21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/2

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Svet Evropske unije

(Zadeva C-425/13) (1)

((Ničnostna tožba - Sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj za povezovanje sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov s sistemom za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Avstraliji - Pogajalske smernice - Posebni odbor - Členi 13(2) PEU, 218, od (2) do (4), PDEU in 295 PDEU - Institucionalno ravnovesje))

(2015/C 311/02)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Valero Jordana in F. Castillo de la Torre, agenta)

Intervenient v podporo pritožnice: Evropski parlament (zastopnika: R. Passos in D. Warin, agenta)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopniki: K. Michoel, M. Moore in J.-P. Hix, agenti)

Intervenientke v podporo toženima strankama: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, J. Vláčil in E. Ruffer, agenti), Kraljevina Danska (zastopniki: C. Thorning, L. Volck Madsen in U. Melgaard, agenti), Zvezna republika Nemčija (zastopnika: T. Henze in B. Beutler, agenta), Francoska republika (zastopniki: D. Colas, G. de Bergues, F. Fize in N. Rouam, agenti), Kraljevina Nizozemska (zastopnika: M. Bulterman in M. de Ree, agenta), Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna, agent), Kraljevina Švedska (zastopniki: A. Falk, C. Meyer-Seitz, U. Persson, E. Karlsson, L. Swedenborg in C. Hagerman, agenti), Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: E. Jenkinson in M. Holt, agenta, skupaj z J. Holmesom in B. Kennellyjem, barristers)

Izrek

V oddelku A, naslovljenem „Postopek za pogajanja“, priloge k Sklepu Sveta z dne 13. maja 2013 o odobritvi začetka pogajanj o povezovanju sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov s sistemom za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Avstraliji se razglasita za nična:

—	drugi stavek točke 1 tega oddelka A, v skladu s katerim, „[č]e je potrebno, posebni odbor iz člena 1(2) ali Svet določi podrobna pogajalska stališča Unije“, in

—	v točki 3 navedenega oddelka besedna zveza „ter […] določi pogajalska stališča“.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Evropska komisija in Svet Evropske unije nosita svoje stroške, vključno s stroški postopka, v katerem je bil izdan sklep Komisija/Svet (C 425/13, EU:C:2014:91).

4.	Evropski parlament ter Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Francoska republika, Kraljevina Nizozemska, Republika Poljska, Kraljevina Švedska in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.

(1) UL C 274, 21.9.2013.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/3

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Directeur général des finances publiques/Mapfre asistencia compañia internacional de seguros y reaseguros SA in Mapfre warranty SpA/Directeur général des finances publiques

(Zadeva C-584/13) (1)

((Predhodno odločanje - Obdavčenje - Prometni davek - Področje uporabe - Oprostitev - Pojem „zavarovalna transakcija“ - Pojem „opravljanje storitev“ - Pavšalni znesek za garancijo za okvaro rabljenega vozila))

(2015/C 311/03)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour de cassation

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Directeur général des finances publiques, Mapfre warranty SpA

Toženi stranki: Mapfre asistencia compañia internacional de seguros y reaseguros SA, Directeur général des finances publiques

Izrek

Člen 13(B)(a) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991, je treba razlagati tako, da je storitev, ki jo ponuja gospodarski subjekt, ki je neodvisen od prodajalca rabljenih vozil, in ki ob plačilu pavšalnega zneska vključuje garancijo za mehanske okvare nekaterih delov rabljenega vozila, oproščena zavarovalna transakcija v smislu te določbe. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali gre glede na okoliščine, kot so te iz postopkov v glavni stvari, v primeru zadevne storitve iz postopkov v glavni stvari za tako storitev. Zagotavljanje take storitve in prodajo rabljenih vozil je treba načeloma obravnavati kot ločeni in samostojni storitvi, ki ju je treba v zvezi z davkom na dodano vrednost obravnavati ločeno. Predložitveno sodišče mora odločiti, ali sta glede na posebne okoliščine zadev v glavni stvari prodaja rabljenega vozila in garancija, ki jo gospodarski subjekt, ki je neodvisen od prodajalca tega vozila, zagotavlja za mehanske okvare nekaterih delov tega vozila, med sabo tako povezani, da ju je treba šteti za enotno transakcijo ali za neodvisni transakciji.

(1) UL C 31, 1.2.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/4

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015 – ClientEarth/Evropska komisija

(Zadeva C-612/13 P) (1)

((Pritožba - Dostop do dokumentov institucij Evropske unije - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Člen 4(2), tretja alinea - Okoljske informacije - Aarhuška konvencija - Člen 4(1) in (4) - Izjema od pravice do dostopa - Varstvo namena preiskav - Študije, ki jih je po naročilu Evropske komisije opravilo podjetje v zvezi s prenosom direktiv na okoljskem področju - Delna zavrnitev dostopa))

(2015/C 311/04)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: ClientEarth (zastopnik: P. Kirch, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopniki: L. Pignataro-Nolin, P. Costa de Oliveira in M. Konstantinidis, agenti)

Intervenientke v podporo drugi stranki v postopku: Evropski parlament (zastopnika: J. Rodrigues in L. Visaggio, agenta); Svet Evropske unije (zastopniki: M. Moore, M. Simm in A. Jensen, agenti)

Izrek

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije ClientEarth/Komisija (T-111/11, EU:T:2013:482) se razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče Evropske unije ugotovilo, da je Evropska komisija z odločbo z dne 30. maja 2011 ClientEarth na podlagi splošne domneve lahko zavrnila celovit dostop do tistih od študij v zvezi s skladnostjo zakonodaj več držav članic z okoljskim pravom Unije, ki ob sprejetju te odločbe Evropske komisije niso vodile do pošiljanja uradnega opomina zadevni državi članici na podlagi člena 258, prvi odstavek, PDEU in ki torej niso bile vložene v spis v zvezi s predhodno fazo postopka zaradi neizpolnitve obveznosti.

2.	V preostalem se pritožba zavrne.

3.	Odločba Komisije z dne 30. maja 2011 se razglasi za nično v delu, v katerem je Evropska komisija ClientEarth zavrnila celovit dostop do študij iz točke 1 izreka te sodbe.

4.	ClientEarth in Evropska komisija nosita svoje stroške v zvezi s pritožbenim postopkom in postopkom na prvi stopnji.

5.	Evropski parlament in Svet Evropske unije nosita svoje stroške v zvezi s pritožbenim postopkom.

(1) UL C 71, 8.3.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/5

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015 – ClientEarth, Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) proti Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) in Evropski komisiji

(Zadeva C-615/13 P) (1)

((Pritožba - Dostop do dokumentov institucij Evropske unije - Uredba (ES) št. 1049/2001 - Člen 4(1)(b) - Uredba (ES) št. 45/2001 - Člen 8 - Izjema od pravice do dostopa - Varstvo osebnih podatkov - Pojem „osebni podatek“ - Pogoji za prenos osebnih podatkov - Ime avtorja vsake od pripomb, ki se nanašajo na osnutek smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v zvezi z znanstveno dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevkom za registracijo za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet - Zavrnitev dostopa))

(2015/C 311/05)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnici: ClientEarth, Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) (zastopnik: P. Kirch, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) (zastopniki: D. Detken, C. Pintado in R. Van der Hout, zastopniki), Evropska komisija (zastopnika: B. Martenczuk in L. Pignataro-Nolin, agenta)

Intervenient v podporo toženima strankama: Evropski nadzornik osebnih podatkov (ENVP) (zastopnika: A. Buchta in M. Pérez Asinari, agenta)

Izrek

1.	Sodba Splošnega sodišča ClientEarth in PAN Europe/EFSA (T-214/11, EU:T:2013:483) se razveljavi.

2.	Odločba Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 12. decembra 2011 se razglasi za nično.

3.	Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov, ki sta jih družbi ClientEarth in Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) priglasili v okviru pritožbenega postopka in postopka na prvi stopnji.

4.	Evropska komisija nosi svoje stroške, povezane s pritožbenim postopkom in postopkom na prvi stopnji.

5.	Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) nosi svoje stroške, povezane s pritožbenim postopkom.

(1) UL C 71, 8. 3. 2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/6

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Italijanska republika

(Zadeva C-653/13) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktiva 2006/12/ES - Člena 4 in 5 - Ravnanje z odpadki - Dežela Kampanija - Sodba Sodišča - Ugotovitev neizpolnitve obveznosti države - Delna izvršitev sodbe - Člen 260(2) PDEU - Denarne sankcije - Periodična denarna kazen - Pavšalni znesek))

(2015/C 311/06)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: D. Recchia in E. Sanfrutos Cano, agenta)

Tožena stranka: Italijanska republika (zastopnika: G. Palmieri, agent, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato)

Izrek

1.	Italijanska republika s tem, ko ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe v zadevi Komisija/Italija (C-297/08, EU:C:2010:115), ni izpolnila obveznosti iz člena 260(1) PDEU.

Italijanski republiki se naloži, da Evropski komisiji na račun „Lastna sredstva Evropske unije“ plača periodično denarno kazen v višini 1 20 000 EUR za vsak dan zamude pri izvršitvi sodbe Komisija/Italija (C-297/08, EU:C:2010:115), od datuma razglasitve te sodbe do popolne izvršitve sodbe Komisija/Italija (C-297/08, EU:C:2010:115).

3.	Italijanski republiki se naloži, da Evropski komisiji na račun „Lastna sredstva Evropske unije“ plača pavšalni znesek 20 milijonov EUR.

4.	Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 93, 29.3.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/6

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Diageo Brands BV/Simiramida-04 EOOD

(Zadeva C-681/13) (1)

((Predhodno odločanje - Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (ES) št. 44/2001 - Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - Razlogi za zavrnitev - Kršitev javnega reda države, v kateri se zahteva priznanje - Sodna odločba sodišča druge države članice, ki je v nasprotju s pravom Unije na področju prava znamk - Direktiva 2004/48/ES - Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine - Stroški postopka))

(2015/C 311/07)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Diageo Brands BV

Tožena stranka: Simiramida-04 EOOD

Izrek

Člen 34, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da to, da je odločba, ki je bila izdana v eni državi članici, v nasprotju s pravom Unije, ne more upravičiti zavrnitve priznanja te odločbe v drugi državi članici z utemeljitvijo, da krši javni red te države, saj zatrjevana napačna uporaba prava ni očitna kršitev pravnega pravila, ki se šteje za temeljno v pravnem redu Unije in s tem v pravnem redu države članice, v kateri se zahteva priznanje, ali pravice, ki je priznana kot temeljna v teh pravnih redih. Napaka pri uporabi določbe, kot je člen 5(3) Direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, kakor je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, pa ni tak primer.

Sodišče države, v kateri se zahteva priznanje, mora pri preverjanju obstoja morebitne očitne kršitve javnega reda te države upoštevati, da mora posameznik – razen če posebne okoliščine preveč otežujejo ali onemogočajo uporabo pravnih sredstev v državi članici izvora – uporabiti v tej državi članici vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bi se že na začetku preprečila taka kršitev.

Člen 14 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da se lahko uporabi za stroške strank v okviru odškodninskega zahtevka, vloženega v državi članici za povrnitev škode, nastale zaradi zasega v drugi državi članici, katerega namen je bila preprečitev posega v pravico intelektualne lastnine, če se v okviru tega odškodninskega zahtevka postavlja vprašanje priznanja sodne odločbe, ki je bila izdana v tej drugi državi članici in s katero je bila ugotovljena neutemeljenost navedenega zasega.

(1) UL C 71, 8.3.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/7

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Rusal Armenal ZAO, Svet Evropske unije

(Zadeva C-21/14 P) (1)

((Pritožba - Damping - Uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Kitajske - Pristop Armenije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) - Člen 2(7) Uredbe (ES) št. 384/96 - Skladnost s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT)))

(2015/C 311/08)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopniki: J.-F. Brakeland, M. França in T. Maxian Rusche, agenti)

Drugi stranki v postopku: Rusal Armenal ZAO (zastopnik: B. Evtimov, odvetnik), Svet Evropske unije (zastopniki: S. Boelaert in J.-P. Hix, agenta, skupaj z B. O'Connorjem, Solicitor, S. Gubelom, odvetnikom)

Intervenient v podporo pritožnice: Evropski parlament (zastopniki: D. Warin in A. Auersperger Matić, agenta)

Izrek

1.	Sodba Splošnega sodišča Evropske unije Rusal Armenal/Svet (T-512/09, EU:T:2013:571) se razveljavi.

2.	Zadeva se vrne v razsojanje Splošnemu sodišču Evropske unije, da odloči o tožbenih razlogih, o katerih se ni izreklo.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

(1) UL C 61, 1.3.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/8

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad Sofia-grad – Bolgarija) – „CHEZ Razpredelenie Bulgaria“ AD/Komisia za zashtita ot diskriminatsia

(Zadeva C-83/14) (1)

((Direktiva 2000/43/ES - Načelo enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost - Mestne četrti, v katerih večinoma živijo osebe romskega porekla - Namestitev števcev za električno energijo na stebrih, ki so del električnega omrežja, napeljanega po zraku, na višini od šest do sedem metrov - Pojma „neposredna diskriminacija“ in „posredna diskriminacija“ - Dokazno breme - Morebitna upravičenost - Preprečevanje posegov v števce za električno energijo in nezakonitih priklopov - Sorazmernost - Splošnost ukrepa - Žaljiv in stigmatizirajoč učinek ukrepa - Direktivi 2006/32/ES in 2009/72/ES - Nemožnost končnega uporabnika za nadzor svoje porabe električne energije))

(2015/C 311/09)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka:„CHEZ Razpredelenie Bulgaria“ AD

Tožena stranka: Komisia za zashtita ot diskriminatsia

Ob udeležbi: Anelia Nikolova, Darzhavna Komisia za energiyno i vodno regulirane

Izrek

Izraz „diskriminacija na podlagi narodnosti“ v smislu Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost in zlasti njenih členov 1 in 2(1) je treba razlagati tako, da se v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, v katerih so vsi števci za električno energijo v mestni četrti, v kateri večinoma živijo prebivalci romskega porekla, nameščeni na stebrih, ki so del električnega omrežja, napeljanega po zraku, na višini od šest do sedem metrov, medtem ko so taki števci v drugih četrtih nameščeni na višini pod dvema metroma, navedeni izraz uporablja ne glede na to, ali navedeni kolektivni ukrep vpliva na osebe neke narodnosti ali na osebe, ki niso navedene narodnosti in se skupaj s prvimi obravnavajo manj ugodno ali so postavljene v posebno neugoden položaj, ki izhaja iz tega ukrepa.

Direktivo 2000/43, zlasti določbe njenega člena 2(1) in (2)(a) in (b), je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni določbi, v skladu s katero mora za to, da bi bilo mogoče ugotoviti obstoj neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti na področjih, ki jih obsega člen 3(1) te direktive, manj ugodno obravnavanje ali posebno neugoden položaj, na katerega se sklicujeta navedeni točki (a) in (b), zajemati poseg v pravice ali legitimne interese.

Člen 2(2)(a) Direktive 2000/43 je treba razlagati tako, da ukrep, kot je ta, opisani v točki 1 tega izreka, pomeni neposredno diskriminacijo v smislu te določbe, če se izkaže, da je bil navedeni ukrep sprejet in/ali ohranjen iz razlogov, povezanih z narodnostjo, ki je skupna večjemu delu prebivalcev zadevne mestne četrti, kar mora presoditi predložitveno sodišče ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin zadeve ter pravil v zvezi s prevalitvijo dokaznega bremena iz člena 8(1) navedene direktive.

