26.8.2015

Uradni list Evropske unije

C 281/2

Menjalni tečaji eura (1)

25. avgusta 2015

(2015/C 281/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1506
JPY	japonski jen	137,84
DKK	danska krona	7,4635
GBP	funt šterling	0,72900
SEK	švedska krona	9,5653
CHF	švicarski frank	1,0834
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,3885
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,109
HUF	madžarski forint	312,31
PLN	poljski zlot	4,2242
RON	romunski leu	4,4328
TRY	turška lira	3,3606
AUD	avstralski dolar	1,5937
CAD	kanadski dolar	1,5181
HKD	hongkonški dolar	8,9182
NZD	novozelandski dolar	1,7596
SGD	singapurski dolar	1,6084
KRW	južnokorejski won	1 356,95
ZAR	južnoafriški rand	15,0211
CNY	kitajski juan	7,3786
HRK	hrvaška kuna	7,5553
IDR	indonezijska rupija	16 146,48
MYR	malezijski ringit	4,8489
PHP	filipinski peso	53,624
RUB	ruski rubelj	79,6550
THB	tajski bat	40,888
BRL	brazilski real	4,0621
MXN	mehiški peso	19,5343
INR	indijska rupija	76,0504

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

26.8.2015

Uradni list Evropske unije

C 281/3

Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 28 držav članic, ki veljajo od 1. septembra 2015

(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1))

(2015/C 281/03)

Izhodiščne obrestne mere so izračunane v skladu s Sporočilom Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C 14, 19.1.2008, str. 6). Glede na uporabo referenčne obrestne mere je izhodiščni obrestni meri še vedno treba prišteti ustrezno razliko, določeno v tem obvestilu. Diskontni stopnji je tako treba prišteti razliko 100 bazičnih točk. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 se tudi obrestna mera za vračilo državne pomoči izračuna tako, da se izhodiščni obrestni meri doda 100 bazičnih točk, razen če ni s posebno odločbo določeno drugače.

Spremenjene obrestne mere so prikazane v odebeljenem tisku.

Prejšnja razpredelnica je objavljena v UL C 231, 15.7.2015, str. 5.

Od	Do	AT	BE	BG	CY	CZ	DE	DK	EE	EL	ES	FI	FR	HR	HU	IE	IT	LT	LU	LV	MT	NL	PL	PT	RO	SE	SI	SK	UK
1.9.2015	…	0,17	0,17	1,85	0,17	0,52	0,17	0,29	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	1,58	1,53	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	1,76	0,17	1,67	- 0,17	0,17	0,17	1,02
1.8.2015	31.8.2015	0,17	0,17	1,85	0,17	0,52	0,17	0,24	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	1,58	1,80	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	0,17	1,76	0,17	1,67	- 0,13	0,17	0,17	1,02
1.7.2015	31.7.2015	0,22	0,22	1,85	0,22	0,52	0,22	0,24	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	1,58	1,80	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	1,76	0,22	1,67	- 0,07	0,22	0,22	1,02
1.6.2015	30.6.2015	0,22	0,22	2,18	0,22	0,52	0,22	0,17	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	1,58	2,21	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	0,22	1,76	0,22	1,67	0,00	0,22	0,22	1,02
1.5.2015	31.5.2015	0,26	0,26	2,18	0,26	0,52	0,26	0,27	0,26	0,26	0,26	0,26	0,26	1,58	2,21	0,26	0,26	0,26	0,26	0,26	0,26	0,26	2,16	0,26	2,04	0,13	0,26	0,26	1,02
1.4.2015	30.4.2015	0,34	0,34	2,18	0,34	0,52	0,34	0,42	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	1,58	2,21	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	2,16	0,34	2,04	0,23	0,34	0,34	1,02
1.3.2015	31.3.2015	0,34	0,34	2,18	0,34	0,52	0,34	0,66	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	1,58	2,21	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	2,16	0,34	2,04	0,33	0,34	0,34	1,02
1.1.2015	28.2.2015	0,34	0,34	2,18	0,34	0,52	0,34	0,66	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	1,58	2,21	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	0,34	2,16	0,34	2,63	0,46	0,34	0,34	1,02

26.8.2015

Uradni list Evropske unije

C 281/8

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 281/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„TERNERA DE ALISTE“

EU št.: ES-PGI-0005-01134 – 29.7.2013

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Ternera de Aliste“

2. Država članica ali tretja država

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.1 Sveže meso (in klavnični izdelki)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Meso mladega goveda mesnih pasem, prilagojenih geografskemu območju, katerega proizvodnja temelji na tradicionalnem načinu krmljenja in tradicionalnih metodah območja ter zakolu živali pri starosti 8 do 12 mesecev.

Glede na način proizvodnje se razlikuje med naslednjima vrstama živali:

— sesna teleta: meso je pridobljeno iz živali, ki od rojstva bivajo v hlevu in vse do zakola niso odstavljene,

— pašna teleta: meso je pridobljeno iz živali, ki se hranijo z materinim mlekom in pasejo na zadevnem območju ter kasneje do zakola bivajo v hlevu.

