ISSN 1977-1045

Uradni list

Evropske unije

C 76

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 58
4. marec 2015


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2015/C 076/01

Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropske unije

1


SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

4.3.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/1


POJASNJEVALNE OPOMBE KOMBINIRANE NOMENKLATURE EVROPSKE UNIJE

(2015/C 076/01)

Pojasnjevalne opombe, sprejete v skladu s postopkom iz člena 9(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (1)

VSEBINA

Predgovor 9

A.

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature 11

C.

Splošna pravila, ki se nanašajo tako na uporabo nomenklature kot dajatev 11

Oddelek I

Žive živali; proizvodi živalskega izvora

1

Žive živali 13

2

Meso in užitni klavnični proizvodi 16

3

Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji 30

4

Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni alizajeti na drugem mestu 37

5

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu 41

Oddelek II

Rastlinski proizvodi

6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje 43

7

Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji 45

8

Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon in lubenic 53

9

Kava, pravi čaj, mate čaj in začimbe 59

10

Žita 63

11

Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten 64

12

Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma 67

13

Šelak; gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti 71

14

Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu 72

Oddelek III

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora

15

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora 73

Oddelek IV

Proizvodi živilske industrije; pijače, alkoholne tekočine in kis; tobak in tobačni nadomestki

16

Izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev 78

17

Sladkorji in sladkorni proizvodi 82

18

Kakav in kakavovi proizvodi 85

19

Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi 87

20

Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin 90

21

Razna živila 94

22

Pijače, alkoholne tekočine in kis 97

23

Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali 103

24

Tobak in izdelani tobačni nadomestki 107

Oddelek V

Mineralni proizvodi

25

Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement 110

26

Rude, žlindre in pepeli 114

27

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski 116

Oddelek VI

Proizvodi kemijske ali podobnih industrij

28

Anorganski kemijski proizvodi; organske in anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov ali izotopov 141

29

Organski kemijski proizvodi 146

30

Farmacevtski izdelki 154

31

Gnojila 158

32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druga barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila 160

33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki 165

34

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi mavca 167

35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi 169

36

Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati 171

37

Proizvodi za fotografske in kinematografske namene 172

38

Razni kemijski proizvodi 175

Oddelek VII

Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas; kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume

39

Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas 183

40

Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume 190

Oddelek VIII

Surove kože z dlako ali brez dlake, usnje, krzna in krzneni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje 193

42

Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svienega katguta) 198

43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki 200

Oddelek IX

Les in lesni izdelki; oglje; pluta in plutasti izdelki; izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

44

Les in lesni izdelki; lesno oglje 202

45

Pluta in plutasti izdelki 209

46

Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki 211

Oddelek X

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki); papir in karton papirni izdelki in kartonski izdelki

47

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki) 212

48

Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona 214

49

Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti 219

Oddelek XI

Tekstil in tekstilni izdelki

50

Svila 220

51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime 223

52

Bombaž 225

53

Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje 226

54

Sintetični ali umetni filamenti; trakovi in podobno iz sintetičnih ali umetnih tekstilnih materialov 227

55

Umetna ali sintetična rezana vlakna 230

56

Vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi 231

57

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala 232

58

Specialne tkanine; taftirani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamanterija; vezenine 233

59

Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani; tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene 235

60

Pleteni ali kvačkani materiali 237

61

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani 238

62

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani 248

63

Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe 256

Oddelek XII

Obutev, pokrivala, dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli; preparirano perje in izdelki iz perja; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

64

Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov 257

65

Pokrivala in njihovi deli 263

66

Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli 264

67

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las 265

Oddelek XIII

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov; keramični izdelki; steklo in stekleni izdelki

68

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov 266

69

Keramični izdelki 270

70

Steklo in stekleni izdelki 275

Oddelek XIV

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci

71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci 280

Oddelek XV

Navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin

72

Železo in jeklo 284

73

Izdelki iz železa in jekla 293

74

Baker in bakreni izdelki 302

75

Nikelj in nikljevi izdelki 303

76

Aluminij in aluminijasti izdelki 304

78

Svinec in svinčeni izdelki 305

81

Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki 306

82

Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin 307

83

Razni izdelki iz navadnih kovin 309

Oddelek XVI

Stroji in mehanske naprave; elektrotehniška oprema; njihovi deli; aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka, aparati za snemanje in reprodukcijo televizijske slike in zvoka, deli in pribor za te proizvode

84

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli 311

85

Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke 331

Oddelek XVII

Vozila, zrakoplovi, plovila in spremljajoča transportna oprema

86

Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst 357

87

Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor 359

88

Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli 368

89

Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije 369

Oddelek XVIII

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; ure; glasbila; njihovi deli in pribor

90

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor 370

91

Ure in njihovi deli 376

92

Glasbila; njihovi deli in pribor 377

Oddelek XIX

Orožje in strelivo; njuni deli in pribor

93

Orožje in strelivo; njuni deli in pribor 378

Oddelek XX

Razni izdelki

94

Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe 379

95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor 381

96

Razni izdelki 387

PREDGOVOR

Z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2) je bila uvedena nomenklatura, ki je znana kot „kombinirana nomenklatura“ oziroma „KN“; temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (3), ki je znana kot „harmonizirani sistem“ oziroma „HS“.

HS je bil dopolnjen s pojasnjevalnimi opombami (POHS). Te opombe v angleškem in francoskem jeziku izdaja in posodablja:

SVETOVNA CARINSKA ORGANIZACIJA (WCO)

Svet za carinsko sodelovanje (CCC)

30, rue du Marché

B-1210 Brussels

Na podlagi druge alinee točke (a) člena 9(1) Uredbe (EGS) št. 2658/87 Komisija sprejme pojasnjevalne opombe h kombinirani nomenklaturi (POKN), potem ko jih preuči Sekcija za tarifno in statistično nomenklaturo Odbora za carinski zakonik. Čeprav se lahko POKN sklicujejo na POHS, slednjih ne nadomeščajo, ampak jih je treba obravnavati kot dopolnilo in uporabljati v povezavi z njimi.

Ta inačica POKN zajema in po potrebi zamenjuje tiste, ki so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, serija C, do 16. septembra 2014 (4). POKN, ki so bile objavljene v Uradnem listu, serija C, po tem datumu, ostajajo veljavne in bodo vključene v POKN ob reviziji.

Pri številkah in podštevilkah KN, ki se navajajo, so upoštevane tiste oznake kombinirane nomenklature za leto 2015, ki so bile določene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1101/2014 (5).

Poleg tega so bile informacije v zvezi s „Smernicami o uvrščanju blaga, pripravljenega v kompletih za prodajo na drobno, v kombinirano nomenklaturo“ objavljene v Uradnem listu Evropske unije, serija C (6).

A. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature

Splošno pravilo 5 (b)

Embalaža, ki se običajno uporablja za pakiranje pijač, marmelad, gorčic, začimb itd., se uvršča z blagom, ki je pakirano v njej, čeprav je nedvoumno razvidno, da se lahko uporabi večkrat.

 

C. Splošna pravila, ki se nanašajo tako na uporabo nomenklature kot dajatev

Splošno pravilo 3

1.

V členu 18(1) in (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (7) so vsi dnevi „delovni dnevi“, razen državnih praznikov objavljenih v službah Evropske komisije v Bruslju, sobote in nedelje.

2.

Kadar tečaj ni objavljen v Uradnem listu Evropske unjie na predzadnji dan v mesecu ali predzadnji dan pred petnajstim v mesecu, je tečaj, ki se nanaša na člen 18(1) gornje uredbe, ki se uporablja za pretvorbo eura v nacionalne valute, zadnji tečaj objavljen pred predzadnjim delovnim dnevom v mesecu ali pred petnajstim.

ODDELEK I

ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

POGLAVJE 1

ŽIVE ŽIVALI

0101

Živi konji, osli, mezge in mule

0101 29 10 in 0101 29 90

Konji

Pod te tarifne podštevilke se uvrščajo divji konji, kot so npr. przewalski konj ali tarpan (mongolski konj). Vendar pa se zebre (Equus zebra, Equus Grevyi, Equus burchelli, Equus quagga itd.) uvrščajo pod tarifno podštevilko 0106 19 00, čeprav tudi one pripadajo družini konj.

Križanci med kobilami in samci zeber se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0106 19 00.

0101 30 00

Osli

Pod te tarifne podštevilke se uvrščajo tako domače kot vse druge vrste oslov. Med slednje spadajo mongolski dižetaj, tibetski kiang, onager in hemion ali polosel (Equus hemionus).

Križanci med osli in zebrami (zebrass) se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0106 19 00.

0101 90 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema živali opisane v zadnjem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 0101.

0102

Živo govedo

0102 21 10 do 0102 29 99

Govedo

Te tarifne podštevilke zajemajo živali opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0102, prvi odstavek, (1).

Jaki imajo po 14 parov reber, medtem ko imajo vse druge vrste goveda (razen evropskega in ameriškega bizona) le po 13 parov reber.

0102 31 00 do 0102 39 90

Bivoli

Te tarifne podštevilke zajemajo živali opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0102, prvi odstavek, (2).

Evropski bizon (Bison bonasus) in ameriški bizon (Bison bison) imata po 14 parov reber, medtem ko imajo vse druge vrste goveda (razen jakov) le po 13 parov reber.

0102 39 10

Domačih pasem

Ta tarifna podštevilka zajema vse živali domačih pasem goved iz rodu Bubalus, ne glede na namen njihove uporabe (kot živina, za vzrejo, za pitanje, za razplod, za zakol itd.), razen čistopasemskih plemenskih živali (tarifna podštevilka 0102 31 00).

0102 39 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema pasme goved iz rodu Syncerus in Bison, razen čistopasemskih plemenskih živali (tarifna podštevilka 0102 31 00).

0102 90 20 do 0102 90 99

Drugi

Te tarifne podštevilke zajemajo živali opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0102, prvi odstavek, (3).

0102 90 91

Domačih pasem

Ta tarifna podštevilka zajema vse živali domačih pasem goved iz rodu, ki zgoraj niso vključene, ne glede na namen njihove uporabe (kot živina, za vzrejo, za pitanje, za razplod, za zakol itd.), razen čistopasemskih plemenskih živali (tarifna podštevilka 0102 90 20).

0103

Živi prašiči

0103 91 90

Drugi

Med žive prašiče divjih vrst spadajo:

1.

divji prašič (Sus scrofa);

2.

svinja bradavičarka (Phacochoerus aethiopicus), rečna svinja (Potamochoerus porcus) in črna gozdna svinja;

3.

babirusa (Babyroussa babyrussa);

4.

pekari (Dicotyles tajacu).

0103 92 90

Drugi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0103 91 90.

0104

Žive ovce in koze

0104 10 10 do 0104 10 80

Ovce

Te tarifne podštevilke zajemajo domače živali vrste ovac (Ovis aries), različne vrste muflonov, kot je npr. evropski muflon (Ovis musimon), kanadski muflon ali „debeloroga ovca“ (Ovis canadensis), azijski ali šapurski urial (Ovis orientalis), pamirski muflon argali (Ovis ammon), kot tudi aoudadska ali barbarska ovca (Ammotragus lervia), ki je poznana kot „grivasta ovca“, čeprav je bolj podobna kozi kot ovci.

0104 20 10 in 0104 20 90

Koze

Te tarifne podštevilke zajemajo domače živali vrste koz, kozoroge (Capra ibex) in bezoarske ali perzijske koze (Capra aegagrus ali Capra hircus).

Iz teh tarifnih podštevilk so izključene naslednje živali, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0106 19 00: pižmar (Moschus moschiferus), afriški povodni ševrotan (Hyemoschus) in azijski ševrotan (Tragulus), ker ne spadajo v vrsto koz. Prav tako so iz teh tarifnih podštevilk izključene tako imenovane kozje antilope (himalajske koze, gamsi, itd).

0105

Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus , race, gosi, purani in pegatke

Ta tarifna številka zajema samo živo domačo perutnino, vrste navedene v poimenovanju tarifne številke (kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, vključno piščanci in kapuni), gojene bodisi za valjenje, zaradi mesa, zaradi perja ali za kateri koli drug namen (npr. za bivanje v ptičnicah, parkih ali jezerih).

Divja perutnina (npr. divji purani (Meleagris gallopavo) se uvršča pod tarifno podštevilko 0106 39 80, čeprav je vzrejena in zaklana na podoben način kot domača perutnina, navedena v tarifni podštevilki.

Golobi domačih vrst se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0106 39 10.

0106

Druge žive živali

0106 13 00

Kamele in drugi kamelidi (Camelidae)

Ta tarifna podštevilka zajema kamele, dromedarje in druge živali iz družine kamel (lame, alpake, gvanake, vikunje).

0106 14 10

Domači kunci

Ta tarifna podštevilka zajema samo kunce domačih vrst, vzrejene bodisi zaradi njihovega mesa, krzna (npr. angorski kunec), bodisi za kateri koli drug namen.

0106 14 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema divje kunce (Oryctolagus cuniculus) in zajce.

0106 19 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema vse žive sesalce, razen domačih in divjih konj, oslov, mul in mezgov (tarifna številka 0101), goveda (tarifna številka 0102), prašičev (tarifna številka 0103), ovac in koz (tarifna številka 0104), primatov (tarifna podštevilka 0106 11 00), kitov, delfinov, pliskavic, morskih krav in dugongov, tjulnjov, morskih levov in mrožov (tarifna podštevilka 0106 12 00) in kuncev in zajcev (tarifne podštevilke 0106 14 10 in 0106 14 90).

Primeri sesalcev, ki so zajeti pod te tarifne podštevilke:

1.

jeleni, damjaki, srnjad, gamsi (Rupicapra rupicapra), navadni ali ameriški losi (Alces alces), kozje antilope, (gorali (Naemorhedus), himalajske koze) in prave antilope;

2.

levi, tigri, medvedi, nosorogi, povodni konji, sloni, žirafe, okapiji, kenguruji, zebre itd.;

3.

veverice, lisice, vizoni (ameriške kune zlatice), svizci, bobri, pižmovke, vidre, morski prašički;

4.

severni jeleni;

5.

psi in mačke.

0106 20 00

Plazilci (vključno kače in želve)

Ta tarifna podštevilka zajema vse plazilce, kuščarje in želve (kopenske, morske in sladkovodne).

0106 39 10

Golobi

Ta tarifna podštevilka zajema vse ptiče iz družine golobov, najsi bodo divji ali domači, pri čemer namen uporabe domačih golobov ni pomemben (dvoriščni golobi, okrasni golobi, golobi – pismonoše).

Med divje vrste golobov spadajo gozdni golob ali grivar (Columba palumbus), golob duplar (Columba oenas), skalni golob (Columba livia), avstralski bronasti golob, divja grlica in grlica smejačica (Streptopelia turtur, Streptopelia ristoria).

Vendar pa so iz te tarifne podštevilke izključene nekatere vrste ptičev, ki so zelo blizu vrstam kur, kot so ogrličar (Caloenas nicobarica), dukula, kronasti golob in stepska kokoš. Ti ptiči se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0106 39 80.

0106 39 80

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema vse žive ptice, razen kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, rac, gosi, puranov in pegatk (tarifna številka 0105), ujed (tarifna podštevilka 0106 31 00), papig (tarifna podštevilka 0106 32 00), nojov in emujov (podštevilka 0106 33 00) ter domačih in divjih golobov (tarifna podštevilka 0106 39 10).

Primeri ptic, ki so zajete pod to tarifno podštevilko:

1.

siva gos (Anser anser), arktična divja gos (Branta bernicla), votlinska gos (Tadorna tadorna), mlakarica (Anas platyrhynchos), konopnica (Anas strepera), navadna žvižgavka (Anas penelope), dolgorepka (Anas acuta), raca žličarka (Anas clypeata), kreheljc, reglja (Anas querquedula, Anas crecca) in gaga;

2.

labodi in pavi;

3.

jerebice, fazani, prepelice, kljunači, močvirski kljunači, ruševci, gozdni jerebi, divji petelini, divje race, divje gosi, strnadi, kosi in škrjanci;

4.

ščinkavci, sinice, kanarčki, kolibriji, itd.

0106 49 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema sviloprejke, metulje, hrošče in druge insekte.

0106 90 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

vse druge vrste živih živali, razen rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev (poglavje 3) ter kultur mikroorganizmov (tarifna številka 3002);

2.

žabe.

POGLAVJE 2

MESO IN UŽITNI KLAVNIČNI PROIZVODI

Splošno

1.

Meso in klavnični proizvodi, primerni za človeško prehrano, se uvrščajo v to poglavje tudi, če so pripravljeni za proizvodnjo hrane za živali.

2.

V smislu tega poglavja se pomen izrazov „meso“ in „klavnični proizvodi“ uporablja, kot je opisano v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno.

3.

Navodila v primeru različnih stanj, v katerih utegnejo nastopati meso in klavnični proizvodi iz tega poglavja (sveže, ohlajeno, zamrznjeno, nasoljeno ali v slanici, sušeno ali dimljeno), so podana v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno. Poudariti je treba, da se globoko zamrznjeno meso in delno ali popolnoma odmrznjeno meso uvrščata na enak način kot zamrznjeno meso. Prav tako izraz „zamrznjeno“ ne zajema samo mesa, ki je bilo zamrznjeno sveže, ampak tudi meso, ki je bilo sprva rahlo sušeno in nato zamrznjeno pod pogojem, da je njegova dejanska in trajna konzervacija odvisna od zamrzovanja.

4.

V pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju so podana tudi navodila glede razlikovanja med mesom in klavničnimi proizvodi iz tega poglavja ter mesom in klavničnimi proizvodi iz poglavja 16. To poglavje zajema surovo, zmleto ali drobno sesekljano, vendar ne nadalje pripravljeno meso in klavnične proizvode, zavito v plastične materiale (tudi v obliki klobas) izključno zaradi lažjega rokovanja in transporta.

5.

V smislu razlikovanja med kosi mesa s kostmi in kosi mesa brez njih, se hrustanec in kite ne štejejo za kosti.

Dodatna opomba 1 (A) (d) in dodatna opomba 1 (A) (e)

Za izvajanje dodatnih opomb 1 (A) (d) in 1 (A) (e) k temu poglavju (v povezavi z dodatno opombo 1 (C) k temu poglavju) se pri določanju, ali so izpolnjeni pogoji v zvezi z najmanjšim in največjim številom reber, štejejo le tista cela ali deloma odrezana rebra, ki so neposredno pritrjena na hrbtenico.

Skladno s to razlago spodnja slika prikazuje primer goveje sprednje četrti, usklajene z dodatnima opombama 1 (A) (d) in 1 (A) (e) ter v povezavi z dodatno opombo 1 (C) k temu poglavju.

 

SPREDNJA ČETRT ZADNJA ČETRT

Image

Dodatna opomba 2 (C)

Za potrebe dodatne opombe 2 (C) k temu poglavju, ki se nanaša na dve različni tehniki rezov ter delov „podbradek“, „spodnja čeljust“ in „spodnja čeljust in podbradek skupaj“ je prikazano na skici v nadaljevanju:

 

Image

 

Image

Dodatna opomba 6 (a)

V smislu te dodatne opombe se sol ne šteje kot začimba.

Glej tudi dodatno opombo 7 k temu poglavju.

 

0201

Meso goveje, sveže ali ohlajeno

Ta tarifna številka zajema le sveže ali ohlajeno meso živali iz tarifne številke 0102.

Pri definiranju sprednje in zadnje četrti živali se uporabljajo naslednje ugotovitve:

(a)

kot vrat se šteje mišični del vratu s sedmimi vratnimi polvretenci;

(b)

kot pleča se šteje sprednja noga, ki obsega lopatico, nadlahtnico, koželjnico in podlahtnico skupaj s pripadajočo mišičnino;

(c)

kot nizki hrbet se štejejo file in ledja; križ lahko vključuje del potrebušine.

0201 10 00

Trupi in polovice

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju. Prvih osem ali devet hrbtnih vretenc je lahko na levi ali desni strani polovice trupa.

0201 20 20

„Kompenzirane četrti“

Izraz „kompenzirane četrti“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0201 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti

Izraza „nerazkosane sprednje četrti“ in „razkosane sprednje četrti“ sta opredeljena v točkah (d) in (e) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju. Iz te dodatne opombe je razvidno, da so iz te tarifne podštevilke izključeni npr.: sprednji deli polovice trupa, ki skupaj z vsemi pripadajočimi kostmi vključujejo manj kot štiri rebra, in jim manjkata vrat ali pleča, ali takšni, iz katerih je odstranjeno prvo vratno vretence t. i. „atlas“. Takšni deli trupov se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0201 20 90.

