ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 142

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 58
29. april 2015


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2015/C 142/01

Sklep Sveta z dne 20. aprila 2015 o imenovanju člana upravnega odbora Evropske agencije za varnost hrane

1

2015/C 142/02

Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/255/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji

3

 

Evropska komisija

2015/C 142/03

Menjalni tečaji eura

4

2015/C 142/04

Obvestilo o preklicu demarš v zvezi s tretjimi državami, ki so bile 26. novembra 2013 obveščene o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

5

2015/C 142/05

Obvestilo o preklicu demarš v zvezi s tretjo državo, ki je bila 10. junija 2014 obveščena o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

6

2015/C 142/06

Sklep Komisije z dne 21. aprila 2015 o obvestilu tretji državi o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu

7

2015/C 142/07

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 2. decembra 2013 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39685(1) – Fentanil – Država poročevalka: Latvija

18

2015/C 142/08

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 6. decembra 2013 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39685(2) – Fentanil – Država poročevalka: Latvija/Združeno kraljestvo

19

2015/C 142/09

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje – Fentanil (AT.39685)

20

2015/C 142/10

Povzetek sklepa Komisije z dne 10. decembra 2013 o postopku na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Zadeva AT.39685 – Fentanil) (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8870)

21

 

Računsko sodišče

2015/C 142/11

Posebno poročilo št. 4/2015 Tehnična pomoč: kakšen je njen prispevek na področju kmetijstva in razvoja podeželja?

23

2015/C 142/12

Posebno poročilo št. 5/2015 – Ali so finančni instrumenti uspešno in obetavno orodje na področju razvoja podeželja?

23


 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2015/C 142/13

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.7624 – KKR/Comcast/Pentech/Piton/Scottish Enterprise/Shamrock/FanDuel/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

24

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2015/C 142/14

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

25

2015/C 142/15

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

29


 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Svet

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/1


SKLEP SVETA

z dne 20. aprila 2015

o imenovanju člana upravnega odbora Evropske agencije za varnost hrane

(2015/C 142/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (1), ter zlasti člena 25(1) Uredbe,

ob upoštevanju seznama kandidatov, ki ga je Svetu predložila Evropska komisija,

ob upoštevanju stališč Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Bistvenega pomena je zagotoviti neodvisnost, visoko znanstveno kakovost, preglednost in učinkovitost Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Sodelovanje z državami članicami je prav tako nujno potrebno.

(2)

Članica upravnega odbora EFSA Valérie BADUEL je odstopila. Novega člana bi bilo zato treba imenovati za preostanek njenega mandata.

(3)

Z namenom, da se imenuje nov član upravnega odbora EFSA, je na podlagi dokumentacije, ki jo je predložila Komisija, in ob upoštevanju stališč, ki jih je izrazil Evropski parlament, Svet preučil seznam, ki ga je predložila Komisija. Cilj je zagotoviti najvišje standarde strokovne usposobljenosti, širok izbor ustreznega strokovnega znanja, na primer v vodstvu in javni upravi, ter najširšo možno geografsko porazdelitev znotraj Unije.

(4)

Člen 25 Uredbe (ES) št. 178/2002 zahteva, da imajo štirje člani upravnega odbora EFSA izkušnje iz organizacij, ki zastopajo potrošnike in druge interese v živilski verigi. Štirje člani že imajo take izkušnje –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za obdobje od 1. maja 2015 do 30. junija 2016 se za člana upravnega odbora Evropske agencije za varnost hrane imenuje:

Michael WINTER.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 20. aprila 2015

Za Svet

Predsednik

J. DŪKLAVS


(1)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/3


Obvestilo osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2013/255/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji

(2015/C 142/02)

Osebe, navedene v Prilogi I k Sklepu Sveta 2013/255/SZVP (1) in Prilogi II k Uredbi Sveta (EU) št. 36/2012 (2) o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, obveščamo o naslednjem:

Svet namerava spremeniti utemeljitve za naslednje osebe: Ali Mamlouk, Rustum Ghazali, Faruq Al Shara' in brigadni general Rafiq Shahadah (pod številko 3, 11, 16 oziroma 37 v seznamu iz Priloge I k Sklepu 2013/255/SZVP in Priloge II k Uredbi (EU) št. 36/2012).

Zadevne osebe obveščamo, da lahko Svetu pred 11. majem 2015 pošljejo zahtevo za pridobitev načrtovane utemeljitve na naslednji naslov:

Svet Evropske unije

Generalni sekretariat

GD C 1C

Rue de la Loi/Wetstraat 175

1048 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-pošta: sanctions@consilium.europa.eu


(1)  UL L 147, 1.6.2013, str. 14.

(2)  UL L 16, 19.1.2012, str. 1.


Evropska komisija

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/4


Menjalni tečaji eura (1)

28. aprila 2015

(2015/C 142/03)

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,0927

JPY

japonski jen

130,09

DKK

danska krona

7,4607

GBP

funt šterling

0,71500

SEK

švedska krona

9,3808

CHF

švicarski frank

1,0464

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

8,3920

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

27,471

HUF

madžarski forint

301,35

PLN

poljski zlot

4,0015

RON

romunski leu

4,4026

TRY

turška lira

2,9161

AUD

avstralski dolar

1,3752

CAD

kanadski dolar

1,3188

HKD

hongkonški dolar

8,4696

NZD

novozelandski dolar

1,4226

SGD

singapurski dolar

1,4433

KRW

južnokorejski won

1 167,18

ZAR

južnoafriški rand

13,0108

CNY

kitajski juan

6,7806

HRK

hrvaška kuna

7,5860

IDR

indonezijska rupija

14 149,02

MYR

malezijski ringit

3,8755

PHP

filipinski peso

48,320

RUB

ruski rubelj

57,0315

THB

tajski bat

35,611

BRL

brazilski real

3,1786

MXN

mehiški peso

16,7325

INR

indijska rupija

68,9985


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/5


Obvestilo o preklicu demarš v zvezi s tretjimi državami, ki so bile 26. novembra 2013 obveščene o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

(2015/C 142/04)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je preklicala demarše v zvezi z Republiko Korejo pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki so se začele 26. novembra 2013 s Sklepom Komisije 2013/C 346/03 (1) o obvestilu tretjim državam, za katere po mnenju Komisije obstaja možnost, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba IUU).

1.   Pravni okvir

V skladu s členom 32 uredbe IUU Komisija obvesti tretje države o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče države. Takšno obvestilo je predhodnega značaja. Obvestilo tretjim državam o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče države, temelji na merilih iz člena 31 uredbe IUU.

Komisija sproži vse demarše iz člena 32 zvezi s temi državami. Komisija v obvestilo vključi informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, na katerih temelji taka opredelitev, možnost teh držav, da se odzovejo in predložijo dokaze, ki spodbijajo opredelitev, ali, kadar je to ustrezno, akcijski načrt in sprejete ukrepe za izboljšanje razmer.

Komisija da tretjim državam dovolj časa, da odgovorijo na obvestilo, ter določi razumen rok, v katerem morajo tretje države odpraviti nepravilnosti.

2.   Postopek

Evropska komisija je 26. novembra 2013 uradno obvestila Republiko Korejo, da obstaja možnost, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

Komisija je poudarila, da je bila Republika Koreja za preprečitev opredelitve kot nesodelujoče tretje države pozvana, naj sodeluje s Komisijo na podlagi predlaganega akcijskega načrta za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Komisija je začela dialog z Republiko Korejo. Republika Koreja je predložila ustne in pisne pripombe, ki jih je Komisija proučila in upoštevala. Komisija je nadalje zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne.

Republika Koreja je sprejela potrebne ukrepe za prenehanje zadevnih dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in preprečevanje vseh takih dejavnosti v prihodnosti ter odpravila vsa dejanja ali opustitve dejanj, ki so privedli do obvestila o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča država v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

3.   Sklep

Komisija je zato v danih okoliščinah in po pregledu zgoraj navedenega sklenila, da se demarše v zvezi z Republiko Korejo v skladu z določbami člena 32 uredbe IUU glede opravljanja nalog, ki so ji naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalne države ali države trga, in njenih ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, prekličejo. Komisija je uradno obvestila ustrezne pristojne organe.

Zgoraj navedeni preklic demarš ne izključuje nobenih morebitnih poznejših ukrepov, ki jih sprejme Komisija ali Svet, če dejstva kažejo, da država ne izpolnjuje dolžnosti, ki so ji naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.


(1)  UL C 346, 27.11.2013, str. 26.

(2)  UL L 286, 29.10.2008, str. 1.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/6


Obvestilo o preklicu demarš v zvezi s tretjo državo, ki je bila 10. junija 2014 obveščena o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

(2015/C 142/05)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je preklicala demarše v zvezi z Republiko Filipini pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki so se začele 10. junija 2014 s Sklepom Komisije 2014/C 185/03 (1) o obvestilu Republiki Filipini, za katero po mnenju Komisije obstaja možnost, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (2) (v nadaljnjem besedilu: uredba IUU).

1.   Pravni okvir

V skladu s členom 32 uredbe IUU Komisija tretje države obvesti o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče države. Takšno obvestilo je predhodnega značaja. Obvestilo tretjim državam o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče države, temelji na merilih iz člena 31 uredbe IUU.

Komisija sproži vse demarše iz člena 32 zvezi s temi državami. Komisija v obvestilo vključi informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, na katerih temelji taka opredelitev, možnost teh držav, da se odzovejo in predložijo dokaze, ki spodbijajo opredelitev, ali, kadar je to ustrezno, akcijski načrt in sprejete ukrepe za izboljšanje razmer.

Komisija da tretjim državam dovolj časa, da odgovorijo na obvestilo, ter določi razumen rok, v katerem mora zadevna tretja država odpraviti nepravilnosti.

2.   Postopek

Evropska komisija je 10. junija 2014 uradno obvestila Republiko Filipini, da obstaja možnost, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

Komisija je poudarila, da je bila Republika Filipini za preprečitev opredelitve kot nesodelujoče tretje države pozvana, naj sodeluje s Komisijo na podlagi predlaganega akcijskega načrta za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Komisija je začela dialog z Republiko Filipini. Republika Filipini je predložila ustne in pisne pripombe, ki jih je Komisija proučila in upoštevala. Komisija je nadalje zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne.

Republika Filipini je sprejela potrebne ukrepe za prenehanje zadevnih dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in preprečevanje vseh takih dejavnosti v prihodnosti ter odpravila vsa dejanja ali opustitve dejanj, ki so privedli do obvestila o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča država v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

3.   Sklep

Komisija je zato v danih okoliščinah in po pregledu zgoraj navedenega sklenila, da se demarše v zvezi z Republiko Filipini v skladu z določbami člena 32 uredbe IUU glede opravljanja nalog, ki so ji naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalne države ali države trga, in njenih ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, prekličejo. Komisija je uradno obvestila ustrezne pristojne organe.

Zgoraj navedeni preklic demarš ne izključuje nobenih morebitnih poznejših ukrepov, ki jih sprejme Komisija ali Svet, če dejstva kažejo, da država ne izpolnjuje dolžnosti, ki so ji naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.


(1)  UL C 185, 17.6.2014, str. 17.

(2)  UL L 286, 29.10.2008, str. 1.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/7


SKLEP KOMISIJE

z dne 21. aprila 2015

o obvestilu tretji državi o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu

(2015/C 142/06)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (1) ter zlasti člena 32 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   UVOD

(1)

Uredba (ES) št. 1005/2008 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ribolovu IUU) vzpostavlja sistem Unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova (v nadaljnjem besedilu: ribolov IUU), za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(2)

V poglavju VI uredbe o ribolovu IUU so določeni postopek v zvezi z opredelitvijo nesodelujočih tretjih držav, demarše v zvezi z navedenimi državami, priprava seznama navedenih držav, črtanje z navedenega seznama, objava navedenega seznama in morebitni izredni ukrepi.

(3)

Komisija v skladu s členom 32 uredbe o ribolovu IUU tretje države obvesti o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče države. Pri tem gre za predhodno obvestilo. Obvestilo temelji na merilih iz člena 31 uredbe o ribolovu IUU. Komisija v zvezi z obveščenimi tretjimi državami sprejme tudi vse demarše iz člena 32 navedene uredbe. V obvestilo vključi zlasti informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, na katerih temelji taka opredelitev, navedenim državam pa omogoči, da se odzovejo in predložijo dokaze, ki izpodbijajo opredelitev, ali, kadar je to ustrezno, akcijski načrt in sprejete ukrepe za izboljšanje razmer. Obveščenim tretjim državam da na voljo dovolj časa, da odgovorijo na obvestilo, in določi razumen rok, v katerem morajo odpraviti nepravilnosti.

(4)

Komisija v skladu s členom 31 uredbe o ribolovu IUU opredeli tretje države, ki jih obravnava kot nesodelujoče države pri boju proti ribolovu IUU. Tretja država je opredeljena kot nesodelujoča, če ne izpolnjuje dolžnosti, ki so ji kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga naložene v skladu z mednarodnim pravom ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje ribolova IUU, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(5)

Opredelitev nesodelujočih tretjih držav temelji na proučitvi vseh informacij, kot je določeno v členu 31(2) uredbe o ribolovu IUU.