Za sveže meso z ZGO je značilna po mišici enakomerno razporejena maščoba biserno bele barve, ki je čvrsta in rahlo vlažna. Kar zadeva organoleptične lastnosti, se meso topi v ustih, je zelo mehko in sočno, izbranega in nežnega vonja ter ne preveč izrazitega okusa.

Najkrajši čas zorenja mesa traja 4 dni.

Mesnatost trupov zajema razrede E, U, R in O, stopnja zamaščenosti pa pri samcih znaša 2 ali 3 in pri samicah 2, 3 ali 4. Odvisno od vrste živali, iz katere je meso pridobljeno, barva variira med svetlo rožnato v primeru sesnih telet in rožnato do rdečo v primeru pašnih telet.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za rejo plemenskih samic na tradicionalnih majhnih gospodarstvih se uporabljajo mešani sistemi bivanja v hlevu in dnevne paše. Za krmljenje živali se izkoriščajo naravni viri območja, ko so ti redkejši, pa se dodajajo seno s pašnikov, korenovke in drugi lokalni kmetijski proizvodi. V obdobju hranjenja z materinim mlekom se teletom dodajajo tudi žita in stročnice, pridelane na istem gospodarstvu.

Obstajata dve vrsti reje, ki sta se razvijali vzporedno.

Prva vrsta reje je reja sesnih telet, katerih osnovna prehrana je materino mleko in ki se dodatno krmijo s pridelki z gospodarstva, krmo in koncentrati, dokler ne dosežejo starosti za zakol, ne da bi bila pred tem odstavljena. Po prvem hranjenju z materinim mlekom tele biva na posebnem kraju v ustreznem okolju, od rojstva ostane v hlevu in sesa mleko neposredno pri svoji materi. Od enega meseca starosti dalje se začne krmiti tudi s senom, da se mu razvije funkcionalni vamp in se v njegovo prehrano lahko vključijo dodatki v obliki koncentratov.

Druga vrsta reje je reja pašnih telet, za katero sta značilni dve obdobji krmljenja: prvo na pašnikih in drugo v hlevu.

—

V prvem obdobju se teleta pasejo skupaj s svojimi materami in hranijo z njihovim mlekom. Od treh mesecev starosti telet dalje se na pašnikih namestijo posebne naprave (pitalniki) s koncentrati, da se optimizira rast telet in da bodo ta bolje prilagojena na tovrstno prehrano, ko bodo odstavljena. Trajanje obdobja na pašnikih je odvisno od podnebnih dejavnikov in razpoložljivosti naravnih virov, znaša pa najmanj 5 mesecev.

—	Drugo obdobje poteka v hlevu, kjer teleta bivajo do zakola ter se krmijo s krmo, žitno slamo in koncentrati.

Krma mora biti rastlinskega izvora, sestavljena pretežno iz žit (najmanj 60 % njene količinske sestave) in ne sme preseči 50 % letno zaužite suhe snovi. Uporaba proizvodov, ki bi lahko vplivali na normalno hitrost rasti in razvoja živali, je izrecno prepovedana.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na opredeljenem geografskem območju potekajo rojstvo, vzreja in pitanje zaščitenih živali do njihovega zakola.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Proizvod je lahko predstavljen v obliki porcij, filejev ali kosov, pod pogojem, da te operacije izvajajo subjekti pod nadzorom.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Kosi mesa in embalaža s porcijami, fileji ali kosi se odpošljejo z nameščeno oznako, ki vsebuje vsaj skupni navedbi „Indicación Geográfica Protegida“ in „Ternera de Aliste“ ter logotip zaščitene geografske označbe in evropski logotip zaščitene geografske označbe.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Proizvodno območje obsega okrožja Aliste, Sayago in Sanabria, ki so v zahodnem delu pokrajine Zamora.

5. Povezava z geografskim območjem

Povezava proizvoda „Ternera de Aliste“ z geografskim območjem temelji na posebnih značilnostih proizvoda in njegovem slovesu.

Fizične značilnosti

V okrožjih Aliste, Sayago in Sanabria prevladuje rahlo valovita in skoraj ravninska pokrajina z nadmorsko višino nad 600 metrov. Za tla na tem območju je značilna paleozoiška osnova, pod katero so graniti, metamorfne kamnine in skrilavci. Ker so plitva, precej kisla in slabo zadržujejo vodo ter se štejejo za „revna tla“, to območje ni primerno za gojenje rastlin z velikim donosom in se uporablja za pašo.

Podnebje se spreminja glede na nadmorsko višino, lego in prisojnost pobočij in grebenov. Povprečna letna količina padavin se giblje med skoraj 2 000 mm na vrhovih gorovja Sierra Segundera in 600 mm v vzhodnem delu, kar pozitivno vpliva na zeleno odejo pašnikov in travnikov.

