, dovoljenih pri proizvodnji olja, ki je bil prvotno določen pri 5 % (delež je enak deležu števila dreves teh sort v oljčnih nasadih). Za proizvodnjo oljčnega olja se oljke, obrane na drevesih opraševalnih sort, na splošno združijo v skupno količino oljk, ki se dostavijo v mlin za pripravo olja z zaščiteno označbo porekla, njihova količina pa je zelo majhna.

—

Gostota zasaditve: Zaradi pojasnitve in preverjanja določbe so vnesene določbe o merjenju gostote zasaditve, ki je najmanj 24 m2 za posamezno drevo („ta površina je bila dobljena s pomnožitvijo dveh razdalj med vrstama in razmikom med drevesi“). Dodano je bilo pojasnilo o drevesih, ki so doživela zmrzal leta 1956, zaradi upoštevanja ponovnih poganjkov oziroma ponovnega cepljenja po tej zmrzali, zaradi česar imajo ta drevesa več debel. V tem primeru je razdalja med drevesi lahko manjša od štirih metrov.

—	Obrezovanje: Določba o odstranjevanju obrezanih vej je bila umaknjena, saj se lahko glede na uporabljene tehnike odstranjevanja obrezane veje drobijo na kraju samem, ne pa odstranijo s parcele.

—	Namakanje: Rok za namakanje je bil natančneje določen na 30. september zaradi lažjega preverjanja.

—	Vzdrževanje oljčnih nasadov: Dodana so bila pojasnila o načinih vzdrževanja nasadov. Pojem „obdelovanje“ je bil pojasnjen in lahko pomeni odstranjevanje plevela ali oranje. Zaradi tega pojasnila je mogoča tudi uskladitev specifikacije tega proizvoda s specifikacijo olja „Olive de Nîmes“.

—	Donos: Besedilo je spremenjeno, določba o pravilih za preseganje in zmanjšanje donosa je črtana. To odstopanje je namreč neustrezen ukrep.

—	Obiranje: Besedilo o starosti, pri kateri se drevesa začnejo uporabljati za proizvodnjo olja, je spremenjeno (drevesa morajo biti na parceli zasajena že pet let), da je določba jasnejša za namene preverjanja.

—

Tehnike obiranja so podrobneje opredeljene („obiranje neposredno na drevesu ročno ali mehansko“), predlagane določbe pa ostajajo podobne praksam, opredeljenim v prejšnji specifikaciji. Najvišji odstotni deleži poškodovanih oljk so določeni glede na različne vrste poškodb (manj kot 5 % oljk, ki so jih poškodovali škodljivci, manj kot 10 % oljk, ki jih je poškodovala toča, nič pozeblih ali plesnivih oljk), da se zagotovi zdravstvena ustreznost oljk za predelavo. Poleg tega zaradi upravne poenostavitve odločitev o začetku obiranja sprejme direktor INAO in se ne določi več s prefekturnim odlokom, možnost odstopanja pa je bila odpravljena. Stopnja minimalne zrelosti je znižana na najmanj 10 % oljk, ki so spremenile barve od čisto zelene do rumene (namesto 25 %): to spremembo upravičuje posebnost sorte picholine, ki zelo pozno potemni in lahko ostane zelena tudi potem, ko fiziološko že dozori. Čas med obiranjem in dostavo v mlin je spremenjen glede na vrsto uporabljenih zabojnikov, pri čemer je najdaljši tridnevni rok za dostavo skrajšan na 24 ur v primeru obiranja v večje lesene zaboje, da se preprečijo spremembe oljk.

—

Pogoji predelave: Specifikacija je dopolnjena z najdaljšim časom shranjevanja oljk v mlinu (največ štiri dni) in določbami o pogojih skladiščenja oljk v mlinu pred stiskanjem, da se preprečijo spremembe oljk. Najdaljši čas med obiranjem in stiskanjem je skrajšan na šest dni (zdaj osem dni) zaradi boljšega nadzora kakovosti oljk. Delež sorte picholine v olju je s 60 % povečan na 70 % mase oljk, uporabljenih za pridelavo olja, zaradi upoštevanja večjega donosa oljk sorte picholine v primerjavi z drugimi sortami, uporabljenimi za to olje. Natančneje so opredeljeni dovoljeni postopki obdelave (dodani so čiščenje, mletje in mešanje), da se prepreči napačna razlaga določb specifikacije.

