1.5.2015

Uradni list Evropske unije

C 145/2

Menjalni tečaji eura (1)

30. aprila 2015

(2015/C 145/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1215
JPY	japonski jen	133,26
DKK	danska krona	7,4631
GBP	funt šterling	0,72670
SEK	švedska krona	9,3261
CHF	švicarski frank	1,0486
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,3845
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,430
HUF	madžarski forint	302,81
PLN	poljski zlot	4,0250
RON	romunski leu	4,4183
TRY	turška lira	2,9815
AUD	avstralski dolar	1,4161
CAD	kanadski dolar	1,3480
HKD	hongkonški dolar	8,6925
NZD	novozelandski dolar	1,4727
SGD	singapurski dolar	1,4815
KRW	južnokorejski won	1 202,48
ZAR	južnoafriški rand	13,2413
CNY	kitajski juan	6,9568
HRK	hrvaška kuna	7,5715
IDR	indonezijska rupija	14 547,71
MYR	malezijski ringit	3,9895
PHP	filipinski peso	50,088
RUB	ruski rubelj	57,6465
THB	tajski bat	36,976
BRL	brazilski real	3,3232
MXN	mehiški peso	17,0894
INR	indijska rupija	71,2153

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

1.5.2015

Uradni list Evropske unije

C 145/3

Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka z dne 29. septembra 2014 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.7000 – Liberty Global/Ziggo

Država poročevalka: Madžarska

(2015/C 145/04)

Koncentracija

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašena transakcija pomeni koncentracijo v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašena transakcija razsežnost Unije v smislu člena 1(2) Uredbe o združitvah.

Upoštevni trgi

Svetovalni odbor se strinja z opredelitvami Komisije glede upoštevnih proizvodnih in geografskih trgov, ki so navedene v osnutku sklepa.

Zlasti se Svetovalni odbor strinja s Komisijo, da je treba za namene presoje predlagane koncentracije razlikovati med naslednjimi trgi:

(a)	nizozemski trg za licenciranje/odkup pravic za prenos televizijskih vsebin;

(b)	nizozemski trg za veleprodajo in odkup osnovnih kanalov plačljive televizije (Basic Pay TV channels) ter nizozemski trg za veleprodajo in odkup posebnih kanalov plačljive televizije (Premium Pay TV channels);

(c)	nizozemski trg za maloprodajo televizijskih storitev;

(d)	nizozemski trg za maloprodajo storitev fiksne telefonije/govornih storitev;

(e)	nizozemski trg za maloprodajo storitev fiksnega dostopa do interneta;

(f)	nizozemski trg za maloprodajo storitev mobilnih telekomunikacij končnim uporabnikom.

Ocena konkurenčnosti

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija zbuja pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom ali njegovim znatnim delom, in sicer v zvezi s:

(a)	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu za veleprodajo in odkup posebnih (filmskih) kanalov plačljive televizije (na strani ponudbe) na Nizozemskem;

(b)	vertikalnim razmerjem med trgom za veleprodajo in odkup posebnih (filmskih) kanalov plačljive televizije (na strani ponudbe) na Nizozemskem na eni strani ter podrejenim trgom za maloprodajo (plačljivih) televizijskih storitev na Nizozemskem na drugi strani;

(c)	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgih za dobavo in odkup osnovnih in posebnih kanalov plačljive televizije (na strani povpraševanja), kar bi imelo za posledico preprečevanje, zavlačevanje ali oviranje avdiovizualnih storitev OTT (over-the-top).

Svetovalni odbor se strinja z mnenjem Komisije, da ni treba sprejeti končne odločitve o tem, ali bo predlagana koncentracija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi z vsebinami prvega in drugega okna plačljive televizije v nizozemskem jeziku, konkurenčnimi tematskimi televizijskimi kanali in dostopom do interneta na Nizozemskem, saj bodo zaveze, ki jih je predlagal priglasitelj, odpravile tudi morebitne pomisleke v zvezi s tem.

Ukrepi za odpravo pomanjkljivosti

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da zaveze zadostujejo za odpravo pomislekov, ki jih predlagana koncentracija zbuja glede združljivosti z notranjim trgom ali njegovim znatnim delom, in sicer v zvezi s:

(a)	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgu za veleprodajo in odkup posebnih (filmskih) kanalov plačljive televizije (na strani ponudbe) na Nizozemskem;

(b)	vertikalnim razmerjem med trgom za veleprodajo in odkup posebnih (filmskih) kanalov plačljive televizije (na strani ponudbe) na Nizozemskem na eni strani ter podrejenim trgom za maloprodajo (plačljivih) televizijskih storitev na Nizozemskem na drugi strani;

(c)	horizontalnim prekrivanjem dejavnosti strank na trgih za dobavo in odkup osnovnih in posebnih kanalov plačljive televizije (na strani povpraševanja), kar bi imelo za posledico preprečevanje, zavlačevanje ali oviranje avdiovizualnih storitev OTT (over-the-top).

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija pod pogojem, da bodo predlagane zaveze v celoti izpolnjene, in ob upoštevanju vseh zavez verjetno ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu.

Svetovalni odbor se strinja s stališčem Komisije, naj se predlagana koncentracija v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP razglasi za združljivo z notranjim trgom in Sporazumom EGP.

1.5.2015

Uradni list Evropske unije

C 145/7

Povzetek Sklepa Komisije

z dne 10. oktobra 2014

o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP

(Zadeva M.7000 – Liberty Global/Ziggo)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7241)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2015/C 145/06)

Komisija je 10. oktobra 2014 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (1) in zlasti člena 8(2) navedene uredbe sprejela sklep glede združitve. Različica celotnega sklepa, ki ni zaupna, je na voljo v verodostojnem jeziku zadeve na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/comm/competition/index_en.html

I. STRANKI

(1)

Podjetje Liberty Global plc („Liberty Global“ ali „priglasitelj“) je mednarodni kabelski operater. V lasti ima in upravlja kabelska omrežja, prek katerih v 12 evropskih državah nudi storitve televizije, širokopasovnega interneta, fiksne telefonije in mobilnih telekomunikacij. Liberty Global je na Nizozemskem dejaven zlasti prek UPC, ki ima v lasti in upravlja kabelsko omrežje v državi. Liberty Global je na Nizozemskem tudi distributer kanalov Sport1 in Film1. Liberty Global širi dejavnosti na področju mobilnih telekomunikacij s ponudbo storitev operaterja navideznih mobilnih omrežij (Mobile Virtual Network Operator – MVNO) v Evropi, vključno z Nizozemsko, kjer je pred kratkim vstopil na nizozemski trg mobilnih telekomunikacij.

(2)

Podjetje Ziggo N.V. („Ziggo“, skupaj z Liberty Global: „stranki“) ima v lasti in upravlja širokopasovno kabelsko omrežje, ki zajema več kot pol Nizozemske. Ziggo nudi digitalne in analogne kabelske video storitve, storitve širokopasovnega interneta, storitve mobilnih telekomunikacij in storitve digitalne telefonije (prenos govora po omrežju IP ali VoIP). Ziggo skupaj s HBO nadzoruje polno delujoče skupno podjetje HBO Nederland Coöperatief U.A. („HBO Nederland“). HBO Nederland upravlja tri kanale plačljive televizije HBO in z njimi povezane storitve videa na zahtevo (VOD), pri čemer nudi filme, ekskluzivne televizijske oddaje in druge razvedrilne vsebine. Distribucija teh kanalov na Nizozemskem poteka z veleprodajo maloprodajnim ponudnikom plačljive televizije.

II. TRANSAKCIJA

(3)

Komisija je 14. marca 2014 prejela formalno priglasitev v skladu s členom 4 Uredbe o združitvah, s katero podjetje Liberty Global v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah pridobi izključni nadzor nad podjetjem Ziggo.

(4)

Liberty Global je zdaj z 28,5-odstotnim deležem največji manjšinski delničar podjetja Ziggo. V skladu s sporazumom med podjetjema Liberty Global in Ziggo z dne 27. januarja 2014 bo podjetje Liberty Global oddalo javno ponudbo za odkup preostalih deležev podjetja Ziggo. Če bo ponudba za odkup uspešna, bo imelo podjetje Liberty Global izključni nadzor nad podjetjem Ziggo.

(5)

Združitev zato pomeni koncentracijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah.

III. POSTOPEK

(6)

Transakcija je bila 14. marca 2014 priglašena Komisiji. Komisija je 8. maja 2014 ugotovila, da transakcija vzbuja resne pomisleke glede združljivosti z notranjim trgom, in sprejela sklep o začetku postopka na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah.

(7)

Komisija je 25. marca 2014 prejela zahtevek Nizozemske, da se celotna zadeva v skladu s členom 9(2)(a) Uredbe o združitvah napoti na nizozemski organ za potrošnike in trge. Po začetku postopka s sklepom na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe o združitvah je Nizozemska 15. maja 2014 poslala opomin glede svojega zahtevka za napotitev. Zato je Komisija 25. junija 2014 sprejela sklep v skladu s členom 9(3) Uredbe o združitvah, s katerim je zahtevek zavrnila.

(8)

Podjetje Liberty Global je 14. julija 2014 Komisiji predložilo zaveze. Na podlagi rezultatov preskusa trga glede na navedene zaveze je podjetje Liberty Global predložilo novo različico zavez, v kateri je upoštevalo pripombe, prejete med preskusom trga. Podjetje Liberty Global je 22. avgusta 2014 predložilo končne zaveze, ki dosegajo združljivost transakcije z notranjim trgom.

