18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Romunije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem konvergenčnem programu Romunije za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Romunija opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Romunijo za leto 2015. V njem je ocenila napredek Romunije pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Romuniji obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni ukrepi politike in spremljanje. V času izvajanja treh zaporednih programov EU in MDS so se zunanja in notranja neravnotežja občutno zmanjšala. Vendar je treba spremljati tveganja zaradi razmeroma visokega negativnega neto stanja mednarodnih naložb in šibke srednjeročne izvozne zmogljivosti v Romuniji. Zunanje in notranje slabosti bančnega sektorja so še vedno prisotne.

(7)

Romunija je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Svet je 22. oktobra 2013 sprejel Sklep 2013/531/EU (5), s katerim se je zavezal k zagotovitvi srednjeročne finančne pomoči Romuniji v višini največ 2 milijardi EUR do septembra 2015. Pogoj za pomoč je izvajanje celovite ekonomske politike. Čeprav Romunija v trenutnih tržnih razmerah ne namerava zaprositi za izplačilo nobenega obroka, se pričakuje, da bo preventivna pomoč prispevala k utrditvi makroekonomske, proračunske in finančne stabilnosti ter z izvajanjem strukturnih reform povečala odpornost gospodarstva in njegove zmožnosti za rast. Po izstopu iz programa bo Romunija ponovno v celoti vključena v okvir evropskega semestra.

(9)

Za Romunijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Romunija je v svojem konvergenčnem programu zaradi načrtovanih strukturnih reform zaprosila za začasno odstopanje v višini 0,5 % BDP od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja. Ker program ni vseboval dovolj podrobnih informacij o načrtovanih strukturnih reformah, Svet ni mogel oceniti njihove verodostojnosti. Romunija je prav tako zaprosila za uporabo klavzule o pokojninski reformi. Upravičenost reforme bo preveril Eurostat. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 napovedani strukturni primanjkljaj v višini 3,4 % BDP v letu 2016 ne bi zagotovil ustreznega varnostnega razmika glede na referenčno vrednost iz Pogodbe, tj. 3 % BDP. Zato Svet meni, da Romunija ne izpolnjuje zahtev za začasno odstopanje v letu 2016.

(10)

Vlada v svojem konvergenčnem programu za leto 2015 načrtuje, da bo nominalni primanjkljaj v letu 2015 ohranila na 1,5 % BDP in ga v letu 2018 zmanjšala na 0,8 % BDP. Vlada načrtuje, da bo srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1,0 % BDP, dosegla po letu 2016. V skladu s konvergenčnim programom se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP s 40,1 % v letu 2015 dosegel vrh in se nato postopoma zmanjšal na 37,1 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden. Pomembni ukrepi, ki bodo povečali primanjkljaj in jih je vlada potrdila 25. marca, senat pa 27. aprila (6), ter ki jih je Komisija upoštevala v pomladanski napovedi iz leta 2015, niso vključeni v konvergenčni program, čeprav se to zahteva v skladu s kodeksom ravnanja. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 naprej niso dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo strukturni saldo leta 2015 za 0,3 % BDP odstopal od srednjeročnega cilja. To rahlo presega odklon v višini 0,25 %BDP, odobren v okviru aranžmaja za plačilno bilanco, pod pogojem, da je sofinanciranje projektov, ki jih financira EU, skladno z načrtovanim v proračunu. Odklon naj bi postal znaten leta 2016, ko bo dosegel 2,4 % BDP, zahteva pa se prilagoditev v višini 0,3 % BDP. Zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi v letih 2015 in 2016. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Romunija ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast.

(11)

Fiskalni okvir Romunije je razmeroma trden, ne uporablja pa se učinkovito. Srednje- in dolgoročni demografski trendi ter nizka raven razvitosti trga dela bi lahko ogrozili dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Pokojninska reforma, ki se je začela leta 2010, je že prinesla nekaj izboljšav, vendar spodnji dom parlamenta še ni sprejel zakona o izenačitvi zakonsko določene pokojninske starosti za moške in ženske od leta 2035 dalje, ki ga je vlada predlagala decembra 2013.

(12)

Nedavno zmanjšanje prispevkov delodajalcev za socialno varnost je zmanjšalo tudi davčno obremenitev dela, vendar to zmanjšanje ni bilo ciljno načrtovano. Davčni primež za osebe z nizkimi dohodki ostaja visok (tj. 40 %) glede na druge evropske države. Davčne goljufije in izogibanje davkom še vedno predstavljajo velik izziv in posegajo v prihodke od davkov. Narejeni so bili prvi koraki v smeri predvidene reorganizacije romunske davčne uprave. Pilotni projekt skladnosti, ki zadeva delo na črno, plače, ki niso v celoti prijavljene, in davčne utaje, se je v letu 2014 izvajal v dveh regijah, nadalje pa se bo širil tudi v letu 2015. Raven okoljskih davkov se je v letu 2014 povečala in se tako približala povprečju EU.

(13)

V letu 2014 je bilo zaznati nekaj izboljšav, vendar so stopnje zaposlenosti in aktivnosti še vedno zelo nizke zlasti pri ženskah, mladih, starejših delavcih in Romih. Pregledane so bile aktivne politike zaposlovanja, vendar sta splošna udeležba pri ukrepih aktivnega zaposlovanja in njihovo financiranje še vedno nizka, zlasti za poklicno usposabljanje, sheme za priznavanje predhodnega učenja, spodbude za mobilnost in ukrepe za dolgotrajno brezposelne. Romunija je začela obravnavati brezposelnost mladih, zlasti v okviru sistema jamstva za mlade, njegovo izvajanje pa je v zaostanku. Napredek ni bil dosežen pri oblikovanju preglednih smernic za določanje minimalne plače. Da bi omogočil individualizirane storitve in bolj usklajeno izvajanje za vse ciljne skupine, bi javni zavod za zaposlovanje potreboval večje zmogljivosti, zlasti glede zaposlenih, in okvir za celovito izvajanje ukrepov, sofinanciranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

(14)

Na področju izobraževanja se Romunija sooča z več izzivi: stopnja zgodnjega opuščanja šolanja še naprej ostaja precej nad povprečjem EU; razpoložljivost in dostop do predšolske vzgoje in varstva sta omejena, zlasti na podeželju in za romsko skupnost; udeležba pri vseživljenjskem učenju še naprej ostaja precej pod povprečjem EU; kakovost visokošolskega izobraževanja in njegova ustreznost za trg dela sta neprimerni; stopnja doseganja terciarne izobrazbe pa je še vedno druga najnižja v Uniji. Romunija je te izzive že začela obravnavati, pri čemer je na različnih področjih dosegla različen napredek, do danes pa ni videti večjih končnih rezultatov. Romunija je junija 2015 sprejela dve nacionalni strategiji, in sicer nacionalno strategijo vseživljenjskega učenja in nacionalno strategijo za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja. Zdaj pa je pomembno, da sprejme ukrepe za hiter začetek njunega izvajanja. Nacionalni program za predšolsko vzgojo in varstvo je bil oblikovan za obdobje 2014–2019 in bo začel veljati z novim šolskim letom 2015–2016. Pripravljen je bil osnutek strategije za terciarno izobraževanje; njen namen je povečati relevantnost visokošolskega izobraževanja, tako da bo bolje usklajeno s potrebami trga dela, in izboljšati dostopnost visokošolskega izobraževanja za prikrajšane skupine. Izvedeni so bili ukrepi za izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter shem vajeništva.

(15)

Za romunski zdravstveni sistem so značilni slabi rezultati zdravljenja, slaba cenovna in geografska dostopnost, nizka stopnja financiranja in neučinkovita poraba virov. Odvisnost od bolnišnične oskrbe je precejšnja, na sistem pa negativno vplivajo tudi obsežno neučinkovito bolnišnično omrežje, šibki in razdrobljeni sistemi napotitve ter nizek delež porabe za osnovno zdravstveno varstvo. Poleg tega razširjena uporaba neformalnih plačil v javnem zdravstvenem sistemu nadalje zmanjšuje dostopnost, učinkovitost in kakovost sistema. Različni ukrepi in reforme zdravstvenega varstva so zmanjšali vrzel v financiranju ter izboljšali standard in učinkovitost storitev. Nacionalna zdravstvena strategija za obdobje 2014–2020, ki določa strateško osnovo za reforme zdravstvenega sistema, je bila odobrena decembra 2014 in jo je zdaj treba izvesti. Ministrstvo za zdravje in Nacionalni zavod za zdravstveno zavarovanje preučujeta več ukrepov, s katerimi bi se izboljšal sistem financiranja zdravstvenega varstva.

(16)

Zmanjšanje revščine in socialne izključenosti še vedno predstavlja velik izziv v Romuniji. Stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti se je sicer zmanjšala, vendar ostaja še vedno visoka, tj. 40 % v letu 2013, kar je precej nad povprečjem EU. Učinkovitost socialnih transferjev (razen pokojnin) pri zmanjševanju revščine se zdi omejena in je zlasti nizka v primeru otrok. Socialni transferji niso ustrezno povezani z aktivacijskimi ukrepi. Izvajanje reforme socialne pomoči iz leta 2011 je še vedno v zaostanku. Strategija za socialno vključevanje in boj proti revščini ter pripadajoči akcijski načrti so bili odobreni 27. maja 2015. Omejen napredek je bilo opaziti pri uvedbi minimalnega dohodka, ki bi z združitvijo treh obstoječih socialnih transferjev poenostavil socialno pomoč in tudi okrepil povezavo z aktivacijskimi ukrepi. Vlada je leta 2013 sprejela zakon o socialnem gospodarstvu, ki bi uredil področje socialnega gospodarstva in povečal udeležbo ranljivih skupin prebivalstva na trgu dela, vendar parlament o zakonu še vedno razpravlja. Za integracijo romskega prebivalstva je bilo sprejetih le malo učinkovitih ukrepov. Januarja 2015 je bila z nekaj zamude sprejeta prenovljena strategija za integracijo Romov, vendar njeno izvajanje zaostaja.

(17)

Upravna zmogljivost v Romuniji je nizka, razdrobljena in brez jasnega prenosa odgovornosti, zaradi česar negativno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Opredeljeni so bili temeljni vzroki za strukturno šibkost, oktobra 2014 pa je bila sprejeta strategija za soočanje z izzivi v javni upravi ter pri določanju prednostnih politik in usklajevanja skupaj z akcijskim načrtom za njeno izvajanje v obdobju 2014–2020. Izvajanje te strategije močno zamuja. Nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja so v preteklosti povzročile precejšnje zamude pri izvajanju programov, financiranih iz skladov EU. Te nepravilnosti negativno vplivajo na poslovno okolje in zavirajo prepotrebne naložbe v infrastrukturo.

(18)

Nekaj napredka je bilo doseženega pri izboljšanju neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti sodstva, boju proti korupciji na vseh ravneh in zagotavljanju učinkovitega izvrševanja sodnih odločb. Kljub temu je izvrševanje sodnih odločb v veliko primerih še vedno šibko, omejen napredek pa je bil dosežen pri preprečevanju majhne korupcije in boju proti njej. Ta pomembna področja politike bo zajemal mehanizem za sodelovanje in preverjanje.

(19)

Podjetja v državni lasti niso dovolj produktivna, prispevajo k nelikvidnostnemu gospodarstvu, predstavljajo breme za proračun sektorja država (v obliki pogojnih obveznosti) ter prispevajo 50 % vseh neplačanih davkov podjetij. Korporativno upravljanje je ključni dejavnik za določanje uspešnosti podjetij v državni lasti. Trenutna ureditev upravljanja ne preprečuje političnega vmešavanja pri vsakodnevnem vodenju podjetij niti ne zagotavlja delitve med funkcijami lastništva in oblikovanja politik organov. Posebna pravila za podjetja v državni lasti so bila sistematično uvedena šele z izrednim vladnim odlokom 109/2011. Nekatera področja niso zajeta, pravila pa v praksi niso vedno upoštevana. Napredka ni bilo v zvezi z reformo korporativnega upravljanja državnih podjetij v energetskem in prometnem sektorju.

(20)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Romunije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Romunija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Romuniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(21)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(22)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj –

1.

Sprejme vse potrebne ukrepe za dokončanje programa finančne pomoči.

2.

Omeji odstopanje od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2015 na največ 0,25 % BDP, kot je določeno v okviru aranžmaja za plačilno bilanco za obdobje 2013–2015, in v letu 2016 doseže srednjeročni proračunski cilj. Izvede celovito strategijo za izpolnjevanje davčnih obveznosti, okrepi kontrolne sisteme za boj proti delu na črno in pospeši izenačitev upokojitvene starosti za moške in ženske.

3.

Okrepi sprejemanje ukrepov na trgu dela, zlasti za neregistrirane mlade in dolgotrajno brezposelne. Zagotovi dovolj osebja za nacionalni zavod za zaposlovanje. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami oblikuje jasne smernice za pregledno določanje minimalne plače. Uvede minimalni dohodek. Poveča zagotavljanje in kakovost predšolske vzgoje in varstva, zlasti za Rome. Sprejme ukrepe za izvajanje nacionalne strategije za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja. Izvede nacionalno zdravstveno strategijo za obdobje 2014–2020 za odpravo slabe dostopnosti, nizke stopnje financiranja in neučinkovitih sredstev.

4.

Sprejme zakon o reformi upravljanja državnih podjetij.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/6

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3), ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Slovenije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Slovenije za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Slovenija opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Slovenijo za leto 2015. V njem je ocenila napredek pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo za Slovenijo vključuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Sloveniji obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in posebno spremljanje. Uravnoteženje javnih financ se nadaljuje, ob tem pa so odločni ukrepi politike, boljša izvozna uspešnost in pogoji za rast zmanjšali tveganja v primerjavi z lanskim letom, zlasti tista, ki so povezana z zunanjo vzdržnostjo. Vendar šibko korporativno upravljanje, visoka raven državnega lastništva, velika zadolženost podjetij in naraščajoč javni dolg predstavljajo tveganja za finančno stabilnost in rast ter zahtevajo posebno pozornost. Komisija zato meni, da neravnotežja niso več čezmerna, vendar jih je treba še naprej pozorno spremljati.

(7)

Slovenija je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Slovenijo trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje odpravo čezmernega primanjkljaja do konca leta 2015 v skladu z rokom, ki ga je določil Svet, ter izpolnitev srednjeročnega cilja (strukturno uravnotežen proračunski položaj) do leta 2020, tj. eno leto po programskem obdobju. Vlada načrtuje postopno znižanje nominalnega primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2015 in na 0,9 % BDP v letu 2019. V skladu s programom za stabilnost se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP v letu 2015 dosegel najvišjo raven pri 81,6 % in se nato začel postopoma zmanjševati. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. V pomladanski napovedi Komisije iz leta 2015 je predvidena pravočasna in trajna odprava čezmernega primanjkljaja do konca leta 2015. Obenem je fiskalni napor ob upoštevanju strukturnega salda in sprejetih diskrecijskih ukrepov manjši, kot je priporočil Svet. Ob predpostavki, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen v skladu z načrtom, bo za Slovenijo od leta 2016 veljal preventivni del Pakta. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 dalje niso dovolj podrobno opredeljeni. Zato se ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 zdi, da obstaja tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v letu 2016 in da bodo potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Slovenija ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast. Kar zadeva fiskalno pravilo, je Državni zbor leta 2013 odobril ustavno podlago za sprejetje pravila o uravnoteženih javnih financah v strukturnem smislu. Vendar ustrezna izvedbena zakonodaja še ni bila sprejeta. Spremembe zakona o javnih financah naj bi zagotovile potrebno zakonodajno podlago za postopkovna vprašanja, na katerih bo temeljil zakon o fiskalnem pravilu.

(9)

Slovenija je sprejela ukrepe za zmanjšanje pritiskov na srednjeročno vzdržnost pokojninskega sistema, vendar je treba še prilagoditi ključne parametre, da se zagotovi vzdržnost sistema po letu 2020. Učinki pokojninske reforme iz leta 2013 so pozitivni in do konca leta 2015 naj bi bil sprejet zakon o ustanovitvi demografskega sklada. Vendar bodo za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojnin potrebne dodatne reforme. Pri reformi sistema dolgotrajne oskrbe ni bilo napredka. Konec leta 2013 je vlada sprejela načrt za reformo dolgotrajne oskrbe, vendar je bilo sprejetje zakonodaje za izvedbo reforme odloženo na konec leta 2015, ker je treba najprej sprejeti odločitve o reformi zdravstvenega zavarovanja, vključno z vprašanjem virov financiranja celotnega sistema zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe. S staranjem prebivalstva povezane stroške za dolgotrajno oskrbo je mogoče omejiti tako, da se socialni prejemki ciljno usmerijo na tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo, in da se namesto institucionalne oskrbe da večji poudarek pomoči na domu.

(10)

Januarja 2015 je bil sklenjen socialni sporazum, ki določa, da mora rast plač v javnem sektorju zaostajati za rastjo plač v zasebnem sektorju. Sporazum ne ureja sestave minimalnih plač in njihove indeksacije. Rast minimalne plače je bila v zadnjem času omejena, čeprav je v primerjavi s povprečno plačo še vedno razmeroma visoka. Ocena reforme trga dela iz leta 2013 kaže, da so se omejitve na trgu dela zmanjšale, še vedno pa so prisotni strukturni problemi v zvezi z dolgotrajno brezposelnostjo in nizkimi stopnjami zaposlenosti nizkokvalificiranih in starejših delavcev. Slovenija je izvedla nekaj ukrepov za zmanjšanje neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, do leta 2020 pa so v načrtu še številni dodatni ukrepi.

(11)

Bančni sektor se je z dokapitalizacijo Abanke in Banke Celje leta 2014 dodatno stabiliziral. Januarja 2015 je bil pripravljen celovit akcijski načrt za banke, ki je bil predložen uradu predsednika vlade. Banka Slovenije zagotavlja nadaljnje ukrepanje v zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi pri pregledu kakovosti sredstev leta 2013, in bo začela v prvem četrtletju leta 2015 ponovno izvajati inšpekcijske preglede na kraju samem, da bi preverila, ali banke izvajajo priporočila. Večje banke so se reorganizirale ter okrepile svoje enote za izterjavo in prestrukturiranje. Vendar bo za bolj zdrav bančni sektor treba povečati dolgoročno dobičkonosnost in zmanjšati obseg slabih posojil podjetniškega sektorja. Pripravljen je bil krovni načrt za prestrukturiranje podjetij in ustanovljena centralizirana delovna skupina za prestrukturiranje podjetij. Nadaljnje razdolževanje podjetniškega sektorja, med drugim prek Družbe za upravljanje terjatev bank in s polnim izvajanjem nove insolvenčne zakonodaje, bi pripomoglo k ponovni vzpostavitvi pogojev za povečanje zasebnih naložb. Bančno kreditiranje še naprej upada, kar vpliva zlasti na mala in srednja podjetja. Rezultati nedavne dokapitalizacije bančnega sektorja naj bi se v celoti pokazali šele leta 2016. Omejeno bančno kreditiranje in visoke obrestne mere omejujejo zmogljivost malih in srednjih podjetij za financiranje. Medtem ko se je delež zavrnjenih prošenj za posojilo v zadnjih šestih letih zmanjšal, se je število malih in srednjih podjetij, ki poročajo o slabši pripravljenosti bank za dajanje posojil, znatno povečalo in je med najvišjimi v Uniji.

(12)

Izvajanje programa privatizacije napreduje, čeprav z zamudami. Prestrukturiranje petih velikih bank v državni lasti in postopek likvidacije dveh manjših domačih bank potekata po načrtih. Slovenski državni holding, ki je odgovoren za upravljanje in prodajo državnih naložb, je zdaj v celoti operativen. Državni zbor mora še potrditi predlog strategije o upravljanju naložb, temu pa naj bi sledila objava časovnega načrta prodaje več skrbno izbranih naložb v državni lasti. Slovenski državni holding je decembra 2014 sprejel nov kodeks korporativnega upravljanja, januarja 2015 pa je bil imenovan pooblaščenec za skladnost poslovanja.

(13)

Učinkovitost sodišč se je leta 2014 še naprej izboljševala, čeprav počasneje. Kljub določenemu napredku pri skrajšanju trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v pravdah v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah, tudi v zadevah s področja insolvenčne zakonodaje, so sodni postopki še vedno dolgotrajni in zaostanki pri številu nerešenih zadev znatni.

(14)

Nespodbudno poslovno okolje v Sloveniji je eden ključnih dejavnikov za nizko raven naložb v slovenskih podjetjih, saj veliko število zakonov in številne spremembe zakonodaje otežujejo poslovanje in zagotavljanje skladnosti z nacionalnimi predpisi. Število reguliranih poklicev se je zmanjšalo s 323 na 242, vendar je še vedno veliko. Izvedenih je bilo približno 25 % ukrepov iz enotnega dokumenta za zmanjšanje upravne obremenitve. Zagotovljeni sta zadostna proračunska avtonomija Javne agencije za varstvo konkurence in njena institucionalna neodvisnost.

(15)

Nova vlada je ponovno potrdila svojo zavezanost boju proti korupciji in januarja 2015 sprejela nov dveletni program, ki vsebuje 11 trajnih ukrepov. Določen napredek je bil dosežen na področju preglednosti in odgovornosti. Celovita reforma javnega sektorja je v pripravi. Pri poročanju o postopkih za ocenjevanje uspešnosti in kontrolo kakovosti ni bilo napredka.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Slovenije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Slovenija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Sloveniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih od 1 do 4 spodaj.

(17)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih od 1 do 4 spodaj.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (6). Slovenija bi morala kot država, ketere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Zagotovi trajno odpravo čezmernega primanjkljaja v letu 2015 in doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016. Sprejme zakon o fiskalnem pravilu in spremembe zakona o javnih financah. Nadaljuje z dolgoročno reformo pokojninskega sistema. Do konca leta 2015 sprejme reformo sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.

2.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo dodatkov, z vidika vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost. Poveča zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev. Sprejme ukrepe za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in zagotovi ustrezne spodbude za podaljšanje delovne dobe.

3.

Zmanjša obseg slabih posojil v bankah z uvedbo natančno opredeljenih ciljev. Izboljša zmogljivosti za spremljanje kreditnega tveganja v bankah. Nadaljuje s prestrukturiranjem podjetij in ohrani trdno korporativno upravljanje v Družbi za upravljanje terjatev bank. Sprejme ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja ter mikro podjetja. Sprejme strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb, izvede letni načrt upravljanja naložb in uporabi merila uspešnosti.

4.

Zagotovi, da reforme, sprejete za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodja, prispevajo k skrajšanju sodnih postopkov.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/10

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Slovaške za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Slovaške za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Slovaške za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Slovaška ni bila opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Slovaško za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Slovaške pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Slovaška je 29. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Slovaško trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V programu za stabilnost za leto 2015 vlada načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj postopno izboljševal, in sicer na 2,5 % BDP v letu 2015 in nato na 0,5 % BDP v letu 2018. V skladu s programom za stabilnost naj bi bil srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, dosežen leta 2017. Po pričakovanjih se bo delež javnega dolga v BDP v letu 2015 rahlo zmanjšal na 53,4 % BDP, nato pa naj bi se še naprej zmanjševal do 50,3 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 niso dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 je neto rast odhodkov v letih 2015 in 2016 pod referenčnim merilom, torej je v skladu z zahtevami iz Pakta za stabilnost in rast. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Slovaška izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Trg dela je v letu 2014 kazal znake okrevanja, vendar je brezposelnost še vedno velika. Negativne spodbude v sistemu socialne varnosti so se zmanjšale in dosežen je bil določen napredek pri zmanjševanju brezposelnosti mladih, vendar ostaja velik izziv dolgotrajna brezposelnost, zaposlenost Romov in nizko kvalificiranih delavcev pa je nizka. Čeprav je bilo sprejetih nekaj začetnih ukrepov za izboljšanje javnih zavodov za zaposlovanje, imajo ti omejene zmogljivosti pri zagotavljanju individualiziranih storitev, zlasti osebam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Stopnja zaposlenosti žensk ostaja precej pod povprečjem EU, kar kaže na nezadostno zagotavljanje kakovostnih in cenovno dostopnih storitev otroškega varstva ter razmeroma dolg starševski dopust.

(10)

Slovaška je dosegla določen napredek na področju učenja na delovnem mestu s sprejetjem novega zakona o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki bo stopil v veljavo leta 2015. Vendar je bil dosežen omejen napredek pri izboljševanju pogojev za poučevanje, spodbujanju oblikovanja bolj poklicno usmerjenih programov dodiplomskega študija in povečanju deleža romskih otrok, vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo. Sprejeti niso bili nobeni ukrepi za zagotovitev večje udeležbe Romov v poklicnem usposabljanju in visokošolskem izobraževanju. Dosežen je bil le omejen napredek pri odpravi vrzeli v slovaškem raziskovalnem in inovacijskem sistemu, pri čemer sta glavni potrebi izboljšanje kakovosti in relevantnosti znanstvene baze ter spodbujanje sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji.

(11)

Slaba kakovost poslovnega okolja na Slovaškem zmanjšuje privlačnost države za tuje in domače naložbe. Poslovnemu okolju še posebej škodujeta premajhna učinkovitost in kakovost javne uprave ter pravosodnega sistema. Javna uprava čuti posledice pogostega menjavanja uslužbencev in neučinkovitega upravljanja človeških virov. Prizadevanja za odpravo korupcije so bila doslej omejena. Natančneje, potreba po okrepitvi analitične in revizijske zmogljivosti davčne uprave ni bila obravnavana. Za javno naročanje so značilne pomanjkljivosti, ki vplivajo na dodeljevanje javnih sredstev.

(12)

Medtem ko so zadnje spremembe davčnega sistema prispevale k izboljšanju javnih financ, bodo stroški, povezani s staranjem prebivalstva, bremenili trenutno razmeroma razumno zadolženost Slovaške v prihodnosti. Dolgoročna vzdržnost javnih financ je odvisna od zmožnosti vlade, da poveča stroškovno učinkovitost zdravstvenega sektorja. Splošna raven učinkovitosti slovaškega zdravstvenega sistema je šibka in manj uspešna v primerjavi s preostalimi državami EU. Vlada je sprejela novo zdravstveno strategijo za obdobje 2014–2020, da bi poskusila odpraviti pomanjkljivosti nacionalnega zdravstvenega sistema. Strategija se izvaja, vendar večina ukrepov še ni začela veljati. Prav tako še naprej obstaja neučinkovitost pri pobiranju in upravljanju davkov.

(13)

Slabi rezultati naložb v zadnjih letih lahko omajajo dolgoročne možnosti za rast Slovaške. Upad zasebnih naložb med letoma 2008 in 2013 je bil posebej velik, pri čemer so nefinančne družbe predstavljale približno 90 % upada vseh naložb zaradi zmanjšanja prilivov neposrednih tujih naložb. Leta 2013 so bile naložbe v investicijsko blago še vedno za približno 13 % realno nižje kot leta 2008. Čeprav so se javne naložbe skrčile bistveno manj, ima zmanjšanje še vedno znatne posledice zaradi obsežnih projektov na področju prometne infrastrukture, ki so nujni, da bi lahko izkoristili potencial rasti v osrednjih in vzhodnih regijah Slovaške. Javne naložbe zavirajo tako upravne in regulativne ovire v zvezi z načrtovanjem naložb kot tudi pomanjkanje preglednosti in dolgotrajnost postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj in dovoljenj za uporabo zemljišč. Skladi EU predstavljajo zelo velik delež skupnih javnih naložb na Slovaškem v primerjavi s stopnjami v drugih državah članicah v njeni regiji. Poleg tega so črpanje sredstev EU ovirali šibko upravljanje postopkov načrtovanja, slabo načrtovanje in izbira projektov ter neizpolnjevanje zahtev v zvezi s presojo vplivov na okolje. Uporaba prilagojenih specifikacij v javnih naročilih omejuje konkurenco in povzroča visoke končne cene. Te težave bi lahko premagali z izboljšanjem nadzora in večjim strokovnim znanjem v javnih subjektih, ki sodelujejo pri javnih naročilih. Neustrezna učinkovitost in kakovost javne uprave in pravosodnega sistema še posebej zavirata poslovno okolje, vprašanja, kot sta reforma civilnega postopka in neenakomerna porazdelitev delovne obremenitve na sodiščih, pa še niso bila obravnavana.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Slovaške in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Slovaška prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Slovaškem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Njena priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost in meni (6), da Slovaška izpolnjuje določbe Pakta za stabilnost in rast.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Slovaška bi morala kot država članica, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Izboljša stroškovno učinkovitost zdravstvenega sektorja, vključno z izboljšanjem upravljanja bolnišničnega zdravljenja in okrepitvijo osnovnega zdravstvenega varstva. Sprejme ukrepe za povečanje pobiranja davkov.

2.

Sprejme dodatne ukrepe za odpravo dolgotrajne brezposelnosti, in sicer z izboljšanjem aktivacijskih ukrepov, drugo priložnostjo za izobraževanje in uvedbo visokokakovostnega usposabljanja, prilagojenega potrebam posameznikov. Izboljša spodbude za ženske, da ostanejo na delovnem mestu ali se nanj vrnejo, z izboljšanjem zmogljivosti za varstvo otrok.

3.

Izboljša usposabljanje učiteljev in privlačnost poučevanja kot poklica za zaustavitev slabšanja rezultatov izobraževanja. Poveča udeležbo romskih otrok v rednem izobraževanju in visokokakovostni predšolski vzgoji.

4.

Okrepi naložbe v infrastrukturo ter izboljša in racionalizira upravne postopke za pridobitev dovoljenj za uporabo zemljišč in gradbenih dovoljenj. Poveča konkurenco na področju javnih naročil in izboljša nadzorne mehanizme v zvezi z njimi.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/14

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Finske za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Finske za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Finske za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Finska opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Finsko za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Finske pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Finskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni ukrepi politike in spremljanje. Pozornost je treba posvetiti zlasti tveganjem, povezanim s šibko izvozno uspešnostjo v razmerah industrijskega prestrukturiranja. Čeprav se je krčenje deležev na izvoznih trgih in elektronske industrije večinoma zaustavilo, raven naložb ostaja nizka, potencialna rast pa se je zmanjšala. Dolg zasebnega sektorja se je stabiliziral in trenutno ne vzbuja zaskrbljenosti, vendar je razmeroma visok, zato ga je treba pozorno spremljati.