Označevanje

Navedbe na etiketi, specifične za označbo, so bile usklajene z Uredbo (EU) št. 1151/2012: doda se obvezno nameščanje znaka ZOP Evropske unije in navedbe „zaščitena označba porekla“ ali „ZOP“ namesto nacionalnih navedb.

Drugo: nadzor

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Nacionalne zahteve“ predstavljena v obliki razpredelnice z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti, referenčnimi vrednostmi in metodo ocenjevanja.

Posodobljeni so bili podatki nadzornih organov.

ENOTNI DOKUMENT

„HUILE D’OLIVE DE NIMES“

EU št.: FR-PDO-0105-01283 – 21.11.2014

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Ime

„Huile d’olive de Nîmes“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Značilnosti olja „Huile d’Olive de Nîmes“ so povezane predvsem s prevlado sorte picholine v olju:

—	v nosu začutimo rastlinske vonjave z vonjem sveže trave, pokošenega sena, surove artičoke, rastline paradižnika,

—	v ustih se čutijo sadežni okusi predvsem trave, sena, ananasa, rumene slive in surove artičoke, ki jih včasih dopolnjujejo okusi rdeče slive in jabolka.

Grenko je od 1,5 do 4,5 na 10-stopenjski organoleptični lestvici Mednarodnega sveta za oljke (COI).

Pikantno je od 1,5 do 4,5 na 10-stopenjski organoleptični lestvici Mednarodnega sveta za oljke (COI).

Njegova barva je zelena z možnimi rumenimi odtenki.

Vsebnost prostih kislin, izraženih kot oleinska kislina, je največ 0,8 grama na 100 gramov proizvedenega olja.

Peroksidno število mora biti ob prvemu trženju olja največ 16 miliekvivalentov kisikovega peroksida za 1 kg oljčnega olja.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Oljke sorte picholine znašajo najmanj 70 % mase oljk za predelavo.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Postopki za pridobivanje surovine in njeno predelavo se morajo izvajati znotraj opredeljenega geografskega območja.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg obveznih navedb, ki jih zahteva zakonodaja o označevanju in predstavitvi živil, je pri označevanju olja z označbo porekla „Huile d’olive de Nîmes“ treba navesti še naslednje:

—	ime označbe: „Huile d’olive de Nîmes“, navedbo „zaščitena označba porekla“. Ti navedbi sta v istem vidnem polju in na isti etiketi,

—	simbol ZOP Evropske unije.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje proizvodnje olja „Huile d’olive de Nîmes“ zajema območje pridelave oljk v departmaju Gard in vzhodnem delu departmaja Hérault, brez pokrajin Causses in Camargue ter masiva Cévennes.

Njegove naravne meje so reka Rona na vzhodu in pokrajina Camargue na jugu. Na severu je meja podnebna, ujema se z mejo nasadov kulture picholine; na severovzhodu sledi meji departmaja Gard (masivi neobdelane zemlje na nadmorski višini več kot 300 metrov). Na zahodu gre meja preko doline Vidourle in teče po črti Ganges, Pic St Loup, reka Lez, kar ustreza liniji z gozdovi poraslih grebenov.

Območje proizvodnje zajema 230 občin, od tega jih je 183 v departmaju Gard in 40 v departmaju Hérault.

Oljke se obirajo in predelujejo na geografskem območju, ki zajema ozemlje naslednjih kantonov in občin:

Departma Gard:

Vse občine kantonov: Aramon, Lédignan, Marguerittes, Nîmes, Quissac, Saint-Chaptes, Saint-Mamert-du-Gard, Sommières, La Vistrenque.

Občine kantonov: Anduze (razen občin Générargues in Saint-Sébastien-d’Aigrefeuille), Remoulins (razen občin Pouzilhac in Valliguières), Rhôny-Vidourle (razen občin Aimargues in Le Cailar), Sauve (razen občine Fressac), Uzès (razen občine La Capelle-et-Masmolène), Vézénobres (razen občine Brouzet-les-Alès).