IV. OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

A. Upoštevni proizvodni trgi

(9)

V skladu z dosedanjimi odločbami Komisije glede trgov za televizijske (2) in telekomunikacijske storitve (3) (fiksne govorne storitve, storitve mobilnih telekomunikacij in storitve fiksnega dostopa do interneta) ter mnenjem priglasitelja se lahko upoštevni proizvodni trgi na splošno opišejo, kot sledi:

(a)	trg za licenciranje/odkup pravic za prenos posameznih avdiovizualnih vsebin;

(b)	trg za veleprodajo in odkup kanalov plačljive televizije, ki se lahko deli na trg za osnovne kanale plačljive televizije (Basic Pay TV channels) in trg za posebne kanale plačljive televizije (Premium Pay TV channels);

(c)	trg za maloprodajo televizijskih storitev;

(d)	trg za maloprodajo fiksnih govornih storitev;

(e)	trg za maloprodajo storitev fiksnega dostopa do interneta;

(f)	trg za maloprodajo storitev mobilnih telekomunikacij;

(g)	morebiten trg za storitve multiple play.

(10)

Podrobnosti o opredelitvi trgov iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g), na katere ta zadeva zlasti ter horizontalno in/ali vertikalno vpliva, so navedene spodaj.

Trgi za veleprodajo in odkup kanalov plačljive televizije ter veleprodajo in odkup posebnih kanalov plačljive televizije

(11)

Komisija je v dosedanjih odločbah (4) ugotovila, da obstaja ločen trg za veleprodajo in odkup televizijskih kanalov. To je trg, na katerem ponudniki maloprodajnih televizijskih storitev, pri čemer nekateri delujejo kot združevalci kanalov, odkupijo televizijske kanale od ponudnikov televizijskih storitev, da te kanale nudijo končnim uporabnikom prek različnih distribucijskih infrastruktur. Komisija je v dosedanjih odločbah opredelila tudi dva ločena trga za brezplačne kanale in kanale plačljive televizije v okviru splošnega trga za prodajo in odkup televizijskih kanalov. Komisija je v dosedanjih odločbah proučila tudi, ali je treba trg za kanale plačljive televizije nadalje razdeliti na trga za veleprodajo osnovnih kanalov plačljive televizije in posebnih kanalov plačljive televizije, vendar na koncu ni sprejela odločitve.

(12)

V tej zadevi je Komisija ocenila, ali osnovni kanali plačljive televizije in posebni kanali plačljive televizije tvorijo ločene trge. Na podlagi rezultatov preiskave v tej zadevi je Komisija ugotovila, da glede na razlike v ponudbi vsebin, pogoje oblikovanja cen ter velikost občinstva osnovnih in posebnih kanalov plačljive televizije ter za namene te zadeve osnovni kanali plačljive televizije in posebni kanali plačljive televizije spadajo na ločena proizvodna trga.

(13)

V skladu z dosedanjimi odločbami Komisije in mnenjem strank je geografski obseg navedenih trgov, tj. trgov za prodajo in odkup televizijskih kanalov ter posebnih kanalov plačljive televizije, nacionalen, kar pomeni, da ustreza ozemlju Nizozemske.

Trgi za maloprodajo televizijskih storitev, fiksnih govornih storitev in storitev fiksnega interneta ter morebiten trg za maloprodajo storitev multiple play

(14)

Maloprodajni ponudniki na teh trgih končnim potrošnikom nudijo televizijske storitve, fiksne govorne storitve in storitve fiksnega dostopa do interneta. Komisija meni, da obstajajo značilni samostojni trgi za maloprodajo (i) televizijskih storitev in (ii) storitev fiksne telefonije/fiksnih govornih storitev brez dodatne delitve teh trgov glede na distribucijsko infrastrukturo ali vrsto uporabnika. Komisija je glede na rezultate preiskave v tej zadevi ugotovila, da se lahko v okviru trga za maloprodajo storitev dostopa do interneta ločita trg za mobilni internet in trg za fiksni širokopasovni internet. Komisija je ocenila tudi, ali na Nizozemskem obstaja ločen trg za nudenje storitev multiple play (5), vendar na koncu ni določila točne opredelitve trga.

(15)

Komisija glede na dosedanje odločbe meni, da je geografski obseg upoštevnih trgov za maloprodajo televizijskih storitev, fiksnih govornih storitev/storitev fiksne telefonije, storitev fiksnega širokopasovnega interneta in morebitnih storitev multiple play nacionalen.

B. Ocena konkurenčnosti

(16)

Komisija je na podlagi poglobljene preiskave ugotovila, da nima več pomislekov glede trga za licenciranje/odkup pravic za prenos posameznih avdiovizualnih vsebin ali morebitnega trga za licenciranje/odkup avdiovizualnih vsebin v nizozemskem jeziku. Komisija tudi nima več pomislekov glede morebitnih usklajenih in neusklajenih učinkov na trgih za maloprodajo televizijskih storitev, storitev fiksnega širokopasovnega interneta, storitev fiksne telefonije in storitev multiple play.

(17)

Vendar je ugotovila, da transakcija verjetno ni združljiva z notranjim trgom ob upoštevanju trgov za veleprodajo in odkup posebnih (filmskih) kanalov plačljive televizije (na strani ponudbe) ter trgov za prodajo in odkup osnovnih in posebnih kanalov plačljive televizije (na strani povpraševanja).

1. Trg za veleprodajo in odkup posebnih kanalov plačljive televizije – horizontalni pomisleki (na strani ponudbe)

(18)

Po transakciji bi združeni subjekt Liberty Global/Ziggo nadzoroval tri od štirih posebnih kanalov plačljive televizije na Nizozemskem (ki obsega Film1, HBO Nederland, Sport1 in Fox Sports) ter bi imel v lasti edina posebna filmska kanala plačljive televizije v državi, tj. Film1 in HBO. Komisija je ugotovila, da bi to združenemu subjektu omogočilo zvišanje veleprodajne cene teh dveh kanalov za konkurenčne maloprodajne televizijske operaterje.

(19)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da (i) dejstvo, da bi Time Warner/HBO še naprej skupaj nadzorovala HBO Nederland, ne preprečuje takšnega zvišanja veleprodajne cene, da (ii) posebna filmska kanala plačljive televizije izvajata bistven konkurenčni pritisk drug na drugega, čeprav sama po sebi (v veliki meri) nudita dopolnjujoče se vsebine, in da (iii) morebiten konkurenčni pritisk, ki ga izvajajo ponudniki storitev videa na zahtevo (VOD), kot sta Netflix in Videoland, ki je v lasti ponudnika RTL, ne zadostuje za omejevanje združenega subjekta, saj take nelinearne storitve zdaj ne pomenijo ustreznega nadomestila za linearne posebne kanale plačljive televizije združenega subjekta.

2. Trg za veleprodajo in odkup posebnih kanalov plačljive televizije – vertikalni pomisleki (na strani ponudbe)

(20)

Komisija meni, da bo združeni subjekt po transakciji sposoben in spodbujen k izvajanju strategije zapiranja trga za osnovne proizvode v zvezi s kanalom Film1, zlasti z zavrnitvijo dostopa do tega kanala maloprodajnim konkurentom (popolno zapiranje) ali s poslabšanjem pogojev, pod katerimi jim ga nudi (delno zapiranje).

(21)

Zmožnost zapiranja trga za Film1 izhaja iz močnega položaja združenega subjekta na nabavnem trgu, kjer bi nadzoroval edina posebna filmska kanala plačljive televizije, ki ju trgovci na drobno na področju plačljive televizije štejejo za „obvezna“ osnovna proizvoda. V zvezi s spodbudo za popolno zapiranje trga je Komisija ugotovila, da bi bila takšna strategija verjetno donosna. Sedanje marže priglasitelja na maloprodajni ravni znatno presegajo marže na zgornjem delu oskrbne verige, pri čemer bo bistven del povpraševanja po kanalu Film1 v primeru zapiranja trga verjetno preusmerjen na združeni subjekt. V skladu s tem je Komisija ugotovila, da bi le omejena stopnja uspešno preusmerjenega povpraševanja na spodnjem delu oskrbne verige omogočila poravnavo izgubljenega dobička na zgornjem delu oskrbne verige. Podobno analiza ekonomskih podatkov, ki jo je izvedla Komisija, kaže, da bo združeni subjekt verjetno imel spodbudo za izvajanje delnega zapiranja trga. Obe vrsti zapiranja trga bosta verjetno zvišali maloprodajne cene združenega subjekta in konkurenčnih maloprodajnih operaterjev plačljive televizije. Zlasti verjetno je delno zapiranje trga, saj je Komisija ugotovila, da predlagana transakcija verjetno ne bo omogočala bistvene odprave dvojnih marž, ki bi lahko odtehtala morebitna zvišanja maloprodajnih cen zaradi delnega zapiranja trgov za konkurenčne ponudnike kanala Film1.