(7)

Finska je 2. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Finsko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V programu za stabilnost za leto 2015, ki ga je predložila odhajajoča vlada in ki temelji na predpostavki nespremenjene politike in zajema obdobje 2014–2019, je predvideno nadaljnje povečanje nominalnega primanjkljaja, ki se je v letu 2014 povečal na 3,2 % BDP in s tem presegel referenčno vrednost 3 % BDP, in sicer na 3,4 % BDP v letu 2015, preden se bo postopoma zmanjšal na 3,1 % BDP v letu 2017 in na 2,5 % BDP v letu 2019. V skladu s programom za stabilnost za leto 2015 naj bi se delež javnega dolga v BDP v obdobju napovedi programa povečal in do leta 2019 dosegel 67,8 %. Srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, ne bo dosežen do konca programskega obdobja. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 naj bi se Finski obetal splošni javnofinančni primanjkljaj v višini 3,3 % BDP v letu 2015 in 3,2 % BDP v letu 2016, delež javnega dolga v BDP pa naj bi se do leta 2016 po napovedih povečal na 64,4 % BDP. Komisija je 13. maja 2015 objavila poročilo v skladu s členom 126(3) Pogodbe, v katerem je navedla, da merili glede primanjkljaja in dolga nista veljali za izpolnjeni. Vendar pa je nova vlada 27. maja objavila strateški program, vključno s predvidenimi ukrepi za konsolidacijo. Po oceni Komisije naj bi s temi ukrepi, če bodo v celoti izvršeni, v letu 2016 zmanjšali nominalni primanjkljaj precej pod 3 % BDP. Po poslabšanju razmer v letu 2014 je prišlo do odstopanja od zahtevanega strukturnega napora tudi v okviru preventivnega dela v letu 2015. Referenčna vrednost za odhodke naj bi bila brez težav dosežena v letu 2015. Obstaja pa tveganje znatnega odstopanja od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v letih 2014 in 2015, kar bo treba naknadno ponovno oceniti. Glede na ukrepe, ki jih je napovedala nova vlada, v letu 2016 obstaja tveganje določenega odstopanja. Zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi za dosego zahtevanih strukturnih prilagoditev. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 ter ocene ukrepov za konsolidacijo, ki jih je nova vlada predstavila 27. maja, meni, da obstaja tveganje, da Finska ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast. Čeprav je država dosegla določen napredek pri izvajanju upravnih reform, bi bilo mogoče učinkovitost finskega javnega sektorja še izboljšati, zlasti na področjih, ki jim v prihodnosti grozi stroškovni pritisk zaradi staranja prebivalstva.

Socialni partnerji so jeseni 2014 dosegli dogovor o vsebini pokojninske reforme, vendar je slednjo treba še sprejeti. Povečanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela je bistvenega pomena glede na vrzel v fiskalni vzdržnosti ter načrtovano zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti. Glavna razloga za zgodnji izstop s trga dela sta zlasti invalidnost in daljše obdobje izplačevanja nadomestil za brezposelnost za starejše delavce. Vladni predlog zakona o reformi socialnih in zdravstvenih storitev je bil predložen parlamentu decembra 2014, vendar do parlamentarnih volitev aprila 2015 ni bila sprejeta nobena rešitev za uravnoteženje upravnega modela velikih občinskih koalicij z avtonomijo posameznih občin, zagotovljeno z ustavo, zato je predlog zakona zapadel. Finske občine so relativno majhne, vendar izvajajo precej obsežne naloge v primerjavi s tistimi v drugih evropskih državah. Reforma strukture občin poteka z nekaj zamude in občine izvajajo raziskave o pozitivnih učinkih združitev. V skladu z nacionalnim programom reform za leto 2015 bi bil nov zakonodajni predlog lahko predložen parlamentu do konca leta 2016.

(9)

Zaradi staranja prebivalstva in upadanja delovno sposobnega prebivalstva je pomembno, da ima trg dela dostop do vse potencialne delovne sile. Finska je glede tega dosegla nekaj napredka in sprejela več ukrepov, vključno z boljšo organizacijo subvencioniranja plač, s posebnim poudarkom na starejših, in javne službe za zaposlovanje. Stopnja brezposelnosti je leta 2014 znašala 8,7 % in narašča, zlasti med mladimi in starejšimi delavci. Dogovor o zmernosti plač iz leta 2013 podpira ponovno vzpostavitev stroškovne in izvozne konkurenčnosti prek nižje rasti stroškov dela na enoto.

(10)

Finska je dosegla nekaj napredka pri krepitvi svojih zmogljivosti za zagotavljanje inovativnih proizvodov. Vlada izvaja celovito reformo raziskovalnih zavodov in financiranja raziskav. Programi politik za čisto tehnologijo, biotehnologijo in digitalizacijo so obetavni, vendar razmeroma majhnega obsega. Čeprav so naložbe v raziskave in razvoj med najvišjimi v Uniji, se Finska še vedno sooča z izzivi pri njihovem pretvarjanju v uspešne izvozne proizvode in storitve. Vlada si prizadeva za večjo enostavnost in učinkovitost sistemov za podporo podjetjem, povečanje financiranja za zagonska podjetja in spodbujanje njihove internacionalizacije. Kljub temu naložbe na Finskem ostajajo nizke, težave z izvozom se nadaljujejo in zaposlenost je upadla. Potrebna so tudi prizadevanja za krepitev konkurence na proizvodnem in storitvenem trgu, zlasti v maloprodajnem sektorju, ki je še vedno zelo koncentriran.

(11)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Finske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Finska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Finskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(12)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(13)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 2 in 3 spodaj.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Finska bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Doseže fiskalno prilagoditev v višini najmanj 0,1 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2015 in 0,5 % BDP v letu 2016. Nadaljuje prizadevanja za zmanjšanje vrzeli v fiskalni vzdržnosti in okrepi pogoje za rast.

2.

Sprejme dogovorjeno pokojninsko reformo in postopoma odpravi možnosti predčasnega izstopa s trga dela. Zagotovi učinkovito načrtovanje in izvajanje upravnih reform v zvezi s strukturo občin ter socialnih in zdravstvenih storitev, da se povečata produktivnost in stroškovna učinkovitost pri zagotavljanju javnih storitev, ob tem pa zagotovi njihova kakovost.

3.

Si prizadeva za izboljšanje zaposljivosti mladih, starejših in dolgotrajno brezposelnih, s posebnim poudarkom na razvoju znanj in spretnosti, ki se zahtevajo za delovna mesta. Spodbuja razvoj plač v skladu s produktivnostjo, pri tem pa dosledno upošteva vlogo socialnih partnerjev in deluje v skladu z nacionalno prakso.

4.

Sprejme ukrepe za odprtje maloprodajnega sektorja za učinkovito konkurenco.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/18

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Švedske za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Švedske za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Švedsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Švedsko za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Švedske pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Švedskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni ukrepi politike in spremljanje. Zlasti ostaja zelo visoka in se še vedno povečuje zadolženost gospodinjstev zaradi rastočih cen nepremičnin, vztrajno nizkih obrestnih mer, visokih davčnih spodbud in omejene ponudbe nepremičnin. Še naprej je treba pozorno spremljati makroekonomska gibanja, povezana z zasebnim dolgom.

(7)

Švedska je 23. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015, 24. aprila 2015 pa še svoj konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Švedsko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V konvergenčnem programu za leto 2015 vlada načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj postopno izboljševal, in sicer na 1,4 % BDP v letu 2015, in se v letu 2018 izravnal, srednjeročni cilj (strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP) pa bo izpolnjen v celotnem obdobju programa. Pričakuje se, da bo delež javnega dolga najvišji v letu 2015, ko naj bi dosegel 44,2 % BDP, nato pa naj bi postopno upadel in leta 2018 znašal 40,0 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske napovedi, je verjeten. Vendar bo treba opredeliti ukrepe za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo strukturni saldo leta 2015 usklajen s srednjeročnim ciljem v višini – 1 % in se leta 2016 zmanjšal na – 0,9 % BDP. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Švedska izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Za razliko od številnih drugih držav članic se cene nepremičnin na Švedskem niso bistveno spreminjale in od sredine leta 2013 ponovno močno naraščajo. Poglobljeni pregled, ki ga je izvedla Komisija, kaže, da se cene nepremičnin na Švedskem zdijo višje od njihovih osnovnih vrednosti. Deloma gre razloge pripisati ugodnim osnovnim pogojem, kot so višji razpoložljivi dohodek, nizke obrestne mere in dober demografski razvoj. Vendar so v poročilu o državi opredeljeni vzroki za naraščanje cen nepremičnin, in sicer tako na strani povpraševanja kot ponudbe. Na strani povpraševanja so bile še posebej ugodne kreditne spodbude. Poleg tega švedski davčni sistem, ki zagotavlja ene največjih davčnih spodbud za lastništvo nepremičnin v Uniji, načeloma spodbuja zviševanje cen nepremičnin. Posledično se je zato povečala zadolženost gospodinjstev na Švedskem, ki je že velika in se povečuje hitreje kot drugod po Uniji. Čeprav so skupna sredstva gospodinjstev velika in so se razpoložljivi dohodki v zadnjih letih povečevali, je sektor gospodinjstev ranljivejši kot prej, visoka raven zadolženosti gospodinjstev pa pomeni tveganje za makroekonomsko stabilnost. Učinke davčnih spodbud za zadolževanje pri obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb je treba obravnavati s postopnim omejevanjem davčnih olajšav za plačila obresti na hipotekarne kredite ali povečanjem periodičnih davkov na nepremičnine. Poleg tega so potrebna prizadevanja za hitrejše odplačevanje hipotekarnih kreditov, da se zmanjša rast zadolženosti gospodinjstev.

(10)

Na strani ponudbe povzroča pomanjkanje nepremičnin in prispeva k povečevanju cen strukturna neučinkovitost. Te ovire omejujejo mobilnost delovne sile in ustvarjajo socialne izzive za ranljive skupine. Ponudbo ovirata neučinkovita uporaba obstoječih nepremičnin in strukturno pomanjkanje naložb v nove gradnje. Zlasti je treba okrepiti spodbude za občine, da bodo aktivno spodbujale gradbene naložbe in obravnavale stanovanjske potrebe ranljivih skupin. Treba je spodbujati konkurenco v gradbenem sektorju, zato bi bilo treba zagotoviti popolnoma pregledne postopke javnega naročanja. Postopki načrtovanja in pritožbeni postopki so dolgotrajni in zapleteni, zato jih je treba racionalizirati. Togost najemniškega trga, ki svoje vloge zmanjševanja pritiskov na cene nepremičnin oziroma podpiranja potreb po mobilnost ne opravlja, je predvsem posledica visoke stopnje nadzora nad najemninami. Togost najemniškega trga bi bilo treba obravnavati s postopno reformo sistema določanja višine najemnin. To bi moralo omogočiti bolj raznolike stopnje najemnin, kar bi lahko vodilo do učinkovitejše uporabe obstoječih nepremičnin, in več pogodbene svobode med posameznimi najemniki in najemodajalci.

(11)

Vlada si prizadeva za izboljšanje šolskih rezultatov, ki po opaznem poslabšanju v zadnjem desetletju prispevajo k razmeroma visoki brezposelnosti mladih. Vlada sprejema tudi ukrepe za lažji prehod nizko izobraženih mladih in posameznikov s priseljenskim poreklom iz izobraževanja na trg dela ter izboljšanje njihovega vključevanja na trg dela. Napredek na tem področju bo treba spremljati.

(12)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo švedske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Švedska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Švedskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilu 1 spodaj.

(13)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program in meni (5), da Švedska izpolnjuje določbe Pakta za stabilnost in rast.

(14)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilu 1 spodaj –

1.

Obravnava povečanje zadolženosti gospodinjstev s prilagoditvijo davčnih spodbud, zlasti s postopnim omejevanjem davčnih olajšav za plačila obresti na hipotekarne kredite ali povečanjem periodičnih davkov na nepremičnine ter s hitrejšim odplačevanjem hipotekarnih kreditov. Zmanjša strukturno pomanjkanje ponudbe nepremičnin, spodbuja konkurenco v gradbenem sektorju, racionalizira postopke za načrtovanje in pritožbene postopke v gradbeništvu ter pregleda sistem določanja višine najemnin, da se omogoči bolj tržno naravnana višina najemnin.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/21

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Združenega kraljestva za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Združenega kraljestva za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je bilo Združeno kraljestvo opredeljeno kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Združeno kraljestvo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Združenega kraljestva pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Združenem kraljestvu obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni ukrepi politike in spremljanje. Pozornost je še naprej treba namenjati zlasti tveganjem, povezanim z visoko zadolženostjo gospodinjstev, ki je povezana tudi s strukturnimi značilnostmi nepremičninskega trga. Trdnost gospodarstva in finančnega sektorja se je povečala. Vendar bo stanovanj še naprej primanjkovalo, kar bo verjetno botrovalo visokim cenam stanovanj v srednjeročnem obdobju, stanovanjski sektor pa bo zato tudi v prihodnje manj odporen na tveganja.

(7)

Združeno kraljestvo je 26. marca 2015 predložilo nacionalni program reform za leto 2015 in svoj konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Združeno kraljestvo trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za obdobje 2014–2015 načrtuje izboljšanje nominalnega primanjkljaja, in sicer s 4,3 % BDP v obdobju 2015–2016 na 2,2 % BDP v obdobju 2016–2017, tako da se do obdobja 2019–2020 doseže presežek v višini 0,1 % BDP. Konvergenčni program ne vključuje srednjeročnega cilja. Predvideno je, da bo delež javnega dolga v BDP najvišji v obdobju 2015–2016, ko naj bi znašal 88,8 %, nato pa naj bi do obdobja 2019–2020 postopno upadel na 81,4 %. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se ne pričakuje, da bi Združeno kraljestvo odpravilo čezmerni primanjkljaj do roka, ki ga je Svet določil na obdobje 2014–2015. Poleg tega je bil fiskalni napor manjši, kot je priporočil Svet. Zato je Svet 19. junija v skladu s členom 126(8) PDEU odločil, da Združeno kraljestvo ni sprejelo učinkovitih ukrepov na podlagi Priporočila Sveta v zvezi s čezmernim primanjkljajem z dne 2. decembra 2009, ter izdal novo priporočilo, v katerem je Združeno kraljestvo pozval, naj čezmerni primanjkljaj odpravi do obdobja 2016–2017. Konvergenčni program je združljiv z novim rokom 2016–2017, določenim v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo Združeno kraljestvo izvedlo priporočeni fiskalni napor in do roka, torej do obdobja 2016–2017, odpravilo čezmerni primanjkljaj. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od obdobja 2015–2016 dalje so že opredeljeni, treba pa je podrobneje določiti omejitve namenskih resornih odhodkov. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Združeno kraljestvo izpolnjevalo določbe Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Visoka, morda tudi čezmerna raven zadolženosti gospodinjstev je bila opredeljena kot potencialno makroekonomsko neravnotežje, ki predstavlja tveganje za gospodarstvo Združenega kraljestva. Čeprav se zadolženost sektorja gospodinjstev še naprej rahlo zmanjšuje, je še vedno visoka, zaradi česar je Združeno kraljestvo dovzetno za tveganja, ki bi lahko vplivala na gospodarsko rast in finančno stabilnost. Sredi leta 2014 je Odbor za finančno politiko Banke Anglije napovedal dva ukrepa za ublažitev tveganj, povezanih z visoko zadolženostjo gospodinjstev. Priporočil je, naj hipotekarni posojilodajalci za oceno sposobnosti izpolnjevanja obveznosti posojilojemalcev do bank v primeru zvišanja obrestnih mer uporabijo „obremenitvene teste glede obrestnih mer“. Priporočil je tudi, naj hipotekarni posojilodajalci omejijo delež hipotek, pri katerih je razmerje med posojilom in prihodkom 4,5 ali več, na 15 % novih hipotek. Učinek teh ukrepov bi bilo treba pozorno spremljati.

Izvajati se je začelo več reform nacionalnega okvira politike prostorskega načrtovanja, vendar verjetno ne bodo imele kratkoročnih učinkov. Treba je podrobno spremljati odziv lokalnih organov na reformo za povečanje ponudbe stanovanj.

(10)

Rezultati na trgu dela v Združenem kraljestvu so v zadnjih letih dobri, tako pa naj bi ostalo tudi v prihodnje. Stopnja zaposlenosti je v letu 2014 dosegla 76,5 %, pri čemer je stopnja brezposelnosti še naprej upadala, in sicer je dosegla 6 %, po napovedih pa se bo v letu 2015 še naprej zniževala. Kljub pozitivnemu trendu v zvezi z rezultati na trgu dela socialni izzivi ostajajo. Delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, se je nekoliko povečal, in sicer s 13 % v letu 2012 na 13,2 % v letu 2013, pri čemer povprečje EU znaša 10,7 %. Na področju dela s skrajšanim delovnim časom je razlika med deležema žensk (42,6 % leta 2013) in moških (13,2 % leta 2013) ena najvišjih v Uniji. Odstotek žensk, ki so neaktivne ali zaposlene s skrajšanim delovnim časom zaradi osebnih in družinskih obveznosti (12,5 %), je bil v letu 2013 skoraj dvakrat višji od povprečja EU (6,3 %). Nadaljnja izziva predstavljata zaposlovanje mladih in sodelovanje delodajalcev na področju vajeništva. V zvezi z zaposlovanjem mladih se je treba osredotočiti tudi na izobraževanje in usposabljanje. Velik delež mladih ima razmeroma nizko raven osnovnih znanj. Izvajanje ukrepov glede reforme na področju socialne varnosti in otroškega varstva je bilo doslej omejeno. V Združenem kraljestvu je delež otrok, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, še vedno med najvišjimi v Uniji. Čeprav se je ponudba v okviru sistema otroškega varstva v zadnjem času povečala, pa ostaja razpoložljivost cenovno dostopnega in visokokakovostnega otroškega varstva za polni delovni čas ključno vprašanje.

(11)

Povečanje javnih in zasebnih vlaganj bi pripomoglo k izboljšanju produktivnosti in konkurenčnosti, kar je ključni izziv za Združeno kraljestvo. Potreba po zagotovitvi visokokakovostnih naložb v infrastrukturo se odraža v nacionalnem infrastrukturnem načrtu iz decembra 2014, ki je bil posodobljen in razširjen. Velik del načrta naj bi financiral zasebni sektor, vendar vprašanja glede njegovega vložka ostajajo odprta. To predstavlja tveganje za uspeh načrta, čeprav je bil pri zagotavljanju pravočasnih informacij o njegovem izvajanju dosežen znaten napredek. Združeno kraljestvo bi moralo, zlasti prek prihodnjega pregleda poslovnega davka, zagotoviti, da sistemi obdavčevanja podjetij spodbujajo naložbe.

(12)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Združenega kraljestva in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Združeno kraljestvo prejelo v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Združenem kraljestvu, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 3 spodaj.

(13)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil konvergenčni program, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(14)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 2 in 3 spodaj –

1.

Sprejme učinkovite ukrepe v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in si prizadeva trajno odpraviti čezmerni primanjkljaj do obdobja 2016–2017, zlasti s prednostno obravnavo naložb v osnovna sredstva.

2.

Sprejme nadaljnje ukrepe za povečanje ponudbe v stanovanjskem sektorju, vključno z izvajanjem reform nacionalnega okvira politike prostorskega načrtovanja.

3.

S krepitvijo sodelovanja delodajalcev pri zagotavljanju vajeništev odpravlja neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Sprejme ukrepe za nadaljnje zmanjšanje števila mladih z nizkim osnovnim znanjem. Še izboljša razpoložljivost cenovno dostopnega in visokokakovostnega otroškega varstva za polni delovni čas.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/24

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav člani (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Belgije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Belgije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Belgije za leto 2015.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je bila Belgija opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Belgijo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Belgije pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Belgiji obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni ukrepi politike in spremljanje. Zlasti razvoj na področju zunanje konkurenčnosti blaga še naprej predstavlja tveganja in terja pozornost, saj bi ponovno poslabšanje ogrozilo makroekonomsko stabilnost. Nadaljnji ukrepi za zagotovitev konvergence stroškovnih parametrov bi upočasnili upadanje zaposlenosti v menjalnih sektorjih, občuten napredek pri zmanjševanju pretekle stroškovne vrzeli pa bi bilo mogoče še okrepiti s prehodom na davčne vire, ki niso povezani z delom. Javni dolg je še vedno visok, vendar več dejavnikov blaži s tem povezana makroekonomska tveganja.

(7)

Belgija je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Belgijo trenutno veljajo preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodne določbe glede dolga za obdobje 2014–2016. Komisija je 27. februarja 2015 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, saj se ni pričakovalo, da bo Belgija v obdobju 2014–2015 dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju določb glede dolga, in je bila referenčna vrednost za primanjkljaj (tj. 3 % BDP) v letu 2014 presežena. V analizi je bilo ugotovljeno, da bi se merilo glede dolga takrat moralo šteti za izpolnjeno in da referenčna vrednost za primanjkljaj ni močno presegala navedene vrednosti ter da je bilo preseganje začasno in izjemno (zaradi sprememb statistične metodologije). Ta analiza je še vedno večinoma veljavna. Belgijska vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje postopno izboljšanje strukturnega salda, da bi dosegla strukturno uravnotežen proračunski položaj do leta 2018. Vendar preračunani strukturni saldo (6) kaže, da bo imela država v letu 2018 strukturni primanjkljaj v višini 0,3 % BDP. Vlada ne načrtuje doseči srednjeročni cilj (strukturni presežek v višini 0,75 % BDP) v programskem obdobju. Pričakuje se, da bo delež javnega dolga najvišji v letu 2015, ko naj bi dosegel 106,9 % BDP, nato pa naj bi postopno upadel in leta 2018 znašal 102 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 naprej niso dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo rast neto odhodkov leta 2015 skladna z referenčno vrednostjo za odhodke. Vendar obstaja tveganje določenega odklona v letih 2014 in 2015, večinoma zaradi odstopanja leta 2014. Ob nespremenjeni politiki obstaja tudi tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja v letih 2015 in 2016. Zato bodo v obeh letih potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Belgija ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Zvezna vlada se je dogovorila o obsežni pokojninski reformi, namenjeni zmanjšanju vrzeli med dejansko in zakonsko predpisano upokojitveno starostjo ter zvišanju slednje. Starost za predčasno upokojitev se bo po letu 2016 še zvišala, in sicer bo do leta 2018 znašala 63 let, pri čemer se bo od leta 2019 naprej zahtevala minimalna delovna doba 42 let. Za dolgoročnejše obdobje se je zvezna vlada dogovorila, da leta 2025 zviša zakonsko predpisane upokojitvene starosti s 65 na 66 let in nato leta 2030 na 67 let. Pripravlja se postopna uvedba pokojninskega sistema na osnovi t. i. kreditnih točk, vključno s prilagoditvenimi mehanizmi za odzivanje na demografske ali gospodarske spremembe, kot so višja pričakovana življenjska doba ali spremembe razmerja ekonomske odvisnosti. Hitra izvedba te pokojninske reforme je pogoj za uspešno strategijo za konsolidacijo, ki bi morala nevtralizirati proračunski učinek staranja prebivalstva in varovati dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ker je še vedno le malo spodbud za podpiranje zaposljivosti starejših delavcev, bi morali navedene pokojninske reforme dopolnjevati ukrepi za podporo zaposlovanja in reforme trga dela, ki spodbujajo aktivno staranje.

(10)

Za belgijski davčni sistem so značilni splošna velika davčna obremenitev, razmeroma visoke davčne stopnje in ozke osnove. Delo je močno davčno obremenjeno. To povzroča višje stroške dela, ki odvračajo od ustvarjanja delovnih mest, in visok davčni primež, ki veča pasti brezposelnosti. Poleg tega so, deloma da bi se ublažil učinek visokih davčnih stopenj, davčne osnove načeloma zožene zaradi številnih posebnih oprostitev, olajšav, znižanih stopenj in davčnih izdatkov, ki zmanjšujejo učinkovitost ter uvajajo izkrivljanja in morebitne davčne vrzeli. Nekatere značilnosti davčnega sistema so škodljive za okolje. Zaradi teh pomanjkljivosti je Belgija prejela že več priporočil, naj poenostavi in preoblikuje svoj davčni sistem, da bi uravnotežila davčno obremenitev, odpravila vrzeli v davčni zakonodaji in zmanjšala mestoma škodljivo razlikovanje, ki ga povzročajo davčne niše. Do danes je bil dosežen omejen napredek v smislu celovite davčne reforme, ki bi vključevala zlasti preusmeritev z obdavčitve dela na davčne vire, ki manj izkrivljajo rast. Davčne osnove, ki bi jih bilo mogoče razširiti, vključujejo okoljske davke in davke na potrošnjo ter nekatere vrste finančnih dohodkov. Preusmeritev davčne obremenitve z dela na druge vire v kombinaciji z razširitvijo davčnih osnov (revizija obstoječih davčnih predpisov, subvencij, oprostitev in olajšav) bi lahko prispevala k izboljšanju splošne uravnoteženosti in pravičnosti davčnega sistema, podprla zaposlovanje, konkurenčnost ter socialne in okoljske cilje ter preprečevala utaje in agresivno davčno načrtovanje.

(11)

Strukturne težave, ki so značilne za belgijski trg dela, še naprej povzročajo kronično premajhno izkoriščenost delovne sile ter nizko skupno stopnjo zaposlenosti in delovne aktivnosti. Pomanjkljivosti izhajajo večinoma iz šibke poveze med plačami in produktivnostjo ter iz negativnih finančnih spodbud za delo. Belgija se srečuje tudi s pomanjkanjem visokokvalificiranih delavcev ter neskladjem med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Različne vlade v svojih sporazumih in programih reform omenjajo potrebo po močnejši povezavi med akterji s področja izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, da bi se izboljšalo jezikovno, poklicno in splošno izobraževanje ter razvili alternativni programi izobraževanja za študente in brezposelne. Vendar pa je napredek na tem področju počasen. Še posebej izrazit je vpliv teh strukturnih dejavnikov na nekatere skupine na trgu dela, kot so mladi in starejši brezposelni ter tisti iz priseljenskih družin.

(12)

Oslabljena zunanja konkurenčnost Belgije še naprej povzroča makroekonomska tveganja za njeno gospodarstvo. Slednje se spopada z visokimi stroški dela, ki so v povprečju nad tovrstnimi stroški v sosednjih državah. Potrebna sta tesnejše usklajevanje rasti plač s produktivnostjo in večja prožnost sistema določanja plač, da bi se povečal prilagoditveni potencial gospodarstva. Sprejeti so bili nekateri ciljni ukrepi za zmanjšanje stroškov dela za posamezne skupine ter zmanjšanje razlik med bruto in neto plačami na dnu plačilne lestvice. Vendar so za popolno odpravo teh razlik potrebni dodatni ukrepi, ki bodo odvisni od reform sistema določanja plač. Naraščanje stroškovnih pomanjkljivosti je povezano z izgubami zaposlitve in bo, če bo ostalo prezrto, sčasoma terjalo popravljalne ukrepe. Drugi ključni stroškovni dejavniki za podjetja so stroški energije in stroški storitev poslovnega posredovanja, ki so strogo regulirani in zaščiteni pred konkurenco. Prav tako obstaja precejšen manevrski prostor za izboljšanje nestroškovnih vidikov zunanje konkurenčnosti. Za ohranitev in povečanje sedanjih ravni blaginje bo treba večjo pozornost nameniti povečanju produktivnosti. V ta namen so potrebna trajna prizadevanja za boljše rezultate pri inovacijah ter vrednotenju raziskav in razvoja, da bi se proizvodi in z njimi povezane storitve povzpeli više v vrednostni verigi. Da bi se spodbujalo podjetništvo in omogočila polna dinamičnost podjetij, bi bilo treba zmanjšati upravne ovire in sprejeti ustrezne ukrepe. Na podlagi zelo nizke stopnje ustanavljanja podjetij je mogoče domnevati, da poslovno okolje ni naklonjeno novim dejavnostim in širitvi že obstoječih dejavnosti. Izziv predstavlja tudi povečanje konkurenčnosti v maloprodajnem sektorju in na področju strokovnih storitev. Z odpravo ozkih grl na področju javne infrastrukture ter izboljšanjem kakovosti in ustreznosti kapitala z dodatnimi naložbami, zlasti na področju cestne in železniške infrastrukture, bi se prav tako povečala splošna produktivnost v Belgiji.

(13)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo belgijske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Belgija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Belgiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(14)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program Belgije za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (8). Belgija bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti popolno in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Doseže fiskalno prilagoditev v višini najmanj 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016. Uporabi izredne prihodke za ustrezno zmanjševanje deleža javnega dolga. Pokojninsko reformo dopolni z vzpostavitvijo povezave med zakonsko predpisano upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo. Se dogovori o izvršljivi razporeditvi fiskalnih ciljev na vseh ravneh države.

2.

Sprejme in izvede celovito davčno reformo, ki bo razširila davčno osnovo, davčno obremenitev preusmerila z obdavčitve dela na druge davčne vire in odpravila neučinkovite davčne izdatke.

3.

Izboljša delovanje trga dela z zmanjšanjem negativnih finančnih spodbud za delo, povečanjem dostopa do trga dela za posebne ciljne skupine in obravnavanjem pomanjkanja kvalificirane delovne sile ter neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih.

4.

Povrne konkurenčnost, tako da v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso zagotovi razvoj plač glede na razvoj produktivnosti.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/28

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Bolgarije za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Bolgarije za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je bila Bolgarija opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Bolgarijo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Bolgarije pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Komisija na podlagi analize sklepa, da se Bolgarija sooča z makroekonomskimi neravnotežji. Zlasti so pretresi v finančnem sektorju leta 2014 sprožili pomisleke glede nekaterih bančnih praks v delu bank v domači lasti, ki bi lahko imele pomembne posledice za finančni sektor in splošno makroekonomsko stabilnost. Poleg tega še vedno negativen zunanji položaj, ki se sicer izboljšuje, prezadolženost podjetij in šibko prilagajanje trga dela še naprej predstavljajo makroekonomska tveganja in si zaslužijo posebno pozornost.