(6)

Svet v skladu s členom 33 uredbe o ribolovu IUU pripravi seznam nesodelujočih tretjih držav. Za te države se med drugim uporabljajo ukrepi iz člena 38 uredbe o ribolovu IUU.

(7)

V skladu s členom 20(1) uredbe o ribolovu IUU morajo tretje države zastave za sprejetje potrjenih potrdil o ulovu obvestiti Komisijo o svoji ureditvi za izvajanje, nadzorovanje in izvrševanje zakonov, predpisov ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih morajo upoštevati ribiška plovila zadevnih tretjih držav.

(8)

Komisija v skladu s členom 20(4) uredbe o ribolovu IUU upravno sodeluje s tretjimi državami na področjih v zvezi z izvajanjem navedene uredbe.

2.   POSTOPEK V ZVEZI S KRALJEVINO TAJSKO

(9)

Komisija je obvestilo Kraljevine Tajske kot države zastave v skladu s členom 20 uredbe o ribolovu IUU prejela 6. oktobra 2009.

(10)

Komisija je med 18. in 22. aprilom 2011 ob podpori Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA) obiskala Tajsko v okviru upravnega sodelovanja iz člena 20(4) uredbe o ribolovu IUU.

(11)

Cilj obiska je bil preveriti informacije glede ureditve Tajske na področju izvajanja, nadzorovanja in izvrševanja zakonov, predpisov ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih morajo upoštevati njena ribiška plovila, ter glede ukrepov, ki jih je Tajska sprejela za izpolnitev obveznosti pri boju proti ribolovu IUU ter izpolnitev zahtev in točk v zvezi z izvajanjem sistema potrdil Unije o ulovu.

(12)

Končno poročilo o obisku je bilo Tajski poslano 30. junija 2011.

(13)

Tehnično srečanje med Tajsko in službami Komisije je bilo organizirano 27. aprila 2012. Tajska je zagotovila zadnje informacije o napredku pri izvajanju uredbe o ribolovu IUU od aprila 2011. Predstavila je spremenjen zakon o ribištvu, ki ga je kabinet že sprejel ter predložil senatu in parlamentu v sprejetje, program sistema za spremljanje plovil, ki se je že začel in naj bi ga Tajska nadalje razvila leta 2013, ter končni osnutek nacionalnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU, ki je bil pripravljen za prevod.

(14)

Naknadni obisk Komisije na Tajskem za spremljanje ukrepov, sprejetih med prvim obiskom, je potekal od 9. do 12. oktobra 2012.

(15)

Končno poročilo o obisku je bilo Tajski predloženo 9. novembra 2012.

(16)

Tajska je 29. novembra 2012 predložila dodatne informacije, 23. januarja 2013 pa pripombe glede poročila o obisku iz novembra 2012.

(17)

Komisija je 15. februarja odgovorila na pripombe iz poročila Tajske z dne 23. januarja 2013.

(18)

Tajska je 11. aprila 2013 predložila dodatne informacije v obliki akcijskega načrta za izboljšanje sistemov za sledljivost uvoženih ribiških proizvodov.

(19)

Naknadni obisk Komisije na Tajskem za spremljanje ukrepov, sprejetih v okviru misije oktobra 2012, je potekal 8. in 9. oktobra 2014.

(20)

Končno poročilo o obisku je bilo Tajski poslano 29. oktobra 2014. Komisija je med obiskom ugotovila, da je bil v zvezi s kritičnimi pomanjkljivostmi, odkritimi od leta 2011, dosežen le majhen napredek ali pa napredka ni bilo.

(21)

Tajska in službe Komisije so se sestale 19. novembra 2014 in Tajska je na tem srečanju predložila dodatne pripombe. Po srečanju je Tajska predložila več pisnih pripomb. Dne 28. januarja 2015 je predložila neuradno različico spremenjenega zakona o ribištvu, ki je bila objavljena 9. januarja 2015 (Zakon o ribištvu B.E. 2558 (2015)).

(22)

Tajska je članica Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC). Ratificirala je Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS).

(23)

Komisija je za presojo izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Tajske kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trga, ki so določene v mednarodnih sporazumih iz uvodne izjave 22 ter jih je opredelila ustrezna regionalna organizacija za upravljanje ribištva iz navedene uvodne izjave, poiskala in proučila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za tako presojo. Zakon o ribištvu iz leta 1947 je trenutno glavno pravno besedilo, ki ureja upravljanje ribištva na Tajskem. Objavljena spremenjena različica iz januarja 2015 naj bi začela veljati leta 2015. Dopolnjujejo jo številne ministrske uredbe in obvestila, ki zajemajo tehnične vidike upravljanja ribištva. Ta besedila so večinoma stara več kot deset let in še niso bila posodobljena. Tajski organi so priznali, da bi bilo treba zakon o ribištvu revidirati in da bo potrebnih več let dela za razvoj novega instrumenta.

(24)

Komisija je uporabila tudi informacije, pridobljene iz razpoložljivih podatkov, ki jih je objavila IOTC, in javno razpoložljive informacije.

3.   MOŽNOST OPREDELITVE TAJSKE KOT NESODELUJOČE TRETJE DRŽAVE

(25)

Komisija je v skladu s členom 31(3) uredbe o ribolovu IUU analizirala dolžnosti Tajske kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trga. Pri tem pregledu je upoštevala merila iz člena 31(4) do (7) uredbe o ribolovu IUU.

3.1   Ponavljajoča se pojavnost plovil IUU in trgovinski tokovi IUU (člen 31(4) uredbe o ribolovu IUU)

(26)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je pridobila med obiski na kraju samem, in javno razpoložljivih informacij ugotovila, da je v obdobju 2010–2014 dejavnosti IUU opravljalo vsaj 11 plovil (2)  (3)  (4).

(27)

Glede na pridobljene dokaze se je poročalo, da so plovila, ki so plula pod tajsko zastavo, storila naslednje hude kršitve, ki so v nasprotju z ukrepi za ohranjanje in upravljanje zadevnih ribolovnih območij: ribolov so opravljala brez veljavnega potrdila, dovoljenja ali dovolilnice, ki jo izda država zastave ali ustrezne obalne države, ribolov so opravljala brez sistema za spremljanje plovil (VMS) na krovu na odprtem morju in v vodah obalnih držav, kjer morajo biti vsa plovila, ki plujejo pod tujo zastavo, opremljena s sistemom VMS, predložila so napačne informacije glede ribolovnih območij, da bi jim tajski organi potrdili potrdila o ulovu in jim omogočili uvoz proizvodov v EU, ponaredila ali prikrivala so svoje oznake, identiteto ali registracijo ali ovirala delo uradnikov obalnih držav pri izvajanju njihovih dolžnosti preverjanja skladnosti z veljavnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje. Poleg tega nekatera izmed teh plovil niso izpolnila svojih obveznosti glede beleženja in poročanja podatkov o vstopu, izstopu in ulovu organom obalnih držav. Tajski Oddelek za ribištvo je preiskal enega od primerov, kot je pojasnjeno v tem sklepu (uvodna izjava 79), vendar Komisija ni prejela nobenih dokazov o drugih ukrepih.

(28)

Oktobra 2014 je bilo pet tajskih plovil zadržanih zaradi nezakonitega ribolova v izključni ekonomski coni Papue Nove Gvineje. Dejstvo, da večina tajskih plovil ni opremljena s sistemom VMS (kot je navedeno v uvodni izjavi 37), skupaj s slabim sodelovanjem s sosednjimi državami (oddelek 3.2 tega sklepa) kaže, da je tveganje za pojav dejavnosti IUU v tajskem ladjevju veliko. To potrjuje široka porazdelitev tajskih plovil, ki so v obdobju 2011–2014 opravljala dejavnosti IUU v Indijskem in zahodnem Tihem oceanu (kot je navedeno v uvodni izjavi 26). Lokacije in razširjenost teh incidentov so skladne z razporeditvijo tajskega ladjevja v oddaljenih vodah pred letom 2012.

(29)

Tajsko ladjevje je v preteklosti prispevalo 40 % celotne proizvodnje morskega ribolova. Ta delež se je v zadnjih letih zelo zmanjšal zaradi prekomernega ulova pridnenih in pelagičnih staležev v tajskih vodah (5). Glede na poročila je tajsko ladjevje leta 2007 opravljalo ribolov v Indoneziji, Kambodži, Maleziji, Bangladešu, Somaliji, na Madagaskarju in v Mjanmaru z več kot 460 znanimi plovili. Ladjevje za ribolov v oddaljenih vodah se je do danes zmanjšalo na deset plovil s parangalom, ki imajo dovoljenje za ribolov na območju IOTC, in 52 plovil z vlečno mrežo, ki imajo dovoljenje za ribolov v Papui Novi Gvineji. Upadanje ribjih staležev v tajskih ozemeljskih vodah in zmanjšano ribolovno območje zaradi izgube pravic do dostopa do voda tretjih držav kažeta, da veliko ribiških plovil še naprej deluje nezakonito, pri čemer niso pod nadzorom ter ne poročajo o ulovu na odprtem morju in v vodah obalnih držav.

(30)

Ladjevje se je od leta 2011 povečalo za več kot 15 000 plovil in zdaj obsega približno 40 000 plovil, od katerih jih je 7 000 razvrščenih kot trgovska plovila (katerih bruto tonaža presega 20 ton). Manj kot petina vseh plovil uporablja dnevnike, kar kaže, da večina ulova ostane neprijavljena. V zvezi s tem Tajska ni izpolnila svojih odgovornosti, da kot obalna država zagotovi optimalno izkoriščanje ribolovnih virov v svoji izključni ekonomski coni v skladu z znanstvenimi, okoljskimi in gospodarskimi dejavniki, kot je določeno v členih 61 in 62 UNCLOS. To je tudi v nasprotju s točko 24 Mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje (v nadaljnjem besedilu: mednarodni akcijski načrt za preprečevanje ribolova IUU (6)), ki določa obveznost rednega poročanja informacij iz dnevnikov o ulovih.

(31)

Iz uvodnih izjav 28 do 30 je razvidno, da so za tajsko ribištvo in industrijo značilni upadanje staležev rib, zmanjšano ribolovno območje (zapiranje izključnih ekonomskih con in izguba dostopa do voda tretjih obalnih držav) ter povečevanje ribolovnih zmogljivosti (število trgovskih plovil se je povečalo s približno 4 000 leta 2011 na 7 000 leta 2014). Vsa dejstva, navedena v teh uvodnih izjavah, podpirajo predhodno ugotovitev, da tajsko ladjevje nezakonito deluje zunaj tajskih teritorialnih voda, ulova pa ne prijavi ali pa o njem predloži napačne podatke.

(32)

Glede informacij iz uvodnih izjav 26, 27, 28 in 31 Komisija meni, da Tajska ni izpolnila svojih obveznosti države zastave, da svojemu ladjevju prepreči opravljanje dejavnosti IUU. V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora imeti država zastave v skladu s svojim notranjim pravom pristojnost nad ladjami, ki plujejo pod njeno zastavo, vključno z ravnanjem njihovih kapitanov, častnikov in posadke, kot je določeno v členu 94(2)(b) UNCLOS. Opozoriti je treba tudi, da mora država zastave za svoje zadevne državljane sprejeti ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje živih virov odprtega morja, ali sodelovati z drugimi državami pri sprejemanju takih ukrepov.

(33)

Komisija je v skladu s členom 31(4)(b) proučila tudi ukrepe, ki jih je Tajska sprejela v zvezi z dostopom ribiških proizvodov, pridobljenih z ribolovom IUU, na svoj trg.

(34)

Komisija je proučila dokumente in druge informacije v zvezi z ukrepi Tajske za spremljanje in nadzor morskega ribolova in uvoženih proizvodov. Na podlagi te presoje meni, da Tajska za ribiške proizvode, ki vstopajo v tajska pristanišča in predelovalne obrate na Tajskem, ne more zagotoviti, da niso pridobljeni z ribolovom IUU. Tajski organi niso mogli dokazati, da imajo vse potrebne informacije za potrditev zakonitosti uvoza in predelanih proizvodov, namenjenih za trg EU. V nadaljevanju so povzeta glavna dejstva, na katerih temelji presoja Komisije.

(35)

Za registracijo in izdajanje dovoljenj tajskim plovilom je pristojen Oddelek za pomorstvo oziroma Oddelek za ribištvo, ki od leta 2010 opravlja obe dejavnosti. Število registriranih plovil se je leta 2011 skoraj podvojilo po ukrepih, s katerimi so organi neregistrirana plovila in plovila brez dovoljenj spodbujali k registraciji.

(36)

Med obiskom leta 2012 je bilo ugotovljeno, da navedena oddelka, ki opravljata registracijo, ne sodelujeta in da razlika v številu plovil, ki sta jih registrirala, znaša nekaj tisoč. Nesodelovanje med Oddelkom za pomorstvo in Oddelkom za ribištvo zmanjšuje sposobnost Tajske, da spremlja velikost in zmogljivost ladjevja, izvajalcem dejavnosti, ki morda delujejo nezakonito, pa omogoča, da delujejo s Tajske, ne da bi jih odkrili. Tveganje, da tajska plovila delujejo brez registracije ali dovoljenja in iztovarjajo neprijavljen ulov za predelavo, je še vedno veliko.