Člen 2(2)(b) Direktive 2000/43 je treba razlagati tako, da:

—	ta določba nasprotuje nacionalni določbi, v skladu s katero mora posebno neugoden položaj, zato da bi obstajala posredna diskriminacija na podlagi rase ali narodnosti, nastati zaradi rase ali narodnosti;

—	pojem „na videz nevtralna“ določba, merilo ali praksa v smislu navedene določbe pomeni določbo, merilo ali prakso, ki so oblikovani ali se uporabljajo na videz nevtralno, to pomeni ob upoštevanju dejavnikov, ki so različni od varovane lastnosti in ji niso enakovredni;

—	pojem „posebno neugoden položaj“ v smislu iste določbe ne označuje težkih, očitnih ali posebno velikih primerov neenakosti, ampak pomeni, da so zlasti osebe neke rase ali narodnosti zaradi zadevne določbe, merila ali prakse v neugodnem položaju;

—

lahko ukrep, kot je ta, opisani v točki 1 tega izreka, če ne pomeni neposredne diskriminacije v smislu člena 2(2)(a) navedene direktive, načeloma pomeni na videz nevtralno prakso, ki vodi do posebno neugodnega položaja za osebe neke narodnosti v primerjavi z drugimi osebami, v smislu točke (b) navedenega člena 2(2);

—

je tak ukrep lahko objektivno upravičen zaradi zagotavljanja varnosti električnega omrežja in ustreznega evidentiranja porabe električne energije le pod pogojem, da navedeni ukrep ne prekorači tistega, kar je ustrezno in nujno za uresničitev teh legitimnih ciljev, in da povzročene neprijetnosti niso čezmerne glede na tako zastavljene cilje. To ne velja, če se ugotovi, kar mora preveriti predložitveno sodišče, bodisi da obstajajo druga ustrezna in manj omejujoča sredstva za dosego navedenih ciljev bodisi – in če taka druga sredstva ne obstajajo – da navedeni ukrep čezmerno posega v legitimni interes končnih uporabnikov električne energije, ki živijo v zadevni četrti, v kateri večinoma živijo prebivalci romskega porekla, za dostop do dobave električne energije pod pogoji, ki nimajo žaljivega ali stigmatizirajočega učinka in ki jim omogočajo reden nadzor nad svojo porabo električne energije.

(1) UL C 142, 12.5.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/10

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Republika Slovenija

(Zadeva C-140/14) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Direktivi 2008/98/ES in 1999/31/ES - Preprečevanje in odstranjevanje vnosa zemeljskega izkopa in drugih odpadkov - Odlaganje na odlagališčih - Nesprejetje ukrepov za odstranjevanje in skladiščenje teh odpadkov - Uveljavljanje pravnih sredstev))

(2015/C 311/10)

Jezik postopka: slovenščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Sanfrutos Cano in M. Žebre, agenta)

Tožena stranka: Republika Slovenija (zastopnik: J. Morela, agentka)

Izrek

Republika Slovenija

—

s tem, da je odobrila vnos zemeljskega izkopa na parceli št. 115/1 k.o. Teharje (Bukovžlak), ne da bi zagotovila, da na tej lokaciji pred tem ali sočasno niso bili vneseni nobeni drugi odpadki, in s tem, da ni sprejela nobenega ukrepa za odstranitev odpadkov, za katere ne velja izdano dovoljenje, s te lokacije, ki jo je treba šteti za nezakonito odlagališče, ker ne izpolnjuje pogojev in zahtev, določenih v členih 13 in 36(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv na eni strani in v členih 5(3)(e), 6 v povezavi z Odločbo Sveta z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES (2003/33/ES), od 7 do 9, 11 in 12 Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih ter prilogah od I do III k zadnjenavedeni direktivi na drugi strani, ter

—

s tem, da od aprila 2009 ni sprejela zadostnih ukrepov za preprečevanje in nato odstranitev vnosa zemeljskega izkopa, ki se uvršča med odpadke s klasifikacijsko številko 17 05 06 (zemeljski izkopi, ki niso vsebovani v klasifikacijski številki 17 05 05) in klasifikacijsko številko 17 05 05 (zemeljski izkopi, ki vsebujejo nevarne snovi), na lokaciji del za gradnjo komunalne infrastrukture za poslovno cono Gaberje jug, tako da je to lokacijo prav tako treba šteti za nezakonito odlagališče, ker ne izpolnjuje zgoraj navedenih določb direktiv 1999/31 in 2008/98 ter členov 12, 15 in 17 zadnjenavedene direktive,

ni izpolnila obveznosti iz vseh teh določb.

2.	Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 184, 16.6.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/11

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Republika Bolgarija

(Zadeva C-145/14) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Direktiva 1999/31/ES - Člen 14 - Odlaganje odpadkov - Nenevarni odpadki - Neskladnost obstoječih odlagališč))

(2015/C 311/11)

Jezik postopka: bolgarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: S. Petrova in E. Sanfrutos Cano, agenta)

Tožena stranka: Republika Bolgarija (zastopnika: E. Petranova in D. Drambozova, agenta)

Izrek

Republika Bolgarija s tem, ko ni sprejela potrebnih ukrepov, da bi od 16. julija 2009 odlagališča za nenevarne odpadke na njenem ozemlju obratovala samo, če izpolnjujejo zahteve iz Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 14 od (a) do (c) te direktive.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	Evropska komisija in Republika Bolgarija nosita lastne stroške.

(1) UL C 159, 26.5.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/11

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Köln – Nemčija) – Sommer Antriebs- und Funktechnik GmbH/Rademacher Geräte-Elektronik GmbH & Co. KG

(Zadeva C-369/14) (1)

((Predhodno odločanje - Odpadna električna in elektronska oprema - Direktiva 2002/96/ES - Člena 2(1) in 3(a) ter prilogi IA in IB - Direktiva 2012/19/EU - Člena 2(1)(a) in (3)(b) ter 3(1)(a) in (b) ter prilogi I in II - Pojma „električna in elektronska oprema“ in „električno in elektronsko orodje“ - Pogoni za garažna vrata))

(2015/C 311/12)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Landgericht Köln

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Sommer Antriebs- und Funktechnik GmbH

Tožena stranka: Rademacher Geräte-Elektronik GmbH & Co. KG

Izrek

Člena 2(1) in 3(a) Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) ter prilogi IA, točka 6, in IB, točka 6, k tej direktivi na eni strani ter člen 2(1)(a) in (3)(b), člen 3(1)(a) in (b) Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) ter prilogi I, točka 6, in II, točka 6, k tej direktivi je treba razlagati tako, da pogoni za garažna vrata, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, ki za pravilno delovanje potrebujejo električno napetost od 220 do 240 voltov in so zasnovani za vgradnjo v stavbno opremo skupaj z ustreznimi garažnimi vrati ter jih je mogoče kadar koli odstraniti, ponovno namestiti in/ali dodati navedeni opremi, spadajo na področje uporabe Direktive 2002/96/ES oziroma Direktive 2012/19/EU v prehodnem obdobju, določenem v členu 2(1)(a) zadnjenavedene direktive.

(1) UL C 439, 8.12.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/12

Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Kraljevina Danska

(Zadeva C-468/14) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/37/ES - Proizvodnja, predstavitev in prodaja tobačnih izdelkov - Člen 2(4) in 8 - Prepoved dajanja na trg tobaka za oralno uporabo - „Snus“ (tobak za žvečenje)))

(2015/C 311/13)

Jezik postopka: danščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Cattabriga in M. Clausen, agenta)

Tožena stranka: Kraljevina Danska (zastopnika: C. Thorning in M. Wolff, agenta)

Izrek

Kraljevina Danska ni izpolnila obveznosti iz členov 2(4) in 8 Direktive 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov s tem, ko je odobrila prodajo tobaka za žvečenje („snus“).

2.	Kraljevini Danski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 439, 8.12.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/12

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Francoska republika

(Zadeva C-485/14) (1)

((Neizpolnitev obveznosti države - Prosti pretok kapitala - Člen 63 PDEU in člen 40 Sporazuma o EGP - Davek na neodplačne prenose premoženja - Oprostitev - Volila in darila - Različno obravnavanje - Subjekti v drugi državi članici - Neobstoj dvostranskih davčnih sporazumov))

(2015/C 311/14)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: J.-F. Brakeland in W. Roels, agenta)

Tožena stranka: Francoska republika (zastopnika: D. Colas in J. – S. Pilczer, agenta)

Izrek

Francoska republika s tem, ko je od davka na neodplačne prenose premoženja oprostila darila in volila v korist javnih institucij ali nepridobitnih organizacij samo, če imajo sedež v Franciji ali v drugi državi članici Evropske unije ali v drugi državi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, ni izpolnila obveznosti iz člena 63 PDEU in člena 40 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

2.	Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 7, 12.1.2015.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/14

Pritožba, ki jo je Mohammad Makhlouf vložil 20. marca 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 21. januarja 2015 v zadevi T-509/11, Makhlouf/Svet

(Zadeva C-136/15 P)

(2015/C 311/19)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnik: Mohammad Makhlouf (zastopnik: G. Karouni, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Svet Evropske unije

Predlogi

—	Izpodbijana sodba naj se razveljavi;

—	sklepi in uredbe Sveta Evropske unije, na katere se nanaša zadevna tožba, naj se razglasijo za nične v delu, v katerem se nanašajo na pritožnika;

—	Svetu naj se naloži plačilo pritožnikovih stroškov v pritožbenem postopku in v postopku pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlog in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja en pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je Splošno sodišče pri uporabi pravil v zvezi z obveznostjo, ki je naložena Svetu, napačno uporabilo pravo.

Natančneje, pritožnik Splošnemu sodišču očita, da se je oprlo na obrazložitev Sveta, ki naj bi bila nepopolna in nenatančna, zaradi česar mu naj ne bi bilo mogoče ugotoviti specifičnih in konkretnih razlogov za njegovo uvrstitev na seznam. Pritožnik naj zato ne bi mogel zagotoviti ustrezne obrambe, saj naj ne bi vedel, kaj se mu v zvezi z represijo nad protestniki, ali z nudenjem podpore režimu, ali celo z imetjem koristi od režima očita.

Splošno sodišče naj bi poleg tega očitno izkrivilo svojo obveznost obrazložitve, ko je, s tem ko je napačno in prvič v svoji sodbi navedlo, da „ima“ pritožnik „koristi od politike režima“, omililo opustitev Sveta.

To, da v obrazložitvi Sveta ni jasno in natančno navedeno dejanje, katerega je obdolžen in ki je podlaga za omejevalni ukrep, naj bi tako resno poseglo v uveljavljanje pritožnikove pravice do obrambe.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/15

Pritožba, ki so jo Robert Aubineau in drugi vložili 19. maja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 18. marca 2015 v združenih zadevah T-195/11, T-458/11, T-448/12 in T-41/13, Cahier in drugi/Svet in Komisija

(Zadeva C-227/15 P)

(2015/C 311/20)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožniki: Robert Aubineau in drugi (zastopnik: Ch.-E. Gudin, odvetnik)

Druge stranke v postopku: Svet, Komisija, Francija

Predlogi

—

Razveljavi naj se sodba, s katero je bilo zavrnjeno priznanje prepovedi za proizvajalce – destilacijske obrate, da same destilirajo vina, ki so jih proizvedle, v količinah, ki presegajo običajne, pri čemer je bila zavrnitev priznanja utemeljena s tem, da lahko zaprosijo za dovoljenje in s tem predhodno postanejo destilacijski obrati.

—	Razveljavi naj se sodba, s katero je bilo zavrnjeno priznanje diskriminatornosti Uredbe (ES) št. 1623/2000 (1), ki proizvajalcem žganja ne daje enakih pravic.

—

Razveljavi naj se sodba, s katero je bilo zavrnjeno priznanje krivde in odgovornosti institucij, ki so uvedle pravila, ki – kadar se uporabljajo v okviru skupne ureditve trga, kot v tem primeru – niso v skladu z načelom o prepovedi diskriminacije, ki se kot splošno načelo prava Unije nahaja v sodni praksi Sodišča in v členu 40 PDEU.

—

Razveljavi naj se sodba, s katero je zavrnjeno priznanje škode, povzročene pritožnikom zaradi uredbe, ki jo je mogoče razlagati na dva načina, ki je vsa nacionalna sodišča vodila k strogim sankcijam pritožnikov. Ta dvojna razlaga je neposredna posledica besedila, za katerega je odgovoren njegov avtor, v tem primeru Komisija.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki v utemeljitev pritožbe navajajo štiri pritožbene razloge.

Prvič, Sodišču predlagajo, naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča, s katero je bilo zavrnjeno priznanje diskriminatornosti Uredbe št. 1623/2000, ki proizvajalcem žganja ne daje enakih pravic.

Drugič, menijo, da Splošno sodišče ni pravilno uporabilo prava s tem, da je zavrnilo priznanje krivdnega ravnanja in odgovornosti institucij, ki so uvedle in razlagale pravila, ki so – kadar se uporabljajo v okviru skupne ureditve trga, kot v tem primeru – v nasprotju z načelom o prepovedi diskriminacije, ki se kot splošno načelo prava Unije nahaja v sodni praksi Sodišča in v členu 40 PDEU.

Tretjič, Splošnemu sodišču očitajo, da ni priznalo škode, ki jim je bila povzročena. Dvojna mogoča razlaga Uredbe št. 1623/2000 je nacionalna sodišča vodila k strogemu sankcioniranju pritožnikov in da je zaradi tega ta nezakonitost razlog za povzročeno škodo.

Nazadnje, Splošnemu sodišču očitajo, da ni upoštevalo smisla in obsega člena 65 Uredbe, ki določa posebne formalnosti za proizvajalce, ki razpolagajo z lastnimi destilacijskimi napravami in ki imajo namen opraviti obvezno destilacijo vina, ki so ga proizvedli, v količinah, ki presegajo običajne.

(1) Uredba Komisije (ES) 1623/2000 z dne 25. julija 2000 o določitvi podrobnih izvedbenih pravil za Uredbo (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino ob upoštevanju tržnih mehanizmov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 30, str. 182).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/16

Pritožba, ki jo je Emsibeth SpA vložila 26. maja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 26. marca 2015 v zadevi T-596/13, Emsibeth/Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-251/15 P)

(2015/C 311/21)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Emsibeth SpA (zastopnik: A. Arpaia, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano sodbo (sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 26. marca 2015 v zadevi T-596/13);

—	v zadevi meritorno odloči;

—	UUNT naloži plačilo stroškov, vključno s tistimi, ki so nastali na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica se sklicuje na kršitev oziroma napačno uporabo člena 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 (1). Natančneje, ni mogoče sprejeti meril, s katerimi je Splošno sodišče v sodbi presodilo koncepte (i) upoštevne javnosti, enakosti ali podobnosti (ii) proizvodov in (iii) znamk ter (iv) obstoja verjetnosti zmede glede dveh znamk.

(i)

Izpodbijana sodba ni koherentna v delu, v katerem je povprečnemu potrošniku – ki je opredeljen kot upoštevna javnost – sicer pripisana značilnost „dobro obveščenega in previdnega opazovalca“, pri konkretni presoji njegove dejanske sposobnosti razlikovanja med očitno različnima znamkama pa je dojet kot subjekt, ki je površen in popolnoma nesposoben samostojnih presoj nizke ravni težavnosti.

(ii)

Izpodbijana sodba je v očitnem nasprotju s sodno prakso Skupnosti, v skladu s katero je treba pri presoji podobnosti blaga upoštevati vse relevantne dejavnike, ki se nanašajo na to blago, med katerimi so narava, namen, uporaba, dejstvo, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče se proizvode, in distribucijske kanale proizvodov. Splošno sodišče v resnici ni upoštevalo nobenega od teh dejavnikov in je svojo presojo omejilo zgolj na ugotovitev, da so proizvodi za barvanje in razbarvanje las „vključeni“ v kozmetiko in da je treba te proizvode zato šteti za enake.

(iii)

V izpodbijani sodbi je napaka, in sicer v delu, v katerem pri koliziji besedne in sestavljene znamke ni bil namenjen zadosten poudarek figurativnim elementom druge znamke, ki v prvi niso prisotni in na podlagi katerih se ta dva znaka lahko razlikujeta, pri čemer je bila presoja omejena na kolizijo v besednih delih.

Poleg tega je v izpodbijani sodbi iz kolizije neupravičeno izključena prva beseda prejšnje znamke (Mc) in ni upoštevano, da je ta predpona, kadar ji sledi ime, glede na njeno razširjeno uporabo na splošno znana kot priimek škotskega izvora, zato ga celotna upoštevna javnost, ne samo njen anglosaški del, izgovarja v angleškem jeziku.

(iv)	V izpodbijani sodbi je napaka v delu, v katerem je kljub obstoju številnih razlik med dvema znamkama, ki se primerjata, ugotovljeno, da je podana verjetnost zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/17

Pritožba, ki jo je Sea Handling SpA v stečaju, zdaj Sea Handling SpA vložila 8. junija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. marca 2015 v zadevi T-456/13, Sea Handling/Komisija

(Zadeva C-271/15 P)

(2015/C 311/22)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Sea Handling SpA v stečaju, zdaj Sea Handling SpA (zastopnika: B. Nascimbene in M. Merola, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

—	Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. marca 2015 v zadevi T-456/13 naj se razveljavi;

—	odločba Evropske komisije Ref. Ares(2013)2028929 z dne 12. junija 2013, s katero je bila zavrnjena prošnja družbe SEA Handling za dostop do nekaterih dokumentov v zvezi s postopkom SA.21420 – Italija/SEA Handling, naj se razglasi za nično;

—	Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov, vključno s tistimi, ki so nastali pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, protislovje in nezadostna obrazložitev izpodbijane sodbe pri presoji izjeme glede namena preiskav iz člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001 (1).