(7)

Bolgarija je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Bolgarija je trenutno v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast. Vlada v svojem konvergenčnem programu za leto 2015 načrtuje, da bo nominalni primanjkljaj v letu 2015 ohranila na 2,8 % BDP. Po letu 2015 pa je vlada odločena, da bo primanjkljaj postopoma zmanjšala in v letu 2018 dosegla raven 1,3 % BDP. Vlada v skladu s konvergenčnim programom načrtuje, da bo leta 2018 dosegla srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP. Delež javnega dolga v BDP naj bi se v programskem obdobju povečal in leta 2018 dosegel skoraj 31 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 dalje niso bili dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo rast neto odhodkov leta 2015 skladna z referenčno vrednostjo. Vendar ob upoštevanju poslabšanja strukturnega salda (1,7 % BDP v letu 2014) obstaja tveganje manjšega odstopanja od zahteve v obdobju 2014–2015. V letu 2016 obstaja tveganje precejšnjega odstopanja, saj bo rast neto odhodkov presegla referenčno vrednost za 0,9 % BDP. Zato bodo za obe leti potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Bolgarija ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Izpolnjevanje davčnih obveznosti je v Bolgariji še vedno velika težava. Treba bi bilo oblikovati celovito strategijo za izpolnjevanje davčnih obveznosti, ki bi temeljila na temeljiti analizi tveganj, sistematični oceni učinka že sprejetih ukrepov ter tesnem usklajevanju med posameznimi davčnimi službami.

(10)

Bolgarski zdravstveni sistem se sooča z več velikimi izzivi, vključno s slabimi zdravstvenimi rezultati, nizko stopnjo financiranja ter veliko neučinkovitostjo pri uporabi virov. Pričakovana življenjska doba je bistveno nižja od povprečja EU, pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa je med najnižjimi v Uniji. Sistem še vedno temelji na prevelikem bolnišničnem sektorju. Čeprav se je financiranje osnovnega zdravstvenega varstva in ambulantnega zdravljenja v zadnjih letih nominalno nekoliko povečalo, je še vedno prenizko. Sklad za zdravstveno varstvo je pogodbeno zavezan, da bolnišnicam povrne stroške za zdravljenje po vnaprej določenih cenah, s čimer se bolnišnice spodbuja, da zagotavljajo zdravstveno varstvo, ki ne ustreza nujno potrebam. Leta 2014 je bila sprejeta nacionalna zdravstvena strategija, toda brez jasnega načrta izvajanja.

(11)

Pretresi bančnega sektorja poleti 2014 so razkrili pomanjkljivosti pri delovanju institucij in njihovem nadzoru. Ker nadzorni organ ni zaznal precejšnjih težav v četrti največji banki v Bolgariji, tj. Poslovni banki KTB (v nadaljnjem besedilu: banka KTB), so se razkrile pomanjkljivosti v nadzornih praksah finančnega sektorja ter nadzoru tveganja koncentracije. To je omajalo verodostojnost bančnega nadzora, hkrati pa tudi vzbudilo dvome o stabilnosti drugih delov finančnega sektorja. Zaradi likvidnostne krize junija 2014 je bila opravljena poglobljena revizija v banki KTB, ki ji je bilo na podlagi rezultatov odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Zajamčene vloge v vrednosti 4,4 % BDP so bile izplačane s precejšnjo zamudo.

(12)

Aktivne politike zaposlovanja niso dovolj razvite ne glede pokritosti ne glede ciljne usmerjenosti. Razdrobljenost služb pomeni velik izziv za zagotavljanje nadomestil in storitev brezposelnim in neaktivnim osebam v Bolgariji. Usklajevanje med zavodi za zaposlovanje in direktoratom za socialno pomoč ni usmerjeno k učinkovitemu in celovitemu izvajanju ukrepov pomoči za najranljivejše. V Bolgariji velik delež mladih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo, ni v stiku z zavodi za zaposlovanje, zato jih standardni aktivacijski ukrepi na trgu dela ne dosežejo. Brezposelnost v Bolgariji je večinoma dolgoročna, kar kaže na to, da je bolj strukturna kot ciklična. Čeprav je nominalno bolgarska minimalna plača najnižja v Uniji, se je od leta 2011 znatno povečala, vlada pa načrtuje nadaljnja znatna povečanja v prihodnjih letih. Tako ostre diskrecijske spremembe vladne politike določanja plač so lahko izkrivljajoče za trg dela. Poleg tega ni nobenih jasnih smernic za določanje minimalne plače, zato sistem ustvarja negotovost, ali bo doseženo pravo ravnotežje med podpiranjem zaposlovanja in konkurenčnosti na eni strani ter varovanjem prihodkov od dela na drugi. Revščina in socialna izključenost še vedno zbujata zaskrbljenost, saj ima Bolgarija eno najvišjih stopenj materialne prikrajšanosti v Uniji. Romsko prebivalstvo se sooča s posebej visokimi ravnmi revščine in socialne izključenosti. Večina mladih Romov ni niti zaposlenih niti se ne izobražujejo ali usposabljajo. Vpis romskih otrok v programe predšolske vzgoje in vrtce je nizek, skoraj četrtina teh otrok, starih 7 do 15 let, pa ni udeležena v izobraževalnem sistemu.

(13)

Nizka kakovost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihova omejena relevantnost za trg dela poslabšujeta ponudbo primerno usposobljene delovne sile za gospodarstvo. Stopnja udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju je ena od najnižjih v Uniji. Bolgarija po letih zamud še vedno ni sprejela reforme zakona o šolstvu, poleg tega pa je izvajanje strategije o zgodnjem opuščanju šolanja še vedno na začetni stopnji. Nacionalna strategija poklicnega izobraževanja in usposabljanja (2014–2020) in nova strategija visokošolskega izobraževanja sta bili sprejeti leta 2015. Izvajanje teh strategij bi moralo prispevati k izboljšanju izobraževalnega sistema, k njegovi večji relevantnosti za gospodarstvo ter spodbujanju inovacij in ustvarjanja delovnih mest.

(14)

Spomladi 2015 je vlada predstavila predlog reforme pokojninskega sistema. Ustreznost in vzdržnost pokojninskega sistema sta odvisni od reform, ki spodbujajo in podpirajo daljše delovno življenje z manj prekinitvami. Leta 2013 je bilo ugotovljeno, da 1,2 milijona upokojencev prejema pokojnine, ki jih uvrščajo pod nacionalni prag revščine. Ključni vzroki za nizke pokojnine so predčasne upokojitve in kratka obdobja plačevanja prispevkov. Hitro staranje bolgarske družbe bo verjetno stanje v prihodnosti še poslabšalo. Zato je primerno, da Bolgarija dodatno omeji rast odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, kar bo prispevalo k dolgoročni vzdržnosti javnih financ, vključno z izvedbo korenitih pokojninskih reform.

(15)

Ključni gradniki za naložbam prijazno poslovno okolje so neodvisen, visokokakovosten in učinkovit pravosodni sistem ter učinkoviti mehanizmi za boj proti korupciji. Ključni izzivi na tem področju so med drugim slabo splošno usklajevanje, institucionalne pomanjkljivosti ter šibka praksa doseganja končnih obsodb na sodiščih. Ta pomembna področja politike bo zajemal mehanizem za sodelovanje in preverjanje.

(16)

Okvir za insolventnost v Bolgariji je neučinkovit in povečuje negotovost med udeleženci na trgu ter zmanjšuje splošno privlačnost države za vlagatelje. Stečajni postopki trajajo dlje kot v primerljivih državah in stopnja izterjave terjatev je nizka. Potrebo po učinkovitem okviru za obravnavanje insolventnosti bi bilo treba obravnavati tudi v povezavi z visoko zadolženostjo nefinančnih družb v Bolgariji ter vlogo takšnega okvira pri pospeševanju zmanjšanja finančnega vzvoda.

(17)

Leta 2014 sta bili sprejeti strategiji za reformo javne uprave in uvedbo e-uprave. Za njuno izvedbo bosta potrebna močna usmeritev in usklajevanje politik. Kakovost javnih storitev kljub preteklim prizadevanjem ostaja nizka. Nezadosten razvoj e-uprave omejuje prizadevanja za povečanje preglednosti in zmanjševanje upravnega bremena. Posebna težava so postopki javnega naročanja, katerih izvajanje ovirata pogosto spreminjajoči se pravni okvir in nezadostna upravna zmogljivost. Predhodno preverjanje razpisnih postopkov se velikokrat izvaja formalistično. Hkrati so postopki javnega naročanja predmet prekrivajočih se naknadnih kontrol, ki včasih privedejo do različnih ugotovitev. Nepreglednost pri postopku zbiranja ponudb je tudi posledica še vedno nedokončane namestitve vseh platform e-javnega naročanja. Nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja so v preteklosti povzročile precejšnje zamude pri izvajanju programov, financiranih iz skladov EU, poleg tega pa imajo negativen učinek na poslovno okolje in zavirajo zelo potrebne izboljšave infrastrukture. Večletna strategija, ki je bila sprejeta julija 2014 in s katero naj bi se odpravile ključne pomanjkljivosti v sistemu javnih naročil, določa jasen časovni razpored za konkretne korake, ki jih je treba sprejeti v letih 2015 in 2016. To strategijo je treba izvesti.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo bolgarske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Bolgarija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Bolgariji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 5 spodaj.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil konvergenčni program, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 3 in 5 spodaj –

1.

Prepreči strukturno poslabšanje javnih financ v letu 2015 in doseže prilagoditev v višini 0,5 % BDP v letu 2016. Sprejme odločne ukrepe za izboljšanje pobiranja davkov in obravnavo sive ekonomije na podlagi celovite analize tveganj in ocene preteklih ukrepov. Izboljša stroškovno učinkovitost zdravstvenega sistema, zlasti s pregledom oblikovanja cen v zdravstvu ter okrepitvijo ambulantne oskrbe in osnovnega zdravstvenega varstva.

2.

Do decembra 2015 dokonča neodvisni pregled kakovosti sredstev celotnega sistema in obremenitveni test bančnega sektorja po pristopu od spodaj navzgor v tesnem sodelovanju z evropskimi organi. Pregleda portfelje v sektorju pokojninskih skladov in zavarovalniškem sektorju. Pregleda in okrepi nadzor nad bančnim in nebančnim finančnim sektorjem, vključno z okrepitvijo okvirov za reševanje bank in jamstva za vloge. Izboljša korporativno upravljanje v finančnih posrednikih, vključno z obravnavo tveganja koncentracije in izpostavljenosti s tem povezanih strank.

3.

Razvije celostni pristop za skupine z obrobja trga dela, zlasti za starejše delavce in mlade, ki niso zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo. Po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami vzpostavi pregleden mehanizem za določanje minimalne plače ter minimalnih prispevkov za socialno varnost glede na njihov vpliv na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.

4.

Sprejme reformo zakona o šolstvu ter poveča udeležbo prikrajšanih otrok, zlasti Romov, v izobraževanju z izboljšanjem dostopa do kakovostnega zgodnjega izobraževanja.

5.

Z namenom izboljšanja naložbenega okolja pripravi celovito reformo okvira na področju insolventnosti, pri čemer naj se opre na mednarodne dobre prakse ter strokovno znanje in izkušnje, zlasti da bi izboljšala mehanizme za obdobje pred nastopom insolventnosti in izvensodno prestrukturiranje.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/32

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Češke za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Češke za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Češka ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Češko za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Češke pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Češka je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Češko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V konvergenčnem programu za leto 2015 vlada načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj postopno izboljševal, in sicer na 1,9 % BDP v letu 2015 in nato na 0,6 % BDP v letu 2018. Vlada namerava izpolniti svoj srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP, v letu 2018, po preračunanem strukturnem saldu (5) pa naj bi bil ta primanjkljaj dosežen do leta 2016. V skladu s konvergenčnim programom se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP v letu 2015 dosegel skoraj 41 % in se nato postopoma zmanjšal na 40,2 % v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten in ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 naprej so dovolj natančno opredeljeni. Vendar obstaja tveganje, da bo vpliv načrtovanih ukrepov na strani prihodkov manjši, kot je bilo ocenjeno. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo leta 2015 referenčna vrednost za odhodke upoštevana. V letu 2016 se pričakuje nekaj odstopanja, saj bo rast neto odhodkov presegla referenčno vrednost za 0,3 % BDP. Zato bodo v letu 2016 potrebni nadaljnji ukrepi.

Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da bo Češka na splošno usklajena z določbami Pakta za stabilnost in rast. Glavni elementi trenutnega fiskalnega okvira so vzpostavljeni. Vendar je obseg srednjeročnega proračunskega načrtovanja in numeričnega fiskalnega pravila omejen, njuno izvrševanje pa šibko. Osnutek reformnega svežnja je bil večkrat spremenjen in njegovo sprejetje večkrat odloženo, trenutno pa se načrtuje, da bo sprejet v letu 2015. Češka se še vedno sooča z izzivi v zvezi z dolgoročno fiskalno vzdržnostjo, ki so večinoma posledica predvidenih povečanj odhodkov za pokojnine in zdravstvo. Obeti za pokojninski sistem so se nekoliko izboljšali zaradi ugodnejših projekcij demografskih gibanj. Zakonsko določena upokojitvena starost naj bi se postopoma povišala, vendar so načrtovane srednjeročne spremembe prepočasne. Trenutno potekajo razprave o spremembah veljavnega sistema usklajevanja pokojnin, vendar niso bili sprejeti še nobeni ukrepi. Čeprav so bili sprejeti nekateri ukrepi za izboljšanje stroškovne učinkovitosti in upravljanja zdravstvenega sektorja, je bil na tem področju dosežen le omejen napredek. Kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje uspešnosti bolnišničnega sektorja, kažejo, da se zdravljenje ne izvaja vedno stroškovno učinkovito, dodeljevanje sredstev pa ovirajo tekoče težave z uvedbo sistema povračil stroškov, ki jih imajo bolnišnice. Videti pa je tudi, da splošni zdravniki ne izpolnjujejo ustrezno svoje ključne vloge v primarnem zdravstvu. Pri javnem naročanju v zdravstvenem sektorju se zelo pogosto pojavljajo nepravilnosti, kar kaže na pomanjkljivo usmerjanje in nadzor.

(9)

Na področju obdavčenja sta glavna izziva zmanjšanje davčnih utaj ter cenejše in hitrejše pobiranje davkov, in sicer tako za davkoplačevalce kot tudi za državne organe. Češka je izpolnjevanje davčnih obveznosti in boj proti davčnim utajam opredelila kot prednostni nalogi in na teh področjih sprejema več ukrepov. Leta 2015 je bilo uvedenih več ukrepov, ki se nanašajo na neposredne in posredne davke, za leto 2016 pa so načrtovani še dodatni ukrepi. Vendar so stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti še vedno previsoki. Standardizacija davčnih osnov za dohodnino ter prispevkov za socialno in zdravstveno varstvo bi pripomogla k poenostavitvi davčnega sistema, vendar ta sprememba ni bila uvedena, prav tako pa trenutno ni nobenih načrtov za obravnavanje te zadeve. Prizadevanja za poenostavitev davčnih napovedi in večjo uporabo vnaprej izpolnjenih obrazcev niso sistematična. Namesto poenostavitve sistema DDV je Češka leta 2014 uvedla tretjo stopnjo DDV. Omejen napredek je bil dosežen pri zmanjševanju razlik med davčno obravnavo zaposlenih in samozaposlenih. Davčni prihodki na Češkem so še vedno močno odvisni od obdavčitve dela, pri čemer je davčna obremenitev dela za delavce z nizkimi dohodki, zlasti za tiste brez otrok, razmeroma visoka. Ukrepi, ki začnejo veljati leta 2015, nekoliko zmanjšujejo obdavčitev dela za posebne skupine, ampak bodo imeli na splošno omejen učinek. Davki na nepremičnine in okoljski davki (razen davkov na gorivo) ostajajo nizki, kar odpira možnosti za preusmeritev davkov z obdavčitve dela.

(10)

Leta 2014 je bil dosežen omejen napredek pri pospeševanju reforme reguliranih poklicev, vendar vmesni nacionalni akcijski načrt, sprejet aprila 2015, vsebuje številne konkretne ukrepe in dejavnosti, ki naj bi izboljšali regulativni okvir ter odpravili neupravičene in nesorazmerne zahteve.

(11)

Pri prizadevanjih v zadnjih letih v zvezi z odpravo korupcije je prišlo do velikih zamud. Najnovejši protikorupcijski akcijski načrt je obsegal več prednostnih področij. Zajemal je zakone o finančnem nadzoru, državnem tožilstvu, financiranju političnih strank, zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, novo politiko o upravljanju podjetij v državni lasti ter spremembo zakona o prostem dostopu do informacij. Kljub temu za sprejetje teh zakonov ni bilo storjeno veliko. S sprejetjem in izvajanjem zakona o javni upravi ter s tem povezanimi ukrepi je Češka začela reševati težave, ki se nanašajo na učinkovitost in stabilnost javne uprave. Javne naložbe zavirajo tako upravne in regulativne ovire v zvezi z načrtovanjem naložb kot tudi pomanjkanje preglednosti in dolgotrajnost postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj in dovoljenj za uporabo zemljišč. Na javno naročanje se je osredotočilo veliko pobud v zadnjih letih, vendar se pomisleki v zvezi s preglednostjo še niso razpršili. Pri tem je treba zlasti omeniti, da javna naročila še vedno niso objavljena v centraliziranem registru. Učinkovitost postopkov javnega naročanja ovira nezadostno usmerjanje in usposabljanje, zagotovljeno institucijam, ki pripravljajo javne razpise. Nadzor nad sistemom je še vedno ohlapen.

(12)

Splošna stopnja zaposlenosti je trenutno visoka, a nekatere prikrajšane skupine so na trgu dela še vedno premalo zastopane. Med temi skupinami so starši z majhnimi otroki, nizkokvalificirani delavci, invalidi in Romi. Nekaj korakov je bilo narejenih v smeri okrepitve učinkovitosti in uspešnosti javnih zavodov za zaposlovanje. Stopnja zaposlenosti med mladimi se povečuje, javni zavodi za zaposlovanje pa se trudijo, da bi bile njihove storitve namenjene zlasti mladim. Pomanjkanje cenovno dostopnih in kakovostnih storitev otroškega varstva ter omejena uporaba prožne ureditve delovnega časa ženskam z otroki otežujejo sodelovanje na trgu dela. Storjeni so bili koraki v smeri povečanja razpoložljivosti otroškega varstva, vendar so politike za podporo javnega otroškega varstva za najmlajše še vedno nezadostne.

(13)

Izobraževalni rezultati Češke so se v zadnjih letih izboljšali, a strukturni izzivi ostajajo. Število študentov v terciarnem izobraževanju je naglo naraslo, pojavili pa so se pomisleki v zvezi z upadom spretnosti mlajših diplomantov terciarnega izobraževanja. Pričakuje se, da bo zapoznela reforma visokošolskega izobraževanja, ki naj bi bila sprejeta leta 2015, uvedla institucionalno akreditacijo, strožje notranje zagotavljanje kakovosti in večjo uporabo profiliranja študentov ter izboljšala sisteme financiranja. V sektorju obveznega izobraževanja je treba zaposliti več učiteljev, vendar je zaradi nizkih plač in negativnega mnenja o poklicu težko privabiti nadarjene kandidate. Nov karierni sistem, zasnovan za izboljšanje tako zaposlovanja učiteljev kot tudi njihovega poklicnega razvoja, bi moral biti pripravljen v prvi polovici leta 2015, uvesti pa bi se moral septembra 2016. Vendar bo njegov splošni učinek v veliki meri odvisen od razpoložljivega financiranja. Še vedno pa ni izdelan celovit pristop k ocenjevanju in podpori šol in učencev z nizko uspešnostjo. Uvedba takšnega pristopa bi lahko pripomogla k učinkovitosti in enakosti v izobraževalnem sektorju. Čeprav je vlada sprejela celovito strategijo za izobraževanje, je bil pri prizadevanjih za bolj vključujoče izobraževanje dosežen omejen napredek. Pokazalo se je, da so mladi z nizkim socialno-ekonomskim ozadjem, vključno z Romi, manj uspešni v izobraževanju in na trgu dela.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Češke in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Češka prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Češkem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih od 1 do 4 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil konvergenčni program, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

Doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,5 % BDP v letu 2016. Dodatno izboljša stroškovno učinkovitost in upravljanje zdravstvenega sektorja.

2.

Si prizadeva za boj proti davčnim utajam, poenostavi davčni sistem ter izvede protikorupcijski načrt. Sprejme ukrepe za povečanje preglednosti in učinkovitosti javnega naročanja, zlasti z vzpostavitvijo centralnega registra javnih naročil in boljšim usmerjanjem in nadzorom.

3.

Zmanjša visoko stopnjo obdavčitve, ki se odmeri osebam z nizkimi dohodki, s preusmeritvijo obdavčenja na druga področja. Še izboljša razpoložljivost cenovno dostopnega otroškega varstva.

4.

Sprejme reformo visokošolskega izobraževanja. Zagotovi ustrezno usposabljanje za učitelje, podpre manj uspešne šole ter sprejme ukrepe za povečanje udeležbe prikrajšanih otrok, vključno z Romi.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/36

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Danske za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Danske za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Danska ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Dansko za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Danske pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Danska je 27. marca 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Danska je trenutno v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast. Vlada v svojem konvergenčnem programu za leto 2015 načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj z 1,6 % BDP v letu 2015 povečal na 2,6 % BDP v letu 2016, saj so bili v letu 2015 ustvarjeni precejšnji nepričakovani dobički. Po letu 2016 pa vlada načrtuje tudi, da bo primanjkljaj zmanjšala in v letu 2020 dosegla uravnotežen proračun. Vlada v skladu s konvergenčnim programom načrtuje, da bo srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, dosegla od leta 2016 naprej. V skladu s konvergenčnim programom se pričakuje, da se bo delež javnega dolga v BDP z 39,8 % v letu 2015 postopoma zmanjšal na 36,7 % BDP v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se pričakuje, da bo strukturni saldo leta 2015 skladen s srednjeročnim ciljem. Vendar glede na to napoved obstaja tveganje določenega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016, saj bo rast neto odhodkov za 0,3 % BDP višja od referenčne vrednosti. Čeprav se pričakuje, da bo ta odklon začasen, ker na rast neto odhodkov v letu 2016 vpliva postopna ukinitev enkratnih ukrepov, povezanih z obdavčitvijo pokojninskih varčevanj, bodo morda potrebni dodatni ukrepi za leto 2016. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Danska na splošno usklajena z določbami Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Dolgoročna ponudba ustrezno usposobljene delovne sile je predpogoj za trajnostno rast na Danskem. Danska je z reformo aktivne politike zaposlovanja iz leta 2014 izboljšala zaposljivosti ljudi na obrobju trga dela. Izvajanje reforme je na začetni stopnji, njene rezultate pa je treba spremljati. V skladu s priporočili strokovne skupine Carsten-Koch II, so še vedno potrebni dodatni ukrepi za tiste, ki so najbolj izključeni iz trga dela. V tem pogledu se zdijo ključni dejavniki nizka dosežena stopnja izobrazbe, omejene izkušnje na trgu dela ter mladost in priseljensko poreklo. Na splošno je potencial, ki ga za trg dela pomenijo ljudje z migrantskim poreklom, še vedno premalo izkoriščen. Kljub velikim odhodkom za izobraževanje na Danskem rezultati izobraževanja niso večji od povprečnih, zlasti pri učencih z migrantskim poreklom. Reforma primarnega in nižjega sekundarnega izobraževalnega sistema ter sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja naj bi bila odgovor na ta izziv. Za izboljšanje rezultatov izobraževanja je treba te reforme izvesti v celoti.

(10)

Izboljšana konkurenčnost je ključnega pomena za okrepitev gospodarskega okrevanja na Danskem. Rast produktivnosti, ki je v tem pomenu bistvena, je bila na splošno v zadnjih dveh desetletjih šibka, nanjo pa so vplivale vstopne ovire in regulativna obremenitev v storitvenih sektorjih, usmerjenih na domači trg. Odbor za produktivnost je ugotovil, da je mogoče produktivnost izboljšati v sektorjih gradbeništva in maloprodaje. Predpisi, ki veljajo za maloprodajna podjetja, so zelo strogi, Danska pa ni sprejela nobenih ukrepov, da bi jih ublažila. V sektorju gradbeništva veljajo zahtevni gradbeni predpisi in veliko sistemov izdaje potrdil. Vlada je strategijo za gradbeništvo predstavila novembra 2014. Strategija ima dobre namene, saj si prizadeva na primer za poenostavitev pravil, racionalizacijo tehničnih elementov vlog za gradbena dovoljenja, uvedbo mednarodnih standardov, uskladitev nacionalnih standardov ter skrajšanje obdobja, potrebnega za izdajo gradbenega dovoljenja. Vendar je treba strategijo še v celoti preliti v konkretne ukrepe. Še vedno se prekrivajo sistemi izdajanja dovoljenj in potrdil, ki se v nekaterih primerih uporabljajo tudi za začasno zagotavljanje čezmejnih storitev. Poleg tega se dovoljenja in potrdila, izdana v drugih državah članicah, pri ustanavljanju podjetij na Danskem ne upoštevajo vedno.

(11)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo danske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Danska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Danskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 in 2 spodaj.

(12)

Svet je ob upoštevanju te ocene proučil konvergenčni program, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

Prepreči odklon od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016.

2.

Poveča produktivnost, zlasti v storitvenih sektorjih, usmerjenih na domači trg, vključno z maloprodajo in gradbeništvom. Ublaži ovire za maloprodajna podjetja in sprejme dodatne ukrepe za odpravo preostalih ovir, ki jih vzpostavljajo sistemi izdajanja dovoljenj in potrdil v gradbeništvu.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/39

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Estonije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Estonije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Estonije za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Estonija ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Estonijo za leto 2015. V njem je ocenila napredek Estonije pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Estonija nacionalnega programa reform ni predložila v roku.

(8)

Za Estonijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Nova vlada programa za stabilnost ni predložila v roku. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 naj bi se nominalni presežek, zabeležen v letu 2014, prevesil v primanjkljaj v višini 0,2 % BDP v letu 2015 in v višini 0,1 % BDP v letu 2016. Delež javnega dolga naj bi se postopoma zmanjšal z 10,6 % BDP v letu 2014 na manj kot 10 % BDP v letu 2016. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 obstaja tveganje določenega odstopanja od srednjeročnega cilja v letu 2015, saj projekcije kažejo, da bo strukturni saldo odstopal od srednjeročnega cilja za 0,4 % BDP. Odstopanje naj bi postalo znatno leta 2016, ko je potrebno izboljšanje za 0,4 % BDP, vendar naj bi se po napovedih strukturni saldo poslabšal za 0,3 % BDP. Zato bodo v letih 2015 in 2016 potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi svoje ocene in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Estonija ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast.

(9)

V Estoniji je stopnja zaposlenosti v tretjem četrtletju leta 2014 dosegla 74,5 % delovno sposobnega prebivalstva, stopnja brezposelnosti pa je padla na 7,6 %, kar je najnižja stopnja od leta 2009. Delež dolgotrajno brezposelnih je veliko pod povprečjem EU. Kljub temu pa krčenje delovne sile skupaj z nizko delovno produktivnostjo postaja srednje- do dolgoročen izziv. Izvajanje ambiciozne reforme na področju delovne sposobnosti se je komaj začelo. Čeprav so bili za povečanje udeležbe na trgu dela sprejeti številni davčni ukrepi, ti niso izrecno namenjeni osebam z nizkimi dohodki. Razlika v plačilu med spoloma je med najvišjimi v EU. Pomanjkanje zmogljivosti za varstvo otrok mladim staršem, zlasti materam, otežuje vrnitev na trg dela. Tudi delež študentov v programih vajeništva je nizek. Prav tako je premalo diplomantov na področju tehnologije in znanosti. Kakovost storitev lokalnih zavodov za zaposlovanje in socialnih služb ni povsod enaka.

(10)

Vlada je v začetku leta 2014 sprejela strategijo vseživljenjskega učenja, programe za njeno izvajanje pa je predstavila marca 2015. V sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja poteka reforma učnih načrtov, udeležba v programih vseživljenjskega učenja pa se je povečala. Parlament je v začetku leta 2015 sprejel zakon o izobraževanju odraslih in zakon o poklicih. Privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništev še vedno ostaja izziv. Raziskovalni in inovacijski sistemi ter sodelovanje med podjetji ter visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami so se izboljšali. Kljub temu se zdi, da je javna podpora za raziskave in inovacije v okviru strategije za raziskave, razvoj in inovacije ter strategije za rast podjetništva premalo usklajena in bi morala biti bolj osredotočena na omejeno število področij pametne specializacije. Visokošolski sistem, zlasti na področju znanosti in tehnologije, je treba bolje prilagoditi potrebam podjetij in raziskovalnih ustanov. Naložbe v intelektualno lastnino so nizke in z raziskovalnimi ustanovami sodeluje le nekaj podjetij.

(11)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Estonije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila ukrepanje po priporočilih, ki jih je Estonija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Estoniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 3 spodaj.

(12)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(13)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Estonija bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Prepreči odstopanje od doseganja fiskalnega srednjeročnega cilja v letih 2015 in 2016.

2.

Izboljša udeležbo na trgu dela, tudi z izvajanjem reforme na področju delovne sposobnosti. Izboljša spodbude za delo z ukrepi, namenjenimi delavcem z nizkimi dohodki. Sprejme ukrepe za zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma. Zagotovi visokokakovostne socialne storitve in razpoložljivost storitev otroškega varstva na lokalni ravni.

3.

Poveča udeležbo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter njegovo relevantnost za trg dela, zlasti z izboljšanjem razpoložljivosti vajeništev. Osredotoči javno podporo za raziskave in inovacije na usklajeno izvajanje omejenega števila področij pametne specializacije.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/42

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Irske za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Irske za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Irske za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je bila Irska opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Irsko za leto 2015. V njem je ocenila napredek Irske pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vključuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Irskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in posebno spremljanje. Zlasti je Irska leta 2013 zaključila program finančne pomoči EU in MDS, zato se zanjo trenutno izvaja nadzor po izteku programa in nadzor v okviru evropskega semestra. Kljub opaznemu izboljšanju gospodarskih obetov je treba še naprej pozorno spremljati tveganja, ki so povezana z visoko zadolženostjo zasebnega in javnega sektorja, s preostalimi izzivi finančnega sektorja, zlasti v zvezi z donosnostjo bank, ter s prilagajanjem trga dela, za katerega je značilna visoka strukturna brezposelnost.