Naslednje občine: Alès; delno Allègre-les-Fumades; Aubord; Beaucaire; delno Bellegarde; Belvezet; Bernis; Bouquet; Conqueyrac; Fons-sur-Lussan; Fontarèches; Générac; delno Oudargues; Jonquières-Saint-Vincent; La Bruguière; La Cadière-et-Cambo; Lussan; Méjannes-les-Alès; Mons; Rochefort-du-Gard; Saint-Christol-Les-Alès; delno Saint-Gilles; Saint-Hilaire-de-Brethmas; Saint-Hippolyte-du-Fort; Saint-Laurent-la-Vernède; Saint-Privat-des-Vieux; Saze; Vallérargues; delno Vauvert; delno Verfeuil.

Departma Hérault:

Občine kantonov: Castries (razen občine Jacou); Claret (razen občine Ferrières-les-Verrerie); Lunel (razen občin Marsillargues, Saint-Just in Saint-Nazaire-de-Pézan).

Naslednje občine: Les Matelles, Moules-et-Baucels, Saint-Bauzille-de-Montmel, Sainte-Croix-de-Quintillargues, Saint-Jean-de-Cuculles, Saint-Mathieu-de-Tréviers, Saint-Vincent-de-Barbeyrargues.

Za delno zajete občine se v mestni hiši hrani kartografski dokument, ki opredeljuje meje geografskega območja. Za te občine je kartografska določitev območij dostopna na spletni strani pristojnega nacionalnega organa v skladu z zahtevami direktive INSPIRE.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Značilnosti zasaditve tradicionalnih oljčnih nasadov so plod strokovnega znanja in izkušenj ljudi, tamkajšnjih sort in okoliškega ekosistema.

Oljke na opredeljenem geografskem območju dobijo 700 do 1 000 mm padavin, predvsem v obliki močnih pomladnih in jesenskih neviht. Razen nekaj nasadov ob robu masiva Cévennes in novejših nasadov na planoti Costières so oljke posajene na večinoma apnenčastih tleh, ki omogočajo odvodnjavanje, potrebno za preživetje dreves, vendar ta tla nimajo velike agronomske vrednosti, saj so taka tla namenjena drugim donosnejšim kulturam.

Geografsko območje je izpostavljeno pogostemu, včasih močnemu vetru, in ga lahko prizadenejo hude zime. V teh okoliščinah je najpogostejša sorta picholine, ki je razmeroma odporna proti mrazu, njeni plodovi pa celo zreli ne odpadejo zlahka. Poleg tega so drevesa sorte picholine ali lokalnih sort razmeroma nizka, da jih ne bi prizadeli sunki vetra.

Nasadi se nahajajo na gričih, najpogosteje na južnih pobočjih, in na območjih, ki niso izpostavljena zmrzali (zaprte nižine in ravnine, kjer se pojavlja megla, so prepovedane).

Nazadnje, zasaditev oljk je omejena z najvišjo nadmorsko višino, saj je zlasti sorta picholine, katere plodovi dozorijo pozno, izpostavljena nevarnosti zmrzali, kar lahko ogrozi proizvodnjo olja. Oljke sorte picholine zato običajno rastejo do nadmorske višine 350 metrov, njihovi plodovi pa se obirajo zgodaj.

Strokovno znanje in izkušnje pridelovalcev se kažejo v izbiri območij, ki so najugodnejša za proizvodnjo kakovostnega oljčnega olja (izpostavljenost, nadmorska višina), upravljanju nasadov s tradicionalno nizkimi drevesi in obiranju oljk, ki se začne zgodaj, ko so ravno zrele (najmanj 10 % oljk, ki so spremenile barvo).

5.2 Posebnosti proizvoda

Oljke, med katerimi je najmanj 70 % oljk sorte picholine, so hitro dostavljene in predelane, kar daje tej označbi posebne značilnosti: za olje „Huile d’olive de Nîmes“ sta značilni izrazita grenkost in pikantnost, v nosu in ustih pa se zelo občutijo rastlinske arome.

5.3 Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

To olje se večinoma prideluje iz sorte picholine, izjemne zaradi svoje odpornosti, ki ji je omogočila, da se je odlično prilagodila pedoklimatskim razmeram. Ta sorta kaže določeno odpornost proti zimskemu mrazu, njeni plodovi pa so odporni proti močnim jesenskim vetrovom.