(37)

Poleg tega neuporaba sistema VMS kot orodja za spremljanje lokacij, kjer se opravljajo ribolovne dejavnosti, ovira postopek potrjevanja tajskih potrdil o ulovu, saj organi ne morejo sistematično in neodvisno preveriti ter navzkrižno primerjati območij ulova z območji, ki jih navedejo izvajalci dejavnosti. V zvezi s tem Tajska ne izpolnjuje zahtev glede zagotavljanja celovitega in učinkovitega spremljanja, nadzora in obvladovanja ribolova v skladu s členom 94 UNCLOS in točko 24 IUU.

(38)

Plovila tretjih držav ne smejo loviti v tajskih vodah. Tajska predela velike količine ribiških proizvodov iz tretjih držav, vključno z obveščenimi državami in državami, ki niso prejele obvestila.

(39)

Nekatere ribe iz tretjih držav prihajajo s plovil, ki plujejo pod zastavami držav, ki jih je Komisija obvestila o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1005/2008. Te vključujejo Korejo, Papuo Novo Gvinejo in Filipine.

(40)

Tajska predeluje tudi ribe iz tretjih držav, ki Komisiji niso poslale obvestila iz člena 20 uredbe o ribolovu IUU, vključno z Vanatujem, Federativnimi državami Mikronezije in Marshallovimi otoki. To povečuje tveganje, da za ribiške proizvode, namenjene za trg EU, ni mogoče zagotoviti, da niso bili pridobljeni z ribolovom IUU (kot je opisano v uvodnih izjavah 48 do 51).

(41)

Tajski organi so razvili več sistemov za sledljivost, da bi spremljali in nadzorovali ribiške proizvode iz tretjih držav, ki vstopajo v njihova pristanišča ter so namenjeni za predelavo in nadaljnji izvoz.

(42)

Glede na informacije, ki so jih predložili organi, se preveri 10 % iztovarjanj v tajskih pristaniščih. Vendar organi nimajo pravne podlage, da bi preiskali plovila tretjih držav, jim naložili sankcije ali zavrnili njihov dostop do tajskih pristanišč. Za vsak uvoz se izda uvozno dovoljenje ob predložitvi sklopa dokumentov (registracija plovila, dovoljenje itd.) in potrdila o ulovu, če gre za proizvode, namenjene za trg EU. Med obiskoma leta 2012 in 2014 je bilo ugotovljeno, da potrdila o ulovu pogosto prispejo več tednov ali celo mesecev po uvozu na Tajsko. Uvozno dovoljenje je zelo težko ali celo nemogoče povezati s številko potrdila o ulovu, kar še otežuje sledljivost.

(43)

Točki 11(2) in 11(3) Kodeksa odgovornega ribištva Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: Kodeks ravnanja FAO) določata, da mednarodna trgovina z ribami in ribiškimi proizvodi ne sme ogroziti trajnostnega razvoja ribištva ter mora temeljiti na preglednih ukrepih ter preprostih in celovitih zakonih, predpisih in upravnih postopkih. Poleg tega mednarodni akcijski načrt za preprečevanje ribolova IUU določa smernice za mednarodno dogovorjene tržne ukrepe (točke 65 do 76), ki podpirajo zmanjšanje ali odpravo trgovine z ribami in ribiškimi proizvodi, ki izhajajo iz ribolova IUU. Sistemi za sledljivost, ki jih je proučila Komisija (kot je navedeno v uvodnih izjavah 44 do 48), jasno kažejo, da Tajska ni sprejela ukrepov za izboljšanje preglednosti svojih trgov, s katerimi bi preprečila trgovanje s proizvodi IUU prek Tajske.

(44)

Komisija je leta 2012 obiskala več izvajalcev dejavnosti, posrednikov in obratov za predelavo tuna, da bi ocenila preglednost na tajskem trgu ribiških proizvodov in sledljivost teh proizvodov. Ugotovila je številne pomanjkljivosti (kot je navedeno v uvodnih izjavah 45 do 47).

(45)

Tajski organi so uvedli sistem za sledljivost, ki naj bi zagotovil, da je vsem proizvodom, namenjenim za trg EU, mogoče slediti vse do njihovega izvora in da je mogoče preveriti vse proizvode. Komisija je med svojim obiskom oktobra 2012 ocenila ta sistem za sledljivost na ravni organov in na ravni predelovalnih podjetij. Ugotovila je, da sistemi za sledljivost, ki so jih razvili tajski javni organi, niso vgrajeni v računovodske sisteme podjetij ter zato ne zagotavljajo izčrpnosti in zanesljivosti podatkov, saj ni nobene povezave med podatki, zabeleženimi v sistemih organov, in podatki, zabeleženimi v računovodskih in proizvodnih sistemih podjetij. To stanje zmanjšuje zanesljivost verige sledljivosti na ravni podjetij. Poleg tega so elektronske zbirke podatkov, ki podpirajo sisteme organov, nepopolne, bistveni dokumenti v dobavni verigi, kot je potrdilo o gibanju uvoženega blaga, pa ne vključujejo bistvenih podatkov (npr. imena oskrbovalnih plovil in dejanske skupne količine, ki jo je kupilo predelovalno podjetje). To poudarja pomanjkljivosti sistema za sledljivost kot celote.

(46)

Izvajalci dejavnosti nepravilno uporabljajo nacionalne sisteme dokumentacije, ki so jih organi razvili za namene sledljivosti, in sicer je bilo ugotovljeno, da izvajalci napačno beležijo pridobljene količine rib. Zato je sistem izpostavljen morebitnim zlorabam, saj izvajalcem dejavnosti omogoča, da prijavijo prevelike pridobljene količine na napačnih potrdilih o ulovu in s prijavo teh precenjenih količin legalizirajo ulov.

(47)

Podjetja izpolnijo obrazec za bilančne zaloge surovin za namene tega sistema. Ta obrazec se nanaša na skupno količino, navedeno na potrdilu o ulovu, namesto na količine, ki jih podjetja dejansko kupijo. Podjetja obrazec izpolnijo brez povezave z notranjimi računovodskimi sistemi, in sicer po predelavi, da bi od organov dobila izjavo o predelavi iz Priloge IV. To kaže, da so bili ugotovljeni sistemi beleženja podatkov neustrezni, saj niso upoštevali razlik v donosnosti proizvodnje in obračunskih tečajev. Poleg tega je sistem zaradi dejstva, da količin surovin v notranjih računovodskih sistemih ni mogoče povezati s količinami predelanih proizvodov, izpostavljen in odprt za nepravilne prijave in legalizacijo proizvodov IUU. Razmeroma majhno število revizij Oddelka za ribištvo in pomanjkanje dokazljivih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti teh sistemov za sledljivost kažeta, da organi niso pripravljeni zagotoviti preglednosti dobavne verige in da niso sprejeli ukrepov zoper izvajalce dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezani z ribolovnimi dejavnostmi IUU, v skladu z ukrepi iz točk 72 do 74 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU.

(48)

Med obiskom leta 2012 je bilo ugotovljeno tudi, da carinski organi niso preverili 40 000 ton uvoženih tunov. Sodelovanje med Oddelkom za ribištvo in carinskimi organi za zagotovitev točnosti podatkov o uvozu surovin je slabo.

(49)

Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) je v okviru priprav na obisk leta 2014 proučila nekaj sto potrdil o ulovu, predloženih na mejah EU za pošiljke s Tajske. Ta potrdila o ulovu so tajski organi za ribištvo potrdili na podlagi informacij, ki so jih dobili od tajskih izvajalcev dejavnosti. Vpliv zgoraj opisanih težav s sistemi beleženja podatkov je razviden iz spodaj navedenih nepravilnosti (ki so opisane v uvodnih izjavah 50 in 51).

(50)

Proučitev podatkov o ribiških proizvodih, ki so jih ujela domača plovila, je pokazala naslednje neskladnosti: iz različnih količin iste surovine so bile proizvedene enake količine končnih predelanih proizvodov, za isto ribolovno potovanje sta bili izdani dve potrdili o ulovu, teža sušenih proizvodov se je povečala, čeprav bi se morala po postopku dehidracije po pričakovanjih zmanjšati, donosnost proizvodnje se je med izvozniki razlikovala, in sicer je bilo ugotovljeno, da je bila količina končnih proizvodov do dvakrat večja od količine surovin, datum ulova ali proizvodnje in datum izvoza sta 3 do 4 leta narazen, območje ulova ali mednarodni, regionalni in nacionalni ukrepi za ohranjanje in upravljanje niso navedeni.

(51)

Proučitev potrdil tretjih držav o ulovu, ki je bil predelan na Tajskem, je pokazala naslednje nepravilnosti: potrdilo o ulovu je bilo povezano z znano dejavnostjo IUU, na potrdilu so bili navedeni nepravilni ali neskladni podatki, kot so nepravilna številka IMO, neskladnosti med ujeto, iztovorjeno in predelano težo, plovilo ni bilo registrirano pri regionalni organizaciji za upravljanje ribištva, transportno plovilo ni bilo na seznamu transportnih plovil, prijavljenih pri regionalni organizaciji za upravljanje ribištva, datum iztovarjanja je bil pred datumom pretovarjanja ter količine in datumi na potrdilu o ulovu so bili spremenjeni. Ta predelava proizvodov, ki izvirajo iz ulova, neposredno povezanega z dejavnostmi IUU, in ulova, katerega potrdila o ulovu vsebujejo jasno prepoznavne napake, dokazuje, da Tajska ne sodeluje z drugimi državami in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva pri sprejemanju ustreznih tržnih ukrepov za preprečevanje ribolova IUU, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, kot je določeno v točkah 68 in 72 nacionalnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU.

(52)

Informacije, navedene v uvodnih izjavah 50 in 51, kažejo, da proizvodi, predelani na Tajskem, niso v skladu s pravili o trajnostnih praksah po ulovu iz člena 11 Kodeksa ravnanja FAO in dodatno poudarjajo, da Tajska ni uvedla pravil za zagotovitev ustreznega sodelovanja s tretjimi državami ulova ter ni izvedla ukrepov za zagotovitev preglednosti in sledljivosti proizvodov na trgu v skladu s točkami 67 do 69 ter 71 in 72 nacionalnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU, da bi omogočila sledljivost rib ali ribiških proizvodov.

(53)

Glede na stanje, ki je pojasnjeno v tem oddelku sklepa, ter na podlagi vseh dejstev, ki jih je zbrala Komisija, in vseh izjav države je bilo v skladu s členom 31(3) in členom 31(4)(b) uredbe o ribolovu IUU mogoče ugotoviti, da Tajska ni izpolnila dolžnosti, ki so ji bile kot obalni državi in državi trga naložene z mednarodnim pravom na področju preprečevanja dostopa ribiškim proizvodom, ki izhajajo iz ribolova IUU, na njen trg.

3.2   Nesodelovanje in neizvrševanje (člen 31(5) uredbe o ribolovu IUU)

(54)

Komisija je v skladu s členom 31(5)(a) proučila svoje sodelovanje s Tajsko, da bi ugotovila, ali je Tajska učinkovito sodelovala v smislu odgovorov na vprašanja, zagotavljanja povratnih informacij ali preiskovanja zadev, povezanih z ribolovom IUU in povezanimi dejavnostmi.

(55)

Sodelovanje je bilo ocenjeno glede na napredek, ki ga Tajska dosegla v posameznem letu.

(56)

Komisija je po obisku leta 2011 Tajsko pozvala k sodelovanju pri obravnavi številnih vprašanj v zvezi z upravljanjem ribištva, ki jim je bilo treba nujno nameniti pozornost. Ta vprašanja so navedena v nadaljevanju. – Pravni in upravni okvir za upravljanje ribištva bi bilo treba posodobiti s sprejetjem spremenjenega zakona o ribištvu in nacionalnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU, da bi se zagotovil prenos mednarodne in regionalne zakonodaje na področju upravljanja ribištva v nacionalno zakonodajo. – Komisija je Tajsko pozvala, naj razvije skladen in odvračilen sistem sankcij, ki bo podprt z registrom kršitev in sankcij. – Komisija je predlagala izboljšanje okvira za spremljanje, nadzor in obvladovanje, da bi se zagotovil nadzor tajskega ladjevja in dostopa plovil tretjih držav do tajskih pristanišč. Razvoj sistema za spremljanje plovil in načrta za inšpekcijski nadzor. – Izboljšati bi bilo treba učinkovitost in preglednost izdajanja potrdil o ulovu in sistema za sledljivost izvoženih proizvodov, namenjenih za trg EU.

