8.7.2015

Uradni list Evropske unije

C 223/3

Menjalni tečaji eura (1)

7. julija 2015

(2015/C 223/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0931
JPY	japonski jen	133,88
DKK	danska krona	7,4614
GBP	funt šterling	0,70770
SEK	švedska krona	9,3288
CHF	švicarski frank	1,0383
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,9830
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,100
HUF	madžarski forint	316,18
PLN	poljski zlot	4,1949
RON	romunski leu	4,4813
TRY	turška lira	2,9327
AUD	avstralski dolar	1,4722
CAD	kanadski dolar	1,3925
HKD	hongkonški dolar	8,4771
NZD	novozelandski dolar	1,6487
SGD	singapurski dolar	1,4841
KRW	južnokorejski won	1 238,42
ZAR	južnoafriški rand	13,6408
CNY	kitajski juan	6,7909
HRK	hrvaška kuna	7,5730
IDR	indonezijska rupija	14 576,82
MYR	malezijski ringit	4,1727
PHP	filipinski peso	49,489
RUB	ruski rubelj	62,9407
THB	tajski bat	37,119
BRL	brazilski real	3,4547
MXN	mehiški peso	17,3038
INR	indijska rupija	69,3950

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

8.7.2015

Uradni list Evropske unije

C 223/5

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.7653 – AMF/Ilmarinen/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2015/C 223/06)

Komisija je 24. junija 2015 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji AMF Pensionsförsäkring AB („AMF“, Švedska) in Ilmarinen Mutual Pension Insurance Company („Ilmarinen“, Finska) z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita v smislu člena 3(1)(b) in 3(4) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad novoustanovljenim podjetjem Kiinteistö Oy Ilmarisen Talo 114 („JV“, Finska).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

— za AMF: naložbe v nepremičnine in njihov razvoj. Družba AMF je dejavna tudi na področju življenjskega zavarovanja,

— za Ilmarinen: naložbe v nepremičnine in njihov razvoj. Družba Ilmarinen je dejavna tudi na področju pokojninskega zavarovanja in drugih finančnih naložb,

— za JV: naložbe v nepremičnine ter oddajanje pisarn in skladiščnega prostora.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.7653 – AMF/Ilmarinen/JV se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba o združitvah).

(2) UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

8.7.2015

Uradni list Evropske unije

C 223/6

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.7606 – Grupo Antolín/Magna Interiors)

(Besedilo velja za EGP)

(2015/C 223/07)

Komisija je 30. junija 2015 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Grupo Antolín-Irausa S.A. („Grupo Antolín“, Španija) z nakupom sredstev in delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad navedenimi poslovnimi dejavnostmi družbe Magna Interiors („Magna Interiors“), ki je poslovna enota v popolni lasti podjetja Magna International, Inc. (Kanada).

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

— za Grupo Antolín: proizvodnja in dobava avtomobilskih notranjih sestavnih delov na svetovni ravni, vključno s strešnimi sistemi in sestavnimi deli, vrati, sedeži, razsvetljavo ter armaturnimi ploščami,

— za Magna Interiors: proizvodnja in dobava avtomobilskih notranjih sestavnih delov na svetovni ravni, vključno s strešnimi sistemi in sestavnimi deli, sistemi stranskih oblog in armaturnih plošč, sistemi za upravljanje tovora ter kabinskimi sistemi.

3.	Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.7606 – Grupo Antolín/Magna Interiors se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba o združitvah).

8.7.2015

Uradni list Evropske unije

C 223/7

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 223/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„VARAŽDINSKO ZELJE“