(7)

Irska je 29. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015, 30. aprila 2015 pa še svoj program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Irsko trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje odpravo čezmernega primanjkljaja do konca leta 2015 v skladu z rokom, ki ga je določil Svet. Nato načrtuje, da bo srednjeročni cilj (strukturno uravnotežen proračunski položaj) dosežen v letu 2019. Vlada načrtuje, da bo v letu 2015 nominalni primanjkljaj znižala na 2,3 % BDP in v letu 2019 dosegla presežek v višini 0,7 % BDP. V skladu s programom za stabilnost naj bi se delež javnega dolga v BDP zmanjšal s 109,7 % v letu 2014 na 105,0 % v letu 2015 ter nato postopoma na 89,4 % BDP v letu 2019. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je za leto 2015 ugoden in za leto 2016 verjeten. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva pravočasna in trajna odprava čezmernega primanjkljaja do konca leta 2015. Po ocenah je fiskalni napor za obdobje 2011–2015 manjši od priporočenega, vendar je obseg diskrecijskih ukrepov, sprejetih na podlagi programa in po njem, v skladu z zahtevami. Ob predpostavki, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen pravočasno in trajno, kakor se načrtuje, bo za Irsko od leta 2016 naprej veljal preventivni del Pakta. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja in napredku pri doseganju srednjeročnega cilja od leta 2016 naprej niso dovolj podrobno opredeljeni. Zato se ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 zdi, da obstaja tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v letu 2016 in da bodo v navedenem letu potrebni dodatni strukturni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Irska ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Davčne reforme so prispevale k fiskalni prilagoditvi, vendar bi bilo mogoče dodatno zmanjšati izkrivljanja v davčnem sistemu ter njegovo učinkovitost še izboljšati in poskrbeti, da bo bolj prijazen rasti in okolju. Pri obdavčitvi nepremičnin je prišlo do prehoda na periodične davke, vendar je davčna osnova še vedno razmeroma ozka, ker so nekatere vrste nestanovanjskih nepremičnin izvzete iz obdavčitve. Sistem obdavčitve dela je dokaj zapleten zaradi kompleksne ureditve socialnih prispevkov. Znižane davčne stopnje in davčne oprostitve pri davkih na potrošnjo in okoljskih davkih ožijo davčno osnovo. Zaradi ničelne in znižanih stopenj DDV je učinkovitost sistema davka na dodano vrednost pod povprečjem EU, zdi pa se tudi, da ni sistematičnega vrednotenja tovrstnih davčnih izdatkov. Izboljšati bi bilo mogoče učinkovitost davčnih instrumentov na področju okolja in odpraviti okoljsko škodljive subvencije. Nedavne spremembe pravil o davčni rezidenci so pozitiven ukrep, čeprav bo njihov učinek verjetno mogoče oceniti šele čez čas. V zadnjih letih so se začele izvajati večje reforme fiskalnega okvira. Nova pravila in postopki, zlasti srednjeročni okvir za odhodke, naj bi po pričakovanju zagotovili zaščito pred prociklično fiskalno politiko in so ključni za fiskalno vzdržnost. Vendar ima vlada v skladu z veljavnimi pravili precejšnje diskrecijske pravice za spremembo zgornjih mej odhodkov, ki niso omejene na vnaprej določene nepredvidene odhodke, zaradi tega pa so srednjeročni proračunski načrti manj zanesljivi.

(10)

Javni izdatki za zdravstvo so razmeroma visoki, čeprav kazalniki zdravstvenega stanja prebivalstva na splošno niso boljši kot drugod po EU. Učinkovitost se je v zadnjih letih povečala, vendar so potrebne korenitejše strukturne reforme zdravstvenega sistema, da bi se glede na staranje prebivalstva zagotovilo obvladovanje pričakovanih povečanj stroškov in ohranjanje ugodnih rezultatov na področju zdravja. V srednjeročnem obdobju namerava Irska uvesti sistem enotnega univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, trenutno pa izvaja reforme na podlagi strategije za prihodnost zdravstvenega sistema („Future Health“). Ob pripravah na uvedbo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja se sprejemajo vmesni ukrepi za reševanje nekaterih največjih izzivov in izboljšanje stroškovne učinkovitosti. Velik potencial za povečanje stroškovne učinkovitosti imajo učinkovita uvedba orodij e-zdravja, financiranje po dejavnostih ter boljše prakse pri predpisovanju zdravil. Hkrati še niso bile popolnoma izkoriščene možnosti za zmanjšanje javnih izdatkov za farmacevtske izdelke, zlasti za patentirana zdravila, ki so precej višji od povprečja EU.

(11)

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvih z nizko delovno intenzivnostjo, je na Irskem med najvišjimi v Uniji. Zaradi tega nastajajo resne socialne težave, povečuje pa se tudi tveganje revščine med otroci. Ker je nizka delovna intenzivnost še zlasti razširjena med enostarševskimi gospodinjstvi, je delež otrok, ki živijo v gospodinjstvih z nizko delovno intenzivnostjo, skoraj trikrat večji od povprečja EU. Pri odpravljanju posamičnih pasti neaktivnosti je bil dosežen določen napredek s spremembo delovanja nekaterih socialnovarstvenih prejemkov. Vendar pa je ponudba celodnevnega otroškega varstva omejena in draga, kar ovira udeležbo žensk in staršev samohranilcev na trgu dela.

(12)

S krepitvijo makroekonomskega okolja so se izboljšali tudi splošni pogoji za MSP, vendar se njihovi finančni položaji zelo razlikujejo; razmeroma majhen delež teh podjetij ima še naprej težave, povezane s preteklim poslovanjem, ter ustvarja glavnino potreb po dodatnem razdolževanju v tem sektorju. Tudi povpraševanje po posojilih kaže znake okrevanja. MSP so pri svojih naložbah še naprej močno odvisna od bančnega financiranja, nebančni viri financiranja pa so razmeroma slabo razviti. Ob močnejšem gospodarskemu okrevanju in rasti domačega povpraševanja bo ponudba verjetno vse bolj omejena, če kreditni kanali ne bodo ustrezno obnovljeni in viri financiranja diverzificirani; to bo odločilnega pomena za naložbe in obete glede rasti. Na ravni politik so bile sprejete pomembne pobude, da bi se podprl dostop MSP do financiranja in ponudili novi produkti z daljšo ročnostjo. Med te pobude spadajo ustanovitev Strategic Banking Corporation of Ireland (SBCI) in Ireland Strategic Investment Fund (ISIF) ter uvedba drugih programov. Vendar pa je izkoriščenost nekaterih od teh programov, čeprav so še v začetnih fazah, za zdaj majhna, učinkovitost in vpliv SBCI in ISIF pa bo mogoče oceniti šele na podlagi pridobljenih izkušenj.

(13)

Irska je dobro napredovala pri prestrukturiranju domačih bank, zmanjševanju njihovega števila zaposlenih in obsega poslovanja ter pri njihovi dokapitalizaciji. Bančni profili financiranja so se normalizirali, donosnost pa se še naprej izboljšuje. Vendar pa so težave zaradi preteklega poslovanja še vedno kritične. Velik obseg slabih posojil se zgolj počasi zmanjšuje in še naprej omejuje zmožnost bank, da bi podprle gospodarsko okrevanje. Tovrstna posojila so v zadnjem četrtletju leta 2014 predstavljala 23,2 % vseh posojil v treh glavnih domačih bankah, kar je eden najvišjih deležev na ravni Unije. Banke sicer še naprej izpolnjujejo svoje cilje glede zmanjševanja obsega hipotekarnih posojil, pri katerih prihaja do zamud pri odplačevanju, vendar pa se še naprej kopičijo posojila z najdaljšimi plačilnimi zaostanki (več kot 720 dni), ki so se v zadnjem četrtletju leta 2014 povečala na 9,8 % vrednosti stanja vseh posojil. Država dosega napredek pri izvajanju vzdržnega prestrukturiranja; aprila je irska centralna banka od bank zahtevala, da do konca leta 2015 izvedejo rešitve za veliko večino posojilojemalcev. Vendar pa se banke pri tem močno poslužujejo standardnih samoomejevalnih metod, ki vključujejo reprogramiranje plačil glavnice ali obresti, namesto da bi oboje znižale. Poleg tega se še naprej pogosto zatekajo k pravnim postopkom, da bi stranke, ki so pri odplačevanju v zamudi, pripravile k izpolnitvi obveznosti. Načrtovana uvedba centralnega registra posojil je le počasi napredovala, čeprav je ključna za izboljšanje nadzora, postopkov odobritve kredita in upravljanja tveganj.

(14)

Razmere na trgu dela so se v primerjavi z letom 2013 izboljšale zaradi ponovnega odpiranja delovnih mest v zasebnem sektorju in enakomernega upadanja brezposelnosti. Vendar je stopnja brezposelnosti kljub temu še vedno visoka in dolgoročna brezposelnost je še naprej močno zaskrbljujoča. Obstaja nevarnost, da bo ciklična brezposelnost deloma postala strukturna, saj so se s ponovnim vzpostavljanjem ravnotežja v gospodarstvu pojavila neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Brezposelnost mladih je še vedno precej višja, kot je bila pred krizo. Z reformami aktivacijskih ukrepov je bil v zadnjih letih dosežen precejšen napredek, vendar se še vedno porajajo določena vprašanja glede učinkovitosti obstoječih aktivacijskih politik in programov usposabljanja ter o zmožnosti zavodov za zaposlovanje, da v zadostnem obsegu dosežejo potrebne rezultate. Nedavno uvedena pobuda Job Path predstavlja pozitiven korak, vendar se bo morala njena učinkovitost še dokazati. V preteklosti se je sistem dodatnega izobraževanja in usposabljanja izkazal za neučinkovitega pri zagotavljanju takšnega znanja in spretnosti, kot jih potrebuje ponovno uravnoteženo gospodarstvo, reforme pa so se začele izvajati šele pred kratkim.

(15)

Stroški pravnih storitev so v primerjavi s stroški drugih poklicnih storitev še vedno visoki in jih bo treba še prilagoditi. Ta prilagoditev je pomembna, ker so pravne storitve vhodni dejavnik za vse gospodarske sektorje in njihovi stroški vplivajo na konkurenčnost Irske. Reforma regulativnega okvira na področju pravnih storitev, s katero naj bi se povečala konkurenčnost in zmanjšali stroški, je dolgoletni projekt, h kateremu so se zavezali irski organi. Vendar pa leta 2011 objavljeni zakon o pravnih storitvah še ni bil sprejet. Poleg tega bo mogoče stroške dejansko zmanjšati le, če se določbe za povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje stroškov v načrtovanem regulativnem okviru ohranijo in vključijo v predpise, ki jih bo izdal regulativni organ za pravne storitve, ki naj bi bil ustanovljen v kratkem. Komisija bo zato v okviru evropskega semestra še naprej spremljala napredek na tem področju.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo irske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Irska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Irskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilih 1 in 2 spodaj.

(18)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 4 spodaj.

(19)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Irska bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi popolno in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Zagotovi trajno odpravo čezmernega primanjkljaja v letu 2015. Doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016. Uporabi izredne prihodke, ki so jih omogočili boljši gospodarski in finančni pogoji od pričakovanih, za pospešitev zmanjševanja primanjkljaja in dolga. Omeji obstoječe diskrecijske pravice za spremembo zgornjih mej odhodkov nad posebnimi, vnaprej določenimi nepredvidenimi odhodki. Razširi davčno osnovo in pregleda davčne izdatke, tudi v povezavi z davkom na dodano vrednost.

2.

Sprejme ukrepe za povečanje stroškovne učinkovitosti zdravstvenega sistema, vključno z zmanjšanjem izdatkov za patentirana zdravila in postopnim uvajanjem ustreznih praks pri predpisovanju zdravil. Začne uvajati financiranje po dejavnostih (angl. activity-based funding – ABF) v javnem bolnišničnem sistemu.

3.

Sprejme ukrepe za povečanje delovne intenzivnosti gospodinjstev in obravnava tveganje revščine med otroci s postopnim ukinjanjem nadomestil in dodatkov ob ponovni zaposlitvi ter s povečanjem razpoložljivosti cenovno dostopnega celodnevnega otroškega varstva.

4.

Do konca leta 2015 dokonča trajno prestrukturiranje velike večine hipotekarnih posojil, pri katerih prihaja do zamud pri odplačevanju, in okrepi nadzorne ureditve centralne banke. Poskrbi, da bo prestrukturiranje posojil malim in srednjim podjetjem v težavah in preostalih komercialnih nepremičninskih posojil vzdržno, in sicer z nadaljnjo oceno uspešnosti bank glede na cilje, ki so si jih same zastavile. Sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo centralni register posojil operativen do leta 2016.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/46

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za delovna mesta in rast Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav člani (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Španije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Španije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Španije za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je bila Španija opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Španijo za leto 2015. V njem je ocenila napredek Španije pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vključuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Španiji obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in posebno spremljanje. Kljub določenemu izboljšanju pri uravnoteženju tekočega računa in znatnim prizadevanjem za zmanjšanje finančnega vzvoda v zadnjih letih je treba zlasti še naprej posvečati posebno pozornost tveganjem, povezanim z visoko zadolženostjo zasebnega in javnega sektorja, ter zelo negativnemu neto stanju mednarodnih naložb ob zelo visoki stopnji brezposelnosti. Posebej pomembni so ukrepi za zmanjšanje tveganja škodljivih učinkov na špansko gospodarstvo in zaradi njegove velikosti tudi širitve negativnih učinkov na ekonomsko in monetarno unijo.

(7)

Španija je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Španijo trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje doseganje ciljev glede nominalnega primanjkljaja v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, in sicer 4,2 % BDP v letu 2015 in 2,8 % BDP v letu 2016. Vlada načrtuje, da bo srednjeročni cilj – strukturno uravnotežen proračunski položaj – dosežen v letu 2019. V skladu s programom za stabilnost se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP dosegel najvišjo vrednost pri 98,9 % v letu 2015 in se nato postopoma zmanjšal na 93,2 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je za leto 2015 verjeten in za obdobje po tem letu ugoden. V pomladanski napovedi Komisije iz leta 2015 je za leto 2015 napovedan primanjkljaj v višini 4,5 % BDP, za leto 2016 pa primanjkljaj v višini 3,5 % BDP. Zato je prisotno tveganje, da cilji glede nominalnega primanjkljaja za leti 2015 in 2016 ne bodo doseženi. Poleg tega se pričakuje, da bo napovedani fiskalni napor Španije v obdobju 2013–2016 nižji od priporočene ravni, v letih 2015 in 2016 pa bodo potrebni nadaljnji strukturni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Španija ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast. Španija je nekoliko napredovala pri odpravi zapadlih komercialnih plačil v javnem sektorju. V letu 2014 je nekoliko napredovala tudi pri oblikovanju predlogov za racionalizacijo na področju zdravstva, izobraževanja in socialne porabe na regionalni ravni, vendar pa predlogi niso bili dokončno sprejeti. Kljub temu je bila 28. maja 2015 sprejeta zakonodaja za uvedbo pravila glede regionalne porabe v farmaciji in zdravstvu.

(9)

Izvajanje preventivnih, popravljalnih in izvedbenih ukrepov iz sistemskega zakona o stabilnosti proračuna in finančni vzdržnosti napreduje počasi. Stroškovna učinkovitost v sektorju zdravstvenega varstva se izboljšuje, vendar pa je še vedno ključnega pomena, da se ohrani nadzor nad rastjo farmacevtskih odhodkov, pri čemer bi bilo treba zlasti spremljati farmacevtske odhodke v bolnišnicah. Primanjkljaj v elektroenergetskem sistemu je bil v letu 2014 učinkovito odpravljen, prav tako pa se rešuje problematika insolventnih cestninskih avtocest, s čimer se zmanjšujejo državni stroški. Vendar pa Španija ni vzpostavila sistema za neodvisno ocenjevanje prihodnjih velikih infrastrukturnih projektov. Nazadnje, čeprav se je znatno izboljšala razpoložljivost podatkov o izvrševanju proračuna, bi na regionalni ravni stanje lahko še izboljšali z zagotavljanjem spoštovanja načela preglednosti in večletnosti iz zakona o stabilnosti, zbliževanjem javnofinančnih predpisov in pravilno uporabo izvenproračunskih izkazov.

(10)

Dosežen je bil določen napredek na področju obdavčevanja, in sicer z uvedbo celovite davčne reforme za preprostejši davčni sistem, ki bo bolj ugoden za rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Z 20. novembrom 2014 je bila sprejeta davčna reforma, ki je začela veljati januarja 2015, zajema pa dohodnino in davek od dohodkov pravnih oseb. Določen napredek je bil prav tako dosežen v boju proti davčnim utajam, na področju okoljskih davkov pa je bil zabeležen le omejen napredek. Prestrukturiranje španskega bančnega sektorja, zlasti bank, ki so prejele državno pomoč, dobro napreduje. Hkrati so nedavni ukrepi za spodbujanje dostopa do nebančnega financiranja vsaj nekoliko izboljšali dostop podjetij do financiranja, zlasti ob upoštevanju velike odvisnosti španskih podjetij od bančnih posojil. Celovito izvajanje teh reform je ključnega pomena, da se spodbudi prerazporejanje virov in zagotovi podpora prilagoditvam v teku. Dosežen je bil določen napredek pri odpravi preostalih ozkih grl v sistemu za obravnavo insolventnosti gospodarskih družb, 27. februarja 2015 pa je bila sprejeta kraljeva uredba-zakon, ki ureja insolventnost fizičnih oseb. Vendar pa bi bilo treba nadalje izboljšati upravno in sodno zmogljivost za obravnavo primerov insolventnosti.

(11)

Velika dolgotrajna brezposelnost in segmentacija trga dela še naprej ovirata rast produktivnosti in slabo vplivata na delovne pogoje v Španiji. Ob upoštevanju navedenega in zelo visoke stopnje brezposelnosti bo morda potrebno, da bodo plače v nekaterih sektorjih in družbah sprva rasle počasneje od produktivnosti, da se ustvarijo delovna mesta in poveča konkurenčnost. Socialni partnerji so dosegli celovit panožni predhodni dogovor za obdobje 2015–2017. V tem predhodnem dogovoru je izpostavljena pomembnost tega, da se s pogajanji v okviru sektorjev in gospodarskih družb oblikuje načelo, po katerem bi se morale plače gibati v skladu s panožnimi razlikami v produktivnosti. Kljub regulativnim reformam je delež zaposlenih po pogodbah za določen čas še vedno visok, pri čemer gre zlasti za mlade ljudi in nizkokvalificirane delavce. Poleg tega uvedba novih vrst pogodb za zaposlene v MSP in pobude za spodbujanje delodajalcev, naj zaposlujejo za nedoločen čas, predstavljajo potencial, za katerega se zdi, da še ni v celoti izkoriščen. Španski organi so oznanili, da bo do maja 2016 pripravljena ocena subvencij, ki so bile dane na voljo delodajalcem za zaposlovanje novega osebja.

Uspešnost javnih zavodov za zaposlovanje in agencij, ki so zunanji izvajalci tovrstnih storitev, je ključnega pomena za zagotovitev učinkovitosti in ustrezne usmerjenosti aktivnih politik trga dela in aktivacijskih politik, vključno z učinkovitim prekvalificiranjem, da se ljudem omogoči prehod v sektorje, kjer se ustvarja več delovnih mest. Španija je dosegla omejen napredek pri pospeševanju modernizacije javnih zavodov za zaposlovanje in obravnavi regionalnih razlik.

(12)

Brezposelnost mladih v Španiji ostaja zelo visoka (več kot 50 %), stopnja zgodnjega opuščanja šolanja pa je ena najvišjih v Uniji. Španija izvaja nove sheme izobraževanja, ki so bile uvedene z Zakonom št. 8/2013 o kakovosti izobraževanja in so zasnovane z namenom povečanja kakovosti primarnega in sekundarnega izobraževanja. Omejen napredek je bil dosežen pri povečevanju ustreznosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, ukrepi za izboljšano sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in delodajalci pa zaostajajo za načrtom. Načrti za podaljšanje sheme dvojnega poklicnega usposabljanja v letu 2015 obstajajo, vendar pa so še vedno prisotne znatne razlike pri izvajanju tovrstnega usposabljanja v različnih regijah. Ustanovljen je bil poseben odbor, da se pregleda ustreznost programov izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela.

(13)

Španija je dosegla omejen napredek pri izboljševanju učinkovitosti svojega sistema socialne zaščite. Uvedla je nov program aktivacije za dolgotrajno brezposelne, ki vključuje dohodkovno podporo in pomoč pri iskanju dela. Vendar sta omejeno usklajevanje med zavodi za zaposlovanje in socialnimi službami ter nezdružljivost različnih shem minimalnega dohodka zmanjšali učinkovitost programov socialne pomoči. Španija je kljub soočanju z visokimi stopnjami revščine, zlasti v gospodinjstvih z nizkimi dohodki in otroki, dosegla omejen napredek pri boljši ciljni usmerjenosti shem za družinsko podporo in varstvo.

(14)

Strukturne reforme morajo vključevati odpravo ovir, ki podjetjem preprečujejo rast, pomoč malim in srednjim podjetjem pri širjenju njihovih trgov ter spodbujanju inovacij, spodbujanje izvozne zmogljivosti in ustvarjanja novih delovnih mest ter pomoč podjetjem za večjo konkurenčnost, in sicer tudi na notranjih trgih, ter izboljšanje splošne produktivnosti. Španija je začela pregledovati razloge za visok delež malih in mikro podjetij v svojem gospodarstvu. Preučitev razlogov, zakaj so podjetja ostala mala, bo vladi omogočila, da odpravi regulativne ovire, ki podjetjem preprečujejo rast. Čeprav je bil dosežen določen napredek pri izvajanju Zakona št. 20/2013 o enotnosti trga, so na ravni regionalne vlade še vedno prisotni zaostanki. Zakona o izdaji okoljevarstvenih dovoljenj vse regije še niso začele izvajati. V zvezi s sprejetjem reforme poklicnih storitev in poklicnih združenj ni bil dosežen noben napredek. Potencial Španije za rast je še naprej omejen zaradi strukturnih slabosti njenega raziskovalnega in inovacijskega sistema. Zato je še vedno ključnega pomena, da se opredelijo novi viri financiranja, zagotovi uspešna in učinkovita uporaba virov, ustanovi nova raziskovalna agencija in spodbujajo ukrepi za poslovno okolje, ki bi bilo bolj prijazno do inovacij.

(15)

V zvezi z železniškim omrežjem je bil dosežen določen napredek, pri čemer so bili sprejeti ukrepi za zagotovitev učinkovite konkurence na področju storitev tovornega in potniškega železniškega prometa. Svet ministrov je 4. julija 2014 sprejel kraljevo uredbo-zakon št. 8/2014 o ustanovitvi sklada za izboljšanje dostopnosti pristanišč po kopnem.

(16)

Španija je dosegla napredek pri izvajanju priporočil odbora za reformo javne uprave na vseh ravneh države. Pomembni ukrepi so bili sprejeti za izboljšanje preglednosti upravnih odločitev, vendar pri krepitvi nadzornih sistemov, zlasti pri javnem naročanju na regionalni in lokalni ravni, napredek ni bil dosežen. Ukrepi za krepitev nadzornih pooblastil na področju javnega naročanja in urbanističnega načrtovanja niso bili sprejeti. Dosežen je bil omejen napredek v zvezi s sprejetjem pravosodnih reform, namenjenih izboljšanju učinkovitosti pravosodnega sistema: osnutka zakona o sodnem postopku in zakona o pravdnem postopku, ki vključujeta nekatere reforme, sta bila parlamentu predložena 27. februarja 2015; osnutka zakona o pravni pomoči in zakona o pristojnosti v nepravdnih zadevah sta v parlamentarnem postopku. Dosežen je bil določen napredek pri izvajanju sprejetih reform, vključno z Oficina Judicial, reformo za uvedbo digitalizacije pravosodja in izboljšanje interoperabilnosti regionalnih sistemov za elektronsko vodenje zadev. Prizadevanja na tem področju se morajo nadaljevati.

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo španske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Španija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Španiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(19)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(20)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Španija bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Zagotovi trajno odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2016, in sicer s sprejetjem potrebnih strukturnih ukrepov v letih 2015 in 2016 ter z uporabo izrednih prihodkov za pospeševanje zmanjševanja primanjkljaja in dolga. Krepi preglednost in odgovornost regionalnih javnih financ. Izboljša stroškovno učinkovitost sektorja zdravstvenega varstva in racionalizira odhodke bolnišnic za farmacevtske izdelke.

2.

Dokonča reformo sektorja hranilnic, in sicer tudi z uporabo zakonodajnih ukrepov, ter prestrukturiranje in privatizacijo hranilnic v državni lasti.

3.

Spodbuja usklajevanje plač s produktivnostjo, ki naj poteka v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso ob upoštevanju različnih spretnosti in znanj ter pogojev na lokalnem trgu dela ter tudi razlik v gospodarski uspešnosti po posameznih regijah, sektorjih in podjetjih. Sprejme ukrepe za večjo kakovost in učinkovitost pomoči in svetovanja pri iskanju zaposlitve, tudi v okviru prizadevanj za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Racionalizira sheme minimalnega dohodka in sheme za družinsko podporo ter spodbuja regionalno mobilnost.

4.

Odpravi ovire, ki podjetjem preprečujejo rast, vključno z ovirami, ki izhajajo iz predpisov, ki veljajo za podjetja glede na njihovo velikost; sprejme načrtovano reformo o poklicnih storitvah; pospeši izvajanje zakona o enotnosti trga.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/51

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Francije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Francije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Francije za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Francija opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Francijo za leto 2015. V njem je ocenila napredek Francije pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Franciji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in posebno spremljanje. Zlasti v razmerah šibke rasti in nizke inflacije ob hkratni slabi donosnosti podjetij ter glede na nezadosten dosedanji odziv politike so se tveganja, ki izvirajo tako iz stroškovne kot nestroškovne konkurenčnosti ter visoke in še vedno rastoče zadolženosti, zlasti javnega dolga, občutno povečala. Posebej pomembni so ukrepi za zmanjšanje tveganja škodljivih učinkov na francosko gospodarstvo in – zaradi njegove velikosti – tudi širše na ekonomsko in monetarno unijo.

(7)

Francija je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Francijo trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2017 v skladu s priporočilom Sveta z dne 10. marca 2015 in izpolnitev srednjeročnega cilja za strukturni primanjkljaj v višini 0,4 % BDP do leta 2018 (6). Medtem ko namerava vlada spoštovati cilje glede nominalnega primanjkljaja, ki jih je določil Svet, je za obdobje 2015–2017 načrtovani fiskalni napor (7) pod priporočeno ravnjo. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP dosegel vrhunec leta 2016 s 97 % BDP, nato pa se bo zmanjšal na 95,5 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Francija je 10. junija 2015 predložila poročilo o sprejetih ukrepih, v katerem je nadalje predstavila ukrepe, ki jih načrtuje v obdobju 2015–2017. Komisija je po oceni poročila 1. julija 2015 izdala sporočilo, v katerem je predlagala, da naj se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem začasno odloži. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015, ki je bila posodobljena, da se upošteva poročilo o ukrepanju, predloženo s strani Francije, naj bi pričakovani cilj glede nominalnega primanjkljaja za leto 2015 znašal 3,8 % BDP, kar je v skladu s ciljem 4 % BDP, določenim v postopku Sveta v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Vendar bo fiskalni napor, ki se pričakuje za navedeno leto, nižji od napora, ki ga je priporočil Svet. Komisija za leto 2016 ob upoštevanju dodatnih informacij iz poročila Francije o sprejetih ukrepih v posodobljeni napovedi pričakuje, da bo nominalni primanjkljaj dosegel 3,4 % BDP, kar je skladno s priporočenim ciljem. Vendar pa se pričakuje, da fiskalni napor, ki ga je priporočil Svet, ne bo dosežen. Svet je v priporočilu z dne 10. marca 2015 pozval k oceni ključnih ukrepov, načrtovanih za leti 2016 in 2017, ki pa ni bila vključena v poročilo o sprejetih ukrepih.

Tudi zakon o načrtovanju javnih financ (loi de programmation des finances publiques) ni bil posodobljen v skladu s priporočilom Sveta. Strategija konsolidacije, ki jo izvaja Francija, na splošno temelji zlasti na izboljšavah cikličnih pogojev in na ohranitvi razmer z nizkimi obrestnimi merami, zato je izpostavljena tveganjem. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 ter sporočila Komisije z dne 1. julija 2015 meni, da Francija na splošno izpolnjuje določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar pa bi bilo treba zaradi zagotavljanja trajne odprave čezmernega primanjkljaja do določenega roka proračunsko strategijo okrepiti in podpreti z izvajanjem celovitih in ambicioznih strukturnih reform.

(9)

Ključnega pomena bo okrepiti preglede porabe in opredeliti področja za obsežno znižanje odhodkov, da bi dosegli pričakovane rezultate. Francija bi morala zagotoviti, da cilji glede zmanjšanja porabe upoštevajo stopnjo inflacije, ki je blizu nič. Hkrati bi bilo treba prihranke, ki so posledica stroškov javnega dolga, ki so nižji od pričakovanih, usmeriti v zmanjšanje primanjkljaja zaradi nižjih obrestnih mer. Poleg tega konkretnih kratkoročnih prihrankov ni mogoče doseči brez bistvenih omejitev povišanja porabe za socialno varnost, ki je leta 2014 predstavljala 26 % BDP, kar je bila skoraj polovica vseh odhodkov v javnem sektorju. Za obdobje 2015–2017 so načrtovani prihranki pri izdatkih za zdravstvo v višini 11 milijard EUR, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za omejitev povečanja izdatkov na tem področju. Zlasti bi lahko izvedli dodatne politike omejevanja stroškov na področju cen farmacevtskih izdelkov in izdatkov bolnišnic. Pokojninski sistem se bo vse do leta 2020 soočal s primanjkljaji, prejšnje pokojninske reforme pa ne bodo zadostovale za odpravo primanjkljaja v sistemu. Predvsem sheme za državne uradnike in zaposlene v državnih podjetjih še naprej obremenjuje celotni pokojninski primanjkljaj. Poleg tega makroekonomski položaj močno vpliva na vzdržnost pokojninskega sistema, zlasti položaj dopolnilnih pokojninskih sistemov. Potrebno je odločno ukrepanje za ponovno vzpostavitev finančne trdnosti dopolnilnega pokojninskega sistema.