(57)

Med obiskom na Tajskem leta 2012 je bilo ugotovljeno, da je bil na zaskrbljujočih področjih, ki jih je Komisija izpostavila leta 2011 (kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi), dosežen le majhen napredek ali pa napredka ni bilo. Zakon o ribištvu in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ribolova IUU sta bila še vedno v pripravi, roki za sprejetje pa so bili nejasni. Opaziti ni bilo nobenega razvoja okvira za spremljanje, nadzor in obvladovanje, v zvezi z izvajanjem sistema za sledljivost pa razen dodatne medsebojne povezave med uvoznimi dokumenti in potrdili o ulovu tretjih držav niso bili ugotovljeni nobeni pomembni dosežki. V poročilu Komisije iz novembra 2012 so podrobno opisana različna vprašanja, navedena v tej uvodni izjavi, in sicer so to ista vprašanja, ki so bila ugotovljena med nedavnim obiskom novembra 2014.

(58)

Komisija je v svojem poročilu z dne 9. novembra 2012 ponovno izpostavila potrebo po sodelovanju in popravnih ukrepih. Tajska je 23. januarja 2013 predložila pripombe glede tega poročila. Komisija je na te pripombe odgovorila 15. februarja 2013 in poudarila, da se ukrepi Tajske nanašajo na prihodnje pobude in ne določajo podrobnih ciljev ali rokov za dokončanje. Za težave, izpostavljene med obiskoma leta 2011 in leta 2012, niso bili zagotovljeni nobeni konkretni ukrepi ali rešitve, vprašanja glede sprejetja zakona o ribištvu in izboljšanja sistema za sledljivost pa ostajajo nerešena.

(59)

Tajska se je 11. aprila 2013 odzvala s predložitvijo akcijskega načrta za izboljšanje sistema za sledljivost uvoženih ribiških proizvodov. Poleg tega je bilo 27. aprila 2013 organizirano tehnično srečanje, na katerem se je Tajska zavezala k rokom za sprejetje novega pravnega okvira (ki naj bi ga sprejela leta 2013) s podrobnimi cilji tekočih projektov na področju ribištva in sledljivosti.

(60)

Naslednje sporočilo je 30. junija 2014 poslala Komisija in v njem zahtevala obisk za spremljanje stanja po obisku leta 2012. Med naknadnim obiskom oktobra 2014 je bilo ugotovljeno, da od leta 2012 ni bilo nobenega napredka. Zakon o ribištvu, katerega sprejetje je bilo bistvenega pomena, saj bi omogočil izvajanje in izvrševanje ključnih orodij za upravljanje ribištva in sledljivost, je bil še vedno v pripravi, sprejet pa naj bi bil leta 2015. Število ladij, ki jih pokriva sistem VMS, se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo, proučitev potrdil o ulovu, predelanem na Tajskem, pa je poudarila nevarnost, da na trg EU prihajajo proizvodi, ki izhajajo iz ribolova IUU. Zato Komisija meni, da Tajska ni obravnavala vseh vprašanj, opredeljenih leta 2012, ter ni izvrševala svoje pristojnosti nad upravnimi, tehničnimi in družbenimi zadevami svojega ladjevja v skladu členom 94 UNCLOS. Poleg tega ni izvajala določb iz točke 24 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU v zvezi s spremljanjem in nadzorovanjem svojega ladjevja, zlasti v zvezi z uporabo sistema VMS in zahtevami glede dnevnikov (kot je opisano v uvodnih izjavah od 36 do 38 in 69 do 74).

(61)

Tajski organi so bili na splošno pripravljeni sodelovati ter so hitro odgovarjali na zahteve držav članic in Komisije po informacijah ali potrjevanju v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 1005/2008. Vendar so točnost njihovih odgovorov zmanjševale pomanjkljivosti njihovih sistemov za sledljivost, kot je navedeno v oddelku 3(1) tega sklepa. Te pomanjkljivosti so še večje zaradi slabega sodelovanja med tajskimi organi in tretjimi državami zastave, iz katerih Tajska uvaža surovine.

(62)

Obalne države in države zastave morajo v skladu s členoma 63 in 64 UNCLOS sodelovati pri upravljanju čezconskih in izrazito selivskih vrst rib. Točki 28 in 51 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU določata prakse in področja dela, na katerih bi morale države sodelovati. Sem spadajo razvoj skupnih politik, mehanizmi za izmenjavo podatkov ter skupno delo na področju spremljanja, nadzora in obvladovanja.

(63)

Tajska je največja uvoznica tuna na svetu in uvozi od 800 000 do 850 000 metričnih ton tunov na leto (podatki za leto 2008) za oskrbo več kot 50 predelovalnih obratov, specializiranih za predelavo tuna. 90 % teh uvoženih tunov izvira iz zahodnega in srednjega Tihega oceana, preostali delež pa iz zahodnega Indijskega oceana (7). Ti podatki poudarjajo pomembno vlogo Tajske v dobavni verigi predelanih ribiških proizvodov za Evropo in s tem pomen njenega sodelovanja s tretjimi državami, iz katerih uvaža surove ribiške proizvode.

(64)

Tajska je od leta 2010 preverila samo 26 od več tisoč pošiljk, uvoženih iz tretjih držav zastave, odgovor od tretjih držav zastave pa je prejela samo pri 14 preverjanjih. Ob upoštevanju vprašanj, izpostavljenih v uvodnih izjavah 51 in 52, ter težav s potrdili o ulovu tretjih držav Komisija meni, da Tajska ni sodelovala z drugimi državami, da bi olajšala komunikacijo, in sicer ni objavila uradnih kontaktnih točk za komunikacijo med državami ter ni sklenila sporazumov ali dogovorov z državami, iz katerih uvaža ribiške proizvode za predelavo.

(65)

Tajska je imela leta 2011 vzpostavljene dvostranske ribolovne dogovore z Mjanmarom, Jemnom, Omanom, Iranom, Papuo Novo Gvinejo in Bangladešem. Od teh dogovorov danes velja samo še eden, sklenjen s posameznimi ribiškimi združenji v Papui Novi Gvineji.

(66)

Oktobra 2014 je bilo pet tajskih plovil zadržanih zaradi nezakonitega ribolova v izključni ekonomski coni Papue Nove Gvineje. Komisija je to izpostavila na srečanju s Tajsko 19. novembra 2014, vendar je Oddelek za ribištvo trdil, da ne ve ničesar o tem dogodku. To poudarja slabo sodelovanje med Tajsko in drugimi tretjimi državami, celo tistimi, s katerimi je sklenila dvostranske sporazume.

(67)

Komisija je v skladu s členom 31(5)(b) proučila obstoječe izvršilne ukrepe za preprečevanje ribolova IUU na Tajskem, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(68)

Pravila, ki urejajo registracijo plovil in izdajanje dovoljenj, so nejasna, tajski organi pa niso ustrezno sankcionirali neizpolnjevanja obveznosti registracije, ki jo določa tajska zakonodaja (8). Te razmere so še slabše zaradi pomanjkanja sodelovanja med upravami v smislu primerjave podatkov o registraciji, zato je sistem odprt za goljufije (uvodni izjavi 35 in 36). Člen 94 UNCLOS ter točki 42 in 43 nacionalnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU jasno določajo obveznosti držav zastave v zvezi z evidenco o ribiških plovilih. Glede tega Komisija meni, da Tajska ni zagotovila, da so plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, registrirana in imajo dovoljenje, ter ni sprejela učinkovitih izvršilnih ukrepov za izboljšanje razmer.

(69)

Komisija je na srečanju novembra 2014 izpostavila nizke kazni, predvidene v spremenjenem osnutku zakona o ribištvu. Sedanje kazni niso dovolj visoke, da bi velikim trgovskim plovilom odvzele koristi, ki izhajajo iz morebitnih nezakonitih dejavnosti. Kazni v sedanji obliki niso dovolj celovite in stroge, da bi bile odvračilne. Poleg tega Oddelek za ribištvo ne vodi registra kršitev ali sankcij, zato ne more hitro povezati kršitev, da bi odkril ponavljajoče se kršitve. Te razmere so še slabše zaradi pomanjkanja jasnosti in preglednosti zakonov in postopkov, predvsem v zvezi z registracijo plovil, izdajanjem dovoljenj, sledljivostjo ter zanesljivostjo informacij in podatkov o iztovarjanju in ulovu. Tajska ne izpolnjuje svoje obveznosti uvedbe učinkovitih izvršilnih ukrepov iz člena 94 UNCLOS in ni dokazala, da ima ustrezen sistem sankcij za boj proti ribolovu IUU, kot je določeno v točki 21 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU.

(70)

Tajska zakonodaja ne določa zahtev glede sistema za spremljanje plovil (VMS), plovila pa niso zakonsko obvezana, da v tajskih teritorialnih vodah uporabljajo ta sistem.

(71)

Oddelek za ribištvo je leta 2011 začel pilotni projekt za uvedbo sistema VMS, v katerega je bilo vključenih več kot 300 plovil. Sistem so upravljali zasebni izvajalci, pogostost poročanja pa ni dosegla mednarodnih standardov za sporočanje podatkov sistema VMS, kot so standardi, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Poleg tega Oddelek za ribištvo ni ustrezno spremljal nepravilnosti glede pogostosti poročanja in glede sporočanja podatkov sistema VMS.

(72)

Pilotni projekt za uvedbo sistema VMS je leta 2012 zajemal 110 plovil, ki so delovala v vodah obalnih držav ali na odprtem morju, kjer je uporaba sistema VMS zakonsko predpisana. Projekt naj bi se do obdobja 2014–2015 razširil na celotno trgovsko ladjevje. Vendar se je pokritje sistema VMS do oktobra 2014 zmanjšalo na 50 plovil, še vedno pa ni bilo pravnega okvira, ki bi določal zahteve glede sistema VMS za tajsko ladjevje.

(73)

Ker večina ladjevja ne uporablja sistema VMS, ni mogoče spremljati ribolovnih dejavnosti na morju, sposobnost Oddelka za ribištvo, da učinkovito izvršuje pravila, ki veljajo na različnih zadevnih morskih območjih, pa je oslabljena. Zato in zaradi pomanjkanja sodelovanja s tretjimi državami so tajska plovila v vodah Papue Nove Gvineje lovila brez sistema VMS, čeprav zakonodaja Papue Nove Gvineje zahteva, da so vsa plovila tretjih držav opremljena s sistemom VMS. Tajska je pripravila osnutek programa za namestitev transponderjev VMS v svojem ladjevju (vsa plovila, katerih bruto tonaža presega 30 ton). Dejstvo, da Tajska ni uvedla učinkovitega sistema VMS, vpliva na njeno skladnost s členom 94 UNCLOS in priporočili iz točke 24 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU. Komisija zato meni, da Tajska ne zagotavlja doslednega in učinkovitega spremljanja in nadzora ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo.

(74)

Razmeroma majhno število preverjanj, ki so jih pristojni organi opravili v zvezi z uvozom iz tretjih držav na Tajsko (uvodna izjava 64), kaže, da Tajska ni proaktivno sodelovala s tretjimi državami, da bi zagotovila zakonitost predelanih proizvodov. To zmanjšuje preglednost verige sledljivosti in sposobnost Oddelka za ribištvo, da odkrije kršitve in sprejme ustrezne izvršilne ukrepe.

(75)

Komisija ugotavlja, da na podlagi informacij, pridobljenih na misijah v letih 2011 in 2012, ni mogoče sklepati, da tajskim organom primanjkujejo finančna sredstva, temveč predvsem, da nimajo potrebnega pravnega in upravnega okolja za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izpolnjevanja dolžnosti Tajske kot države zastave, obalne države in države trga.

(76)

Tajska velja za napredno državo v razvoju (9), ki prejema pomoč prek skupnih partnerstev z različnimi mednarodnimi organizacijami (npr. FAO) in od EU. Ima visok indeks človekovega razvoja in je bila leta 2014 v skladu z indeksom človekovega razvoja Združenih narodov uvrščena na 89. mesto od 187 držav (10). Ob upoštevanju teh elementov in informacij, pridobljenih med obiskoma leta 2011 in 2014, Komisija meni, da Tajska nima premalo finančnih sredstev za izpolnitev svojih dolžnosti kot država zastave, obalna država, država pristanišča in država trga, temveč da nima potrebnih pravnih in upravnih instrumentov za zagotovitev učinkovitega in uspešnega opravljanja svojih dolžnosti.

(77)

Glede na stanje, ki je pojasnjeno v tem oddelku, ter na podlagi vseh dejstev, ki jih je zbrala Komisija, in vseh izjav Kraljevine Tajske je bilo v skladu s členom 31(3) in (5) uredbe o ribolovu IUU mogoče ugotoviti, da Tajska ni izpolnila svojih dolžnosti v zvezi s prizadevanji za sodelovanje in izvrševanje, ki so ji bile naložene v skladu z mednarodnim pravom.

3.3   Neizvajanje mednarodnih pravil (člen 31(6) uredbe o ribolovu IUU)

(78)

Tajska je leta 2011 ratificirala konvencijo UNCLOS in je pogodbenica IOTC.