0201 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti

Izraza „nerazkosane zadnje četrti“ in „razkosane zadnje četrti“ sta opredeljena v točkah (f) in (g) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju. Iz te dodatne opombe je razvidno, da so iz te tarifne podštevilke izključeni zadnji deli polovice trupa, ki skupaj z vsemi pripadajočimi kostmi vključujejo manj kot tri rebra, ali pa so brez nizkega hrbta, vključno s filejem. Takšni deli se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0201 20 90. Vendar pa pod to tarifno podštevilko ostanejo uvrščene zadnje četrti brez ledvic ali ledvene maščobe, s potrebušino ali brez nje.

0201 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. pleča, stegno in nizki hrbet, s kostmi. Sem spadajo tudi sprednji in zadnji deli polovice trupa (s kostmi), ki ne ustrezajo opredelitvi „kompenzirane“ četrti, sprednje četrti ali zadnje četrti.

0201 30 00

Brez kosti

Ta tarifna podštevilka zajema vse kose govejega mesa, svežega ali ohlajenega, iz katerega so bile odstranjene vse kosti, npr. file in potrebušina brez kosti.

0202

Meso goveje, zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo zamrznjeno meso živali iz tarifne številke 0102.

0202 10 00

Trupi in polovice

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 10

„Kompenzirane četrti“

Izraz „kompenzirana četrt“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 30

Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti

Izraza „nerazkosane sprednje četrti“ in „razkosane sprednje četrti“ sta opredeljena v točkah (d) in (e) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 50

Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti

Izraza „nerazkosane zadnje četrti“ in „razkosane zadnje četrti“ sta opredeljena v točkah (f) in (g) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 20 90

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0201 20 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0202 30 50

Vrat, pleče, plečna bržola in prsi s spodnjim delom plečeta

Izrazi „vrat“, „plečna bržola“ in „prsa s spodnjim delom plečeta“ so opredeljeni v točki (h) dodatne opombe 1 (A) k temu poglavju.

0202 30 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema vse zmrznjene kose govejega mesa, ki je popolnoma brez kosti. Izjema so zamrznjeni bloki, omenjeni pod tarifno podštevilko 0202 30 10 in kosi iz tarifne podštevilke 0202 30 50.

0203

Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo meso živali iz tarifne številke 0103.

Prašičje meso, za katero avstralske oblasti potrjujejo, da gre za meso avstralskih divjih prašičev, se ne šteje za meso domačih prašičev.

0203 11 10 do 0203 19 90

Sveže ali ohlajeno

Te tarifne podštevilke zajemajo samo sveže ali ohlajeno meso živali iz tarifne številke 0103.

0203 11 10

Domačih prašičev

Izraz „trupi ali polovice“ je opredeljen v točki (a) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0203 12 11

Šunke in njihovi kosi

Izraz „šunke“ je opredeljen v točki (b) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zadnje krače s kostmi.

0203 12 19

Plečeta in njihovi kosi

Izraz „plečeta“ je opredeljen v točki (d) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema rebra, imenovana tudi „rebrca“, in tudi prednje krače s kostmi.

0203 19 11

Prednji deli in njihovi kosi

Izraz „prednji del“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka ne zajema prednjih krač s kostmi, pa tudi rebra, imenovana tudi „rebrca“, ne (tarifna podštevilka 0203 12 19).

0203 19 13

Hrbet in njegovi kosi, s kostmi

Izraz „hrbet“ je opredeljen v točki (e) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zarebernico.

0203 19 15

Prsi s potrebušino in njihovi kosi

Izraza „prsi s potrebušino“ in „kosi“ sta opredeljena v točki (f) dodatne opombe 2 (A) in v dodatni opombi 2 (B) k temu poglavju.

Kose ta tarifna podštevilka ne zajema, razen če imajo kožo in podkožno maščobo.

Ta tarifna podštevilka ne zajema reber brez kože in podkožne maščobe (tarifna podštevilka 0203 19 59).

0203 19 59

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema tudi rebra brez kože podkožne maščobe.

0203 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema samo meso živali iz tarifnih podštevilk 0103 91 90 ali 0103 92 90, še posebej meso divjih prašičev, razen celih trupov, polovic, nog, plečet, delov nog in delov plečet.

0203 21 10 do 0203 29 90

Zamrznjeno

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0203 11 10 do 0203 19 90 in k njihovim pododdelkom se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0204

Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso živali iz tarifne številke 0104 – bodisi domačih ali divjih, še posebej pa meso ovčjih vrst (domačih ali divjih ovac) kot tudi meso kozorogov.

0204 10 00

Trupi in polovice, jagnečji, sveži ali ohlajeni

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

Definicija jagnjetine je podana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifnima podštevilkama 0204 10 in 0204 30.

0204 21 00

Trupi in polovice

Izraza „trupi“ in „polovice“ sta opredeljena v točkah (a) in (b) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 10

Skrajšane sprednje četrti

Izraz „skrajšane sprednje četrti“ je opredeljen v točkah (c) in (d) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 30

Zarebrnice in/ali fileji

Izraz „zarebrnice in/ali fileji“ je opredeljen v točkah (e) in (f) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 22 50

Noge

Izraz „noge“ je opredeljen v točkah (g) in (h) dodatne opombe 3 (A) k temu poglavju.

0204 30 00

Trupi in polovice, jagnječji, zamrznjeni

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0204 10 00 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0204 41 00 do 0204 43 90

Drugo meso, ovčje, zamrznjeno

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0204 21 00, 0204 22 10, 0204 22 30 in 0204 22 50 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za tarifne podštevilke 0204 41 00, 0204 42 10, 0204 42 30 in 0204 42 50.

0204 50 11 do 0204 50 79

Meso, kozje

Izrazi „trupi“ in „polovice“ (tarifni podštevilki 0204 50 11 in 0204 50 51), „skrajšane sprednje četrti“ (tarifni podštevilki 0204 50 13 in 0204 50 53), „zarebrnice in/ali fileji“ (tarifni podštevilki 0204 50 15 in 0204 50 55), in „noge“ (tarifni podštevilki 0204 50 19 in 0204 50 59) so definirani v dodatni opombi 3 (A) k temu poglavju, v točkah (a) in (b), (c) in (d), (e) in (f) in (g) in (h).

0206

Užitni klavnični proizvodi goved, prašičev, ovac, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

Ta tarifna številka zajema užitne klavnične proizvode živali iz tarifnih številk 0101 do 0104. Iz te tarifne številke so izključeni užitni klavnični proizvodi, namenjeni za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, razen če ne ustrezajo pogojem, ki jih določijo pristojni organi.

Nadaljnja navodila so podana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0206.

0206 10 10 do 0206 10 98

Od goved, sveži ali ohlajeni

Te tarifne podštevilke zajemajo samo sveže ali ohlajene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0102.

0206 10 95

Mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone

Mišični in rebrni del sta mišična dela prepone.

0206 21 00 do 0206 29 99

Od goved, zamrznjeni

Te tarifne podštevilke zajemajo samo zamrznjene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0102.

0206 30 00

Od prašičev, sveži ali ohlajeni

Ta tarifna podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0103.

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0206 49 00, prvi odstavek, se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi nogice, repe, jetra, ledvice, srca, jezike, pljuča, užitno kožo, možgane in pečo.

0206 41 00 in 0206 49 00

Od prašičev, zamrznjeni

Ti tarifni podštevilki zajemata samo zamrznjene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0103.

0206 49 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema glave ali polovice glav z možgani, ličnicami ali jeziki ali brez njih, kot tudi dele glave (dodatna opomba 2 (C) k temu poglavju). Izraz „deli glav“ je opredeljen v tretjem odstavku navedene dodatne opombe.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi nogice, repe, ledvice, srca, jezike, pljuča, užitno kožo, možgane in pečo.

Ta tarifna podštevilka zajema užitne klavnične proizvode divjih prašičev.

0206 80 91

Konj, oslov, mul in mezgov

Ta tarifna podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0101.

0206 80 99

Ovac in koz

Ta tarifna podštevilka zajema samo sveže ali ohlajene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0104.

0206 90 91

Konj, oslov, mul in mezgov

Ta tarifna podštevilka zajema samo zamrznjene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0101.

0206 90 99

Ovac in koz

Ta tarifna podštevilka zajema samo zamrznjene klavnične proizvode živali iz tarifne številke 0104.

0207

Meso in užitni klavnični proizvodi perutnine iz tarifne številke 0105 , sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0207 11 10

Oskubljene in očiščene, z glavami in nogami, znane kot „83 % piščanci“

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene kokoši in peteline z glavami in nogami, iz katerih je bilo odstranjeno črevesje, vendar pa imajo druge notranje dele (predvsem pljuča, jetra, želodec, srce in jajčnike).

0207 11 30

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % piščanci“

Ta tarifna podštevilka zajema piščance pripravljene za peko, npr. oskubljene piščance brez glav in nog, vendar z vratovi, popolnoma očiščene, ter imajo srca, jetra in želodčke ponovno položene v trupe.

0207 11 90

Oskubljene in očiščene, brez glav, nog in vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „65 % piščanci“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema piščance pripravljene za peko, npr. oskubljene piščance brez glav in nog, ki so popolnoma očiščeni. Ta tarifna podštevilka zajema tudi kokoši in peteline, ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 11 10 in 0207 11 30, npr. neoskubljeni in neočiščeni piščanci z glavami in nogami.

0207 12 10 in 0207 12 90

Nerazrezane na kose, zamrznjene

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0207 11 30 in 0207 11 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0207 13 10

Brez kosti

Ta tarifna podštevilka zajema meso kokoši in petelinov brez kosti, ne glede na del telesa, iz katerega izhaja.

0207 13 20

Polovice ali četrtine

Izraz „polovice“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (b) k temu poglavju.

Izraz „četrtine“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (c) k temu poglavju. Ta tarifna podštevilka zajema zadnje četrtine, sestavljene iz krače (golenica in mečnica), noge (stegnenica), zadnjega dela hrbtišča ter škofije. Prav tako ta tarifna podštevilka zajema sprednjo četrt, ki je v glavnem sestavljena iz polovice prsi s pripadajočimi krili.

0207 13 30

Cela krila z ali brez vršičkov

Izraz „celo krilo, z ali brez vršičkov“, je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 13 40

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Glej dodatno opombo 4 (a) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema „hrbtišča z vratovi“, ki je sestavljen iz vratu, hrbtišča in eventuelno tudi škofije; hrbtišča; vratovi; škofije; vršički kril.

0207 13 50

Prsi in kosi prs

Izraz „prsi“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 13 60

Noge in kosi nog

Izraz „noga“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (f) k temu poglavju.

Rez, ki ločuje nogo od hrbta mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na spodnji skici:

 

Image

0207 13 91

Jetra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 13 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema užitne klavnične proizvode, predvsem srca, grebene in goltance, razen jeter.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi stopala kokoši in petelinov.

0207 14 10 do 0207 14 99

Kosi in klavnični proizvodi, zamrznjeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 13 10 do 0207 13 99 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 24 10

Oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene purane brez glav in nog, vendar z vratovi, popolnoma očiščene, ter imajo vrat, srce, jetra in želodec ponovno položene v trupe.

0207 24 90

Oskubljeni in očiščeni brez glav, nog ter vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znani kot „73 % purani“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene purane, pripravljene za peko, brez glav, vratov in nog in so popolnoma očiščeni. Zajema tudi purane, ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 24 10 in 0207 24 90.

0207 25 10 in 0207 25 90

Nerazrezani na kose, zamrznjeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 24 10 in 0207 24 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0207 26 10

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 26 20

Polovice ali četrtine

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0207 13 20 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 26 30

Cela krila z ali brez vršičkov

Izraz „cela krila z ali brez vršičkov“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 26 40

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 40 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 26 50

Prsi in kosi prs

Izraz „prsi“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 26 60

Krače in kosi krač

Izraz „krača“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

Rez, ki ločuje kračo od stegnenice, mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na spodnji skici:

 

Image

0207 26 70

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema kose, opisane v dodatni opombi 4 (a) in (h) k temu poglavju.

Rez, ki ločuje stegnenico (včasih komercialno znano kot bedro) ali celo nogo od hrbta, mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na skici v pojasnjevalni opombi k tarifni podštevilki 0207 13 60.

Rez, ki ločuje stegnenico od krače mora potekati med dvema linijama, ki razmejujeta sklep, tako kot je prikazano na skici v pojasnjevalni opombi k tarifni podštevilki 0207 26 60.

0207 26 91

Jetra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 26 99

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 27 10 do 0207 27 99

Kosi in klavniči proizvodi, zamrznjeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 26 10 do 0207 26 99 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 41 30

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene race, brez glav in nog, vendar z vratovi, popolnoma očiščene, ter imajo srca, jetra in želodčke ponovno položene v trupe.

0207 41 80

Oskubljene in očiščene, brez glav, nog, ter brez vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene race, pripravljene za peko, brez glav, vratov in nog in so popolnoma očiščene. Zajema tudi race, ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 41 20, 0207 41 30 in 0207 41 80.

0207 42 30

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 41 30 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 42 80

Oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter brez vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 41 80 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 43 00

Mastna jetra, sveža ali ohlajena

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 44 10

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 44 21

Polovice ali četrti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 20 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 44 31

Cela krila, z ali brez vršičkov

Izraz „cela krila, z ali brez vršičkov“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 44 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 40 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 44 51

Prsi in kosi prs

Izraz „prsi“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 44 61

Noge in kosi nog

Izraz „noge“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (f) k temu poglavju.

0207 44 71

Račji paletoji

Izraz „račji paletoji“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (ij) k temu poglavju.

0207 44 91

Jetra, razen mastnih jeter

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 44 99

Drugo

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 45 10

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 45 21 do 0207 45 81

S kostmi

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 13 20 do 0207 13 60 in 0207 44 71 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 45 93 in 0207 45 95

Jetra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 45 99

Drugo

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 51 90

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

Ta tarifna podštevilka zajema oskubljene gosi brez glav in nog, popolnoma očiščene, ter imajo srca in želodčke ponovno položene v trupe. Zajema tudi oskubljene in očiščene gosi pripravljene za peko. Prav tako zajema tudi gosi, ki se nahajajo v oblikah, ki ne ustrezajo opisom iz tarifnih podštevilk 0207 51 10 in 0207 51 90 – npr. zaklane gosi, ki so bile izkrvavljene in oskubljene, vendar niso bile očiščene, in so brez glav in nog.

0207 52 90

Oskubljene in očiščene, brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 51 90 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 53 00

Mastna jetra, sveža ali ohlajena

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 54 10

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 54 21

Polovice ali četrti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 20 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 54 31

Cela krila, z ali brez vršičkov

Izraz „cela krila, z ali brez vršičkov“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 54 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 40 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 54 51

Prsi in kosi prs

Izraz „prsi“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 54 61

Noge in kosi nog

Izraz „noge“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (f) k temu poglavju.

0207 54 71

Gosji paletoji

Izraz „gosji paletoji“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (ij) k temu poglavju.

0207 54 91

Jetra, razen mastnih jeter

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 54 99

Drugo

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 55 10

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 55 21 do 0207 55 81

S kostmi

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0207 13 20 do 0207 13 60 in 0207 44 71 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

0207 55 93 in 0207 55 95

Jetra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0207, zadnji odstavek.

0207 55 99

Drugo

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 60 10

Brez kosti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 10 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 60 21

Polovice ali četrti

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 20 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 60 31

Cela krila, z ali brez vršičkov

Izraz „cela krila, z ali brez vršičkov“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (d) k temu poglavju.

0207 60 41

Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 40 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0207 60 51

Prsi in kosi prs

Izraz „prsi“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (e) k temu poglavju.

0207 60 61

Noge in kosi nog

Izraz „noge“ je opredeljen v dodatni opombi 4 (a) in (f) k temu poglavju.

0207 60 99

Drugo

Pojasnjevalna opomba k tarifni podštevilki 0207 13 99 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0208

Drugo meso in užitni klavnični proizvodi, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

Ta tarifna številka zajema samo sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso in užitne klavnične proizvode živali, iz tarifne številke 0106.

0208 10 10

Domačih kuncev

Ta tarifna podštevilka zajema meso in užitne klavnične proizvode živali iz tarifne podštevilke 0106 14 10.

0208 90 10

Domačih golobov

Ta tarifna podštevilka zajema meso in užitne klavnične proizvode domačih golobov (dvoriščnih, okrasnih in golobov-pismonoš). Iz te tarifne podštevilke so izključeni meso in užitni klavnični proizvodi golobov, ki so opisani v pojasnjevalnih opombah k tarifni podštevilki 0106 39 10 kot „divji“; le-ti se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0208 90 30.

0208 90 30

Divjačine, razen zajcev ali kuncev

Ta tarifna podštevilka zajema meso in užitne klavnične proizvode od:

1.

dlakaste divjadi: jeleni, damjaki, srnjad, gamsi ali kozorogi (Rupicapra rupicapra), losi, kozje antilope, antilope, gazele, medvedi in kenguruji;

2.

pernate divjadi: divji golobi, divje gosi, divje race, jerebice, fazani, kljunači (npr. močvirski kljunači), ruševci, vrtni strnadi in noji.

Meso in užitni klavnični proizvodi predvsem lovnih živali (fazanov, damjakov, nojev itd.) ostanejo uvrščeni kot meso in užitni klavnični proizvodi divjadi, tudi če so te živali vzrejene v ujetništvu.

Mesa in užitnih klavničnih proizvodov severnih jelenov ta tarifna podštevilka ne zajema (tarifna podštevilka 0208 90 60). Vendar pa se meso in užitni klavnični proizvodi nekaterih vrst severnega jelena (npr. karibuja) uvrščata pod to tarifno podštevilko, če obstaja dokaz, da gre za meso in užitne klavnične proizvode živali, ki je živela v divjini in je bila ulovljena.

Ta tarifna podštevilka ne zajema mesa in užitnih klavničnih proizvodov divjih kuncev (Oryctolagus cuniculus) ali zajcev, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0208 10 90.

0208 90 60

Severnih jelenov

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0208 90 30, tretji odstavek.

0209

Svinjska maščoba brez pustega mesa in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena

0209 10 11 in 0209 10 19

Podkožna svinjska maščoba

Izraz „podkožna svinjska maščoba“ je opredeljen v dodatni opombi 2 (D) k temu poglavju.

0209 10 90

Svinjska maščoba, razen tiste iz tarifne podštevilke 0209 10 11 ali 0209 10 19

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0209, druga točka.

0209 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalno opombo HS k tarifni številki 0209, tretja točka.

0210

Meso in užitni klavnični proizvodii, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih proizvodov

Razen podkožne in druge maščobe iz tarifne številke 0209 zajema ta tarifna številka meso in užitne klavnične proizvode, ki so nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni od vseh živali iz tarifnih številk 0101 do 0106.

Glede izrazov „sušeni ali dimljeni“ in „nasoljeni, v slanici“ glej dodatni opombi 2 (E) in 7 k temu poglavju.

0210 11 11 do 0210 11 90

Šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

Za opredelitev pojma „s kostmi“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0210 11.

0210 11 11 do 0210 11 39

Domačih prašičev

Izraza „šunke“ in „plečeta“ sta opredeljena v dodatnih opombah 2 (A), (b) in (d) k temu poglavju.

0210 11 11 in 0210 11 19

Nasoljena ali v slanici

Ti tarifni podštevilki zajemata samo šunke, plečata in njihove kose s kostmi domačih prašičev, ki so bili predhodno globinsko suho nasoljeni ali namočeni v slanici. Lahko so bili nadalje tudi izpostavljeni rahlemu sušenju ali dimljenju, vendar ne v tolikšni meri, da bi jih bilo mogoče šteti za sušene ali dimljene v smislu tarifnih podštevilk 0210 11 31 in 0210 11 39 (kot je opredeljeno v dodatni opombi 2 (E) k temu poglavju).

0210 11 31 in 0210 11 39

Sušena ali dimljena

Ti tarifni podštevilki zajemata šunke, plečata in njihove kose s kostmi domačih prašičev, ki so bili konzervirani s sušenjem ali dimljenjem tudi če so te metode konzerviranja kombinirane s predhodnim soljenjem ali namakanjem v slanici. Takšen primer so predvsem šunke, ki so bile nasoljene pred delno dehidracijo bodisi na svežem zraku (npr. parmski pršut ali bajonska šunka) bodisi v dimu (ardenska šunka).

Šunke, plečeta in njihove kose, ki so bili predhodno delno dehidrirani, nato pa konzervirani z zamrzovanjem ali globokim zamrzovanjem, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0203 22 11 ali 0203 22 19.