3. Veleprodaja kanalov plačljive televizije – horizontalni pomisleki (na strani povpraševanja)

(22)

Tržni delež združenega subjekta v celotnem segmentu prodaje in odkupa vseh kanalov plačljive televizije na Nizozemskem bo po transakciji znašal več kot 50 %, zaradi česar se bo zvišala stopnja nakupne moči, ki jo ima posamezna stranka zdaj. Komisija meni, da bo slednji delež verjetno celo podcenil stopnjo nakupne moči, ki bi jo združeni subjekt imel v tem segmentu, saj bo imel veliko pomembnejši tržni položaj na spodnjem delu oskrbne verige, tj. na trgu za maloprodajo storitev plačljive televizije.

(23)

Komisija ugotavlja, da se o odkupu linearnih kanalov plačljive televizije in nudenju avdiovizualnih storitev „over-the-top“ („OTT TV“) običajno pogaja skupaj s ponudniki televizijskih storitev. Na Nizozemskem so se storitve OTT TV v zadnjem času pomembno razvile z nudenjem več spletnih storitev videa na zahtevo (Netflix, NLZiet, NPO Plus in RTL Videoland). Če bi se storitve OTT TV še naprej razvijale v celovito nadomestilo za ponudbo plačljive televizije združenega subjekta, bi lahko nastala konkurenca na vseh platformah zelo koristila končnim potrošnikom. Vendar je preiskava Komisije pokazala, da je priglasitelj v nekaterih primerih s ponudniki televizijskih storitev sklenil sporazume za kanale plačljive televizije, ki vsebujejo bistvene omejitve zmožnosti ponudnikov za nudenje storitev OTT TV. Ponudniki televizijskih storitev so se do zdaj lahko v določeni meri upirali vključitvi takih omejitev za storitve OTT, delno zaradi milejše politike podjetja Ziggo v zvezi s tem.

(24)

Glede na to Komisija meni, da bi lahko večja tržna moč združenega subjekta, ki bi jo imel kot kupec kanalov plačljive televizije, omogočila, da bi sklenil več takih sporazumov ali celo zahtevnejših sporazumov, ki bi preprečevali, zavlačevali ali ovirali zagotavljanje storitev OTT. Ta zmožnost se okrepi z obstoječimi zmožnostmi obeh strank, da tehnično poslabšata distribucijo vsebin OTT na svojih internetnih omrežjih. Ker ponudba storitev OTT pomeni pomembno novost, zaradi katere se bo verjetno izvajal vedno večji konkurenčni pritisk na tradicionalni model distribucije operaterjev kabelske televizije, bi zmožnost preprečevanja, zavlačevanja ali oviranja takih storitev vplivala na zvišanje cen in potrošnike prikrajšala za pomembno novost.

4. Trgi za maloprodajo storitev plačljive televizije, storitev fiksnega dostopa do interneta, storitev fiksne telefonije in storitev multiple play – horizontalni neusklajeni pomisleki

(25)

Geografska pokritost s kabelskimi omrežji, ki jih upravljata podjetji Liberty Global in Ziggo na Nizozemskem, se ne prekriva, kar neposrednim uporabnikom preprečuje prehod med strankama. Kljub pomanjkanju neposredne konkurence med podjetjema Liberty Global in Ziggo je Komisija preiskala, ali stranki pri sprejemanju komercialnih odločitev vseeno upoštevata dejanja druga druge, in sicer neposredno s primerjalno analizo njunega oblikovanja cen ali prek mehanizma, ki vključuje KPN kot nacionalnega konkurenta.

(26)

Za proučitev teh pomislekov je Komisija analizirala podatke strank o oblikovanju cen, da je ugotovila, kako se njune maloprodajne cene na splošno razvijajo, in zlasti, ali je na Nizozemskem v zadnjem času že potekala kakršna koli oblika zaporednega odziva na oblikovanje maloprodajnih cen strank. Čeprav obstajajo dokazi, da se konkurenti na nizozemskem trgu za maloprodajo med sabo pozorno spremljajo in odzivajo na promocijske ponudbe, je Komisija ugotovila, da ni dovolj dokazov, da bi stranki in KPN dosledno zaporedno oblikovali cene tako, da bi lahko povzročili neusklajene učinke prek odprave posrednega pritiska med strankama.

(27)

Komisija zato meni, da transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence kot rezultat katerih koli morebitnih neusklajenih učinkov na trgih za maloprodajo storitev plačljive televizije, storitev fiksnega dostopa do interneta, storitev fiksne telefonije in storitev multiple play na Nizozemskem.

5. Trgi za maloprodajo storitev plačljive televizije, storitev fiksnega dostopa do interneta, storitev fiksne telefonije in storitev multiple play – horizontalni usklajeni pomisleki

(28)

Komisija je analizirala tudi morebitne usklajene učinke na trge za maloprodajo storitev plačljive televizije, storitev fiksnega dostopa do interneta, storitev fiksne telefonije in storitev multiple play na Nizozemskem.

(29)

Ker se kabelska omrežja strank geografsko ne prekrivajo, Komisija meni, da bi transakcija v praksi imela zelo majhen vpliv na obstoječo zmožnost KPN, da svoje delovanje usklajuje s podjetjema Ziggo in Liberty Global ter po transakciji z združenim subjektom. Preiskovalo se je, ali bi transakcija bistveno spremenila katere koli druge dejavnike, ki se na splošno štejejo za spodbudne za usklajeno delovanje.

(30)

Čeprav obstajajo nekateri elementi, ki kažejo, da bi lahko nizozemski trgi za maloprodajo storitev plačljive televizije, storitev širokopasovnega interneta, storitev fiksne telefonije in storitev multiple play zdaj spodbujali usklajevanje (kot je na primer obstoj določene stopnje preglednosti na teh trgih), Komisija meni, da ni treba ugotoviti točne stopnje, do katere to velja, ker ni dovolj dokazov za ugotovitev, da bi se s transakcijo ustvarili pogoji za usklajevanje ali bi se z njo usklajevanje poenostavilo, stabiliziralo ali postalo učinkovitejše.

C. Zaveze, ki jih je predložil priglasitelj

1. Opis zavez

(31)

Za odpravo pomislekov glede konkurence je priglasitelj 22. avgusta 2014 predložil končni sveženj zavez („zaveze“), ki vsebujejo naslednja elementa: (i) zavezo za odprodajo posebnega kanala plačljive televizije Film1 in (ii) zaveze v zvezi s storitvami OTT.

(32)

Glede zaveze za odprodajo dejavnosti kanala Film1 se podjetje Liberty Global zavezuje tudi, da bo s kupcem dejavnosti kanala Film1 sklenilo sporazum o prenosu za distribucijo kanala Film1 na Nizozemskem na platformi plačljive televizije združenega subjekta pod razumnimi komercialnimi pogoji. Podjetje Liberty Global se zavezuje tudi, da si bo razumno prizadevalo zagotoviti, da se dejavnosti kanala Film1 prenesejo na kupca z vsemi glavnimi veljavnimi ekskluzivnimi licencami kanala Film1 za pravice za prenos prvega in drugega okna plačljive televizije.

(33)

V okviru zavez glede storitev OTT se podjetje Liberty Global zavezuje, da ne bo več izvajalo in s tem dejansko prekinilo omejevalnih klavzul v zvezi s storitvami OTT v veljavnih sporazumih s ponudniki televizijskih storitev, ki se nanašajo na prenos linearnih kanalov teh ponudnikov televizijskih storitev in časovno zamaknjene storitve na platformah strank za plačljivo televizijo. Podjetje Liberty Global ne bo sklepalo ali obnavljalo sporazumov, ki se nanašajo na prenos linearnih kanalov in časovno zamaknjenih storitev ponudnikov televizijskih storitev na platformi združenega subjekta za plačljivo televizijo, ki vsebujejo neposredne ali posredne omejitve za storitve OTT.

(34)

Da se učinkovitost zaveze v zvezi s storitvami OTT ne bi zmanjšala, se podjetje Liberty Global zavezuje tudi, da bo ohranilo zadostno zmogljivost medomrežnega povezovanja za stranke, ki si prizadevajo za distribucijo podatkov svojim uporabnikom širokopasovnih storitev, tako da se takim strankam na Nizozemskem zagotovijo vsaj tri neprezasedene poti do omrežja internetnega protokola združenega subjekta.

(35)

Zaveza, da se ne prepove distribucija vsebin storitev OTT, v celoti velja osem (8) let od datuma sprejetja tega sklepa Komisije.

2. Ocena zavez

(36)

Z odprodajo dejavnosti kanala Film1 bi se v celoti odpravilo prekrivanje med dejavnostmi strank na področju posebnih filmskih kanalov plačljive televizije na Nizozemskem. Odpravili bi se tudi vsi domnevni pomisleki, da bi lahko podjetje Liberty Global po združitvi maloprodajne konkurente na področju plačljive televizije izključilo iz učinkovitega dostopa do posebnega filmskega kanala.

(37)

Komisija meni, da zaveze vključujejo vse potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev uspešnega prenosa dejavnosti kanala Film1 na ustreznega kupca. Vključujejo zlasti vsa sredstva in osebje, ki prispevajo k sedanjemu delovanju ali so potrebni za zagotovitev sposobnosti preživetja in konkurenčnosti. Zaveze zagotavljajo tudi zaščitne ukrepe, da se bodo dejavnosti kanala Film1 prenesle skupaj z vsebinskimi pogodbami, ki so potrebne za njegovo sposobnost preživetja in konkurenčnost.