(79)

Komisija je v skladu s členom 31(6)(b) proučila vse informacije v zvezi s statusom Tajske kot pogodbenice IOTC. Glavna vprašanja so vključevala zadržanje ribiških plovil s tajsko zastavo, ki so leta 2011 v izključni ekonomski coni Mauritiusa lovila brez dovoljenja ali potrdila (11), ter morebitne kršitve, ki so jih plovila za ribolov tuna s parangali storila leta 2013 med pretovarjanjem na morju (12). Tajska je preiskala primer iz leta 2013 in v zvezi z njim predložila zadovoljiv odgovor (13), ni pa posredovala odgovora v zvezi s primerom iz leta 2011 ali predložila poročila o preiskavi zadeve (14). To ni povsem v skladu z zahtevo iz člena 94 UNCLOS, da morajo države zastave preiskati zadeve v zvezi s kršitvami svojih plovil, in z obveznostjo sodelovanja z državami pri reševanju vprašanj v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih virov v skladu s členom 118 UNCLOS. Sporočena so bila tudi druga, manj pomembna vprašanja v zvezi s pozno predložitvijo podatkov o opazovanju in ulovu, vendar so bili odgovori nanje predloženi v ustreznih rokih (15).

(80)

Spremenjeni zakon o ribištvu iz leta 2015 je bil prvič pripravljen že leta 1999, decembra 2014 pa so bile vstavljene manjše dopolnitve, ki določajo dodatne ukrepe v zvezi z nadzorom ribištva, akvakulturo, higieno živil in sistemom kazni. Vendar sedanji predloženi osnutek ne obravnava ustrezno zapletenosti ribolovnih dejavnosti in trgovine s proizvodi prek Tajske, kot se izvajajo danes. Opredelitve se zdijo neustrezne, saj ne vključujejo opredelitev dejavnosti, ki se štejejo za ribolovne dejavnosti IUU ali pomenijo resno kršitev. Poleg tega je področje uporabe preveč omejeno, saj se osredotoča zlasti na upravljanje ribolovnih dejavnosti v teritorialnih vodah in na treh območjih zunaj tajske izključne ekonomske cone, za katera Tajska trenutno nima dogovorov ali dovoljenja za ribolov. Da bi bil zakon učinkovit, bi moral veljati za vsa plovila, ki delujejo v tajskih vodah, in za tajska plovila, ki delujejo zunaj izključne ekonomske cone. Nadalje, osnutek je bil pripravljen, preden je Tajska leta 2011 ratificirala konvencijo UNCLOS, pri čemer predlagano besedilo ne prenaša bistvenih mednarodnih načel ohranjanja in upravljanja, kot so načela iz členov 61 do 64 UNCLOS. Poleg tega je bilo besedilo pripravljeno pred razvojem številnih bistvenih mednarodnih instrumentov na področju upravljanja ribištva, kot je mednarodni akcijski načrt za preprečevanje ribolova IUU iz leta 2001, zato ne vključuje načel in opredelitev iz tega široko sprejetega, vendar nezavezujočega besedila. Nazadnje, osnutek ne vključuje odvračilnega sistema sankcij, kar zmanjšuje sposobnost Tajske za izpolnitev zahtev iz člena 73 UNCLOS v zvezi z izvrševanjem zakonov in predpisov ter točke 21 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU.

(81)

Člen 62(1) UNCLOS določa, da morajo obalne države sprejeti ukrepe, skladne s tistimi, ki veljajo v regiji in na odprtem morju, da zagotovijo dolgoročno trajnost čezconskih in izrazito selivskih vrst rib ter spodbudijo optimalno izkoriščanje ribolovnih virov. Pravni okvir Tajske predvideva le omejene ukrepe za ohranjanje in upravljanje v teritorialnih vodah.

(82)

Razen konvencije UNCLOS iz leta 1982 Tajska ni ratificirala nobenih drugih mednarodnih pravnih instrumentov v zvezi z upravljanjem ribištva. Glede na pomembnost Tajske kot države trga, zlasti za selivskega tuna in podobne vrste, te ugotovitve ogrožajo prizadevanja za izpolnitev njenih obveznosti glede sodelovanja v skladu z UNCLOS (členi 62, 63, 116 in 117).

(83)

Pomanjkljivosti v zvezi z uporabo sistemov VMS niso v skladu s točko 24(3) mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU, v kateri je določeno, da bi morale države celovito in učinkovito spremljati, nadzorovati in obvladovati ribolov od njegovega začetka do iztovarjanja in cilja, vključno z vgradnjo sistema VMS, v skladu z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in mednarodnimi standardi. Ratifikacija in prenos ukrepov za ohranjanje in upravljanje iz navedenih mednarodnih instrumentov bi preprečila opredelitev tajskega ladjevja kot ladjevja, ki morda opravlja dejavnosti IUU.

(84)

Kodeks ravnanja FAO, ki ga Tajska prav tako ni sprejela, priporoča preglednost zakonov na področju ribištva in njihove priprave ter zadevnih procesov oblikovanja politike, odločanja in upravljanja (točka 6(13) in točka 7(1)(9)). Določa načela in standarde, ki veljajo za ohranjanje, upravljanje in razvoj vsega ribištva, ter med drugim obravnava ulov, predelavo in trgovino z ribami in ribiškimi proizvodi, ribolovne dejavnosti in raziskave na področju ribištva. Oddelek za ribištvo na srečanju novembra 2014 ni priznal pomena teh načel, kar podpira predhodne ugotovitve Komisije, da Tajska ni zagotovila jasnih, celovitih in preglednih pravil in postopkov (kot je navedeno v uvodni izjavi 80). Poleg tega pomanjkljivosti v zvezi s sledljivostjo, opisane v oddelku 3.1 tega sklepa, nasprotujejo načelu iz člena 11(1)(11) Kodeksa ravnanja FAO, ki od držav zahteva zagotovilo, da se z ribami in ribiškimi proizvodi na mednarodni in domači ravni trguje skladno s premišljenimi praksami za ohranjanje in upravljanje, tako da se izboljša identifikacija porekla rib in ribiških proizvodov. Glede na pomembnost Tajske kot ene od največjih predelovalk rib se upoštevanje takih načel zdi bistvenega pomena za zagotovitev trajnostnega ohranjanja živih virov na obalnih območjih in na odprtem morju, kot je predvideno v členih 61, 117 in 119 UNCLOS.

(85)

Ravnanje Tajske na področju izvajanja mednarodnih instrumentov ni v skladu s priporočili iz točke 10 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje ribolova IUU, v skladu s katero naj bi države prednostno ratificirale ali sprejele Sporazum Združenih narodov o staležih rib (UNFSA) ali k njemu pristopile. Komisija meni, da je to priporočilo posebej pomembno za Tajsko, ki ima precejšnje ribiško ladjevje, ki opravlja ribolovne dejavnosti v zvezi z izrazito selivskimi vrstami (predvsem tuna na območju IOTC in morda na območju Komisije za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC)).

(86)

Glede na stanje, ki je pojasnjeno v tem oddelku sklepa, ter na podlagi vseh dejstev, ki jih je zbrala Komisija, in vseh izjav zadevne države je v skladu s členom 31(3) in (6) uredbe o ribolovu IUU mogoče ugotoviti, da Tajska ni izpolnila dolžnosti v zvezi z mednarodnimi pravili, predpisi ter ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki so ji bile naložene v skladu z mednarodnim pravom.

3.4   Posebne omejitve držav v razvoju

(87)

Opozoriti je treba, da se Tajska v skladu z indeksom človekovega razvoja Združenih narodov šteje za državo z visoko stopnjo človekovega razvoja (89. mesto od 187 držav). Opozoriti je treba tudi, da je v skladu z Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (16) Tajska uvrščena v skupino držav in ozemelj z višjim srednjim dohodkom (17).

(88)

Opozoriti bi bilo treba, da je Komisija obvestilo Tajske kot države zastave v skladu s členom 20 uredbe o ribolovu IUU prejela 6. oktobra 2009. Tajska je v skladu s členom 20(1) uredbe o ribolovu IUU potrdila, da je vzpostavila nacionalno ureditev za izvajanje, nadzorovanje in izvrševanje zakonov, predpisov ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih morajo upoštevati njena ribiška plovila.

(89)

Pomembno je opozoriti tudi, da je Unija leta 2011 že financirala posebne ukrepe tehnične pomoči na Tajskem na področju boja proti ribolovu IUU (18).

(90)

Ob upoštevanju navedene razvrstitve glede na indeks človekovega razvoja Združenih narodov in ugotovitev z obiskov, opravljenih v obdobju 2011–2014, ni dokazov, da je razlog za neizpolnjevanje dolžnosti, ki so bile Tajski naložene v skladu z mednarodnim pravom, nizka stopnja razvoja. Ni oprijemljivih dokazov, ki bi pomanjkljivosti glede spremljanja, nadzora in obvladovanja ribištva povezali s pomanjkanjem zmogljivosti in infrastrukture. Tajska ni nikoli trdila, da razvojne omejitve vplivajo na njeno sposobnost za zagotovitev zanesljivega spremljanja, nadzora in obvladovanja, ter je šele pred kratkim (novembra 2014) prosila za podporo EU, da bi izboljšala sledljivost in sistem potrdil o ulovu. Komisija je na to splošno prošnjo odgovorila pozitivno.

(91)

Glede na stanje, ki je pojasnjeno v tem oddelku, ter na podlagi vseh dejstev, ki jih je zbrala Komisija, in vseh izjav zadevne države je v skladu s členom 31(7) uredbe o ribolovu IUU mogoče ugotoviti, da stopnja razvoja Tajske ne vpliva negativno na njen razvojni status in splošno ravnanje na področju upravljanja ribištva.

4.   SKLEPNA UGOTOVITEV O MOŽNOSTI OPREDELITVE KOT NESODELUJOČE TRETJE DRŽAVE

(92)

Tajsko bi bilo treba na podlagi ugotovitev v zvezi z njenim neizpolnjevanjem dolžnosti, ki so ji kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga naložene v skladu z mednarodnim pravom, ter nesprejetjem ukrepov za preprečevanje ribolova IUU, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje v skladu s členom 32 uredbe o ribolovu IUU obvestiti o možnosti, da jo bo Komisija opredelila kot nesodelujočo tretjo državo pri boju proti ribolovu IUU.

(93)

Komisija bi morala Tajsko v skladu s členom 32(1) uredbe o ribolovu IUU obvestiti o možnosti, da bo opredeljena kot nesodelujoča tretja država. Komisija bi morala v zvezi s Tajsko sprejeti tudi vse demarše, določene v členu 32 uredbe o ribolovu IUU. Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem se lahko ta država pisno odzove na obvestilo in izboljša stanje.

(94)

Poleg tega obvestilo Tajski o možnosti, da bo opredeljena kot država, ki jo Komisija za namene tega sklepa obravnava kot nesodelujočo državo, ne izključuje niti samodejno ne pomeni posledičnih ukrepov, ki jih lahko Komisija ali Svet sprejmeta za opredelitev in pripravo seznama nesodelujočih držav –

SKLENILA:

Edini člen

Tajska se obvesti o možnosti, da jo bo Komisija opredelila kot nesodelujočo tretjo državo pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

V Bruslju, 21. aprila 2015

Za Komisijo

Karmenu VELLA

Član Komisije


(1)  UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

(2)  Informacije (kršitve iz leta 2010) so bile pridobljene iz poročila za državo iz dokumenta „Spremljanje držav v razvoju pri izpolnjevanju obveznosti izvajanja Uredbe (ES) št. 1005/2008 o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem (IUU) ribolovu“, EuropeAid/129609/C/SER/Multi.

(3)  Informacije (kršitve iz leta 2011) so bile pridobljene iz podatkov IOTC, ki so na voljo na: http://www.iotc.org/sites/default/files/documents/proceedings/2012/coc/IOTC-2012-CoC09-R%5BE%5D.pdf, ter na straneh 5 in 6 dokumenta, ki je na voljo na: http://iotc.org/sites/default/files/documents/proceedings/2012/coc/IOTC-2012-CoC09-08a%5BE%5D.pdf, datum dostopa 27.11.2014.

(4)  Informacije (kršitve iz leta 2014) so bile pridobljene iz spletnih novic Papue Nove Gvineje Loop na spletnih straneh http://www.pngloop.com/2014/10/27/record-12-fishing-vessels-investigation-ffas-operation-kurukuru/ in http://www.emtv.com.pg/article.aspx?slug=Illegal-Fishing-Vessels-Apprehended&, datum dostopa 20.11.2014.

(5)  Informacije so bile pridobljene iz poročila za državo iz dokumenta „Spremljanje držav v razvoju pri izpolnjevanju obveznosti izvajanja Uredbe (ES) št. 1005/2008 o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem (IUU) ribolovu“, EuropeAid/129609/C/SER/Multi.

(6)  Mednarodni akcijski načrt za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, 2001.

(7)  Informacije so bile pridobljene iz poročila za državo iz dokumenta „Spremljanje držav v razvoju pri izpolnjevanju obveznosti izvajanja Uredbe (ES) št. 1005/2008 o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem (IUU) ribolovu“, EuropeAid/129609/C/SER/Multi.

(8)  Glej opombo 7.