(10)

Francija je izvedla reformo lokalne uprave, katere cilj je povečati učinkovitost sistema. Nadaljevati bi morala izvajanje načrtovanega zmanjšanja nepovratnih sredstev od centralne države ter okrepiti nadzor odhodkov lokalnih oblasti, tako da omeji letno povečanje davčnih prihodkov lokalnih oblasti ob upoštevanju obstoječih zgornjih meja pri več lokalnih davkih. Potrebni so tudi ukrepi za omejitev povečanja upravnih stroškov za lokalne organe.

(11)

Sprejeti so bili ukrepi politike za zmanjšanje stroškov dela in izboljšanje stopenj dobička podjetij prek davčne olajšave v višini 20 milijard EUR za konkurenčnost in zaposlovanje ter prek 10 milijard EUR dodatnih znižanj prispevkov delodajalcev za socialno varnost iz pakta za odgovornost in solidarnost. Ta ukrepa predstavljata 1,5 % BDP in naj bi prispevala k zmanjšanju vrzeli med Francijo in povprečjem euroobmočja v smislu davčne obremenitve dela. Izvajanje teh ukrepov bi se moralo nadaljevati v letu 2016, vendar je zaradi njune visoke cene za javni proračun pomembno oceniti njuno učinkovitost na ravni podjetij. Pri tej oceni je treba upoštevati predvsem togosti na trgu dela in proizvodnem trgu, zlasti tiste, ki vplivajo na plače. Stroški dela pri minimalni plači so še vedno visoki v primerjavi z drugimi državami članicami. Minimalna plača bi se morala razvijati na način, ki v večji meri podpira konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega lahko v razmerah nizke inflacije samodejno usklajevanje z inflacijo povzroči povišanje plač, ki presega to, kar je nujno za ohranitev kupne moči.

(12)

Francija bi morala sprejeti odločne ukrepe za odpravo regulativnih pragov iz delovnega prava in računovodskih predpisov, ki ovirajo rast francoskih podjetij, zlasti MSP. Na splošno obstaja možnost za povečanje konkurence na storitvenem sektorju, zlasti na področju poklicnih storitev, trgovine na drobno in mrežnih panog. Več uredb in tarif za regulirane poklice omejuje gospodarsko aktivnost. Z novim zakonom o rasti, gospodarski aktivnosti in enakih možnostih so bili sprejeti novi ukrepi za povečanje konkurence v pravnih poklicih, njihovo izvajanje pa bo ključno, da se zagotovi odprava ovir v praksi. Francija bi morala sprejeti tudi ukrepe za odpravo ovir v drugih sektorjih, zlasti v zdravstvu. Načelo numerus clausus za dostop do zdravstvenih poklicev še vedno ovira dostop do storitev ter bi ga bilo mogoče pregledati brez ogrožanja kakovosti in varnosti.

(13)

V letu 2014 je delež davka v BDP znašal 45,8 %, kar je med najvišjimi v Uniji. Stopnje davka od dohodkov pravnih oseb so visoke in negativno vplivajo na naložbe francoskih podjetij. Dejanska davčna stopnja, ki jo podjetje plača v povprečju, znaša 38,3 %, kar je med najvišjimi v Uniji. Poleg odpravljanja solidarnostnega dodatka za podjetja in znižanja zakonsko določene stopnje na 28 % v letu 2020 bi Francija morala okrepiti kratkoročna prizadevanja, da bi postala obdavčitev pravnih oseb spodbudna za rast in naložbe. Potrebna so prizadevanja za poenostavitev davčnega sistema z odpravo neučinkovitih davkov. Opredeljenih je bilo več kot 100 davkov, ki prinašajo malo ali nič prihodkov, njihova odprava pa bi lahko poenostavila postopke za podjetja in gospodinjstva.

(14)

Stopnja brezposelnosti v Franciji je bila v letu 2014 še vedno visoka, dolgotrajna brezposelnost pa se je poslabšala, kar odraža šibko gospodarsko rast. Skupna stopnja brezposelnosti je znašala 10,2 %, v primerjavi z 10,3 % v letu 2013 in 7,5 % v letu 2008, zlasti pa je prizadela mlade, starejše in nizko kvalificirane delavce. Francija trpi zaradi segmentacije trga dela, pogodbe za določen čas pa predstavljajo vse večji delež zaposlitev. Usmerjenim prizadevanjem za zmanjšanje stopnje segmentacije, zlasti z višjimi socialnimi prispevki za zelo kratkoročne pogodbe, ni uspelo zaustaviti tega trenda. Pregled pravnega okvira, ki ureja pogodbe o zaposlitvi, bi lahko prispeval k zmanjšanju segmentacije. Nedavne reforme so ustvarile le omejene možnosti za delodajalce, da odstopajo od sporazumov na ravni panog s sporazumi na ravni podjetja. To omejuje zmožnost podjetij, da prilagodijo delovno silo svojim potrebam. Sektorjem in podjetjem je zagotovljena prožnost, da določijo za vsak primer posebej in po pogajanjih s socialnimi partnerji, pod katerimi pogoji bi moral delovni čas odstopati od 35 ur na teden, vendar to pomembno vpliva na stroške. Zakon, ki je ustvaril dogovore za ohranitev zaposlitve, ni prinesel pričakovanih rezultatov. Zelo malo podjetij je izkoristilo nove ureditve za sporazume na ravni podjetja, da bi povečali prožnost delovnih pogojev. Ta sistem bi bilo treba pregledati, da dobijo podjetja več možnosti za prilagoditev plač in delovnega časa svojemu gospodarskemu položaju.

(15)

Dolgotrajno poslabšanje na trgu dela je vplivalo na sistem nadomestil za brezposelnost, kar je postavilo pod vprašaj vzdržnost modela. Nova konvencija o sistemu nadomestil za brezposelnost, ki je bila predstavljena 1. julija 2014, ne zadostuje za zmanjšanje primanjkljaja. Različni sprejeti ukrepi naj bi v letu 2014 ustvarili 0,3 milijarde EUR prihrankov, v letu 2015 pa še dodatnih 0,8 milijard EUR. Kljub temu naj bi primanjkljaj sistema s 3,9 milijard EUR v letu 2014 narasel na 4,4 milijarde EUR v letu 2015, zaradi česar se bo zadolženost sistema nadalje povečala na 25,9 milijarde EUR. Za zagotovitev sposobnosti preživetja sistema so potrebni strukturni ukrepi. Socialni partnerji, odgovorni za upravljanje sistema, bi morali pregledati zlasti pogoje za upravičenost, degresivno strukturo nadomestil in nadomestne stopnje za delavce z najvišjimi plačami.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Francije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Francija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 6 spodaj.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(18)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 6 spodaj.

(19)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (9). Francija bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Zagotovi učinkovito ukrepanje v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in trajno odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2017, in sicer z okrepitvijo proračunske strategije, sprejetjem potrebnih ukrepov za obe leti in uporabo vseh izrednih prihodkov za zmanjšanje dolga in primanjkljaja. Določi zmanjševanje odhodkov, načrtovano za ti leti, in poda neodvisno oceno učinka ključnih ukrepov.

2.

Okrepi prizadevanja za učinkovitost pregleda porabe, nadaljuje ocenjevanje javnih politik in opredeli možnosti za prihranke v vseh podsektorjih sektorja države, tudi na področju socialne varnosti in lokalnih oblasti. Sprejme ukrepe za omejitev rasti upravnih odhodkov lokalnih organov. Sprejme dodatne ukrepe za uravnoteženje pokojninskega sistema, zlasti tako, da do marca 2016 zagotovi dolgoročno vzdržnost finančnega položaja dopolnilnih pokojninskih sistemov.

3.

Zagotovi, da se ohrani zmanjševanje stroškov dela, ki izhaja iz davčne olajšave za konkurenčnost in zaposlovanje ter iz pakta za odgovornost in solidarnost, zlasti z njegovim načrtovanim izvajanjem leta 2016. Oceni uspešnost teh shem glede na togosti na trgu dela in proizvodnem trgu. Reformira proces določanja plač v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso, da se zagotovi razvoj plač glede na razvoj produktivnosti. Zagotovi, da ostanejo trendi na področju minimalne plače skladni s cilji spodbujanja zaposlovanja in konkurenčnosti.

4.

Do konca leta 2015 zmanjša regulativne ovire za rast podjetij, zlasti z revizijo meril glede velikosti v predpisih, da bi se izognili učinkom pragov. Z letom 2015 odpravi omejitve za dostop do reguliranih poklicev, ki presegajo pravne poklice, in njihovega izvajanja, zlasti glede zdravstvenih poklicev.

5.

Poenostavi in izboljša učinkovitost davčnega sistema, zlasti z odpravo neučinkovitih davčnih odhodkov. Za spodbujanje naložb sprejme ukrepe za zmanjšanje davkov na proizvodnjo in zakonsko določene stopnje od dohodkov pravnih oseb ter hkrati razširi davčno osnovo na potrošnjo. Sprejme ukrepe z letom 2015, da se odpravijo neučinkoviti davki, ki prinašajo malo ali nič prihodkov.

6.

Reformira delovno pravo, da se delodajalcem zagotovi več spodbud za zaposlovanje po pogodbi za nedoločen čas. Olajša uporabo odstopanj od splošnih pravnih določb na ravni podjetij in panog, zlasti glede ureditve delovnega časa. Do konca leta 2015 reformira zakon, ki je ustvaril dogovore za ohranitev zaposlitve (accords de maintien de l'emploi), da bi povečali njihovo uporabo s strani podjetij. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami sprejme ukrepe za reformo sistema nadomestil za brezposelnost, da bi sistem ponovno zagotavljal proračunsko vzdržnost in več spodbud za vrnitev na delo.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/56

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Hrvaške za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem konvergenčnem programu Hrvaške za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Hrvaška opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Hrvaško za leto 2015. V njem je ocenila napredek Hrvaške pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vključuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Hrvaškem obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in posebno spremljanje. Zlasti so se v razmerah šibke rasti, zamud pri prestrukturiranju podjetij in nizke zaposlenosti tveganja, povezana s šibko konkurenčnostjo, velikimi zunanjimi obveznostmi in naraščajočim javnim dolgom ob šibkem upravljanju javnega sektorja, občutno povečala.

(7)

Hrvaški organi so marca 2015 po objavi poročila o državi vzpostavili dialog s službami Komisije o najpomembnejših reformah za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnotežij. Organi so k dialogu pristopili konstruktivno in napovedali številne ustrezne ukrepe, vključno z zmanjšanjem davkom podobnih dajatev v letih 2016 in 2017, racionalizacijo sistema državnih agencij in regionalnih enot centralne državne uprave, spodbudami za prostovoljne združitve enot lokalne samouprave, zmanjšanjem zakonodajne negotovosti in okrepitvijo državnega revizijskega urada. Podrobneje so bili opredeljeni načrti za reforme na več drugih področjih, kot sta na primer zmanjšanje upravnih bremen za podjetja in izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti. Vendar na številnih področjih ostaja raven prizadevanj pod pričakovanji, predvsem kar zadeva poostritev pravil za predčasno upokojitev ter objavo ugotovitev pregleda odhodkov in sprejetja ukrepov na njihovi podlagi, čeprav so bili predstavljeni nekateri dodatni ukrepi za delno ublažitev teh pomanjkljivosti.

(8)

Za Hrvaško trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2015 načrtuje odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2017, kar ni v skladu z rokom, ki ga je priporočil Svet, in sicer do leta 2016. Vlada načrtuje postopno znižanje nominalnega primanjkljaja na 5,0 % BDP v letu 2015, na 3,9 % v letu 2016 ter nadalje na 2,7 % BDP v letu 2017. V skladu s konvergenčnim programom se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP dosegel najvišjo raven pri 92,5 % v letu 2017 in se na splošno stabiliziral na 92,4 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, se zdi ugoden, saj je rast primerljiva z rastjo, predvideno v napovedi Komisije, zahtevan konsolidacijski napor iz konvergenčnega programa pa je večji od predvidenega v napovedi. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2015 naprej so le delno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se pravočasna in trajna odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2016 ne pričakuje. Na podlagi števila sprejetih diskrecijskih ukrepov je bil fiskalni napor v letu 2014 skladen s priporočilom Sveta. Enako v kumulativnem smislu velja tudi za leti 2014 in 2015, kljub napovedanemu primanjkljaju v letu 2015. Vendar je (prilagojena) sprememba v strukturnem saldu za obdobje 2014–2015 pod priporočeno vrednostjo. V letu 2016 je fiskalni napor pod ravnjo, določeno v priporočilu Sveta. Zato bodo potrebni nadaljnji strukturni ukrepi. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Hrvaška ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Hrvaška je 23. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015, 30. aprila 2015 pa svoj konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(10)

Hrvaška trenutno pregleduje svoje odhodke z namenom doseganja učinkovitosti, zlasti na področju izdatkov za plače, socialno varnost in subvencije, ter zagotovitve zadostnega fiskalnega manevrskega prostora za prednostno obravnavo odhodkov in naložb, ki spodbujajo rast. Prihodki Hrvaške od periodičnih davkov na nepremičnine, izraženi kot delež BDP, so med najnižjimi v Uniji. V preteklem letu so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, vključno z ukrepi za boj proti goljufijam v zvezi z DDV, zdaj pa je potrebno ukrepanje. Fiskalni okvir Hrvaške je bil okrepljen z nedavnimi reformami, vendar so pomembni izzivi ostali nerazrešeni. Pomanjkljivosti v zvezi z učinkovitim nadzorom nad odhodki in dosledno uporabo proračunskih omejitev negativno vplivajo na oblikovanje fiskalne politike in revizijske ugotovitve. Zaradi hitro naraščajočega javnega dolga je potreben veliko dejavnejši pristop k upravljanju javnega dolga.

(11)

Pomanjkljivosti pokojninskega sistema so veliko število predčasnih upokojitev, pretirano velikodušen sistem zgodnjega upokojevanja za nekatere poklice ter številni posebni pokojninski sistemi. Predčasen odhod v pokoj se spodbuja s sorazmerno majhnim znižanjem pokojnin, v nekaterih primerih pa znižanj sploh ni. Razlika med najnižjo starostjo za predčasno upokojitev in zakonsko določeno upokojitveno starostjo je prav tako visoka v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša manj kot tri leta. Poleg tega je sistem zelo razdrobljen, kar izčrpava možnosti porabe za standardne pokojnine. Zato je razmerje med pokojninami in plačami v pokojninskem sistemu nižje kot v večini držav članic kljub primerljivim odhodkom. Kar zadeva sektor zdravstvenega varstva, pogosti zaostanki v plačilih še naprej pomenijo fiskalno tveganje. Uvedeni so bili ukrepi za racionalizacijo financiranja bolnišnic, vendar obstajajo tveganja glede njihovega izvajanja. Povečanje proračunskih sredstev za 10 % le delno pokriva potrebe po financiranju; do leta 2017 bo treba z dodatnimi prihranki prek povečevanja učinkovitosti zagotoviti popolno odpravo zaostalih plačil.

(12)

Omejeno prilagajanje plač v obdobju po krizi je še poslabšalo negativen učinek na zaposlovanje. Celovita analiza prakse določanja plač, dokončana v letu 2014, je pokazala, da sistem ni dovolj prožen, da bi se lahko prilagajal spremembam v makroekonomskem okolju. Pomanjkljivosti so povezane zlasti z velikimi razlikami med zasebnim in javnim sektorjem, vključno s podjetji v državni lasti, razširitvijo kolektivnih pogodb na stranke, ki jih niso podpisale, in težavami pri prekinitvi zastarelih pogodb. Analizi morajo slediti konkretni ukrepi politike. Prav tako je pomembno spremljati učinke reforme trga dela iz obdobja 2013–2014.

(13)

Na trg dela negativno vpliva hitro staranje prebivalstva v povezavi z nizko stopnjo aktivnosti, zlasti za mlade in delavce, stare nad 50 let. Kljub večjemu obsegu aktivnih politik trga dela in odhodkom zanje, ostaja njihov vpliv še vedno nezadosten, kar zadeva dolgoročno brezposelnost, starejše delavce in mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Stopnja dosežene terciarne izobrazbe je med najnižjimi v Uniji. Neusklajenosti med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem ter pomanjkljivosti v sistemu izobraževanja in usposabljanja odvračajo posameznike od pridobitve visokošolske izobrazbe. Obseg neformalne ekonomije je še vedno velik izziv, njegova posledica pa je visoka stopnja dela na črno. Ukrepe, ki jih je ob koncu leta 2014 navedla Komisija za boj proti delu na črno, je zdaj treba izvesti. Trenutno obstaja več kot 80 različnih socialnih prejemkov in programov. Začela se je konsolidacija prejemkov, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za reforme v letu 2015, da se izboljša kritje in ustreznost prejemkov.

(14)

Razdelitev pristojnosti med organe na nacionalni in lokalni ravni je zapletena in razdrobljena, to pa ogroža upravljanje javnih financ in učinkovito javno porabo. Sedanja razdelitev političnih funkcij in upravne pomanjkljivosti lokalnih organov neposredno vplivajo na številna področja, kot so pobiranje davkov, zagotavljanje socialnih prejemkov, upravljanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, javna naročila in zagotavljanje javnih storitev. V okviru kratkoročnega ukrepa nameravajo organi vzpostaviti mehanizme, ki bi spodbujali prostovoljne združitve ali usklajevanje enot lokalne samouprave. V centralni vladi so bile reforme in racionalizacija sistema državnih agencij predlagane na podlagi analize, zaključene v letu 2014.

(15)

Hrvaško poslovno okolje ima velike institucionalne pomanjkljivosti, vključno z regulativno nestabilnostjo, slabim nadzorom kakovosti zakonodaje, visokimi stroški izpolnjevanja obveznosti, diskriminatornimi praksami in prekomernimi ovirami za ponudnike storitev, velikimi upravnimi bremeni, številnimi davkom podobnimi dajatvami, slabo preglednostjo in predvidljivostjo delovanja upravnih organov, zlasti na lokalni ravni, neenakomerno razvitostjo elektronskih komunikacijskih kanalov ter dolgimi sodnimi postopki, zlasti pred gospodarskimi sodišči, v zvezi s katerimi je potrebno izboljšanje vodenja zadev. Nova protikorupcijska strategija ni dovolj osredotočena in dovolj podrobna – to bi bilo treba obravnavati v okviru akcijskega načrta za izvajanje strategije.

(16)

Nadzor javnih podjetij je nepopoln, kar zadeva družbe, ustanovljene na lokalni ravni, in odvisne družbe velikih javnih podjetij. Organi načrtujejo znižanje števila „strateških“ podjetij in pospešitev programa privatizacije. Potreben je nadaljnji napredek glede kakovosti upravljanja, tudi v smislu okrepitve in uskladitve nadzora v različnih podjetjih v državni lasti. Imenovanje članov upravnih odborov ni dovolj pregledno, zahteve za usposobljenost pa so razmeroma nizke, kar ovira dobro upravljanje javnega premoženja.

(17)

Vzpostavitev učinkovitega in preglednega okvira za zgodnje reševanje ter insolventnost je ključni pogoj za zmanjšanje velikega pritiska glede razdolževanja hrvaških podjetij in spodbujanje kulture zgodnjega prestrukturiranja in „drugih priložnosti“. Ocena zakonodaje o predinsolvenčnem postopku kaže, da je predhodna učinkovitost veljavnega zakonodajnega okvira med najnižjimi v Uniji. Začela se je reforma insolvenčnega okvira, pri čemer naj bi bil prenovljen okvir v parlamentu sprejet v prvi polovici leta 2015. Pomembno vlogo pri okrevanju Hrvaške bi lahko imela Hrvaška banka za obnovo in razvoj. Neposredno je izpostavljena kreditnemu tveganju, kar bi lahko vplivalo na javne finance. Zato je pomembno, da se zanjo uvedeta bonitetni nadzor in trdno korporativno upravljanje. Izboljšati bi bilo mogoče tudi strukturo in preglednost njenih ureditev glede odgovornosti vodstva. Zaradi pojava valutnega in valutno povzročenega kreditnega tveganja je potrebna sorazmerna in pravična dolgoročna rešitev s trdno pravno podlago in osredotočenostjo na pomoč najbolj ogroženim posojilojemalcem.

(18)

Komisija je v okviru evropskega semestra izvedla obsežno analizo ekonomske politike Hrvaške in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Hrvaška prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Hrvaškem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 6 spodaj.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 6 spodaj –

1.

Zagotovi trajno odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2016, in sicer s sprejetjem potrebnih ukrepov v letu 2015 ter okrepitvijo proračunske strategije za leto 2016. Objavi ugotovitve pregleda odhodkov in sprejme ukrepe na njihovi podlagi. Izboljša nadzor nad odhodki na centralni in lokalni ravni, zlasti z vzpostavitvijo mehanizma sankcij za subjekte, ki kršijo proračunske omejitve. Sprejme akt o fiskalni odgovornosti ter okrepi zmogljivosti in vlogo državnega revizijskega urada. Uvede periodični davek na nepremičnine in izboljša izpolnjevanje obveznosti glede DDV. Okrepi upravljanje javnega dolga, zlasti z redno letno objavo strategije upravljanja dolgov in zagotavljanjem ustreznega financiranja.

2.

Odvrača od zgodnjega upokojevanja z zvišanjem odbitkov za predčasen odhod v pokoj. Izboljša ustreznost in učinkovitost porabe za pokojnine z ožjo opredelitvijo težkih in nevarnih poklicev. Odpravi fiskalna tveganja v zdravstvenem varstvu.

3.

Odpravi pomanjkljivosti v okviru za določanje plač v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami, da bi se plače uskladile s produktivnostjo in makroekonomskimi razmerami. Okrepi spodbude za brezposelne in neaktivne, da prevzamejo plačano zaposlitev. Na podlagi pregleda iz leta 2014 izvede reformo sistema socialne zaščite in še dodatno konsolidira socialne prejemke z izboljšanjem njihove ciljne usmerjenosti in odpravo prekrivanja.

4.

Zmanjša razdrobljenost in prekrivanje pristojnosti organov v centralni in lokalni upravi z vzpostavitvijo novega modela za funkcionalno razdelitev pristojnosti in z racionalizacijo sistema državnih agencij. Poveča preglednost in prevzemanje odgovornosti v sektorju javnih podjetij, zlasti glede imenovanj vodstva in zahtev za usposobljenost. Nadaljuje kotacijo svežnjev delnic, ki predstavljajo manjšinski delež javnih podjetij, in privatizacijo.

5.

Pomembno zmanjša davkom podobne dajatve in odstrani prekomerne ovire za ponudnike storitev. Opredeli in izvaja ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti pravosodnega sistema, zlasti gospodarskih sodišč.

6.

Okrepi okvira o insolvenčnem in predinsolvenčnem postopku za podjetja, da bi olajšala prestrukturiranje dolga, in uvede postopek v primeru insolventnosti fizičnih oseb. Okrepi zmogljivosti finančnega sektorja ter s tem zagotovi podporo okrevanju v smislu izzivov, ki jih prinašajo visoka slaba posojila podjetjem in hipotekarna posojila v tujih valutah ter šibke upravne prakse v nekaterih institucijah.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/61

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Italije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Italije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Italije za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je bila Italija opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Italijo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Italije pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Italiji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in posebno spremljanje. Zlasti je bistvenega pomena odpraviti temeljne vzroke vztrajno nizke produktivnosti dela in šibke konkurenčnosti ter doseči zmanjševanje državnega dolga. Posebej pomembni so ukrepi za zmanjšanje tveganja škodljivih učinkov na italijansko gospodarstvo in zaradi njegove velikosti tudi širše na ekonomsko in monetarno unijo.

(7)

Italija je 28. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Italijo trenutno veljajo preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodne določbe glede dolga v obdobju 2013–2015. Komisija je 27. februarja 2015 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, saj se ni pričakovalo, da bo Italija v obdobju 2014–2015 dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju določb glede dolga. V analizi je bilo ugotovljeno, da je bilo takrat merilo glede dolga izpolnjeno.

(9)

Italijansko ustavno sodišče je 30. aprila 2015, po presečnem datumu za pomladansko napoved gospodarskih gibanj, odločilo, da je začasna neindeksacija višjih pokojnin v obdobju 2012–2013 neustavna. Vlada je 18. maja 2015 sprejela zakonski odlok za upoštevanje sodbe in potrdila fiskalne cilje iz programa za stabilnost. Ob upoštevanju te informacije se lahko šteje, da so ugotovitve iz februarskega poročila v skladu s členom 126(3) PDEU v tej fazi še vedno na splošno veljavne. Natančen učinek te sodbe na proračun bo odvisen od tega, kako bo vlada v skladu s sodbo ravnala v praksi, kar pa še ni dokončno jasno. Glede na nove informacije bo morda v poznejši fazi upravičena izdaja poročila v skladu s členom 126(3) PDEU. Ker ta novi element še ni znan in do nadaljnje pojasnitve se lahko šteje, da so ugotovitve iz februarskega poročila v tej fazi še vedno na splošno veljavne.

(10)

Italija je v svojem programu za stabilnost za leto 2015 zaprosila za začasno odstopanje v višini 0,4 odstotne točke BDP od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja v letu 2016, da bi se upoštevale velike strukturne reforme s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Podrobnosti, na katerih temeljijo te reforme, so opisane v nacionalnem programu reform Italije za leto 2015. Med področji reform, ki naj bi v skladu s programom vplivala na vzdržnost javnih financ, so: (i) javna uprava in poenostavitev; (ii) proizvodni in storitveni trgi; (iii) trg dela; (iv) civilno pravosodje; (v) izobraževanje; (vi) preusmeritev davkov in (vii) pregled porabe kot ukrep financiranja. Italijanski organi ocenjujejo, da bo učinek reform na realni BDP do leta 2020 znašal 1,8 odstotne točke, kar se zdi verjetno. Če bodo te reforme pravočasno in v celoti izvedene, bodo imele pozitiven učinek na vzdržnost javnih financ. Če bo vlada v letu 2015 sprejela potrebne ukrepe za ustrezno kompenzacijo zaradi trajnega učinka navedene sodbe ustavnega sodišča, s katerimi bo zagotovila, da: (i) za Italijo še naprej velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast; (ii) se ohrani ustrezen varnostni razmik do referenčne vrednosti iz Pogodbe in (iii) se v štiriletnem obdobju trajanja programa za stabilnost doseže srednjeročni cilj, se lahko oceni, da Italija izpolnjuje pogoje za začasno odstopanje v letu 2016, za katero je zaprosila, pod pogojem, da ustrezno izvede dogovorjene reforme, ki se bodo spremljale v okviru evropskega semestra.

(11)

V programu za stabilnost za leto 2015 je načrtovano postopno izboljševanje nominalnega primanjkljaja, in sicer na 2,6 % BDP v letu 2015 in nato na 1,8 % BDP v letu 2016. V programu za stabilnost za leto 2015 vlada načrtuje, da bo srednjeročni cilj – strukturno uravnotežen proračunski položaj – dosežen v letu 2017. Vendar preračunani strukturni saldo (6) kaže, da bo srednjeročni cilj dosežen v letu 2018. Ob upoštevanju prošnje za uporabo klavzule o strukturnih reformah in zavez, navedenih v programu za stabilnost za leto 2015, se zdi izpolnitev srednjeročnega cilja do leta 2017 ustrezna.

(12)

Po napovedih bo delež javnega dolga v BDP najvišji v letu 2015, ko naj bi dosegel 132,5 % BDP, nato pa naj bi postopno upadel in leta 2019 znašal 120,0 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi, je verjeten. Vlada mora še določiti dodatna zmanjšanja odhodkov, ki ji bodo omogočila, da se izogne uvedbi zakonsko sprejetega zvišanja DDV v letu 2016.

(13)

Italija bi morala v letu 2015 izboljšati svoj strukturni saldo za 0,25 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 je napovedana strukturna prilagoditev za dosego srednjeročnega cilja v višini 0,3 % BDP v letu 2015 v skladu z obveznostmi Italije v okviru preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Italija bi morala v letu 2016 izboljšati svoj strukturni saldo za vsaj 0,1 % BDP, ob upoštevanju dovoljenega odstopanja na podlagi klavzule o strukturnih reformah. Vendar napoved Komisije ob predpostavki nespremenjene politike kaže poslabšanje v višini 0,2 % BDP, zato obstaja tveganje določenega odstopanja. Zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Italija ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast.

(14)

Izvajanje ambicioznega programa privatizacije, ki ga je predstavila italijanska vlada, je kljub njegovemu pričakovanemu prispevku k prizadevanjem za zmanjšanje dolga, ki je ključen izziv za Italijo, v letu 2014 nekoliko zamujalo, zato so prihodki od privatizacije v letu 2014 znašali 0,2 % BDP, kar je manj od zastavljenega cilja v višini 0,7 % na leto.

(15)

Italija je v zadnjem letu sprejela pomembne ukrepe za zmanjšanje davčne obremenitve dela, ki pa je še vedno visoka. Število in obseg davčnih odhodkov, zlasti znižanih stopenj DDV, ostajata pretirano visoka. Na področju obdavčitve premoženja zelo počasi napreduje katastrska reforma, v okviru katere je zlasti pomembno posodobiti zastarele katastrske vrednosti. Poleg tega nista bili obravnavani revizija okoljskih davkov in odprava okolju škodljivih subvencij. Italija je ustanovila odbor za okoljske davke. Te različne vidike zajema pooblastilni zakon za davčno reformo, katerega izvajanje pa zamuja zaradi manjkajočih uredb-zakonov. Kljub nekaterim ukrepom na tem področju učinkovitost davčnega sistema v Italiji zmanjšujejo tudi vztrajno nizke in drage ravni izpolnjevanja davčnih obveznosti in visoka raven izogibanja davkom (ki po ocenah vlade znaša 91 milijard EUR na leto ali 5,6 % BDP). Vlada je predlagala ukrepe za zagotovitev točnosti davčnih napovedi, ki se morajo zdaj začeti izvajati v praksi.

(16)

Za trajno izboljšanje učinkovitosti in kakovosti javne porabe na vseh ravneh države so bili storjeni le omejeni koraki. Zakonsko določeni proračunski prihranki, tudi na regionalni in lokalni ravni, so nižji od predvidenih v nacionalnem programu reform za leto 2014. Pregled porabe še ni sestavni del proračunskega postopka, kar zmanjšuje celovito dolgoročno učinkovitost procesa. Na upravljanje sredstev EU še vedno vplivajo resne slabosti, zlasti v južnih regijah. V pripravi je nacionalni strateški načrt za pristanišča in logistiko, vendar so bili sprejeti le delni ukrepi za posodobitev upravljanja pristanišč in njihovih povezav z zaledjem.