Naravni dejavniki

Na tem območju se pašniki izmenjujejo z grmovjem, med katerim prevladujejo trave (Agrostis, Poa, Briza in Bromus) ter stročnice. Med samoraslim rastlinjem, ki pokriva več kot 4/5 zahodnega dela pokrajine Zamora, sta predvsem pirenejski hrast in črnika. Pogosti so tudi: vresovke (Erica arborea, Erica australis v. aragonensis in Calluna vulgaris), brškini (Cistus ladanifer, Cistus laurifolius), metle, Cytisus oromediterraneus in Retama sphaerocarpa. Ker je to območje v veliki meri nedotaknjeno, na njem prevladujejo raznoliki pašniki z malo dušika in razmeroma suhimi, trdimi tlemi, zaradi česar je prehrana živine bolj raznolika.

Geografsko območje je bilo in je še vedno naravni habitat iberskega volka (Canis lupus signatus) ter je trenutno s to vrsto najgosteje poseljen naravni rezervat v Evropi. Prisotnost volkov na tem območju je močno vplivala na način reje telet. Kmetje so bili namreč prisiljeni zaščititi mlade živali, da jih ne bi izgubili in posledično utrpeli gospodarske škode, saj je dohodek gospodinjstev izviral skoraj izključno iz prodaje telet. Zaradi tega so krave povrgle v hlevu, teleta pa so v obdobju razvoja ostala v njem, zaščitena pred volkovi.

Zgodovinski in človeški dejavniki

V zahodnem delu pokrajine Zamora je skupina oddaljenih, več stoletij marginaliziranih okrožij, katerih prebivalci so živeli v tesnem stiku z okoljem, ki so se mu morali prilagoditi, da bi izkoristili njegove redke vire, in so razvili praktično samooskrbno gospodarstvo. Živinoreja je bila zaradi nerodovitnih tal in težavnega kmetovanja najbolj razširjena gospodarska panoga. Zaradi teh težav so morala številna in majhna družinska gospodarstva čim bolje izkoristiti možnost paše. Govedo se je uporabljalo v dva namena: kot delovne živali in kot dodatni vir za gospodinjstva, saj jim je služilo kot vir mleka za domačo porabo in kot gospodarski vir (prodaja telet).

Vpliv geografskega območja, in sicer njegovih fizičnih značilnosti, naravnih dejavnikov in zgodovinskih/človeških dejavnikov, je podlaga za tradicionalni proizvodni sistem, za katerega je značilno izkoriščanje vseh vrst pašnikov in naravnih virov z vzpostavitvijo številnih majhnih živinorejskih gospodarstev, na katerih se plemenske samice redijo v mešanih sistemih bivanja v hlevu in paše. Na teh gospodarstvih se že iz preteklosti uporabljata dve vrsti živinoreje, odvisno od potreb gospodarstva, in sicer se v primeru manjših potreb redijo sesna teleta, v primeru večjih potreb, kadar se krave uporabljajo kot delovne živali ali za proizvodnjo mleka za družinske potrebe, pa se redijo pašna teleta. Za gospodarstva je značilna posebna simbioza krav, telet in naravnega okolja. Zanje skrbijo kmetje z uporabo veščin, ki so se jih naučili od svojih prednikov, z obrtniškim in natančnim pristopom in potrebno pozornostjo, ki jo namenjajo tako vsaki posamezni živali kot gospodarstvu kot celoti.

Posebnosti proizvoda

Rezultat posebnih metod reje, ki v veliki meri temeljijo na vzreji telet, ki se hranijo s materinim mlekom, in njihovega zgodnjega zakola je meso z značilnimi in posebnimi lastnostmi, med katerimi so zlasti značilna barva mesa, ki je v primeru sesnih telet svetlo rožnata, v primeru pašnih telet pa rožnata (L* = 41,2–43,1, a* = 12,1–12,9, b* = 11,5–12,4), nežen in sočen okus (12,2 % izgube pri kuhanju pri 100 °C), mehkost mesa (3,31–3,71 kg/cm2, test Warner-Bratzler) ter bela in biserno bela maščoba čvrste strukture.

Značilna barva mesa „Ternera de Aliste“ je posledica bivanja telet v hlevu in zgodnje starosti ob zakolu, zaradi česar je koncentracija mioglobina v mišičju nizka (2,8–3,2 mg/g mesa), v njem pa je tudi manj rdečih kot belih vlaken. V primeru sesnih telet je barva mesa svetlo rožnata, v primeru pašne živine pa malo bolj intenzivno rožnata, saj teleta prvo obdobje svojega življenja preživijo na pašnikih in so ob zakolu starejša.

Mehkost, značilna za meso „Ternera de Aliste“, je posledica zgodnje starosti ob zakolu in bivanja telet v hlevu, zaradi česar je njihov mišični tonus manjši. Oba dejavnika vplivata na to, da je kolagen v tem mesu pri višji temperaturi pri kuhanju manj stabilen.

Sočnost, značilna za meso „Ternera de Aliste“, je posledica bivanja telet v hlevu, njihove visokoenergijske prehrane in zgodnje starosti ob zakolu. Zaradi tega meso hitro dozori in beljakovine v mišičju vplivajo na zelo dobro zadrževanje vode, tako da se pri žvečenju iz mesa sprosti več soka, k čemur pa prispevata tudi njegova mehkost in značilna stopnja zamaščenosti.