0210 12 11 in 0210 12 19

Domačih prašičev

Izraza „prsi s potrebušino“ in „kosi“ sta opredeljena v točki (f) dodatne opombe 2 (A) in v dodatni opombi 2 (B) k temu poglavju.

0210 12 11

Nasoljene ali v slanici

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0210 11 11 in 0210 11 19 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0210 12 19

Sušene ali dimljene

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0210 11 31 in 0210 11 39 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0210 19 10

Prašičje polovice („bacon sides“) ali njihovi kosi („spencers“)

Izraza „prašičje polovice – bacon sides“ in „kosi prašiča – spencers“ sta opredeljena v točkah (g) in (h) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 20

Skrajšane polovice (tričetrtinske stranice) ali srednji deli („middles“)

Izraza „skrajšane polovice“ in „srednji del – middles“ sta opredeljena v točkah (ij) in (k) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 30

Prednji deli in njihovi kosi

Izraz „prednji del“ je opredeljen v točki (c) dodate opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 40

Hrbet in njegovi kosi

Izraz „hrbet“ je opredeljen v točki (e) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 19 60

Prednji deli in njihovi kosi

Izraz „prednji del“ je opredeljen v točki (c) dodatne opombe 2 (A) k temu poglavju.

0210 20 10 in 0210 20 90

Meso, goveje

Ti tarifni podštevilki zajemata samo meso živali iz tarifne številke 0102, ki je soljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno. Goveja drobovina se uvršča pod tarifno podštevilko 0210 99 51 ali 0210 99 59.

0210 99 10

Konjsko, nasoljeno, v slanici ali sušeno

Ta tarifna podštevilka zajema samo meso živali iz tarifnih podštevilk 0101 21 00 do 0101 29 90, ki je nasoljeno, v slanici ali sušeno. Dimljeno konjsko meso se uvršča pod tarifno podštevilko 0210 99 39, konjski klavnični proizvodi pa pod tarifno podštevilko 0210 99 85.

0210 99 21 in 0210 99 29

Ovčje in kozje

Ti tarifni podštevilki zajemata samo meso živali iz tarifne številke 0104, ki je nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno. Klavnični proizvodi teh živalskih vrst se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0210 99 85.

0210 99 31

Severnih jelenov

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0208 90 30, tretji odstavek.

0210 99 49

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema glave ali polovice glav domačih prašičev, z možgani, ličnicami ali jeziki ali brez njih, vključno njihove dele (glej dodatno opombo 2 (C) k temu poglavju). Deli glave so opredeljeni v tretjem odstavku zgoraj navedene dodatne opombe.

Za definicijo klavničnih proizvodov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0206.

0210 99 90

Užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih proizvodov

Ta tarifna podštevilka zajema tudi pelete iz teh mok in zdrobov.

POGLAVJE 3

RIBE IN RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI

Splošno

1.

Globoko zamrznjene ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji se uvrščajo na enak način kot zamrznjene ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji.

2.

Preprosto poparjenje (blanširanje), to je rahla toplotna obdelava brez pravega kuhanja, ne vpliva na uvrščanje. Blanširanje se pogosto uporablja pred zamrzovanjem, predvsem za tunino ter meso rakov in mehkužcev.

3.

Iz poglavja 3 so izključeni:

(a)

ribji želodci (zračni mehurji), surovi, posušeni ali nasoljeni, neuporabni za človeško prehrano (tarifna številka 0511);

(b)

rahlo nasoljene, posušene ali dimljene ribe, ki so zaradi začasne konzervacije vložene v rastlinskem olju – proizvodi, znani kot „polkonzerva“ – (tarifna številka 1604);

(c)

ribe, samo vložene v olju ali kisu, nadalje pripravljene ali ne (tarifna številka 1604);

(d)

mehkužci, ki so bili izpostavljeni toplotni obdelavi, ki je zadoščala za koagulacijo njihovih beljakovin (tarifna številka 1605).

0301

Ribe, žive

0301 11 00 in 0301 19 00

Okrasne ribe

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 0301 11 in 0301 19.

0301 11 00

Sladkovodne ribe

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

Hemigrammus ocellifer;

2.

zlato ribico (Carassius auratus) in zlatega krapa;

3.

vrsto mehkužnic, vključno črno mehkužnico (Mollienisia latipinna in velifera), zelene mečke in njene rdeče in albinske različice (Xiphophorus helleri), rdeče, zlate, črne in bele platije (Platypoecilus maculatus) ter križance med mečkami in platiji (Xiphophorus in Okattoiecukys), predvsem črne in berlinske mečke;

4.

siamske bojne ribice (Betta splendens), rajske ribice (Macropodus opercularis ali viridi-auratus), nitkarje in pritlikave nitkarje(Trichogaster trichopterus in Colisa lalia in fasciata);

5.

ribe vrste Pterophyllum scalare in eimckei.

0301 19 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

Chaetodontidae;

2.

Labridae;

3.

Scaridae (papagajevke in scarichthys).

0302

Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304

0302 11 10 do 0302 11 80

Postrvi ( Salmo trutta , Oncorhynchus mykiss , Oncorhynchus clarki , Oncorhynchus aguabonita , Oncorhynchus gilae , Oncorhynchus apache in Oncorhynchus chrysogaster )

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

morske postrvi (Salmo trutta trutta);

2.

potočne postrvi (Salmo trutta fario);

3.

jezerske postrvi (Salmo trutta lacustris);

4.

šarenke ali ameriške postrvi (Oncorhynchus mykiss);

5.

kratkovrate postrvi (Oncorhynchus clarki);

6.

zlate postrvi (Oncorhynchus aguabonita);

7.

postrvi gila (Oncorhynchus gilae);

8.

postrvi vrste Oncorhynchus apache;

9.

postrvi vrste Oncorhynchus chrysogaster.

0302 13 00

Tihomorski lososi ( Oncorhynchus nerka , Oncorhynchus gorbuscha , Oncorhynchus keta , Oncorhynchus tschawytscha , Oncorhynchus kisutch , Oncorhynchus masou in Oncorhynchus rhodurus )

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

rdeči losos ali „sockeye salmon“, ali aljaški rdeči losos (Oncorhynchus nerka);

2.

rožnati losos ali grbavi losos (Oncorhynchus gorbuscha);

3.

prijazni ali pasji ali „chum salmon“ (Oncorhynchus keta);

4.

kraljevi losos ali losos „chinook salmon“ ali kalifornijski losos ali „spring salmon“ (Oncorhynchus tschawytscha);

5.

srebrni losos ali „coho salmon“ (Oncorhynchus kisutch);

6.

japonski losos ali „japanese cherry salmon“ (Oncorhynchus masou);

7.

losos vrste Oncorhynchus rhodurus.

0302 19 00

Druge

Med drugimi sladkovodnimi salmonidami, ki so zajete pod to tarifno podštevilko, so:

1.

ozimice (Coregonus clupeaformis, Coregonus fera, Coregonus albula, Coregonus lavaretus);

2.

nosate ozimice (Coregonus oxyrhynchus);

3.

jezerske zlatovčice (Salvelinus alpinus), ameriške potočne zlatovčice (Salvelinus fontinalis), ameriške jezerske postrvi (Salvelinus namaycush ali Christivomer namaycush).

0302 21 10 do 0302 29 80

Bokoplute ribe ( Pleunorectidae , Bothidae , Cynoglossidae , Soleidae , Scophthalmidae in Citharidae ), razen jeter in iker

Bokoplute ribe niso sploščene vertikalno kot skati, ampak horizontalno in imajo dve očesi na zgornji strani.

0302 29 80

Druge

Pod to tarifno podštevilko so zajeti: gladki robec (Scophthalamus rhombus), limanda (Pleuronectes limanda ali Limanda limanda), rdeči jezik (Pleuronectes microcephalus ali Microstomus kitt) in navadna plošča (Platichthys flesus ali Flesus flesus).

0302 31 10 in 0302 31 90

Beli tuni ( Thunnus alalunga )

Beli tuni so prepoznavni po dolgih prsnih plavutih, ki segajo do zadnjične odprtine, ter po temno modrem hrbtu in modro sivih bokih in modro sivem trebuhu.

0302 32 10 in 0302 32 90

Rumenoplavuti tuni ( Thunnus albacares )

Rumenoplavute tune je mogoče zlahka prepoznati po srpasti obliki podrepne in druge hrbtne plavuti.

0302 33 10 in 0302 33 90

Črtasti tuni

Značilno za progaste tune (Euthynnus (Katsuwonus) pelamis) je, da imajo štiri do sedem temnih vzdolžnih prog na trebuhu. Njihov temno modri hrbet je poudarjen z jasno ločenim zelenim območjem nad prsno plavutjo, ki izgineva proti sredini telesa. Imajo srebrnkaste bočne strani in trebuh, ter kratke plavuti.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata palamid (Sarda sarda), ki imajo vzdolžne proge na hrbtih. Te ribe, sveže ali ohlajene, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0302 89 90.

0302 41 00

Sledi ( Clupea harengus , Clupea pallasii )

V smislu te tarifne podštevilke izraz „sled“ zajema le Clupeide vrste Clupea harengus (nordijski sled) in vrste Clupea pallasii (pacifiški sled). Riba, imenovana „indijski sled“ (Chirocentrus dorab) se uvršča pod tarifno podštevilko 0302 89 90, če se uvaža sveža ali ohlajena.

0302 43 10

Sardele vrste Sardina pilchardus

Ta tarifna podštevilka zajema tudi odrasle sardele (dolžine do 25 cm), imenovane „pilchards“.

0302 43 90

Papaline ( Sprattus sprattus )

V smislu teh tarifnih podštevilk izraz „papaline“ zajema le Clupeidae vrste Sprattus sprattus. Te ribe so v bližnjem sorodu s sledi, vendar so mnogo manjše in jih pogosto napačno imenujejo „norveške sardele“.

0302 51 10 in 0302 51 90

Trske ( Gadus morhua , Gadus ogac , Gadus macrocephalus )

Trska lahko doseže dolžino do 1,5 metra. Hrbte imajo olivno zelene barve s temnimi lisami in svetle trebuhe z belo pobočnico. Imajo tri hrbtne plavuti, kratko trebušno plavut in ribji brk na bradi.

0302 53 00

Saj ( Pollachius virens )

Ta riba je običajno znana pod imenom morski losos.

0302 74 00

Jegulje ( Anguilla spp.)

V smislu te tarifne podštevilke izraz „jegulje“ pomeni samo jegulje, ki se tako pravilno imenujejo (Anguilla spp.), vključno evropsko jeguljo (Anguilla anguilla) v dveh oblikah (debeloglava jegulja in nosata ali dolgonosa jegulja), ameriško jeguljo (Anguilla rostrata), japonsko jeguljo (Anguilla japonica) in avstralsko jeguljo (Anguilla australis).

Iz tega sledi, da so iz te tarifne podštevilke izključene ribe, ki jih napačno imenujejo morske jegulje (Conger conger), morene (Muraena helena) in peščenke ali velike peščenke (Ammodytes spp.) Te ribe se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0302 89 90.

0302 81 10

Trneži vrste Squalus acanthias

Trneži imajo en trn na hrbtu ter bočne škržne reže, ki se nahajajo nad prsno plavutjo; telo je zaobljeno in gladko; hrbte imajo sive, trebuhe pa bele. Lahko zrastejo do 1 metra dolžine.

0302 81 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema vrsto morskega psa galeus (Galeorhinus galeus ali Galeus canis).

0302 89 10

Sladkovodne ribe

Med sladkovodne ribe, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, spadajo:

1.

linji (Tinca tinca);

2.

mrene (Barbus spp.);

3.

ostriži: rečni ostriži (Perca fluviatilis), postrvnik ali črni ostriž (Micropterus spp.), sončni ostriž (Lepomis gibbosus) ter okuni (Gymnocephalus cernuus ali Acerina carnua);

4.

ploščiči (Abramis brama) in androge (Blicca bjoerkna);

5.

ščuke (Esox spp.) in kljunati ščukci (Lepistosteus spp.);

6.

belice (Alburnus alburnus), navadni globočki (Gobio gobio), donavski globočki (Gobio uranoscopus), glavači (Cottus gobio) in menki (Lota lota);

7.

rečni piškurji (Lampetra fluviatilis) in potočni piškurji (Lampetra planeri);

8.

bele ribe iz rodu Leuciscus spp., Rutilus spp. in Idus spp., npr. črnooka, rdečeoka, jez, kleni, itd;

9.

lipan (Thymallus spp.);

10.

smuč (Stizostedion lucioperca).

0302 89 90

Druge

Med morske ribe, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, spadajo:

1.

francoski molič (Trisopterus luscus in Trisopterus esmarki);

2.

kirnja (Serranus spp.) in ostrižnik (Epinephelus spp.);

3.

bradač (Mullus barbatus) in progasti bradač (Mullus surmuletus);

4.

krulec (Trigla, Eutrigla, Aspitrigla, Lepoditrigla in Trigloporus spp.);

5.

škarpina (Scorpeana spp.);

6.

morski piškur (Petromyzon marinus);

7.

morska igla (Belone belone) in morski pajek (Trachinus spp.);

8.

snetec (Osmerus spp.);

9.

kapelin (Mallotus villosus);

10.

ribe vrste Kathetostoma giganteum.

0302 90 00

Jetra in ikre

Sveža ali ohlajena ribja jetra in ikre, ki so iz katerega koli razloga primerne za človeško prehrano, ostanejo uvrščene pod to tarifno podštevilko tudi, če so namenjene za industrijsko rabo.

0303

Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304

Določila pojasnjevalnih opomb k tarifnim podštevilkam tarifne številke 0302 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

0304

Ribji fileti in drugo ribje meso (nemleto ali mleto), sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

0304 31 00 do 0304 49 90

Sveži ali ohlajeni fileti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0304, prvi odstavek, (1).

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi filete narezane na kose, če je le-te mogoče prepoznati kot kose, nastale iz filetov. Vrste, ki se najpogosteje uporabljajo za filetiranje, so: postrv, losos, trska, vahnja, rdeči okun, ugotica, oslič, zlata orada, morski list, navadna plošča, romb, tuna, skuša, sled in sardela.

0304 49 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema filete morskega lista, navadne plošče in sleda.

0304 61 00 do 0304 89 90

Zamrznjeni fileti

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0304 31 00 do 0304 49 90.

Te tarifne podštevilke zajemajo globoko zamrznjene bloke iz filetov ali kosov filetov (običajno iz trske) – ne glede na to ali so pomešani ali ne z majhno količino (ne več kot 20 mas. %) dodatnih koščkov rib iste vrste, katerih namen je zapolniti prazne prostore v blokih ali kosih. Bloki in kosi so namenjeni za razrez na manjše kose (porcije, palčke itd.), ki se nato pakirajo za prodajo na drobno.

0304 93 10

Surimi

Surimi je vmesni proizvod, ki se prodaja v zamrznjenem stanju. Sestavljen je iz belkaste paste, ki je tako rekoč brez vonja in okusa in je izdelana iz drobno zmletega, opranega in presejanega ribjega mesa. Zapovrstna spiranja odstranijo večji del maščob in vodotopnih beljakovin. Za izboljšanje konsistence in za stabilizacijo proizvoda v zamrznjenem stanju, se dodajajo majhne količine aditivov (npr. sladkor, sol, D-glucitol (sorbitol) in di- ali trifosfat).

Ta tarifna podštevilka ne zajema jedi na osnovi surimija (tarifna podštevilka 1604 20 05).

0304 94 10

Surimi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0304 93 10.

0304 95 10

Surimi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0304 93 10.

0304 99 10

Surimi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0304 93 10.

0305

Ribe, sušene, nasoljene ali v slanici; dimljene ribe, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja; ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

0305 10 00

Ribja moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehrano

Ribja moka in zdrob običajno postane užitna s procesom razoljevanja in odišavljenja in jo lahko včasih imenujejo kot „ribji koncentrat“.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvod, znan kot „instant ribji prah“, dobljen iz svežega ribjega mesa, ki ga zamrznejo, narežejo na majhne koščke, zmeljejo ter posušijo.

0305 31 00 do 0305 39 90

Ribji fileti, sušeni, nasoljeni ali v slanici, toda nedimljeni

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0304 31 00 do 0304 49 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke. Prekajeni ribji fileti se uvrščajo pod tarifne podštevilke 0305 41 00 do 0305 49 80.

0305 41 00 do 0305 49 80

Dimljene ribe, vključno s fileti, razen užitne ribje drobovine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0305, četrti odstavek.

0305 63 00

Sardoni ( Engraulis spp.)

Ta tarifna podštevilka zajema samo sardone v slanici, ki niso bili izpostavljeni nobeni drugi predelavi. Pakirani so v majhne sodčke ali steklene kozarce, pogosto pa v nepredušno zaprte pločevinke, ki po zaprtju niso bile izpostavljene nobeni toplotni obdelavi.

0306

Raki v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni raki v oklepu ali brez oklepa, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; raki v oklepu, kuhani v sopari ali v vreli vodi, ohlajeni ali neohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; moka, zdrob in peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano

Raki, ki so bili izluščeni in kuhani (npr. kuhani in izluščeni repi kozic, običajno zmrznjeni), se uvrščajo pod tarifno številko 1605.

Delno izluščeni deli rakov (npr. klešče), ki so bili kuhani v sopari ali v vreli vodi in so primerni za takojšnje uživanje brez nadaljnjega izluščevanja, se prav tako uvrščajo pod tarifno številko 1605.

0306 11 05 do 0306 11 90

Rarogi ( Palinurus spp., Panulirus spp. in Jasus spp.)

V nasprotju s pravimi jastogi so rarogi rdeči in imajo le zelo majhne klešče, zato pa močno razvite tipalke. Poleg tega imajo grčast in bodičast oklep.

0306 11 10

Zadki rarogov

Ta tarifna podštevilka zajema repe rarogov v oklepu, cele ali razdeljene na dva dela, kot tudi repe brez oklepa.

0306 11 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema raroge v oklepu, cele ali vzdolžno razdeljene, kot tudi meso rarogov.

0306 12 05 do 0306 12 90

Jastogi ( Homarus spp.)

Jastogi so raki z velikimi kleščami. Živi jastogi so temno modre barve, ter belo ali rumenkasto marmorirani; rdeči postanejo šele s kuhanjem.

Jastogi se pripravljajo na enak način kot rarogi in drugi morski raki.

0306 14 05 do 0306 14 90

Rakovice

Izraz „rakovice“ obsega široko paleto rakov z oklepi zelo različnih velikosti, ter se razlikujejo od rarogov, jastogov, kozic in drugih dolgorepih rakov po tem, da nimajo oblikovanega mesnatega repa.

0306 14 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema poleg evropskih morskih rakov, kot sta npr. plavajoča rakovica (Portunus puber) in veliki morski pajek (Maia squinado), še številne druge vrste (predvsem Cancer, Carcinus, Portunus, Neptunus, Charybdis, Scylla, Erimacrus, Limulus, Maia in Menippi spp.), tudi sladkovodnega raka, znanega kot „kitajska rakovica“ (Eriocheir sinensis).

0306 15 10 in 0306 15 90

Škampi ( Nephrops norvegicus )

Škampi so znani tudi kot kozice Dublinskega zaliva, prepoznavni so po dolgih, ozkih in prizmatičnih kleščah.

0306 16 10 do 0306 17 99

Hladnovodne kozice ( Pandalus spp., Crangon crangon ); druge kozice

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

kozice, ki jih je nekaj vrst, med katerimi so nekatere (globoko morske kozice) znane kot „rožnate kozice“ (čeprav pri kuhanju ne postanejo rožnate). So iz družine Pandalidae;

2.

rjave ali sive kozice iz rodu Crangon;

3.

kozice iz družin Palaemonidae in Penaeidae. Med njimi je navadna kozica (Palaemon serratus) in kraljevska kozica (Penaeus caramota ali Penaeus kerathurus).

0306 19 10

Sladkovodni raki

To so raki tekočih voda. Najpomembnejše vrste med njimi so iz rodu Astacus, Cambarus, Orconectes in Pacifastacus.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi repe sladkovodnih rakov.

0306 21 10 in 0306 21 90

Rarogi ( Palinurus spp., Panulirus spp. in Jasus spp.)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0306 11 05 do 0306 11 90.

0306 22 10 do 0306 22 99

Jastogi ( Homarus spp.)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0306 12 05 do 0306 12 90.

0306 24 10 do 0306 24 80

Rakovice

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0306 14 05 do 0306 14 90.