(38)

Komisija ugotavlja, da so zaveze ustrezne in zadostne za odpravo pomislekov glede konkurence, izraženih pred obvestilom o nasprotovanju, v skladu s katerim bi predlagana transakcija bistveno ovirala učinkovito konkurenco v zvezi s posebnimi filmskimi kanali plačljive televizije na Nizozemskem.

(39)

Komisija meni, da zaveza glede storitev OTT učinkovito ločuje pogajanja glede prenosa linearnih kanalov in časovno zamaknjenih storitev ponudnikov televizijskih storitev na platformo združenega subjekta za plačljivo televizijo od vseh pogajanj v zvezi s storitvami OTT. To je ustrezno in zadostno sredstvo za odpravo pomislekov Komisije, ki jih je izrazila pred obvestilom o nasprotovanju ter ki izhajajo iz povečane nakupne moči združenega subjekta na trgu za veleprodajo in odkup kanalov plačljive televizije.

(40)

Zaveze obravnavajo tudi tehnične sposobnosti strank za poslabšanje kakovosti storitev konkurenčnih ponudnikov storitev OTT TV. Zaveza podjetja Liberty Global, da bo ohranilo zadostno zmogljivost medomrežnega povezovanja za stranke, ki si prizadevajo za distribucijo podatkov svojim uporabnikom širokopasovnih storitev, bi morala zagotoviti, da zaveze glede storitev OTT ne bo mogoče takoj izpodbiti s tehničnimi sredstvi.

V. SKLEPNI UGOTOVITVI

(41)

V sklepu je ob upoštevanju navedenega ugotovljeno, da koncentracija, kakor je bila spremenjena z zavezami, predloženimi 22. avgusta 2014, ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu.

(42)

Zato je koncentracija združljiva z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) Uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2) Odločba Komisije z dne 26. avgusta 2008 v zadevi COMP/M.5121 – News Corp/Premiere, odstavek 35; Odločba Komisije z dne 18. julija 2007 v zadevi COMP/M.4504 – SFR/Télé 2 France, odstavki 27–36; Odločba Komisije z dne 21. decembra 2011 v zadevi COMP/M.6369 – HBO/Ziggo/HBO Nederland, odstavki 18–21.

(3) Odločba Komisije z dne 29. junija 2009 v zadevi COMP/M.5532 – Carphone Warehouse/Tiscali UK, odstavek 35; Odločba Komisije z dne 20. septembra 2013 v zadevi COMP/M.6990 – Vodafone/Kabel Deutschland, odstavek 131.

(4) Odločba Komisije z dne 21. decembra 2010 v zadevi COMP/M.5932 – News Corp/BskyB, odstavka 76 in 85; Odločba Komisije z dne 21. decembra 2011 v zadevi COMP/M.6369 – HBO/Ziggo/HBO Nederland, odstavek 22.

(5) Ponudba storitev multiple play zajema paket običajno treh ali več naslednjih maloprodajnih storitev za uporabnike: televizijskih storitev, storitev fiksne telefonije, storitev fiksnega dostopa do interneta in storitev mobilne telefonije.

1.5.2015

Uradni list Evropske unije

C 145/15

Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 145/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE V SKLADU S PRVIM PODODSTAVKOM ČLENA 53(2) UREDBE (EU) št. 1151/2012

„ROCAMADOUR“

št. EU: FR-PDO-0305-01275 – 12.11.2014

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Syndicat des Producteurs de Fromages Rocamadour

Maison de l’Agriculture du Lot

430, avenue Jean Jaurès B.P. 199

46004 Cahors Cedex

FRANCIJA

Tel. +33 565232221

Faks +33 565232219

E-naslov: contact@aoc-rocamadour.com

Skupina, ki jo sestavljajo izdelovalci sira „Rocamadour“ (proizvajalci, predelovalci in zorilnice), ima upravičeni interes za vložitev zahtevka.

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—

☐ Ime proizvoda

—

☒ Opis proizvoda

—

☐ Geografsko območje

—

☒ Dokazilo o poreklu

—

☒ Metoda proizvodnje

—

☐ Povezava

—

☒ Označevanje

—

☒ Drugo: besedilo o povezavi, nadzor

4. Vrsta sprememb

—

☒ Sprememba specifikacije za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

—

☐ Sprememba specifikacije za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

Opis proizvoda

Za izboljšanje opredelitve proizvoda se ji doda organoleptičen opis sira „Rocamadour“. Poleg tega se v poglavje „Opis proizvoda“ doda pridevnik „razbrazdan“ v zvezi s skorjo sira, da se poglavje v enotnem dokumentu uskladi z ustreznim poglavjem v specifikaciji.

Dokazilo o poreklu

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov se poglavje „Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja“ prečisti ter v njem združi zlasti deklarativne obveznosti in vodenje registrov v zvezi s sledljivostjo proizvoda in spremljanjem proizvodnih razmer.

Predvidi se zlasti izdajanje dovoljenj gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo zahteve iz specifikacije za označbo, za katero so zaprosili. Poleg tega se ta postavka dopolni z več določbami o registrih in deklarativnih dokumentih, ki zagotavljajo sledljivost in preverjanje skladnosti proizvodov z zahtevami specifikacije.

Podrobno se določi, da se nadzor nad proizvodi izvaja z vzorčenjem ob zaključku obdobja zorenja.

Metoda pridobivanja

Da bi se razjasnile nekatere določbe o metodi pridobivanja, se podrobno določi naslednje:

—	Podrobno se določi, da se beseda „koza“ uporablja za vse koze, ki so vsaj enkrat povrgle. To pojasnilo olajša postopke nadzora.

—

Pogoji za krmljenje koz se bolj podrobno določijo s tem, da se navede, da

—	pašne površine vključujejo resavo, gozdove in panjevce,

—	delež posušene krme v krmi, ki jo dobijo koze, ne sme presegati 20 % skupne suhe snovi.

Poleg tega se dovoljena krma in koncentrirana krmila določijo v obliki seznama. Črta se tudi zdaj že pretečeni rok za začetek veljavnosti prepovedi fermentirane krme.

—	Določba o možnosti odobritev začasnih odstopanj v primeru izjemnih okoliščin se črta, saj ta določba ni več primerna.

—	Gensko spremenjeni proizvodi so v prehrani živali prepovedani, prav tako pa se prepove njihovo zasajevanje na kmetijskem gospodarstvu, da se tako zagotovijo na eni strani povezava z območjem in na drugi strani tradicionalne tehnike krmljenja.

—

Podrobno se določijo pravila za gnojenje zemljišč, na katerih se proizvaja krma za koze, saj se lahko zaradi uporabe organskih gnojil spremeni rastlinska sestava krmnih in pašnih površin. Z navedenimi pravili se omogočata ohranitev raznovrstnega naravnega rastlinstva in povezava z geografskim območjem:

„Dovoljena so samo organska gnojila, in sicer kompost, gnoj, gnojevka, gnojnica kmetijskega izvora in iztoki iz sirarn ter organska gnojila, ki niso kmetijskega izvora, kot so blato iz čistilnih naprav ali stranski proizvodi in zeleni odpadki, a tudi za njih veljajo navedeni pogoji za gnojenje. Organska gnojila izvirajo z območja označbe porekla.

Pri vsakem raztrosu organskega gnojila, ki ni kmetijskega izvora, se po parcelah za vsako posamezno pošiljko (tovornjak, cisterna itd.) izvaja analitsko spremljanje patogenov, težkih kovin in sledi organskih spojin, določenih s predpisi.

Raztros organskega gnojila, ki ni kmetijskega izvora, je na površinah kmetijskega gospodarstva dovoljen, vendar ga je treba takoj zakopati in upoštevati veljavne predpise v zvezi z nekaterimi omejitvami, zlasti v zvezi z datumi, zaščitenimi parametri in količinami …“

—	Določi se, da se molža izvaja dvakrat dnevno v molzišču z molznimi stroji, s katerimi se molzejo vse koze, in da delovanje naprav za molžo pregleda odobreni strokovnjak.

—

Da se ohrani kakovost odcejene sirnine, se natančno določijo razmere, v katerih se skladišči. Proizvajalec jo lahko na temperaturi, nižji od 6 °C, in za največ 72 ur skladišči, če izvaja molžo z zamikom ali preden sirnino zamrzne oziroma dostavi obrtniku. Sirnina mora biti v obdelavi v 48 urah po dostavi obrtniku.

—

Pogoji za zamrzovanje sirnine se natančno določijo, da se postopek standardizira.

Sirnina se lahko zamrzne po odcejanju in pred soljenjem najkasneje 72 ur po koncu odcejanja, če se pri pristojnih službah za to pridobi zdravstveno odstopanje. Sirnina se zamrzne v največ 5 cm debelih diskih, ki se med zamrzovanjem ne smejo dotikati, da se zagotovi kroženje zraka. V manj kot 12 urah mora temperatura v središču diskov doseči –12 °C.

Kadar se zamrzovanje in shranjevanje zamrznjene sirnine izvaja v gospodinjskih zamrzovalnikih, morajo biti ti v sirarni ali v prostoru z neposrednim dostopom v sirarno. V tem primeru sta potrebna najmanj dva zamrzovalnika: eden za zamrzovanje, drugi za shranjevanje. Ti zamrzovalniki se uporabljajo samo za zamrzovanje in shranjevanje sirnine in ne smejo vsebovati nobenega drugega živila.

Zamrznjena sirnina se lahko hrani največ 10 mesecev.