Nežen okus, značilen za meso „Ternera de Aliste“, je posledica hranjenja živali z materinim mlekom, ki vsebuje kratko- in srednjeverižne maščobne kisline, iz katerih izvira okus. Vse to skupaj z dejstvom, da živali zaradi zgodnje starosti ob zakolu nimajo v celoti razvitega prebavnega sistema, pomeni, da te maščobne kisline niso podvržene prebavnim presnovnim procesom in se vključijo neposredno v lipide, iz katerih izvira značilen okus tega mesa.

Sloves

Zelo natančen proizvodni sistem ter tradicionalne metode krmljenja in reje živali, ki so značilne za to območje, so razlog za posebne značilnosti tega proizvoda, ki so zelo cenjene in zaradi katerih ima proizvod velik sloves v gastronomiji.

Meso „Ternera de Aliste“ potrošniki dobro poznajo in se zanj odločajo zaradi njegove edinstvene kakovosti. O velikem slovesu tega mesa pričajo številni zgodovinski dokumenti, na primer lokalne novice pokrajine Zamora in časopis El correo de Zamora, že od februarja leta 1976 in v njih se hvali kakovost tega mesa, ki se opisuje kot: „sočno in mehko“, „izvrstno“, „najboljše meso na svetu“, „ni mesa, ki bi bilo tako dobro“ ali „v Španiji ni teletine, ki bi se lahko primerjala s to“.

Pogosto se omenja v različnih medijih: v lokalnih in regionalnih časopisih, specializiranih publikacijah (Eurocarne, Cárnica 2.000, Origen, Distribución y consumo, ITEA, Mundo Ganadero itn.) ter v televizijskih in radijskih informativnih programih, tako lokalnih kot nacionalnih.

O mesu „Ternera de Aliste“ se piše tudi v kuharskih knjigah in gastronomskih revijah, na primer v knjigi Secretos de los chefs: técnicas y trucos de 50 estrellas Michelín (Bon Vivant, 2008; avtor spremne besede je Ferrán Adrià) ali v članku „Boccato di Cardinale: un recorrido por diez de los mejores manjares para disfrutar: Ternera de Aliste“ iz časopisa Crónica de Guadalajara.

Razlog za sloves mesa „Ternera de Aliste“ je predvsem obsežna kulinarična tradicija, ki se že dolga leta odraža na jedilnih listih številnih španskih restavracij, zlasti v avtonomni skupnosti Castilla y León. Omeniti je treba tudi zadnje dneve mesa „Ternera de Aliste“, ki so potekali v nacionalnem turističnem zgodovinskem objektu Parador Nacional de los Condes de Alba de Aliste v Zamori v okviru splošne gastronomske prireditve z naslovom Muestras Gastronómicas de los Productos de España. Carnes con Origen (Gastronomska razstava španskih proizvodov – Meso s poreklom).

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.itacyl.es/opencms_wf/opencms/informacion_al_ciudadano/calidad_alimentaria/4_condiciones_DOP/index.html

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

26.8.2015

Uradni list Evropske unije

C 281/12

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 281/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„EICHSFELDER FELDGIEKER“/„EICHSFELDER FELDKIEKER“

EU št.: DE-PGI-0105-01281 – 21.11.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Naziv: Fleischer-Innung Nordthüringen (Združenje mesarjev severne Turingije)

Naslov:

Pravni interes: Članstvo Združenja mesarjev severne Turingije (Fleischer-Innung Nordthüringen) zajema 39 mesarskih podjetij in predstavlja 90 % proizvajalcev „Eichsfelder Feldgieker“/„Eichsfelder Feldkieker“ v turinškem delu Eichsfelda, ki obsega večji del opredeljenega geografskega območja.

2. Država članica ali tretja država

Nemčija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—	☐	Ime proizvoda
—	☒	Opis proizvoda
—	☐	Geografsko območje
—	☐	Dokazilo o poreklu
—	☒	Metoda pridobivanja
—	☒	Povezava z geografskim območjem
—	☐	Označevanje
—	☒	Drugo (Nadzorni organ)

4. Vrsta spremembe

—	☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.
—	☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe:

5.1 Kosi mesa – meso

V celotnem besedilu se besedna zveza „kosi mesa“ nadomesti z besedo „meso“. Pri nadomestitvi besedne zveze „kosi mesa“ z „mesom“ ne gre za vsebinsko spremembo. S to spremembo bi se zgolj izognili nesporazumu, da mora biti uporabljeno meso razrezano na poseben način. Vendar pa temu ni tako in bi bilo pri pripravi klobas tudi nesmiselno.

Nadaljnje spremembe posameznih oddelkov besedila, opisane pod navedbo številke zadevne točke v enotnem dokumentu:

5.2 k točki 3.2 enotnega dokumenta z naslovom „Opis proizvoda …“:

Zahteva glede vsebnosti maščobe v odstavku z naslovom „Kemijske lastnosti“ („največ 35 % v dozorelem proizvodu“) se črta.

Obrazložitev:

Doslej v specifikaciji opredeljena zahteva glede največje vsebnosti maščob (in sicer 35 %) ni v skladu z redno in ustaljeno prakso proizvajalcev na območju Združenja mesarjev severne Turingije.