EU št.: HR-PDO-0005-01132 – 25.06.2013

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Ime

„Varaždinsko zelje“

2. Država članica ali tretja država

Hrvaška

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Varaždinsko zelje“ je vrtnina, pridobljena iz avtohtone ohranjevalne sorte Varaždinski kupus (Brassica oleracea var. capitata f. alba). Glavice zelja „Varaždinsko zelje“ so ploščate, v zgornjem delu so zbite, v spodnjem pa nekoliko zrahljane, odvisno od pogojev pridelave. Ovojni listi se tesno prilegajo glavici in prekrivajo več kot dve tretjini njene zgornje površine. Ko zelje doseže tehnološko zrelost in je pripravljeno za spravilo, se rob zunanjih ovojnih listov v večini primerov začne vihati navzgor. Listna ploskev je tanka in ima izražene listne žile. Glavna listna žila je v bazalnem delu lista odebeljena, zlasti pri zunanjih listih glavice. Rob lista je celovit. Listi so svetle olivnozelene barve. Zelje je grenko-pikantnega okusa in ima oster vonj po svežem zelju. Vsebnost suhe snovi zelja „Varaždinsko zelje“ je najmanj 8 %, vsebnost sladkorja pa najmanj 40 g/kg. Notranji listi glavice v tehnološki zrelosti so rumenkastobele barve. Glavica ima izrazito dolg notranji del kocena, ki se lahko razteza do dveh tretjin višine glavice. Kocen je dejansko steblo, sestavljeno iz skrajšanih internodijev in zaključeno z glavnatim brstom. Korenina zelja „Varaždinsko zelje“ je zelo močna, kocen pa je dokaj izrazit. Spada v skupino poznih sort, odpornih na mraz, lahko pa se prideluje tudi kot zgodnja sorta zelja. Zaradi svoje specifične oblike in prožnosti listov se „Varaždinsko zelje“ tradicionalno uporablja pri pripravi domačih specialitet tega kraja.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja zelja „Varaždinsko zelje“ od pridelave sadik do spravila poteka na opredeljenem geografskem območju iz točke 4.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje zelja „Varaždinsko zelje“ je omejeno samo na območje znotraj upravnih meja Varaždinske županije. Naravna fizična severna meja Varaždinske županije je reka Drava. Varaždinska županija zajema naslednja mesta in občine: Varaždin, Ivanec, Ludbreg, Novi Marof, Lepoglava, Varaždinske toplice, Bednja, Beretinec, Breznica, Breznički Hum, Cestica, Donja Voća, Martijanec, Gornji Kneginec, Jalžabet, Klenovnik, Ljubeščica, Mali Bukovec, Maruševec, Petrijanec, Sračinec, Sveti Đurđ, Sveti Ilija, Trnovec Bartolovečki, Veliki Bukovec, Vidovec, Vinica, Visoko.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki:

Po Köppnovi podnebni klasifikaciji ima Varaždinska županija zmerno toplo in zmerno hladno podnebje.

Večletne podnebne meritve, opravljene v obdobju od junija do oktobra, ko se „Varaždinsko zelje“ goji na odprtem, kažejo, da je povprečna temperatura 14,9 °C–20,1 °C, relativna vlaga pa 78,3 %–85 %.

Povprečna količina mesečnih padavin se giblje v razponu 73 mm–100 mm. Najbolj deževni so trije poletni meseci (junij–avgust), ko pade okrog 33 % letnih padavin, v vsakem od teh mesecev povprečno več kot 90 mm. V vegetacijskem ciklu (april–september) pade okrog 60 % padavin.

Na območju Varaždinske županije so možne tudi hladne zime brez snega z minimalnimi dnevnimi temperaturami zraka pod –10 °C.

Gojenje zelja „Varaždinsko zelje“ je povezana z reko Dravo, najprimernejše pa so ravnine in rahlo nagnjene površine v dravski nižini. Prav tako so ugodna tla v manjših rečnih in potočnih dolinah.

Geološka in litološka podlaga pogojuje različno pedološko sestavo prsti v nižinah ob reki Dravi. Večji del površin v dravski nižini pripada skupini tal P-1. To so rjava, kisla in evtrična tla na produ ter ilovnata do močno skeletna tla na prhlici in pesku, nastala na pleistocensko-holocenskih sedimentih ob reki Dravi.