(17)

Za italijansko javno upravo je še vedno značilna velika neučinkovitost, ki negativno vpliva na poslovno okolje in zmogljivost države za učinkovito izvajanje reform. Italija si je začela prizadevati in si še prizadeva za izboljšanje institucionalnega okvira in splošne kakovosti javne uprave. Do konca leta 2015 se pričakuje ambiciozna reforma ustave, ki bo zlasti namenjena pojasnitvi delitve pristojnosti med različnimi ravnmi države. Izčrpna reforma javne uprave, ki bi med drugim obravnavala menjavanje uslužbencev, mobilnost in nadomestila, še ni uvedena. Čeprav je bilo sprejetih več ukrepov za spodbujanje preglednosti in povečanje pristojnosti nacionalnega protikorupcijskega organa, še vedno ni bila izvedena sprememba pravil o zastaranju, kar je tudi po mnenju drugih mednarodnih organizacij eden od stebrov boja proti korupciji v Italiji. V zadnjih letih so bili izvedeni pomembni ukrepi za izboljšanje storitev na področju pravosodja z revizijo geografske razporeditve sodišč in ustanovitvijo specializiranih sodišč ter za zmanjšanje povpraševanja po storitvah s spodbujanjem zunajsodnih poravnav. Dolgotrajnost postopkov je še vedno velik problem in začete reforme morajo še prinesti rezultate.

(18)

Od konca leta 2008 se je delež slabih posojil v italijanskem bančnem sektorju močno povečal, zlasti v zvezi z izpostavljenostjo bank do podjetij. Doslej je bila stopnja prestrukturiranja oslabljenih sredstev prenizka in njihova odprodaja je bila omejena. To je delno posledica premalo razvitega trga za zasebni problematični dolg v Italiji. S pred kratkim sprejeto zakonodajo so bile obravnavane slabosti v korporativnem upravljanju največjih zadružnih bank (banche popolari), aprila 2015 pa so fundacije in italijanski organi tudi dosegli dogovor, s katerim naj bi med drugim zmanjšali vpliv fundacij na področju upravljanja bank. Trenutno male zadružne banke (banche di credito cooperative) pripravljajo nezavezujočo reformo upravljanja, ki naj bi jo pozneje udejanjili v zakonodaji. Za izboljšanje učinkovitosti finančnega posredništva in podporo gospodarskemu okrevanju sta potrebna dodatno prestrukturiranje in konsolidacija italijanskega bančnega sektorja.

(19)

Decembra 2014 je bil sprejet obsežen pooblastilni zakon za reformo trga dela, to je zakon o delovnih mestih, ki ohranja smer prejšnjih reform. Zakon vsebuje zlasti spremembe delovnopravne zakonodaje, sistema nadomestil za brezposelnost, upravljanja in delovanja aktivnih in pasivnih politik zaposlovanja ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Pravilno izvrševanje tega zakona bo odločilno odvisno od sprejetja potrebnih uredb-zakonov. V teh bodo obravnavani uporaba shem plačnih dodatkov, revizija pogodbenih ureditev, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter krepitev aktivnih politik zaposlovanja. Pogajanja na ravni podjetij, ki bi lahko pripomogla k boljši uskladitvi plač s produktivnostjo in spodbujanju sprejemanja inovativnih rešitev v podjetjih, se še vedno dotikajo le manjšine podjetij. Sporazum iz januarja 2014, v katerem so za predelovalni sektor določeni postopki za merjenje reprezentativnosti sindikatov, bi lahko pripomogel k spodbujanju pogajanj na ravni podjetij, vendar še ni operativen. Udeležba žensk na trgu dela sicer narašča, vendar je še vedno med najnižjimi v Uniji. Poleg tega je brezposelnost mladih v tretjem četrtletju leta 2014 dosegla skoraj 43 %, delež mladih med 15. in 24. letom, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, pa je najvišji v Uniji. Nekateri vzroki za to so v izobraževalnem sistemu, za katerega so še vedno značilni šolski rezultati, ki so pod povprečjem EU, in relativno visoke stopnje osipa. Samo 54,6 % mladih med 15. in 34. letom, ki so v zadnjih treh letih diplomirali na prvi in drugi stopnji terciarnega izobraževanja, je bilo zaposlenih, v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 78,6 %. Italija je doživela eno največjih povečanj stopenj revščine in socialne izključenosti v Uniji, kar je zlasti vplivalo na otroke. Ukrepi socialne podpore za reševanje tega izziva so še vedno razdrobljeni in neučinkoviti, posledica pa je tudi znatna stroškovna neučinkovitost.

(20)

Številne omejitve konkurence še vedno ovirajo pravilno delovanje proizvodnih in storitvenih trgov. Zakon o odpravi določenih omejitev v več sektorjih čaka na obravnavo v parlamentu. Znatne ovire so še vedno značilne za nekatere sektorje, ki jih ureja zakonodaja (pravne storitve in lekarne), ter za druge sektorje, vključno z lokalnimi javnimi storitvami, letališči in pristanišči, bančništvom in zdravstvenim varstvom. Kljub širši uporabi centraliziranega javnega naročanja ostajajo na tem področju pomembne slabosti. Lokalne javne storitve, ki kažejo očitne znake neučinkovitosti, so še vedno zaščitene pred konkurenco, to pa negativno vpliva tudi na javne finance. Odprti razpisi se uporabljajo za majhen delež oddanih naročil, velika večina naročil pa se odda prek notranjih javnih naročil ali podobnih postopkov.

(21)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo italijanske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Italija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Italiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 6 spodaj.

(22)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program Italije za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(23)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 6 spodaj.

(24)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (8). Italija bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Doseže fiskalno prilagoditev v višini najmanj 0,25 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2015 ter najmanj 0,1 % BDP v letu 2016 s sprejetjem ustreznih strukturnih ukrepov tako v letu 2015 kot 2016, ob upoštevanju dovoljenega odstopanja zaradi izvajanja velikih strukturnih reform. Zagotovi, da bo pregled porabe sestavni del proračunskega postopka. Hitro in temeljito izvede program privatizacije in uporabi nepričakovane prihodke za doseganje nadaljnjega napredka pri zmanjševanju deleža javnega dolga. Do septembra 2015 začne izvajati pooblastilni zakon za davčno reformo, zlasti revizijo davčnih odhodkov in katastrskih vrednosti ter ukrepe za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti.

2.

Sprejme načrtovani nacionalni strateški načrt za pristanišča in logistiko, zlasti v podporo spodbujanju intermodalnega prevoza z boljšimi povezavami. Zagotovi, da bo agencija za teritorialno kohezijo v celoti operativna, da se bo opazno izboljšalo upravljanje sredstev EU.

3.

Sprejme in izvaja zakone v pripravi, namenjene izboljšanju institucionalnega okvira in posodobitvi javne uprave. Posodobi pravila o zastaranju do sredine leta 2015. Zagotovi, da reforme, sprejete za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodja, pomagajo skrajšati čas trajanja postopkov.

4.

Do konca leta 2015 uvede zavezujoče ukrepe za odpravo preostalih slabosti v korporativnem upravljanju bank, izvede dogovorjeno reformo fundacij ter sprejme ukrepe za pospešitev obsežnega zmanjšanja slabih posojil.

5.

Sprejme uredbe-zakone o oblikovanju in uporabi shem plačnih dodatkov, reviziji pogodbenih ureditev, usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter krepitvi aktivnih politik zaposlovanja. Po posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami spodbuja učinkovit okvir za kolektivna pogajanja na ravni podjetij. V okviru prizadevanj za zmanjšanje brezposelnosti mladih sprejme in izvede načrtovano reformo šolskega sistema in razširi sistem poklicnega terciarnega izobraževanja.

6.

Izvede načrt za poenostavitev za obdobje 2015–2017, da se zmanjša upravna in regulativna obremenitev. Sprejme ukrepe za povečanje konkurenčnosti v vseh sektorjih, ki jih zajema konkurenčno pravo, ter odločno ukrepa za odstranitev preostalih ovir. Zagotovi, da se pogodbe za lokalne javne storitve, ki niso bile oddane v skladu z zahtevami glede notranjih javnih naročil, popravijo najpozneje do konca leta 2015.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/66

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Latvije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Latvije za stabilnost za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Latvija ni bila opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Latvijo za leto 2015. V njem je ocenila napredek Latvije pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Latvija je 15. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Latvijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast; poleg tega je v skladu s podatki Eurostata upravičena do uporabe določbe o sistemski pokojninski reformi. Latvija je v svojem programu za stabilnost za leto 2015 zaprosila za začasno odstopanje od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja, saj še vedno izvaja večjo strukturno reformo zdravstvenega sistema. Proračunski stroški zdravstvene reforme v letu 2016 znašajo 0,2 % BDP. Po ocenah se bo z reformo zaposlovanje povečalo za 0,6 %, raven BDP pa naj bi se do leta 2023 povečala za 2,2 %. Pozitiven učinek na rast in dolgoročno vzdržnost javnih financ se ocenjuje kot verjeten. Vendar v skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2015 napovedani strukturni primanjkljaj v višini 2,2 % BDP v letu 2016 presega ustrezen varnostni razmik glede na referenčno vrednost iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP in jo je treba upoštevati za upravičenost do uporabe določbe o strukturnih reformah. Zato kljub priznavanju potrebnosti trenutne zdravstvene reforme Svet meni, da Latvija ne izpolnjuje zahtev za upravičenost do zahtevanega začasnega odstopanja v letu 2016.

(9)

V programu za stabilnost za leto 2015 vlada načrtuje razmeroma stabilen nominalni primanjkljaj v višini 1,4 % BDP v letu 2016 in 1,3 % BDP v letu 2017, v letu 2018 pa naj bi ta narasel na 1,7 % BDP. Za dosego teh ciljev namerava vlada doseči strukturni primanjkljaj v višini 1,8 % BDP v letu 2016 in 1,4 % BDP od leta 2017. Prilagoditvena pot v programu za stabilnost vključuje odstopanje na podlagi določbe o strukturnih reformah, do katere Latvija očitno ni upravičena, načrtovani dodatni izdatki za obrambo v obdobju 2016–2019 pa so v njej opredeljeni kot enkratni ukrepi. V skladu s programom za stabilnost naj bi se delež javnega dolga v BDP s 37 % BDP v letu 2015 zmanjšal na 34 % BDP v letu 2018, z nekaj vmesnimi letnimi nihanji zaradi kopičenja likvidnih sredstev za upravljanje dolga. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske napovedi, je verjeten. Ukrepi za leto 2015 so bili večinoma izvedeni v skladu s proračunskim načrtom. Vendar ukrepi v podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 naprej niso dovolj podrobno opredeljeni. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2015 Latvija v letu 2015 izpolnjuje zahteve, ob upoštevanju uporabe določbe o sistemski pokojninski reformi. V letu 2016 pa obstaja tveganje znatnega odstopanja. Strukturni saldo je treba izboljšati za 0,3 % BDP ob upoštevanju olajšave za sistemsko pokojninsko reformo. V skladu z napovedjo Komisije se ta poslabša za 0,3 % BDP, saj izdatkov za obrambo ni mogoče opredeliti kot enkratne ukrepe. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Latvija ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast.

(10)

Za latvijsko visoko šolstvo se vzpostavlja nacionalna neodvisna akreditacijska agencija in razvija nov model financiranja, ki nagrajuje kakovost. Kljub določenemu napredku pri reformi raziskovalnega in inovacijskega sistema v skladu s okvirom za pametno specializacijo prihaja do slabih znanstvenih rezultatov zaradi nezadostnega javnega financiranja v razdrobljenem raziskovalnem in inovacijskem sistemu. Latvija je leta 2013 v R&R vložila samo približno 0,6 % BDP, kar je tretji najmanjši delež v Uniji. Intenzivnost javnih vlaganj v R&R je v letu 2013 dosegla samo 0,43 % BDP. Pomanjkanje inovacij ter naložb zasebnega sektorja v višjo dodano vrednost in panoge z intenzivno uporabo znanja ovira konkurenčnost.

(11)

Ne glede na napredek pri odpravljanju brezposelnosti so glede na krčenje delovne sile potrebni nadaljnji ukrepi za preprečevanje brezposelnosti mladih in njenih negativnih dolgoročnih posledic. Latvija je dosegla določen napredek pri reformi poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vajeništva; pomanjkanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja pa še vedno ostaja izziv zaradi omejenega angažmaja malih in srednjih podjetij.

(12)

Čeprav je bilo opravljenega že veliko analitičnega dela in načrtovanja, pri reformah socialne pomoči ni bilo doseženega napredka niti jih ne podpirajo zadostni proračunski načrti. Slaba pokritost z nadomestili za brezposelnost in socialnimi pomočmi ter njihova nezadostnost onemogočata učinkovito ukrepanje za zmanjšanje revščine, socialne izključenosti in visoke stopnje neenakosti. V teh razmerah imajo izdatki za socialno zaščito le majhen učinek na zmanjšanje revščine. Leta 2014 je približno 32,7 % latvijskega prebivalstva ogrožala revščina ali socialna izključenost, dohodkovna neenakost pa ostaja med najvišjimi v Uniji. Financiranje aktivnih politik trga dela in pokritost z njimi sta še vedno nizka v primerjavi z drugimi državami članicami. Visok davčni primež oseb z nizkimi dohodki še vedno negativno vpliva na formalno zaposlovanje in zmanjšuje povpraševanje po nizko kvalificiranih delavcih, po drugi strani pa imajo okoljski davki in učinkoviti davki na premoženje znaten neizkoriščen potencial. Zaradi nizke stopnje javnega financiranja zdravstvenega varstva, visokih neposrednih plačil, nezadostnih spodbud za večjo uspešnost in učinkovitost ter nezadostnega usklajevanja ima velik del prebivalstva zmanjšan dostop do zdravstvenega sistema. Treba je nadaljevati ukrepe za izboljšanje dostopnosti, stroškovne učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema ter za povezovanje financiranja bolnišnic z mehanizmi, ki nagrajujejo uspešnost.

(13)

Latvija je dosegla velik napredek pri reformiranju pravosodja. Vendar stopnja reševanja civilnih in gospodarskih zadev ostaja nizka ter ustvarja dodatno breme za podjetja. Okrepiti bi bilo treba vlogo sodnega sveta in predsednikov sodišč pri izvajanju reform pravosodja. Boj proti davčnim utajam in primerno pobiranje davkov sta nezadostna, stopnja izogibanja davkom pa je še vedno visoka. Zakon o insolventnosti je bil sicer sprejet, še vedno pa ostajajo izzivi glede ustrezne politike na področju insolventnosti in učinkovitega sistema nadzora stečajnih upraviteljev. Poslovnemu okolju in kakovosti javnih storitev bi koristili odločnejši ukrepi proti navzkrižju interesov in korupciji, zlasti v izpostavljenih sektorjih, kot so javna naročila, gradbeništvo in zdravstveno varstvo. V zvezi s predlogi sveta za konkurenco za spremembo zakona o konkurenci, ki bi zadevnemu svetu omogočili večjo institucionalno in finančno neodvisnost ter učinkovito ukrepanje proti javnim organom, ni bilo nobenega napredka. Parlament ni sprejel zakona o javni službi. Pomembna bo vključenost organov lokalne samouprave.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo latvijske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Latvija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje odločitve na nacionalni ravni, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(16)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (6). Latvija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Zagotovi, da bo odstopanje od srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016 omejeno na olajšavo, povezano z izvajanjem sistemske pokojninske reforme.

2.

Izboljša poklicno izobraževanje in usposabljanje, pospeši reformo učnih načrtov in poveča ponudbo učenja na delovnem mestu. Zagotovi, da se bo z novim modelom financiranja visokošolskega sistema nagrajevala kakovost. Bolje usmeri financiranje raziskav in spodbudi naložbe zasebnega sektorja v inovacije na podlagi okvira za pametno specializacijo.

3.

Sprejme konkretne ukrepe za reformo socialne pomoči in tako zagotovi zadostnost nadomestil ter sprejme ukrepe za povečanje zaposljivosti. Zmanjša visok davčni primež oseb z nizkimi dohodki s preusmeritvijo davčnega bremena na druge vire, ki manj škodujejo rasti. Sprejme ukrepe za izboljšanje dostopnosti, stroškovne učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega sistema ter za povezovanje financiranja bolnišnic z mehanizmi, ki nagrajujejo uspešnost.

4.

Izboljša učinkovitost pravosodja s povečanjem odgovornosti vseh strani (vključno s stečajnimi upravitelji), in sicer z zagotovitvijo ustreznih sredstev za boj proti davčnim utajam in krepitvijo vloge sodnega sveta. Izboljša zakonodajo o javni službi, tako da okrepi določbe o navzkrižju interesov in poveže prejemke z ravnjo odgovornosti.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/70

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Litve za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Litve za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Litva ni bila opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Litvo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Litve pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Litva je 13. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015, 30. aprila 2015 pa še svoj program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Litvo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V svojem programu za stabilnost za leto 2015 je Litva zaprosila za uporabo določbe o pokojninski reformi. Litva ocenjuje proračunske stroške pokojninske reforme na 0,1 % BDP v letu 2016. S pridržkom potrditve s strani Eurostata, da pokojninska reforma izpolnjuje potrebne pogoje, in če se ohrani ustrezen varnostni razmik do referenčne vrednosti za primanjkljaj, Svet meni, da se Litvi leta 2016 lahko odobri zaprošeno začasno odstopanje od zahtevane prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega cilja. Vlada v svojem programu za stabilnost načrtuje, da bo v letu 2015 dosegla nominalni primanjkljaj v višini 1,2 % BDP in ga do leta 2018 spremenila v presežek v višini 0,7 % BDP. Vlada namerava vztrajati pri srednjeročnem proračunskem cilju, tj. strukturnem primanjkljaju v višini 1 % BDP, v celotnem programskem obdobju. V skladu s programom za stabilnost se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP dosegel najvišjo raven 42,2 % v letu 2015 in se zmanjšal na 32,9 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 naprej niso bili dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 obstaja tveganje odklona od zahtevane prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega cilja v letu 2015 zaradi 0,3 % BDP neto presežka rasti odhodkov nad referenčno vrednostjo. Za obdobje 2015–2016 tako strukturni saldo kot rast odhodkov znatno odstopata od zahtevane prilagoditvene poti, kar kaže na tveganje znatnega odklona v letu 2016. Zato bodo v obeh letih potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Litva ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast. Poleg tega bi bilo treba kljub nedavnemu napredku sedanji fiskalni okvir dodatno izboljšati z okrepitvijo njegove zavezujoče narave in zagotavljanjem popolne skladnosti s fiskalnimi določbami EU. Davčni prihodki Litve so v veliki meri odvisni od posrednih davkov in obdavčitve dela, medtem ko prihodki iz okoljskih davkov in obdavčitve premoženja ostajajo zelo nizki. Litva se še naprej spopada z izzivi glede izpolnjevanja davčnih obveznosti, zlasti v zvezi z DDV.

(9)

Litva se sooča z znatnim upadom delovno sposobnega prebivalstva, kar je posledica demografskih sprememb, migracij in neučinkovitosti zdravstvenega sistema. Stalno nizka stopnja udeležbe v vseživljenjskem učenju ne spodbuja krepitve človeškega kapitala, izboljšanja zaposljivosti ali večje produktivnosti. Šole imajo nadpovprečen delež posameznikov s slabimi rezultati pri osnovnih znanjih, torej je treba posodobiti usposabljanje učiteljev in spodbujati njihovo nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Izobraževanje in usposabljanje, ki sta na voljo, ne ustrezata vedno potrebam trga dela. Delež učencev, ki obiskujejo srednješolske programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, je nizek. Litva je sprejela ukrepe za izboljšanje ter razširitev vajeništva in učenja ob delu, vendar sta število in kakovost takšnih programov še vedno nezadostna. Število bolnišničnih postelj na prebivalca ostaja visoko v primerjavi z drugimi državami Unije, kar kaže na morebitna neravnovesja pri zagotavljanju zdravstvenega varstva. Hkrati pa skupen delež javnih naložb v zdravstvenem sektorju ostaja nizek. Poročila o pogostosti neformalnih plačil za storitve zdravstvenega varstva skupaj z zaskrbljenostjo glede korupcije v postopkih javnega naročanja medicinskih izdelkov kažejo, da je treba izboljšati upravljanje sistema zdravstvenega varstva.

(10)

Ukrepi pokojninske reforme, ki so bili sprejeti, ne zadoščajo za reševanje vprašanja srednjeročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Zakonsko določena upokojitvena starost se bo do leta 2026 postopoma zviševala, vendar pokojninski sistem ne upošteva kazalnikov o pričakovani življenjski dobi. Poleg tega pravila za indeksacijo pokojnin niso jasna. Ker je udeležba v prostovoljnih shemah pokojninskega varčevanja nizka in ni poklicnih shem pokojninskega zavarovanja, obstaja tveganje, da pokojnine v prihodnosti ne bodo zadostne. Vlada namerava izvesti celovito reformo pokojninskega sistema v okviru širšega „novega socialnega modela“. Toda ta strategija še ni dokončana in sprejeta, še prej pa je treba zaključiti posvetovanje s socialnimi partnerji. Litva je uvedla ukrepe finančne podpore za starejše in finančne spodbude za zaposlovanje starejših delavcev. Še vedno pa manjka celovita strategija aktivnega staranja.

(11)

V Litvi več kot 30 % prebivalstva ogrožata revščina ali socialna izključenost. Reforma denarne socialne pomoči je skupaj z učinkom izboljšanega gospodarskega položaja povzročila precejšnje znižanje odhodkov in števila prejemnikov socialne pomoči. Toda aktivni ukrepi na trgu dela in druge storitve v podporo upravičencem so še vedno omejeni.

(12)

Litva je dosegla znaten napredek pri reformiranju podjetij v državni lasti in je sprejela zakonodajo za zagotovitev trajnega učinka reform. Vlada je v celoti ločila komercialne in nekomercialne dejavnosti, ki so zdaj razkrite v letnih poročilih. Preostala podjetja v državni lasti morajo imenovati neodvisne člane upravnega odbora oziroma nadzornega sveta do konca septembra 2015.

(13)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo litovske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Litva prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Litvi, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 3 spodaj.

(14)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(15)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (6). Litva bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Prepreči odstopanje od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2015 in zagotovi, da bo odstopanje v letu 2016 omejeno na olajšavo, povezano s sistemsko pokojninsko reformo. Razširi davčno osnovo in izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti.

2.

Omeji zmanjševanje aktivnega prebivalstva na trgu dela z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja glede na potrebe trga dela, okrepitvijo obvladovanja osnovnih znanj ter izboljšanjem učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva; zmanjša visok davčni primež delavcev z nizkimi dohodki s prenosom davčnega bremena na druge vire, ki manj škodujejo rasti.

3.

Sprejme celovito reformo pokojninskega sistema, ki bo obravnavala tudi izziv doseganja zadostnosti pokojnin. Izboljša pokritost z nadomestili za brezposelnost in denarno socialno pomočjo ter njihovo zadostnost in izboljša zaposljivost iskalcev zaposlitve.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/73

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Luksemburga za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Luksemburga za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Luksemburga za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Luksemburg ni opredeljen kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Luksemburg za leto 2015. V njem je ocenila napredek Luksemburga pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Luksemburg je 30. aprila 2015 predložil nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Luksemburg trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje zmanjšanje nominalnega presežka z 0,6 % BDP v letu 2014 na 0,1 % BDP v letu 2015. Nato namerava presežek dvigniti na 0,9 % BDP v letu 2018. Vlada v celotnem programskem obdobju načrtuje doseganje srednjeročnega cilja – strukturnega presežka v višini 0,5 % BDP. V skladu s programom za stabilnost namerava vlada obdržati delež javnega dolga v BDP precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 %. Za delež dolga se pričakuje, da bo v celotnem programskem obdobju znašal okoli 24 % BDP, pri čemer naj bi bil v letu 2016 nekoliko nad 24 %, do leta 2019 pa naj bi se zmanjšal na manj kot 24 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske napovedi, je za leto 2015 ugoden, za naslednja leta pa verjeten. Vendar od leta 2016 naprej obstajajo tveganja, povezana z izvajanjem proračunskih ukrepov. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 se pričakuje, da bo strukturni saldo v letih 2015 in 2016 še naprej dosegal srednjeročni cilj. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Luksemburg izpolnjeval določbe Pakta za stabilnost in rast. Fiskalni okvir Luksemburga je bil s sprejetjem srednjeročnega proračunskega okvira in ustanovitvijo fiskalnega sveta pomembno okrepljen. Kljub temu pa bi bilo treba odpraviti znatne pomanjkljivosti z rednim objavljanjem medletnih fiskalnih statističnih podatkov, kar je bistven element za sprotno spremljanje proračunskih gibanj.

(9)

Pričakovani upad prihodkov iz naslova davka na potrošnjo zaradi spremembe zakonodaje na področju e-trgovanja kaže na negotovost vsaj enega dela davčnih prihodkov. Za zagotovitev večje predvidljivosti bi bilo treba dodatno razširiti davčno osnovo in uskladiti obdavčevanje, zlasti z revizijo trenutno nizke obdavčitve stanovanjskih nepremičnin in intenzivnejšo uporabo alternativnih virov, vključno z okoljskimi davki. Pripravljati se je začela celostna davčna reforma (z začetkom veljavnosti leta 2017).

(10)

Dolgoročno vzdržnost javnih financ kljub nedavni reformi sistema ogrožata rast odhodkov za pokojnine in stalno naraščanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Po napovedih naj bi imelo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v letu 2015 primanjkljaj (6); njegove rezerve naj bi se po pričakovanjih postopoma zmanjšale in že leta 2017 padle pod zakonsko določeno najnižje kritje v višini 10 % stroškov. V proračunu za leto 2015 so bili sprejeti nekateri ukrepi, ki bi lahko omogočili prihranke (7). Vendar načrtovana reforma zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki ljudem, ki potrebujejo dolgoročno oskrbo, z ustreznim financiranjem zagotavlja primerno raven storitev, še ni bila prenesena v zakonodajo. Reforma pokojninskega sistema iz leta 2012 ni bila dovolj ambiciozna, saj le delno odpravlja veliko vrzel med zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starostjo. Še vedno obstajajo številne možnosti za predčasno upokojitev. Udeležba starejših delavcev na trgu dela v primerjavi z drugimi državami članicami ostaja zelo nizka. Pripravljen je bil osnutek zakonodaje, ki je povezan s pokojninsko reformo in s katerim se spreminja delovnopravna zakonodaja (pakt o starosti). Zajema sveženj ukrepov za spodbujanje starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela.

(11)

Za luksemburško gospodarstvo so značilne precejšnje razlike v produktivnosti dela med gospodarskimi sektorji, pri čemer je produktivnost v finančnem sektorju dvakrat višja kot v drugih sektorjih. To pomeni, da bi v skladu s sektorsko produktivnostjo dela večje razlike v sektorskih realnih plačah lahko pripomogle k prerazporeditvi delovne sile v prid konkurenčnim sektorjem v vzponu ali sektorjem, ki jih je prizadela izguba stroškovne konkurenčnosti. Še vedno ostajajo ovire za dolgoročno potrebne sektorske prilagoditve plač.

(12)

Kljub nasploh dobro delujočemu trgu dela in visoki stopnji doseganja terciarne izobrazbe je stopnja zaposlenosti starejših delavcev, žensk in nizko kvalificiranih mladih razmeroma nizka. Institucionalne ovire še vedno zavirajo izvajanje učinkovitih aktivacijskih politik. V okviru javne službe za zaposlovanje se pripravlja pomembna reforma, s katero se bo iskalcem zaposlitve zagotovilo individualno svetovanje, vlada pa jo namerava zaključiti do konca leta 2015. Osnutek reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter reforma srednješolskega izobraževanja za izboljšanje učnih rezultatov učencev, zlasti tistih, ki izhajajo iz socialno in ekonomsko manj ugodnega okolja, še nista bila sprejeta. Napovedani ukrepi v zvezi z materinskim nadomestilom in dodatki za šolanje ter načrtovana reforma starševskega dopusta bodo po pričakovanjih prispevali k večji udeležbi žensk na trgu dela. Negativne spodbude za delo prejemnikov drugega dohodka v gospodinjstvu izhajajo iz sistema t. i. skupne obdavčitve in iz zasnove sistema socialnih prejemkov. Kljub visoki stopnji doseganja terciarne izobrazbe učni rezultati ostajajo nezadovoljivi, izboljšanje položaja ljudi s priseljenskim ozadjem in nizko kvalificiranih mladih pa težavno. Še vedno obstajajo izzivi ponudbe na trgu dela, povezani z institucionalnimi dejavniki in zasnovo sistema socialnih prejemkov, ter povzročajo težave na trgu dela.

(13)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Luksemburga in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Luksemburg prejel v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Luksemburgu, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 3 spodaj.

(14)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost in meni (8), da Luksemburg izpolnjuje določbe Pakta za stabilnost in rast.

(15)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (9). Luksemburg bi moral kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Razširi davčno osnovo, zlasti pri davku na potrošnjo, periodičnih davkih na premoženje in okoljskih davkih.

2.

Odpravi vrzel med zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starostjo, in sicer z omejevanjem predčasnega upokojevanja in povezovanjem zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo.

3.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami reformira sistem določanja plač, da se zagotovi razvoj plač glede na razvoj produktivnosti, zlasti na sektorski ravni.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/76

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Madžarske za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem konvergenčnem programu Madžarske za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Madžarsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Madžarsko za leto 2015. V njem je ocenila napredek Madžarske pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Madžarskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in spremljanje. Osredotočiti bi se bilo treba zlasti na tveganja, ki izhajajo iz neto mednarodnega položaja (ki je kljub nekolikšnemu napredku pri usklajevanju zunanjih računov še vedno zelo negativen), visoko raven javnega dolga, znatno regulativno obremenitev za finančni sektor in visoko raven slabih posojil, kar otežuje razdolževanje.