Zamrzovanje lahko poteka pri proizvajalcu, obrtniku ali v hladilnici. Kadar zamrzovanje poteka v hladilnici, se embaliranje sirnine izvaja pri proizvajalcu pred odpremo.

—	Da bi se olajšal nadzor, se določi dovoljena vsebnost natrijevega klorida na težo sirnine med 0,6 in 0,8 % in velja za dodani natrijev klorid (in ne za celotno vsebnost natrijevega klorida).

—	Določi se, da se staranje izvaja v posebnem prostoru, s čimer se ohrani naravna in posebna flora, ki je potrebna za razvoj organoleptičnih lastnosti sira „Rocamadour“.

Označevanje

Sklicevanje na navedbo „appellation d’origine contrôlée“ se črta. Doda se zahteva, da se doda tako navedba „zaščitena označba porekla“ kot znak ZOP Evropske unije.

Drugo:

Besedilo v postavki „Povezava“ se izboljša tako, da se jasno navede povezava med značilnostmi sira „Rocamadour“, geografskim območjem in strokovnim znanjem.

V zvezi z nadzorom nad specifikacijami ZOP „Rocamadour“ se določi, da se izvaja v skladu z nadzornim načrtom, ki ga pripravi nadzorno telo. Kontaktni podatki nadzornih organov se posodobijo.

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Nacionalne zahteve“ predstavljena v obliki tabele z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti, referenčnimi vrednostmi in metodo ocenjevanja.

ENOTNI DOKUMENT

„ROCAMADOUR“

št. EU: FR-PDO-0305-01275 – 12.11.2014

ZOP ( X ) ZGO ( )

1. Ime

„Rocamadour“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Rocamadour“ je majhen kozji sir iz surovega polnomastnega mleka z mehkim testom, ki nastane s počasno koagulacijo, in razbrazdano skorjo nekoliko žametnega videza, ki je sprijeta s testom, bele do smetanaste ali temno bež barve.

Sir se prodaja v obliki sploščenega valja, ki tehta približno 35 gramov.

Po končanem sušenju vsebuje 45 % maščobe, skupna teža suhe snovi pa ne sme biti manjša od 14 gramov na enoto sira. Zorenje mora skupaj trajati najmanj šest dni od dneva, ko je bil sir odstranjen iz oblikovala.

Testo je prožno in se mora pod pritiskom rahlo upogniti. V ustih je „Rocamadour“ kremast, tj. testo je lahko mazljivo in se lepo razprostre po ustni votlini. Je tudi topljiv. Skorja in testo sta homogena, tj. z občutkom podobne konsistence v ustih.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Ker kmetijski viri na območju ne morejo povsem pokriti potreb živali, skupna dnevna krma vsebuje vsaj 80 % živil, proizvedenih znotraj geografskega območja.

Krmo sestavljajo trava, seno iz trajnega ali začasnega travinja, slama in letne krmne rastline, razen kapusnic. Delež posušene krme v krmi, ki jo dobijo koze, ne sme presegati 20 % skupne suhe snovi.

V prehrani koz je prepovedana uporaba fermentirane krme.

Delež koncentriranih krmil v dnevni skupni krmi, ki jo dobijo koze, mora biti manjši od 30 % skupne suhe snovi. Dovoljena koncentrirana krmila so določena v obliki pozitivnega seznama.

V prehrani živali so dovoljene samo rastlinske vrste, stranski proizvodi in dopolnilne krmne mešanice iz gensko nespremenjenih proizvodov.

Zasajevanje gensko spremenjenih rastlin je prepovedano na vseh površinah kmetijskega gospodarstva, na katerih se proizvaja mleko za predelavo v oznako porekla „Rocamadour“. Ta prepoved velja za vse rastlinske vrste, s katerimi se lahko hranijo živali na kmetijskem gospodarstvu, in za vse rastlinske vrste, ki bi jih lahko kontaminirale.

Za izdelavo sira se uporablja kozje mleko, pridobljeno izključno iz čred koz alpske ali sanske pasme oziroma križancev teh pasem.

Poleg mlečnih surovin sme mleko vsebovati oziroma so mu med proizvodnim postopkom lahko dodane samo naslednje sestavine, pomožna tehnološka sredstva ali aditivi: sirilo, neškodljive kulture bakterij, kvasovk in plesni ter sol.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja mleka, predelava in zorenje sirov potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Siri „Rocamadour“ so označeni z etiketo s premerom najmanj 4 cm, na kateri je navedena zaščitena označba porekla „Rocamadour“, napis „zaščitena označba porekla“ in znak ZOP Evropske unije.

Vendar se lahko serije več enot sira, ki se na kraju proizvodnje zapakirajo v eno samo embalažo in so namenjene prodaji končnemu potrošniku na samopostrežnih oddelkih veleblagovnic, označijo z eno samo etiketo.

Poleg tega je treba pri neposredni prodaji na kmetiji ali tržnici, ki jo opravi proizvajalec ali katera koli druga oseba, za katero neposredno odgovarja, vsako prodajno enoto sira označiti z vsaj eno etiketo. Ustrezno mora biti z naslednjimi elementi označen tudi prodajni prostor: naziv proizvajalca in/ali zorilnice, naslov kraja proizvodnje in/ali zorenja, ime označbe in napis „zaščitena označba porekla“.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje se razprostira na t. i. območju „Causses“, tj. visoke kraške planote v južni in zahodni Franciji, ki ima središče v departmaju Lot in ga deloma pokriva, poleg tega pa pokriva tudi dele departmajev Aveyron, Corrèze, Dordogne in Tarn-et-Garonne.

Departma Aveyron : občine Ambeyrac, Balaguier-d’Olt, La Capelle-Balaguier, Causse-et-Diège, Foissac, Martiel, Montsalès, Ols-et-Rinhodes, Sainte-Croix, Salvagnac-Cajarc, Saujac in Villeneuve.

Departma Corrèze : občine Chartrier-Ferrière, Chasteaux, Estivals, Nespouls in Turenne.

Departma Dordogne : občine Archignac, Borrèze, La Cassagne, Cazoulès, Chavagnac, La Dornac, Jayac, Nadaillac, Orliaguet, Paulin, Peyrillac-et-Millac, Saint-Amand-de-Coly in Salignac-Eyvigues.

Departma Lot : kantoni Cahors Nord-Ouest, Cahors Nord-Est, Cahors Sud, Cajarc, Catus, Gramat, Labastide-Murat, Lauzès, Limogne-en-Quercy, Livernon, Luzech, Martel, Saint-Germain-du-Bel-Air, Saint-Géry in Souillac ter občine Albiac, Anglars (samo del občine, ki leži zahodno od črte, ki jo oblikujeta departmajska cesta 940 in potok Lascurades), Anglars-Nozac, Arques, Aujols, Autoire, Aynac, Bach, Bagat-en-Quercy, Béduer, Belmontet, Belmont-Sainte-Foi, Le Boulvé, Le Bourg (samo del občine, ki leži zahodno od črte, ki jo oblikujeta državna cesta 140 in departmajska cesta 940), Calès, Carennac, Cézac, Cieurac, Condat, Cremps, Dégagnac, Escamps, Fajoles, Fargues, Faycelles, Flaujac-Poujols, Floressas, Gindou, Gintrac, Gourdon, Grézels, Issendolus, Laburgade, Lacapelle-Cabanac, Lacapelle-Marival (samo del občine, ki leži zahodno od črte, ki jo oblikujeta departmajski cesti 940 in 218), Lalbenque, Lamothe-Fénelon, Lascasbanes, Lavercantière, Lhospitalet, Loubressac, Loupiac, Mauroux, Mayrinhac-Lentour, Nadaillac-de-Rouge, Payrac, Les Quatre-Routes, Reilhaguet, Pern, Prudhomat, Rampoux, Le Roc, Rouffilhac, Rudelle, Rueyres, Saignes, Saint-Cirq-Souillaguet, Saint-Clair, Saint-Jean-Lagineste, Saint-Jean-Lespinasse, Saint-Matré, Saint-Michel-Loubéjou, Saint-Médard-de-Presque, Saint-Pantaléon, Saint-Projet, Salviac, Saux, Sérignac, Strenquels, Thédirac, Thémines, Théminettes, Touzac, Vaylats in Le Vigan.

Departma Tarn-et-Garonne : občine Caylus, Lacapelle-Livron, Loze in Saint-Projet.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1 Značilnosti geografskega območja

(a) Naravni dejavniki

Za ozemlje iz označbe, ki zajema kmetijske regije visokih kraških planot in dolin rek Lot, Dordogne in Célé, vzhodni del regije Bouriane, zahodni del Limargue in severni del Quercy Blanc in Causses du Quercy, je značilna apnenčasta podlaga, na kateri vsa voda izgine v globokih požiralnikih in škrapljah.

Ta podlaga daje regiji pust in suh videz nerodovitnih tal.

V naravnem rastlinju v tej regiji očitno prevladuje puhasti hrast, značilen za suha in apnenčasta območja. To prispeva k večinoma odprti pokrajini, v kateri se izmenjujejo skupine majhnih in zgrbančenih dreves ter borni suhi travniki, značilni za visoke kraške planote. Področje je poleti le redko pokrito s suhim grmičevjem in travo.