Čeprav so okus ploda in botanične lastnosti drevesa prispevale k temu, da se je sorta picholine razširila po svetu, je treba opozoriti, da ta sorta izvira s tega območja, kjer je nastala s selekcijo sorte plant de Collias iz občine Collias z geografskega območja. To pojasnjuje, zakaj je ta sorta posebej prilagojena značilnostim opredeljenega geografskega območja in zajema večino oljk, ki se uporabljajo za proizvodnjo olja „Huile d’olive de Nîmes“.

Zaradi kombinacije okolja in praks (zlasti zrelost oljk, uporabljenih za predelavo, in minimalni delež sorte picholine v olju) je olje „Huile d’olive de Nîmes“ poseben in izviren proizvod, ki ima veliko tržno vrednost.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-bb09848f-1fb0-455e-955d-bc5985e35cc5/telechargement

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

25.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 317/9

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 317/04)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„MORTADELLA DI PRATO“

EU št.: IT-PGI-0005-01333 – 8.5.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Mortadella di Prato“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2. Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „Mortadella di Prato“ označuje suhomesni proizvod, izdelan iz zmesi svinjskega mesa, morske soli, česna, začimb in likerja alkermes (od 0,3 do 0,6 %), ki je nadevan v črevo in toplotno obdelan. Ob dajanju na trg mora imeti proizvod naslednje značilnosti: teža: od 0,5 do 10 kg; oblika: valjasta ali nekoliko elipsasta; mere: dolžina od 8 do 70 cm, premer od 6 do 35 cm; organoleptične lastnosti: tekstura zmesi: čvrsta in trdna, v ustih mehka zaradi drobnega mletja; barva zunanjosti: rožnata, nekoliko medla; barva notranjosti: temno rožnata zaradi barve likerja alkermes in z belimi lisami zaradi kock maščobe; vonj: prodoren vonj po začimbah z noto likerja alkermes od začetka; okus: tipičen za proizvod zaradi kontrasta med toplim in ostrim okusom začimb, česna in morske soli ter sladkega in blagega okusa likerja alkermes; fizikalne in kemijske lastnosti: razmerje med maščobo in beljakovinami: največ 1,5.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Hrana prašičev za proizvodnjo mesnine „Mortadella di Prato“ mora biti po možnosti v obliki pomij ali kaše in mora vsebovati najmanj 45 % suhe snovi do 80 kg žive teže in najmanj 55 % suhe snovi v fazi pitanja. Sirotka (stranski proizvod sirjenja) in pinjenec (stranski proizvod pridobivanja masla) ne smeta preseči 15 litrov na žival na dan.

Mesnina „Mortadella di Prato“ je izdelana izključno iz naslednjih kosov mesa v navedenih odstotkih: pleč: od 40 do 50 %; slanine: od 9 do 15 %; obreznin šunke: od 10 do 20 %; vratovine: od 5 do 15 %; čeljustnega dela: od 5 do 15 %; potrebušine: od 5 do 15 %. Obvezne sestavine so: alkermes: od 0,3 do 0,6 %; mleti poper: od 0,1 do 0,3 %; poper v zrnih: od 0,1 do 0,2 %; morska sol: od 2,0 do 3,0 %; mlete začimbe (koriander, cimet, muškatni orešček, muškatov cvet in nageljnove žbice): od 0,1 do 0,25 %; česen: od 0,08 do 0,2 %; prepovedano je dodajati natrijev glutamat. Kosi mesa morajo biti pridobljeni iz prašičev, ki tehtajo najmanj 160 kg (± 10 %) in so ob zakolu stari več kot 9 mesecev. Od zakola prašiča do predelave mesa mora preteči najmanj 24 in največ 96 ur.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na geografskem območju je v neprekinjenem zaporedju in brez časovnih presledkov treba izvajati naslednje faze proizvodnje mesnine „Mortadella di Prato“: obrezovanje, mletje in mešanje; polnjenje v črevo in prevezovanje; parjenje in kuhanje; izpiranje in ohlajevanje.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Od ohlajevanja in sušenja do pakiranja ne sme preteči več kot 20 minut. Neupoštevanje navedene časovne omejitve lahko povzroči tveganje za rast mikrobov ter trajno poruši občutljivo organoleptično ravnovesje proizvoda, tako da ogrozi njegov vonj in spremeni značilno rožnato barvo.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Mesnina „Mortadella di Prato“ se lahko prodaja cela, v kosih ali narezana. Na etiketi embalaže mora biti z jasnimi in čitljivimi črkami naveden spodaj prikazani logotip, sestavljen iz ovalne slike, ki jo v spodnjem delu seka okvir pravokotne oblike, ki spreminja obliko ovala in se z njim združi v eno samo podobo.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje in pakiranja mesnine „Mortadella di Prato“ zajema celotno območje občine Prato ter občin Agliana, Quarrata in Montale v pokrajini Pistoia.