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo v delu, v katerem je štelo, da je Komisija upravičeno uporabila splošno domnevo zaupnosti pri zahtevi za dostop, ki se je nanašala na specifične dokumente. Z razlago, ki jo je Splošno sodišče podalo za izjemo glede varstva ciljev namena preiskav iz člena 4(2), tretja alinea, uredbe št. 1049/2001, je bila uvedena omejitev pravice dostopa do dokumentov, (i) ki je nesorazmerna glede na cilje iz člena 4 Uredbe št. 1049/2001 in (ii) ki ni ustrezno utemeljena.

Pritožnica v okviru prvega očitka trdi, da Splošno sodišče Komisiji ne more dovoliti, da uveljavlja splošno domnevo pri odločanju o prošnji za dostop do procesnih aktov na področju državnih pomoči, kjer so zahtevani dokumenti opredeljeni jasno in natančno. To velja še toliko bolj, kadar v okoliščinah, kakršne so v tej zadevi, ko je Komisiji mogoče pripisati graje vredne kršitve postopka, podobno delovanje pripelje do tega, da se splošna domneva zaupnosti spremeni v absolutno domnevo, ki je oseba, ki prosi za dostop do aktov, ne more izpodbijati, kar je v nasprotju z navedenim členom 4 uredbe št. 1049/2001.

Pritožnica v okviru drugega očitka trdi, da v izpodbijani sodbi niso bili ustrezno pojasnjeni razlogi, iz katerih je po mnenju Splošnega sodišča pravno načelo, ki ga je Sodišče priznalo v sodbi Komisija Technische Glaswerke Ilmenau z dne 29. junija 2010 (C-139/07 P, EU:C:2010:376), mogoče uporabiti v primerih, v katerih ne gre za prošnjo za dostop do celotnega spisa, ampak do točno določenih dokumentov.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v izpodbijani sodbi v delu, v katerem ni odobrena možnost delnega dostopa do dokumentov.

Splošno sodišče je ravnalo napačno, ko je štelo, da uporaba splošne domneve upravičuje zavrnitev razkritja zahtevanih dokumentov, kar je Komisiji omogočalo, da ne odobri delnega dostopa do teh dokumentov. V obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je Sodišče v preteklosti zavračalo delni dostop do spisov, za katere velja splošna domneva zaupnosti, zato Komisija ni mogla upravičeno zavrniti delnega dostopa zgolj zato, ker so bili zahtevani dokumenti v upravnem spisu postopka nadzora državnih pomoči.

Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v izpodbijani sodbi v delu, v katerem Splošno sodišče ni izpolnilo obveznosti preučitve dokumentov, ki so predmet zavrnitve dostopa.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo v delu, v katerem ni izpolnilo obveznosti preučitve dokumentov, ki so predmet zavrnitve dostopa, pri čemer je menilo, da lahko delovanje Komisije nadzoruje, ne da bi pregledalo zadevno dokumentacijo.

Četrti pritožbeni razlog: protislovje in napačna uporaba prava v delu, v katerem Splošno sodišče ni namenilo ustreznega poudarka kršitvam postopka, ki so bile storjene pri izdaji izpodbijane odločbe.

V izpodbijani sodbi je napačno uporabljeno pravo v delu, v katerem je zanikano, da so kršitve postopka, ki jih je storila Komisija, vplivale na zmožnost pritožnice, da predloži svoje stališče o uporabi domneve zaupnosti v obravnavani zadevi. Splošno sodišče ni upoštevalo, da je bilo pritožnici zaradi zadevnih kršitev onemogočeno izvrševanje procesnih pravic in da je bila zato splošna domneva o posegu v preiskave spremenjena iz relativne domneve v absolutno.

Peti pritožbeni razlog: napačna uporaba prava v delu, v katerem je Splošno sodišče zanikalo obstoj prevladujočega javnega interesa.

Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je odločilo, da ni nikakršnega prevladujočega javnega interesa, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati proti izjemam iz člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001, ne da bi ustrezno upoštevalo utemeljitve, ki jih je pritožnica navedla v zvezi s tem.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Apelacyjny w Warszawie (Poljska) 17. junija 2015 – Edyta Mikołajczyk/Marie Louise Czarnecka, Stefan Czarnecki

(Zadeva C-294/15)

(2015/C 311/23)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Apelacyjny w Warszawie

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in pritožnica: Edyta Mikołajczyk

Toženi stranki in nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Marie Louise Czarnecka, Stefan Czarnecki

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali spadajo postopki o razveljavitvi zakonske zveze po smrti enega od zakoncev na področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (1)?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali področje uporabe zgoraj navedene uredbe zajema tudi postopek o razveljavitvi zakonske zveze, ki ga je sprožila oseba, ki ni eden od zakoncev?

3.	Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen: ali je mogoče v postopku za razveljavitev zakonske zveze, ki ga je sprožila oseba, ki ni eden od zakoncev, pristojnost sodišča utemeljiti na podlagah, navedenih v členu 3(1)(a), peta in šesta alinea, Uredbe?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str 243.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Litva) 18. junija 2015 – „Borta“ UAB v VĮ Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija

(Zadeva C-298/15)

(2015/C 311/24)

Jezik postopka: litovščina

Predložitveno sodišče

Lietuvos Aukščiausiasis Teismas

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka:„Borta“ UAB

Tožena stranka: VĮ Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba določbe členov 37, 38, 53 in 54 Direktive 2004/17 (1) razumeti in razlagati, skupaj ali ločeno (vendar brez omejevanja teh določb), tako, da:

(a)	nasprotujejo nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora v primeru, ko so k izvajanju javnega naročila gradenj povabljeni podizvajalci, glavno delo, kot ga je opredelil naročnik, izvesti izvajalec?

(b)

nasprotujejo shemi, določeni v razpisni dokumentaciji, za kumuliranje poklicnih sposobnosti izvajalcev, kot so tiste, ki jih je naročnik opredelil v sporni razpisni zahtevi, na podlagi katere mora delež, ki predstavlja poklicno sposobnost upoštevnega gospodarskega subjekta (partnerja pri skupnih dejavnostih), ustrezati deležu specifičnega dela, ki ga bo dejansko izvedel v skladu s pogodbo o izvedbi javnega naročila?

Ali je treba določbe členov 10, 46 in 47 Direktive 2004/17 razumeti in razlagati, skupaj ali ločeno (vendar brez omejevanja zgoraj navedenih določb), tako, da:

(a)

načeli enakega obravnavanja izvajalcev in preglednosti nista kršeni v primeru, ko naročnik:

—	v razpisni dokumentaciji vnaprej določi splošno možnost kumuliranja poklicnih sposobnosti izvajalcev, vendar ne opredeli sheme za izvajanje te možnosti;

—	naknadno med postopkom oddaje javnega naročila podrobneje opredeli zahteve za oceno usposobljenosti izvajalcev, tako da opredeli nekatere omejitve glede kumuliranja poklicnih sposobnosti izvajalcev;

—	zaradi te podrobnejše opredelitve vsebine zahtev glede usposobljenosti podaljša rok za oddajo ponudb in to podaljšanje objavi v Uradnem listu?

(b)	omejitve kumuliranja sposobnosti izvajalcev ni treba jasno navesti vnaprej, če je zaradi posebne narave naročnikovih dejavnosti in posebnih značilnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila taka omejitev predvidljiva in upravičena?

(1) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL 2004, L 134, str. 1).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/21

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Łodzi (Poljska) 22. junija 2015 – Kazenski postopek zoper G. M. in M. S.

(Zadeva C-303/15)

(2015/C 311/25)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy w Łodzi

Stranka v postopku v glavni stvari

G. M. und M. S.

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je mogoče člen 8(1) Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov in o pravilih za storitve informacijske družbe (1) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337, s poznejšimi spremembami) razlagati tako, da v primeru, če predpisi, ki štejejo za tehnične predpise, niso bili sporočeni, dopušča različne posledice v smislu, da bi moralo imeti v primeru predpisov v zvezi s svoboščinami, ki niso predmet omejitev iz člena 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije, dejstvo, da ti niso bili sporočeni, za posledico, da se ne smejo uporabiti v določenem postopku, medtem ko lahko v primeru predpisov v zvezi s svoboščinami, ki so predmet omejitev iz člena 36 Pogodbe, nacionalno sodišče, ki je hkrati sodišče iz Unije, preuči, ali so ti predpisi kljub temu, da niso bili sporočeni, v skladu z zahtevami iz člena 36 Pogodbe in jih je mogoče uporabiti?

(1) UL L 204, str. 37.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/21

Tožba, vložena 23. junija 2015 – Evropska komisija/Romunija

(Zadeva C-306/15)

(2015/C 311/26)

Jezik postopka: romunščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Sanfrutos Cano, L. Nicolae, zastopnika)

Tožena stranka: Romunija

Predloga tožeče stranke

—

Ugotovi naj se, da Romunija s tem, da ni sprejela vseh zakonskih in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (1) oziroma ker jih ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) navedene direktive;

—	Romuniji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok za prenos Direktive v nacionalno pravo se je iztekel 30. septembra 2013.

(1) UL L 37, str. 10.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/22

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom (Združeno kraljestvo) 26. junija 2015 – The Queen na predlog Hemming (ki posluje kot „Simply Pleasure Ltd.“) in drugi/Westminster City Council

(Zadeva C-316/15)

(2015/C 311/27)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Supreme Court of the United Kingdom

Stranke v postopku v glavni stvari

Nasprotne stranke: Hemming, ki posluje kot „Simply Pleasure Ltd.“, James Alan Poulton, Harmony Ltd, Gatisle Ltd, ki posluje kot „Janus“, Winart Publications Ltd, Darker Enterprises Ltd, Swish Publications Ltd.

Pritožnik: Westminster City Council

Vprašanji za predhodno odločanje

Kadar mora prosilec za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za upravljanje erotičnega lokala plačati pristojbino, ki je sestavljena iz dveh delov, pri čemer je en del povezan z obravnavanjem vloge in je nevračljiv, drugi pa z vodenjem sistema za izdajo dovoljenj in je vračljiv, če je vloga zavrnjena:

(1)

ali zahteva za plačilo pristojbine, ki vključuje drugi vračljivi del, zgolj z vidika evropskega prava pomeni, da so nasprotne stranke utrpele strošek na podlagi njihovih vlog, ki je bil v nasprotju s členom 13(2) Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu (1), če je znesek presegel kakršen koli strošek, ki ga je imel Westminster City Council (mestni svet v Westminstru) z obravnavanjem vloge?

(2)

ali je ugotovitev, da je treba tako zahtevo šteti za strošek – ali, če je tako, za strošek, ki presega strošek mestnega sveta za obravnavanje vloge – odvisna od vpliva dodatnih (in če je tako, kakšnih) okoliščin, na primer:

(a)	dokazov, ki utemeljujejo, da so zaradi plačila drugega vračljivega dela prosilci utrpeli ali je verjetno, da bi utrpeli določen strošek ali izgubo,

(b)	višine drugega vračljivega dela in poteka časa od plačila do vračila, ali

(c)	kakršnega koli prihranka pri izdatkih, ki bi ga imel mestni svet z obravnavanjem vlog (in bi se torej nanašal na nevračljivi strošek) zaradi zahteve, da prosilci vnaprej plačajo pristojbino, ki je sestavljena iz obeh delov?

(1) UL L 376, str. 36.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/23

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 26. junija 2015 – X, Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-317/15)

(2015/C 311/28)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnika kasacijske pritožbe: X, Staatssecretaris van Financiën

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali se načelo varstva uporabe omejitev za tretje države iz člena 64(1) PDEU razteza tudi na uporabo omejitev, ki obstajajo na podlagi notranje določbe, kakršna je v obravnavanem primeru določba o podaljšanem roku za dodatno odmero davka, ki se lahko uporabi tudi v primerih, ki niso povezani z neposrednimi naložbami, opravljanjem finančnih storitev ali sprejemom vrednostnih papirjev na trge kapitala?

Ali načelo varstva uporabe omejitev pretoka kapitala iz člena 64(1) PDEU v povezavi z opravljanjem finančnih storitev zadeva tudi omejitve, ki kakor obravnavani rok za dodatno odmero davka ne veljajo za izvajalca storitev in tudi ne urejajo pogojev za opravljanje storitev ali za vrsto opravljanja storitev?

Ali je treba k „pretoku kapitala, ki se nanaša na opravljanje finančnih storitev“ v smislu člena 64(1) PDEU šteti tudi primer, kakršen je obravnavani, v katerem je prebivalec države članice odprl račun (vrednostnih papirjev) v bančni ustanovi izven Unije, in ali je pri tem pomembno, ali, in če je odgovor pritrdilen, v kakšnem obsegu omenjena bančna ustanova v tem okviru opravlja dejavnosti za imetnika računa?

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/24

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per il Piemonte (Italija) 26. junija 2015 – Tecnoedi Costruzioni Srl/Comune di Fossano

(Zadeva C-318/15)

(2015/C 311/29)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale Amministrativo Regionale per il Piemonte

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Tecnoedi Costruzioni Srl

Tožena stranka: Comune di Fossano

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člena 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter načela svobode ustanavljanja, svobodnega opravljanja storitev, enakega obravnavanja, nediskriminacije in sorazmernosti razlagati tako, da nasprotujejo veljavnim pravnim predpisom Italije, vsebovanim v členih 122(9) in 253(20)(a) zakonske uredbe št. 163/2006, ki se nanašajo na samodejno izključitev neobičajno nizkih ponudb iz razpisov za dodelitev naročil del, katerih vrednost je pod predpisanim pragom in ki izkazujejo čezmejni interes?

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/24

Pritožba, ki jo je Polynt SpA vložila 30. junija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 30. aprila 2015 v zadevi T-134/13, Polynt SpA in Sitre Srl/Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

(Zadeva C-323/15 P)

(2015/C 311/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Polynt SpA (zastopnik: C. Mereu, odvetnik)

Druge stranke v postopku: Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Sitre Srl, New Japan Chemical, REACh ChemAdvice GmbH, Kraljevina Nizozemska, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-134/13;

—	izpodbijani sklep razveljavi ali podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču v odločanje o ničnostni tožbi pritožnice; in

—	nasprotni stranki v postopku naloži plačilo vseh stroškov tega postopka, vključno s stroški postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče z zavrnitvijo njene ničnostne tožbe kršilo pravo Skupnosti. Splošno sodišče naj bi med drugim storilo številne napake pri presoji in razlagi pravnega okvira, ki se uporabi za položaj pritožnice. Splošno sodišče naj bi zato napačno uporabilo pravo tako:

—	Splošno sodišče naj bi podalo protislovne in napačne izjave glede nujnosti upoštevanja ocene tveganja v skladu s členom 57(f) REACH (1), zaradi katerih naj bi se ta uredba napačno razlagala;

—	Splošno sodišče naj bi podalo protislovne izjave in odstopalo od ustaljene sodne prakse glede statusa in teže smernic pri razlagi pomena besedne zveze „ki so enakovredni“ iz člena 57(f) te uredbe;

—	Splošno sodišče naj bi se napačno oprlo na člen 69(2) REACH, zaradi česar naj bi bila obrazložitev pomanjkljiva;

—	Splošno sodišče naj bi pri zavrnitvi trditev v zvezi z izpostavitvijo delavcev in potrošnikov uporabilo napačno pravno besedilo in s tem napačno uporabilo člen 57(f) REACH.

Iz teh razlogov pritožnica trdi, da je treba sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-134/13 razveljaviti, izpodbijani sklep pa razglasiti za ničen.