(b) Človeški dejavniki

„Rocamadour“ sodi med najstarejše proizvode lokalnega porekla v departmaju Lot in njegovi okolici, kot je izpričano v besedilu zakupne pogodbe med krajevnim fevdnim gospodom škofom iz Evreuxa in njegovimi podložniki iz leta 1451, v katerem je določena desetina v siru z imenom „fromage de Rocamadour“.

Še dandanes je lokalno znanje proizvajalcev sira „Rocamadour“ jasno izraženo med celim postopkom pridelave.

Koze se krmijo s krmo, ki prihaja pretežno iz geografskega območja, uporaba krme v dehidrirani obliki in koncentriranih krmil pa je omejena, tako da krma, pridelana na geografskem območju, predstavlja najmanj 80 % vnosa.

Proizvajalci uporabljajo izključno surovo polnomastno kozje mleko. Zorenju mleka s hitro usiritvijo sledi počasna mlečna koagulacija, ki traja najmanj 20 ur. Temu koraku sledi počasno odcejanje, iz katerega se pridobi vlažna sirnina (vsebnost suhe snovi ob oblikovanju višja od 31 %).

Sirnina se nato osoli z gnetenjem in položi v majhna oblikovala s premerom 60 mm in višino 16 mm.

Proizvodni postopek se nadaljuje z zorenjem, ki vključuje najmanj 24-urno sušenje pri precej visoki temperaturi in nato skladiščenje v kleti pri določeni temperaturi in vlažnosti.

5.2 Posebnosti proizvoda

„Rocamadour“ je majhen kozji sir iz surovega polnomastnega mleka v obliki ploščka, ki tehta približno 35 g in ima majhno težo suhe snovi (najmanj 14 gramov na enoto sira).

Njegova skorja je žametnega videza.

V ustih je „Rocamadour“ kremast, njegova skorja in testo pa imata topljivo ter homogeno teksturo.

5.3 Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Značilno suho geografsko območje je posebej primerno za kozjerejo. V kozjerejskih tehnikah, s katerimi se proizvaja mleko za sir „Rocamadour“, ima posebno mesto prehrana z izvorom na geografskem območju. Ta prehrana je bogata s krmo in omogoča proizvodnjo mleka s posebno floro, ki se med proizvodnjo sira ohrani z uporabo mleka v surovem stanju.

Gliva Geotrichum daje siru „Rocamadour“ njegov žametni videz. Njenemu razvoju so naklonjene precej vlažna sirnina, ki se pridobi s počasnim odcejanjem, in temperaturne in vlažnostne razmere v kleti za zorenje sira.

To odcejanje in zorenje, ki poteka v dveh zaporednih korakih, imata kot posledico tudi majhno vsebnost suhe snovi v končnem proizvodu.

Razmere, v katerih se sir odceja in zori, pomagajo razložiti prisotnost skorje na površini in tudi kremasto, topljivo in homogeno teksturo skorje in testa, značilno za „Rocamadour“; homogenost je povezana tudi z uporabo polnomastnega mleka.

Okrogla in ploščata oblika in nizka teža sira so rezultat tradicionalne uporabe oblikoval s posebnim premerom in debelino.

Tako vse značilnosti geografskega območja ter vsi naravni in človeški dejavniki prispevajo k proizvodnji sira „Rocamadour“.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe (2))

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-ab406329-e35e-4155-adb7-c276fbba1221/telechargement

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) Glej opombo 1.

1.5.2015

Uradni list Evropske unije

C 145/22

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 145/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE V SKLADU S PRVIM PODODSTAVKOM ČLENA 53(2) UREDBE (EU) št. 1151/2012

„ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC“

EU št.: SI-PGI-0105-01140-31.7.2013

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca

Rečica ob Savinji 55

SI-3332 Rečica ob Savinji

SLOVENIJA

Tel. +386 38390910

Predlog sprememb je predložila ista skupina proizvajalcev, kot je vložila vlogo za registracijo zgornjesavinjskega želodca.

2. Država članica ali tretja država

Slovenija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—

☐ Ime proizvoda

—

☒ Opis proizvoda

—

☐ Geografsko območje

—

☐ Dokazilo o poreklu

—

☒ Metoda proizvodnje

—

☒ Povezava

—

☒ Označevanje

—

☐ Drugo

4. Vrsta sprememb

—

☒ Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

—

☐ Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

1. Opis proizvoda

—

V omenjeni točki se spremeni razmerje mesa in slanine. Sedanje razmerje „85:15 do 80:20“ se popravi v „najmanj 75 % mesa in največ 25 % slanine“.

Novo razmerje med mesom in slanino je določeno na podlagi več kot dvajsetletnega senzoričnega ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev, ki ga izvaja posebna strokovna komisija. Ugotovljeno je namreč bilo, da je optimalno razmerje med mesom in slanino, ki zagotavlja ustrezen izgled, barvo in aromo rezine zgornjesavinjskega želodca, najmanj 75 % mesa in največ do 25 % slanine.

—	Teža končnega proizvoda se z „najmanj 0,7 kg“ popravi na „najmanj 0,6 kg“ in debelina želodca s „3 – 5 cm“ na „2,5 do 3,5 cm“. Razlog za to spremembo je povečano povpraševanje potrošnikov po tanjših in nekoliko manjših izdelkih.

2. Metoda pridobivanja

—	Spremembo razmerja med mesom in slanino ter spremembo teže končnega proizvoda je potrebno upoštevati tudi v tej točki.

—

Masa sveže polnjenih želodcev se popravi z zdajšnjih „1,3 do 2,5 kg“ na „1,2 kg do 4 kg“.

Znižana spodnja meja teže končnega izdelka pogojuje znižanje teže surovega izdelka. Povečanje zgornje dovoljene teže surovega želodca se predlaga zaradi potreb gostinskih obratov po večjih oziroma daljših izdelkih (zaradi zmanjšanja odpadka na razrezu na račun robov izdelka).

—

Temperatura sušenja/zorenja se z zdajšnjih „12–18 °C“ zniža na „6–16 °C“. Črtata se izraz „kašča“ ter „relativna vlaga pa med 60–80 %“.

Glede na dejansko dosežene povprečne temperature v sušilnicah zgornjesavinjskih, želodcev, predvsem zaradi spremenljivih vremenskih razmer, se zniža temperatura sušenja in hkrati poveča temperaturni interval. Izraz „kašča“ se danes ne uporablja več za sušilnice mesa. Podatek o relativni vlagi prostorov se črta, ker se nadzorujeta predvsem sušenje in vlaga v izdelkih.

—	Čas sušenja/zorenja se popravi s „3 do 5 mesecev“ v „najmanj tri mesece“. Popravek je posledica praktičnih izkušenj izdelovalcev želodcev glede na spremenljive vremenske razmere.

—	Izguba teže se z „najmanj 36 %“ popravi na „najmanj 40 %“. Razlog je povpraševanje potrošnikov po bolj dozorelih in bolj sušenih izdelkih.

3. Povezanost

V tej točki se na podlagi zgodovinskih dejstev besedilo „George VI.“ popravi v „George V.“.

V Logarski Dolini je bil na povabilo kralja Aleksandra Karađorđevića v letih 1932 ali 1933 na obisku angleški kralj George V., ki je vladal do svoje smrti leta 1936. Iz dejstva, da je bil kralj Aleksander Karađorđević leta 1934 ubit v atentatu v Marseillu, je razvidno, da kralj Aleksander Karađorđević v Logarski dolini ni mogel gostiti kralja Georga VI.

4. Označevanje

V tej točki se zaradi spremembe evropske zakonodaje namesto izraza „znak Skupnosti“ navede „simbol Unije“, ob navedbi „zaščitena geografska označba“ se zapiše še „ali ustrezna kratica“, doda se še slika enotnega logotipa za označevanje zgornjesavinjskih želodcev, ki je bila do sedaj objavljena samo v specifikaciji.

ENOTNI DOKUMENT

„ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC“

EU št.: SI-PGI-0105-01140-31.7.2013

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Zgornjesavinjski želodec“

2. Država članica ali tretja država

Slovenija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Zgornjesavinjski želodec je na zraku sušena/zorjena mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa (stegno, pleče) in trde hrbtne slanine. Mesni nadev z dodatkom soli in začimb se polni v naravne ovitke kot so prašičji želodec, prašičji mehur, slepo goveje črevo ali v umetne propustne ovitke. Izdelek je ime dobil, ker se je nadev že od nekdaj polnil v naravne ovitke, predvsem prašičje želodce.

Zgornjesavinjski želodec sestavljata meso in slanina v razmerju najmanj 75 % mesa in največ do 25 % slanine. Ostale dodane sestavine so česen, sol, poper in sladkor. Uporaba nitritov, nitratov in drugih aditivov ni dovoljena. Vsebnost soli je pod 7 %.

Sušen izdelek je okrogle ali pravokotne oblike. Tehta najmanj 0,6 kg in ima zaradi prešanja značilno ploščato obliko, debeline 2,5–3,5 cm. Ovitek je gladek, tesno se prilega nadevu in je rahlo prekrit z značilno sivorjavo plesnijo iz rodu Penicillium.

Zaradi ploščate oblike so rezine zgornjesavinjskega želodca ozke in dolge. Želodec odlikuje polna aroma, ki jo dopolnjujejo dodane začimbe, ki ne prekrivajo osnovne arome zorjenega mesa in slanine.