Človeški dejavniki:

Na proizvod „Varaždinsko zelje“ so vplivale tudi metode proizvodnje, prilagojene razmeram na tem geografskem območju, in sicer razdrobljenost zemljišč, majhne površine in mali pridelovalci. Pri proizvodnji zelja „Varaždinsko zelje“ je pomembno znanje lokalnih pridelovalcev, zlasti v času spravila, pri katerem sodelujejo člani družine iz več generacij, ki prenašajo izkušnje in znanje ročnega spravila zelja „Varaždinsko zelje“. Za ročno spravilo je pomembna osebna ocena pobiralcev, ki temelji na izkušnjah in znanju, potrebnim za ugotavljanje zrelosti zelnatih glavic oz. kdaj se glavice lahko poberejo. Pobiralec zelje pregleda in otipa ter tako oceni in selektivno ročno pobere pridelek, s čimer zagotavlja, da so glavice zelja ob pobiranju optimalno zrele. Ročno pobiranje zagotavlja tudi boljšo ohranjenost glavic in prepreči poškodbe, ki se pojavljajo pri strojnem pobiranju glavic. Pridelovalci so z dolgoletno pridelavo in pridobljenim znanjem o pridelavi zelja „Varaždinsko zelje“ v posebnih razmerah uspeli pridelati proizvod s posebnimi lastnostmi, ki jih ni mogoče pridobiti na drugih območjih (Naše pravice, 1905).

5.2 Posebnost proizvoda

„Varaždinsko zelje“ pripada skupini poznih sort, odpornih na mraz. Optimalno zrel proizvod „Varaždinsko zelje“ ima specifične morfološke lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih vrst zelja. Razen barve listov in izraženih listnih žil ima značilno, ne preveliko, zelo čvrsto, trdo in sploščeno glavo, težko 1 kg–3 kg, rob zunanjega ovojnega lista pa se začenja vihati navzgor. List zelja „Varaždinsko zelje“ je tako tanek da se skozenj vidijo konice prstov, če ga damo na dlan, hkrati pa je tudi prožen in čvrst. Listi so svetle olivnozelene barve. Zelje je grenko-pikantnega okusa in ima oster vonj po svežem zelju.

O posebni kakovosti zelja „Varaždinsko zelje“ glede na druge vrste zelja pričajo tudi številne raziskave. Posebnost proizvoda „Varaždinsko zelje“ je v visoki vsebnosti suhe snovi in izjemno visokem deležu sladkorja (Utjecaj sorte na kvalitetu kiselog kupusa (Vpliv sorte na kakovost kislega zelja), Poljoprivredna znanstvena smotra, F. Vešnik, 1969).

Opravljene analize na ekstraktu listov zelja so pokazale, da ima zelje v tehnološki zrelosti najbolj izraženo antioksidacijsko aktivnost. Skupna vsebnost fenolov zelja v tehnološki zrelosti se je gibala od 0,94 mg/ml do 1,03 mg/ml GAE, skupna vsebnost flavonoidov v zrelem zelju „Varaždinsko zelje“ pa je znašala 0,15 mg/ml–0,25 mg/ml CE. Skupna vsebnost fenolov in flavonoidov v rastlinah je odvisna od genetskih lastnosti (rod, vrsta, kultivar) ter zunanjih kmetijskih in okoljskih pogojev, poleg tega pa je v pozitivni korelaciji z antioksidacijskimi aktivnostmi (Antioxidant potency of white (Brassica oleracea L. var. capitata) and Chinese (Brassica rapa L. var. pekinensis Lour.) cabbage: The influence of development stage, cultivar choice and seed selection (Antioksidacijski potencial belega (Brassica oleracea L. var. capitata) in kitajskega (Brassica rapa L. var. pekinensis Lour.) zelja: Vpliv stopnje razvoja, izbire kultivarja in izbire semen), Scientia Horticulturae, D. Šamec et al., 2011).

Ena od prednosti zelja „Varaždinsko zelje“ je njegova primernost za pridelavo na prostem. „Varaždinsko zelje“ zaradi svoje odpornosti na nizke temperature ostaja na polju do pozne jeseni, zaradi česar ga ni treba dodatno skladiščiti. Na ta način se dodatno povečuje vsebnost suhe snovi in delež sladkorja v proizvodu „Varaždinsko zelje“ vse do ročnega spravila zelja v tehnološki zrelosti. S specifičnim načinom gojenja in zaprtim sistemom proizvodnje zelja „Varaždinsko zelje“ od semena ohranjevalne sorte do končnega proizvoda se dodatno potrjuje izvirnost proizvoda.