(7)

Madžarska je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Madžarsko trenutno veljajo preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodne določbe glede dolga za obdobje 2013–2015. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2015 načrtuje postopno izboljševanje nominalnega primanjkljaja, in sicer na 2,4 % BDP v letu 2015 in nato na 1,6 % BDP v letu 2018, srednjeročni cilj, t.j. strukturni deficit 1,7 % BDP, pa naj bi bil po preračunanem strukturnem saldu (5) dosežen do leta 2017. Glede na konvergenčni program vlada načrtuje, da bo postopoma znižala delež javnega dolga v BDP na 74,9 % v letu 2015 in 68,9 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi, je do leta 2016 na splošno verjeten, nato pa postane ugoden. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 naprej niso dovolj podrobno opredeljeni, kar zlasti velja za čas po letu 2016. Ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 strukturni saldo in rast neto odhodkov kažeta na tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v letih 2015 in 2016. Zato bodo v letih 2015 in 2016 potrebni dodatni ukrepi. Hkrati se napoveduje, da bo Madžarska v letu 2015 izpolnila prehodne določbe glede dolga, po prehodnem obdobju v letu 2016 pa merila glede zmanjšanja dolga. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Madžarska ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast. Strogo upoštevanje že uzakonjenega srednjeročnega proračunskega okvira in dodelitev izrazitejše analitske vloge fiskalnemu svetu bi ugodno vplivala na sistem fiskalnega upravljanja Madžarske.

(9)

V zadnjih 12 mesecih se je bančni sektor še vedno soočal z istimi glavnimi izzivi, zlasti z izzivi ponovne vzpostavitve tržnih posojil prek boljših možnosti akumulacije kapitala in učinkovitejšega čiščenja portfelja. Bančno kreditiranje se od sredine leta 2013 opira predvsem na subvencionirane sheme, kar velja tudi za 40 % posojil malim in srednjim podjetjem. Kombinacija pomembnih davčnih in regulativnih obremenitev ter velik delež problematičnih posojil bankam ne zagotavlja potrebne spodbude, da bi povečale svojo običajno nesubvencionirano posojilno dejavnost. Zunanja izpostavljenost Madžarske in s tem povezana tveganja za finančno stabilnost so se precej zmanjšali zaradi nedavne pretvorbe hipotek v tuji valuti v hipoteke v lokalni valuti. Hkrati je preteklo zadolževanje gospodinjstev v tuji valuti še vedno glavni razlog za visok delež slabih posojil. Večina doslej sprejetih shem pomoči v zvezi tujimi valutami ni bila usmerjena k posojilojemalcem v težavah – izjema je le shema nacionalne agencije za upravljanje sredstev v sektorju gospodinjstev – in malo verjetno je, da se bo problem slabih posojil rešil na ta način. Učinkovito čiščenje portfelja ovirata med drugim pomanjkanje uresničitev hipotek in neučinkovitost sodnih in izvensodnih postopkov reševanja. Nedavno sklenjeni dogovor z Evropsko banko za obnovo in razvoj vključuje številne zaveze vlade za reševanje izzivov v finančnem sektorju, med drugim s postopnim zmanjševanjem dajatve za banke in spoštovanjem načela predhodnega posvetovanja. Dosledno izvajanje teh ukrepov bi omogočilo vrnitev na trden in predvidljiv okvir finančne politike. V zadnjem letu je Madžarska večkrat podaljšala svoje neposredno lastništvo v bančnem sektorju. Poseganje države v bančni sektor, ki se izvaja prek okrepljenega neposrednega lastništva, bi utegnilo povzročiti znatna fiskalna tveganja, čeprav je to poseganje le začasno.

(10)

V nedavnih spremembah na področju obdavčitve (uvedba novih davkov in povečanje obstoječih davkov) je zaznati vrnitev na starejši trend večanja teže sektorskih davkov od dohodkov pravnih oseb. Tako nepredvidljivost kot selektivnost teh sprememb povzročata izkrivljanje naložb v različnih sektorjih. Čeprav so bili uvedeni številni novi ukrepi, je davčna obremenitev nekaterih skupin oseb z nizkimi dohodki še vedno med najvišjimi v Uniji, pri čemer so posebej prizadete samske osebe. Zdi se, da bi bilo davčno obremenitev možno nadalje preusmeriti na rasti prijaznejše vire prihodkov. Različni ukrepi, sprejeti v zadnjem letu, pomagajo pri krepitvi sistemov za boj proti davčnim utajam. Po uspešnem zaključku programa povezovanja blagajn v maloprodajnih trgovinah s spletnim sistemom se zdaj za leto 2015 načrtuje razširitev programa na številne tržne storitve. Prag, nad katerim je treba predložiti podroben obračun DDV, se je znižal. V letu 2015 je bil uveden sistem elektronskega nadzora tovora v cestnem prometu, njegov glavni namen pa je zmanjšati število goljufij tipa davčni vrtiljak. Vendar je še vedno mogoče bistveno izboljšati upravno učinkovitost pobiranja davkov in zmanjšati stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti, zlasti za MSP.

(11)

Na splošno so se razmere na madžarskem trgu dela v letu 2014 izboljšale, saj si je zaposlovanje v zasebnem sektorju z gospodarsko rastjo opomoglo. Še vedno ostajajo veliki izzivi glede sheme javnih del, ki je bila od leta 2011 znatno razširjena. Kaže, da je shema kot aktivna politika zaposlovanja neučinkovita in neuspešna ter bi lahko izkrivila pravilno delovanje trga dela. Če bi bila ta sredstva uporabljena drugače, bi lahko ugodneje vplivala na madžarsko gospodarstvo. Proračunski strošek sheme se je v zadnjih štirih letih štirikratno povečal, in sicer na 0,8 % BDP, pričakovati pa je tudi, da se bo med letoma 2015 in 2018 ponovno podvojil, kar preprečuje uporabo virov za bistveno izboljšanje usposabljanja in storitev, potrebnih za lažje sodelovanje na odprtem trgu dela. Obstaja tveganje, da bo velik obseg javnih del povzročil znatne učinke rigidnosti trga in trajno nadomestil sistem socialnih dodatkov za nizkokvalificirane delavce. Shema ni ustrezno usklajena z drugimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja in udeležencev ne spodbuja dovolj k vključevanju v odprti trg dela. Stopnja uspešnega izhoda iz sheme javnih del je bila v prvi polovici leta 2014 le 13,8 %, kar nakazuje, da javna dela udeležencem ne nudijo zadostne podpore pri vključevanju v trg dela. Čeprav je shema usmerjena na dolgotrajno brezposelne in nizkokvalificirane delavce (ter brezposelne, ki živijo na območjih z omejenimi možnostmi), je imelo 47 % udeležencev v letu 2013 sekundarno ali terciarno izobrazbo. Obdobje upravičenosti do nadomestil za brezposelnost (tri mesece) se ni podaljšalo, tako da ne ustreza povprečnemu času (več kot eno leto), ki je iskalcem zaposlitve potreben, da najdejo zaposlitev. Izvedenih je bilo več programov za izboljšanje vključevanja Romov v trg dela in vzpostavljen je bil sistem za spremljanje. Uvesti bi bilo treba poenostavljene in usklajene ukrepe politike, ki bi lahko bistveno zmanjšali revščino. Kazalniki revščine kljub znamenjem trenda skromnega izboljšanja opozarjajo, da je revščina še vedno na zaskrbljujoče visoki ravni, zlasti med Romi in otroki. Še so prisotne vrzeli v ustreznosti in kritju socialne pomoči.

(12)

Ovire, ki so bile v zadnjih letih uvedene za vstop na trg v sektorju storitev, niso bile odpravljene; namesto tega so bile v letu 2014 uvedene dodatne ovire, kar zavira učinkovito razporejanje gospodarskih virov, povečuje negotovost za vlagatelje in omejuje konkurenco. Nove ovire vključujejo na primer zahtevo, da se morajo srednja in velika maloprodajna podjetja odobriti centralno. Korupcija in pomanjkanje preglednosti, ki vplivata na javno upravo, sprejemanje odločitev in javna naročila, še vedno vzbujata skrb. Nizka stopnja konkurence pri javnih naročilih in široka uporaba neposredne oddaje naročil sta se v letu 2014 nadaljevali. Reorganizacija upravljanja javnih naročil se je začela v letu 2014, njene rezultate pa je treba pozorno spremljati. Madžarska je novembra 2014 predložila akcijski načrt za prenos novih direktiv o javnih naročilih ter spodbujanje konkurence in preglednosti. Napovedanih je bilo tudi več ukrepov za izboljšanje okvira za boj proti korupciji.

(13)

Čeprav so bili izvedeni nekateri ukrepi podpore izobraževanju romskih otrok, je še vedno treba razviti sistematičen pristop za spodbujanje vključujočega rednega šolanja. Delež romskih otrok, ki obiskujejo šole ali razrede, kjer je večina učencev Romov, je še vedno visok, romski učenci pa tudi dosegajo nižjo stopnjo izobrazbe od nacionalnega povprečja. Učitelji niso usposobljeni, da bi prikrajšanim skupinam nudili dovolj podpore. Več je treba storiti za izboljšanje prehoda med različnimi oblikami in stopnjami izobraževanja ter prehoda iz izobraževanja na trg dela. Načrtovane spremembe v dodeljevanju mest v sekundarnem izobraževanju, ki jih financira država, in vse zahtevnejši sprejemni pogoji v terciarnem izobraževanju bi utegnili nadalje omejiti priložnosti za prehajanje med različnimi oblikami izobraževanja, zlasti za prikrajšane skupine. Madžarska ima zelo visoko stopnjo osipa v terciarnem izobraževanju. Vlada je decembra 2014 napovedala sprejetje nacionalne strategije za terciarno izobraževanje. Strategija je med drugim namenjena zvišanju nacionalnega cilja glede terciarne izobrazbe na 34 %. Na splošno nedavni ukrepi niso bili uspešni pri izboljševanju udeležbe prikrajšanih skupin v terciarnem izobraževanju in pri reševanju problema nedokončanja šolanja. Sedanji sistem financiranja enakega dostopa ne podpira v zadostni meri.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Madžarske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Madžarska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Madžarskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 5 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(16)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in konvergenčni program. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 3 spodaj –

1.

Doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,5 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2015 in 0,6 % BDP v letu 2016.

2.

Sprejme ukrepe za ponovno vzpostavitev normalnih posojilnih pogojev realnemu sektorju gospodarstva in odpravi ovire za čiščenje portfelja, ki temelji na trgu; občutno zmanjša tveganja v zvezi s pogojnimi obveznostmi, ki so povezana z velikim obsegom državnega lastništva v bančnem sektorju.

3.

Zmanjša izkrivljajoče sektorske davke od dohodkov pravnih oseb; odpravi neupravičene ovire za vstop v storitveni sektor, vključno s sektorjem maloprodaje; zmanjša davčni primež za osebe z nizkimi dohodki, med drugim s preusmeritvijo obdavčenja na področja, ki manj izkrivljajo rast; nadaljuje boj proti davčnim utajam, zmanjša stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti in izboljša učinkovitost pobiranja davkov. Okrepi strukture v javnem naročanju, ki spodbujajo konkurenco in preglednost, ter še izboljša okvir za boj proti korupciji.

4.

Preusmeri proračunska sredstva, dodeljena za program javnih del, k ukrepom aktivnega zaposlovanja za spodbujanje vključevanja na primarni trg delovne sile ter izboljša ustreznost in kritje socialne pomoči in nadomestil za brezposelnost.

5.

Poveča udeležbo prikrajšanih skupin, zlasti Romov, v vključujočem večinskem izobraževanju in izboljša podporo tem skupinam s specifičnim usposabljanjem učiteljev; izboljša ukrepe za lažji prehod med različnimi stopnjami izobrazbe in na trg dela ter izboljša poučevanje osnovnih kompetenc.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/80

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Malte za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Malte za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Malte za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Malta ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Malto za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Malte pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Malta je 17. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015, 30. aprila 2015 pa še program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Malto trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem junija 2015 (6). V programu za stabilnost za leto 2015 vlada načrtuje postopno zmanjševanje nominalnega primanjkljaja, in sicer na 1,6 % BDP v letu 2015 in nato na 0,2 % BDP v letu 2018. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 se za čezmerni primanjkljaj lahko šteje, da je bil odpravljen v letu 2014. V skladu s programom za stabilnost vlada načrtuje, da bo srednjeročni cilj (strukturno uravnotežen proračunski položaj) dosežen do leta 2019, tj. eno leto po programskem obdobju. V skladu s programom za stabilnost se pričakuje, da se bo delež javnega dolga v BDP postopoma zmanjšal na 61,2 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Obstaja tveganje določenega odstopanja od zahtevane prilagoditve v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega cilja v letih 2015 in 2016. V letu 2015 se napoveduje izboljšanje strukturnega salda v višini 0,1 % BDP pod zahtevano raven. Čeprav je napovedana prilagoditev za leto 2016 v skladu z zahtevo, obstaja tveganje, da bo v letih 2015 in 2016 skupaj prišlo do določenega odstopanja. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 dalje niso dovolj podrobno opredeljeni. Zato bodo v letih 2015 in 2016 potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Malta na splošno izpolnjevala določbe iz Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Dolgoročna vzdržnost javnih financ Malte je ogrožena, zlasti zaradi napovedanega povečanja odhodkov, povezanega s staranjem prebivalstva. Zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti se v pokojninski sistem uvaja zelo počasi, prav tako pa ni nobene specifične povezave med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo. Malta se je z izzivi pokojninskega sistema soočila z ukrepi na trgu dela in uvedbo tretjega pokojninskega stebra, napovedala pa je tudi nadaljnje ukrepe politike v svojem nacionalnem programu reform, vendar ukrepov, s katerimi bi se korenito izboljšali vzdržnost in ustreznost sistema, Malta še ni napovedala niti izvedla. Strategija nacionalnega zdravstvenega sistema za leto 2014 se je že začela izvajati, njen namen pa je zagotoviti kar največjo učinkovitost zdravstvenega sistema in hkrati ohranjati finančno vzdržnost. To strategijo je treba spremljati.

(10)

Malta je sprejela ukrepe, s katerimi pomaga prebivalcem pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, zlasti s fiskalnimi spodbudami, nadaljnjim zagotavljanjem brezplačnega varstva otrok in uvedbo prilagodljivih delovnih ureditev. Hkrati pa večje povpraševanje po neformalni dolgotrajni oskrbi in pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti morda preprečujeta starejšim ženskam, da si na trgu dela poiščejo zaposlitev. Junija 2014 sta bili objavljeni nacionalna strategija za pismenost in strategija za predčasno opuščanje šolanja. Usklajevanje rezultatov izobraževanja s potrebami trga je še vedno v teku, čeprav oprijemljivih rezultatov še ni bilo videti.

(11)

Malta si prizadeva zagotoviti okvir za uporabo skladov tveganega kapitala in za lažji dostop do kapitalskih trgov, zlasti s pregledom sheme za zagonska podjetja Malta Enterprise in napovedanim programom semenskih naložb. V teku so tudi prizadevanja za ustanovitev razvojne banke. To strategijo je treba spremljati.

(12)

V pravo smer vodijo tudi prizadevanja Malte v boju proti davčnim utajam in pri spodbujanju izpolnjevanja davčnih obveznosti z okvirom za racionalizirano pobiranje prihodkov. Kljub trenutnim prizadevanjem je treba sprejeti konkretne ukrepe za hitrejšo uvedbo elektronskih plačil.

(13)

Postopki javnega naročanja so precej krajši zaradi uvedbe obveznega e-javnega naročanja in okrepitve ustreznih vladnih služb. Postopki bodo še krajši po izvršitvi napovedanih ukrepov, zlasti po zaposlitvi dodatnega osebja in uvedbi sistema za sledenje. Prevozni stroški imajo v malteškem gospodarstvu pomembno vlogo. Nedavno se je začela reforma prometnega sektorja, vendar vlada še vedno ni predstavila celovite prometne strategije.

(14)

Nacionalni program reform opredeljuje ukrepe za reformiranje pravosodnega sistema, ki presegajo ukrepe iz poročila o državi. Posledično je Malta dosegla nekaj napredka pri obravnavanju priporočil za posamezne države za leto 2014 glede povečanja učinkovitosti pravosodja. Predlog zakona je v zaključni fazi. Pričakuje se, da bo po sprejetju in izvajanju zakona pravosodni sistem učinkovitejši, zlasti z digitalizacijo sodnih postopkov in spodbujanjem mehanizmov za alternativno reševanje sporov.

(15)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Malte in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Malta prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Malti, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(16)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (8). Malta bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Po odpravi čezmernega primanjkljaja doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016.

2.

Sprejme ukrepe za izboljšanje osnovnih znanj in nadaljnje zmanjšanje predčasnega opuščanja šolanja s spodbujanjem nenehnega poklicnega razvoja učiteljev.

3.

Zagotovi dolgoročno vzdržnost javnih financ, nadaljuje sedanjo pokojninsko reformo, na primer s hitrejšo uvedbo že sprejetega zvišanja zakonsko določene upokojitvene starosti, tako da jo poveže s spremembami pričakovane življenjske dobe.

4.

Izboljša dostop do financiranja za mala in mikro podjetja, zlasti z nebančnimi instrumenti.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/83

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Nizozemske za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Nizozemske za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Nizozemske za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nizozemsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Nizozemsko za leto 2015. V njem je ocenila napredek Nizozemske pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vključuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Nizozemskem obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni ukrepi politike in spremljanje. Tveganja, ki izhajajo iz visoke ravni zasebnega dolga, so še vedno prisotna in jim je treba nameniti pozornost, čeprav nedavni ukrepi podpirajo okrevanje stanovanjskega trga in bodo pripomogli k omejevanju rasti hipotekarnih posojil. Čeprav velik presežek tekočega računa delno odraža strukturne značilnosti gospodarstva, bi bila struktura pokojninskega in davčnega sistema potencialno lahko vir neučinkovite razporeditve kapitala.

(7)

Nizozemska je 30. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Nizozemsko trenutno veljajo preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodne določbe glede dolga. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje postopno izboljševanje nominalnega primanjkljaja, in sicer na 1,8 % BDP v letu 2015 in nato na 0,7 % BDP v letu 2018. Vlada načrtuje, da bo srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, izpolnjevala v celotnem programskem obdobju. V skladu s programom za stabilnost se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP v letu 2015 dosegel najvišjo vrednost pri 68,8 % in se nato postopoma zmanjšal na 66,1 % v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske napovedi, je verjeten. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se pričakuje, da bo strukturni saldo izpolnil srednjeročni cilj ter dosegel – 0,3 % BDP v letu 2015 in – 0,4 % BDP v letu 2016. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Nizozemska izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Javni izdatki za raziskave in razvoj, ki so v letu 2013 znašali 0,84 % BDP, so nizki glede na stopnjo izobrazbe, akademske dosežke in raven gospodarskega razvoja. Javnofinančni odhodki na tem področju se od leta 2014 zmanjšujejo, medtem ko zasebni izdatki za raziskave in razvoj ostajajo nizki. Preusmeritev javnih izdatkov v inovacije in raziskave, zlasti temeljne raziskave, in izvajanje okvirnih politik za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in razvoj bi pripomogla h krepitvi dolgoročnega potenciala rasti nizozemskega gospodarstva.

(9)

Enega ključnih izzivov predstavlja trg stanovanjskih nepremičnin, na katerem so se v zadnjih desetletjih nakopičile togosti in izkrivljajoče spodbude, ki so oblikovale vzorce stanovanjskega financiranja in varčevanja v tem sektorju. Dejstvo, da gospodinjstva povečujejo bruto hipotekarni dolg na podlagi stanovanjskega premoženja, je večinoma posledica dolgoletnih fiskalnih spodbud, zlasti stoodstotne davčne olajšave za hipotekarne obresti. Od leta 2012 je bila izvedena vrsta ukrepov, da bi se vprašanje teh spodbud deloma razrešilo. Nekateri od njih vključujejo prilagajanje davčne obravnave stanovanjskega financiranja. Postopno omejevanje davčne olajšave za hipotekarne obresti in povečevanje spodbud za odplačevanje je vsekakor upravičeno. Vendar bi se ta ukrep lahko uvajal hitreje in tako bolj vplival na dinamiko odplačevanja. Ohranjena bo znatna davčna spodbuda za naložbe v neproduktivna sredstva. Razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, ki naj bi leta 2018 znašalo 100 %, je še vedno visoko. Trg najemnih stanovanj omejujeta regulacija in obsežen sektor socialnih stanovanj, za katerega so hkrati značilne dolge čakalne liste. V tem sektorju je uvedba razlikovanja višine najemnin glede na dohodke gospodinjstev dobrodošel ukrep, vendar je njegov učinek omejen. V skladu z novim zakonom bodo morale stanovanjske družbe ločevati dejavnosti v splošnem gospodarskem interesu (tj. socialna stanovanja) od drugih dejavnosti. Čas bo pokazal, ali bo to prineslo želeno preusmeritev socialnih stanovanj k ljudem, ki potrebujejo pomoč, in zagotovilo, da bodo socialna stanovanja dostopna prikrajšanim ljudem, ki stanovanj ne morejo najeti po tržnih pogojih.

(10)

Dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema se je izboljšala. Poleg postopnega zviševanja zakonsko določene upokojitvene starosti prvega stebra s 65 let v letu 2012 na 67 let v letu 2021 in njenega kasnejšega povezovanja s pričakovano življenjsko dobo je Nizozemska sprejela celovite reforme zasebno financiranega stebra pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Boljši finančni nadzor pokojninskih skladov in večjo odpornost sistema na finančne pretrese dopolnjujejo uspešne reforme, ki spodbujajo starejše delavce, da delajo dlje. Z reformami dolgotrajne oskrbe se je odgovornost prenesla na občine, pri čemer so se zmanjšali skupni odhodki, poudarek pa je na večji učinkovitosti. Kakovost in dostopnost dolgotrajne oskrbe pa je treba spremljati.

(11)

Med drugim še vedno predstavlja izziv primerna znotraj- in medgeneracijska porazdelitev stroškov in tveganj, ki bi presegala sprejeta pravila o usklajevanju z inflacijo in finančnih rezervah (okvir finančne ocene) in bi vključevala zlasti nižje prispevke za tiste, ki so na začetku poklicne poti. Izboljšanje aktuarske pravičnosti prispevkov v drugi pokojninski steber bi pripomoglo k uporabi finančnih sredstev gospodinjstev v bolj rasti prijazne namene.

(12)

Cilj celovite reforme delovnopravne zakonodaje, sprejete v letu 2014, je povečanje udeležbe na trgu dela in mobilnosti. Negativne fiskalne spodbude za delo so se zmanjšale. Zakonodaja, ki jo je sprejel parlament, uvaja možnost za uporabo kvote, če delodajalci, ki so se k temu zavezali, ne zagotovijo dodatnih delovnih mest za invalide. Celovita ocena učinka teh ukrepov bo mogoča šele po njihovi izvedbi. Potrebni so nadaljnji ukrepi za boljše vključevanje ljudi, ki so na obrobju trga dela, tudi tistih iz priseljenskih družin.

(13)

Ob upoštevanju obveznih nedavčnih dajatev je davčni primež na Nizozemskem precej višji od povprečja EU, obdavčenje pa bi lahko preusmerili na dejavnike, ki manj škodujejo rasti. Predvidena davčna reforma bi prispevala k povečanju udeležbe na trgu dela. Ko bo sprejeta, bo treba njen učinek pozorno spremljati.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Nizozemske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Nizozemska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Nizozemskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih od 1 do 3 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost in meni (6), da Nizozemska izpolnjuje določbe Pakta za stabilnost in rast.

(16)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih od 1 do 3 spodaj.

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Nizozemska bi morala kot država katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Preusmeri javne izdatke v podporo naložbam v raziskave in razvoj ter izboljša okvirne pogoje za spodbujanje zasebnih izdatkov za raziskave in razvoj, da se nevtralizira trend upadanja javnih izdatkov za raziskave in razvoj ter poveča potencial za gospodarsko rast.

2.

Ob vse hitrejšem okrevanju pospeši zmanjševanje davčne olajšave za hipotekarne obresti, da se tako zmanjšajo davčne spodbude za naložbe v neproduktivna sredstva. Uvede bolj tržno naravnan mehanizem za določanje višine najemnin na trgu najemnih stanovanj in dodatno veže najemnine za socialna stanovanja na višino dohodkov gospodinjstev.

3.

Zniža raven prispevkov v drugi steber pokojninskega sistema za delavce, ki so na začetku poklicne poti.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/87

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Avstrije za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Avstrije za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Avstrije za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Avstrija ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Avstrijo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Avstrije pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Avstrija je 21. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Avstrijo trenutno veljajo preventivni del Pakta za stabilnost in rast in prehodne določbe glede dolga v obdobju 2014–2016. V programu za stabilnost za leto 2015 vlada načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj postopno izboljševal, in sicer na 2,2 % BDP v letu 2015 in nato na 0,5 % BDP v letu 2019. V skladu s programom za stabilnost je bil leta 2014 dosežen srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj, ki ni višji od 0,45 % BDP, vlada pa namerava srednjeročni cilj izpolnjevati v celotnem programskem obdobju. Vendar preračunani strukturni saldo kaže na odstopanja od srednjeročnega cilja od leta 2015 naprej. Pričakuje se, da bo delež javnega dolga najvišji v letu 2015, ko naj bi dosegel 86,8 % BDP, nato pa naj bi postopno upadel in leta 2019 znašal 79,7 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi v programu za stabilnost, je verjeten. Vendar ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 dalje niso bili dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se predvideva, da bo strukturni saldo leta 2015 za 0,4 % BDP odstopal od srednjeročnega cilja. Odstopanje naj bi postalo znatno leta 2016 zaradi predvidenega poslabšanja strukturnega salda v višini 0,6 % BDP, pri čemer bi bila za dosego srednjeročnega cilja potrebna strukturna prilagoditev v višini 0,3 % BDP. To bi pomenilo odstopanje za okoli 0,9 % BDP od zahteve iz Pakta za stabilnost in rast. Zato bodo potrebni nadaljnji ukrepi. Istočasno pa se bo v skladu s programom za stabilnost in pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2015 bruto dolg v letih 2015 in 2016 še naprej zmanjševal v skladu s prehodno določbo glede dolga. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Avstrija ne bo usklajena z določbami Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Odnosi med različnimi ravnmi države ostajajo zapleteni, zaradi česar se zmanjšuje učinkovitost v ključnih sektorjih javne uprave. Avstrija se še vedno uvršča med države z najnižjimi stopnjami lastne obdavčitve na lokalni in regionalni ravni, izražene v deležu BDP. Kljub tej nizki stopnji davčne avtonomije imajo regionalne in lokalne uprave več pristojnosti na področju porabe in upravljanja. Velika zapletenost pristojnosti na prihodkovni in odhodkovni strani ter njihova neusklajenost ne vpliva ugodno na izvajanje širših političnih reform.

(10)

Na dolgoročno fiskalno vzdržnost avstrijskega pokojninskega sistema še vedno negativno vplivajo strukturne slabosti. Reforme, ki jih je do zdaj sprejela Avstrija, niso zadostne za zagotovitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti sistema. Prvič, dejanska upokojitvena starost je še vedno precej pod zakonsko določeno upokojitveno starostjo. Drugič, zakonsko določena upokojitvena starost žensk je precej nižja od starosti moških in ne bo povišana do leta 2024. Tretjič, zakonsko določena upokojitvena starost še vedno ni povezana z nenehno naraščajočo življenjsko dobo. Avstrija je sprejela nekatere ukrepe za povečanje dejanske upokojitvene starosti, ki je zdaj 59,7 leta (2014), a ostaja pod povprečjem EU, ki je 63,1 leta (2013). Sprejeti so bili ukrepi za preprečevanje možnosti predčasnega in invalidskega upokojevanja, s čimer se delovna doba podaljšuje. Poleg tega so se povišali letni odbitki za predčasno upokojitev in obdobje pokojninske dobe, ki je potrebno za izpolnjevanje pogojev za predčasno ali invalidsko upokojitev. Ni jasno, ali se bodo pričakovani pozitivni proračunski učinki teh ukrepov dejansko pokazali.

(11)

Avstrijska poraba za zdravstveno varstvo je med najvišjimi v Uniji. Cilj tekoče reforme zdravstvenega varstva (2013–2016) je stabilizacija sredstev, namenjenih zdravstvenemu varstvu, izraženih kot delež BDP, od leta 2016. Vendar tudi če bodo reforme uspešne, bo treba za dosego fiskalne vzdržnosti in učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva še vedno premagati strukturne izzive. Za obdobje po letu 2016 bi bilo treba sprejeti ukrepe zdaj. Primera ukrepov sta med drugim povečanje števila pacientov, sprejetih v ambulantno zdravljenje v okviru multidisciplinarnega osnovnega zdravstvenega varstva, ter dodatno zmanjšanje povprečnega obdobja bolnišničnega zdravljenja.

(12)

Zagotovitev dolgoročne razpoložljivosti ustrezno kvalificirane delovne sile za Avstrijo še vedno ostaja izziv. Stopnja brezposelnosti trenutno znaša okoli 5,6 % in je med najnižjimi v Uniji, vendar potencial trga dela nekaterih delov delovne sile še ni v celoti izkoriščen. Avstrija je sprejela nekaj ukrepov za podaljšanje delovne dobe, izboljšanje udeležbe žensk na trgu dela in boljšo izkoriščenost potenciala priseljencev, ki sodelujejo na trgu dela, vključno z izboljšanjem priznavanja njihovih kvalifikacij. Vendar je treba nedavne reforme tesno spremljati, potrebnih pa je še več ukrepov za popoln izkoristek potenciala teh skupin na trgu dela.

(13)

Avstrija je 13. marca 2015 predstavila celovito davčno reformo, s katero si prizadeva preoblikovati davčne razrede ter stopnje dohodnine, zlasti z zmanjšanjem začetne stopnje dohodnine s 36,5 % na 25 %. Davčna olajšava naj bi po ocenah znašala 4,9 milijarde EUR, za podporo družinske politike in raziskovalnih dejavnosti pa je predvidenih še 300 milijonov EUR dodatnih odhodkov. V skladu s predlogom bo preusmeritev obdavčitve delno financirana z bojem proti davčnim utajam, zmanjšanjem javnih izdatkov, povečanjem zmanjšanih stopenj DDV na 13 % na nekaterih področjih ter s povečanjem davka na dohodek od kapitala s 25 % na 27,5 %. Ti načrti reform so na splošno v skladu s priporočili Sveta iz leta 2014. Verjetno bodo povečali spodbude za delo za posameznike z nizkimi dohodki in prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu ter podprli razpoložljivi dohodek. Vendar reforma ne bi smela vplivati na proračun.