0306 24 80

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema poleg evropskih morskih rakov, kot sta npr. plavajoča rakovica (Portunus puber) in veliki morski pajek (Maia squinado), še številne druge vrste (predvsem Paralithodes chamchaticus, Callinectes sapidus, Chionoecetes spp., Cancer, Carcinus, Portunus, Neptunus, Charybdis, Scylla, Erimacrus, Limulus, Maia in Menippi spp.), tudi sladkovodnega raka, znanega kot „kitajska rakovica“ (Eriocheir sinensis).

0306 25 10 in 0306 25 90

Škampi ( Nephrops norvegicus )

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 0306 15 10 in 0306 15 90.

0306 26 10 do 0306 27 99

Hladnovodne kozice ( Pandalus spp., Crangon crangon ); druge kozice

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 0306 16 10 do 0306 17 99.

0306 29 10

Sladkovodni raki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0306 19 10.

0307

Mehkužci v lupini ali brez lupine, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni mehkužci, v lupini ali brez lupine, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja; moka, zdrob in peleti iz mehkužcev, primerni za človeško prehrano

0307 11 10 do 0307 19 90

Ostrige

Te tarifne podštevilke zajemajo samo dvolupinske školjke iz rodov Ostrea, Crassostrea (imenovanega tudi Gryphaea) in Pycnodonta.

Običajno razlikujemo med ploščatimi ostrigami (iz rodu Ostrea) in tistimi, ki so nepravilnih oblik, kot so portugalska ostriga (Crassostrea angulata) in tako imenovana ameriška ostriga (Crassostrea virginica).

0307 11 10

Ploščate ostrige (iz rodu Ostrea ), žive, z maso (vključno z lupino) največ 40 g po kosu

Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo samo ostrige iz rodu Ostrea, z maso največ 40 gramov (vključno z lupino). Ploščate ostrige, ki se nabirajo v Evropi, so večinoma vrste Ostrea edulis. Obstajajo pa tudi druge vrste, predvsem Ostrea lurida s pacifiških obal Severne Amerike in Ostrea chilensis iz Čila.

0307 11 90 do 0307 19 90

Druge

Pod te tarifne podštevilke se uvrščajo ostrige iz rodu Ostrea, z maso več kot 40 gramov, pa tudi vse ostale ostrige, mlade ali odrasle iz rodu Crassostrea (imenovane tudi Gryphaea) in iz rodu Pycnodonta.

Rod Crassostrea vključuje tudi portugalske ostrige (Crassostrea angulata), japonske ostrige (Crassostrea gigas) ter ameriške ostrige (Crassostrea virginica).

0307 71 00 do 0307 79 90

Koritnice, srčanke in barčice (iz družin Arcidae , Arcticidae , Cardiidae , Donacidae , Hiatellidae , Mactridae , Mesodesmatidae , Myidae , Semelidae , Solecurtidae , Solenidae , Tridacnidae in Veneridae )

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

popranke (Scorobicularia plana), koritnice (Mactra spp.) in srčanke (Cardium spp.);

2.

morske nožnice (Solen spp.) – še posebej britvičarke (Solen marginatus, Solen siliqua in Solen ensis) in venerice (Venus mercenaria in Venus varrucosa);

0307 91 10 do 0307 99 80

Drugo, vključno z moko, zdrobom in peleti, primernimi za človeško prehrano

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

morske polže, kot je npr. blatarka (Buccinum undatum);

2.

breženke (Littorina in Lunatia spp.);

3.

sipe vrste Sepia pharaonis;

4.

orjaške lignje (Dosidicus gigas) in pacifiške puščičaste lignje (Todarodes pacificus).

POGLAVJE 4

MLEČNI PROIZVODI; PTIČJA JAJCA; NARAVNI MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI ALIZAJETI NA DRUGEM MESTU

Splošno

Kazeinati, pridobljeni iz kazeina mleka, se na primer uporabljajo kot emulgatorji (natrijev kazeinat) ali vir beljakovin (kalcijev kazeinat). Proizvodi, ki vsebujejo več kot 3 mas. % kazeinatov v suhi snovi, so izključeni iz tarifnih številk 0401 do 0404, ker navedena količina kazeinatov ni naravno prisotna v mleku (glej zlasti tarifno številko 1901).

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

Če izdelki ne vsebujejo drugih dodatkov razen tistih, določenih v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno, to poglavje zajema:

1.

nepredelano polnomastno mleko, ter delno ali popolnoma posneto mleko;

2.

pasterizirano mleko, npr. mleko, katerega obstojnost je bila podaljšana z delno odstranitvijo mikroorganizmov s postopkom toplotne obdelave;

3.

sterilizirano mleko, vključno UHT mleko, ki je dlje časa obstojno zaradi popolne odstranitve mikroorganizmov, ki je bilo doseženo s povečano toplotno obdelavo;

4.

homogenizirano mleko, v katerem so maščobne kroglice razbite – z mehanskim postopkom pri zelo visokem pritisku in v kombinaciji s toplotno obdelavo – na manjše kroglice, kar delno preprečuje nastajanje smetane;

5.

peptizirano mleko, npr. mleko, katerega prebavljivost je izboljšana z dodatkom pepsinov, ki pospešujejo razgradnjo beljakovin;

6.

smetano, npr. maščobno plast, ki se naravno tvori na površju stoječega mleka zaradi počasne aglomeracije maščobnih kroglic, ki tvorijo emulzijo. Po odstranitvi smetane iz mleka (ročno ali z ekstrakcijo s centrifugiranjem mleka v separatorju za smetano) predstavlja maščoba v primerjavi z drugimi mlečnimi sestavinami daleč največji delež (običajno več kot 10 mas. %). Nekateri postopki s centrifugiranjem proizvedejo smetano z vsebnostjo maščobe več kot 50 mas. %.

Znotraj tega poglavja se smetana šteje kot „nekoncentrirana“, ne glede na odstotek vsebnosti maščobe, če je dobljena izključno:

(a)

s posnemanjem s površine mleka,

(b)

s centrifugiranjem.

„Koncentrirana“ smetana, dobljena na razne načine, kot je npr. z evaporacijo vode med toplotno obdelavo, se uvršča pod tarifno številko 0402.

0402

Mleko in smetana, koncentrirana ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila

Ta tarifna številka zajema mleko v prahu, ki mu je bil ponovno dodan sterilizacijski centrifugat, pod pogojem, da se delež naravnih sestavin ne spremeni (sicer se uvršča pod tarifno številko 0404).

Proizvodi, ki vsebujejo več kot 3 mas. % sojinega lecitina (emulgator) v suhi snovi, so izključeni iz te tarifne številke.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0404, izključitev (d).

0403

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne

Proizvodi v pastozni obliki, ki se običajno uživajo z žlico, se ne uvrščajo kot proizvodi v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah.

Za potrebe te tarifne številke, izraz „pinjenec“ zajema tako sladek (to je ne-zakisan) kot tudi zakisan pinjenec.

0403 10 11 do 0403 10 99

Jogurt

Te tarifne podštevilke zajemajo le proizvode, ki so bili dobljeni izključno s fermentacijo mlečno kislinskih bakterij tipa Streptococcus thermophilus in Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo proizvodov, ki so bili po fermentaciji izpostavljeni toplotni obdelavi, ki je uničila jogurtove kulture (tarifna podštevilka 0403 90).

0403 90 11 do 0403 90 99

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 0403 10 11 do 0403 10 99.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo proizvodov tipa „cagliata“, opisanih v pojasnjevalnih opombah k tarifnim podštevilkam 0406 10 30 do 0406 10 80, tretji odstavek.

0404

Sirotka, koncentrirana ali ne ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne; proizvodi sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 0402, prvi odstavek.

0404 90 21 do 0404 90 89

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 0402 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

Te tarifne podštevilke zajemajo koncentrirane mlečne beljakovine, dobljene z delno odstranitvijo laktoze in mineralnih soli iz posnetega mleka, ki vsebujejo 85 mas. % ali manj beljakovin v suhi snovi. Pri izračunu vsebnosti beljakovin se vsebnost dušika pomnoži s faktorjem 6,38.

Če vsebnost beljakovin v koncentriranih mlečnih beljakovinah presega 85 mas. % v suhi snovi, se proizvod uvršča pod tarifno številko 3504 (glej dodatno opombo 1 k poglavju 35).

0405

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi

0405 10 11 do 0405 10 90

Maslo

Izraz „maslo“ je opredeljen v opombi 2 (a) in v opombi 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0405, (A).

Maslo je vodna emulzija mlečne maščobe, pri čemer je voda disperzijska faza, maščoba pa disperzijski medij.

Na drugi strani pa je smetana iz tarifnih številk 0401 ali 0402 – v kateri je lahko vsebnost maščob včasih enaka kot v maslu – emulzija maščobnih korglic v vodi, pri čemer je voda disperzijski medij, maščoba pa disperzijska faza.

Iz te razlike v strukturi izhaja, da je mogoče z dodatkom ustrezne količine vode k smetani iz slednje dobiti mleko, česar pa ni možno storiti z maslom.

0405 20 10 do 0405 20 90

Mlečni namazi

Izraz „mlečni namazi“ je opredeljen v opombi 2, (b) k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0405, (B).

0405 90 10 in 0405 90 90

Drugo

Glej opombo 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0405, (C).

0406

Sir in skuta

Proizvodi, katerim je bila mlečna maščoba delno ali v celoti nadomeščena z drugimi (npr. z rastlinskimi maščobami), se ne štejejo za sire znotraj te tarifne številke (običajno tarifna številka 2106).

0406 10 30 do 0406 10 80

Sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno sir iz sirotke in skuta

Za sir iz sirotke, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0406, drugi odstavek.

Skuta ali „beli sir“ je proizvod, dobljen iz sesirjenega mleka, iz katerega je bila odvzeta večina sirotke (z odcejanjem ali stiskanjem). Skuta (razen skute v prahu), ki vsebuje do 30 mas. % dodanega sladkorja in sadja, se šteje za proizvod, ki ohranja značaj skute in ostane uvrščen pod temi tarifnimi podštevilkami.

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode tipa „cagliata“, to so proizvodi dobljeni s koagulacijo polnomastnega, delno posnetega ali popolnoma posnetega mleka, iz katerega je bila odvzeta večina sirotke. Koagulacija je povzročena z dodatkom sirišča, drugih encimov ali tretiranja s kislino. Ti proizvodi so pastozne oblike, gladki in z lahkoto razpadejo na zrna, z značilnim intenzivnim vonjem in z vsebnostjo natrijevega klorida do vključno 0,3 mas. % ali manj. So „vmesni“ proizvod, ki se uporablja za nadaljno predelavo, predvsem za izdelavo sirov.

0406 20 00

Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

naribane sire, ki se običajno uporabljajo kot začimba ali za druge namene v industrijski predelavi hrane. Najpogosteje so dobljeni iz trdih sirov (npr. grana, parmigiano reggiano, ementalec, reggianito, sbrinz, asiago, pecorino itd.). Ti siri so lahko delno dehidrirani z namenom zagotoviti čim daljšo obstojnost.

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi sire, ki so bili po ribanju aglomerirani.

2.

sire v prahu, ki se običajno uporabljajo v prehrambeni industriji. Izdelani so iz vseh vrst sirov, ki so bili predhodno bodisi utekočinjeni in nato uprašeni bodisi predelani v kašo ter posušeni in zmleti v prah.

0406 30 10 do 0406 30 90

Sir, topljen, razen naribanega ali v prahu

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifništevilki 0406, prvi odstavek, (3).

0406 40 10 do 0406 40 90

Siri z modrimi žilami in drugi siri, ki vsebujejo žile, nastale s  Penicillium roqueforti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0406 40.

Glavna značilnost teh sirov je nepravilna pigmentacija, ki je posledica nastanka plesni v jedru sira.

0406 40 90

Drug

Ta tarifna podštevilka zajema tudi sire z jasno vidno belo/sivo nepravilno pigmentacijo v jedru sira, nastalo z uporabo brezbarvnega seva Penicillium roqueforti.

0407

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

Ta tarifna številka zajema tudi pokvarjena jajca v lupini, kot tudi jajca, v katerih se je že pričel proces inkubacije.

Obstojnost jajc se lahko doseže z obdelovanjem zunanjosti jajca z maščobo, voskom ali parafinskim voskom, z vlaganjem v raztopino apna ali silikata (soda ali kalijev karbonat) ali na druge načine.

Izraz „perutnina“ pomeni ptice iz tarifne številke 0105.

0407 11 00 do 0407 19 90

Oplojena jajca za valitev

Te tarifne podštevilke zajemajo samo perutninska jajca, ki ustrezajo pogojem, ki jih določijo pristojni organi.

0408

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih

0408 11 80

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema jajčne rumenjake, primerne za človeško prehrano in jajčne rumenjake, neprimerne za človeško prehrano, razen tistih, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0408 11 20.

Zajema tudi jajčne rumenjake v prahu, ki so bili konzervirani z dodatkom majhnih količin kemikalij in so namenjeni za izdelavo tort in peciva, testenin in podobnih izdelkov.

0408 19 81 in 0408 19 89

Drugi

Prvi stavek pojasnjevalnih opomb k tarifni podštevilki 0408 11 80 se uporablja mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0408 91 80

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0408 11 80 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0408 99 80

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0408 11 80 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Poleg celih, svežih jajc brez lupin, zajema ta tarifna podštevilka konzervirana tekoča cela jajca, ki so bila konzervirana npr. z dodatkom soli ali kemičnih konzervansov in zamrznjena cela jajca. Zajema tudi jajca, kuhana v pari ali v vreli vodi in vlita jajca (t. i. „dolga“ jajca, cilindrične oblike, izdelana iz mešanice rumenjakov in beljakov iz večih jajc).

POGLAVJE 5

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

0505

Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja

0505 10 10 in 0505 10 90

Vrsta perja, ki se uporablja za polnjenje; puh

Proizvodi iz teh tarifnih podštevilk so opredeljeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni podštevilki 0505 10.

0505 10 10

Surovo

Ta tarifna podštevilka zajema perje vrst, ki se uporabljajo za polnjenje, ter puh v stanju, kot je bilo oskubljeno s ptičjega telesa, četudi je šlo za skubljenje mokrega perja. Zajema tudi perje in puh, ki sta bila po skubljenju izpostavljena postopku odstranjevanja prahu, sta bila razkužena, ali pa izpostavljena zgolj konzervacijski obdelavi.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi rabljeno perje, ki se v takšnem stanju ne more ponovno uporabiti kot perje za polnjenje. Proizvodi iz te tarifne podštevilke so večinoma v obliki stisnjenih bal.

0505 10 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema perje tistih vrst, ki se uporabljajo za polnjenje, ter puh, ki je bil izpostavljen temeljitejšemu čiščenju, kot je opisano v pojasnjevalni opombi k tarifni podštevilki 0505 10 10, npr. opran v vodi ali v pari in nato posušen z vročim zrakom)

0505 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

kože in druge dele ptičev (glave, krila, vratove itd.) z njihovim perjem ali puhom, ki so namenjeni npr. za proizvodnjo okrasnih dodatkov za pokrivala;

2.

kože ptičev brez krovnih peres, še posebej del gosje kože, znan kot „labodja koža“, ki se uporablja predvsem za proizvodnjo pomponov;

3.

dolga peresa iz kril ali repa ali drugih delov, ki ni uporabno za polnjenje zaradi mer in togosti peresnih tulcev;

4.

okrasni deli, ki so po obdelavi namenjeni za proizvodnjo okrasnih dodatkov za pokrivala, za izdelovanje umetnih rož itd.. Takšni deli so npr. peresa noja, bele čaplje, čaplje, fazana, marabuja, ibisa, pava, rajske ptice, flamingov, šoje, kolibrija, srake, jastreba, galeba in štorklje;

5.

perje v glavnem enake dolžine, ki se uporablja za proizvodnjo perjastih metlic za prah in omel iz perja;

6.

nekateri jasno izoblikovani deli perja, kot sta peresni list in tulec, prirezan ali ne (npr. za izdelavo ribiške opreme ali zobotrebcev) kosmača, odrezana s peresnega tulca ali priraščena s tankimi delci pristriženega ali nepristriženega tulca (puljeno perje). Če peresa zaradi kakršnega koli predelovalnega postopka izgubijo naravo perja za polnjenje, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0505 10 10 ali 0505 10 90;

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode, ki so v Nemčiji znani pod imenom „gerissene Hahnenhälse“. To so tulci peres, prirezani zaradi doseganja ostrine in proporcionalnosti. Na teh peresih je le majhna kosmača, ki je postopek prirezovanja ni mogel odstraniti;

7.

prah (ali zdrob) in odpadki perja ali delov peres.

0506

Kosti in strženi rogov, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), obdelani s kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov

0506 10 00

Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0506, drugi odstavek, (3).

0506 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0506, drugi odstavek, (1), (2), (4) in (5).

0510 00 00

Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0510, zajema ta tarifna številka ohlajeno ali zamrznjeno tkivo placente, v sterilnih ali nesterilnih posodah.

0511

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano

0511 91 10

Ribji odpadki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0511, (6), odstavki (i) do (iv).

0511 91 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

neužitna ribja jajca in ikre (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0511, (5), odstavka (i) in (ii);

2.

odpadki rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev npr. oklepi kozic, v prahu ali ne;

3.

mrtve živali iz poglavja 3, ki niso užitne, ali pa se štejejo kot neprimerne za človeško prehrano (npr. posušene vodne bolhe in drugi posušeni dvoklopniki ali listonožci, ki se uporabljajo kot hrana za akvarijske ribe).

0511 99 31 in 0511 99 39

Spužve, naravne, živalskega izvora

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0511, (14).

0511 99 31

Surove

Poleg spužv, uvoženih iz države, v katere morju so bile nabrane, zajema ta tarifna podštevilka naravne spužve, s katerih je bila odstranjena njihova zunanja prevleka, nežna viskozna snov in nekatere snovi iz njihovega okolja (npr. apnenčaste snovi, pesek) z mlatenjem ali drobljenjem in pranjem v morski vodi.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi naravne spužve, katerim so bili z rezanjem odstranjeni njihovi neuporabni deli (npr. strohneli deli), ter nasploh spužve, ki niso bile izpostavljene kemični obdelavi.

0511 99 39

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema spužve, ki so bile nadalje obdelane zaradi popolne odstranitve njihove apnenčaste snovi, posvetlitve (z obdelavo z bromom ali z natrijevim tiosulfatom), razmastitve (z namakanjem v raztopini amonijaka), beljenja (z namakanjem v 2 % oksalni kislini), ali z drugimi kemičnimi postopki za dosego njihove uporabnosti.

0511 99 85

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0511, (2), (3), (4), (7), (8) in (13). Ta tarifna podštevilka zajema tudi mrtve živali iz poglavja 1, ki niso užitne, ali pa veljajo za neprimerne za človeško prehrano.

Ta tarifna podštevilka ne zajema živalske krvne plazme (npr. tarifna številka 3002).

ODDELEK II

RASTLINSKI PROIZVODI

POGLAVJE 6

ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN PODOBNO; REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE

0601

Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne številke 1212

0601 20 30

Orhideje, hijacinte, narcise in tulipani

Ta tarifna podštevilka zajema tudi druge orhideje zajedavke (npr. orhideje iz rodov Cattleya in Dendrobium).

0602

Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji

0602 10 10 in 0602 10 90

Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

žive dele rastlin brez korenin, ki so bili ločeni od matične rastline z namenom, da postanejo neodvisne rastline (potaknjenci);

2.

žive dele rastlin z brsti (očesi), ki so namenjeni za cepljenje na rastline (cepiči).

0602 40 00

Vrtnice, cepljene ali necepljene

Ta tarifna podštevilka zajema tako gojene kot tudi divje vrtnice ali šipek.

0602 90 10

Gobji micelij

Gobji micelij je izraz za mrežo nežnih vlaken (Thallus ali Mycellium), ki se pogosto nahaja v zemlji ter živi in raste na površju razpadajoče živalske ali rastlinske snovi v kopreni, ter se razvije v gobo.

Gobji micelij, namenjen za trgovanje, se prodaja v obliki plošč, ki vsebuje delčke napol razpadle slame, na katere so položene plasti micelija.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode, sestavljene iz nepopolno razvitega gobjega micelija, ki je v mikroskopskih količinah položen na plast žitnih zrn, pomešanih s steriliziranim konjskim kompostom (mešanica slame in konjskega gnoja).

0602 90 41

Gozdno drevje

Ta tarifna podštevilka zajema mladike iz semen iglavcev ali listavcev, ki se običajno uporabljajo za pogozdovanje. Večinoma se dobavljajo brez obdajajoče zemlje.

0602 90 45

Ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline

Ta tarifna podštevilka zajema mlade rastline, ki drugje niso navedene ali zajete, npr. rastline, ki zahtevajo nadaljnjo vzgojo, preden jih je mogoče posaditi. So enoletne ali dveletne sadike, pa tudi ukoreninjeni potaknjenci, ukoreninjeni lesnati potaknjenci, potaknjenci in sadike, ki večinoma niso starejše od dveh do treh let.