Poleg tega je objektivno utemeljeno popolnoma opustiti zahtevo glede vsebnosti maščob, saj se relativna vsebnost maščob s sušitvijo proizvoda viša, na splošno pa vsebnost maščob pri dolgo zorjenih surovih klobasah ni merilo njihove kakovosti. To nima negativnega učinka niti na objektivne lastnosti proizvoda niti na njegov ugled.

5.3 k točki 5 enotnega dokumenta z naslovom „Povezava z geografskim območjem“:

Pod naslovom „Objektivne lastnosti“ iz točke 5.2 „Posebnosti proizvoda“ se naslednji odstavek:

„Vsi proizvajalci ‚Eichsfelder Feldgieker‘ sami zakoljejo živali ali pa jim trupe dobavi regionalna klavnica v mestu Heiligenstadt, kjer zakol običajno poteka po naročilu. Ta klavnica ima odobreno odstopanje in seznam predelovalnih obratov, ki jih je potrdil pristojni veterinarski organ.“

nadomesti z:

„Meso, ki se uporablja za proizvodnjo ‚Eichsfelder Feldgieker‘, izhaja samo iz klavnic z licenco za izročitev toplega mesa.“

Obrazložitev:

S tem ni več omejitve, da mora biti meso iz klavnic v mestu Heiligenstadt, niti ni več potrebno, da se klavnice nahajajo na opredeljenem geografskem območju. Meso, ki se uporablja za proizvodnjo „Eichsfelder Feldgieker“, lahko namesto tega prihaja iz vseh klavnic, ki imajo licenco za izročitev toplega mesa in lahko upoštevajo v specifikaciji opredeljen dobavni rok, potreben iz tehničnih razlogov.

5.4 Nadzorni organi:

Dodata se pristojna nadzorna organa za zvezni deželi Spodnjo Saško in Hessen:

Spodnja Saška:

Naziv:	Veterinär- und Verbraucherschutzamt für den Landkreis und die Stadt Göttingen
Naslov:	Walkenmühlenweg 8, 37083 Göttingen
Tel.
Faks
E-naslov:	veterinaeramt@landkreis-goettingen.de

Naziv:	Landkreis Northeim, Fachbereich VII – Gesundheits- und Veterinärwesen, Verbraucherschutz
Naslov:	Medenheimer Straße 6/8, 37154 Northeim
Tel.
Faks
E-naslov:	veterinaeramt@landkreis-northeim.de

Hessen:

Naziv:	Regierungspräsidium Gießen, Standort Wetzlar
Naslov:	Schanzenfeldstraße 8, 35578 Wetzlar
Tel.
Faks	0641 3032197
E-naslov:

Obrazložitev:

Opredeljeno geografsko območje je Eichsfeld, ki se delno nahaja v severni Turingiji ter delno tudi na Spodnjem Saškem in v Hessnu.

ENOTNI DOKUMENT

„EICHSFELDER FELDGIEKER“/„EICHSFELDER FELDKIEKER“

EU št.: DE-PGI-0105-01281 – 21.11.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime/imena

„Eichsfelder Feldgieker“/„Eichsfelder Feldkieker“

2. Država članica ali tretja država

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Čvrsta nekuhana klobasa, za katero je značilen rahlo kiselkast okus.

Je iz svinjine in značilnih začimb (bistvene so mleta sol in črn ali bel poper ter pogosto koriander), ki se nadevajo v ovoj v obliki mehurja (telečji mehur, laneni ali beljakovinski ovoj).

Uporabiti je treba visokokakovostno, čvrsto mesa prašičev, ki so pitani daljše obdobje in ob zakolu tehtajo vsaj 130 kg. Uporablja se izbrano meso (mišice, stegna, hrbet, od maščobe pa le čvrsta trebušna in hrbtna slanina). Po zakolu je treba s proizvodnjo klobas začeti, ko je svinjsko meso še toplo. Ker se zahteva „topla predelava mesa“, prevoz nehlajenega mesa ne sme potekati več kot dve uri, predelava mesa pa več kot štiri ure po zakolu.

Kemijske lastnosti:

—	mesne beljakovine brez beljakovin vezivnega tkiva: najmanj 15 %,

—	izguba surovin pri zorenju: najmanj 33 %.

Fizikalne lastnosti:

—	sušen na zraku, čvrst,

—	pazljiv postopek zorenja v nadzorovanem okolju, trajanje zorenja glede na kaliber ovoja v obliki mehurja,

—	klimatske komore, v katerih se flora ohranja več desetletij; v primeru novih klimatskih komor se flora uvede s predhodno zorjenim proizvodom,

—	velikost: premer: 8–15 cm; dolžina: 15–30 cm; narezan proizvod: ovoj s premerom vsaj 65 mm,

—	videz: čvrsta nekuhana klobasa, ki je običajno hruškaste oblike, je v prerezu močne rdeče barve ter je enakomerno mleta s koščki mastnega in pustega mesa.