(9)  Informacije so bile pridobljene s spletne strani http://www.fao.org/fi/oldsite/FCP/en/THA/profile.htm

(10)  Informacije so bile pridobljene s spletne strani http://hdr.undp.org/sites/all/themes/hdr_theme/country-notes/THA.pdf

(11)  Informacije so bile pridobljene s spletne strani http://www.iotc.org/sites/default/files/documents/proceedings/2012/coc/IOTC-2012-CoC09-R%5BE%5D.pdf

(12)  Informacije so bile pridobljene s spletne strani http://www.iotc.org/documents/report-eleventh-session-compliance-committee-0

(13)  Informacije so bile pridobljene s spletne strani http://www.iotc.org/documents/response-possible-infractions-thailand-under-rop

(14)  Informacije so bile pridobljene s spletne strani http://www.iotc.org/documents/report-eighth-session-iotc-working-party-ecosystems-and-bycatch

(15)  Glej opombo 12.

(16)  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(17)  Seznam prejemnikov uradne razvojne pomoči, ki ga je pripravil OECD/DAC: http://www.oecd.org/dac/stats/documentupload/DAC%20List%20of%20ODA%20Recipients%202014%20final.pdf

(18)  Glej opombo 7.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/18


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 2. decembra 2013 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39685(1) – Fentanil

Država poročevalka: Latvija

(2015/C 142/07)

1.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da je bil cilj „sporazuma o skupni promociji“ in njegovega dodatka (v nadaljnjem besedilu: sporazum), sklenjenega med strankama, omejevanje konkurence v smislu člena 101 PDEU.

2.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom sklepa Evropske komisije glede ugotovitve, da je lahko zadevni sporazum med strankama znatno vplival na trgovino med državami članicami.

3.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da pogoji iz tretjega odstavka člena 101 PDEU niso izpolnjeni.

4.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom sklepa Evropske komisije glede vseh naslovnikov osnutka sklepa, zlasti glede odgovornosti matičnih družb.

5.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Komisije glede trajanja kršitve.

6.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/19


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 6. decembra 2013 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo AT.39685(2) – Fentanil

Država poročevalka: Latvija/Združeno kraljestvo

(2015/C 142/08)

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi bilo treba naslovnikom osnutka sklepa naložiti globe.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnega zneska globe za družbo Johnson & Johnson/Janssen-Cilag B.V.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede povišanja globe za družbo Johnson & Johnson/Janssen-Cilag B.V., da se zagotovi zadosten odvračilni učinek.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnega zneska globe za družbo Johnson & Johnson/Janssen-Cilag B.V.

5.

Svetovalni odbor se strinja s pristopom Komisije, da je pri izračunu globe za družbo Novartis AG/Sandoz B.V. upoštevala preneseno vrednost.

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede povišanja globe za družbo Novartis AG/Sandoz B.V., da se zagotovi zadosten odvračilni učinek.

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnega zneska globe za družbo Novartis AG/Sandoz B.V.

8.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/20


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1)

Fentanil

(AT.39685)

(2015/C 142/09)

(1)

Zadeva se nanaša na t. i. sporazum o „skupni promociji“ med nizozemsko farmacevtsko družbo Janssen-Cilag B.V. v vlogi originalnega proizvajalca, hčerinskim podjetjem družbe Johnson & Johnson (v nadaljnjem besedilu: družba J&J), in nizozemskima farmacevtskima družbama Hexal B.V. in Sandoz B.V. v vlogi generičnih proizvajalcev, obema hčerinskima družbama družbe Novartis AG v času domnevne kršitve (v nadaljnjem besedilu: družba Novartis/Sandoz). V skladu s sporazumom naj generični proizvajalec ne bi vstopil na nizozemski trg s svojim analgetikom fentanil.

(2)

Evropska komisija je 30. januarja 2013 sprejela obvestilo o nasprotovanju. Stranki sta 15. februarja 2013 dobili dostop do spisa in na obvestilo o nasprotovanju odgovorili 22. oziroma 30. aprila 2013, potem ko je Generalni direktorat za konkurenco odobril eno- in dvotedensko podaljšanje prvotnega roka. Ustnega zaslišanja nista zahtevali.

(3)

Glede novih argumentov in dejstev, ki jih je Komisija prejela ob predložitvi odgovorov strank na obvestilo o nasprotovanju, je Komisija 17. oktobra 2013 poslala dopis o dejstvih, na katerega je družba J&J odgovorila 30. oktobra 2013, družba Novartis/Sandoz pa 6. novembra 2013, potem ko je Generalni direktorat za konkurenco odobril kratko podaljšanje roka.

(4)

V osnutku sklepa se ugotavlja, da sporazum med družbama J&J in Novartis/Sandoz pomeni kršitev člena 101 PDEU.

(5)

V skladu s členom 16 Sklepa 2011/695/EU sem preveril, ali se osnutek sklepa nanaša samo na nasprotovanja, v zvezi s katerimi sta stranki dobili priložnost podati svoji stališči, in ugotovil sem, da to drži.

(6)

Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju dejstva, da mi stranki nista poslali nobenih zahtev ali pritožb, menim, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic vseh udeležencev v postopku v tej zadevi spoštovano.

V Bruslju, 6. decembra 2013

Wouter WILS


(1)  V skladu s členoma 16 in 17 Sklepa 2011/695/EU predsednika Evropske komisije z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 275, 20.10.2011, str. 29) (Sklep 2011/695/EU).


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/21


Povzetek sklepa Komisije

z dne 10. decembra 2013

o postopku na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Zadeva AT.39685 – Fentanil)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8870)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(2015/C 142/10)

1.   UVOD

(1)

Komisija je 10. decembra 2013 sprejela sklep v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija v skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) v tem povzetku objavlja imena strank in glavno vsebino sklepa, vključno z vsemi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju upravičenega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti.

(2)

Sklep se nanaša na t. i. sporazum o „skupni promociji“ (v nadaljnjem besedilu: sporazum), ki so ga sklenile nizozemske hčerinske družbe farmacevtskih družb Johnson & Johnson in Novartis AG. Sporazum je vključeval mesečna plačila družbe Johnson & Johnson, vse dokler (vsaj) potencialni konkurent Novartis ne bi vstopil na nizozemski trg s svojo generično različico izdelka družbe Johnson & Johnson fentanil – močnega analgetika.

2.   NASLOVNIKI

(3)

Sklep je naslovljen na družbo Johnson & Johnson, njeno nizozemsko hčerinsko družbo Janssen-Cilag B.V. (v nadaljnjem besedilu: družba Janssen-Cilag), družbo Novartis AG (v nadaljnjem besedilu: družba Novartis) in njeno nizozemsko hčerinsko družbo Sandoz B.V. (v nadaljnjem besedilu: družba Sandoz).

3.   POSTOPEK

(4)

18. oktobra 2011 je bil uveden postopek.

(5)

30. januarja 2013 je bilo sprejeto obvestilo o nasprotovanju in poslano strankam.

(6)

Stranki sta aprila 2013 predložili svoje odgovore na obvestilo o nasprotovanju, pri čemer nista zahtevali ustnega zaslišanja.

(7)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 2. in 6. decembra 2013 izdal pozitivni mnenji.

(8)

Komisija je 10. decembra 2013 sprejela sklep.

4.   KRŠITEV ČLENA 101 PDEU

(9)

Zdravilno učinkovino fentanil je razvila družba Johnson & Johnson, ki jo v različnih oblikah prodaja že od 60. let prejšnjega stoletja. Leta 2005 je na Nizozemskem prenehala veljati patentna zaščita izdelka družbe Johnson & Johnson, transdermalnega fentanilnega obliža, nizozemska hčerinska družba družbe Novartis Sandoz pa je bila tik pred lansiranjem generične različice transdermalnega fentanilnega obliža. Slednja je na primer že pripravila potrebni embalažni material.

(10)

Julija 2005 pa je družba Sandoz namesto dejanskega začetka prodaje generične različice zdravila z družbo Janssen-Cilag, nizozemsko hčerinsko družbo družbe Johnson & Johnson, sklenila „sporazum o skupni promociji“. Dogovorjena mesečna plačila družbe Janssen-Cilag so presegala dobiček, ki si ga je družba Sandoz obetala od prodaje svojega generičnega izdelka, dokler se na nizozemskem trgu ne bi pojavilo generično zdravilo. Glede na interne dokumente družba Sandoz ne bi vstopila na trg v zameno za „del pogače“. Namesto konkuriranja sta se družbi Johnson & Johnson in Novartis dogovorili za sodelovanje, tako da „na trgu ne bi bilo generičnega transdermalnega zdravila in bi na ta način ohranili sedanje visoke cene“.

(11)

Posledično družba Sandoz ni lansirala svojega izdelka na nizozemski trg, dokler je sporazum ostajal v veljavi. Sporazum je prenehal veljati decembra 2006, ko je bila tretja oseba tik pred začetkom lansiranja generične različice fentanilnega obliža.

(12)

Komisija je ugotovila naslednje. Na podlagi analize gospodarskega in pravnega ozadja je bila družba Sandoz v času sklenitve sporazuma z družbo Janssen-Cilag njen močan ali (vsaj) potencialni konkurent. Sporazum je vseboval mehanizem nevstopa na trg, v skladu s katerim bi družba Janssen-Cilag prenehala izplačevati mesečna plačila, če bi družba Sandoz ali katera koli tretja oseba vstopila na trg. Družba Sandoz tako s svojim transdermalnim fentanilnim obližem ni vstopila na nizozemski trg med celotnim časom trajanja sporazuma (od 11. julija 2005 do 15. decembra 2006). Kot posledica sporazuma je bil močan ali (vsaj) potencialni konkurent družbe Janssen-Cilag izključen iz trga v času, ko je postalo jasno, da bo kmalu vstopil na trg.

(13)

V zadevnem obdobju je družba Janssen-Cilag družbi Sandoz v obliki mesečnih obrokov skupno izplačala približno 5 milijonov EUR. Znesek, izplačan družbi Sandoz, je precej presegal zaslužek, ki si ga je družba Sandoz v času sklenitve sporazuma obetala od lansiranja lastnega transdermalnega fentanilnega obliža na nizozemski trg. Omenjena mesečna plačila so bila predvidena za nedoločene storitve skupne promocije. V obdobju, ki ga zajema začetni sporazum o skupni promociji (od 11. julija 2005 do 11. julija 2006), je družba Sandoz izvedla le omejeno število promocijskih dejavnosti, za obdobje, ki ga zajema dodatek (od 11. julija 2006 do 15. decembra 2006), pa ni na voljo dokazov, da bi družba Sandoz izvajala kakršne koli promocijske dejavnosti.

(14)

Zgoraj navedeni objektivni elementi analize so potrdili namero strank. Stranki sta sporazum o skupni promociji oblikovali tako, da družba Sandoz s svojim generičnim izdelkom ni vstopila na trg, družba Janssen-Cilag pa je na ta način v času trajanja sporazuma lahko povečala svoje prihodke od prodaje originalnega izdelka. Družba Janssen-Cilag je te nadkonkurenčne dobičke delila z družbo Sandoz.

(15)

Komisija je zato sklenila, da je sporazum z vidika cilja pomenil omejitev člena 101 PDEU.

5.   TRAJANJE KRŠITVE

(16)

Kršitev je trajala vsaj od začetka veljavnosti prvotnega sporazuma o skupni promociji z dne 11. julija 2005 do prekinitve sporazuma o skupni promociji (vključno z dodatkom) 15. decembra 2006.

6.   GLOBE

(17)

Za kršitev v tej zadevi so bile naložene naslednje globe:

Johnson & Johnson in Janssen-Cilag B.V., solidarno: 10 798 000 EUR,

Novartis AG in Sandoz B.V., solidarno: 5 493 000 EUR.


(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.


Računsko sodišče

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/23


Posebno poročilo št. 4/2015 „Tehnična pomoč: kakšen je njen prispevek na področju kmetijstva in razvoja podeželja?“

(2015/C 142/11)

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo pravkar objavljeno Posebno poročilo št. 4/2015 – Tehnična pomoč: kakšen je njen prispevek na področju kmetijstva in razvoja podeželja?

Poročilo lahko preberete na spletni strani Evropskega računskega sodišča ali si ga z nje prenesete: http://eca.europa.eu

Poročilo v tiskani različici lahko dobite brezplačno, če zanj zaprosite Računsko sodišče:

Cour des comptes européenne

Publications (PUB)

12, rue Alcide De Gasperi

1615 Luxembourg

LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: eca-info@eca.europa.eu

ali izpolnite elektronsko naročilnico na spletni strani EU-Bookshop.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/23


Posebno poročilo št. 5/2015 – Ali so finančni instrumenti uspešno in obetavno orodje na področju razvoja podeželja?

(2015/C 142/12)

Evropsko računsko sodišče vas obvešča, da je bilo pravkar objavljeno Posebno poročilo št. 5/2015 – Ali so finančni instrumenti uspešno in obetavno orodje na področju razvoja podeželja?

Poročilo lahko preberete na spletni strani Evropskega računskega sodišča ali si ga z nje prenesete: http://eca.europa.eu

Poročilo v tiskani različici lahko dobite brezplačno, če zanj zaprosite Računsko sodišče:

Cour des comptes européenne

Publications (PUB)

12, rue Alcide De Gasperi

1615 Luxembourg

LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1

E-naslov: eca-info@eca.europa.eu

ali izpolnite elektronsko naročilnico na spletni strani EU-Bookshop.