5. Povezava z geografskim območjem

Za območje Prata je značilna racionalna raba vode iz reke Bisenzio, ki teče skozenj, ter drugih potokov. Potreba po izsuševanju velike in rodovitne naplavinske ravnine ter zamisel, da bi lahko vodo izkoristili za energetske namene, za poganjanje mlinov ali tekstilnih strojev, sta se pojavili v 12. stoletju in bili povod za zgraditev široke mreže umetnih kanalov, ki prečkajo nižino Prata in segajo vse do mejnih občin Agliana, Quarrata in Montale v pokrajini Pistoia. Ti umetni kanali in potoki niso zagotavljali le energije, temveč so že od srednjega veka omogočali razvoj mesarskih cehov („Arte dei Beccai“), dejavnosti, ki je iz higienskih razlogov zahtevala veliko tekoče vode, tako kot tudi barvarstvo. Takrat sta se uveljavili predelava in uporaba svinjskega mesa, ki je uživalo poseben ugled in bilo pomembno za gospodarstvo ter je v zimskih mesecih predstavljalo glavni vir prehrane. Vsaka kmečka družina je vzrejala svojega prašiča, premožni meščani pa so uporabljali spolovinarstvo, tako da so kmetom dajali živino v rejo ter se z njimi dogovorili, da vsakemu pripade polovica mesa. Letna poraba svinjskega mesa je bila precejšnja tudi v naslednjih stoletjih, zato so proizvajalci klobas iz Prata uživali velik sloves in plačevali posebno dajatev zaradi velikega prometa, ki so ga že takrat imeli od klobas. Posebna hidrološka značilnost območja je tako omogočila zbližanje starega barvarskega poklica, pri katerem je bila prvič uporabljena košeniljka, in mesarskega poklica, pri katerem se je ta slavna barva nato uporabljala kot barvilo in aroma tudi v klobasah.

Mesnina „Mortadella di Prato“ je znana predvsem zaradi uporabe likerja alkermes, ki ustvari kontrast med svojim sladkim in blagim okusom ter toplim in ostrim okusom začimb, česna in morske soli ter tako daje proizvodu prav posebne organoleptične lastnosti. Specifičnost mesnine pride še bolj do izraza zaradi lokalnega tradicionalnega znanja, kot je: izbira kosov mesa, ki so najprimernejši za kuhanje; pridobitev posebne kompaktnosti zmesi s kombiniranjem beljakovin iz vezivnega tkiva in sladkorjev, ki jih vsebuje liker alkermes; izboljšanje zaščite maščob pred žarkostjo s pomočjo bakteriostatičnih in antioksidantnih lastnosti mešanice mletih začimb, črnega popra, česna in morske soli; zagotavljanje daljšega in postopnega sušenja proizvoda, saj se ga pred kuhanjem pari. Vsi ti koraki prispevajo k edinstvenosti proizvoda v italijanski gastronomiji.