5.3 Vzročna povezava med geografskim območjem in določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda

Visoka vsebnost suhe snovi in izjemno visok delež sladkorja v zelju „Varaždinsko zelje“ sta rezultat načina proizvodnje oz. dejstva, da se proizvod zaradi svoje odpornosti na nizke temperature pušča na polju do pozne jeseni. Raziskave so pokazale, da je visoka vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v zelju „Varaždinsko zelje“ posledica genetskih lastnosti ter zunanjih kmetijskih in okoljskih pogojev.

Povprečne dnevne mesečne temperature zraka za letno obdobje v vegetacijskem ciklu zelja „Varaždinsko zelje“ in razporeditev padavin na opredeljenem geografskem območju so optimalne za gojenje zelja „Varaždinsko zelje“, ki se komercialno proizvaja samo na tem območju. Zaradi hladnih zim brez snega na opredeljenem geografskem območju zorana tla jeseni zmrzujejo, kar povzroča njihovo drobljivo strukturo in zmanjšuje populacijo škodljivcev v tleh, zato so rastline zdrave.

Ravninski teren v dravski nižini ima še posebej pomembno vlogo zaradi enakomernega dotoka vode na površinah pridelave zelja „Varaždinsko zelje“. Poleg obstoječih vodotokov je prisotna tudi visoka podzemna voda, ki tla, na katerih se goji „Varaždinsko zelje“, dodatno oskrbuje z vodo. Na opredeljenem geografskem območju prevladujejo rjava, kisla in evtrično ilovnata tla, ki so ugodna za pridelavo vrtnin, zlasti zelja, kar potrjuje tudi dejstvo, da se zelje v tem kraju goji že stoletja.

Poleg podnebnih in pedoloških dejavnikov, ki doprinesejo k specifičnosti proizvoda, je bistvena tudi dediščina lokalnih pridelovalcev, ki z ustnim izročilom iz generacije v generacijo želijo ohraniti avtohtono ohranjevalno sorto, iz katere se prideluje „Varaždinsko zelje“. Veščina pobiranja, prepoznavanje stopnje zrelosti zelnatih glavic, pripravljenih za pobiranje, ter prenašanje aktivnega znanja o načinu gojenja in ročnem spravilu zelja omogočajo, da nove generacije še naprej pridelujejo „Varaždinsko zelje“ na tradicionalen način. Ročno spravilo je pomembno za izbiro proizvodov na samem polju, s čimer se zagotavlja izenačena kakovost zelja „Varaždinsko zelje“.

Zaradi svojih prožnih in tankih listov ter grenko–pikantnega okusa je „Varaždinsko zelje“ postalo nepogrešljiva sestavina pri pripravi tradicionalnih jedi tega kraja.

O izvirnosti in posebnosti tega proizvoda priča tudi grb občine Vidovec, na katerem je narisana glavica zelja „Varaždinsko zelje“.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe (2))

http://www.mps.hr/UserDocsImages/HRANA/VZ%20ZELJE/Izmijenjena%20Specifikacija%20proizvoda.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Glej opombo 1.

8.7.2015

Uradni list Evropske unije

C 223/10

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 223/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„MOJAMA DE BARBATE“

EU št.: ES-PGI-0005-01210 – 10.03.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Mojama de Barbate“

2. Država članica ali tretja država

Španija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Mojama de Barbate“ je pripravljena iz najboljšega dela tuna, imenovanega „ledveni del“, in sicer iz obeh zgornjih in obeh spodnjih četrtin, ki se jih med postopkom zorenja začini in suši na zraku ali v namensko opremljenih tunelih.

„Mojama de Barbate“ se razvršča v dve kategoriji, „Extra“ in „Primera“.