Organoleptične lastnosti:

—	izbran, aromatičen okus, značilen za ta proizvod, ki je čvrst na ugriz.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Glede kakovosti mesa, ki se uporablja za „Eichsfelder Feldgieker“, veljajo nekatere zahteve. Uporabi se visokokakovostno, čvrsto meso, ki je lahko le od prašičev z največjo težo ob zakolu (vsaj 130 kg). Da se doseže tako velika teža ob zakolu, se uporabijo križanci avtohtonih pasem, ki so odporne na stres (npr. Deutsches Landschwein, Deutsches Edelschwein in včasih prašiči drugih pasem, razen pasme Pietrain, ki je občutljiva na stres). Za to mesno specialiteto se uporabijo vsi deli, ki se ločijo od trupa, vključno z najboljšimi kosi.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Celotni postopek proizvodnje, od izbire ustreznih surovin do zorenja klobase, se mora izvajati na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Regija Eichsfeld leži v osrednji Nemčiji in se razprostira čez več zveznih dežel. Zajema:

— v Turingiji: celotno okrožje Eichsfeld; v okrožju Unstrut-Hainich le občine Dünwald, Anrode, Katharinenberg in Heyerode ter upravno skupnost Hildebrandshausen/Lengenfeld unterm Stein,

— v Spodnji Saški: v okrožju Göttingen skupnost občin Gieboldehausen in občino Duderstadt, v skupnosti občin Radolfshausen pa le občini Seeburg in Seulingen; v okrožju Northeim le občino Katlenburg-Lindau,

— v Hessnu: v okrožju Werra-Meißner le mestna predela Neuseesen in Werleshausen v občini Witzenhausen.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnost geografskega območja:

Eichsfeld je zgodovinska regija jugovzhodne Spodnje Saške in severnozahodne Turingije. Zaradi posebnih značilnosti tal in podnebja se močno razlikuje od drugih okoliških regij (Wüstefeld, Karl: Eichsfelder Volksleben, Duderstadt, 1919, stran 2, priloga 2). Proizvodnja klobas, zlasti „Eichsfelder Feldgieker“, ima v tej regiji dolgo tradicijo, kar je dokumentirano v literaturi, kot je razvidno iz naslednjih zapisov.

Med inšpekcijskimi pregledi v mestu Hilkerode leta 1718 se je med drugim „za 3,5 funta klobase ‚felt kycker‘ plačalo štirinajst grošev“ (Wandregister, zdaj arhiv mesta Duderstadt).

„Eichsfelder Feldgieker“ se omenja tudi v poznejši listini iz dokumentacije mesta Bernshausen iz leta 1724.

Iz evidence stroškov mesta Duderstadt je bilo iz mestne blagajne izplačanih dvanajst grošev za „dve veliki ‚feld gücker‘“, ki sta bili postreženi stolnemu proštu in upravitelju regije Eichsfeld med njunim obiskom mesta Duderstadt od 21. do 23. oktobra 1744.

V evidenci stroškov mestne blagajne mesta Duderstadt iz leta 1748, ko sta mesto 4. novembra 1748 obiskala stolni prošt in upravitelj, je zapisano: „Za zajtrk in kosilo so jima postregli klobase in ‚feltgieker‘“.

Okoli leta 1770 je bilo v finančnih evidencah samostana Reifenstein zapisano, da „je bilo 76 funtov klobase dobavljenih dvoru v Mainzu“; uporabljeno je latinsko ime Eichfeldicus Butulus (Deutschlands kulinarisches Erbe, Cadolzburg, 1998, 63. stran).

V izdajah revije „Unser Eichsfeld“ iz leta 1927 in 1937 je bilo omenjeno, da je bila klobasa „Feldgieker“ že v 18. stoletju zelo priljubljena tudi v tujini. Joseph Rudolf (ki je umrl leta 1816) je poročal, da je v cesarski palači v Pragi, kjer je služboval, imela vlogo daru v zahvalo.

Tudi prijatelji Johanna Wolfganga von Goetheja so cenili kakovost klobase „Feldgieker“. Igralka in operna pevka Karoline Jagemann, katere starši so živeli v regiji Eichsfeld, je 4. aprila 1793 o teh klobasah pisala svojemu očetu v Weimarju.

Leta 1844 je bila klobasa „Feldkyker“ podrobno opisana: „Feldkyker“ je dolga „Schlackwurst“ v debelem črevu, pri čemer je svoje ime verjetno dobila zaradi dejstva, da je daljša različica klobase štrlela iz hlačnega žepa ali lovske torbe, v kateri je bila shranjena, in „gledala“ na polje. Osnovna različica, ki se imenuje „Feldkyker“, je prvovrstna klobasa v najdebelejšem koncu danke (Die goldene Mark Duderstadt, Carl Hellrung, 1844).