Prisotnost alkermesa kot značilne sestavine mesnine „Mortadella di Prato“ je zanesljiv kazalnik porekla in ekskluzivnosti tega proizvoda iz Prata. Alkermes je liker živo rdeče barve, ki se ga je nekoč pridobivalo izključno iz košeniljk, posušenih in zmletih žuželk, ki so jih stoletja uporabljali pri barvanju tkanin, glavni gospodarski dejavnosti, ki se je izvajala ob kanalih mesta Prato in v njegovi okolici. Zaradi dobrega poznavanja košeniljk je prišlo do vsestranske uporabe tega barvila, ki se je razširilo tako v tekstilni kot tudi živilski dejavnosti in na področju zdravil. Zlasti se je ohranila uporaba alkermesa v gastronomiji, od proizvodnje mesnin do lokalnih slaščic („pesche di Prato“). Ta posebnost in dejstvo, da so podjetja iz Prata znala ohraniti tradicionalne metode izdelave, sta okrepila nedvomen sloves mesnine „Mortadella di Prato“, o katerem pričajo številni dokumenti. Prvi zanesljivi dokumenti o mesnini „Mortadella di Prato“ kot o proizvodu s poreklom iz mesta Prato segajo v leto 1733, ko so nune iz dominikanskega samostana v Pratu ob beatifikaciji sestre Caterine de Ricci za goste pripravile kosilo, pri katerem je mesnina predstavljala lokalno specialiteto. Mesnina „Mortadella di Prato“ se pod tem imenom omenja še leta 1854 v korespondenci med Guastijem in Pierallinijem, leta 1862 v člankih časopisa „Lo Zenzero“ in skozi celotno 19. stoletje v knjigah o ekonomiji („L’Italia economica“ iz leta 1868, „l’Italia all’opera“ iz leta 1869), v poročilih za mednarodni razstavi v Londonu in Parizu, napisanih v italijanščini, angleščini in francoščini, ter v zapisu nekega francoskega policijskega komisarja, ki priča o izvozu proizvoda v Francijo (1867) in potrjuje njegov sloves. V poročilu nekega komisarja za mednarodno razstavo v Londonu je zapisano, da mortadeli iz Prata in Bologne v tujini dajeta ime vsem tovrstnim mesninam. Tudi v 20. stoletju je dokumentiranih veliko omemb mesnine „Mortadella di Prato“, in to ne samo v lokalnih kuharskih knjigah, temveč tudi v založništvu, nacionalnem dnevnem tisku ter domači in mednarodni gastronomiji, kar kaže na njen vse večji sloves. Zaradi svojevrstnosti se proizvod pojavlja v številnih kuharskih knjigah ter v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih gastronomskih vodnikih, med drugim v prvi izdaji vodnika „Guida gastronomica d’Italia“, ki ga je leta 1931 izdala organizacija Touring Club Italiano. Sloves mesnine je povezan tudi z naklonjenostjo velikih mednarodnih kuharjev ter osebnosti s področja kulture in gastronomije, kot je pisatelj M. V. Montalban. Združenja, kot sta „l’Accademia della cucina italiana“ (1987) in „Slow Food“, ki je leta 2000 proizvod zaščitil, so mesnino ovrednotila kot pristen izraz gastronomske tradicije Prata. Od 18. stoletja se mesnina „Mortadella di Prato“ uživa skupaj s figami ali uporablja v tradicionalni kuhinji kot sestavina za številne tipične jedi, kot je zelena po prateško. Proizvod se redno predstavlja na sejmih, tudi mednarodnih, ter na lokalni prireditvi „Divini profumi. Tra bere e sapere, cultura e sapori della provincia di Prato.“

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

To ministrstvo je začelo nacionalni postopek ugovora za priznanje zaščitene geografske označbe „Mortadella di Prato“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 192 z dne 20. avgusta 2014.

Prečiščeno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletni strani ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali neposredno na domači strani ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti DOP IGP“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Prodotti DOP IGP STG“ (ob robu na levi strani zaslona), nazadnje pa „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

25.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 317/12

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 317/05)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„CAPPELLACCI DI ZUCCA FERRARESI“

EU št.: IT-PGI-0005-01324 – 26.3.2015

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime [ZOP ali ZGO]

„Cappellacci di zucca ferraresi“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 2.5 Testenine

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Testenine „Cappellacci di zucca ferraresi“ so sveže nadevane testenine, katerih tanko testo se pridobi iz mešanice moke navadne in trde pšenice ter jajc, nadev pa iz kuhanega mesa rumene buče sorte „violina“, ribanega sira in muškatnega oreščka.

Pri dajanju na trg morajo testenine „Cappellacci di zucca ferraresi“ imeti naslednje značilnosti:

Fizične lastnosti:

Oblika: okroglasta in prepognjena, posnema značilni kmečki slamnik.

Velikost: premer od 4 do 7 cm.

Teža: od 10 do 28 g.

Organoleptične značilnosti:

Zunanji videz: značilne rumene barve jajčnih testenin z močnejšimi odtenki ob nadevu zaradi vsebnosti rumenega mesa buče.

Notranji videz: rumene barve zrele buče.

Čvrstost testa: srednje, vendar se nagiba k mehkemu.