V kategorijo „Extra“ se uvršča mojama, ki se pridobiva iz notranjega dela ledij, ki je v stiku s tunovo hrbtenico in je manj mastna.

V kategorijo „Primera“ se uvršča mojama, ki se pridobiva iz dela ledij, ki se neposredno dotika dela, namenjenega za kategorijo „Extra“, in ima višjo vsebnost maščobe.

Po zunanjem videzu je „Mojama de Barbate“ temno rjave barve, ta pa je izrazitejša pri proizvodu kategorije „Primera“ kot pri proizvodu kategorije „Extra“. Pri razrezu se pokažejo žilice, značilne za ledveni del tuna; notranjost je različnih odtenkov granatne barve s temnejšimi robovi. Tekstura je čvrsta, gladka in rahlo vlaknasta z vonjem in okusom po modrih ribah.

Vsebnost soli je med 3 % in 9 %, relativna vlažnost pa med 35 % in 45 %.

„Mojama de Barbate“ je vakuumsko pakirana v prozornem plastičnem ovitku, ustrezno označena, razrezana na koščke ali rezine različne teže, v oljčnem ali sončničnem olju. Lahko je tudi v steklenih kozarcih, narezana na rezine, v oljčnem ali sončničnem olju.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

„Mojama de Barbate“ je pripravljena iz ledvenih delov tuna vrste Thunnus albacares, ki je v trgovini znana pod imenom rumenoplavuti tun, in vrste Thunnus thynnus, ki je v trgovini znana pod imenom navadni tun oziroma modroplavuti tun, z živo težo več kot 200 kg. Območje izvora surovine za proizvod „Mojama de Barbate“ ni omejeno, vendar se pripravlja izključno iz divjega tuna.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na opredeljenem geografskem območju se izvajajo naslednje dejavnosti: umivanje tuna, razrez (ki se tradicionalno imenuje „ronqueo“), umivanje različnih razrezanih kosov, soljenje, umivanje do želene stopnje slanosti, stiskanje, zorenje s sušenjem ledvenih delov, lupljenje in sortiranje pred pakiranjem.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

„Mojama de Barbate“ je treba zapakirati v podjetju samem, da se ohranijo fizikalno-kemijske in organoleptične lastnosti, nastale ob koncu postopka, zlasti vsebnost soli in relativna vlažnost.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Na nalepkah posameznih podjetij, ki trgujejo s proizvodom „Mojama de Barbate“ z zaščiteno geografsko označbo, mora biti obvezno z vidnimi črkami napisano „Mojama de Barbate“ in naveden logotip ZGO Evropske unije. Na nalepki je treba obvezno uporabiti tudi simbol zaščitene geografske označbe, ki je prikazan spodaj.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje proizvodnje sestavljata občini Barbate in Vejer de la Frontera, ki se nahajata v pokrajini Cadiz.

5. Povezava z geografskim območjem

„Mojama de Barbate“ na domačem trgu velja za prefinjen proizvod, za katerega so značilni skrbna priprava, visoka cena in izbrano uživanje. Najdemo ga v različnih krajih Španije v specializiranih trgovinah z značilnimi gastronomskimi specialitetami in v restavracijah.

Povezava med geografskim območjem in imenom „Mojama de Barbate“ temelji na ugledu in slovesu tega proizvoda, ki izhajata iz tradicije soljenja na tem območju, kjer je ribolov na tuna še vedno živ ter se izkušnje in znanje o tradicionalni pripravi proizvoda prenašajo iz roda v rod.

Ribolov in soljenje tuna imata na celotni obali Cadiškega zaliva dolgo tradicijo. Ta tradicija izhaja iz časa Feničanov in Tartešanov, ki so prvotne prebivalce območja naučili ribolovnih tehnik. V zapiskih najdemo omembe labirintov mrež, ki so se že v tem obdobju uporabljali za ribolov na tune.

Pozneje so Arabci izboljšali izdelavo mrež in uvedli ribolov na tune s pomočjo pasti (v španskem jeziku „almadraba“; izhaja iz izraza v andaluzijski arabščini „almadrába“, ki pomeni „kraj, kjer udarimo ali se borimo“), ki je postal tradicionalen. Ta past je labirint mrež, ki se postavijo blizu obale, in sicer na pot drstitvene selitve tunov med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem.