0602 90 49

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema drevesa in grme evropskih in eksotičnih vrst, ki drugje niso navedene ali zajete in se običajno ne uporabljajo za pogozdovanje. Večinoma jih dobavljajo skupaj z obdajajočo zemljo.

0602 90 50

Druge na prostem rastoče rastline

Ta tarifna podštevilka zajema rastline, ki so namenjene za trajno vsaditev, katerih neolesenela stebla v jeseni odmrejo, spomladi pa poženejo nove poganjke.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi praproti ter močvirske in vodne rastline (razen tistih iz tarifne številke 0601 ali tarifne podštevilke 0602 90 99).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zvitke in plošče trave za travnate površine.

0603

Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno

0603 11 00 do 0603 19 80

Sveže

Te tarifne podštevilke zajemajo cvetje in cvetlične šopke, katerih naravna barva je bila spremenjena ali izboljšana predvsem z absorbcijo barvnih raztopin pred ali po rezanju, ali pa z enostavnim potapljanjem v takšne raztopine, z namenom, da bi cvetje ostalo sveže.

0603 19 80

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema sončnice in resede. Vendar pa se stebla in listi teh dveh rastlin (brez cvetov) uvrščajo pod tarifno podštevilko 1404 90 00.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi vrbove veje z brsti ali cvetovi. Vendar pa se vrbove veje brez brstov ali cvetov uvrščajo pod tarifno podštevilko 1401 90 00.

0604

Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni

0604 20 11

Jelenovec

To je rastlina iz družine Cladoniceae (Cladonia rangiferina, Cladonia silvatica in Cladonia alpestris).

0604 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka ne zajema svežega klasja sladke koruze (Zea mays var. saccharata) (poglavje 7) ali klasja žitaric (poglavje 10).

0604 90 11

Jelenovec

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0604 20 11.

0604 90 91

Preparirano zgolj s sušenjem

Ta tarifna podštevilka ne zajema suhih vej, ki so bile ukrivljene ali oblikovane v spirale, ne glede na to ali so bile ukrivljene ali oblikovane v spirale pred sušenjem ali ne (tarifna podštevilka 0604 90 99).

Ta tarifna podštevilka ne zajema enostavno posušenega klasja sladke koruze (Zea mays var. saccharata) (poglavje 7) ali klasja žitaric (poglavje 10).

0604 90 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema tudi suho klasje žitaric (npr. koruze), ki je bilo predhodno beljeno, barvano, impregnirano ali kako drugače obdelano za okrasne namene. Ta tarifna podštevilka zajema tudi suhe veje, ki so bile ukrivljene ali oblikovane v spirale.

POGLAVJE 7

UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI

Splošno

Kalčki (kalčki zelenjave in ostali kalčki) so vzklita semena, ki se uporabljajo za prehrano ljudi in se jedo surova ali kuhana. Kaljenje je postopek, pri katerem se semena namočijo, tako da vzkalijo (to poveča vsebnost vode v semenih, zato preidejo iz stanja mirovanja), dokler ne začne rasti nova rastlina navzgor in se razvijejo listi.

V splošnem je mogoče kalčke, pripravljene za prehrano ljudi, predstaviti na tri načine:

(a)

kot kalečo rastlino s kličnimi listi (kotiledoni, embrijski prvi listi), ostanki semen in koreninami;

(b)

kot rastlino, sestavljeno iz kalečega žitnega zrna, npr. kaleči ječmen, tako imenovani zeleni slad (glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 1107 10 11 do 1107 10 99), ki se lahko uporabi bodisi surov v solatah ali po nadaljnji predelavi za proizvodnjo predvsem piva ali viskija;

(c)

kot zelo mlado rastlino, sestavljeno le iz kličnih listov, brez ostankov semen in korenin ter brez „odraslih listov“ (pravih listov, ki se oblikujejo po embrionalni fazi). Te vrste kalčkov se običajno nahajajo v majhnih škatlah s sredstvom za rast.

Pri uvrščanju kalčkov je treba uporabiti naslednja načela:

kalčki vrtnin, navedenih v poglavju 7, se uvrščajo kot sveže vrtnine pod ustrezne tarifne oznake 7. poglavja, saj sveže vrtnine spadajo v to poglavje, ne glede na to, ali so namenjene za hrano, za setev ali sajenje, razen sadik zelenjave v stanju za ponovno zasaditev pod tarifno številko 0602 (glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k poglavju 7, deseti odstavek),

fižol, ki se uporablja za proizvodnjo fižolovih kalčkov, se uvršča pod tarifno številko 0713 kot sušene stročnice (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0713 31). Vendar se fižolovi kalčki in kalčki iz drugih sušenih stročnic uvrščajo kot sveže stročnice pod tarifno številko 0708,

čeprav je možno nekatere rastline, ko so še v obliki semen, uvrstiti v druga poglavja kombinirane nomenklature, na primer v 9. in 12. poglavje, pa po vzklitju postanejo primerne za uživanje kot vrtnina in bi jih bilo treba uvrstiti v 7. poglavje, saj so izgubile objektivne značilnosti iz 9. in 12. poglavja. Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0709, prvi odstavek, (14), kar zadeva bambusove vršičke in sojine kalčke,

kalčki iz zrn žit iz 10. poglavja (tarifna številka 1001, 1002, 1003, 1004, 1006 ali 1008), npr. kaljeni ječmen, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 1107 10 (kaleči ječmen je izključen iz 10. poglavja, glej pojasnjevalno opombo HS k tarifni številki 1003, izjema (a), ki je najbolj specifična tarifna številka za kaleča žita, pri čemer tarifna številka ni omejena na sušena kaleča žita (slad). „Zeleni slad“ se uvršča pod tarifne podštevilke od 1107 10 11 do 1107 10 99 (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 1107 10 11 do 1107 10 99, prvi odstavek), njegova značilnost pa je zrno, ki je začelo kaliti, vendar še ni bilo posušeno,

kalčki iz sorte Zea mays var. saccharata (sladka koruza) se z uporabo opombe 2 k poglavju 7 in opombe 2 k 10. poglavju uvrščajo v poglavje 7 pod tarifno številko 0709 (tarifna podštevilka 0709 99 60).

Neizčrpen seznam kalčkov skupaj z njihovimi oznakami KN:

Oznaka KN

Poimenovanje (latinsko ime)

0703 10 19

Kalčki čebule (Allium cepa)

0703 20 00

Kalčki česna (Allium sativum)

0703 90 00

Kalčki pora (Allium porrum)

0704 90 90

Kalčki brokolija (Brassica oleracea var. italica)

0704 90 90

Kalčki rukole (Eruca sativa; syn. Eruca vesicaria ssp. sativa (Miller) Thell., Brassica eruca L.)

0706 90 90

Kalčki rdeče pese (Beta vulgaris ssp. vulgaris)

0706 90 90

Kalčki redkve (Raphanus sativus)

0708 10 00

Kalčki graha (Pisum sativum)

0708 20 00

Kalčki azuki fižola (Phaseolus angularis)

0708 20 00

Kalčki mungo fižola (Vigna radiata)

0708 20 00

Kalčki rdečega fižola (Phaseolus pubescens)

0708 90 00

Kalčki čičerike (Cicer arietinum)

0708 90 00

Kalčki rumenocvetne smiljkite (Lotus maritimus)

0708 90 00

Kalčki leče (Lens culinaris)

0708 90 00

Kalčki kajana (Cajanus cajan)

0709 99 50

Kalčki komarčka (Foeniculum vulgare var. azoricum)

0709 99 60

Kalčki sladke koruze (Zea mays var. saccharata)

0709 99 90

Kalčki bazilike (Ocimum spp.)

0709 99 90

Kalčki črne gorčice (Brassica nigra, syn.: Sinapis nigra L., Sisymbrium nigrum (L.) Prantl.)

0709 99 90

Kalčki janeževega ožepka (Agastache foeniculum)

0709 99 90

Kalčki boreča (Borago officinalis)

0709 99 90

Kalčki kitajskega mahagonija (Toona sinensis)

0709 99 90

Kalčki navadnega osočnika (Salicornia europaea)

0709 99 90

Kalčki koriandra (Coriandrum sativum)

0709 99 90

Kalčki kreše (Lepidium sativum)

0709 99 90

Kalčki sabljastega triplata (Trigonella foenum-graecum)

0709 99 90

Kalčki zelene perile ali škrlatne perile (Perilla frutescens)

0709 99 90

Kalčki sončnice (Helianthus annuus)

0709 99 90

Kalčki bele gorčice (Sinapis alba)

1107 10 19

Zeleni slad pšenice (Triticum aestivum)

1107 10 99

Zeleni slad ječmena (Hordeum vulgare)

1107 10 99

Zeleni slad prosa (Panicum miliaceum)

1107 10 99

Zeleni slad ovsa (Avena sativa)

1107 10 99

Zeleni slad riža (Oryza sativa)

1107 10 99

Zeleni slad rži (Secale cereale)

1214 90 90

Kalčki lucerne (Medicago sativa)

 

0701

Krompir, svež ali ohlajen

0701 90 50

Nov, od 1. januarja do 30. junija

Nov krompir je razpoznaven po bledi barvi (običajno beli ali rožnati) in tenki lupini, ki se krompirja ne drži trdno in jo je zato mogoče zlahka odstraniti s strganjem. Poleg tega ne kaže znakov kaljenja.

0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene

0703 10 11 do 0703 10 90

Čebula in šalotka

Te tarifne podštevilke zajemajo vse vrste čebule (Allium cepa) in šalotke (Allium ascalonicum).

0703 10 11

Za saditev

Ta tarifna podštevilka zajema eno leto stare čebulne gomolje, ki so zrasli iz semen in so namenjeni za sajenje zunaj. Njihov premer je običajno 1 do 2 centimetra.

0703 20 00

Česen

Ta tarifna podštevilka zajema vse vrste česna (Allium sativum), ki so primerne za človeško prehrano.

Ta podštevilka vključuje tudi česen, ki ga sestavlja ena sama glavica brez ločenih strokov, s približnim premerom 25 do 50 mm, za katerega se na tržišču uporablja ime „enostročni česen“, „solo garlic“, „pearl garlic“, „single bulb garlish“, „single clove garlic“ ali „monobulb garlic“ (ali drugo podobno tržno ime). Ta podštevilka ne vključuje t. i. „great round-headed garlic“ ali „elephant garlic“ (Allium ampeloprasum, ki se uvršča pod tarifno številko 0703 90 00) in ga sestavlja ena sama glavica s premerom približno 60 mm ali več (to pomeni, da je precej večji in težji od glavice česna, sestavljene iz več strokov). Vrsti Allium sativum in Allium ampeloprasum se med seboj razlikujeta tudi po svojih genskih skladih.

0703 90 00

Por in druge čebulnice

Ta tarifna podštevilka zajema navadni užitni por (Allium porrum), zimski luk (Allium fistulosum) in drobnjak (Allium achoenoprasum).

0704

Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene

0704 10 00

Cvetača in brokoli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0704, prvi odstavek, (1).

0704 90 10

Belo in rdeče zelje

Ta tarifna podštevilka zajema belo zelje (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba D. C.), vključno koničasto zelje (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. var. alba D. C. subvar. conica in subvar. piramidalis) ter rdeče zelje (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. rubra (L.) Thell).

0704 90 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema kodrasti ohrovt (Brassica oleracea L. var. bullata D.C. in var. sabauda L.), kitajsko zelje (npr. Brassica sinensis in Brassica pekinensis), kolerabice (Brassica oleracea var. gongylodes) in brokoli (Brassica oleracea L. convar. botrytis (L.) Alef var. italica Plenck).

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

užitnih korenov iz rodu Brassica (repa se uvršča pod tarifno številko 0706, koleraba (Brassica napus var. napobrassica) pa pod tarifno številko 1214);

(b)

krmnega ohrovta, kot sta npr. rdeči ali beli (Brassica oleracea var. medullosa) ter listnati ohrovt (Brassica oleracea var. viridis), ki se uvrščata pod tarifno številko 1214.

0706

Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene

0706 10 00

Korenje in repa

Ta tarifna podštevilka zajema samo repo in korenje (rdečega ali rožnatega) vrst, ki so primerne za človeško prehrano. Korenje za krmo, večinoma belo ali rumeno, krmna repa (Brassica campestritis var. rapa) in koleraba (Brassica napus var. nepobrassica) pa se uvrščajo pod tarifno podštevilko 1214 90 10.

0706 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

rdečo peso (Beta vulgaris var. conditiva);

2.

travniško kozjo brado (Tragopogon porrifolius) in črni koren (Scorzonera hispanica);

3.

redkvice vseh vrst: bele, črne, rožnate itd. (Raphanus sativus var. sativus in niger);

4.

korenasti peteršilj (Petroselinum crispum var. tuberosum) in gomoljasto krebuljico (Chaerophyllum bulbosum);

5.

pastinak (Pastinaca sativa);

6.

gomoljasti čišljak (Stachys affinis ali Stachys sieboldii) – sestavljajo ga podolgovate korenike, ki večinoma lahko dosežejo dolžino mezinca. So rumenkasto bele barve in imajo številna zoženja.

Vendar pa se užitne korenovke in gomolji, z visoko vsebnostjo škroba ali inulina (kot npr. topinambur, sladki krompir, taro in jam) uvrščajo pod tarifno številko 0714.

0707 00

Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene

0707 00 90

Kumarice

Kumarice, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, so vrsta majhnih kumar (85 ali več na kilogram).

0708

Stročnice, oluščene ali ne, sveže ali ohlajene

0708 10 00

Grah ( Pisum sativum )

Ta tarifna podštevilka zajema vse vrste graha iz rodu Pisum sativum, vključno grah za krmo (Pisum sativum var. arvense).

Ne zajema kravjega graha (vključno vrste s črnimi očesci), ki je dejansko fižol in se uvršča pod tarifno podštevilko 0708 20 00 ter čičeriko iz rodu Cicer, ki se uvršča pod tarifno podštevilko 0708 90 00.

0708 90 00

Druge stročnice

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 0708, prvi odstavek, (3), (4), (5) in (6).

0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene

0709 20 00

Beluši

Ta tarifna podštevilka zajema samo mlade ali poganjke belušev (Asparagus officinalis).

0709 40 00

Zelena, razen gomoljne zelene

Ta tarifna podštevilka zajema zelene vrst Apium graveolens L. var. dulce (Mill.) Pers. (belušna ali stebelna zelena) in Apium graveolens var. secalinum Alef (listna zelena).

0709 59 10

Lisičke

Ta tarifna podštevilka zajema samo lisičke vrst Cantharellus cibarius Fries in Cantharellus friesii Quélet in so večinoma barve jajčnega rumenjaka. Podobne užitne vrste, kot npr. neprava lisička (Clitocybe aurantiaca) in mrtvaška trobenta (Craterellus cornucopioides), ki se včasih uporablja kot nadomestek za gomoljike, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0709 59 90.

0709 59 30

Jurčki

Ta tarifna podštevilka zajema samo gobe iz rodu boletus, predvsem jurčke (Boletus edulis).

0709 60 10 do 0709 60 99

Plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0709, prvi odstavek, (5).

0709 92 10 in 0709 92 90

Oljke

Oljke, iz katerih je bilo ekstrahirano olje, vendar je v njih ostalo več kot 8 % maščobe, ostanejo uvrščene pod tema tarifnima podštevilkama.

0709 99 10

Solatna zelenjava, razen solate ( Lactuca sativa ) in radiča ( Cichorium spp.)

Ta tarifna podštevilka zajema vse vrste solatnih rastlin, razen vrtne solate (Lactuca sativa), radiča in endivije (Cichorium spp.). Sem spadata:

1.

motovilec;

2.

regrat (Taraxacum officinale).

0709 99 20

Blitva in kardij

Ta tarifna podštevilka zajema blitvo (Beta vulgaris subvar. cicla) in kardij (Cynara cardunculus).

0709 99 40

Kapre

Kapre so neodprti popki trnovega, trajnega grma (Capparis spinosa).

0709 99 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

okro ali bamijo (Hibiscus esculentus);

2.

rabarbaro;

3.

kislico (Rumex acetosa);

4.

užitno zajčjo deteljico (Oxalis crenata);

5.

sladko koščico (Sium sisarum)

6.

razne vrste kreše: vrtna kreša (Lepidium sativum), vodna kreša (Nasturtium officinale), zimska kreša (Barbarea verna), kapucinka ali indijska kreša (Tropaeolum majus), itd.;

7.

navadni portulak (Portulaca oleracea);

8.

listni peteršilj in krebuljico, razen korenastega peteršilja in gomoljaste krebuljice, ki se uvrščata pod tarifno podštevilko 0706 90 90;

9.

pehtran (Artemisia dracunculus) in šetraj (Satureja hortensis in Satureja montana);

10.

majaron (Origanum majorana);

11.

čebulice iz družine Liliaceae vrste „Muscari comosum“ (običajna imena „lampasciolo“, „oignons sauvages“, „lilas de terre“, „feather hyacinth“).

Upoštevati je treba:

(a)

da se korenovke in gomolji z visoko vsebnostjo škroba ali inulina uvrščajo pod tarifno številko 0714;

(b)

da so nekatere vrste rastlin iz te tarifne podštevilke izključene, čeprav se uporabljajo za človeško prehrano; to se nanaša predvsem na naslednje vrste:

1.

timijan (tarifne podštevilke 0910 99 31 do 0910 99 39);

2.

lovorjev list (tarifna podštevilka 0910 99 50);

3.

navadni origano (Origanum vulgare), žajbelj (Salvia officinalis), bazilika (Ocimum basilicum), meta (vse vrste), sporiš (Verbena spp.), rutica (Ruta graveolens), ožepek (Hyssopus officinalis) in boraga (Borago officinalis), ki se uvrščajo pod tarifno številko 1211.

0710

Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene

Izraz „zamrznjen“, kot je opredeljen v tretjem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k temu poglavju, mora biti tudi v skladu z merili iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi 120/75. Po analogiji mora glede na razlago teh meril, ki jih je Sodišče podalo v zadevi C-423/09, postopek zamrzovanja povzročiti bistvene in nepovratne spremembe, tako da proizvod ni več v naravnem stanju.

Torej so proizvodi „zamrznjeni“, kadar so izpostavljeni postopku zamrzovanja, ki povzroči nepovratno spremembo zlasti v celični strukturi, zaradi česar niso več v svojem naravnem stanju, tudi ko so delno ali v celoti odmrznjeni.

0711

Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano

0711 20 10 in 0711 20 90

Oljke

Ti tarifni podštevilki zajemata oljke, običajno v slanici, ki še niso bile izpostavljene postopku odstranjevanja njihovega grenkega okusa. Oljke primerne za uživanje- četudi postanejo primerne zgolj s pomočjo preprostega podaljšanja namakanja v slanici - so iz teh tarifnih podštevilk izključene in se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2005 70 00.

0711 40 00

Kumare in kumarice

Ta tarifna podštevilka zajema kumare in kumarice, ki so vložene v velike posode s slanico, ki ji je lahko dodan kis ali ocetna kislina, kar zagotavlja začasno konzerviranje med transportom in skladiščenjem; v takem stanju so neprimerne za takojšnje uživanje. Ti proizvodi ponavadi vsebujejo vsaj 10 mas. % soli.

Te proizvode pred končno uporabo obdelajo na naslednji način, kar jim daje značilnosti proizvodov iz poglavja 20:

z delno odstranitvijo soli, čemur sledi začinjanje (običajno z dodajanjem aromatiziranega preliva na osnovi kisa);

s pasterizacijo manjših embalažnih enot (konzerve, stekleni kozarci), ki predstavlja dopolnitev delovanja soli in kisa na stabilizacijo proizvoda.

Vendar pa se kumare in kumarice, konzervirane v slanici ali ne, po končani popolni mlečni fermentaciji uvrščajo v poglavje 20. Kumare in kumarice je po končani popolni mlečni fermentaciji mogoče prepoznati po tem, da je njihovo meso na celotnem prerezu steklasto (npr. prozorno).

0711 51 00

Gobe iz rodu Agaricus

Gobe iz te tarifne podštevilke so lahko konzervirane v močni slanici, kateri sta bila dodana kis ali ocetna kislina.

0711 90 70

Kapre

Kapre iz te tarifne podštevilke so običajno konzervirane v sodčkih skupaj s slanico.