Tekstura je rahlo čvrsta in primerna za rezanje na rezine. Rezina ima značilen in prepoznaven „mozaik“, ki ga sestavljata mesni del rožnato rdeče barve in posebej vidni delci slanine, bele do bledo bele barve. Rezina je v ustih gladka in se hitro razgradi.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Za izdelavo zgornjesavinjskega želodca se uporablja kakovostno svinjsko meso (stegno in pleče) in trda hrbtna slanina mesnatih pasem prašičev in njihovih križancev.

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Izdelava (mletje mesa, sekljanje slanine, priprava nadeva, polnjenje želodcev) ter sušenje/zorenje zgornjesavinjskih želodcev morajo potekati znotraj definiranega geografskega območja.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Certificirane proizvode se označi z imenom „zgornjesavinjski želodec“, navedbo „zaščitena geografska označba“ ali ustrezno kratico, pripadajočim simbolom Unije, nacionalnim simbolom kakovosti in logotipom za zgornjesavinjski želodec. Uporaba logotipa je obvezna za vse tržne oblike želodca.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Z zaščiteno geografsko označbo se označi le izdelek, ki je proizveden na območju Zgornje Savinjske doline. Severna meja teče po hrbtu Olševe preko grebena Smrekovškega pogorja. Na jugu meja teče po temenu Dobrovelj in Menine, ki Zgornjo Savinjsko dolino ločita od Spodnje in Tuhinjske doline. Na zahodu poteka meja po prelazu Črnivec, naprej na Kranjsko Reber, Veliko Planino ter preko prevala Presedljaj na Ojstrico. Od tu teče po vršnem grebenu Grintavcev do Skute in od tam na sever do Mrzle gore. Tu pride na slovensko-avstrijsko mejo in po njej teče proti severu do Pavličevega sedla, nakar spremeni smer proti vzhodu in pride nazaj na Olševo.

5. Povezava z geografskim območjem

Zaščita zgornjesavinjskega želodca temelji na njegovem slovesu. Poglavitna specifičnost zgornjesavinjskega želodca je v tradiciji njegove izdelave, saj so na ostalih območjih v Sloveniji med suhomesnatimi izdelki izdelovali predvsem domače klobase in salame, na tem, z gorami obdanem območju, pa se recept za izdelavo avtentičnega želodca prenaša iz roda v rod že stoletja. Njegova izdelava se je najprej pojavila v višjih, goratih predelih Zgornje Savinjske doline. Prvi zapisi o proizvodnji želodca sodijo predvidoma v začetek 19. stoletja. Narodopisec Jože Lekše je v svojih rokopisih pisal o obrednem pomenu želodca, ki se je serviral ob posebnih priložnostih na ohcetih (porokah), sedminah ali družinskih slavjih. V 20. stoletju se je izdelava želodcev pojavila tudi v nižjih in bolj naseljenih delih doline, kar med drugim dokazuje tudi okrog leta 1930 nastali rokopis recepture za izdelavo želodca na kmetiji Logar v Logarski dolini.

Aleksander Videčnik, publicist in raziskovalec ljudskih običajev in življenja v Zgornji Savinjski dolini, med drugim poroča, da naj bi med vojnama celo angleški kralj George V. med obiskom pri kralju Aleksandru, obiskal Logarsko dolino (ki je del Zgornje Savinjske doline), kjer sta poskusila želodec. Ta je bil angleškemu kralju tako všeč, da so ga kasneje občasno celo pošiljali na angleški dvor.

Skozi leta je izdelek postal znan kot izključna specialiteta tega območja, saj tudi danes predstavlja eno pomembnih jedi na večjih prireditvah, ob praznikih, svatbah, za velikonočne praznike pa ga ljudje nosijo k žegnu.

Na geografskem območju Zgornje Savinjske doline se prepletajo značilnosti alpskega in predalpskega podnebja. Tip podnebja, ki prevladuje, je odvisen predvsem od nadmorske višine. Višji predeli imajo alpsko podnebje, s povprečno temperaturo najhladnejšega meseca pod –3 °C, nižji pa zmerno predalpsko podnebje. V dolino Savinje in Drete prihaja z okoliških planin svež gorski zrak, kar dela poletje prijetno, ne prevroče. Jeseni so hladne, prav tako tudi pomladi, zime pa večinoma mrzle in dolge. Pri splošnih podnebnih značilnostih pridejo do izraza tudi lokalne posebnosti (prisojne in osojne lege, zaprte doline).

Pomembna posebnost omenjenega območja je, da zaradi velikih temperaturnih razlik med prisojnimi in osojnimi ter med višinskimi in nižinskimi deli pride do lokalnih zračnih tokov, ki omogočajo sušenje želodca z izkoriščanjem naravnega kroženja zraka.

Za Zgornjo Savinjsko dolino je značilna svojstvena mikroklima, veliko smrekovih gozdov ter okolica visokih hribov in izredna vodnatost. Poleg mikroklime območja je za sušenje in zorenje želodcev odločilnega pomena tudi mikroklima v prostoru, kjer se želodci sušijo.

Smrekov les, kamen in opeka so poglavitni gradbeni materiali sušilnic, v katerih se želodec suši.

Ti celoviti specifični pogoji imajo izrazit vpliv na sušenje in zorenje želodcev ter na njihov okus in vonj.

Ob ugodnih naravnih danostih je h kakovosti želodcev prispeval tudi človeški dejavnik, ki je na proizvodnem območju razvil svojstveno tehniko priprave, oblikovanja in sušenja želodcev. Želodci se še danes izdelujejo po postopkih, ki spoštujejo tradicijo, in uvajanje tehnoloških izboljšav ne spreminja tipične oblike in senzoričnih lastnosti želodcev. Okolje, vonjave smrekovih gozdov v povezavi s podnebjem in človeški dejavnik, ki vsebuje izkušnje, specifična tehnična in praktična znanja, so nenadomestljivi pri pripravi zgornjesavinjskih želodcev.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Varna_in_kakovostna_hrana_in_krma/zasciteni_kmetijski_pridelki/Specifikacije/ZGSAV_-_SPECIFIKACIJA_julij_13.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

1.5.2015

Uradni list Evropske unije

C 145/26

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 145/11)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„LIČKI KRUMPIR“

Št. EU: HR-PGI-0005-01242 – 10.07.2014

ZOP ( ) ZGO ( X )

1. Ime

„Lički krumpir“

2. Država članica ali tretja država

Republika Hrvaška

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Lički krumpir“ so gomolji, namenjeni za trg za prehrano ljudi. Premer gomoljev je najmanj 35 mm. Gomolji so po obliki podolgovato ovalni.

Za pridelavo krompirja „Lički krumpir“ se uporablja semenski krompir sort Desire, Bintje ali Viktorija ali semenski krompir sort s podobnimi značilnostmi in z vsebnostjo suhe snovi vsaj 19 %.

Organoleptične značilnosti gomoljev krompirja „Lički krumpir“:

videz gomolja: olupek je gladek do hrapav, pokožnica pa je rumene do rjave ali rdečkaste barve;

barva mesa gomoljev: svetlo bele do rumene barve;

tekstura mesa gomoljev: fina – drobnozrnata;

okus gomoljev: mokast okus, tj. prhek ali suh, zaradi večjega odstotka suhe snovi (velika vsebnost škroba), ker nakazuje, da se lahko razkuha, pri uživanju pa se občuti poln okus v ustih.

3.3 Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4 Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Faze proizvodnje krompirja „Lički krumpir“, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju iz točke 4, so: sajenje, osipanje in pobiranje gomoljev krompirja.

3.5 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

„Lički krumpir“ se pred pakiranjem sortira po velikosti, in sicer mora biti premer gomoljev najmanj 35 mm, s ščetkanjem pa se odstranijo delci prsti. Gomolji se ne operejo z vodo, da se ohrani njihov tradicionalni videz.

„Lički krumpir“ se pakira izključno v naslednjo embalažo: vrečke iz jute, platnene, mrežaste ali papirnate vrečke ali embalažo, ki je izdelana iz navedenih materialov. „Lički krumpir“ se daje na trg tudi brez embalaže, ker se je tako tradicionalno prodajal na tržnici.

3.6 Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje gojenja krompirja „Lički krumpir“ je geografsko območje Like. Lika je kontinentalna regija na jugozahodu Hrvaške znotraj visokogorskega okvira (Velebit na jugu in zahodu, Plješevica na vzhodu in Kapela na severu).

Znotraj tega naravnega okvira so številna kraška polja: Lipovo polje, Koreničko polje, Bijelo polje, Krbavsko polje, Lapačko polje, Dabarsko polje, Krasno polje, Vrhovinsko polje, Turanjsko polje, Homoljacko polje, Podlapačko polje, Krbavsko polje, Kosinjsko polje, Mazinsko polje, Gubavčevo polje, Bruvnopolje s Rudopoljem, Veliko in Malo Popinsko polje, Brezovačko polje, Srb-Suvajsko polje, Kosničko polje in Poljice, Brinjsko polje, Stajničko polje, Vodotečko polje s Križpoljem, Gostovo polje, Ličko-jaseničko polje s Potpoljem, Saborsko polje, Ličko polje in Gacko polje. Največji sta Ličko in Gacko polje.