Leta 1919 je nemški lokalni zgodovinar Wüstefeld zapisal (na 13. strani): „Ker so prebivalci regije Eichsfeld gurmani – in vse hvale vredna klobasa ‚Feldgieker‘ (čajna klobasa, t. i. Mettwurst) ni vsakodnevno na jedilniku –, si lahko ob posebnih priložnostih privoščijo posebno pogostitev.“

Dobro uveljavljen način predelave toplega mesa za proizvodnjo „Eichsfelder Feldgieker“ je v skladu z tradicionalnimi praksami v regiji. V regiji Eichsfeld se toplo meso uporablja celo za proizvodnjo svežega mletega mesa, kar je v preostalem delu Nemčije prepovedano, v zadevni regiji pa dovoljeno na podlagi odstopanja od nemške zakonodaje o higienskih zahtevah za meso. Ta zakonska ureditev izhaja iz zgodovine predelave toplega svinjskega mesa v regiji Eichsfeld, ki se je skozi stoletja ohranila do danes.

Posebnost proizvoda:

Objektivne lastnosti

Predelava toplega mesa, ki je tradicionalni postopek v regiji Eichsfeld, se za proizvodnjo nekuhanih klobas ne uporablja skoraj nikjer drugje (razen za proizvod „Ahle Wurscht“ v Hessnu). „Eichsfelder Feldgieker“ je edina klobasa „Feldgieker“, za proizvodnjo katere se uporablja ta metoda (za „Göttinger Feldgieker“ se ne uporablja). Predelava toplega mesa je eden od razlogov za odlično kakovost proizvoda.

Biokemijski procesi, ki potekajo pri toplem mesu, so drugačni kot pri ohlajenem mesu. Ti so nekaj časa po zakolu podobni kot pri živih živalih. Povzročajo jih višja vrednost pH, prisotnost vira energije (adenozin trifosfat ali ATP) v celicah še toplega trupa ter medsebojno delovanje tega vira energije in mišičnih kontraktilnih proteinov miozina in aktina. To medsebojno delovanje povzroča različno obnašanje skeletnega mišičevja, zato je meso mehkejše, beljakovini v mišici pa ostaneta ločeni. Tako se izboljša zadrževanje vode in maščobe, meso pa je ustreznejše za predelavo. Zato je potrebnih manj tehnoloških pomagal (aditivov).

Meso, ki se uporablja za proizvodnjo „Eichsfelder Feldgieker“, prihaja samo iz klavnic z licenco za izročitev toplega mesa.

„Eichsfelder Feldgieker“ je mogoče opisati kot tradicionalno regionalno specialiteto zaradi pazljivega postopka zorenja pod posebnimi podnebnimi pogoji v regiji Eichsfeld, znatne spretnosti lokalnih mesarjev, dolžine postopka zorenja, ki je odvisna od kalibra, ter oblike mehurja, ki je značilna za ta proizvod in je nima skoraj nobena druga klobasa. Poseben okus proizvoda je mogoče pripisati uporabi klimatskih komor, v katerih se flora hrani že več desetletij (v primeru novih klimatskih komor se flora uvede s predhodno zorjenim proizvodom).

Sloves

Proizvod ima poseben sloves zaradi geografskega porekla. Povezanost proizvoda z geografskim poreklom temelji na značilnem videzu, saj je posebna oblika proizvoda del večstoletne tradicije regije Eichsfeld in je ključna za njegov sloves. Obliko klobase z regijo Eichsfeld povezujejo tudi zunaj regije, zlasti po vsej osrednji Nemčiji.

To dokazujejo različni dokumenti, ki segajo daleč v preteklost. „Eichsfelder Feldgieker“ je še danes zelo znana in priljubljena mesna specialiteta iz regije Eichsfeld, in sicer v regiji in drugje.

Sloves proizvoda dokazujejo tudi naslednji primeri:

V literaturi:

V delu Dieterja Wagnerja „Unser schönes Eichsfeld“ (ki ga je objavilo združenje za dediščino in turizem regije Eichsfeld, Mecke, 2000) se „Eichsfelder Feldgieker“ omenja na 160. in 190. strani, kjer je opisan „neprimerljivi okus“ proizvodov iz domačega zakola v regiji Eichsfeld, med katere spada tudi „Feldgieker“. Na 190. strani je „Eichsfelder Feldgieker“ opisana kot „kraljica eichsfeldskih klobas“.

Poglavje o „hrani in pijači“ na strani 40 vodnika „Thüringen“ avtorjev Sucher in Wurlitzer (žepni turistični vodnik DuMont, 2. izdaja, 2006) vsebuje naslednje besedilo:

„Skoraj vsak del Turingije ima svojo specialiteto. Prebivalci Eichsfelda prisegajo ne samo na ‚Bratwurst‘, ampak tudi na ‚Eichsfelder Feldgieker‘ in ‚Eichsfelder Kälberblase‘, tj. dve vrsti trde čajne klobase iz svinjskega mesa. […]“.

„Eichsfelder Feldgieker“ se omenja celo v podnaslovu kuharske knjige „Das Eichsfeld Kochbuch“ (Limosa, 2008), v katerem se uporablja kot sinonim za kulinarično raznolikost regije Eichsfeld. V podnaslovu je navedeno: „[…] od torte ‚Schmandkuchen‘ [torta iz kisle smetane] do klobase ‚Feldgieker‘“.