0712

Sušene vrtnine, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene

Ta tarifna številka ne zajema sušenih proizvodov, ki se ne uporabljajo kot zelenjava, ampak predvsem za proizvodnjo dišav ali v medicinske namene, za proizvodnjo insekticidov in fungicidov, ter za podobne namene (tarifna številka 1211).

0712 90 30

Paradižnik

Glede uvrščanja paradižnika v prahu glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 2002 90 11 do 2002 90 99.

0712 90 90

Druge

Iz te tarifne podštevilke so izključeni posušeni listi ali korenine regrata (Taraxacum officinale), posušena kislica (Rumex acetosa) in posušena kapucinka ali indijska kreša (Tropaeolum majus), ki se uporabljajo za medicinske namene (tarifna podštevilka 1211 90 86).

0713

Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene

Blago, ki se uvršča pod to tarifno številko, je namenjeno za setev. To so vrtnarski proizvodi, ki jih je večinoma mogoče prepoznati po pakiranjih, v katerih se nahajajo (npr. v vrečkah z navodili za uporabo), pa tudi po njihovi visoki ceni.

0713 10 10 in 0713 10 90

Grah ( Pisum sativum )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0708 10 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

0713 20 00

Čičerka (garbanzos)

Čičerka iz te tarifne podštevilke je iz rodu Cicer (večinoma Cicer arietinum) in je namenjena za setev, človeško prehrano ali za krmo živali.

0713 31 00

Fižol vrste Vigna mungo  (L.) Hepper ali Vigna radiata  (L.) Wilczek

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0713 31.

0713 32 00

Drobni rdeči (Adzuki) fižol ( Phaesolus ali Vigna angularis )

Ta fižol se vselej trguje v suhem stanju. Preden rastlina adzuki dozori, so zrna zelena in vsebujejo visok delež vode. Z dozorelostjo postanejo zrna rdeča in suha.

0713 35 00

Kitajski fižol ( Vigna unguiculata )

Ta tarifna podštevilka vključuje benečanski fižol (prej Dolichos sinensis ssp. sesquipedalis), ki se šteje za fižol rodu Vigna. Imeni „Dolichos unguiculata“ oziroma „Dolichos sinensis“ nista več sopomenki za fižol rodu Vigna. Zato se benečanski fižol pravilno imenuje „Vigna unguiculata (L.) Walp. ssp. sesquipedalis“.

0713 40 00

Leča

Ta tarifna podštevilka zajema samo lečo iz rodu Ervum ali Lens – npr. številne vrste navadne leče (Ervum lens ali Lens esculenta) in lečnato grašico (Ervum ervilia).

0713 90 00

Druge

Ta tarifna podštevilka vključuje, razen benečanskega fižola iz tarifne podštevilke 0713 35 00 in golobjega graha (Cajanus cajan) iz tarifne podštevilke 0713 60 00, dolihose iz rodu dolihosa, kot so lablab (Dolichos lablab), kanavanin (Canavalia ensiformis), baržunasti fižol (Mucuna utilis) in semena guara (Cyamopsis tetragonoloba).

Iz te tarifne podštevilke so izključeni naslednji proizvodi: semena grašice vseh vrst, razen vrste Vicia faba (tarifna podštevilka 1209 29 45) in semena volčjega boba (Lupinus) (tarifna podštevilka 1209 29 50).

0714

Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa

Izraz „peleti“ je opredeljen v opombi 1 k temu oddelku.

0714 10 00

Manioka (cassava)

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

gomoljaste korene manioke, od katerih obstajata dve vrsti (Manihot utilissima in Manihot aipi); koreni so razporejeni podobno kot šbice pri kolesu; njihova masa ob pobiranju pa lahko variira med 500 g do 3 kg ali več;

2.

peleti izdelani iz aglomeriranih delcev maniokinih korenov, ali pa iz aglomerirane moke ali zdroba teh korenov (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0714, drugi odstavek).

0714 20 10 in 0714 20 90

Sladki krompir

Sladki krompir so gomolji z belim, rdečim ali rumenim mesom, kar je odvisno od vrste in porekla te rastline vzpenjavke (Ipomea batatas).

0714 90 20

Maranta, salep in podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

koreni marante, ki pripadajo različnim rastlinskim vrstam, kar je odvisno od njihovega porekla: npr. Maranta arundinacea, Maranta indica, Tacca pinnatifida in Canna edulis;

2.

korene salepa iz različnih vrst rastlin iz rodu Orchis;

3.

mrtvi koreni dalij in drugi podobni mrtvi gomolji rož;

4.

gomolji užitne ostrice (Cyperus esculentus), znani tudi kot „tigrovi oreščki“.

0714 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema različne vrste topinamburja (npr. Helianthus tuberosus, Helianthus strumosus in Helianthus decapetalus) ter škrobaste sredice imenovane „sago“, ki jih pridobivajo iz debel nekaterih različnih vrst palmovih dreves (Metroxylon, Rumphii, Raphia ruffia, Arenga itd.).

POGLAVJE 8

UŽITNO SADJE IN OREŠKI; LUPINE AGRUMOV ALI MELON IN LUBENIC

Splošno

To poglavje zajema tudi sadne drozge namenjene za destilacijo, tudi če se je naravni proces fermentacije že pričel.

0801

Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni

0801 21 00 in 0801 22 00

Brazilski oreh

To so orehi s trdo lupino, ki po obliki in velikosti spominjajo na krhlje mandarine. Lupina oklepa veliko jedro v rjavkasti vlaknati ovojnici, ki ima na prerezu obliko trikotnika.

0802

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni

0802 21 00 in 0802 22 00

Lešniki ( Corylus spp.)

Ti tarifni podštevilki zajemata navadne lešnike (sadeži rastline Corylus avellana), turške lešnike (sadeži rastline Corylus colurna) in cevaste lešnike (sadeže rastline Corylus maxima).

0802 41 00 in 0802 42 00

Kostanji ( Castanea spp.)

Ti tarifni podštevilki zajemata samo užitni sladki kostanj iz rodu Castanea. Ti tarifni podštevilki ne zajemata vodnih oreškov (sadeži rastline Trapa natans), ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0802 90 85 in divjega kostanja (Aesculus hippocastanum), ki se uvršča pod tarifno številko 2308.

0802 51 00 in 0802 52 00

Pistacije

Pistacije so sadež pistacijinega drevesa (Pistacia vera), ki ga gojijo predvsem na Siciliji, v Grčiji in na Srednjem vzhodu.

Pistacija je velikosti majhne oljke sestavljena iz mehke, tanke in običajno vlažne rdečerjave zunanje lupine, ki je rahlo aromatična in ima hrapavo površino, olesenele lupine svetle barve, sestavljene iz dveh polovic, ter oglatega jedra, ki je zelenkaste barve ter prijetnega okusa in ga obdaja rdečkasta povrhnjica.

0802 90 50

Pinjole

Ta tarifna podštevilka zajema jedra pinij (sadež drevesa Pinus pinea), v storžih ali posamezne.

0802 90 85

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema tudi jedra cemprina (sadež drevesa Pinus cembra), v storžih ali posamezne.

0803

Banane, vključno pisang (rajske smokve), sveže ali suhe

0803 10 10

Sveže

Pisang lahko doseže dolžino do 50 cm, je večji in na prerezu bolj oglate oblike kot banane iz tarifne podštevilke 0803 90 10. Škrob, ki ga vsebuje pisang, se od bananinega razlikuje po tem, da z dozorevanjem ne postaja sladek. Pisang nima izrazitega vonja in surov ni primeren za uživanje. Običajno se obirajo zeleni in uživajo termično obdelani.

0804

Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi

0804 40 00

Avokado

Avokado je sadež drevesa avokada (Persea americana Mill.). Avokado je koščičast, pogosto precej velik, sferične oblike hruške ali čutare z dolgim vratom (odvisno od vrste), včasih vsebuje precej veliko koščico. Lupina je temnozelene, vijolične, škrlatne ali rumene barve. Meso zrelega avokada je pod lupino zelenkasto bele barve in čvrsto, ob koščici pa svetlejši.

0804 50 00

Guave, mango in mangostin

Guava je sadež drevesa guava (Psidium guayava L.). Guave so jagode, katerih barva mesa variira v različnih barvah (belkasta, rožnata, kremna, rdečkasta ali zelena), in vsebujejo več drobnih semen.

Mango je sadež drevesa mango (Mangifera indica). Mangi so koščičasti plodovi s ploščato koščico, iz katere izhajajo vlakna. Obstaja več vrst mangov, ki se razlikujejo po masi (od 150 g do 1 kg), sladkobi in okusu (nekateri imajo rahel priokus po terpentinu).

Mangostin so sadeži drevesa mangostin (Garcinia mangostana). V zrelem stanju so jagodičasti sadeži rjavo škrlatne barvez debelim perikarpom, ki vsebuje več semen, ki so obdani z mesnato, belo, sladko ovojnico izjemno značilne arome.

0805

Agrumi, sveži ali suhi

0805 10 20

Sladke pomaranče, sveže

Ta tarifna podštevilka zajema samo pomaranče vrste Citrus sinensis.

Mednje spadajo rdeče in polrdeče pomaranče.

Rdeče pomaranče so tiste, katerih lupina (pogosto več kot polovica njene površine), meso in sok so pigmentirani zaradi prisotnosti karotina. Pri polrdečih je pigmentacija večinoma manj izrazita in je omejena le na meso in sok.

Rdeče pomaranče zajemajo „Blood ovals“, „sanguinas redondas“, „Navels sanguinas“, „Sanguinelli“, „Doubles fines“, „Washington sanguines“ ali „oplemenitene doubles fines“ ali „velike sanguines“ in „Portuguese“.

0805 10 80

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema grenke pomaranče, plodove vrste Citrus aurantium. Uporabljajo se pretežno za proizvodnjo marmelad.

0805 20 30

Monrealke in mandarine satsuma

Satsume (Citrus reticulata Blanco var. unshiu (Swing)) so zgodnja sorta mandarin. Sadež je velik, rumenooranžne barve, sočen, nima kislega okusa in je brez pečk.

0805 20 50

Mandarine in mandarine wilking

Mandarine (Citrus nobilis Lour. ali Citrus reticulata Blanco) je od navadnih pomaranč mogoče razlikovati po manjši, bolj sploščeni obliki, lažjem lupljenju, bolj jasni razdelitvi njihovih krhljev in slajšem in bolj aromatičnem okusu.

Mandarine wilking so križanec med mandarino (kultivar) Willow leaf in Temple mandarino (slednja je križanec med mandarino in grenko pomarančo). Spominjajo na mandarine, le da so večje in na enem koncu zašiljene.

0805 20 70

Tangerine

Ta tarifna podštevilka zajema tangerine (Citrus reticulata Blanco var. tangerina).

0805 20 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

tangelo – križanec med tangerino in grenivko;

2.

ortanique – križanec med pomarančo in tangerino;

3.

malaquina – križanec med pomarančo in mandarino;

4.

tangor – križanec med medeno mandarino, Perl-tangelo in Dancy-tangerino.

0805 40 00

Grenivke, vključno pomelo

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže vrste Citrus grandis in Citrus paradisi. Ti sadeži imajo svetlorumeno lupino in so večinoma večji od pomaranč. Imajo oblasto obliko, ki je lahko nekoliko sploščena. Meso je rumeno ali rožnato in kislega okusa.

0805 50 90

Limete ( Citrus aurantifolia , Citrus latifolia )

Ta tarifna podštevilka zajema vse različice vrste Citrus aurantifolia in Citrus latifolia.

Limete so majhni, skoraj okrogli ali ovalni plodovi s tenko, prižemajočo se zeleno ali zelenkasto rumeno lupino. Sočno meso je zeleno in zelo kislo.

0805 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

citrone (Citrus medica) – so kot velike limone z zelo debelo grčasto lupino; njihovo meso je kiselkasto in zelo prijetno diši, kandirano lupino pa pogosto uporabljajo za pecivo in v slaščičarstvu;

2.

kumkvat (Fortunella japonica, Fortunella hindsii in Fortunella margarita) je sadež velikosti oljke. Je okrogel ali podolgovat brez sploščitev na koncu. Ima gladko, sladko lupino, ter majhno količino mesa rahlo kislega okusa; lahko se uživa surov ali v kompotih; včasih se uporablja tudi v slaščičarstvu;

3.

chinotto (Citrus aurantium var. myrtifolia);

4.

bergamtke (Citrus aurantium var. bergamia) so vrsta pomaranč, bledo rumene barve in hruškaste oblike, rahlo kislega okusa in se v glavnem uporabljajo za proizvodnjo eteričnega olja;

5.

oroblanco ali sweetie (Citrus grandis Osbeck × Citrus paradisi Macf.), križanec med nekislim pomelom in belo grenivko z debelim olupkom svetlo zelene ali zlate barve; je nekoliko večji od grenivke, vendar ima manj pešk in je bolj sladkega okusa.

0806

Grozdje, sveže ali suho

0806 10 10

Namizno grozdje

Namizno grozdje se od vinskega razlikuje tako po zunanjosti kot po načinu pakiranja. Medtem ko se namizno grozdje najpogosteje pojavlja v škatlah, zabojčkih, platojih, košaricah za sadje, ali majhnih zaprtih košarah za transport, se vinsko grozdje pojavlja bodisi v velikih košarah, odprtih zabojih ali sodih, v katerih je grozdje pogosto tesno naloženo, tako da se zmečka ali na pol stisne.

0806 20 10

Korinte

Korinte so posušen proizvod, pridobljen iz grozdja sort (kultivarjev) Korinthiaki N. (Black Corinth) (Vitis vinifera L.). So majhne, okrogle, brez pecljev in skoraj brez pečk, temno škrlatne barve, ki potegne na črno, in zelo sladke.

0806 20 30

Sultanine

Sultanine so posušen proizvod, pridobljen iz grozdja sort (kultivarjev) Soultanina B. (ali Thompson seedless) (Vitis vinifera L.). So brez pečk, srednje velikosti, zlate barve, ki potegne na rjavo, in sladke.

0806 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka vključuje vse ostalo posušeno grozdje, ki ni korinta ali sultanina.

Suho muškatno grozdje je posušen proizvod, pridobljen iz grozdja sort (kultivarjev) Moschato Alexandreias B. (ali Muscatel ali Malaga) (Vitis vinifera L.). Vsebuje pečke.

0807

Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže

0807 11 00

Lubenice

Lubenice so sadež vrste Citrullus vulgaris Schrad. Lahko dosežejo maso tudi do 20 kg. Meso ni posebno sladko, je zelo vodeno in običajno svetlo rdeče barve in vsebuje črna semena.

0807 19 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže vrst Cucumis melo, med katerimi obstaja več vrst, predvsem dinje (var. reticulatus Naud.) z mrežastim vzorcem na lupini; melone vrste (var. saccharus Naud.), katere lupina ima prav tako mrežasti vzorec; melone (var. cantalupensis Naud.) z vzdolžnimi brazdami na lupini; zimske melone (var. inodorus Naud.) in melone z gladko lupino. Sadeži so običajno debeli, okrogli ali ovalni, bodisi z grobo ali gladko lupino. Meso je čvrsto in sočno, rumenkasto oranžne ali bele barve ter sladkega okusa. Osrednji del sadeža je votel in vlaknat, ter vsebuje veliko število ploščatih, ovalnih, bleščečih semen, rumenkasto bele barve.

0807 20 00

Papaja

Papaje (Carica papaya) so podolgovati ali okrogli sadeži, gladki ali nekoliko hrapavi, zreli so zelenkasto rumeni ali oranžni. Po masi lahko zelo variirajo od nekaj sto gramov do več kilogramov. Meso je po konsistenci podobno meloni, njegova barva je rumeno oranžna, je bolj ali manj sladko in aromatično. Sadež ima v sredini votlino s številnimi okroglimi črnimi semeni obdanih s pulpo.

0808

Jabolka, hruške in kutine, sveže

0808 10 10

Jabolka za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra

Ta tarifna podštevilka zajema jabolka, ki se lahko uporabljajo le za proizvodnjo fermentiranih ali nefermentiranih pijač (niso sortirana po njihovi velikosti in kvaliteti, večinoma so manjša od namiznih jabolk, kislega in manj prijetnega okusa, so manjvredna). Ta jabolka morajo biti med transportom v razsutem stanju (v železniških vagonih, velikih kontejnerjih, tovornjakih ali tovornih ladjah), brez vmesnega skladiščenja.

0808 30 10

Hruške za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0808 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0809

Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže

0809 21 00 in 0809 29 00

Češnje in višnje

Ti tarifni podštevilki zajemata vse vrste češenj, vključno divje češnje, predvsem pa navadne češnje (sadeži Prunus cerasus), višnje (sadeži Prunus cerasus var. austera), srčike (sadeži Prunus avium var. juliana) in hrustavke (sadeži Prunus avium var. duracina) ter divje češnje (sadeži Prunus avium ali Cerasus avium).

0809 30 10 in 0809 30 90

Breskve, vključno nektarine

Za razliko od breskev imajo nektarine gladko lupino.

0809 40 90

Trnulje

Trnulje so sadeži divjega trna (Prunus spinosa).

0810

Drugo sadje, sveže

0810 20 10

Maline

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže rastlin Rubus idaeus, Rubus illecebrosus, Rubus occidentalis in Rubus strigosus. Nekatere vrste imajo rdeče, druge pa bele sadeže.

0810 30 10

Črni ribez

Ta tarifna podštevilka zajema okrogle sadeže rastline Ribes nigrum L.

0810 30 30

Rdeči ribez

Ta tarifna podštevilka zajema sadeže rastline Ribes rubrum L.

0810 40 10

Brusnice (sadeži vrste Vaccinum vitis-idaea )

Sadeži so rdeče ali rožnate barve.

0810 40 30

Borovnice (sadeži vrste Vaccinum myrtillus )

Sadeži so modro črne barve.

0810 50 00

Kivi

Ta tarifna podštevilka zajema kivi vrste Actinidia chinensis Planch. ali Actinidia deliciosa.

To mesnato sadje je velikosti jajca, grenkosladkega okusa, njegova dlakava lupina pa je rjavkasto zelene barve.

0810 90 20

Tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambola in pitahaya

Tamarinde (sadež Tamarindus indica in Tamarindus officinalis) se v mednarodni trgovini običajno pojavljajo v strokih ali v obliki pulpe (brez dodanega sladkorja ali drugih snovi niti drugače obdelane) in se uvrščajo v tarifno podštevilko 0813 40 65.

Kruhovec je sadež rastline Artocarpus heterophylla in Artocarpus integrifolia. Liči je sadež rastline Litchi chinensis. Sapodile so sadež rastline Achras sapota.

Ta tarifna podštevilka zajema pasijonke ali granadile (npr. „marakuja“), kot je npr. sadje naslednjih vrst: škrlatna granadila (Passiflora edulis), velika granadila (Passiflora quadrangularis) in granadila vrste Passiflora ligularis.

0810 90 75

Drugo

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnevalnih opombah HS k tarifni številki 0810, drugi odstavek, (8) (razen ličijev in sliv Sapodilla) se pod to tarifno podštevilko uvršča:

1.

sadeže rastline arbutus (Arbutus unedo);

2.

češminove jagode (sadeži rastline Berberis vulgaris);

3.

sadeže rakitovca (sadeži rastline Hippophäe rhamnoides);

4.

skorš (sadeži rastline Sorbus domestica) in mokovec (sadeži rastline (Sorbus aria);

5.

anona sadeže (sadeži rastline Annona cherimola (šerimoja) in Annona reticulata (bikovo srce);

6.

različne vrste sadežev rastline Physalis (sadeži rastline Physalis alkekengi (volčje jabolko) ali Physalis pubescens);

7.

sadeže madagaskarske slive (Flacourtia cataphracta in Idesia polycarpa);

8.

nešplje (sadeži rastline Mespilus germanica) in japonske nešplje (sadeži Eriobotrya japonica);

9.

sadeže različnih vrst Sapotaceae, (sadeži rastline Lucuma mammosa), razen sliv Sapodilla, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0810 90 20;

10.

užitne vrste Actinidia, razen kivija (Actinidia chinensis Planch. ali Actinidia deliciosa), ki se uvršča pod tarifno podštevilko 0810 50 00;

11.

sadeže različnih vrst Sapindaceae, npr. rambutan (sadeži rastline Nephelium lappaceum), in sadeži rastline Nephelium mutabile, razen ličija (sadeži Litchi chinensis), ki se uvršča pod tarifno podštevilko 0810 90 20.

0811

Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne

Izraz „zamrznjen“, kot je opredeljen v drugem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k temu poglavju, mora biti tudi v skladu z merili iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi 120/75. Po analogiji mora glede na razlago teh meril, ki jih je Sodišče podalo v zadevi C-423/09, postopek zamrzovanja povzročiti bistvene in nepovratne spremembe, tako da proizvod ni več v naravnem stanju.