Območje Like, na katerem se nahajajo navedena kraška polja, se razteza v dveh administrativnih regijah, in sicer je največji del v Ličko-senjski županiji, manjši del pa v Zadrski županiji. Zajema vse občine in mesta v Ličko-senjski županiji, razen mesta Novalje, ter občino Gračac v Zadrski županiji. Območje gojenja krompirja „Lički krumpir“ zajema vse kraje nad 400 metrov nadmorske višine, in sicer Gospić, Otočac in Senj ter občine Brinje, Vrhovine, Plitvička jezera, Perušić, Udbina, Lovinac, Gračac, Donji Lapac in Karlobag.

5. Povezava z geografskim območjem

Zaščita proizvoda „Lički krumpir“ temelji na njegovi kakovosti, ki izhaja iz specifičnosti območja pridelave, in njegovem slovesu.

Podnebje na geografskem območju iz točke 4 vpliva na kakovost krompirja „Lički krumpir“, zaradi podnebja pa je tudi poseben in se razlikuje od kakovosti krompirja, pridelanega na drugih območjih. Geografsko območje Like je območje gorskega podnebja z relativno kratkim vegetacijskim obdobjem. Na teh terasah in poljih je povprečna temperatura v januarju okrog –2 °C, v prvih petih mesecih leta pa se minimalna temperatura spusti pod 0 °C. V juliju je povprečna temperatura na terasah 18 °C, ki pa se zniža s povišanjem reliefa.

Nižje povprečne dnevne zimske in poletne temperature so ugodne za razvoj krompirja „Lički krumpir“, tako da omogočajo intenzivno fotosintezo, katere končni rezultat je sinteza sladkorja. Na območju Like se akumulirani sladkorji porabijo manj za proces dihanja in se bolj translocirajo v gomolj krompirja, v katerem se akumulirajo v obliki polisaharidov škroba, ki tvori večino suhe snovi v gomolju krompirja. To se razlikuje od ravninskih območij, kjer prevladujejo visoke dnevne in nočne temperature ter kjer rastline pri višji temperaturi dihajo hitreje in porabljajo sintetizirane sladkorje, ki se v gomolju krompirja akumulirajo v manjših količinah.

Kraška polja Like kot značilne oblike kraškega reliefa so nastala s tektonskimi premiki in preperevanjem, nato pa so bile z nanosom materialov (v pleistocenu) naplavljene ravnice. V tem smislu pripadajo akumulacijsko-tektonskemu tipu reliefa. Oblika reliefa vpliva na razvoj ugodne strukture tal, med katerimi prevladujejo ilovnato-peščena in peščena tla, bogata z organskimi snovmi, ki so izrazito ugodne za pridelavo krompirja „Lički krumpir“, ter na mikroklimo, ki je ključna za kakovost.

Prebivalci Like so izkoristili ugodne naravne pogoje za pridelavo krompirja „Lički krumpir“, ki ima na tem območju dolgo tradicijo pridelave. Na območje nekdanje Vojne krajine, kateremu je pripadala tudi Lika, je bil krompir prinesen leta 1760 iz drugih delov nekdanje Avstro-ogrske monarhije (Vinko Mandekić, „Krumpir“, Zagreb 1923, str. 7). Zaradi specifičnosti geografskega območja Like (visokogorske klime in tal) so krušna žita slabše uspevala, zato se je v 18. stoletju v času avstro-ogrske monarhije razširilo gojenje krompirja. Kmetijsko-podnebni in pedološki pogoji so spodbudili širjenje pridelave krompirja na območju Like (območje pridelave krompirja „Lički krumpir“), ti pogoji pa so neugodno vplivali na pridelavo krušnih žit, tako da je krompir postal glavno živilo, ki je v veliki meri nadomestilo kruh.

Zaradi vloge in pomena krompirja „Lički krumpir“ v prehrani prebivalcev Like je za sorte, ki so postale „udomačene“ za pridelavo krompirja „Lički krumpir“, značilno, da imajo večji odstotek suhe snovi (najmanj 19 % suhe snovi), prav zaradi specifične klime na območju Like pa je vsebnost suhe snovi še bolj izrazita, zato je „Lički krumpir“ specifičnega mokastega in polnega okusa.

Znanstvena raziskovanja so potrdila, da ima krompir enakih sort ob uporabi enake tehnologije, ki je pridelan v Liki (Brinje) „večji“ odstotek suhe snovi (v povprečju 23,5 %–24,3 %) za razliko od enakih sort krompirja, pridelanega v Međimurju (Belica, Slovinska Kovačica), ki imajo manjši odstotek suhe snovi (v povprečju 21,1 %–21,4 %). Rezultati preskusov so pokazali, da ima sorta, vzgojena v Brinju (Lika), znatno več suhih snovi, kar je posledica vpliva podnebnih dejavnikov, ki prevladujejo na območju pridelave krompirja „Lički krumpir“, in zaradi katerih je ta krompir nekaj posebnega glede na enake sorte, pridelane v Belici (Međimurje, glavno območje pridelave krompirja v Republiki Hrvaški). Zaradi večje količine suhe snovi je „Lički krumpir“ mokastega in polnega okusa (Znanstveno istraživanje, M. Poljak et. al., Grafikon 4 in 5, 2001).

Dokaze o poznanosti in slovesu krompirja „Lički krumpir“ najdemo tudi v časopisnih člankih (Ličke novine, Državni arhiv Gospić, 1953, in Ličke novine, Državni arhiv Gospić, 1955). Opisujejo tradicijo pridelave krompirja „Lički krumpir“ na območju Like zaradi ugodnih podnebnih pogojev, ki prevladujejo na tem geografskem območju, in posebne kakovosti, zaradi katere „Lički krumpir“ med kuhanjem ne razpade, vsebuje pa večjo količino škroba.

„Lički krumpir“ je pridobil velik sloves, o čemer priča tudi anketa med potrošniki. V okviru ankete je 93 % anketirancev odgovorilo, da jim je znano ime „Lički krumpir“. 74 % anketirancev je navedlo, da so pripravljeni plačati več za „Lički krumpir“. Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da potrošniki vedo, da regija Like kot glavno območje pridelave krompirja „Lički krumpir“ vpliva na posebno kakovost proizvoda „Lički krumpir“ (izvleček iz ankete, Miroslav Božić, „Marketing Strategy and Quality Labels in Traditional Food Industry“, 2009–2010).

Povezanost krompirja „Lički krumpir“ z geografskim območjem Like poleg naravnih dejavnikov, kot so ugodni podnebni dejavniki kot posledica nadmorske višine, zaradi katerih se naberejo večje količine suhe snovi v krompirju „Lički krumpir“ in zaradi katerih je krompir, pridelan na tem geografskem območju, nekaj posebnega v primerjavi s krompirjem z drugih območij, izhaja tudi iz slovesa, ki ga „Lički krumpir“ predstavlja za območje Like. O tem priča kulinarična publikacija „Vodič Hrvatske gastro ikone“ (Vodič po hrvaških kulinaričnih ikonah), v kateri je med „kulinarične ikone“ območja Like uvrščen „Lički krumpir“. Avtorji te publikacije so želeli dokumentirati raznolikost hrvaške kuhinje z izborom kulinaričnih ikon, kar jasno kaže na sloves, ki ga „Lički krumpir“ prinaša geografskemu območju, s katerega izhaja (Vodič Hrvatske gastro ikone, 2007).

Ta sloves, ki ga želimo ohraniti z registracijo krompirja „Lički krumpir“, je prišel do izraza v začetku tega stoletja, ko so se na območju Like začele organizirati kulinarično-kulturne manifestacije, ki se prirejajo še danes. Ena od manifestacij je tudi „Dan Ličkog krumpira“ (Dan ličkega krompirja), ki se prireja vsako leto in v okviru katere se ta proizvod ponuja obiskovalcem (Gastro manifestacija Dan „Ličkog krumpira“, 2014). „Lički krumpir“ je prav tako del kulturne dediščine Like, o čemer priča tudi dejstvo, da je opevan v številnih narodnih pesmih (priloga, Nikola Matijević, „Lički Grudobran“, Zagreb, 1940, str. 62).

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mps.hr/UserDocsImages/HRANA/LICKI%20KRUMPIR/Izmijenjena%20Specifikacija%20proizvoda.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 145

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 58 1. maj 2015

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 145/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7590 – Berkshire Hathaway / Detlev Louis Motorrad Vertriebsgesellschaft) ( 1 )	1
2015/C 145/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7476 – Holtzbrinck Publishing Group/Springer Science+Business Media GP Acquisition SCA/JV) ( 1 )	1

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2015/C 145/03	Menjalni tečaji eura	2
2015/C 145/04	Mnenje Svetovalnega odbora za združitve s sestanka z dne 29. septembra 2014 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo M.7000 – Liberty Global/Ziggo – Država poročevalka: Madžarska	3
2015/C 145/05	Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – Liberty Global/Ziggo (M.7000)	5
2015/C 145/06	Povzetek Sklepa Komisije z dne 10. oktobra 2014 o združljivosti koncentracije z notranjim trgom in delovanjem Sporazuma EGP (Zadeva M.7000 – Liberty Global/Ziggo) (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7241) ( 1 )	7

	Popravki
2015/C 145/12	Popravek Državnih praznikov v letu 2015 ( UL C 463, 23.12.2014 )	29

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2015/C 145/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7615 – Deprez Holding/Greenyard Foods) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	13
2015/C 145/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7561 – PartnerRe Ltd/AXIS Capital Holdings Limited) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	14
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2015/C 145/09	Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	15
2015/C 145/10	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	22
2015/C 145/11	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	26