(14)

Za avstrijski šolski sistem je značilno nizko število mladih osipnikov, kar je veliko pod povprečjem EU. V trdnem in dobro delujočem sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja se izoblikuje velika skupina visokokvalificiranih delavcev. Vendar si je še vedno treba prizadevati za izboljšanje rezultatov izobraževanja in s tem zaposljivosti mladih z nizkim socialno-ekonomskim statusom, zlasti tistih s priseljenskim poreklom. Ocena izvajanja novega srednješolskega sistema (Neue Mittelschule) je razkrila pomanjkljivosti, ki jih je še vedno treba obravnavati.

(15)

Svet je v okviru evropskega semestra dosledno priporočal, naj Avstrija izboljša in spodbuja konkurenčnost na področju storitev, vendar je bil odziv politike do zdaj omejen. Pravne oblike, zahteve glede lastniške strukture in tarif še vedno veljajo za več poklicev, kar ustvarja zakonodajne ovire za dostop do trga, specializiranim posameznikom in podjetjem iz drugih držav članic pa preprečuje, da bi v Avstriji ustanovili podjetje. Avstrija v okviru medsebojnega ocenjevanja pregleduje svoja pravila o dostopu do poklicev in opravljanju poklicnih dejavnosti, da bi ocenila, ali so sorazmerne in v splošnem interesu. V primerjavi z organi v drugih državah članicah ima zvezni urad za varstvo konkurence na voljo premalo sredstev, kar preprečuje učinkovitejše ukrepanje.

(16)

Avstrijski bančni sektor je še vedno trden, vendar se še vedno sooča z veliko izzivi, tako doma kot v zvezi z občutljivo izpostavljenostjo na tujem. Tudi v letu 2014 se je kapitalizacija bančnega sektorja izboljševala, dobičkonosnost avstrijskih bank pa je še naprej pod pritiskom. Pet od šestih največjih avstrijskih kreditnih institucij je leta 2014 uspešno prestalo celovito oceno ECB, neuspešna je bila le banka Österreichische Volksbanken (ÖVAG). Avstrija je dosegla znaten napredek pri prestrukturiranju bank ÖVAG in Hypo Group Alpe Adria (HGAA).

(17)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Avstrije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Avstrija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Avstriji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(19)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Avstrija bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Prepreči odstopanje od doseganja srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016. Zagotovi, da davčna reforma, ki naj bi zmanjšala davčno obremenitev dela, ne bo vplivala na proračun. Popravi neusklajenost med pristojnostmi na prihodkovni in odhodkovni strani različnih ravni države. Sprejme ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, vključno z zgodnejšo uskladitvijo zakonsko določene upokojitvene starosti za moške in ženske ter vzpostavitvijo povezave med zakonsko določeno upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo.

2.

Okrepi ukrepe za povečanje udeležbe starejših in žensk na trgu dela, vključno z izboljšanjem zagotavljanja storitev otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe. Sprejme ukrepe za izboljšanje stopenj izobrazbe prikrajšanih mladih.

3.

Odpravi nesorazmerne ovire za ponudnike storitev in ovire za ustanavljanje interdisciplinarnih podjetij.

4.

Odpravi potencialne šibkosti finančnega sektorja v smislu izpostavljenosti na tujem in nezadostne kakovosti sredstev.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/91

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Poljske za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Poljske za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Poljska ni bila opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Poljsko za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Poljske pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Poljska je 29. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015, 30. aprila 2015 pa še svoj konvergenčni program za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Poljsko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem junija 2015 (5). V konvergenčnem programu za leto 2015 vlada načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj postopno zmanjševal, in sicer s 3,2 % BDP na 2,7 % BDP v letu 2015 in nato na 1,2 % BDP v letu 2018. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 se lahko šteje, da je bil čezmerni primanjkljaj ustrezno odpravljen že v letu 2014, kar je eno leto pred rokom, ob upoštevanju, da je presežek nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, tj. 3 % BDP, mogoče pripisati neto proračunskim stroškom sistemske pokojninske reforme. Vlada v skladu s konvergenčnim programom načrtuje, da bo do leta 2019 dosegla srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP. Vlada po rekordnem 51,7-odstotnem deležu javnega dolga v BDP v letu 2015 načrtuje njegovo znižanje na 49,1 % v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske napovedi, je v letu 2015 verjeten in v letu 2016 ugoden. Na podlagi splošne ocene bo Poljska predvidoma izpolnila zahtevano prilagoditev za doseganje srednjeročnega cilja v letu 2015, saj je rast neto odhodkov nižja od referenčne vrednosti. Ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 niso dovolj podrobno opredeljeni. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 obstaja tveganje manjšega odstopanja od zahtevane prilagoditve v letu 2016, saj strukturna prilagoditev ne dosega zahtevane. Zato bodo v letu 2016 potrebni nadaljnji ukrepi. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Poljska na splošno izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Davčni prihodki bi se lahko povečali z zmanjšanjem trenutno obsežne uporabe znižanih stopenj DDV in s povečanjem učinkovitosti davčne uprave.

(9)

Za fiskalni okvir Poljske bi bilo koristno oblikovanje neodvisnega organa, bodisi samostojnega ali v okviru obstoječe institucije, ki bi bil odgovoren za izvajanje predhodnih in naknadnih ocen upoštevanja fiskalnih predpisov, ocene makroekonomskih in proračunskih napovedi ter analize dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

(10)

Poljska je konec leta 2013 spremenila sistemsko pokojninsko reformo iz leta 1999. Čeprav je kratkoročno nekoliko razbremenila proračun, pa sprememba sistemske pokojninske reforme iz leta 1999 ne izboljšuje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, saj se bodo kratkoročne koristi zaradi višjih socialnih prispevkov in nižjih plačil obresti izničile z višjimi prihodnjimi izplačili pokojnin iz javnega pokojninskega stebra. Na splošno sprememba sistemske pokojninske reforme iz leta 1999 na dolgi rok prinaša določena tveganja za poljske javne finance.

(11)

Privilegiji socialne varnosti za kmete in rudarje še naprej zavirajo poklicno mobilnost in pomenijo znatne stroške za javne finance. Te preferencialne sheme odvračajo ljudi od prehoda v bolj produktivne sektorje, ustvarjajo prikrito brezposelnost in so zaradi nizkih prispevkov močno subvencionirane s strani davkoplačevalcev. Poljski kmetijski sektor je v letu 2014 zaposloval 11,5 % delovne sile, kar je več kot dvakrat več od povprečja EU, hkrati pa ustvaril samo 3,3 % nacionalne bruto dodane vrednosti. Državne subvencije za sistem socialne varnosti za kmete znašajo skoraj 1 % BDP, za rudarske pokojnine pa 0,5 % BDP. Povezava med prispevki in prejemki je šibka in prispevki večinoma temeljijo na pavšalu. Kmetov z visokimi dohodki ni mogoče sistematično izključiti iz sistema, zato ta omogoča zlorabe. Uvedba sistema za evidentiranje in ocenjevanje prihodkov kmetov je nujen prvi korak za reformo sistema socialne varnosti za kmete.

(12)

Segmentacija trga dela je na Poljskem še vedno prisotna. Po številu pogodb za določen čas je Poljska na čelu Unije, medtem ko je stopnja prehoda od zaposlitve za določen čas k stalni zaposlitvi nizka, razlika v plačah pa je najvišja v Uniji. Toge določbe glede odpuščanja, dolgi sodni postopki in druge obremenitve za delodajalce spodbujajo uporabo pogodb za določen čas in netipičnih pogodb o zaposlitvi. Poleg tega domnevno visoki stroški pogodb v okviru delovnopravne zakonodaje povzročajo čezmerno uporabo civilnopravnih pogodb (umowy cywilnoprawne), ki so privlačne za delodajalce zaradi s tem povezanih nižjih prispevkov za socialno varnost. Velik delež tovrstnih pogodb, tj. povezanih z nižjimi prispevki, pa lahko zmanjša kakovost razpoložljivih delovnih mest, zlasti za mlade delavce. Stopnja brezposelnosti mladih je visoka, kar je delno posledica neusklajenosti kvalifikacij in spretnosti kandidatov na eni strani s potrebami trga dela na drugi strani. Zato so potrebna nadaljnja prizadevanja za reformo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povečanje nizke ravni udeležbe v vseživljenjskem učenju. Udeležba žensk na trgu dela je še vedno nizka. Da bi rešila to vprašanje, je Poljska povečala razpoložljivost predšolskega varstva in vzgoje, vendar je glede razpoložljivosti varstva za najmlajše otroke še vedno med državami članici z najslabšimi rezultati.

(13)

Železniški sektor trpi zaradi visokih uporabnin za dostop do železniške infrastrukture in neustreznega nacionalnega financiranja. Postopki za načrtovanje in izvajanje projektov so običajno dolgi in zapleteni zaradi regulativnega in upravnega okolja. Nedavne zakonodajne spremembe bodo morda pozitivno učinkovale na železniški promet, vendar verjetno ne bodo vplivale na naložbene projekte, ki so se začeli v programskem obdobju 2007–2013. V obdobju 2014–2020 naj bi se sredstva EU za železniški sektor znatno povečala.

(14)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo poljske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Poljska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Poljskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

Po odpravi čezmernega primanjkljaja doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,5 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letih 2015 in 2016. Ustanovi neodvisen fiskalni svet. Razširi davčno osnovo, zlasti z omejevanjem uporabe obsežnega sistema znižanih stopenj DDV.

2.

Začne postopek usklajevanja pokojninskih shem za kmete in rudarje s tistimi, ki veljajo za druge delavce, in sprejme časovni razpored za postopno popolno uskladitev; vzpostavi sistem za ocenjevanje in evidentiranje prihodkov kmetov.

3.

Sprejme ukrepe za zmanjšanje pretirane uporabe pogodb za določen čas in civilnopravnih pogodb na trgu dela.

4.

Odpravi ovire za naložbe v železniške projekte.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/94

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (4) v zvezi z nacionalnim programom reform Portugalske za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Portugalske za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Portugalske za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je bila Portugalska opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Portugalsko za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Portugalske pri izvajanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Portugalskem obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih so potrebni odločni ukrepi politike in posebno spremljanje. Resda je bil s programom za prilagoditev dosežen precejšen napredek na področju ekonomske prilagoditve in politik. Kljub prizadevanjem za razdolževanje, ki so očitna v gospodinjstvih in sektorjih nefinačnih družb, so še vedno prisotna precejšnja tveganja, ki so povezana z visoko notranjo in zunanjo zadolženostjo v več sektorjih, ki si zasluži posebno pozornost. V razmerah nizke rasti, nizke inflacije in visoke brezposelnosti obstajajo tudi močni pritiski za razdolževanje.

(7)

Portugalska je 28. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Portugalsko trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje odpravo čezmernega primanjkljaja do konca leta 2015 v skladu z rokom, ki ga je določil Svet. Načrtuje znižanje nominalnega primanjkljaja na 2,7 % BDP v letu 2015 in nato postopoma na 0,6 % BDP v letu 2018. Vlada v skladu s programom za stabilnost načrtuje, da bo leta 2016 dosegla srednjeročni cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP. Delež javnega dolga v DBP naj bi se v letu 2015 zmanjšal na 124,2 % in nadalje na okoli 112,1 % v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je za leti 2015 in 2016 verjeten, za leti 2017 in 2018 pa precej optimističen; nekaj tveganj za ti dve leti je opredelil tudi portugalski svet za javne finance. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pravočasna in trajna odprava čezmernega primanjkljaja do konca leta 2015 še ni zagotovljena, je pa dosegljiva. Obenem je fiskalni napor manjši od tistega, ki ga je priporočil Svet. Ob predpostavki, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen, bo za Portugalsko od leta 2016 veljal preventivni del Pakta. Ukrepi za izboljšanje proračunske bilance in v podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 dalje niso bili dovolj podrobno opredeljeni, prav tako pa se ne zdijo dovolj obsežni. Zato se zdi, da obstaja tveganje znatnega odklona od zahtevane prilagoditve za dosego srednjeročnega cilja v letu 2016 in da bodo potrebni dodatni strukturni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Portugalska ne bo izpolnila določb Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Konsolidacijo javnih financ je treba podpreti s povečanjem učinkovitosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov na vseh ravneh javne uprave in z nadaljnjimi reformami sistema za upravljanje javnih financ. Zlasti so potrebna dodatna prizadevanja, da se zagotovi strog nadzor nad odhodki z okrepitvijo zakona o nadzoru obveznosti in povečanjem odgovornosti. Zakon o enotni plačni lestvici je bil objavljen septembra 2014 in se uporablja od januarja 2015, izvajanje uredbe-zakona o enotni lestvici dodatkov pa je v pripravi. Prestrukturiranje podjetij v državni lasti še ni zaključeno. Pri oblikovanju novih celovitih ukrepov v okviru trenutne pokojninske reforme je bil dosežen le omejen napredek, in sicer po sodbah ustavnega sodišča iz avgusta 2014. Portugalska je v zadnjih dveh letih izvedla celovito reformo davčnega sistema s poudarkom na davku od dohodkov pravnih oseb, dohodnini in okoljskih davkih. Oceniti bi bilo treba skupni učinek te reforme. Dovolj je še možnosti za dodatne reforme, namenjene posodobitvi upravljanja prihodkov in nadaljnjemu izboljšanju izpolnjevanja obveznosti davkoplačevalcev.

(10)

Pri sistemu kolektivnega pogajanja je v zadnjem času prišlo do številnih reform, niso pa vse spodbujale usklajevanja plač s produktivnostjo na ravni sektorja in podjetja. Izziv sistema je omogočiti podjetjem, da se prilagodijo posebnim okoliščinam. To vključuje učinkovito uporabo obstoječih določb za podjetja, da lahko v posebnih okoliščinah odstopajo od sektorskih kolektivnih pogodb. Kljub zamrznitvi v zadnjih letih se je minimalna plača od leta 2008 nominalno povečevala precej hitreje kot povprečna plača, delež delavcev z minimalno plačo pa se je s 5 % v letu 2005 povečal na 12,9 % v letu 2014.

(11)

Znaten napredek je bil dosežen pri uvajanju aktivnih politik zaposlovanja in pri reformi javnega zavoda za zaposlovanje. Kljub temu ostajajo izzivi glede doseganja mladih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo. Treba je povečati digitalizacijo služb, odgovornih za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Zagotavljanje ustrezne pokritosti s socialnimi pomočmi, zlasti v okviru sheme minimalnega dohodka, ostaja ključni izziv. Nekaj napredka je bilo doseženega glede izboljšanja kakovosti in ustreznosti izobraževanja glede na potrebe trga dela. Za izboljšanje kakovosti izobraževanja je Portugalska izvedla reformo učnih načrtov in statutov učiteljev. Uporaba instrumentov za spremljanje ter diverzifikacija povezav z novimi programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja bi morali obravnavati zgodnje opuščanje šolanja in izboljšati učne rezultate. Namen nedavnih reform je posodobitev sistema za poklicno izobraževanje in usposabljanje, izziv pa še vedno predstavlja vprašanje, kako izobraževanje narediti privlačnejše za učence. Izziv ravno tako predstavlja spodbujanje prenosa znanja med visokošolskim izobraževanjem, podjetji v zasebnem sektorju in raziskovalnimi organizacijami.

(12)

Velik dolg portugalskih podjetij še vedno negativno vpliva na njihovo uspešnost in jih ovira pri novih naložbah, medtem ko je zadolženost gospodinjstev zdaj občutno manjša. Po izčrpni oceni je centralna banka poostrila spremljanje likvidnosti in kapitalskega položaja bank ter ocenila njihove načrte za reševanje. Delež slabih posojil podjetjem ostaja visok (tj. nad 18 %) in predstavlja breme za bilance stanja bank. Z reformo davka od dohodkov pravnih oseb, ki se je začela leta 2014, so se okrepile omejitve glede odbitka neto finančnih odhodkov, vendar bi bilo treba nadalje obravnavati znatne davčne spodbude pri obdavčitvi pravnih oseb. V teku je preoblikovanje platform/postopkov za prestrukturiranje podjetij PER in SIREVE, ki bosta okrepila pomoč uspešnim podjetjem, da namesto likvidacije nadaljujejo s poslovanjem. Podatki o razdolževanju za leto 2014 kažejo precejšen napredek pri izvajanju ukrepov za zmanjšanje presežka dolga podjetij. Strateški načrt za prestrukturiranje dolga podjetij, objavljen maja 2014, se z različnimi ukrepi postopoma oblikuje v zakonodaji. Napredek je bilo opaziti tudi glede razširitve obsega alternativnih možnosti financiranja, ki so na voljo nefinančnim podjetjem, in sicer s spodbujanjem kapitalskih naložb. Namen institucije za financiranje razvoja, uradno ustanovljene septembra 2014, je obravnavanje nedelovanja trga, ki MSP ovira pri dostopu do financiranja.

(13)

Obstajajo možnosti za okrepitev ukrepov, namenjenih povečanju učinkovitosti in kakovosti pravosodnega sistema, zlasti glede ocenjevanja dejavnosti sodišč in uporabe spletnih orodij, ter anketiranju uporabnikov sodišč ali pravnih strokovnjakov. Glede na pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2015 so postopki v civilnih in gospodarskih zadevah še vedno dolgotrajni (386 dni.) Število izvršilnih zadev še naprej nekoliko upada, za izdajo sodne odločbe pa še vedno preteče precej časa (1 045 dni v letu 2014). Reforme v zvezi z davčnimi in upravnimi sodišči se odvijajo počasneje kot druge reforme sodstva. V odgovor na porast števila primerov zaradi insolventnosti je treba na tem področju povečati sredstva in okrepiti usposabljanje za prvostopenjska sodišča. Likvidnost podjetij še naprej otežujejo velike zamude pri plačilih, kar velja zlasti za javni sektor. Za odpravo teh zamud pri plačilih niso bili sprejeti nobeni novi ukrepi ali zaveze. Preglednost je pomanjkljiva glede javno-zasebnih partnerstev na lokalni in regionalni ravni ter na področju koncesij na vseh ravneh. Preprečevanje korupcije ovira neučinkovita uporaba obstoječega pravnega okvira, spremljanje, izvajanje in izvrševanje sankcij pa je treba izboljšati.

(14)

Nacionalni regulativni organ za promet še ni operativen. Ukrepi za liberalizacijo pristaniških koncesij, železnice in mestnega javnega prevoza se izvajajo počasi, kar ne spodbuja naložb. Nekaj napredka je bilo doseženega pri izvajanju dolgoročnega načrta na področju prometa in razporeda za reformo pristaniškega sektorja. Pri prometnih koncesijah za mestni območji Lizbone in Porta je prišlo do zamud. Poleg tega je bil omejen napredek dosežen pri ponovnih pogajanjih o pristaniških koncesijah in v železniškem sektorju. Združitev upravljavcev infrastrukture za železniški (REFER) in cestni (EP) promet, ki naj bi izboljšala finančno vzdržnost novega organa za železniško in cestno infrastrukturo, je še vedno v teku. Število zaposlenih v podjetjih v državni lasti v prometnem sektorju se je zmanjšalo.

(15)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo portugalske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Portugalska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Portugalskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 5 spodaj.

(16)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(17)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 4 spodaj.

(18)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (7). Portugalska bi morala kot država članica, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

S potrebnimi ukrepi zagotovi trajno odpravo čezmernega primanjkljaja v letu 2015. Doseže fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016. Izredne prihodke uporabi za pospešeno zmanjševanje primanjkljaja in dolga. Okrepi zakon o nadzoru obveznosti za izboljšanje nadzora nad odhodki. Izboljša srednjeročno vzdržnost pokojninskega sistema. Zagotovi finančno vzdržnost podjetij v državni lasti. Nadalje izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti in učinkovitost davčne uprave.

2.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami spodbudi uskladitev plač s produktivnostjo ob upoštevanju različnih spretnosti in pogojev na lokalnem trgu dela ter razlik v gospodarski uspešnosti po posameznih regijah, sektorjih in podjetjih. Zagotovi, da so trendi na področju minimalne plače skladni s cilji spodbujanja zaposlovanja in konkurenčnosti.

3.

Izboljša učinkovitost javnega zavoda za zaposlovanje, zlasti z večjim doseganjem mladih, ki niso prijavljeni na zavodu. Zagotovi učinkovito aktiviranje prejemnikov nadomestil in ustrezno pokritost s socialnimi pomočmi, zlasti v okviru sheme minimalnega dohodka.

4.

Sprejme nadaljnje ukrepe za zmanjšanje presežka dolga podjetij, obravnavanje deleža slabih posojil podjetjem v bankah in zmanjšanje davčnih ugodnosti pri obdavčitvi pravnih oseb. Izboljša učinkovitost instrumentov za prestrukturiranje dolga za uspešna podjetja z uvedbo spodbud za vključevanje bank in dolžnikov že v zgodnjo fazo procesa prestrukturiranja.

5.

Pospeši ukrepanje in poveča preglednost glede koncesij, tudi v prometnem sektorju, in javno-zasebnih partnerstev na lokalni in regionalni ravni.

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/98

(1)

Za ohranitev in krepitev razvoja euroobmočja so potrebna nenehna prizadevanja politike za podporo uravnoteženi prilagoditvi v zasebnem in javnem sektorju ter srednjeročnemu in dolgoročnemu povečanju potenciala gospodarstva za rast. Čeprav je v euroobmočju prisotno gospodarsko okrevanje, ga zavira zapuščina nedavnih gospodarskih in finančnih kriz, vključno s tekočim ponovnim zunanjim uravnoteženjem, visokimi stopnjami javnega in zasebnega dolga ter s tem povezanimi pritiski razdolževanja, obstoječo strukturno togostjo znotraj nacionalnih trgov dela in proizvodnih trgov, visoko brezposelnostjo in nizkim zaupanjem ter vztrajno šibkimi naložbami. Doslej izvajanje reform, opredeljenih v priporočilih za posamezne države članice, ni potekalo dovolj hitro.

(2)

Euroobmočje je več kot samo vsota svojih članic. Gospodarstva v euroobmočju so tesno povezana, zato je potrebno večje usklajevanje fiskalnih, finančnih in strukturnih politik. Naravnanost politik na ravni euroobmočja bi morala spodbujati rast in delovna mesta ter hkrati zagotavljati, da se ohranja in spodbuja napredek, dosežen pri ponovnem uravnoteženju. Države članice euroobmočja nosijo specifično odgovornost za učinkovito izvajanje okvira upravljanja, ki je bil v zadnjih letih pomembno okrepljen. To zahteva večji medsebojni pritisk v podporo izvajanju nacionalnih reform in preudarnemu vodenju javnih financ. Treba bi bilo izvesti tudi obsežnejšo oceno nacionalnih reform z vidika interesov euroobmočja, internalizacijo morebitnih učinkov prelivanja in spodbujanje politik, ki so še posebej pomembne za dobro delovanje ekonomske in monetarne unije.

(3)

Izvajanje daljnosežnih strukturnih reform, ki uvajajo reforme v gospodarstvu ter spodbujajo konkurenčnost in potencial rasti, v euroobmočju še ni zadovoljivo. Obseg neravnotežij pred krizo, položaj v poslovnem ciklu in fiskalni manevrski prostor se v državah članicah znatno razlikujejo. Kljub izboljšanju na trgu dela in določenem napredku pri reformah za izboljšanje prožnosti trga dela, stopnja brezposelnosti ostaja visoka, tveganja za dolgoročno brezposelnost pa postajajo zakoreninjena, kar dodatno poslabšuje socialne razmere v najbolj ranljivih državah. Ponovno zunanje uravnoteženje je v teku, vendar je napredek asimetričen, veliki presežki na tekočem računu nekaterih držav članic pa so še vedno prisotni. Z daljnosežnimi strukturnimi reformami trga dela in proizvodnih trgov bi lahko spodbudili potrebno ekonomsko prilagoditev v euroobmočju in okrepili rast v državah, ki jih izvajajo. Reforme s povečanjem zaposlovanja in nižanjem cen za potrošnike spodbujajo tudi večjo socialno vključenost. Če se strukturne reforme izvajajo v vseh državah članicah, je to ugodno za euroobmočje kot celoto zaradi pozitivnih učinkov prelivanja prek trgovinskih in finančnih poti. S tem bi se prav tako spodbudile ustrezne politične odločitve v preostalem euroobmočju. Tematske razprave Euroskupine lahko pripomorejo k temu procesu z ocenjevanjem reform in določanjem referenčnih meril zanje ter njihovega vpliva na euroobmočje kot celoto. Pri tem se lahko črpa iz dobrih praks, dogovora o skupnih načelih za dobre reforme in medsebojnega pritiska. Zaradi procesa prilagajanja na nacionalni ravni, posledično pa tudi delovanja euroobmočja, je zlasti pomembno redno spremljanje napredka pri reformah v državah članicah s čezmernimi neravnotežji in neravnotežji, ki zahtevajo odločno ukrepanje.

(4)

Eden od ključnih izzivov politike, s katerimi se srečuje euroobmočje, je zmanjševanje javnega dolga z vztrajanjem pri fiskalni odgovornosti. Zaradi konsolidacije, ki se je izvajala zadnjih nekaj let, se je stanje javnih financ v euroobmočju izboljšalo, vendar pa usklajevanje fiskalnih politik še ni optimalno. Mnoge države članice euroobmočja morajo nadaljevati fiskalno prilagajanje, da bodo znižale zelo visoke stopnje dolga. Druge države imajo več manevrskega prostora, posledično pa bi ga lahko izkoristile za spodbujanje domačega povpraševanja s posebnim poudarkom na naložbah, s čimer bi podprle domačo rast, pa tudi euroobmočje kot celoto. Prožnost pravil Pakta za stabilnost in rast državam članicam omogoča, da spodbujajo strukturne reforme in naložbe, hkrati pa upoštevajo skupaj dogovorjena pravila. Fiskalne strategije še niso dovolj rasti prijazne. Na strani prihodkov so kljub povečanemu sodelovanju znotraj Euroskupine še dodatne možnosti za izboljšanje učinkovitosti davčnih sistemov in zmanjšanje davčne obremenitve dela. Na odhodkovni strani bi moral biti večji poudarek na javnih naložbah, ki bi temeljile na zanesljivi analizi stroškov in koristi, ter drugih javnih odhodkih z močnimi in pozitivnimi učinki na rast. Pregledi porabe so poudarili potrebo po učinkovitejši javni upravi. Dobro delovanje nacionalnih fiskalnih okvirov bo zagotovilo podporo temu procesu.

(5)

Razmere na finančnih trgih v euroobmočju se izboljšujejo, vendar posojanje zasebnemu sektorju ostaja šibko, finančni trgi pa so še vedno razdrobljeni. To zavira naložbe v euroobmočju. Posledično je nastala velika naložbena vrzel, čeprav obstajajo naložbene potrebe tako v smislu materialnih kot tudi nematerialnih naložb. Naložbeni načrt EU omogoča mobilizacijo naložb in njihovo preusmerjanje v produktivne namene. Vendar bo učinek naložbenega načrta in razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev, ki ga je uvedla ECB, večji, če bo dopolnjen z ukrepi v širšem finančnem sektorju za obnovitev kreditnih tokov, poglobitev kapitalskih trgov ter povečanje dolgoročnega financiranja gospodarstva. Dokončanje bančne unije poteka, temeljilo pa bo na uporabi enotnega pravilnika in doslednega regulativnega pristopa. Bolj povezani in učinkovitejši kapitalski trgi bi mobilizirali dodatna sredstva za naložbe, zato bi bilo evropsko gospodarstvo manj odvisno od bank, njegove finančne strukture pa bi postale bolj uravnotežene in stabilnejše.

(6)

Ne glede na nedavne dosežke pri krepitvi strukture ekonomske in monetarne unije, sedanji izzivi zahtevajo napredek pri dopolnitvi njene zasnove. Nadaljnji razvoj ekonomske in monetarne unije bo zahteval postopen pristop, pri katerem se bosta združevali solidarnost in disciplina. Predsednik Komisije bo skupaj s predsedniki Evropskega sveta, Evropskega parlamenta, Evropske centralne banke in Euroskupine pripravil naslednje ukrepe za boljše ekonomsko upravljanje v euroobmočju –

1.

Uporabijo medsebojni pritisk za spodbujanje strukturnih reform, ki bodo olajšale odpravo velikih notranjih in zunanjih dolgov ter zagotovile podporo naložbam. Redno ocenjujejo uresničevanje reform v tistih državah članicah, ki potrebujejo posebno spremljanje znotraj postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Še naprej izvajajo redno tematsko ocenjevanje strukturnih reform. Do pomladi 2016 sprejmejo odločitve o nadaljnjih ukrepih na področju usklajevanja v zvezi z zmanjšanjem visoke davčne obremenitve dela in reformo storitvenih trgov.

2.

Uskladijo fiskalne politike za zagotovitev, da bo skupna fiskalna naravnanost euroobmočja v skladu s tveganji za vzdržnost in cikličnimi pogoji. To ne posega v izpolnjevanje zahtev Pakta za stabilnost in rast. Do pomladi 2016 organizirajo tematske razprave o izboljšanju kakovosti in vzdržnosti javnih financ ter se pri tem osredotočijo zlasti na uvrščanje materialnih in nematerialnih naložb med prednostne naloge na nacionalni ravni in ravni EU ter spodbujanje rasti s prilagoditvijo davčnih sistemov. Spremljajo učinkovito delovanje nedavno okrepljenih nacionalnih fiskalnih okvirov.

3.

Zagotovijo pravočasno izvedbo nadaljnjih ukrepov v zvezi z rezultati celovite ocene, ki jo je izvedla ECB, izvajanjem Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) (direktiva o sanaciji in reševanju bank), zaključkom ratifikacije medvladnega sporazuma o enotnem skladu za reševanje ter poskrbijo, da bo sklad od januarja 2016 popolnoma operativen. Spodbujajo ukrepe za poglobitev tržnega financiranja, da bi se izboljšal dostop malih in srednjih podjetij do financiranja ter zagotovil razvoj alternativnih virov financiranja. Spodbujajo nadaljnje reforme nacionalnih okvirov na področju insolventnosti.

4.

Si nadalje prizadevajo za poglobitev ekonomske in monetarne unije ter prispevajo k izboljšanju okvira za ekonomski nadzor v okviru poročila o naslednjih ukrepih za boljše ekonomsko upravljanje v euroobmočju, ki ga je pripravil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v tesnem sodelovanju s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, predsednikom Evropske centralne banke Mariem Draghijem in predsednikom Euroskupine Jeroenom Dijsselbloemom, ter v okviru ukrepov, sprejetih na podlagi tega poročila.