Torej so proizvodi „zamrznjen“, kadar so izpostavljeni postopku zamrzovanja, ki povzroči nepovratno spremembo zlasti v celični strukturi, zaradi česar niso več v svojem naravnem stanju, tudi ko so delno ali v celoti odmrznjeni.

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju, ki se nanaša na tarifne podštevilke, ki se navezujejo na vsebnost sladkorja.

0811 20 31

Maline

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0810 20 10.

0811 20 39

Črni ribez

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0810 30 10.

0811 20 51

Rdeči ribez

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0810 30 30.

POGLAVJE 9

KAVA, PRAVI ČAJ, MATE ČAJ IN ZAČIMBE

Splošno

Uvrščanje mešanic začimb oziroma začimb, katerim so bile dodane druge snovi, je določeno v opombi 1 k temu poglavju.

V skladu s to opombo so mešanice začimb z drugimi snovmi, ki nimajo lastnosti začimb, iz tega poglavja izključene. Če predstavljajo kombinirane začimbe ali kombinirane mešanice začimbnih sredstev, se uvrščajo pod tarifno številko 2103. Če so mešanice, ki se neposredno uporabljajo za aromatiziranje pijač ali pri pripravi ekstraktov namenjenih za proizvodnjo pijač, sestavljene iz začimb ali rastlin, delov rastlin, semen, sadežev ali oreškov (celih, narezanih, zdrobljenih ali v prahu) ali iz vrst, ki jih zajemajo druga poglavja (poglavja 7, 11, 12, itd.), glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, šesti in sedmi odstavek.

Ostanki in odpadki začimb, ki neizogibno nastajajo med nabiranjem in postopki, ki sledijo (npr. med sortiranjem, sušenjem), ali pa med skladiščenjem ali transportom, se uvrščajo kot „nezdrobljen in nezmlet“ – razen v primeru, ko je proizvod prepoznaven (npr. zaradi njegove homogene sestave) kot proizvod, ki je bil izpostavljen postopku drobljenja.

Izraz „zdrobljen ali zmlet“, ki se uporablja v različnih tarifnih številkah tega poglavja, ne zajema proizvodov, razrezanih na kose.

0901

Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave

0901 11 00 in 0901 12 00

Kava, nepražena

Ti tarifni podštevilki zajemata nepraženo kavo v vseh oblikah, dekofeinizirana ali ne (vključno cela zrna ali delce, ločenih s sortiranjem ali presejevanjem), tudi v primeru, ko ni namenjena za človeško prehrano (npr. za ekstrakcijo kofeina).

0901 11 00

S kofeinom

Ta tarifna podštevilka zajema nepraženo kavo, ki ni bila izpostavljena postopku ekstrakcije kofeina.

0901 12 00

Brez kofeina

Ta tarifna podštevilka zajema nepraženo kavo, ki je bila izpostavljena postopku ekstrakcije kofeina. Tako obdelana kava običajno vsebuje največ 0,2 mas. % kofeina, preračunano na suho snov.

0901 21 00 in 0901 22 00

Kava, pražena

Ti tarifni podštevilki zajemata kavo, omenjeno v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 0901 11 00 in 0901 12 00, ki je bila pražena, tudi glazirana, zmleta ali stisnjena.

0901 21 00

S kofeinom

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0901 11 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0901 22 00

Brez kofeina

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0901 12 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

0901 90 10

Lupinice in kožice kave

Lupinice so ovojnice znotraj sadeža (jagode), ki obdaja običajno dva zrna.

Kožice so notranja ali „pergaminska“ luska, ki obdaja vsako zrno in se med praženjem odstranijo.

0901 90 90

Kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0901, prvi odstavek, (5). Te mešanice so lahko zmlete ali ne zmlete, ali celo stisnjene.

0904

Poper iz rodu Piper ; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

0904 11 00

Nezdrobljen in nezmlet

Ta tarifna številka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0904, (1). Poudariti je treba, da ostanejo v teh podštevilkah uvrščena zlomljena poprova zrna ali delci popra, če je razvidno, da to ni posledica načrtnega mletja ali drobljenja. To velja tudi za prah ali smeti iz začimbnih mlinov, ki so onesnaženi s poprom.

Ta tarifna podštevilka zajema zelena poprova zrna, konzervirana v raztopini kisa ali v slanici, tudi če je dodana majhna količina citronske kisline.

0904 21 10 do 0904 22 00

Plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0904, (2), če so suhi, zdrobljeni ali zmleti.

0904 21 10

Sladka paprika ( Capsicum annuum )

Paprike pod to tarifno podštevilko (Capsicum annuum) so razmeroma velike in blagega okusa (brez pekočega okusa). Lahko so različnih barv. Ta tarifna podštevilka zajema le suhe paprike, cele ali v koščkih, vendar nezdrobljene in nezmlete.

0906

Cimet in cvetovi cimetovega drevesa

0906 11 00 in 0906 19 00

Nezdrobljeni in nezmleti

Ti tarifni podštevilki zajemata npr.:

1.

paličice, sestavljene iz trakov cimetove skorje, uvitih drug v drugega, in lahko dosežejo dolžino tudi do 110 centimetrov;

2.

odrezke, dobljene z rezanjem cimetovih paličic na določene dolžine (npr. 5 do 10 cm);

3.

cimetovo skorjo v koščkih različne velikosti in debeline, kot npr. „quillings“ (delci in odpadki, ki nastanejo pri rezanju cimetovih palic na standardne dolžine), „featherings“ ali „chips“ (majhni koščki cimetove skorje, dobljeni pri odstranjevanju te skorje, in se uporabljajo predvsem za proizvodnjo cimetove esence).

0906 11 00

Cimet ( Cinnamomum zeylanicum Blume )

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 0906 11.

0907

Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)

Ta tarifna številka zajema tudi zdrobljene ali zmlete klinčke.

0908

Muškatni orešček, macis in kardamom

0908 11 00

Nezdrobljen in nezmlet

Glej pojasnjevalne HS k tarifni številki 0908, odstavek (a).

Ta tarifna podštevilka zajema muškatni orešček, ki je plod drevesa (Myristica fragrans).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi cele muškatne oreščke za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj in smol, ki so pogosto obdelani z apneno vodo, ki predstavlja zaščito pred insekti, ter muškatne oreščke drugorazredne kvalitete, kot npr. tiste, ki so bili med obiranjem zmečkani ali zlomljeni, in nosijo oznake „waste“, „BWP“ (broken, wormy, punky) ali „defective“.

0908 21 00 in 0908 22 00

Macis

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0908, odstavek (b).

0908 31 00 in 0908 32 00

Kardamom

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0908, odstavek (c), (1) do (4).

0909

Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode

0909 21 00 in 0909 22 00

Seme koriandra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0909, prvi in tretji odstavek.

Koriandrovo seme je okrogle oblike, svetle, rumenorjave barve, ter sladkastega in rahlo pekočega okusa.

0909 31 00 in 0909 32 00

Seme orientalske kumine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0909, prvi in tretji odstavek.

Seme orientalske kumine je ovalne oblike in brazdasto.

0909 61 00 in 0909 62 00

Seme janeža, zvezdastega janeža, navadne kumine ali komarčka; brinove jagode

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0909, prvi in tretji odstavek.

Seme kumine je ovalne oblike podolgovato in brazdasto.

0910

Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe

0910 11 00 in 0910 12 00

Ingver

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910, odstavek (a).

Ti tarifni podštevilki zajemata korenike ingverja (Amomum zingiber L.), ki se lahko pojavijo kot sveže, suhe ali zdrobljene. Pod to tarifno podštevilko se uvršča „sivi“ (znan kot „črni ingver“) ingver (neolupljen) in „beli“ ingver (olupljen).

0910 20 10 in 0910 20 90

Žafran

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910, (b).

0910 30 00

Kurkuma

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910, (c).

V trgovini se pojavlja okrogla kurkuma, ki izvira iz glavne, debele, hruškaste korenike, medtem ko podolgovata kurkuma izvira iz stranskih poganjkov te korenike, ki so ovalne ali valjaste oblike.

0910 91 05 do 0910 91 90

Mešanice, opredeljene v opombi 1(b) k temu poglavju

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0910, (e) in (g).

0910 91 05

Curry

Curryjev prah je opisan v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 0910, (e). Dodatek majhnih količin drugih snovi (sol, gorčična semena, moka iz stročnic) ne vpliva na uvrščanje teh mešanic.

0910 99 31 do 0910 99 39

Timijan

Te tarifne podštevilke zajemajo veliko vrst timijana (Thymus vulgaris, Thymus zygis, Thymus serpyllum L. ali divji timijan), svežega ali suhega.

0910 99 31

Divji timijan – materina dušica ( Thymus serpyllum L.)

Ta tarifna podštevilka zajema samo timijan vrste Thymus serpyllum L.

0910 99 33

Drug

Ta tarifna podštevilka zajema osmukane in posušeneliste in cvetove timijana, vrst Thymus vulgaris in Thymus zygis.

0910 99 50

Lovorjev list

Ta tarifna podštevilka zajema liste lovorja (Laurus nobilis), sveže ali posušene.

0910 99 91 in 0910 99 99

Druge

Pod ti tarifni podštevilki se uvrščajo semena kopra (Anethum graveolens), kani in „črni poper“, dobljen iz plodov rastline Xylopia aethiopica.

Vendar pa so kljub temu, da se običajno uporabljajo kot začimbe, iz teh tarifnih podštevilk izključeni:

(a)

gorčično seme (tarifna številka 1207);

(b)

korenike vseh vrst galangal (tarifna številka 1211);

(c)

proizvod, imenovan „rumenik“ ali „barvilni rumenik“, barva katerega je bolj rdeča od pravega žafrana in je sestavljena iz cvetov rumenika (Carthamus tinctorius ali Carthemus oxyacantha ali Carthamus palestinus) (tarifna številka 1404).

Številne začimbne rastline, ki niso začimbe v pravem pomenu besede, so prav tako izključene iz tega poglavja in se uvrščajo predvsem v poglavji 7 in 12 (glej pojasnjevalne opombe k tema poglavjema).

POGLAVJE 10

ŽITA

Splošno

Posušeno klasje žit (npr. koruze), ki so bila beljena, barvana, impregnirana ali kako drugače obdelana za okrasne namene, se uvršča pod tarifno podštevilko 0604 90 99.

Žita ostanejo uvrščena v to poglavje, čeprav so zaradi konzerviranja toplotno obdelana, kar lahko povzroči, da se zrna delno želatinirajo in včasih počijo. Delna želatinizacija (predželatinizacija) se pojavi pri postopku sušenja in zadeva le majhno količino zrn. To preoblikovanje škroba ni namen toplotne obdelave, temveč le stranski učinek. Ta obdelava se ne šteje kot „drugače obdelana“ v smislu opombe 1(B) k 10. poglavju.

1001

Pšenica in soržica

1001 11 00 in 1001 19 00

Trda pšenica

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1001, prvi odstavek, (2).

1001 91 20

Navadna pšenica in soržica, semenska

Semena so izbrana in jih je v splošnem mogoče prepoznati po njihovem pakiranju (npr. v vrečah z etiketami, ki označujejo njihov namen) in po njihovi višji ceni.

Ta zrna so lahko tudi obdelana, tako da so po setvi zaščitena pred mrčesom ali ptiči.

1003

Ječmen

1003 10 00

Semenski

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1001 91 20.

1006

Riž

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1008

Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita

1008 60 00

Tritikala

Tritikala je hibridno žito, dobljeno s križanjem pšenice in rži. Zrna so običajno večja in bolj podolgovata kot ržena in pšenična zrna; njihova zunanja plast je nagubana.

POGLAVJE 11

PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN; PŠENIČNI GLUTEN

Dodatna opomba 2

Kar zadeva kokosove orehe, se dodatna opomba 2 k temu poglavju uporablja samo za moko, zdrob in prah kokosovega oreha. Posušen nastrgan kokosov oreh se uvršča pod tarifno podštevilko 0801 11 00 in ne spada v okvir tarifne številke 1106, čeprav izpolnjuje merilo iz točke (b) dodatne opombe 2 k temu poglavju.

Posušen nastrgan kokosov oreh je v rezinah, drobcih ali tankih ozkih trakovih. Kokosova moka, zdrob in prah so sestavljeni iz drobnih delcev.

 

1101 00

Pšenična moka ali soržična moka

Glej opombo 2 k temu poglavju.

Moke iz te tarifne številke lahko vsebujejo majhne količine soli (običajno ne več kot 0,5 %), kot tudi majhne količine amilaze, mletih kalčkov in praženega slada.

1102

Žitna moka, razen pšenične moke ali soržične moke

Glej opombo 2 k temu poglavju.

Moke iz te tarifne številke lahko vsebujejo majhne količine soli (običajno ne več kot 0,5 %), kot tudi majhne količine amilaze, mletih kalčkov in praženega slada.

1102 20 10 in 1102 20 90

Koruzna moka

Za določevanje vsebnosti maščobe je predpisana analitska metoda, ki je opisana v Prilogi III, del H, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (UL L 54, 26.2.2009, str. 1), in v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1748/85 (UL L 167, 27.6.1985, str. 26).

Ti tarifni podštevilki vključujeta tudi koruzno moko, poimenovano „moka masa“, ki se pridobiva z nikstamalizacijo, za katero je značilno, da se koruzna zrna najprej kuhajo in namakajo v raztopini kalcijevega hidroksida, nato pa se posušijo in zdrobijo.

Kakršna koli dodatna obdelava, kot je na primer praženje, pomeni izključitev takšnega proizvoda iz tarifne številke 1102 (splošno, 19. poglavje).

1103

Žitni drobljenci, zdrob in peleti

1103 11 10 do 1103 19 90

Drobljenec in zdrob

1.

Glej opombi 2 in 3 k temu poglavju.

2.

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1103, prvih šest odstavkov.

3.

proizvodi, ki ne ustrezajo sejalnim kriterijem, navedenim v opombi 3 k temu poglavju, se uvrščajo pod tarifno številko 1104.

proizvodi, ki ustrezajo sejalnim kriterijem, navedenim v opombi 3 k temu poglavju, vendar so bili brušeni, in so v obliki okroglih zrnatih delcev, se uvrščajo pod eno izmed tarifnih podštevilk tarifne številke 1104, ki zajema brušena (perlirana) zrna.

1103 13 10 in 1103 13 90

Koruzna

Za določanje vsebnosti maščobe glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 1102 20 10 in 1102 20 90.

Ti tarifni podštevilki vključujeta tudi drobljenec in zdrob iz koruzne moke, poimenovane „moka masa“, ki se pridobiva z nikstamalizacijo, za katero je značilno, da se koruzna zrna najprej kuhajo in namakajo v raztopini kalcijevega hidroksida, nato pa se posušijo in zdrobijo.

Kakršna koli dodatna obdelava, kot je na primer praženje, pomeni izključitev takšnega proizvoda iz tarifne številke 1103 (splošno, 19. poglavje).

1103 20 25 do 1103 20 90

Peleti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1103, zadnji odstavek.

1104

Žitna zrna, drugače obdelana (npr.: oluščena, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006 ; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

Zrna v obliki kosmičev, ki se uvrščajo pod tarifne podštevilke 1104 12 90, 1104 19 69 in 1104 19 91, so zrna, ki so bila oluščena in valjana.

1104 22 40 do 1104 29 89

Drugače obdelana zrna (npr. oluščena, perlirana, rezana ali drobljena).

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1104, drugi odstavek, (2) do (5).

1104 22 50

Perlirana

Poleg perliranega zrnja, navedenega v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1104, drugi odstavek, (4), ta tarifna podštevilka zajema delce zrn, ki so zaradi brušenja v obliki okroglih zrnc.

1104 22 95

Druga

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, pridobljene z drobljenjem neoluščenih žitnih zrn, ki ne ustrezajo sejalnim kriterijem, navedenih v opombi 3 k temu poglavju.

1104 23 40

Oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne; perlirana

Za opredelitev pojma „perlirana“ glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 50.

1104 23 98

Druga

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 95.

Zdrobljena koruzna zrna, dobljena pri sejanju očiščenih neoluščenih koruznih zrn, in ki ustrezajo pogojem, določenih v opombi 2 (A) k temu poglavju, se uvrščajo pod to tarifno podštevilko kot zrna „samo drobljena“.

1104 29 05

Perlirana

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 50.

1104 29 08

Druga

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 95.

1104 29 30

Perlirana

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 50.

1104 29 51 do 1104 29 59

Obdelana le z drobljenjem

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1104 22 95.

1104 30 10 in 1104 30 90

Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1104, drugi odstavek, (6).

1106

Moka, zdrob in prah iz sušenih stročnic, iz tarifne številke 0713 , iz saga, ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714 ali iz proizvodov iz poglavja 8

Izrazi „moka“, „zdrob“ in „prah“ so opredeljeni v dodatni opombi 2 k temu poglavju.

Proizvodi, pripravljeni v obliki paste, so iz te tarifne številke izključeni.

1107

Slad, pražen ali nepražen

1107 10 11 do 1107 10 99

Nepražen

Vsi sladi, v katerih je prisotna diastazna aktivnost, ki je v zrnih potrebna za pretvorbo škroba v sladkor, se uvrščajo pod te tarifne podštevilke. Med takšnimi sladi so: zeleni slad, zračeni slad in sušeni slad. Slednjega v trgovini pogosto delijo na svetli slad (plzenski tip) in temni slad (muenchenski tip).

Te tarifne podštevilke vključujejo tudi zeleni slad, ki se uporablja za prehrano ljudi in uživa na enak način kot kalčki zelenjave, saj gre za žitno zrno, ki je začelo kaliti, vendar še ni bilo posušeno.

Za vse slade, ki se uvrščajo pod te tarifne podštevilke, so značilna mokasta, bela in krhka zrna. Vendar pa pri temnem sladu (muenchenski tip) približno 10 % zrn variira po barvi od rumene do rjave. Zrna imajo suho, krhko konsistenco. Pri mletju sladnih zrn nastane gladka in mehka moka.

1107 20 00

Pražen

Ta tarifna podštevilka zajema vse slade, v katerih je diastazna aktivnost zmanjšana ali po praženju popolnoma izgine, in kateri posledično nastopajo le med varjenjem piva kot dodatek nepraženemu sladu, zato da pivo dobi posebno barvo in okus.

Barva zrn v teh sladih variira od umazano bele do črne, odvisno od vrste slada.

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

pražen slad, ki je bil pražen pred pretvorbo škroba v sladkor ali v primeru svetlega slada po delni pretvorbi škroba v sladkor glede na stopnjo vlažnosti uporabljenega sladu. Ta slad ima bleščečo zunanjo površino, njegov endosperm pa je črn in nesteklast.

2.

karameliziran slad, katerega sladkor, oblikovan s poprejšnjo pretvorbo škroba v sladkor, je karameliziran. Barva tega sladu je medlo rumene do bledo rjave barve. Endosperm najmanj 90 % zrn je steklast, njegova barva pa umazano bela do temno rjava. Diastazna aktivnost je v zelo svetlem karameliziranem sladu do določene stopnje še vedno prisotna. Takšen slad lahko vsebuje do 10 % nekarameliziranih zrn.

POGLAVJE 12

OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZLIČNA ZRNA, SEMENA IN PLODOVI; INDUSTRIJSKE ALI ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN KRMA

1201

Soja, cela ali lomljena

Sojina zrna (semena rastline Glycine max) variirajo po barvi od rjave, zelene in črne. Škroba tako rekoč ne vsebujejo, so pa bogata z beljakovinami in oljem.

Posebna pazljivost je potrebna pri uvrščanju nekaterih semen, označenih kot „zelena soja“ ali „zelen fižol“. To pogosto ni soja, temveč fižol, ki se uvršča pod tarifno številko 0713.

1202

Arašidi, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno oluščeni ali lomljeni

Zemeljski orešek ali arašid je seme rastline Arachis hypogaea in vsebuje visoko stopnjo užitnega olja.

1205

Seme oljne repice ali ogrščice, celo ali lomljeno

1205 10 10 in 1205 10 90

Seme oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1205.

1206 00

Sončnično seme, celo ali lomljeno

1206 00 91

Oluščeno; v sivi in belo progasti luščini

Semena sončnic iz te tarifne podštevilke so običajno namenjena za proizvodnjo slaščic, kot krma za ptice ali za takojšnje uživanje. V splošnem je dolžina semena samo polovica dolžine luščine, ki lahko presega 2 cm. Ta semena vsebujejo običajno 30 do 35 mas. % olja.