Številni klasični avtorji že skoraj deset stoletij pričajo o ribolovu na tune v morski ožini ter o številčnosti in velikosti tunov s tega območja. Podrobno opisujejo ulov tunov v omenjenih labirintih in trgovanje z njimi po celotnem Sredozemlju, pri čemer izpostavljajo njihovo visoko hranilno in gastronomsko vrednost.

Soljenje in predelava rib sta bila močno razvita že v rimski Betiki. Ljudstva, ki so se pozneje ustalila na jugu Španije, so razvila in okrepila ribolovno industrijo, ki se je s svojimi značilnimi tradicionalnimi postopki ohranila vse do danes.

Na geografskem območju, kjer pripravljajo proizvod „Mojama de Barbate“, še vedno obstaja tradicionalna predelava. Organizirane so prireditve, namenjene hotelskemu sektorju, ljubiteljem ali širši javnosti, kot je gastronomski teden tuna, ki poteka na pobudo občine Barbate in med katerim podjetniki s področja gastronomije izvajajo kuharske predstavitve oziroma „showcookings“. Na teh predstavitvah lahko poskusimo tradicionalne jedi, ki so pripravljene iz navadnega tuna in so sestavni del gastronomske ponudbe s tega območja cadiške obale. Ob tej priložnosti potekajo tudi druge dejavnosti, na primer kuharsko tekmovanje oziroma tekmovanje za pripravo najboljše „tape“, kjer je nagrajen najboljši prigrizek, pripravljen iz navadnega tuna.

Mojama je najpomembnejša nasoljena jed, pripravljena iz tuna. Proizvodnjo tega proizvoda z izključno tradicionalnimi postopki so razvila družinska podjetja, tj. majhna in srednja podjetja, ki jih vodijo njihovi ustanovitelji ali potomci ustanoviteljev. Zato so se ohranile najstarejše tradicionalne tehnike priprave, pri čemer je edina novost uvedba sredstev za izboljšanje prehranske varnosti in nadzora celotnega postopka, da bi se povečala kakovost.

Za pripravo tega proizvoda so v celotnem postopku potrebni znanje in izkušnje, naj gre za rezanje ribe, odstranitev ledvenega dela, ki služi za pripravo proizvoda „Mojama de Barbate“, rezanje mesa na ustreznih mestih, fazo soljenja, pri kateri je treba poznati želeno stopnjo slanosti, poznejše umivanje, ki mora biti nadzorovano, da se iz ledvenega dela odstrani odvečna (in samo odvečna) sol, ali za sušenje, ki zaradi mikroklime na tem območju poteka naravno pod najboljšimi pogoji oziroma v namenskih tunelih.

Številni sklici na objave pričajo o slovesu tega proizvoda na področju gastronomije. Omenimo lahko „Inventario Español de Productos Tradicionales“ (Španski popis tradicionalnih proizvodov) iz leta 1996, ki ga je sestavilo ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano, državni vladni organ, ter raziskovalno delo, ki ga je objavila Fundación Unicaja, „Catalogación y Caracterización de los Productos Típicos Agroalimentarios de Andalucía“ (Katalogizacija in karakterizacija agroživilskih proizvodov, značilnih za Andaluzijo), zvezek II, objavljeno leta 2006, v katerem je mojama označena kot tradicionalen andaluzijski proizvod, ki se proizvaja predvsem v mestu Barbate (Cadiz) in v občini Isla Cristina (Huelva).