(1) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396 str. 1).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/25

Pritožba, ki sta jo Hitachi Chemical Europe GmbH in Polynt SpA 30. junija 2015 vložili zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 30. aprila 2015 v zadevi T-135/13, Hitachi Chemical Europe GmbH, Polynt SpA in Sitre Srl/Evropska agencija za kemikalije (ECHA)

(Zadeva C-324/15 P)

(2015/C 311/31)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnici: Hitachi Chemical Europe GmbH in Polynt SpA (zastopnik: C. Mereu, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Sitre Srl, REACh ChemAdvice GmbH, New Japan Chemical, Kraljevina Nizozemska, Evropska komisija

Predlog

Pritožnici predlagata Sodišču, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-135/13;

—	izpodbijani sklep razveljavi ali podredno, zadevo vrne Splošnemu sodišču v odločanje o ničnostni tožbi pritožnice; in

—	nasprotni stranki v postopku naloži plačilo vseh stroškov tega postopka, vključno s stroški postopka pred Splošnim sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnici trdita, da je Splošno sodišče z zavrnitvijo njune ničnostne tožbe kršilo pravo Skupnosti. Splošno sodišče naj bi med drugim storilo številne napake pri presoji in razlagi pravnega okvira, ki se uporabi za položaj pritožnice. Splošno sodišče naj bi zato napačno uporabilo pravo tako:

—	Splošno sodišče naj bi podalo protislovne in napačne izjave glede nujnosti upoštevanja ocene tveganja v skladu s členom 57(f) REACH (1), zaradi katerih naj bi se ta uredba napačno razlagala.

—	Splošno sodišče naj bi podalo protislovne izjave in odstopalo od ustaljene sodne prakse glede statusa in teže smernic pri razlagi pomena besedne zveze „ki so enakovredni“ iz člena 57(f) te uredbe.

—	Splošno sodišče naj bi se napačno oprlo na člen 69(2) REACH, zaradi česar naj bi bila obrazložitev pomanjkljiva.

—	Splošno sodišče naj bi pri zavrnitvi trditev v zvezi z izpostavitvijo delavcev in potrošnikov uporabilo napačno pravno besedilo in s tem napačno uporabilo člen 57(f) REACH.

Iz teh razlogov pritožnici trdita, da je treba sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-135/13 razveljaviti, izpodbijani sklep pa razglasiti za ničen.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/26

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 1. julija 2015 vložilo Administratīvā apgabaltiesa (Latvija) – AS „DNB Banka“/Valsts ieņēmumu dienests

(Zadeva C-326/15)

(2015/C 311/32)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Administratīvā apgabaltiesa

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: AS „DNB Banka“

Druga stranka v postopku: Valsts ieņēmumu dienests

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali lahko obstaja neodvisna skupina oseb v smislu člena 132(1)(f) Direktive (1), če imajo člani sedeže v različnih državah članicah Evropske unije, v katerih je bila navedena določba Direktive prenesena z različnimi pogoji, ki niso združljivi?

Ali lahko država članica omeji pravico davčnega zavezanca, da uporabi oprostitev iz člena 132(1)(f) Direktive, če je davčni zavezanec izpolnil vse pogoje za uporabo oprostitve v svoji državi članici, vendar je bila navedena določba v nacionalnih zakonodajah držav članic ostalih članov skupine prenesena s pogoji, ki omejujejo možnost, da bi davčni zavezanci drugih držav članic v svoji državi članici uporabili zadevno oprostitve davka na dodano vrednost?

Ali je dopustno uporabiti oprostitev iz člena 132(1)(f) Direktive za nekatere storitve v državi članici prejemnika storitev, ki je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost, če je ponudnik storitev, ki je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost, v drugi državi članici obračunal davek na dodano vrednost za te storitve v skladu s splošno ureditvijo, to je upoštevajoč, da se davek na dodano vrednost za tovrstne storitve dolguje v državi članici prejemnika storitev v skladu s členom 196 Direktive?

Ali je treba pod pojmom „neodvisna skupina oseb“ v smislu člena 132(1)(f) Direktive razumeti ločeno pravno osebo, katere obstoj je treba dokazati s posebnim dogovorom o ustanovitvi neodvisne skupine oseb?

Če je odgovor na to vprašanje, da ni nujno, da je neodvisna skupina oseb ločena pravna oseba, ali je treba šteti, da je neodvisna skupina oseb skupina povezanih podjetij, v kateri se v okviru njene običajne ekonomske dejavnosti vzajemno opravljajo podporne storitve za opravljanje njihovih komercialnih dejavnosti in je mogoče obstoj tovrstne skupine dokazati s sklenjenimi pogodbami o opravljanju storitev ali z dokumentacijo o transfernih cenah?

5.	Ali lahko država članica omeji pravico davčnega zavezanca, da uporabi oprostitev davka na dodano vrednost iz člena 132(1)(f) Direktive, če je davčni zavezanec uporabil pribitek na transakcije v skladu z določbami zakonodaje s področja neposredne obdavčitve države članice, v kateri ima sedež?

6.	Ali oprostitev iz člena 132(1)(f) Direktive velja za storitve, prejete iz tretjih držav? Z drugimi besedami: ali je lahko član neodvisne skupine oseb, v smislu navedene določbe Direktive, ki v okviru skupine opravi storitve za druge člane te skupine, davčni zavezanec tretje države?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347. str. 1)

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/27

Pritožba, ki jo je Francoska republika vložila 3. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. aprila 2015 v zadevi T-402/12, Carl Schlyter/Evropska komisija

(Zadeva C-331/15 P)

(2015/C 311/33)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Francoska republika (zastopniki: G. de Bergues, D. Colas, F. Fize, agenti)

Druge stranke v postopku: Carl Schlyter, Evropska komisija, Republika Finska, Kraljevina Švedska

Predlogi

Francoska vlada Sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi sodbo četrtega senata Splošnega sodišča z dne 16. aprila 2015 v zadevi T-402/12, Carl Schlyter/Komisija, v delu, v katerem je razglasilo za ničen sklep Evropske komisije z dne 27. junija 2012, s katerim je ta med obdobjem mirovanja zavrnila dostop do svojega podrobnega mnenja o osnutku odloka o vsebini in pogojih glede letne izjave o snoveh v stanju nanodelcev (2011/673/F), ki so ji ga francoski organi priglasili na podlagi Direktive 98/34/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998;

—	vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Francoska vlada s pritožbo, vloženo 3. julija 2015, Sodišču Evropske unije predlaga, naj na podlagi člena 56 Statuta Sodišča razveljavi sodbo, ki jo je četrti senat Splošnega sodišča izdal 16. aprila 2015 v zadevi T-402/12, Carl Schlyter/Komisija (v nadaljevanju: izpodbijana sodba).

Francoska vlada v utemeljitev pritožbe navaja en pritožbeni razlog.

Francoska vlada v podporo tega pritožbenega razloga navaja, da je Splošno sodišče večkrat napačno uporabilo pravo pri opredelitvi postopka, določenega v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (v nadaljevanju: Direktiva 98/34), in pri uporabi izjeme v zvezi z varstvom namena preiskave, določene v členu 4(2), tretja alinea, Uredbe (ES) št. 1049/2001 (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju: Uredba št. 1049/2001).

Na prvem mestu francoska vlada trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker se ni strinjalo, da se postopek, določen v Direktivi 98/34, opredeli kot preiskava v smislu člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001.

Francoska vlada v zvezi s tem navaja, prvič, da opredelitev pojma preiskava, ki jo je podalo Splošno sodišče v izpodbijani sodbi, ne temelji na nobeni opredelitvi, določeni v Uredbi št. 1049/2001, Direktivi 98/34 ali v sodni praksi.

Drugič, ta opredelitev naj poleg tega ne bi bila skladna z odločitvijo, ki jo je sprejel osmi senat Splošnega sodišča v sodbi z dne 25. septembra 2014, Spirlea/Komisija, v zadevi T-306/12. V tej sodbi naj bi namreč Splošno sodišče ugotovilo, da se lahko postopek, imenovan „EU Pilot“, opredeli kot preiskava v smislu člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001. Francoska vlada pa meni, da so si cilji in potek postopka „EU Pilot“ zelo podobni s cilji in potekom postopka, določenega v Direktivi 98/34.

Tretjič, če bo Sodišče potrdilo opredelitev preiskave iz izpodbijane sodbe, francoska vlada vseeno meni, da postopek, določen Direktivi 98/34, ob upoštevanju njegovih ciljev in poteka, ustreza tej opredelitvi.

Na drugem mestu, prvič, francoska vlada meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je podredno ugotovilo, da tudi če je podrobno mnenje, ki ga izda Komisija, del preiskave v smislu člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001, razkritje tega dokumenta ne škodi nujno namenu postopka iz Direktive 98/34.

Francoska vlada v zvezi s tem navaja, da tožeča stranka ni nikdar – niti v svoji prvotni tožbi niti v repliki niti v stališčih o intervencijskih vlogah – podala argumenta, v skladu s katerim naj razkritje dokumenta ob predpostavki, da je postopek iz Direktive 98/34 del preiskave, ne bi škodilo namenu tega preiskovalnega dejanja.

Zato francoska vlada meni, da je Splošno sodišče – ker tožeča stranka razloga, ki ga je podredno navedlo Splošno sodišče in ki se nanaša na zakonitost izpodbijane odločbe, ni podala – v točkah od 84 do 88 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo s tem, da je ta razlog preizkusilo po uradni dolžnosti.

Drugič, Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je namen postopka, določenega v Direktivi 98/34, preprečiti, da bi nacionalni zakonodajalec sprejel tehnični predpis, ki bi oviral prosti pretok blaga ali prosti pretok storitev ali svobodo ustanavljanja ponudnikov storitev na notranjem trgu (točka 85 izpodbijane sodbe).

Po mnenju Francoske vlade je namreč Splošno sodišče s tem podalo ozko razlago namena postopka, določenega v Direktivi 98/34.

Francoska vlada pa meni, da postopek iz Direktive 98/34 ob cilju skladnosti nacionalnih pravil uresničuje tudi cilj kakovostnega dialoga med Komisijo in zadevno državo članico.

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337.

(2) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/29

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbetsdomstolen (Švedska) 6. julija 2015 – Unionen/Almega Tjänsteförbunden, ISS Facility Services AB

(Zadeva C-336/15)

(2015/C 311/34)

Jezik postopka: švedščina

Predložitveno sodišče

Arbetsdomstolen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Unionen

Toženi stranki: Almega Tjänsteförbunden, ISS Facility Services AB

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je združljivo z direktivo o prenosu (1), če se po preteku enega leta po prenosu obrata uporabi določba v kolektivni pogodbi pridobitelja, ki pomeni, da se – kadar se zahteva določena neprekinjena delovna doba pri enem samem delodajalcu za priznanje podaljšanega odpovednega roka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca – delovna doba pri odsvojitelju ne upošteva, če so imeli delavci na podlagi enake določbe v kolektivni pogodbi, ki se je uporabljala za odsvojitelja, pravico, da se navedena delovna doba upošteva?

(1) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 98).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/30

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nederlandstalige Rechtbank van eerste aanleg te Brussel (Belgija) 7. julija 2015 – Kazenski postopek proti Lucu Vanderborghtu, druga stranka: Verbond der Vlaamse Tandartsen VZW

(Zadeva C-339/15)

(2015/C 311/35)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Nederlandstalige Rechtbank van eerste aanleg te Brussel

Stranki v postopku v glavni stvari

Obdolženec: Luc Vanderborght

Druga stranka: Verbond der Vlaamse Tandartsen VZW

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES (1) z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu zakonu, ki vsakomur absolutno prepoveduje, da v kakršni koli obliki oglašuje stomatološko oskrbo, kot to določa člen 1 belgijskega zakona z dne 15. aprila 1958 o oglaševanju na področju zobozdravstva?

2.	Ali je treba prepoved oglaševanja za stomatološko oskrbo obravnavati kot „pravilo o vidikih zdravja in varnosti izdelkov“ v smislu člena 3(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu?

Ali je treba Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je člen 8d kraljevega odloka z dne 1. junija 1934 o urejanju opravljanja zobozdravstva, v kateri je podrobneje opisano, kakšne zahteve v smislu skromnosti mora izpolnjevati izvesek, namenjen za javnost, na ordinaciji zobozdravnika?

Ali je treba Direktivo 2000/31/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu zakonu, ki vsakomur absolutno prepoveduje, da v kakršni koli obliki oglašuje stomatološko oskrbo, in prepoveduje tudi komercialno oglaševanje v elektronski obliki (spletna stran), kot to določa člen 1 belgijskega zakona z dne 15. aprila 1958 o oglaševanju na področju zobozdravstva?

5.	Kako je treba razlagati pojem „storitve informacijske družbe“, ki je opredeljen v členu 2(a) Direktive 2000/31/ES s sklicevanjem na člen 1(2) Direktive 98/34/ES (3), spremenjene z Direktivo 98/48/ES (4)?

6.	Ali je treba člena 49 PDEU in 56 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je ta v postopku v glavni stvari, s katero je zaradi varovanja javnega zdravja naložena popolna prepoved oglaševanja za zobozdravstveno oskrbo?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, str. 22).

(2) Direktiva o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 25, str. 399).

(3) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 20, str. 337).

(4) Direktiva Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 21, str. 8).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/31

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (Nizozemska) 8. julija 2015 – J. Klinkenberg/Minister van Infrastructuur en Milieu

(Zadeva C-343/15)

(2015/C 311/36)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Centrale Raad van Beroep

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: J. Klinkenberg

Tožena stranka: Minister van Infrastructuur en Milieu

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1 Direktive 1999/63/ES (1) in določbo 1(1) Priloge („Evropski sporazum o organizaciji delovnega časa pomorščakov“) razlagati tako, da se ta direktiva in ta sporazum uporabljata za državnega uradnika, ki opravlja dejavnost v službi državne ladjarske družbe in je del posadke ladje, s katero se izvaja nadzor ribolova?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Ali je treba člen 2 Direktive 89/391/EGS (2), člen 1(3) in člen 2, točki 1 in 2, Direktive 93/104/ES (3) ter člen 1(3) in člen 2, točki 1 in 2, Direktive 2003/88/ES (4) razlagati tako, da se uporabljata Direktivi 93/104/ES in 2003/88/ES za uradnike iz vprašanja 1?

Ali je treba člene 3, 5 in 6 Direktive 93/104/ES in člene 3, 5 in 6 Direktive 2003/88/ES razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji države članice, na podlagi katere veljajo ure, v katerih uradnik iz vprašanja 1 ne opravlja dejavnosti med vožnjo, vendar je zavezan, da je v stanju pripravljenosti za odpravo motenj v strojnici, kot čas počitka?

Ali je treba člene 3, 5 in 6 Direktive 93/104/ES in člene 3, 5 in 6 Direktive 2003/88/ES razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji države članice, na podlagi katere veljajo ure, v katerih uradnik iz vprašanja 1 ne opravlja dejavnosti med vožnjo, vendar je po navodilu kapitana zadolžen, da opravi delo, če je to potrebno v povezavi s takojšnjo varnostjo ladje, oseb na krovu, tovora ali okolja ali kot pomoč drugim ladjam ali osebam v stiski, kot čas počitka?

(1) Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) (UL L 167, str. 33).

(2) Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, str. 1).

(3) Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 307, str. 18).

(4) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, str. 9).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/32

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Appeal Commissioners (Irska) 6. julija 2015 – National Roads Authority/The Revenue Commissioners

(Zadeva C-344/15)

(2015/C 311/37)

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Appeal Commissioners

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: National Roads Authority

Tožena stranka: The Revenue Commissioners

Vprašanji za predhodno odločanje

Ali je treba drugo alineo člena 13 Direktive Sveta 2006/112/ES (1) – kadar oseba javnega prava izvaja dejavnost, kakršna je zagotavljanje dostopa do ceste proti plačilu cestnine, in kadar so v državi članici zasebni subjekti, ki na podlagi sporazuma z zadevnim javnim organom, sklenjenega v skladu z nacionalnimi zakonskimi določbami, pobirajo cestnine na različnih cestninskih cestah – razlagati tako, da je za zadevni javni organ treba šteti, da je konkurenčen zadevnim zasebnim subjektom, zaradi česar bi obravnavanje takega javnega organa, kot da ni davčni zavezanec, pomenilo znatno izkrivljanje konkurence, ne glede na dejstvo, da (a) med tem javnim organom in zadevnimi zasebnimi subjekti ni in ne more biti nikakršne dejanske konkurence ter (b) ni nobenih dokazov o obstoju dejanske možnosti, da bi nek zasebni subjekt vstopil na trg z namenom izgradnje in upravljanja cestninske ceste, ki bi pomenila konkurenco cestninski cesti, ki jo upravlja javni organ?