„Eichsfelder Küchengeschichten“ (Mecke, 2004, 3. razširjena izdaja) na strani 21 navaja, da „Eichsfelder Feldgieker“ zori do maja in se ne začne rezati, dokler se ne oglasi prva kukavica. Knjiga vsebuje tudi zgodbo (na 22. strani) o klobasi „Feldgieker“. Opisuje (na 80. strani), kako so ob neki priložnosti zadnje velike klobase „Feldgieker“ pojedli skupaj s „Schmandbrot“ [kruh s kislo smetano], ker se je približeval čas kolin.

„Eichsfelder Heimatzeitschrift“ (53. letnik, I. zvezek, januar 2009, od strani 9) v zvezi z dejstvom, da je ob zakolu eden od pomočnikov zrecitiral dolgo pesem, navaja:

„In dobro je bilo tudi, da se je proizvodnja klobase pri 16. verzu njegove pesmi končala. Nazadnje naj bi ‚kraljica eichsfeldskih klobas‘, ki je na območju ‚Obereichsfeld‘ [zgornji del regije Eichsfeld] znana kot ‚Feldgieker‘ in na območju ‚Untereichsfeld‘ [spodnji del regije Eichsfeld] kot ‚Kälberblase‘, jedce razveseljevala s polnim okusom po skoraj enem letu zorenja. (Sledi citat Theodorja Storma) […] ‚Süßkuchen‘ [vrsta medenjakov] je za prebivalce mesta Mühlhausen, kar sta za prebivalce regije Eichsfeld domači zakol in ‚Feldgieker‘. […]“.

Ob posebnih dogodkih; v povezavi s turizmom:

V regiji Eichsfeld se na primer „Feldgieker“ veliko uporablja za ustvarjanje identitete in pri oglaševanju v turistične namene. Na domači strani „Eichsfeld Touristik“ piše:

„Regija Eichsfeld je že dolgo znana po svojih specialitetah. Najpomembnejša med njimi je ‚Eichsfelder Feldgieker‘ ali ‚Eichsfelder Kälberblase‘. ‚Stracke‘ je različica, ki je valjaste oblike in ravna.“

Program festivala klobas „Rostkultur 2009“ je bil ob 14.30 posvečen „Eichsfelder Feldgieker“, kot je razvidno iz „Thüringer Wurschtblatt“ in samega programa.

Glede na koledar dogodkov mesta Heiligenstadt se je „najdaljša klobasa Feldgieker“ razrezala 3. oktobra 2008.

Vzročna povezava med geografskim okoljem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Upravičenost do registracije te označbe temelji na posebnem slovesu in kakovosti proizvoda. Njegov sloves izhaja iz dejstva, da proizvodi izvirajo z zadevnega območja. Sloves klobase Eichsfeld je mogoče pripisati večstoletni tradiciji proizvodnje klobas v regiji Eichsfeld. Prepoznaven okus ima zaradi značilnih tradicionalnih začimb in posebne obdelave klobas. Proizvod ima tudi posebne lastnosti. Predelava mesa, ko je še toplo po zakolu, je tradicionalna metoda proizvodnje v regiji Eichsfeld. To je edina regija, v kateri se „Feldgieker“ proizvaja iz toplega mesa. Takšna predelava mesa, ko je še toplo, prispeva k posebni kakovosti klobase „Feldgieker“. Pri „Eichsfelder Feldgieker“ se ovoj vsebine ne drži tako močno kot pri nekuhanih klobasah iz hladnega mesa. Običajno zlahka odstopi od vsebine. Pomembna lastnost dobre nekuhane klobase je nizka vsebnost proste vode (tj. vrednost Aw) v toplem mesu. Vendar je to odvisno od drugih dejavnikov, zato je ni mogoče količinsko opredeliti. Nizke vrednosti Aw zavirajo rast nezaželenih mikrobov. Ker toplo meso vsebuje nizke ravni proste vode, ki omogoča razvoj mikrobov, ima nekuhana klobasa iz takšnega mesa stabilnejše lastnosti pri zorenju in skladiščenju.

Objektivno gledano geografsko poreklo odločilno vpliva na lastnosti proizvoda, kar velja zlasti za podnebje in floro v klimatskih komorah. Klobaso „Feldgieker“ so poskusili proizvajati tudi v drugih regijah. Ugotovljeno je bilo, da se tam značilen okus te klobase ni razvil, saj so imele drugačen okus.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/40809

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 281

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 58 26. avgust 2015

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 281/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7563 – CommScope/TE BNS) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 281/02	Menjalni tečaji eura	2
2015/C 281/03	Obvestilo Komisije o veljavnih obrestnih merah za vračilo državne pomoči in o referenčnih obrestnih merah/diskontnih stopnjah za 28 držav članic, ki veljajo od 1. septembra 2015(Objavljeno v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 ( UL L 140, 30.4.2004, str. 1 ))	3

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2015/C 281/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7707 – Cinven/Synlab) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	4
2015/C 281/05	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7730 – Acticall/Sitel) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	5
2015/C 281/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7755 – Mahindra/MHI/MAM) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	6
2015/C 281/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7637 – Liberty Global/BASE Belgium) ( 1 )	7
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2015/C 281/08	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	8
2015/C 281/09	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	12


	(1) Besedilo velja za EGP