Nacionalni dnevnik El País je 30. avgusta 2009 objavil reportažo o gastronomiji z naslovom „Sal para la vida“, kjer navaja, da „dandanes razvite države še vedno uporabljajo postopek soljenja rib, saj omogoča odlične končne arome. Sloves španskih proizvodov, kot so sardoni iz Santoñe in tunova mojama iz Barbata, se je razširil preko meja.“

V vodiču z naslovom „La mar de Cádiz“ je proizvod omenjen v poglavju o gastronomiji: „Gastronomija obalnega dela pokrajine Cadiz je tako raznovrstna in bogata kot njena zemlja: od vin Sanlúcar de Barrameda in El Puerto de Santa María do ‚Mojame de Barbate‘ in cadiškega cvrtja – zaradi teh proizvodov je ta kuhinja ena od najbolj cenjenih v Španiji.“

Tudi številne spletne omembe jasno dokazujejo sloves proizvoda „Mojama de Barbate“.

Na primer spletna stran, ki je interaktivni vodič po restavracijah z morsko hrano („Guía Interactiva de Restaurantes de Cocina Marinera“), z naslednjimi besedami poudarja sloves proizvoda: „Med nasoljenimi jedmi je treba posebej omeniti tunovo mojamo (značilna za Islo Cristino in Barbate, ki sta največja proizvajalca v Andaluziji)“.

Restavracija Buentrago, ki ima v Sevilji več podružnic, je v ponudbo na svojem jedilnem listu „Las Tapas del Buentrago“ vključila proizvod „Mojama de Barbate“.

Med otvoritveno prireditvijo mednarodnega turističnega sejma FITUR v Madridu so obiskovalci lahko poskusili proizvod „Mojama de Barbate“.

Različne publikacije pokrajine Cadiz navajajo, da med tednom tuna lahko poskusimo proizvod „Mojama de Barbate“.

Turistični vodič po Los Caños de Meca posebej omenja proizvod „Mojama de Barbate“ in ga označuje kot značilnega za to območje.

„Mojama de Barbate“ kategorije „Extra“ je prav tako vključena na jedilni list restavracije Alcaravea.

V spletni različici časopisa Andalucía najdemo članek, ki izpostavlja sloves proizvoda „Mojama de Barbate“: „V Barbatu (Cadiz) je gastronomija tradicionalno zelo bogata in raznovrstna zaradi morskih proizvodov, med kateri najdemo proizvod ‚Mojama de Barbate‘“. Sledi podroben opis proizvoda.

Prav tako je v vodiču po pokrajini Cadiz „Mojama de Barbate“ omenjena kot značilna jed visoke hranilne vrednosti z „izvrstnim okusom“.

Kar se tiče uporabe tega imena v vsakdanjem jeziku, pa je v izdaji seviljskega časopisa ABC z dne 7. avgusta 2000 zapisano „[…] kot je Mojama de Barbate ali de Isla Cristina“.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe (2))

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem naslovu:

http://www.juntadeandalucia.es/agriculturaypesca/portal/export/sites/default/comun/galerias/galeriaDescargas/cap/industrias-agroalimentarias/denominacion-de-origen/Pliegos/Pliego_mojama_barbate.pdf

ali na domači strani regionalnega urada Consejería de Agricultura, Pesca y Desarrollo Rural

(http://www.juntadeandalucia.es/agriculturaypesca/portal) z zaporednimi kliki na: „Industrias Agroalimentarias“/„Calidad y Promoción“/„Denominaciones de Calidad“/„Productos derivados de la pesca“ (povezava do specifikacije se nahaja pod imenom označbe kakovosti).

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Glej opombo 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 223

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 58 8. julij 2015

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 223/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7571 – Dawn Meats/Terrena/Elivia) ( 1 )	1
2015/C 223/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7638 – RTL Nederland Ventures / RF Participatie / Reclamefolder NL) ( 1 )	1
2015/C 223/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7648 – eBook.de/Hugendubel/JV) ( 1 )	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 223/04	Menjalni tečaji eura	3

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2015/C 223/05	Razpis za prijavo interesa za mesto člana upravnega odbora Evropske agencije za varnost hrane – Podaljšanje roka za oddajo prijav ( UL C 158, 13.5.2015 )	4
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2015/C 223/06	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7653 – AMF/Ilmarinen/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	5
2015/C 223/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7606 – Grupo Antolín/Magna Interiors) ( 1 )	6
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2015/C 223/08	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	7
2015/C 223/09	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	10


	(1) Besedilo velja za EGP