2.	Kako se ugotovi, ali obstaja znatno izkrivljanje konkurence v smislu druge alinee člena 13 Direktive 2006/112/ES, če v zvezi s tem ne velja nobena domneva?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/33

Pritožba, ki sta jo Chelyabinsk electrometallurgical integrated plant OAO (CHEMK) in Kuzneckie ferrosplavy OAO (KF) vložili 7. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 28. aprila 2015 v zadevi T-169/12, Chelyabinsk electrometallurgical integrated plant OAO (CHEMK) in Kuzneckie ferrosplavy OAO (KF)/Svet Evropske unije

(Zadeva C-345/15 P)

(2015/C 311/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnici: Chelyabinsk electrometallurgical integrated plant OAO (CHEMK), Kuzneckie ferrosplavy OAO (KF) (zastopnika: B. Evtimov, odvetnik, D. O'Keeffe, Solicitor)

Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Euroalliages

Predlogi

Pritožnici Sodišču predlagata, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča;

—	dokončno razsodi o zadevi, če stanje postopka to dopušča;

—	podredno, zadevo vrne v ponovno odločanje Splošnemu sodišču;

—	Svetu Evropske unije naloži plačilo stroškov;

—	intervenientkam naloži plačilo svojih stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnici trdita, da je Splošno sodišče v sodbi pri presoji njunih tožbenih razlogov kršilo pravo EU:

—

pritožnici s prvim pritožbenim razlogom trdita, da je Splošno sodišče napačno razlagalo člen 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (1) (v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba) in storilo napako pri pravni presoji s tem, da je zavrnilo tožbeni razlog, s katerim se je zatrjevalo, da člen 11(9) osnovne protidampinške uredbe in njegovo sklicevanje na člen 2 osnovne protidamšnške uredbe zahteva, da morajo institucije pri vseh vmesnih pregledih izračunati stopnjo dampinga, s čimer je kršilo tudi pravna načela dobrega upravljanja, preglednosti in pravne varnosti.

—	pritožnici z drugim pritožbenim razlogom trdita, da je Splošno sodišče napačno razlagalo razlogovanje Splošnega sodišča v zadevi T-143/06 MTZ Polyfilms/Svet Evropske unije.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, str. 51).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/34

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Santa Maria Capua Vetere (Italija) 10. julija 2015 – kazenski postopek zoper Luciana Baldettija

(Zadeva C-350/15)

(2015/C 311/39)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Tribunale di Santa Maria Capua Vetere

Stranka v postopku v glavni stvari

Luciano Baldetti

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je v skladu s členom 4 [Protokola št. 7 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin] in 50 [Listine Evropske unije o temeljnih pravicah] s pravom Skupnosti skladna določba iz člena 10a zakonske uredbe št. 74 z dne 10. marca 2000 v delu, v katerem dopušča presojo kazenske odgovornosti subjekta, ki mu je bila zaradi istega dejanja (neplačilo odtegljajev) v upravnem postopku že izrečena denarna kazen?

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/34

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 14. julija 2015 – Ilves Jakelu Oy

(Zadeva C-368/15)

(2015/C 311/40)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ilves Jakelu Oy

Tožena stranka: Ministerium für Verkehr und Kommunikation

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba pri razlagi člena 9 Direktive o poštnih storitvah 97/67/ES (1), kakor je bila spremenjena z direktivama 2002/39/ES (2) in 2008/6/ES (3), dostavo poštnih pošiljk pogodbenih strank obravnavati kot storitev, ki je zunaj okvira univerzalne storitve, v smislu odstavka 1 te določbe ali kot storitev, ki je zajeta v okviru univerzalne storitve, v smislu odstavka 2, če poštno podjetje dogovori pogoje dostave s svojimi strankami in jim zaračuna posebej dogovorjeno poštnino?

Če je zgoraj navedena dostava poštnih pošiljk pogodbenih strank storitev, ki je zunaj okvira univerzalne storitve, ali je treba potem člen 9(1) in člen 2, točka 14 razlagati tako, da je mogoče izvajanje takih poštnih storitev v okoliščinah, kot so okoliščine postopka v glavni stvari, pogojevati s posamičnim dovoljenjem, kot je določeno v zakonu o poštnih storitvah?

Če je zgoraj navedena dostava poštnih pošiljk pogodbenih strank storitev, ki je zunaj okvira univerzalne storitve, ali je treba potem člen 9(1) razlagati tako, da je mogoče dovoljenje za izvajanje teh storitev pogojevati samo z zahtevami za zagotavljanje upoštevanja bistvenih zahtev v smislu člena 2, točka 19 Direktive o poštnih storitvah in da dovoljenj za izvajanje teh storitev ni mogoče pogojevati z zahtevami glede kakovosti, dostopnosti in izvajanja teh storitev v smislu člena 9(2) Direktive?

Če je mogoče dovoljenja za zgoraj navedeno dostavo poštnih pošiljk pogodbenih strank pogojevati samo z zahtevami za zagotavljanje upoštevanja bistvenih zahtev, ali je potem mogoče zahteve, kot so obravnavane v postopku v glavni stvari, ki se nanašajo na pogoje dostave poštne službe, pogostost dostave pošiljk, službo za spremembo naslovov in prekinitev dostave, označevanje pošiljk in sprejemna mesta, obravnavati kot da so skladne z bistvenimi zahtevami v smislu člena 2, točka 19 in potrebne za zagotavljanje upoštevanja bistvenih zahtev v smislu člena 9(1)?

(1) Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, str. 14).

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/39/ES z dne 10. junija 2002 o spremembah Direktive 97/67/ES glede nadaljnjega odpiranja trgov poštnih storitev v Skupnosti konkurenci (UL L 176, str. 21).

(3) Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (UL L 52, str. 3).

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/35

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Siderúrgica Sevillana S.A./Administración del Estado

(Zadeva C-369/15)

(2015/C 311/41)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Siderúrgica Sevillana S.A.

Tožena stranka: Administración del Estado

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je Sklep 2013/448/EU (1) v nasprotju s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2), ker je bil korekcijski faktor določen z mehanizmom, ki v nasprotju z obveznostjo obrazložitve lastnikom zadevnih naprav ne omogoča, da bi se seznanili s podatki, izračuni in merili, ki so bili upoštevani pri njegovem sprejetju?

Ali Sklep 2013/448/EU z načinom, na katerega opredeljuje omejitev emisij iz industrije in medsektorski korekcijski faktor, ki sta določena s členom 10a(5) Direktive 2003/87/ES (3) in členom 15 Sklepa 2011/278/EU (4), krši člena 10a(1) in 23(3) navedene direktive iz leta 2003, ker ni bil pripravljen v skladu s pravili regulativnega postopka s pregledom, ki ga ureja Sklep 1999/468/ES (5)?

Ob upoštevanju, da Sklep 2013/448/EU in/ali člen 15 Sklepa 2011/278/EU ustvarjata neravnovesje med:

—	osnovo za izračun, določeno v členu 10a(5)(a) in (b) Direktive 2003/87/ES, ker v navedene osnove ne vključujeta emisij iz proizvodnje električne energije, povezanih z izgorevanjem odpadnih plinov, in iz soproizvodnje toplote, ki nastajajo v napravah, vključenih v Prilogo I k navedeni direktivi, in

—

merili, določenimi v členu 10a(1) in (4) navedene direktive, za brezplačno dodelitev pravic do emisije, ki pa vključuje to vrsto emisij:

(a)

Ali Sklep 2013/448/EU in/ali člen 15 Sklepa 2011/278/EU kršita člen 10a(5) v zvezi s členom 3(u) in tretjim pododstavkom in fine navedenega člena 10a(1) Direktive 2003/87/ES, ko določata, da so – za določitev omejitve emisij v industriji – emisije, proizvedene pri izgorevanju odpadnih plinov ali pri proizvajanju toplote v napravah, ki proizvajajo električno energijo in so vključene v Prilogo I k navedeni direktivi, vsekakor emisije iz „električnih generatorjev“ in morajo zato biti izključene iz tega izračuna?

(b)

Ali Sklep 2013/448/EU in/ali člen 15 Sklepa 2011/278/EU tudi v primeru nikalnega odgovora na prejšnje vprašanje kršita člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES in/ali cilje te direktive, ker iz osnove za izračun omejitve emisij v industriji, ki jo ureja ta določba, izključujeta emisije, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije iz odpadnih plinov in s soproizvodnjo toplote v napravah, ki so vključene v Prilogo I k navedeni direktivi, za katere pa se lahko kljub temu brezplačno dodelijo pravice do emisije v skladu s členom 10a, od (1) do (4), iste direktive?

Ali sta Sklep Komisije 2013/448/EU in po potrebi Sklep 2011/278/EU, ki ga izvršuje, v nasprotju s členom 10a(12) Direktive, ker medsektorski korekcijski faktor razširjata na sektorje, določene v Sklepu Komisije 2010/2/EU (6) (sedaj Sklep 2014/746/EU) (7), ker se šteje, da so izpostavljeni visokemu tveganju premestitve emisij CO2, zaradi česar so dodeljene brezplačne pravice do emisije zmanjšane?

Ali Sklep 2013/448/UE krši člen 10a(5) Direktive 2003/87/ES, ker Evropska komisija pri določitvi preverjenih emisij, nastalih v obdobju 2005–2007, na katero se nanašata točki (a) in (b) navedenega odstavka:

(a)	ni upoštevala emisij, ki niso bile navedene v neodvisni evidenci transakcij Skupnosti, čeprav je šlo za emisije, ki jih v zadevnem obdobju ni bilo treba evidentirati;

(b)	je, kolikor je bilo mogoče, upoštevne podatke o emisijah ekstrapolirala iz emisij, ki so bile preverjene po letu 2008, tako da je v obratni smeri uporabila faktor 1,74 %;

(c)	je izključila vse emisije iz naprav, ki so bile zaprte pred 30. junijem 2011.

(1) Sklep Komisije z dne 5. septembra 2013 v zvezi z nacionalnimi izvedbenimi ukrepi za prehodno brezplačno dodeljevanje pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu s členom 11(3) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 240, str. 27).

(2) UL 2000, C 364, str. 1.

(3) Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631).

(4) Sklep Komisije z dne 27. aprila 2011 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 130, str. 1).

(5) Sklep Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 124).

(6) Sklep Komisije z dne 24. decembra 2009 o določitvi seznama sektorjev in delov sektorjev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO 2 (UL L 1, 2010, str. 10).

(7) UL L 308, str. 114.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/37

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Solvay Solutions España S.L./Administración del Estado

(Zadeva C-370/15)

(2015/C 311/42)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Solvay Solutions España S.L.

Tožena stranka: Administración del Estado

Vprašanja za predhodno odločanje

Ob upoštevanju, da Sklep 2013/448/EU in/ali člen 15 Sklepa 2011/278/EU ustvarjata neravnovesje med:

—	osnovo za izračun, določeno v členu 10a(5)(a) in (b) Direktive 2003/87/ES, ker v navedene osnove ne vključujeta emisij iz proizvodnje električne energije, povezanih z izgorevanjem odpadnih plinov, in iz soproizvodnje toplote, ki nastajajo v napravah, vključenih v Prilogo I k navedeni direktivi, in

—

merili, določenimi v členu 10a(1) in (4) navedene direktive, za brezplačno dodelitev pravic do emisije, ki pa vključuje to vrsto emisij:

(a)

(b)

(a)	ni upoštevala emisij, ki niso bile navedene v neodvisni evidenci transakcij Skupnosti, čeprav je šlo za emisije, ki jih v zadevnem obdobju ni bilo treba evidentirati;

(b)	je, kolikor je bilo mogoče, upoštevne podatke o emisijah ekstrapolirala iz emisij, ki so bile preverjene po letu 2008, tako da je v obratni smeri uporabila faktor 1,74 %;

(c)	je izključila vse emisije iz naprav, ki so bile zaprte pred 30. junijem 2011.

(2) UL 2000, C 364, str. 1.

(5) Sklep Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 124).

(7) UL L 308, str. 114.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/39

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Cepsa Quimica, S.A./Administración del Estado

(Zadeva C-371/15)

(2015/C 311/43)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Cepsa Quimica, S.A.

Tožena stranka: Administración del Estado

Vprašanja za predhodno odločanje

Ob upoštevanju, da Sklep 2013/448/EU in/ali člen 15 Sklepa 2011/278/EU ustvarjata neravnovesje med:

—	osnovo za izračun, določeno v členu 10a(5)(a) in (b) Direktive 2003/87/ES, ker v navedene osnove ne vključujeta emisij iz proizvodnje električne energije, povezanih z izgorevanjem odpadnih plinov, in iz soproizvodnje toplote, ki nastajajo v napravah, vključenih v Prilogo I k navedeni direktivi, in

—

merili, določenimi v členu 10a(1) in (4) navedene direktive, za brezplačno dodelitev pravic do emisije, ki pa vključuje to vrsto emisij:

(a)

(b)

(a)	ni upoštevala emisij, ki niso bile navedene v neodvisni evidenci transakcij Skupnosti, čeprav je šlo za emisije, ki jih v zadevnem obdobju ni bilo treba evidentirati;

(b)	je, kolikor je bilo mogoče, upoštevne podatke o emisijah ekstrapolirala iz emisij, ki so bile preverjene po letu 2008, tako da je v obratni smeri uporabila faktor 1,74 %;

(c)	je izključila vse emisije iz naprav, ki so bile zaprte pred 30. junijem 2011.

(2) UL 2000, C 364, str. 1.

(5) Sklep Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 124).

(7) UL L 308, str. 114.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/41

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Dow Chemical Ibérica S.A./Administración del Estado

(Zadeva C-372/15)

(2015/C 311/44)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Supremo

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Dow Chemical Ibérica S.A.

Tožena stranka: Administración del Estado

Vprašanja za predhodno odločanje

Ob upoštevanju, da Sklep 2013/448/EU in/ali člen 15 Sklepa 2011/278/EU ustvarjata neravnovesje med:

—	osnovo za izračun, določeno v členu 10a(5)(a) in (b) Direktive 2003/87/ES, ker v navedene osnove ne vključujeta emisij iz proizvodnje električne energije, povezanih z izgorevanjem odpadnih plinov, in iz soproizvodnje toplote, ki nastajajo v napravah, vključenih v Prilogo I k navedeni direktivi, in

—

merili, določenimi v členu 10a(1) in (4) navedene direktive, za brezplačno dodelitev pravic do emisije, ki pa vključuje to vrsto emisij:

(a)

(b)

(a)	ni upoštevala emisij, ki niso bile navedene v neodvisni evidenci transakcij Skupnosti, čeprav je šlo za emisije, ki jih v zadevnem obdobju ni bilo treba evidentirati;

(b)	je, kolikor je bilo mogoče, upoštevne podatke o emisijah ekstrapolirala iz emisij, ki so bile preverjene po letu 2008, tako da je v obratni smeri uporabila faktor 1,74 %;

(c)	je izključila vse emisije iz naprav, ki so bile zaprte pred 30. junijem 2011.

(2) UL 2000, C 364, str. 1.

(5) Sklep Sveta z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 124).

(7) UL L 308, str. 114.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/42

Tožba, vložena 17. julija 2015 – Evropska komisija/Svet Evropske unije

(Zadeva C-389/15)

(2015/C 311/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: F. Castillo de la Torre, J. Guillem Carrau, B. Hartmann, agenti)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

—	Sklep Sveta z dne 7. maja 2015 o pooblastitvi za začetek pogajanj o revidiranem Lizbonskem aranžmaju o označbah porekla in geografskih označbah naj se razglasi za ničen, kar zadeva vprašanja, ki spadajo v pristojnost Evropske unije;

—	učinki izpodbijanega sklepa naj se, kjer je to potrebno, ohranijo do takrat, ko bo v razumnem času po izdaji sodbe v tej zadevi začel veljati nov sklep, ki ga bo Svet Evropske unije sprejel v skladu s členom 218(3), (4) in (8) PDEU;

—	Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Prvi tožbeni razlog: z izpodbijanim sklepom je priznan obstoj pristojnosti držav članic, s čimer je kršen člen 3 PDEU, ker se pogajanja nanašajo na sporazum, ki spada v izključno pristojnost Unije.