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/24


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.7624 – KKR/Comcast/Pentech/Piton/Scottish Enterprise/Shamrock/FanDuel/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2015/C 142/13)

1.

Komisija je 22. aprila 2015 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero družbe KKR & Co. L. P. („KKR“, Združene države), Comcast Ventures LP in NBC Sports Venture, LLC, ki pripadajo družbam Comcast group („Comcast“, Združene države), Pentech Fund II L. P. („Pentech“, Združeno kraljestvo), Piton Capital Venture Fund L. P. („Piton“, Združeno kraljestvo), Scottish Enterprise (Združeno kraljestvo) in Shamrock Capital Growth Fund III, L. P. („Shamrock“, Združene države), z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) in 3(4) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad družbo FanDuel Limited („FanDuel“, Združeno kraljestvo).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za KKR: upravljanje alternativnih naložb po vsem svetu in zagotavljanje rešitev za trg kapitala,

—   za Comcast: medijske in tehnološke storitve na svetovni ravni,

—   za Pentech: podjetje tveganega kapitala,

—   za Piton: podjetje tveganega in razširitvenega kapitala,

—   za Scottish Enterprise: škotska agencija za gospodarski razvoj,

—   za Shamrock: investicijsko podjetje,

—   za FanDuel: spletne fantazijske lige v Severni Ameriki.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta. V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.7624 – KKR/Comcast/Pentech/Piton/Scottish Enterprise/Shamrock/FanDuel/JV se lahko Komisiji pošljejo po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.


DRUGI AKTI

Evropska komisija

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/25


Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 142/14)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

„SAUCISSON DE LACAUNE“/„SAUCISSE DE LACAUNE“

Št. EU: FR-PGI-0005-01201-27.3.2014

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Klobasa „Saucisson de Lacaune“ je suha klobasa bolj ali manj pravilne valjaste oblike, nadevana v naravni ovitek. Tehta od 200 g do več kot 2 kg. Lahko je predstavljena kot taka, zavita v mrežico ali prevezana z vrvico.

Klobasa „Saucisse de Lacaune“ je suha klobasa bolj ali manj pravilne oblike, nadevana v naravni ovitek. Lahko je v več oblikah:

zvita klobasa: zvita v obliki črke U, teže od 200 g do 500 g,

ravna klobasa brez krivine, teže od 200 g do 500 g,

klobasa „perche“, ki se za namen sušenja ovije okoli palice, v obliki serije obročev, katerih število in teža nista opredeljena.

Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ sta gibki do trdni in kompaktni. Rezino sestavljajo koščki pustega mesa in maščobe, nastali z grobim sekljanjem (najmanj 8 mm), brez živca ali hrustanca. Koščki maščobe so ločeni med sabo ter so čvrsti in bele barve. Pusto meso je od rdeče do temno rdeče barve. Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ nimata mastnega videza.

Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ imata značilen vonj in okus zorenega sušenega mesa s precej izraženo poprasto noto. Intenzivnost arome ostaja zmerna. Vonj in okus po masti sta šibka.

Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ sta pripravljeni iz vsaj 80 % oziroma 70 % pustega mesa. Odstotek zorenega mesa (pustega mesa), uporabljenega pri pripravi, je najmanj 30 %.

Začimbe so sol, poper in muškatni orešček. Dodani soliter, mlečni fermenti, sladkorji in površinska plesen so dovoljeni.

Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ izpolnjujeta naslednja fizikalno-kemijskih merila:

—   vlažnost proizvoda, ki mu bila odstranjena maščoba (HPD): ≤ 52 % in ≤ 56 % za klobase s premerom nad 70 mm,

—   vsebnost maščob (navedena pri HPD v višini 77 %): ≤ 20 %,

—   razmerje kolagen/beljakovine: ≤ 13 %,

—   vsebnost topnih sladkorjev (navedena pri HPD v višini 77 %): ≤ 2 %,

—   pH: ≥ 5,2 za proizvode pod 1 kg in ≥ 5,0 za proizvode teže več kot 1 kg.

Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ se prodajata:

celi, z etiketo, nepakirani ali pakirani v vrečki z velikimi perforacijami, v vrečki s kontrolirano atmosfero ali vakuumsko pakirani,

v rezinah, vakuumsko pakirani ali v kontrolirani atmosferi, razen če sta razrezani na zahtevo.

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Prehrano za pitanje prašičev (težjih od 25 kg) in prehrano svinj sestavlja vsaj 60 % žit, ki izhajajo iz žit in semen stročnic.

Največja vsebnost linolne kisline je določena na 1,9 % suhe snovi.

Zoreno meso, ki se uporablja za proizvodnjo klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ izvira iz trupov svinj ali težkih mesnatih prašičev z maso trupa več kot 120 kg. Preostalo meso izvira iz mesnatih prašičev, katerih masa trupa je višja ali enaka 80 kg.

Maščoba izvira iz hrbtne slanine ter je bela in čvrsta. Maščoba iz prašičjih prsi je lahko vključena v „Saucisse de Lacaune“.

Uporabljata se izključno sveže meso in sveža maščoba, ki se sesekljata najpozneje 6. dan po zakolu. Če se uporabljata zamrznjeni, se zamrzovanje izvede najpozneje 72 ur po zakolu, konzerviranje pa, s temperaturo ≤ – 18 °C, ne presega 4 mesecev.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Faze, od izbora kosov prek priprave klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ (sekljanje, nadevanje, prekuhavanje) do konca sušenja potekajo na opredeljenem geografskem območju.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Ni relevantno.

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Oznaka proizvoda mora vsebovati:

ime ZGO „Saucisson de Lacaune“ ali „Saucisse de Lacaune“,

logotip „Lacaune“, ki vsebuje ročno napisan in podčrtan veliki „M“, ki predstavlja gore, pod njim pa je z velikimi črkami napisano ime „LACAUNE“.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje je sestavljeno iz naslednjih 11 občin v departmaju Tarn: Barre, Berlats, Escroux, Espérausses, Gijounet, Lacaune, Moulin Mage, Murat-sur-Vèbre, Nages, Senaux, Viane.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki

Geografsko območje proizvodnje klobas „Saucisson de Lacaune“ ali „Saucisse de Lacaune“ je homogena celota v pogorju Lacaune in tvori kotanjo, usmerjeno od vzhoda proti zahodu, ki oblikuje povodje Gijou. Območje je na jugu omejeno z glavnim grebenom, ki se razteza od Montgranda do Montaleta in dosega več kot 1 200 m nadmorske višine, na severu pa s stranskim grebenom, ki se preko prelaza Sié razteza od Roquecézièra do vrha Merdélou in ima približno 1 000 m nadmorske višine. Ti dve fizični oviri določata kotlino, v kateri se navzkrižno menjavajo vplivi oceanskega in sredozemskega podnebja. Poleg tega je zaradi nadmorske višine gorsko območje podvrženo gorskemu podnebju.

V skladu s tem trojnim vplivom je za podnebje tega območja značilno:

veliko dežja in padavine, dobro razporejene skozi celo leto,

razmeroma nizka povprečna temperatura in majhne temperaturne razlike,

redno menjavanje narave vetra (smer, vlažnost) spremlja znatna spremenljivost temperature in vlažnosti v enem dnevu.

Človeški dejavniki

Zgodovinska proizvodnja klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ izvira iz poklica, imenovanega „mazelier“, ki je bil v Lacaune v srednjem veku dobro uveljavljen in v stari provansalščini označuje tistega, ki žrtvuje govedo, ovce in prašiče. Okoli 15. stoletja, ko je prišlo do poklicne specializacije, je ta izraz označeval tistega, ki predeluje prašičje meso, tj. današnje proizvajalce mesnih delikates.

Strokovno znanje in izkušnje predelovalca so ključni za izdelavo tega „živega“ proizvoda in se izkažejo na več ravneh.

Predelovalec pripravi ter seseklja meso in maščobo v skladu s svojo formulacijo, v skladu s svojo opremo in kakovostjo uporabljenih materialov, zlasti njihovo primernostjo za sekljanje. Izbira zoreno meso in vključi visok odstotek pustega mesa v mešanico.

Ima nadzor nad rezalnico in/ali strojem za sekljanje mesa, da dobi homogeno mešanico, ki sestoji iz velikih koščkov pravilne oblike velikosti najmanj 8 mm, oziroma s katero koli tehniko drobljenja, s katero se lahko doseže enaka nasekljanost.

Svoj pripravek enostavno začini s soljo, poprom, muškatnim oreščkom in razen solitra ne doda drugih aditivov.

„Mešanica“ se nadeva izključno v naravne ovitke, sledi faza prekuhavanja in sušenja, ki traja najmanj 10 dni za suhe klobase in 18 dni za druge dele. Za preverjanje pravilnega izvajanja fermentiranja v sušilnici izvede predelovalec pregled z otipom, tj. „otipavanje“. Pri pritisku z roko mora klobasa izkazati čvrstost.

Predelovalec v vsaki fazi proizvodnje optimizira trajanje faz ali pogoje glede temperature in vlažnosti, odvisno od obnašanja klobas. V sušilnici je treba klobase dnevno spremljati, da se lahko nadzoruje videz in vonj proizvodov ter obvlada pogoje zorenja (temperaturo in vlažnost zraka) in se tako izogne nezgodam pri sušenju. Izvajalec se mora ne glede na tehniko, ki jo uporablja, in ne glede na to, ali so sušilnice naravne ali prezračevane, prilagoditi spremembam v temperaturi in vlažnosti zunanjega zraka. Te so dnevno merjene.

5.2   Posebnosti proizvoda

Za klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ je značilno pusto meso od rdeče do temno rdeče barve, veliki koščki pravilne oblike in rezina pustega videza.

Na organoleptični ravni se odlikujejo z zmerno in uravnoteženo intenzivnostjo arome, ki ne prevlada nad naravnim okusom zorenega sušenega mesa. Tekstura je po otipu in okušanju v ustih mehka do čvrsta in dobro povezana.

Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ se odlikujeta tudi s tem, da sta na voljo izključno v naravnih ovitkih.

5.3   Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Vzročna povezava klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ temelji na tradicionalnem strokovnem znanju, ki se prenaša iz roda v rod, oblikuje kakovost proizvodov in jim zagotavlja velik sloves.

V okviru geografskega območja klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“, za katerega so značilne geografske in podnebne razmere, tradicionalno ugodne za sušenje, se je razvila široka mreža prekajevalnic, ki imajo veliko znanja in izkušenj mnogih generacij. Tako kot včasih se še danes uporablja zoreno meso z deležem pustega mesa najmanj 80 % pri proizvodnji klobase „Saucisson“ in najmanj 70 % pri proizvodnji klobase „Saucisse“, kar daje proizvodu barvo pustega mesa (rdeča do temno rdeča), značilno za klobase „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“, in videz pustega mesa rezini.

Strokovno znanje in izkušnje se odražajo tudi pri izbiri kosov in obvladovanju tehnik sekljanja, s katerimi se pridobi velike koščke.

Nadevanje v naravne ovitke omogoči klobasam „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ poseben videz.

Intenzivnost arome klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ ostaja zmerna, saj sta začinjeni le z muškatnim oreščkom in poprom. Strokovno znanje in izkušnje, uporabljeni pri doziranju začimb in vsakodnevnem upravljanju sušilnice, omogočajo, da klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ do konca faze zorenja dosežeta polno zrelost z naravnim okusom zorenega sušenega mesa.

Obvladovanje faz prekuhavanja in sušenja omogoča teksturo, ki je s tipom in okušanjem v ustih mehka do čvrsta in dobro povezana.

Sloves klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ je bil potrjen že v začetku 20. stoletja, ko je J.-A.-P. Cousin v knjigi „Voyages gastronomiques au pays de France“ (Gastronomska popotovanja po deželi Franciji) pohvalil Hôtel Central de Lacaune: „[…] odlična zbirka lokalnih mesnin, sestavljena iz pršuta in klobas, je vsekakor vredna omembe […]“.

Klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ sta opisani v „Code de la charcuterie, de la salaison et des conserves de viandes“ (Seznam mesnin, prekajenega mesa in konzerviranih proizvodov iz mesa) iz let 1980 in 1986; prav tako sta prisotni v popisu kulinarične dediščine Francije – „L’inventaire du patrimoine culinaire de la France – Midi-Pyrénées – produits du terroir et recettes traditionnelles“ iz leta 1996.

Anketa o podobi in slovesu iz leta 2011 je pokazala, da v regijah Midi-Pyrénées in Languedoc-Roussillon 77 % vprašanih pozna suh pršut in suhe klobase, proizvedene na geografskem območju Lacaune, kar potrjuje močan sloves klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“ in dokazuje, da se ju dojema kot „lokalna proizvoda“ in „tradicionalna proizvoda“.

Poleg tega v časopisih pogosto zasledimo sklice na klobasi „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“, kot npr. v Midi Libre z dne 8. avgusta 2009: „košarica, polna vonjev“.