Okus: po tankem jajčnem testu z zaznavo nasprotja med sladkim okusom buče in slanim okusom sira ter pridihom muškatnega oreščka.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Po tradicionalnem receptu testenin „Cappellacci di zucca ferraresi“ se uporabijo naslednje sestavine za tanko jajčno testo in nadev:

Sestavine za tanko jajčno testo za 1 kg proizvoda:

Sestavine za 1 kg končnega proizvoda	Mere (v gramih)	Dovoljeno odstopanje (v gramih)
Mešanica moke navadne pšenice tipa 00 in trde pšenice v različnih razmerjih, pri kateri prevladuje moka navadne pšenice	250	+/– 50
Jajca ali jajčni proizvod iz pasteriziranih rumenjakov in beljakov	165	+/– 20

Sestavine za nadev:

Sestavine za 1 kg končnega proizvoda	Mere (v gramih)	Dovoljeno odstopanje (v gramih)
Meso rumene buče (Cucurbita Moschata, poznana pod imenom „violina“)	400	+/– 30
Nariban sir	122	+/– 40
Krušne drobtine	60	+/– 20
Muškatni orešček	3	+/– 1
Neobvezne sestavine so:	Povprečne uporabljene mere
sladkor	po okusu

Uporaba barvil ali konzervansov je prepovedana.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Faze priprave tankega jajčnega testa, nadeva in postopkov pri izdelavi proizvoda morajo potekati na opredeljenem geografskem območju iz točke 4.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ker gre za občutljiv proizvod, je treba čim bolj omejiti morebitno tveganje za varnost in potrošnikovo občutenje kakovosti zaradi dodatne obdelave ter izpostavljenosti vplivom okolja in vremena, ki povzročata kvarjenje testa, nastanek razpok ali izločanje vode ter posledično večjo bakterijsko obremenitev in porjavitev nadeva (sprememba značilne oranžne barve v sivorjavo). Zato je proizvod treba tržiti v embalaži oziroma ga je treba pakirati na prodajnih mestih na zahtevo kupca ali predpakirati za neposredno prodajo. Da bi se ohranile fizične in organoleptične značilnosti testenin „Cappellacci di zucca ferraresi“, je treba opraviti postopke pakiranja najpozneje v 60 minutah po koncu faze proizvodnje.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Testenine „Cappellacci di zucca ferraresi“ se lahko tržijo pakirane ali razsute.

Tudi pri pakiranju ali predpakiranju razsutih testenin morajo biti na vidnem mestu isti podatki in isti elementi, ki so določeni za embalažo.

Proizvod, pakiran v zaščitni atmosferi, je treba nepredušno zapreti z varjenjem.

Neto teža proizvoda, ki se trži v embalaži, ne sme biti manj kot 100 g ali več kot 2 000 g.

Embalaža mora biti označena s simbolom EU za ZGO, napisom „Cappellacci di zucca ferraresi“ in naslednjimi dodatnimi podatki:

—	ime ali naziv in naslov proizvajalca in/ali pakirnice,

—	logotip proizvoda.

Logotip proizvoda je naslednji:

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje testenin „Cappellacci di zucca ferraresi“ je celotno ozemlje pokrajine Ferrara.

5. Povezava z geografskim območjem

Območje se šteje za pravi žitorodni rajon bodisi zaradi zelo razširjenega gojenja pšenice bodisi zaradi navzočnosti številnih podjetij za proizvodnjo močnatih izdelkov. Na ferrarskem podeželju je tradicionalno gojen in razširjen tudi drugi proizvod, buča „violina“, ki jo slavijo na vaških praznikih (npr. praznik v Pontelangorinu od leta 1995 in praznik v Ostellatu od leta 1998) in na kateri se je razvila precejšnja predelovalna dejavnost. Na tem območju poteka proizvodnja posebnih testenin v skladu s tradicijo in kaže močno specializiranost in obrtno znanje, ki bistveno temeljita na ročni spretnosti in sta neizogibno povezana s človeškimi viri, ki jih je drugje le težko najti.

Testenine „Cappellacci di zucca ferraresi“ so si sčasoma pridobile velik sloves, ne le zaradi izvirnosti oblike, ki posnema starodavni slamnik kmetov na ferrarskem podeželju, ampak predvsem zaradi izrazitih organoleptičnih lastnosti. Sladokusci posebno cenijo njihov nadev, v katerem je čutiti nasprotje med slanim okusom sira in sladkim okusom buče sorte „violina“, katere meso ima značilno malo vlaken in se dobro shranjuje.