Drugi tožbeni razlog: kršena sta člena 207(3) PDEU in 218(3), (4) in (8) PDEU, ker je Svet na področju, ki je v pristojnosti EU, za pogajalce imenoval države članice, in izpodbijanega sklepa ni sprejel z zahtevano večino.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/43

Pritožba, ki jo je vložil John Dalli 21. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 12. maja 2015 v zadevi T-562/12, John Dalli/Evropska komisija

(Zadeva C-394/15 P)

(2015/C 311/46)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: John Dalli (zastopnika: L. Levi in S. Rodrigues, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	ugotovi, da je njegova pritožba dopustna;

—	razveljavi izpodbijano sodbo;

—	razglasi izpodbijano odločbo za nično;

—	naloži plačilo simbolične odškodnine 1 EUR za nepremoženjsko škodo in začasne odškodnine 1 9 13 396 EUR za premoženjsko škodo;

—	Komisiji naloži plačilo stročkov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja:

—	prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi odločilo ultra petita s spremembo predmeta spora;

—	drugi pritožbeni razlog: pomanjkljiva obrazložitev;

—	tretji pritožbeni razlog: kršitev postopka, s katero naj bi se škodilo interesom pritožnika, vključno z njegovo pravico do obrambe;

—	četrti pritožbeni razlog: različna izkrivljanja dejstev in dokazov; in

—	peti pritožbeni razlog: izpodbijanje razlage ali uporabe prava Evropske unije s strani Splošnega sodišča.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/44

Sklep Splošnega sodišča z dne 29. junija 2015 – Frank Bold/Komisija

(Zadeva T-19/13) (1)

((Okolje - Direktiva 2003/87/ES - Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov - Sklep, ki Češki republiki daje možnost prehodne brezplačne dodelitve pravic za posodobitev proizvodnje električne energije - Zahteva za notranjo revizijo sklepa - Neobstoj posamičnega ukrepa - Sklep Komisije o ugotovitvi nedopustnosti zahteve za revizijo - Delno očitno nedopustna in delno očitno pravno povsem neutemeljena tožba))

(2015/C 311/47)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Frank Bold Society, nekdanji Ekologický právní servis (Brno, Češka republika) (zastopnik: P. Černý, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: sprva P. Oliver in L. Pignataro-Nolin, nato L. Pignataro-Nolin in J. Tomkin, zastopniki)

Intervenientka v podporo tožene stranke: Češka republika (zastopniki: M. Smolek, T. Müller in D. Hadroušek, zastopniki)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti sklepa Komisije C(2012) 8382 final z dne 12. novembra 2012, s katerim je bila zahteva za notranjo revizijo sklepa Komisije C(2012) 4576 final z dne 6. julija 2012 o dodelitvi prehodnih brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije Češki republiki zavržena kot nedopustna, in predlog za razglasitev ničnosti zadnjenavedenega sklepa.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Frank Bold Society se naloži plačilo svojih stroškov in stroškov Evropske komisije.

3.	Češka republika nosi svoje stroške.

(1) UL C 79, 16.3.2013.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/45

Sklep Splošnega sodišča z dne 22. junija 2015 – In vivo/Komisija

(Zadeva T-690/13) (1)

((Tožba zaradi nedelovanja - Zavrnitev OLAF, da uvede zunanjo preiskavo - Zavzetje stališča - Predlog za izdajo odredbe - Neobstoj neposrednega nanašanja - Nedopustnost))

(2015/C 311/48)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: In vivo OOO (Abinsk, Rusija) (zastopnik: T. Huopalainen, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: J.-P. Keppenne in J. Baquero Cruz, zastopnika)

Predmet

Tožba, s katero se Splošnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ni ukrepal s tem, da ni uvedel zunanje preiskave, in naj mu naloži, da ukrepa.

Izrek

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	In vivo OOO se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 151, 19.5.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/45

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (Extra)

(Zadeva T-552/14) (1)

((Znamka Skupnosti - Prijava figurativne znamke Skupnosti Extra - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage))

(2015/C 311/49)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Wm. Wrigley Jr. Company (Wilmington, Delaware, Združene države) (zastopniki: M. Kinkeldey, S. Brandstätter in C. Schmitt, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Walicka, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 19. maja 2014 (zadeva R 199/2014-5), ki se nanaša na zahtevo za registracijo figurativnega znaka Extra kot znamko Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Wm. Wrigley Jr. Company se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 351, 6.10.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/46

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (Extra)

(Zadeva T-553/14) (1)

(2015/C 311/50)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Wm. Wrigley Jr. Company (Wilmington, Delaware, Združene države) (zastopniki: M. Kinkeldey, S. Brandstätter in C. Schmitt, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Walicka, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 19. maja 2014 (zadeva R 218/2014-5), ki se nanaša na zahtevo za registracijo figurativnega znaka Extra kot znamko Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Wm. Wrigley Jr. Company se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 351, 6.10.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/47

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (krogla)

(Zadeva T-625/14) (1)

((Znamka Skupnosti - Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki prikazuje kroglo - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage))

(2015/C 311/51)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Wm. Wrigley Jr. Company (Wilmington, Delaware, Združene države) (zastopniki: M. Kinkeldey, S. Brandstätter in C. Schmitt, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 17. junija 2014 (zadeva R 168/2014-5), ki se nanaša na zahtevo za registracijo figurativnega znaka, ki predstavlja kroglo, kot znamko Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Wm. Wrigley Jr. Company se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 351, 6.10.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/47

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (krogla modre barve)

(Zadeva T-626/14) (1)

((Znamka Skupnosti - Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki prikazuje kroglo modre barve - Absolutni razlog za zavrnitev - Neobstoj razlikovalnega učinka - Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Tožba, ki je očitno brez pravne podlage))

(2015/C 311/52)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Wm. Wrigley Jr. Company (Wilmington, Delaware, Združene države) (zastopniki: M. Kinkeldey, S. Brandstätter in C. Schmitt, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: J. Crespo Carrillo, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo petega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 17. junija 2014 (zadeva R 169/2014-5), ki se nanaša na zahtevo za registracijo figurativnega znaka, ki predstavlja kroglo modre barve, kot znamko Skupnosti.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Wm. Wrigley Jr. Company se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 351, 6.10.2014.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/48

Tožba, vložena 12. junija 2015 – IR/UUNT – Pirelli Tyre (popchrono)

(Zadeva T-132/15)

(2015/C 311/53)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: IR (Caen, Francija) (zastopnik: C. de Marguerye, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Pirelli Tyre SpA (Milan, Italija)

Podatki o postopku pred UUNT

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Skupnosti „popchrono“ – Znamka Skupnosti št. 4 177 267

Postopek pred UUNT: postopek za razveljavitev

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 13. februarja 2015 v zadevi R 217/2014-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	sprejme njene predloge;

—	razveljavi odločbo odbora za pritožbe z dne 13. februarja 2015;

—	potrdi lastninsko pravico v zvezi z znamko POPCHRONO;

—	UUNT naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev pravice do izjave;

—	ozka razlaga „resne in dejanske uporabe“ s strani odbora za pritožbe;

—	UUNT bi moral preizkusiti ponovno resno in dejansko uporabo zadevne znamke Skupnosti glede na dokaze, ki jih je predložila tožeča stranka, vključno s predhodno licenčno pogodbo, ki je veljala že več kot tri mesece pred vložitvijo zahteve za razveljavitev;

—	UUNT ni upošteval kršitev osnovnih konkurenčnih pravil in ni obravnaval tega, da je ena stranka namenoma ovirala drugo stranko.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/49

Tožba, vložena 30. junija 2015 – Papapanagiotou/Parlament

(Zadeva T-351/15)

(2015/C 311/54)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Papapanagiotou AVEEA (Serres, Grčija) (zastopnika: S. Pappas in I. Ioannidis, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—

razglasitev ničnosti Sklepa D(2015)12887 generalnega direktorja generalnega direktorata za infrastrukturo in logistiko z dne 27. aprila 2015, s katerim je bila zavrnjena ponudba tožeče stranke za sklope 1, 2 in 4 v postopku oddaje javnega naročila „Pisarniško pohištvo“ št. INLO.AO-2012-017-LUX-UAGBI-02 „za nakup standardnega, direktorskega in vrhunskega pisarniškega pohištva in opreme“ in s katerim je generalni direktor tožečo stranko obvestil, da pri oceni vseh ponudb v zgoraj navedenem postopku oddaje javnega naročila ni upošteval enega od meril za oddajo v razpisni dokumentaciji;

—	naložitev plačila stroškov tožeče stranke toženi stranki.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: izpodbijani sklep je nezakonit, ker je v postopku oddaje javnega naročila izključeno podmerilo za oddajo „struktura (odpornost na lom, abrazijo, drgnjenje in razbarvanje“), s čimer se kršijo razpisne specifikacije, člena 110(1) in 113(1) Uredbe (EU, Euroatom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljevanju: finančna uredba) ter splošni načeli enakega obravnavanja in preglednosti.

Drugi tožbeni razlog: neobstoj obrazložitve javnega naročnika, predvsem značilnosti in relativnih prednosti izbranih ponudb, s čimer so bili kršeni člen 113(2) finančne uredbe, člen 161(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (v nadaljevanju: pravila za uporabo finančne uredbe), člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 296 PDEU.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela preglednosti v skladu s členom 102 finančne uredbe in členom 15(3) PDEU, ker javni naročnik ni predložil podatkov in dokazov o tem, ali so bili vzorci, ki so jih ponudniki dali na voljo za ponovno oceno ponudb, enaki kot vzorci, ki so bili prvotno ocenjeni v prvem ocenjevalnem postopku, ki je bil nato preklican.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/50

Tožba, vložena 26. junija 2015 – NeXovation/Komisija

(Zadeva T-353/15)

(2015/C 311/55)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: NeXovation, Inc. (Hendersonville, ZDA) (zastopniki: A. von Bergwelt, F. Henkel in M. Nordmann, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi delno ničnost Sklepa Evropske komisije C(2014) 3634 final z dne 1. oktobra 2014 (kakor je bil spremenjen s popravkom z dne 13. aprila 2015) o državni pomoči SA.31550, ki jo je dodelila Nemčija za Nürburgring, in sicer v delu, v katerem:

—	je s tem sklepom ugotovljeno, da prodaja sredstev družb Nürburgring GmbH, Motorsport Resort Nürburgring GmbH in Congress- und Motorsport Hotel Nürburgring GmbH ne pomeni državne pomoči, kot je to navedeno v prvi alinei točke 285 obrazložitve izpodbijanega sklepa;

—

je s tem sklepom ugotovljeno, da prodaja sredstev družb Nürburgring GmbH, Motorsport Resort Nürburgring GmbH in Congress- und Motorsport Hotel Nürburgring GmbH ne pomeni gospodarske kontinuitete med družbami Nürburgring GmbH, Motorsport Resort Nürburgring GmbH in Congress- und Motorsport Hotel Nürburgring GmbH ter družbo Capricorn NÜRBURGRING Besitzgesellschaft GmbH, ki je nova lastnica sredstev ali njihovih hčerinskih družb, kot je to navedeno v prvem stavku druge alinee točke 285 obrazložitve izpodbijanega sklepa;

—

je s tem sklepom ugotovljeno, da morebitno vračilo neskladne državne pomoči ne bo zadevalo družbe Capricorn NÜRBURGRING Besitzgesellschaft GmbH, ki je kupec sredstev, prodanih na podlagi postopka javnega razpisa, ali njihovih hčerinskih družb, kot je to v skladu z drugim stavkom druge alinee točke 285 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedeno v členu 3(2) izreka izpodbijanega sklepa;

—	Komisiji naloži plačilo njenih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Sklep Komisije z dne 1. oktobra 2014 (kakor je bil spremenjen s popravkom z dne 13. aprila 2015) v delu, v katerem je z njim ugotovljeno, da prodaja sredstev kompleksa Nürburgring ni državna pomoč, da ne pomeni gospodarske kontinuitete med prodajalcem in kupcem sredstev in da morebitno vračilo neskladne državne pomoči ne bo zadevalo kupca sredstev.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja te tožbene razloge:

Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija napačno uporabila člen 107(1) PDEU, ker ni pravilno razumela pomena odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka javnega razpisa, na podlagi katerega je prodaja sklenjena z najboljšim ponudnikom, in ker ni ustrezno preučila vloge države v prodajnem postopku;

2.	Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija napačno uporabila člen 107(1) PDEU, ker je ugotovila, da pogodba o začasnem najemu sredstev ne pomeni državne pomoči in da prodajalci niso nezakonito vplivali na preprodajo sredstev ruskemu investitorju;

3.	Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija napačno uporabila načelo finančne/gospodarske kontinuitete;

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na to, da Komisija ni začela formalnega postopka preiskave;

5.	Peti tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija kršila pravice tožeče stranke iz člena 20(2) Uredbe št. 659/1999;

6.	Šesti tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija kršila načeli nepristranske in skrbne preiskave;

7.	Sedmi tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija napačno uporabila člen 296(2) PDEU.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/51

Pritožba, ki jo je 9. julija 2015 vložila CJ zoper sodbo, ki jo je 29. aprila 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v združenih zadevah F-159/12 in F-161/12, CJ/ECDC

(Zadeva T-370/15 P)

(2015/C 311/56)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: CJ (Agios Stefanos, Grčija) (zastopnik: V. Kolias, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 29. aprila 2015 v združenih zadevah F-159/12 in F-161/12, CJ/ECDC, v delu, v katerem je z njo:

—	delno zavrnjena tožba v zadevi F-159/12, pritožnici pa je naloženo, naj nosi svoje stroške;

—	v celoti zavrnjena tožba v zadevi F-161/12, pritožnici pa je naloženo, naj nosi svoje stroške in plača stroške ECDC;

—	pritožnici naloženo plačilo zneska 2 000 EUR Sodišču, da bi se delno povrnili izogibni stroški, ki jih je Sodišče za uslužbence moralo plačati;

—

posledično, če se pritožbi ugodi:

—	razveljavi izpodbijano odločbo z dne 24. februarja 2012;

—	ECDC naloži plačilo odškodnine, ex aequo et bono ocenjene na 80 000 EUR, za nepremoženjsko škodo, nastalo pritožnici in zatrjevano v prvem predlogu v zadevi F-161/12;

—	ECDC naloži plačilo odškodnine, ex aequo et bono ocenjene na 56 800 EUR, za nepremoženjsko škodo, nastalo pritožnici in zatrjevano v podrednem odškodninskem zahtevku, vloženem med postopkom na prvi stopnji;

—	ECDC naloži plačilo vseh stroškov postopka na prvi stopnji in na stopnji pritožbe.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja sedem pritožbenih razlogov.

Prvi pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence naj bi kršilo načelo audi et alteram partem z zavrženjem pritožničine replike kot nedopustne, ker naj se njena vsebina in priloge ne bi neposredno nanašale na nekatere priloge k odgovoru ECDC na tožbo;

Drugi pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence naj ne bi odločilo o podrednih zahtevkih, ki so bili prvič vloženi med postopkom in so se nanašali na odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki naj bi pritožnici nastala z nekaterimi izjavami v odgovoru ECDC na tožbo;

Tretji pritožbeni razlog: Sodišče naj bi kršilo člen 9(1) Kadrovskih predpisov z ugotovitvijo svoje nepristojnosti za odločanje o trditvah o nepravilnemu finančnemu poslovodenju v ECDC v delu, v katerem je te trditve prej že obravnaval OLAF;

Četrti pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence naj bi napačno razlagalo;

—	člen 47(b)(ii) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (PZDU) v povezavi z njihovim členom 86 z ugotovitvijo, da je bilo mogoče zaradi nepokorščine takoj odpovedati pogodbo o zaposlitvi pritožnice brez disciplinskega postopka;

—	člen 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah glede časa, ki ga je imela pritožnica na voljo za predstavitev svojega stališča pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;

—	člen 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z ugotovitvijo dokazanosti obtožb, da je pritožnica storila kaznivo dejanje, čeprav ni bila nikoli obtožena niti obsojena za tako ravnanje pred kazenskim sodiščem;

—	dolžnost skrbnega ravnanja delodajalca z ugotovitvijo, da ECDC ni bilo treba pritožnici priznati nekaterih vidikov pravice do obrambe med upravno preiskavo v skladu s Prilogo IX h Kadrovskim predpisom;

Peti pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence naj bi napačno razlagalo prvi, peti in osmi tožbeni razlog in predlog;

Šesti pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence naj bi sprejelo napačno pravno kvalifikacijo nekaterih dejstev;

Sedmi pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence naj bi izkrivilo nekatere dokaze.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/53

Tožba, vložena 9. julija 2015 – Preferisco Foods/UUNT – Piccardo & Savore' (PREFERISCO)

(Zadeva T-371/15)

(2015/C 311/57)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Preferisco Foods Ltd (Vancouver, Kanada) (zastopniki: G. Macias Bonilla, P. López Ronda, G. Marín Raigal, E. Armero, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Piccardo & Savore' Srl (Chiusavecchia, Italija)

Podatki o postopku pred UUNT

Prijavitelj: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Skupnosti z besednim elementom „PREFERISCO“ – Znamka Skupnosti št. 10 974 616

Postopek pred UUNT: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba drugega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 15. aprila 2015 v zadevi R 2598/2013-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	delno razveljavi izpodbijano odločbo drugega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 15. aprila 2015 v zadevi R 2598/2013-2, zlasti v delu, v katerem je zavrnjena zahteva za registracijo znamke Skupnosti št. 10 974 616 „PREFERISCO“ za proizvode iz razredov 29 in30;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov, zlasti tistih, ki so priglašeni iz naslova postopka pred oddelkom za ugovore in postopka pred drugim odborom za pritožbe pri UUNT.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/53

Tožba, vložena 16. julija 2015 – Perfetti Van Melle Benelux/UUNT – PepsiCo (3D)

(Zadeva T-390/15)

(2015/C 311/58)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Perfetti Van Melle Benelux BV (Breda, Nizozemska) (zastopnik: P. Testa, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: PepsiCo, Inc. (New York, Združene države)

Podatki o postopku pred UUNT

Prijavitelj: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Skupnosti v črni in beli z besednim elementom „3D“ – Prijava št. 9 384 041

Postopek pred UUNT: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 8. maja 2015 v zadevi R 465//2014-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Razveljavi izpodbijano odločbo in ugodi zahtevi za prijavo za registracijo znamke št. 009384041 za naslednje proizvode: čokolada, pecivo, slaščice, bomboni, mehki bomboni, pastile, gumi bomboni, karamela, žvečilni gumi, lizike, bomboni iz sladkega korena, želeji (slaščice), karamelni bomboni, mentolovi bomboni; in

—	družbi PepsiCo, Inc. naloži plačilo stroškov.