Predelovalci s tega geografskega območja prav tako redno pobirajo nagrade na splošnem kmetijskem tekmovanju v Parizu. Od leta 2012 je bilo odlikovanih 13 klobas „Saucisson de Lacaune“/„Saucisse de Lacaune“: pet z bronasto medaljo, dve s srebrno in šest z zlato.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCSaucissonSaucisseLacauneV1.pdf


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.


29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 142/29


Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 142/15)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

„SILTER“

Št. ES IT-PDO-0005-01252 – 06.08.2014

ZOP ( X ) IGP ( )

1.   Ime

„Silter“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Silter“ je sir v obliki valja s premerom od 34 do 40 cm in ravnim ali rahlo izbočenim obodom višine od 8 do 10 cm. Po fazi zorenja sir tehta od 10 do 16 kg, skorja pa je zaradi oljenja in zorenja trda in slamnato rumene do rjave barve.

Testo sira je čvrsto, vendar nikoli preveč prožno, po njem pa so lepo porazdeljene majhne ali srednje velike luknje. Vsebnost maščobe mora biti med 27 in 45 % v suhi snovi, vsebnost vlage pa ne sme presegati 40 %.

Sir je sladkega okusa, brez grenkobe, zelo zrel sir pa je polnega in/ali pikantnega okusa. Vonj in aroma sta obstojna in značilna za območje proizvodnje. Najbolj zaznaven je ton po suhem sadju, maslu in mleku pašnih krav, sveži ali suhi krmi, kostanjevi moki in siltrih (posebnih prostorih, kjer sir zori).

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

„Silter“ se proizvaja celo leto izključno iz surovega mleka, ki je delno posneto le s posnemanjem smetane. Na posameznem kmetijskem gospodarstvu mora biti vsaj 80 % krav v laktaciji značilne gorske pasme (rjavo, alpsko sivo in rdeče-belo govodo). Na posameznem kmetijskem gospodarstvu mora biti vsaj 60 % vseh krav v laktaciji rjave pasme.

Krave v laktaciji morajo biti krmljene s travo in/ali senom; krma iz silaže ali senaže ni dovoljena. Območje proizvodnje sira „Silter“ je v celoti gorato in zato zanj veljajo naravne omejitve, kot so višina, naklon terena in podnebne razmere, ki vplivajo na sezonsko proizvodnjo krme. Te omejitve vplivajo na prehrano krav mlekaric.

Odstotek krme (sena in/ali trave), ki izvira z območja proizvodnje, ne sme biti manjši od 50 % celotne suhe snovi, ki jo letno dobijo krave v laktaciji. Krmi se lahko dodajajo koncentrati, ki morajo znašati manj kot 40 % suhe snovi v obroku.

Ti odstotki so namenoma določeni tako previdno, saj se sir „Silter“ proizvaja na gorskem območju z omejenimi možnostmi, kjer je v nekaterih deževnih letih včasih proizvodnja suhe krme težka (silaža se ne sme uporabljati) in proizvodnja koncentratov ni možna. Ko se krave večino dni v letu pasejo, običajno delež krme z območja porekla v obroku močno presega zgoraj navedene odstotke. Čeprav paša ni obvezna, se krave zelo pogosto različno dolgo, odvisno od poteka sezone, spomladi in jeseni pasejo na pašnikih v dolinah, poleti pa na planinskih pašnikih. Ko se krave pasejo na planinskih pašnikih, pa krma v celoti izvira z območja proizvodnje in koncentrati ne smejo presegati 30 % suhe snovi, ki jo krave povprečno zaužijejo. Upoštevanje teh pogojev za krmo omogoča, da se ohranijo organoleptične lastnosti in arome sira „Silter“, ki se proizvaja skozi vse leto. Na posebne značilnosti sira „Silter“ vpliva tudi mikrobiološka biotska raznovrstnost, ki izhaja iz okolja, kjer se proizvaja in predeluje surovo mleko. V okviru raziskovalnih projektov VALTEMAS 2012 in FOOD FOR LIFE 2006 so bili opredeljeni mikroorganizmi, ki imajo vlogo pri postopku proizvodnje sira, preučene pa so bile tudi encimske aktivnosti, ki so ključnega pomena za razvoj posebnih značilnosti sira „Silter“. Za preprečitev morebitnih vplivov, ki bi prihajali izven območja proizvodnje, imajo sirarji na voljo starter s fermenti, izbranimi iz avtohtone mikroflore. Z razvojem teh mlečnih bakterij nastajajo aromatske spojine in značilna drobna luknjičavost sira „Silter“. Te bakterije tudi ovirajo razvoj drugih bakterij, ki bi lahko spremenile aromo in okus.

Prehrana, v kateri prevladujeta trava in/ali seno z geografskega območja, neuporaba silirane krme, prisotnost avtohtone mikroflore v surovem mleku in uporaba tehnologije zagotavljajo posebne značilnosti sira „Silter“ in njegovo povezavo z okoljem.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vzreja krav ter sirjenje in zorenje sira so proizvodne faze, ki morajo potekati v okolju opredeljenega geografskega območja.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Sir „Silter“ se prodaja v celih hlebcih ali po kosih. Pakirane porcije sira morajo vključevati del oboda in/ali zgornje oz. spodnje površine, ki dokazuje poreklo sira.

3.6   Posebna pravila za označevanje

Na hlebcih morajo biti prikazani identifikacijska oznaka predelovalnega obrata, datum proizvodnje, oznaka porekla, vroči žig, in če ustreza, navedba planinskega pašnika.

Oznako porekla, ki je prikazana na obodu, sestavljajo niz 80 mm visokih človeških podob, značilnih za skalne risbe iz doline Valcamonica, in dve podobi planike.

Image

Po stotih dneh od datuma proizvodnje se na najmanj eno ploskev hlebca vžge žig z vbočenim napisom „SILTER“, pod katerim sta prikazani dve podobi planike, na sredini žiga pa je napis „D.O.P.“. Med podobama planike je prikazana še ena skalna risba iz doline Valcamonica s prizorom oranja.

Image

Poleg zakonsko določenih podatkov morata biti na predpakiranem proizvodu navedeni tudi oznaka z razpoznavnim logotipom in napis „Silter D.O.P.“. Logotip mora biti oker barve ter predpisanih razmerij in oblike.

Image

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje obsega celotno območje gorske skupnosti Valle Camonica in nekatera območja gorske skupnosti Sebino Bresciano v pokrajini Brescia. Zadevno območje leži v skupno 47 občinah.

Geografsko območje se razteza od jezera Iseo (povodje s površino 65,3 km2) do alpskih prelazov Gavia in Tonale.

5.   Povezava z geografskim območjem

Območje proizvodnje sira „Silter“ je gorsko območje predalpskega in alpskega hribovja v pokrajini Brescia. Na tamkajšnje okolje vplivata jezero Iseo na jugu in gorski masiv Adamello na severu.

Kemijska raznovrstnost tal ter različna podnebja in temperature omogočajo razvoj bujne vegetacije z vrstami rastlin, ki so značilne za podgorska območja, pa vse do tistih, ki uspevajo na visokih podalpskih pašnikih. Zlasti na gorskih območjih so številni travniški in pašniški habitati, na katerih raste veliko vrst rastlin, ki se lahko uporabljajo za krmo, npr. Anthoxanthum spp. in Achillea spp. Krma s pašnikov, ki ležijo v dolini in na gorskih pobočjih, se uporablja za prehrano krav v laktaciji v hladnejših mesecih, poleti pa se krave pasejo na 120 planinskih pašnikih v višjem gorskem svetu.

„Silter“ se proizvaja v številnih, tudi majhnih obratih, ki predelujejo in s tem shranjujejo svoje mleko po starih metodah, ki so jih sirarji/rejci prenašali iz roda v rod. Zaradi dolgega zorenja sira „Silter“ ga je lahko podeželsko prebivalstvo shranjevalo dlje in jim je bil zato na voljo vse leto.

Po tradiciji se posneto mleko najmanj dve uri obdeluje že v kadi za segrevanje, pri čemer sirnina počiva v sirotki.

Zaradi te zadnje faze je testo sira „Silter“ značilno drobljivo in le rahlo prožno.

Faza zorenja sira je precej dolga in traja najmanj 100 dni od datuma proizvodnje.

Tako se ohranja tradicionalen način hranjenja sira, ki je od nekdaj glavni vir hrane prebivalcev doline.

Zorenje sira še danes poteka skoraj izključno v tipičnih prostorih, ki se imenujejo silter in po katerih je sir dobil ime. Naravna temperatura v njih je 7 do 20 °C, vlažnost pa je 70 do 90-odstotna. Med zorenjem sirarji skrbijo za hlebce sira tako, da jih mažejo z oljem, strgajo skorjo in na policah redno obračajo. S temi fazami, ki so del izročila in jih izvajajo izkušeni sirarji, se dokonča proizvodnja sira „Silter“.

Ta način proizvodnje je tesno povezan z znanjem sirarjev, ki trajanje sirarskih postopkov prilagajajo podnebju ter rastlinski sestavi in fenološkim fazam krme, zato ga ni mogoče industrijsko izvajati in ostaja dediščina malih sirarn v dolini in gorah.

Na organoleptične in senzorične lastnosti sira „Silter“ vplivata rastišče in podnebje.

Skorja sira je trda in slamnato rumene barve, ki se nagiba k rjavi. Dolgo obdobje zorenja in postopki čiščenja, vključno z ročnim oljenjem, določajo njegove značilnosti.

Testo sira je trdo, drobljivo in le rahlo prožno. V njem so enakomerno porazdeljene majhne do srednje velike luknje, ki nastanejo zaradi samonikle mlečne mikroflore. Barva testa je lahko belkasta (v zimskih mesecih) pa vse do intenzivno rumena (v pomladnih in poletnih mesecih).

Sir je sladkega okusa s komajda zaznavo grenkobo ali brez nje, zelo zrel sir pa je polnega in/ali pikantnega okusa.

Endemične vrste rastlin, ki sestavljajo krmo, vsebujejo aromatične snovi, kot je kumarin, in dajejo mleku in s tem tudi siru značilno aromo.

Tudi rumena barva testa sira, ki je lahko bolj ali manj intenzivna, je odvisna izključno od krme krav s hlapnimi olji iz krme, značilne za geografsko območje, njihova vsebnost karotenoidov pa se spreminja s fenološkimi fazami.

Prav zaradi karotenoidov je lahko intenzivnost barve različna, saj na pašnikih na začetku poletja cvetijo metuljnice ali nebinovke, zaradi česar ima sir intenzivnejšo barvo. Pozimi pa je zaradi uporabe pretežno suhe krme sir bolj blede belkaste barve.

Znanje o temperaturah in trajanju posameznih faz proizvodnje sira, od nastajanja smetane do kuhanja in počivanja sirnine, se prenaša iz roda v rod. Sirarji jih na podlagi svojih izkušenj in znanja prilagajajo letnemu času in podnebnim razmeram, od milejšega podnebja ob jezeru Iseo do hladnejših dolin ob ledeniku na Adamellu. Posebna proizvodna tehnologija, ki se je prenašala iz roda v rod, temelji na uporabi surovega mleka, ki ohranja lastnosti mleka z območja in bogato avtohtono mlečno mikrofloro. Ta tehnologija v skladu s tradicijo in znanjem pripada lokalnim kmetom in sirarjem ter omogoča proizvodnjo značilnega sira „Silter“ s sladkim okusom in drobljivim testom.

Zaradi uporabe izključno delno posnetega mleka ima sir majhno vsebnost maščobe, ki je je lahko v suhi snovi celo manj kot 30 %. Med fazo nastajanja smetane, ki traja najmanj 8 ur v hladnem in zračnem prostoru, se razmnožijo mlečni fermenti, ki so značilni za proizvodno območje in dajejo siru „Silter“ okus in aromo. Poleg tega se z razmnožitvijo avtohtone heterofermentacijske flore v testu sira razvijejo značilne srednje velike in majhne luknje.

Tudi kuhanje sirnine in trajanje faze obdelave, ki ni nikoli krajša od dveh ur, ter počivanje sira pod sirotko v kadi za segrevanje so nepogrešljive faze za razvoj avtohtone mlečne mikroflore, ki daje siru „Silter“ aromo ter drobljivo in rahlo elastično testo.

Stiskanje sira omogoča izločitev vlage in začetek nastajanja skorje. Zaradi dolge faze zorenja pri naravni temperaturi na lesenih policah v prostorih, imenovanih „silter“, ter oljenja in čiščenja hlebcev, ima sir trdo skorjo rumene do rjave barve.

Encimi, ki jih med zorenjem sira izloča avtohtona mlečna mikroflora, proizvajajo snovi, ki dajejo siru aromo in okus po suhem sadju, maslu in siltru (tj. prostor, v katerem sir zori). Prisotnost in raznovrstnost te mlečne mikroflore, ki je bistvena za proizvodnjo sira „Silter“, je bila dokazana s študijami in raziskavami, ki so jih izvedle različne lokalne sirarne.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) navedene uredbe)

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani:

http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti DOP IGP“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Prodotti DOP IGP STG“ (ob strani na levi strani zaslona), nazadnje pa „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.