Uporaba buče v nadevu kaže njeno značilno gojenje na ferrarskem podeželju, ki je izpričano vse od leta 1570.

Poleg navedenih dejavnikov je treba omeniti ročno spretnost izvajalcev, ki se je oblikovala na tem območju. Ta je posebno opazna pri obdelavi buče in izdelavi proizvoda (položitev nadeva na kvadrat iz testenine in nadaljnja obdelava).

Testenine „Cappellacci di zucca ferraresi“ so poleg tega sad postopka za obdelavo jajčnega testa (oziroma sfoglie, tankega jajčnega testa), ki izhaja iz ravno tako davne tradicije, saj je bil opisan že leta 1549 v zbirki receptov „Banchetti composizione di vivande e apparecchio generale“ (Pojedine – sestava jedač in splošna priprava) Cristofora da Messisbuga, ki je bil strežaj pri vojvodih Este. Zato je omembe vredno, da se je ta proizvod kljub „siromašnemu“ nadevu iz buče štel za razkošno in ugledno jed, ki je bila vsekakor primerna, da so jo stregli ob uradnih priložnostih.

Sloves proizvoda je bistveno povezan ne le s častitljivim renesančnim izvorom, temveč tudi s prehranjevalnimi navadami Ferrarčanov, ki so od nekdaj znani kot veliki jedci buč. Pričanje o tem ponuja tamkajšnji zgodovinar Giuseppe Longhi v temeljnem delu „Le donne, i cavalier, l’armi, gli amori e… la Cucina ferrarese“ (Ženske, vitezi, orožje, ljubezni in … ferrarska kuhinja). Avtor piše o načinih življenja na podeželju vse do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja: „v družinah, ki si niso mogle privoščiti veliko, so bili ocvrtki iz bučnih cvetov skromna jed, ki je opojno in bogato dišala. […]. Uporaba buč ni več tako razširjena, so pa ostale testenine cappellacci. Cappellacci z nadevom iz buče in sira.“

Testenine „Cappellacci di zucca ferraresi“ so na široko poznane s tem imenom v vsakdanjem jeziku in v trgovini. Sloves značilnega ferrarskega proizvoda se je utrdil z ustaljeno in dokumentirano vključitvijo v pojedine ob velikih priložnostih skozi vse prejšnje stoletje (tako za praznike kot za slavnostna kosila z uglednimi gosti, kot npr. ob obisku predsednika države v Ferrari leta 1988).

Kulturno povezavo med testeninami „Cappellacci di zucca ferraresi“ in območjem dokazujejo tudi številne prireditve, ki so že več let posvečene temu proizvodu. Med temi gre omeniti vaški praznik teh testenin „Sagra dal Caplaz“ v zaselku Coronella v občini Poggio Renatico (FE) od leta 1989 in praznik buče in njenih testenin „Sagra della zucca e del suo cappellaccio“ v kraju San Carlo di Sant’Agostino (FE) od leta 2001, ki potekata v zadnji tretjini avgusta. Ta praznika sta tudi najpomembnejši priložnosti za počastitev in pokušnjo tega proizvoda.

Ime proizvoda se pojavlja vse od 19. stoletja v klasičnih ferrarskih kuharicah (Cucina pratica ferrarese (Praktična ferrarska kuhinja), 1896; Longhi, 1984; Iori Galluzzi Iannotta, 1987), v krajevnih gastronomskih vodičih (Ferrara, terra acqua e sapori (Ferrara, zemlja, voda in okusi), 2009) in gastronomskih vodičih na državni ravni (od Il Boccafina, 1967, naprej) ter na jedilnikih v restavracijah.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

To ministrstvo je sprožilo nacionalni postopek ugovora z objavo predloga za spremembo specifikacije proizvoda za ZGO „Cappellacci di zucca ferraresi“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 25 z dne 31. januarja 2015.

Prečiščeno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletni strani: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 317

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 58 25. september 2015

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 317/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7732 – JBS/Moy Park)	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 317/02	Menjalni tečaji eura	2

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2015/C 317/03	Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	3
2015/C 317/04	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	9
2015/C 317/05	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	12