Navajan tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/54

Tožba, vložena 13. julija 2015 – Università del Salento/Komisija

(Zadeva T-393/15)

(2015/C 311/59)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Università del Salento (Lecce, Italija) (zastopnik: F. Vetrò, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane akte razglasi za nične, odredi naj se izplačilo preostalih dolgovanih zneskov Oddelku za inovativno inženirstvo Università del Salento iz naslova pogodbe, imenovane „Support for training career of researchers”, Grant Agreement n. 6102350, Explaining the nature of technological innovation in Chinese enterprises“, z vsemi zakonitimi posledicami, vključno s stroški tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper akt Evropske Komisije, Generalni direktorat za proračun, Izvrševanje proračuna (Splošni proračun in ERS) izterjava terjatev, z dne 4. maja 2015, ref. N. D/CA – B.2 – 005817, in z njim povezan bremepis. Ta akt določa pobot terjatve, ki jo ima nasproti Komisije Oddelek za inovativno inženirstvo Università del Salento zaradi izvršitve pogodbe iz t.i. okvira pogodb Marie Curie, imenovane „Support for training career of researchers”, Grant Agreement št. 6102350, Explaining the nature of technological innovation in Chinese enterprises“, z dolgom, ki naj bi ga po navedbah Komisije do te institucije imel Oddelek za pravne znanosti te iste Università di Salento iz naslova pogodbe, imenovane „Agreement JUST/2010/JPEN/AG/1540 – Judicial Training and Research on EU crimes against environment and maritime pollution.“

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 3 in 24 italijanske ustave zaradi zlorabe pooblastil, prekoračitve pooblastil na osnovi napačnih domnev, nezadostne preiskave, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve in napačne uporabe člena 81 Finančne uredbe Evropske unije.

—	V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je pobot v nasprotju z evropskimi načeli gotovosti, likvidnosti in upravičenosti. V konkretnem primeru dolžnik prereka domnevni dolg kot izhaja iz korespondence v spisu. Odločba Komisije naj bi bila enostranska in naj bi kot taka kršila načelo enakosti.

Drugi tožbeni razlog: kršitev in napačna uporaba načela učinkovitosti pravnega reda Skupnosti, kršitev in napačna uporaba načela dobrega finančnega poslovodenja ter prekoračitev pooblastil zaradi nezadostne preiskave.

—

V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da morajo biti sredstva, dodeljena za raziskovalni projekt Oddelka za inovativno inženirstvo, porabljena izključno za izvedbo raziskovalne dejavnosti za katero so bila odobrena in ne morejo biti pobotana s terjatvami iz naslova dejavnosti, ki ne zadeva tega raziskovalnega projekta, sicer je podana kršitev načela učinkovitosti. Izpodbijani akti naj bi kršili tudi načelo dobrega finančnega poslovodenja, saj Komisija s pobotom ni uporabila dodeljenih sredstev glede na njihovo namembnost.

Tretji tožbeni razlog: kršitev in napačna uporaba člena 296 PDEU.

—

V zvezi s tem tožeča stranka zatrjuje, da izpodbijani akt ni v skladu z obveznostjo obrazložitve, ki jo nalaga prej navedena določba, saj niso navedeni niti viri, ne razlogi, niti ne pravna podlaga za odločbo o pobotu sredstev, ki so bila odobrena Oddelku za inovativno inženirstvo s tistimi, ki se zahtevajo od Dipartimento di Scienze giuridiche.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/55

Pritožba, ki jo je 14. julija 2015 vložil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zoper sodbo, ki jo je 29. aprila 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v združenih zadevah F-159/12 in F-161/12, CJ/ECDC

(Zadeva T-395/15 P)

(2015/C 311/60)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) (zastopniki: J. Mannheim in A. Daume, agenta, D. Waelbroeck in A. Duron, odvetniki)

Druga stranka v postopku: CJ (Agios Stefanos, Grčija)

Predloga

Pritožnik Sodišču predlaga naj:

—	razveljavi sodbo Sodišča za uslužbence z dne 29. 04. 2015 v združenih zadevah F-159/12 in F-161/12 glede razloga, izpodbijanega v pritožbi in

—	drugi stranki v postopku s pritožbo naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik v utemeljitev pritožbe navaja dva razloga.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava s strani Sodišča za uslužbence glede obsega pravice do izjave.

—

Sodišče za uslužbence je, ne da bi se sklicevalo na kakršnokoli sodno prakso ali brez posebne obrazložitve, sprejelo široko razlago obsega pravice do izjave, ki ne velja le za trditve zoper posameznika, ampak tudi za posledice ravnanja tega posameznika. Poleg tega je pristop Sodišča za uslužbence glede obsega pravice do izjave v nasprotju z njegovo ugotovitvijo v izpodbijani sodbi.

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava s strani Sodišča za uslužbence pri ugotovitvi, do katere je prišel pri presoji ali bi postopek, ob neobstoju te zatrjevane nezakonitosti, vodil do drugačnega rezultata.

—	Sodišče za uslužbence je priznalo, da je bil odnos zaupanja med nasprotno stranko v postopku s pritožbo in pritožnikom nepopravljivo porušen, zato neobstoj zatrjevane nezakonitosti ne bi vodil do drugačnega rezultata.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/56

Tožba, vložena 20. julija 2015 – Morgan & Morgan/UUNT – Grupo Morgan & Morgan (Morgan & Morgan)

(Zadeva T-399/15)

(2015/C 311/61)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Morgan & Morgan International Insurance Brokers S.r.l. (Conegliano, Italija) (zastopnika: F. Gatti in F. Caricato, odvetnika)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Grupo Morgan & Morgan (Ciudad de Panamá, Panama)

Podatki o postopku pred UUNT

Prijavitelj: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Skupnosti, ki vsebuje besedne elemente „Morgan & Morgan“– Prijava št. 11 596 087

Postopek pred UUNT: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba prvega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 7. maja 2015 v zadevi R 1657/2014-1

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	prizna in razglasi, da je tožba, ki jo je vložila tožeča stranka, dopustna in utemeljena;

—	spremeni izpodbijano odločbo;

—	odobri dokončno registracijo znamke Skupnosti št. 11 596 087 v imenu Morgan & Morgan International Insurance Brokers s.r.l. iz razreda 36;

—	UUNT naloži plačilo stroškov v vseh treh postopkih.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/57

Tožba, vložena 22. julija 2015 – Republika Poljska/Evropska komisija

(Zadeva T-402/15)

(2015/C 311/62)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

Sklep Evropske komisije z dne 11. maja 2015 (vročen kot dokument C[2015] 3228) o zavrnitvi finančne pomoči iz Evropskih skladov za regionalni razvoj za velik projekt „Skupni evropski center za storitve – Pametni logistični sistemi“, ki je del operacionalnega programa „Inovativno gospodarstvo“, ki se bo izvajal iz strukturne pomoči v okviru cilja „Konvergenca na Poljskem“ razglasi za ničen;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja štiri razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 41(1) v povezavi s členom 56(3) in členom 60(a) Uredbe (ES) št. 1083/2006 in načela lojalnega sodelovanja, ker je bil projekt ocenjen tako, da se ni spoštovalo okvirov izbirnih meril, čeprav ta merila, ko jih je odbor določil, niso bila vprašljiva, kot tudi kršitev člena 41(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 zaradi očitne prekoračitve roka za oceno projekta.

Drugi tožbeni razlog: napačna razlaga pogojev za odobritev sofinanciranja iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) zaradi stališča, da se lahko sofinancirajo le investicije z največjim potencialom za razširjanje (difuzijo) inovacij in napačna presoja projekta zaradi stališča, da ne zagotavlja spoštovanja operativnega programa „inovativno gospodarstvo“ saj ni inovacij.

Tretji tožbeni razlog: napačna razlaga pogojev za odobritev sofinanciranja iz sredstev ESSR zaradi stališča, da se lahko iz sredstev ESSR sofinancirajo le investicije, ki ustvarjajo visoko kvalificirana delovna mesta, ter napačna presoja projekta zaradi stališča, da ne bo ustvaril visoko kvalificiranih delovnih mest.

4.	Četrti tožbeni razlog: napačna presoja projekta zaradi stališča, da ne zagotavlja uresničitev ciljev operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“, saj nima dodane vrednosti in nima učinka spodbude.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/58

Tožba, vložena 22. julija 2015 – JYSK/Komisija

(Zadeva T-403/15)

(2015/C 311/63)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: JYSK sp. z o.o. (Radomsko, Poljska) (zastopnik: H. Sønderby Christensen, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga:

—

razglasitev ničnosti sklepa Komisije C(2015) 3228 final z dne 11. maja 2015 o finančnem prispevku iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) k glavnemu projektu „Evropski center za skupne storitve – Pametni logistični sistemi“, ki je del operativnega programa „Inovativno gospodarstvo“ (OP IG) za pomoč iz ESRR na podlagi konvergenčnega cilja na Poljskem.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja šest tožbenih razlogov.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da je družba JYSK izpolnjevala zahteve, ki jih je določila poljska vlada, in cilje tako operativnega programa inovativnega gospodarstva 2007-2013 (OP IG) kot prava Unije.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da je projekt v skladu z OP IG in pravom Unije.

—	Tožeča stranka navaja, da Komisija v sklepu ne izpodbija skladnosti teh meril, opredeljenih v podukrepu 4.5.2. (priloga 2), z OP IG in pravom Unije. Poleg tega tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ne izpodbija skladnosti projekta z merili in/ali da je družba JYSK upravičena do 60,5 točk.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na bistvo te tožbe.

—

Tožeča stranka navaja, da ta tožba – v bistvu – ni v ničemer povezana z družbo JYSK, ker so se namreč vse stranke – vključno s Komisijo – strinjale, da je družba JYSK izpolnjevala določena merila. Tožeča stranka meni, da se ta tožba zato nanaša le na spor o zakonitosti med poljsko upravo na eni strani in Komisijo na drugi strani. Družba JYSK ne bi smela postati žrtev tega.

Četrti tožbeni razlog se nanaša na to, da je zastopnik Komisije potrdil, da poljska uprava spoštuje pravo Unije in OP IG.

—	Tožeča stranka meni, da je jasno, da se je Komisija strinjala z vsemi določenimi zahtevami ter da je sprejela, da je OP IG in konkretno izvedbo.

Peti tožbeni razlog se nanaša na to, da je Komisija kršila delitev pristojnosti med Komisijo in poljsko upravo ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

—

Tožeča stranka navaja, da Komisija ni upravičena zavrniti nacionalne pomoči iz razlogov, o katerih je pristojna odločati poljska uprava – zaradi njenih podrobnih izkušenj na tem področju. Po mnenju tožeče stranke Komisija poleg tega ni upravičena zavrniti pomoči iz razlogov, s katerimi je bila seznanjena v času, ko je družba JYSK vložila tožbo. „Pregled stanja“ (podukrep 4.5.2.) naj bi izražal ravno cilje in namene OP IG, s katerimi je bil predstavnik Komisije v Odboru za spremljanje v času, ko je družba JYSK vložila tožbo, seznanjen. Pri pravilnem razumevanju/razlagi OP IG, kot zatrjuje tožeča stranka, bi bilo treba upoštevati posebno znanje poljske uprave v zvezi z delovnimi mesti in kvalifikacijami delavcev na Radomskem, Komisija pa ne sme v vseh podrobnostih razveljaviti ocene poljske uprave, ko izvaja program, niti ni pravilno šteti, da je vsak namen ali cilj OP IG odločilen, kakor to počne Komisija. Po mnenju tožeče stranke bi moralo pravilno razumevanje OP IG in prava Unije temeljiti na dejstvu, da so nekatere določbe bolj pomembne kot druge – kot je prikazano v pregledu stanja (podukrep 4.5.2.).

Šesti tožbeni razlog se nanaša na trditve Komisije.

—

Tožeča stranka navaja, da nobena od treh glavnih trditev ni veljala in/ali bila odločilna tako, kot zatrjuje Komisija, in razumljena tako, kot je Komisija navajala v času, ko je družba JYSK vložila tožbo (julij 2008). Tožeča stranka meni, da zato v tem primeru ne morejo biti upoštevne in da v obsegu, v katerem jih sodišče šteje za upoštevne, ne morejo biti odločilne.

21.9.2015

Uradni list Evropske unije

C 311/59

Tožba, vložena 27. julija 2015 – Monster Energy/UUNT – Hot-Can Intellectual Property (HotoGo self-heating can technology)

(Zadeva T-407/15)

(2015/C 311/64)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Monster Energy Company (Corona, Združene države) (zastopnik: P. Brownlow, Solicitor)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Hot-Can Intellectual Property Sdn Bhd (Cheras, Malezija)

Podatki o postopku pred UUNT

Prijavitelj: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Skupnosti, ki vsebuje besedne elemente „HotoGo self heating can technology“ – Prijava št. 11 418 101

Postopek pred UUNT: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba petega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 4. maja 2015 v zadevi R 1028/2014-5

Tožbeni predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo razveljavi;

—	odločbo oddelka za ugovore z dne 21. februarja 2014 o ugovoru št. B2178567 razveljavi;

—	znamko, navajano v postopku z ugovorom, zavrne v celoti;

—	UUNT naloži plačilo svojih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Navajana tožbena razloga

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009;

—	Kršitev člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 311

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 58 21. september 2015

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2015/C 311/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2015/C 311/02	Zadeva C-425/13: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Svet Evropske unije (Ničnostna tožba — Sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj za povezovanje sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov s sistemom za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Avstraliji — Pogajalske smernice — Posebni odbor — Členi 13(2) PEU, 218, od (2) do (4), PDEU in 295 PDEU — Institucionalno ravnovesje)	2
2015/C 311/03	Zadeva C-584/13: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Directeur général des finances publiques/Mapfre asistencia compañia internacional de seguros y reaseguros SA in Mapfre warranty SpA/Directeur général des finances publiques (Predhodno odločanje — Obdavčenje — Prometni davek — Področje uporabe — Oprostitev — Pojem zavarovalna transakcija — Pojem opravljanje storitev — Pavšalni znesek za garancijo za okvaro rabljenega vozila)	3
2015/C 311/04	Zadeva C-612/13 P: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015 – ClientEarth/Evropska komisija (Pritožba — Dostop do dokumentov institucij Evropske unije — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Člen 4(2), tretja alinea — Okoljske informacije — Aarhuška konvencija — Člen 4(1) in (4) — Izjema od pravice do dostopa — Varstvo namena preiskav — Študije, ki jih je po naročilu Evropske komisije opravilo podjetje v zvezi s prenosom direktiv na okoljskem področju — Delna zavrnitev dostopa)	4
2015/C 311/05	Zadeva C-615/13 P: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. julija 2015 – ClientEarth, Pesticide Action Network Europe (PAN Europe) proti Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) in Evropski komisiji (Pritožba — Dostop do dokumentov institucij Evropske unije — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Člen 4(1)(b) — Uredba (ES) št. 45/2001 — Člen 8 — Izjema od pravice do dostopa — Varstvo osebnih podatkov — Pojem osebni podatek — Pogoji za prenos osebnih podatkov — Ime avtorja vsake od pripomb, ki se nanašajo na osnutek smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v zvezi z znanstveno dokumentacijo, ki jo je treba priložiti zahtevkom za registracijo za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet — Zavrnitev dostopa)	5
2015/C 311/06	Zadeva C-653/13: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Italijanska republika (Neizpolnitev obveznosti države — Okolje — Direktiva 2006/12/ES — Člena 4 in 5 — Ravnanje z odpadki — Dežela Kampanija — Sodba Sodišča — Ugotovitev neizpolnitve obveznosti države — Delna izvršitev sodbe — Člen 260(2) PDEU — Denarne sankcije — Periodična denarna kazen — Pavšalni znesek)	6
2015/C 311/07	Zadeva C-681/13: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Diageo Brands BV/Simiramida-04 EOOD (Predhodno odločanje — Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba (ES) št. 44/2001 — Priznavanje in izvrševanje sodnih odločb — Razlogi za zavrnitev — Kršitev javnega reda države, v kateri se zahteva priznanje — Sodna odločba sodišča druge države članice, ki je v nasprotju s pravom Unije na področju prava znamk — Direktiva 2004/48/ES — Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine — Stroški postopka)	6
2015/C 311/08	Zadeva C-21/14 P: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Rusal Armenal ZAO, Svet Evropske unije (Pritožba — Damping — Uvoz nekaterih aluminijastih folij s poreklom iz Armenije, Brazilije in Kitajske — Pristop Armenije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) — Člen 2(7) Uredbe (ES) št. 384/96 — Skladnost s Sporazumom o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT))	7
2015/C 311/09	Zadeva C-83/14: Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad Sofia-grad – Bolgarija) – CHEZ Razpredelenie Bulgaria AD/Komisia za zashtita ot diskriminatsia (Direktiva 2000/43/ES — Načelo enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost — Mestne četrti, v katerih večinoma živijo osebe romskega porekla — Namestitev števcev za električno energijo na stebrih, ki so del električnega omrežja, napeljanega po zraku, na višini od šest do sedem metrov — Pojma neposredna diskriminacija in posredna diskriminacija — Dokazno breme — Morebitna upravičenost — Preprečevanje posegov v števce za električno energijo in nezakonitih priklopov — Sorazmernost — Splošnost ukrepa — Žaljiv in stigmatizirajoč učinek ukrepa — Direktivi 2006/32/ES in 2009/72/ES — Nemožnost končnega uporabnika za nadzor svoje porabe električne energije)	8
2015/C 311/10	Zadeva C-140/14: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Republika Slovenija (Neizpolnitev obveznosti države — Direktivi 2008/98/ES in 1999/31/ES — Preprečevanje in odstranjevanje vnosa zemeljskega izkopa in drugih odpadkov — Odlaganje na odlagališčih — Nesprejetje ukrepov za odstranjevanje in skladiščenje teh odpadkov — Uveljavljanje pravnih sredstev)	10
2015/C 311/11	Zadeva C-145/14: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Republika Bolgarija (Neizpolnitev obveznosti države — Okolje — Direktiva 1999/31/ES — Člen 14 — Odlaganje odpadkov — Nenevarni odpadki — Neskladnost obstoječih odlagališč)	11
2015/C 311/12	Zadeva C-369/14: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 16. julija 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Köln – Nemčija) – Sommer Antriebs- und Funktechnik GmbH/Rademacher Geräte-Elektronik GmbH & Co. KG (Predhodno odločanje — Odpadna električna in elektronska oprema — Direktiva 2002/96/ES — Člena 2(1) in 3(a) ter prilogi IA in IB — Direktiva 2012/19/EU — Člena 2(1)(a) in (3)(b) ter 3(1)(a) in (b) ter prilogi I in II — Pojma električna in elektronska oprema in električno in elektronsko orodje — Pogoni za garažna vrata)	11
2015/C 311/13	Zadeva C-468/14: Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Kraljevina Danska (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2001/37/ES — Proizvodnja, predstavitev in prodaja tobačnih izdelkov — Člen 2(4) in 8 — Prepoved dajanja na trg tobaka za oralno uporabo — Snus (tobak za žvečenje))	12
2015/C 311/14	Zadeva C-485/14: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 16. julija 2015 – Evropska komisija/Francoska republika (Neizpolnitev obveznosti države — Prosti pretok kapitala — Člen 63 PDEU in člen 40 Sporazuma o EGP — Davek na neodplačne prenose premoženja — Oprostitev — Volila in darila — Različno obravnavanje — Subjekti v drugi državi članici — Neobstoj dvostranskih davčnih sporazumov)	12
2015/C 311/15	Mnenje 3/15: Zahteva za mnenje, ki jo je vložila Evropska komisija na podlagi člena 218(11) PDEU	13
2015/C 311/16	Zadeva C-579/14 P: Pritožba, ki jo je Junited Autoglas Deutschland GmbH & Co. KG vložila 12. decembra 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 16. oktobra 2014 v zadevi T-297/13, Junited Autoglas Deutschland GmbH & Co. KG/Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	13
2015/C 311/17	Zadeva C-602/14 P: Pritožba, ki jo je družba Bharat Heavy Electricals Ltd vložila 23. decembra 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 21. oktobra 2014 v zadevi T-374/14, Bharat Heavy Electricals Ltd/Evropska komisija	14
2015/C 311/18	Zadeva C-36/15 P: Pritožba, ki jo je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) vložil 28. januarja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 25. novembra 2014 v zadevi T-556/12, Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)/Royalton Overseas Ltd	14
2015/C 311/19	Zadeva C-136/15 P: Pritožba, ki jo je Mohammad Makhlouf vložil 20. marca 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 21. januarja 2015 v zadevi T-509/11, Makhlouf/Svet	14
2015/C 311/20	Zadeva C-227/15 P: Pritožba, ki so jo Robert Aubineau in drugi vložili 19. maja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 18. marca 2015 v združenih zadevah T-195/11, T-458/11, T-448/12 in T-41/13, Cahier in drugi/Svet in Komisija	15
2015/C 311/21	Zadeva C-251/15 P: Pritožba, ki jo je Emsibeth SpA vložila 26. maja 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 26. marca 2015 v zadevi T-596/13, Emsibeth/Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)	16
2015/C 311/22	Zadeva C-271/15 P: Pritožba, ki jo je Sea Handling SpA v stečaju, zdaj Sea Handling SpA vložila 8. junija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 25. marca 2015 v zadevi T-456/13, Sea Handling/Komisija	17
2015/C 311/23	Zadeva C-294/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Apelacyjny w Warszawie (Poljska) 17. junija 2015 – Edyta Mikołajczyk/Marie Louise Czarnecka, Stefan Czarnecki	19
2015/C 311/24	Zadeva C-298/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (Litva) 18. junija 2015 – Borta UAB v VĮ Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija	20
2015/C 311/25	Zadeva C-303/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Łodzi (Poljska) 22. junija 2015 – Kazenski postopek zoper G. M. in M. S.	21
2015/C 311/26	Zadeva C-306/15: Tožba, vložena 23. junija 2015 – Evropska komisija/Romunija	21
2015/C 311/27	Zadeva C-316/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom (Združeno kraljestvo) 26. junija 2015 – The Queen na predlog Hemming (ki posluje kot Simply Pleasure Ltd.) in drugi/Westminster City Council	22
2015/C 311/28	Zadeva C-317/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 26. junija 2015 – X, Staatssecretaris van Financiën	23
2015/C 311/29	Zadeva C-318/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale Amministrativo Regionale per il Piemonte (Italija) 26. junija 2015 – Tecnoedi Costruzioni Srl/Comune di Fossano	24
2015/C 311/30	Zadeva C-323/15 P: Pritožba, ki jo je Polynt SpA vložila 30. junija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 30. aprila 2015 v zadevi T-134/13, Polynt SpA in Sitre Srl/Evropska agencija za kemikalije (ECHA)	24
2015/C 311/31	Zadeva C-324/15 P: Pritožba, ki sta jo Hitachi Chemical Europe GmbH in Polynt SpA 30. junija 2015 vložili zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 30. aprila 2015 v zadevi T-135/13, Hitachi Chemical Europe GmbH, Polynt SpA in Sitre Srl/Evropska agencija za kemikalije (ECHA)	25
2015/C 311/32	Zadeva C-326/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 1. julija 2015 vložilo Administratīvā apgabaltiesa (Latvija) – AS DNB Banka/Valsts ieņēmumu dienests	26
2015/C 311/33	Zadeva C-331/15 P: Pritožba, ki jo je Francoska republika vložila 3. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 16. aprila 2015 v zadevi T-402/12, Carl Schlyter/Evropska komisija	27
2015/C 311/34	Zadeva C-336/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbetsdomstolen (Švedska) 6. julija 2015 – Unionen/Almega Tjänsteförbunden, ISS Facility Services AB	29
2015/C 311/35	Zadeva C-339/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nederlandstalige Rechtbank van eerste aanleg te Brussel (Belgija) 7. julija 2015 – Kazenski postopek proti Lucu Vanderborghtu, druga stranka: Verbond der Vlaamse Tandartsen VZW	30
2015/C 311/36	Zadeva C-343/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (Nizozemska) 8. julija 2015 – J. Klinkenberg/Minister van Infrastructuur en Milieu	31
2015/C 311/37	Zadeva C-344/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Appeal Commissioners (Irska) 6. julija 2015 – National Roads Authority/The Revenue Commissioners	32
2015/C 311/38	Zadeva C-345/15 P: Pritožba, ki sta jo Chelyabinsk electrometallurgical integrated plant OAO (CHEMK) in Kuzneckie ferrosplavy OAO (KF) vložili 7. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 28. aprila 2015 v zadevi T-169/12, Chelyabinsk electrometallurgical integrated plant OAO (CHEMK) in Kuzneckie ferrosplavy OAO (KF)/Svet Evropske unije	33
2015/C 311/39	Zadeva C-350/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale di Santa Maria Capua Vetere (Italija) 10. julija 2015 – kazenski postopek zoper Luciana Baldettija	34
2015/C 311/40	Zadeva C-368/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 14. julija 2015 – Ilves Jakelu Oy	34
2015/C 311/41	Zadeva C-369/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Siderúrgica Sevillana S.A./Administración del Estado	35
2015/C 311/42	Zadeva C-370/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Solvay Solutions España S.L./Administración del Estado	37
2015/C 311/43	Zadeva C-371/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Cepsa Quimica, S.A./Administración del Estado	39
2015/C 311/44	Zadeva C-372/15: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo (Španija) 13. julija 2015 – Dow Chemical Ibérica S.A./Administración del Estado	41
2015/C 311/45	Zadeva C-389/15: Tožba, vložena 17. julija 2015 – Evropska komisija/Svet Evropske unije	42
2015/C 311/46	Zadeva C-394/15 P: Pritožba, ki jo je vložil John Dalli 21. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 12. maja 2015 v zadevi T-562/12, John Dalli/Evropska komisija	43
	Splošno sodišče
2015/C 311/47	Zadeva T-19/13: Sklep Splošnega sodišča z dne 29. junija 2015 – Frank Bold/Komisija (Okolje — Direktiva 2003/87/ES — Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov — Sklep, ki Češki republiki daje možnost prehodne brezplačne dodelitve pravic za posodobitev proizvodnje električne energije — Zahteva za notranjo revizijo sklepa — Neobstoj posamičnega ukrepa — Sklep Komisije o ugotovitvi nedopustnosti zahteve za revizijo — Delno očitno nedopustna in delno očitno pravno povsem neutemeljena tožba)	44
2015/C 311/48	Zadeva T-690/13: Sklep Splošnega sodišča z dne 22. junija 2015 – In vivo/Komisija (Tožba zaradi nedelovanja — Zavrnitev OLAF, da uvede zunanjo preiskavo — Zavzetje stališča — Predlog za izdajo odredbe — Neobstoj neposrednega nanašanja — Nedopustnost)	45
2015/C 311/49	Zadeva T-552/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (Extra) (Znamka Skupnosti — Prijava figurativne znamke Skupnosti Extra — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)	45
2015/C 311/50	Zadeva T-553/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (Extra) (Znamka Skupnosti — Prijava figurativne znamke Skupnosti Extra — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)	46
2015/C 311/51	Zadeva T-625/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (krogla) (Znamka Skupnosti — Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki prikazuje kroglo — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)	47
2015/C 311/52	Zadeva T-626/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 24. junija 2015 – Wm. Wrigley Jr./UUNT (krogla modre barve) (Znamka Skupnosti — Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki prikazuje kroglo modre barve — Absolutni razlog za zavrnitev — Neobstoj razlikovalnega učinka — Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Tožba, ki je očitno brez pravne podlage)	47
2015/C 311/53	Zadeva T-132/15: Tožba, vložena 12. junija 2015 – IR/UUNT – Pirelli Tyre (popchrono)	48
2015/C 311/54	Zadeva T-351/15: Tožba, vložena 30. junija 2015 – Papapanagiotou/Parlament	49
2015/C 311/55	Zadeva T-353/15: Tožba, vložena 26. junija 2015 – NeXovation/Komisija	50
2015/C 311/56	Zadeva T-370/15 P: Pritožba, ki jo je 9. julija 2015 vložila CJ zoper sodbo, ki jo je 29. aprila 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v združenih zadevah F-159/12 in F-161/12, CJ/ECDC	51
2015/C 311/57	Zadeva T-371/15: Tožba, vložena 9. julija 2015 – Preferisco Foods/UUNT – Piccardo & Savore' (PREFERISCO)	53
2015/C 311/58	Zadeva T-390/15: Tožba, vložena 16. julija 2015 – Perfetti Van Melle Benelux/UUNT – PepsiCo (3D)	53
2015/C 311/59	Zadeva T-393/15: Tožba, vložena 13. julija 2015 – Università del Salento/Komisija	54
2015/C 311/60	Zadeva T-395/15 P: Pritožba, ki jo je 14. julija 2015 vložil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zoper sodbo, ki jo je 29. aprila 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v združenih zadevah F-159/12 in F-161/12, CJ/ECDC	55
2015/C 311/61	Zadeva T-399/15: Tožba, vložena 20. julija 2015 – Morgan & Morgan/UUNT – Grupo Morgan & Morgan (Morgan & Morgan)	56
2015/C 311/62	Zadeva T-402/15: Tožba, vložena 22. julija 2015 – Republika Poljska/Evropska komisija	57
2015/C 311/63	Zadeva T-403/15: Tožba, vložena 22. julija 2015 – JYSK/Komisija	58
2015/C 311/64	Zadeva T-407/15: Tožba, vložena 27. julija 2015 – Monster Energy/UUNT – Hot-Can Intellectual Property (HotoGo self-heating can technology)	59
2015/C 311/65	Zadeva T-573/12: Sklep Splošnega sodišča z dne 12. junija 2015 – Matrix Energetics International/UUNT (MATRIX ENERGETICS)	60
2015/C 311/66	Zadeva T-73/13: Sklep Splošnega sodišča z dne 29. junija 2015 – InterMune UK in drugi/EMA	60
2015/C 311/67	Zadeva T-166/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 17. junija 2015 – PRS Mediterranean/UUNT – Reynolds Presto Products (NEOWEB)	61
2015/C 311/68	Zadeva T-212/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 29. junija 2015 – PSL/UUNT – Consortium Menager Parisien (Upodobitev zapestne ure)	61
2015/C 311/69	Zadeva T-255/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 10. junija 2015 – Aalto-korkeakoulusäätiö/UUNT (APPCAMPUS)	61
2015/C 311/70	Zadeva T-729/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 30. junija 2015 – PAN Europe in Unaapi/Komisija	61
2015/C 311/71	Zadeva T-815/14: Sklep Splošnega sodišča z dne 29. junija 2015 – Closet Clothing/UUNT – Closed Holding (CLOSET)	62
2015/C 311/72	Zadeva T-93/15: Sklep Splošnega sodišča z dne 26. junija 2015 – Navitar/UUNT – Elukuva (NaviTar)	62