1206 00 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema sončnična semena za proizvodnjo olja za človeško prehrano. Običajno se dobavljajo v luščinah, ki je črne barve. V splošnem je dolžina semena enaka dolžini luščine. Ta semena vsebujejo običajno 40 do 45 mas. % olja.

1207

Drugo oljno seme in plodovi, celo ali lomljeno

1207 40 10 in 1207 40 90

Sezamovo seme

Ta tarifna podštevilka zajema semena rastline Sesamum indicum.

1207 50 10 in 1207 50 90

Gorčično seme

Gorčična semena pridobivajo iz različnih vrst rastlin, npr. Sinapis alba, Brassica hirta, Brassica nigra in Brassica juncea.

1207 99 96

Drugo

Če niso vključena pod predhodno tarifno številko tega poglavja, se pod to tarifno podštevilko uvrščajo semena in plodovi, ki so navedeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1207, drugi odstavek.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi zelena bučna semena z mehko lupino, pri katerih zunanja ovojnica zaradi genetskih pomanjkljivosti ni plutasta (Cucurbita pepo L. convar. citrullinia Greb. var. styriaca in Cucurbita pepo L. var. oleifera Pietsch). Buče teh vrst gojijo največ zaradi njihovega olja in ne kot vrtnino, katerih semena se uvrščajo pod tarifno podštevilko 1209 91 80.

Ta tarifna podštevilka ne zajema praženih bučnih semen (tarifna podštevilka 2008 19 ali 2008 97).

1208

Moka in zdrob iz oljnih semen in plodov, razen iz gorčice

Glej opombo 2 k temu poglavju.

1209

Seme, plodovi in trosi namenjeni za setev

1209 10 00

Seme sladkorne pese

Ta tarifna podštevilka zajema samo seme sladkorne pese (Beta vulgaris var. altissima).

Tu so zajeta tudi semena, imenovana enoklična semena, dobljena z genetskim postopkom, ali pa s segmentiranjem semenskega mešička (semena, imenovana segmentirana). Ta semena so lahko tudi obdana s prevleko na osnovi gline.

1209 29 60

Seme krmne pese ( Beta vulgaris var. alba )

Ta tarifna podštevilka zajema tudi semena, imenovana enoklična semena, dobljena z genetskim postopkom ali pa s segmentiranjem semenskega mešička (semena, imenovana segmentirana). Ta semena so lahko tudi obdana s prevleko na osnovi gline.

1209 30 00

Seme rastlin z neolesenelim steblom, ki se gojijo v glavnem zaradi cvetov

Ta tarifna podštevilka zajema semena rastlin, ki se gojijo predvsem ali izključno zaradi njihovih cvetov (cvetje za rezanje, okrasno cvetje itd.). Semena teh vrst se lahko pojavijo na podlagi, npr. iz celuloze ali šote. Pod to tarifno podštevilko spada tudi seme vrtne grašice (Lathyrus odoratus).

1209 91 80

Drugo

Ta tarifna podštevilka vključuje bučna semena, namenjena za setev.

Glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 1207 99 96 in 1212 99 95.

1209 99 10

Semena gozdnega drevja

Ta tarifna podštevilka zajema zrna in druga semena gozdnih dreves tudi v primeru, če so namenjena za vzgojo okrasnih dreves ali grmov v državi uvoznici.

V smislu te tarifne podštevilke izraz „drevesa“ pomeni vsa drevesa, grmovja ali grmičasta drevesa, katerih debla, stebla in veje so oleseneli.

Ta tarifna podštevilka zajema vsa semena in plodove vrst, ki se uporabljajo za setev:

1.

dreves, evropskih kot tudi eksotičnih vrst, namenjenih za pogozditev, zaradi proizvodnje lesa, kot tudi zaradi utrjevanja tal oz. kot zaščita proti eroziji prsti;

2.

dreves, ki se uporabljajo za okrasne namene v parkih, javnih ali zasebnih vrtovih, ali pa vzdolž javnih trgov, mestnih ulic, cest, kanalov itd..

Med drevesi iz druge skupine, ki večinoma pripadajo istim vrstam kot tistim iz prve skupine, so drevesa, ki se ne uporabljajo le zaradi njihove oblike ali barve listov (npr. nekatere vrste topola, javorja in iglavcev), temveč tudi zaradi njihovih cvetov (npr. mimoza, tamariska, magnolija, španski bezeg, negnoj, japonska češnja, jadikovec, rožni grmi), ali pa zaradi svetlih barv njihovih plodov (npr. lovorikovec, kotoneaster, glog).

Vendar pa so iz te tarifne podštevilke izključena naslednja semena in plodovi tudi v primeru, če so namenjena za setev:

(a)

sadje ali orehi, ki se uvrščajo v 8. poglavje (predvsem oreškov npr. kostanjev, orehov, lešnikov, ameriških orehov, mandljev itd.);

(b)

semena in sadje, ki se uvrščajo v 9. poglavje (npr. brinove jagode);

(c)

oljna semena in oljni plodovi iz tarifnih številk 1201 do 1207 (npr. žir, palmova jedrca).

Iz te tarifne podštevilke so izključena še:

(a)

semena tamarinde (tarifna podštevilka 1209 99 99); in

(b)

želod in divji kostanj (tarifna podštevilka 2308 00 40).

1210

Hmelj, svež ali sušen, vključno zdrobljen ali zmlet ali v peletih, lupulin

1210 20 10

Hmelj, zdrobljen, zmlet ali v obliki peletov; z višjo vsebnostjo lupulina; lupulin

Poleg lupulina zajema ta tarifna podštevilka proizvode z višjo vsebnostjo lupulina, dobljene z mletjem hmeljevih storžkov potem, ko jim mehansko odstranijo liste, peclje in drugo.

1211

Rastline in deli rastlin (vključno semena in plodovi) vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu

1211 20 00

Korenina ginsenga

Ta tarifna podštevilka zajema korenine ginsenga (Panax quinquefolium in Panax ginseng). Korenina je cilindrično vretenaste oblike, na zgornji tretjini ima gube v obliki kolobarjev; pogosto so razdeljene na več vej. Barva površine variira od rumenobele do rjavo rumene, notranjost pa je bela in mokasta (če se korenino skuha v vodi, je njena notranjost trda kot rog). Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo tudi zdrobljene ali zmlete korenine ginsenga.

1211 90 30

Tonka fižol

Ta tarifna podštevilka zajema semena rastline Dipteryx odorata (iz družine Leguminosae). Imenujejo jih tudi tonga ali tonka fižol. Vsebujejo kumarin in se uporabljajo v proizvodnji parfumov in pri proizvodnji esenc za dietne pijače.

1211 90 86

Drugo

Če niso vključena pod predhodno tarifno podštevilko te tarifne številke, se pod to tarifno podštevilko uvrščajo rastline, deli rastlin, semena in plodovi, navedeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1211, enajsti odstavek, poleg njih pa še naslednji:

1.

deli konoplje, pomešani ali nepomešani z organskimi ali anorganskimi snovmi, ki služijo kot polnilo;

2.

„pomarančni grah“ ali „orangette“- to so neužitne pomaranče, ki kmalu po cvetenju, nedozorele odpadejo z drevesa, in se nabirajo suhe, predvsem zaradi pridobivanja njihovega eteričnega olja (petit – grain);

3.

listi posušenega regrata (Taraxacum officinale);

4.

posušena kislica (Rumex acetosa);

5.

posušena indijska kreša (Tropaeolum majus).

Ta tarifna podštevilka ne zajema alg (tarifna številka 1212) in semena buč (tarifna številka 1207 ali 1209).

1212

Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum ), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

1212 21 00 in 1212 29 00

Morske alge in druge alge

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1212, (A).

1212 91 20 in 1212 91 80

Sladkorna pesa

Ti tarifni podštevilki se nanašata samo na sladkorno peso, kateri ni bil odvzet sladkor, in ki v splošnem vsebuje več kot 60 mas. % saharoze, računano na suho snov. Sladkorna pesa iz katere je bil delno ali v celoti odvzet sladkor, se uvršča pod tarifno podštevilko 2303 20 10 ali 2303 20 90.

1212 92 00

Rožiči

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1212, (C), prvi in drugi odstavek.

1212 99 41 in 1212 99 49

Seme rožičev

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1212, (C), tretji odstavek.

1212 99 95

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1212, (D), tretji, četrti in peti odstavek, zajema ta tarifna podštevilka še:

1.

gomolje rastline konjaku, cele, zdrobljene ali v prahu;

2.

„cvetni prah“ – majhne grudice sestavljene iz cvetnega prahu, ki so ga nabrale čebele, ter ga aglomerirale skupaj z nektarjem, medom in čebeljo slino.

Bučna semena (tarifna številka 1207 ali 1209) niso vključena pod to podštevilko, razen oluščenih bučnih semen, ki jih je treba uvrstiti pod tarifno številko 1212 v skladu z določbami iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-229/06.

1214

Rumena (podzemna) koleraba, krmna pesa, krmne korenovke; seno, lucerna, detelja, turška detelja, krmni ohrovt, volčji bob, grašice in podobni proizvodi za krmo, tudi v peletih

1214 90 10

Krmna pesa, rumena koleraba in druge krmne korenovke

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

krmno peso (Beta vulgaris var. alba);

2.

rumeno kolerabo (Brassica napus var. napobrassica);

3.

druge krmne korenovke (npr. krmno peso in krmno korenje).

Različne vrste topinamburja (Helianthus tuberosus) se uvrščajo pod tarifno številko 0714, medtem ko se pastinak (Pastinaca sativa) kot vrtnina uvršča v 7. poglavje (tarifna številka 0706, če je svež ali ohlajen).

POGLAVJE 13

ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI

1301

Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer balzami)

1301 20 00

Arabski gumi

Arabski gumi se pojavlja v obliki rumenkastih ali rdečkastih koščkov nepravilnih oblik, je prozoren in topen v vodi, v alkoholu pa ne.

1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani

Rastlinski ekstrakti pod tarifno številko 1302 so neobdelani, surovi rastlinski materiali, ki so dobljeni na primer z ekstrakcijo s topili in niso dodatno kemično spremenjeni ali predelani. Vendar so dovoljeni neaktivni dodatki (npr. sredstvo proti skepljenju) in s standardizacijo povezana predelava ali fizikalna obdelava, kot sta sušenje ali filtriranje.

1302 11 00

Opija

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (A), (1).

1302 12 00

Iz sladkega korena

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (A), (2).

1302 19 70

Drugi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (A), (4) do (20).

1302 20 10 in 1302 20 90

Pektinske snovi, pektinati in pektati

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (B).

1302 31 00

Agar-agar

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (C), (1).

1302 32 10 in 1302 32 90

Sluzi in zgoščevalci, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semen guara, modificirani ali nemodificirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1302, (C), (2).

Ti tarifni podštevilki ne zajemata endosperma semen guara, ki se pojavljajo v obliki majhnih, svetlo rumenih kosmičev nepravilnih oblik (tarifna številka 1404).

1302 39 00

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1302, (C), (3) do (5), ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

ekstrakt, izdelan iz alg Furcellaria fastigiata, ki se nabirajo ob obalah Danske, ki se pridobivana enak način ter se na trgu pojavlja v enakih oblikah kot agar-agar;

2.

sluzi, dobljene iz semen kutine;

3.

sluzi, dobljene iz islandskega mahu;

4.

karagenan kakor tudi kalcijev, natrijev in kalijev karagenat, tudi če so standarizirani s sladkorjem (npr. s saharozo, glukozo), kar zagotavlja njihovo konstantno enako delovanje. Vsebnost dodanega sladkorja običajno ne presega 25 mas. %.

POGLAVJE 14

RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO; RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU

1401

Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr. bambus, ratan, trstje, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena, beljena ali barvana žitna slama in lipovo lubje)

1401 10 00

Bambus

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1401, drugi odstavek, (1).

1401 20 00

Španski trs

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1401, drugi odstavek, (2).

1401 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1401, drugi odstavek, (3) do (7). Listi različnih vrst rastline Typha (npr. Typha latifolia) se tudi uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

1404

Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

1404 20 00

Linters iz bombaža

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1404, drugi odstavek, (A).

1404 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1404, drugi odstavek, (B) do (F).

Ščetice, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1404, drugi odstavek, (F), (7), so vrste Dipsacus sativus.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi endospmerm semen guara v obliki majhnih, svetlo rumenih kosmičev nepravilnih oblik.

ODDELEK III

MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVE RAZGRADNJE; PRIPRAVLJENE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA

POGLAVJE 15

MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVE RAZGRADNJE; PRIPRAVLJENE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA

Splošno

V smislu tarifnih podštevilk tega poglavja, ki vključujejo izraz „za industrijske namene“, se ta nanaša na le tiste uporabe, ki vključujejo transformacijo osnovnega proizvoda.

Na drugi strani pa izraz „za tehnične namene“, ki se prav tako pojavlja v nekaterih podštevilkah, takšne transformacije ne vključuje.

Postopki, kot je čiščenje, rafiniranje ali hidrogeniranje se ne štejejo za „industrijske“ ali „tehnične namene“.

Poudariti je treba, da so lahko tudi proizvodi, primerni za človeško prehrano, namenjeni za tehnično ali industrijsko uporabo.

Tarifne podštevilke v tem poglavju, ki so namenjene za uvrščanje proizvodov za tehnično ali industrijsko uporabo, razen za proizvodnjo živil za človeško prehrano, vključujejo olja in maščobe za proizvodnjo krme za živali.

Dodatna opomba 1 (a)

Tekoča frakcija rastlinskih olj, dobljena z ločevanjem trdne faze npr. s hlajenjem, z uporabo organskih topil, površinsko aktivnih snovi itd., se ne more šteti kot surovo olje.

 

1502

Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503

Ta tarifna številka zajema poleg stopljenih maščob tudi nestopljene maščobe, npr. maščobe, zaprte v njihovih celičnih membranah.

Zaradi tega so pod to tarifno številko zajete naslednje maščobe:

1.

nestopljene maščobe, ali surovi loj (maščoba, ki ostane pri predelavi v klavnicah, mesnicah, predelavi drobovine);

2.

stopljene maščobe, vključno:

(a)

„Premier jus“, ki je najboljša vrsta užitnega loja;

(b)

ocvirki iz loja;

(c)

t. i. „kisla“ maščoba, dobljena s kuhanjem nestopljene maščobe najslabše kvalitete v vodni raztopini žveplove kisline, ki hidrolizira beljakovinske snovi v tkivu in na ta način se sprošča maščoba;

3.

maščoba, dobljena iz kosti ali odpadkov goved, ovac ali koz.

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema olja iz kosti in kostnega mozga ter olja iz nog (tarifna številka 1506 00 00).

1503 00

Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani

1503 00 11 in 1503 00 19

Stearin iz svinjske masti in oleostearin

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašata drugi in predzadnji odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1503.

1503 00 30

Olje iz loja za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v petem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1503, če so namenjeni za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano (glej besedilo pojasnjevalnih opomb k temu poglavju pod splošno).

1503 00 90

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašata tretji in četrti odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1503, ta tarifna podštevilka zajema tudi olje iz loja, ki ne ustreza pogojem, navedenim v tarifni podštevilki 1503 00 30, npr. olje iz loja za tehnične namene.

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, del (A), šesti in sedmi odstavek.

1504 10 10 do 1504 10 99

Olja iz ribjih jeter in njihove frakcije

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1504, drugi odstavek.

1504 10 10

Z vsebnostjo vitamina A do vključno 2  500 IU/g

Vsebnost vitamina A v olju iz ribjih jeter, dobljenem iz rib vrste Gadidae (trska, vahnja, leng, oslič itd.), običajno ne presega 2  500 IU/g.

1504 10 91 in 1504 10 99

Druge

Vsebnost vitamina A v olju, dobljenem iz jeter tune, navadnega jezika ali različnih vrst morskih psov, običajno presega 2  500 IU/g.

Olja z večjo vsebnostjo vitamina A ostanejo uvrščena pod ti tarifni podštevilki, če zaradi tega ne izgubijo značilnosti olja iz ribjih jeter. Tako je na primer olje iz ribjih jeter, ki vsebuje do vključno 1 00  000 IU/g vitamina A.

1504 20 10 in 1504 20 90

Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih jeter

Ti tarifni podštevilki zajemata masti in olja, dobljena iz vseh vrst rib, ter njihove frakcije, razen olj, ekstrahiranih izključno iz njihovih jeter, in vključuje:

1.

olja, dobljena iz sledov in menhadene (lososu podobna riba, ki jo lovijo izključno zaradi ekstrakcije olja);

2.

olja, dobljena iz ostankov nastalih pri postopku konzerviranja rib, ki so v primerjavi z zgoraj navedenimi olji manjvredna. Trgovsko pomembna so olja iz ostankov rib vrste Clupeidae, olja iz tun, ostankov palamid in olja iz ostankov vrste Salmonidae;

3.

olja iz ostankov trgovanja z ribami, ki so zelo različne sestave in manjvredna;

4.

stearin iz rib, opisan v petem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1504.

Masti in olja iz teh tarifnih podštevilk so namenjena predvsem za tehnične in industrijske namene, kot npr. za strojarske preparate, za pleskarske barve, kot sestavina rezalnih olj.

1504 30 10 in 1504 30 90

Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

kitovo olje in surovo spermacet olje, ki sta opisana v tretjem in četrtem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1504;

2.

masti morskih sesalcev;

3.

olja plavutonožcev (tjulnjev, mrožev in morskih levov).

Ti tarifni podštevilki zajemata vsa olja morskih sesalcev in njihove frakcije, vključno olja, ekstrahirana iz njihovih jeter, kot je npr. olje iz jeter kita glavača, ki je zelo bogato z vitaminom A in ima podobne lastnosti kot olje iz ribjih jeter iz tarifnih podštevilk 1504 10 10, 1504 10 91 in 1504 10 99.

1505 00

Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom

1505 00 10

Maščoba iz volne, surova

Glej prvi odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1505.

1505 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

lanolin, ki je opisan v drugem, tretjem in četrtem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1505;

2.

mastne substance, ki izvirajo iz maščobe iz volne (olein in stearin iz maščobe iz volne), ki so tekoči in trdni deli, dobljeni po destilaciji in stiskanju maščobe iz volne.

1506 00 00

Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

Ta tarifna številka ne zajema neužitnih mešanic ali preparatov iz živalskih maščob in olj, npr. masti nastalih pri predelavi različnih živali v klavnicah, ali mešanic ali preparatov živalskih in rastlinskih maščob in olj, npr. odpadne maščobe nastale pri cvrtju jedi (tarifna številka 1518).

1507

Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1507 10 10 in 1507 10 90

Surovo olje, vključno degumirano

Glede definicije izraza „surovo“ glej dodatno opombo 1 k temu poglavju, odstavki (a), (b) in (c).

1507 90 10 in 1507 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata rafinirano sojino olje.

1508

Olje iz arašidov in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1508 10 10 in 1508 10 90

Surovo olje

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju.

1508 90 10 in 1508 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata rafinirano olje iz arašidov.

1509

Oljčno olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

Oljčno olje, ki se uvršča pod to tarifno številko, mora ustrezati naslednjim trem zahtevam:

1.

dobljeno mora biti izključno z obdelavo plodov oljčnega drevesa (Olea europea L.);

2.

dobljeno mora biti izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi postopki (npr. s stiskanjem), kar izključuje uporabo topil (glej opombo 2 k temu poglavju);

3.

ne sme biti reestificirano ali zmešano z drugimi olji, vključno olje izoljčnih tropin, ki se uvršča pod tarifno številko 1510 00.

1509 10 10

Lampantno deviško oljčno olje

Glej dodatno opombo 2 (B), (1) k temu poglavju.

1509 10 90

Drugo

Glej dodatno opombo 2 (B), (2) k temu poglavju.

1509 90 00

Drugo

Glej dodatno opombo 2 (C) k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka ne zajema le rafiniranega oljčnega olja, ampak tudi rafinirano oljčno olje, zmešano z deviškim oljčnim oljem.

1510 00

Druga olja, dobljena izključno iz oljk in njihove frakcije, rafinirana ali ne, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509

Ta tarifna številka zajema samo olja, ki izpolnjujejo pogoje, navede v točki 1 pojasnjevalnih opomb k tarifni številki 1509. Kot olja iz tarifne številke 1509, tudi olja iz tarifne številke 1510 00 ne smejo biti reesterificirana ali zmešana z drugimi vrstami olj npr. z olji, ki niso iz oljk, vendar so lahko:

ekstrahirana s topili ali z fizikalnimi postopki;

zmešana z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509; najbolj običajna je mešanica sestavljena iz rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja.

1510 00 10

Surova olja

Glej dodatno opombo 2 (D) k temu poglavju.

1510 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema prečiščeno olje iz oljčnih tropinin mešanice prečiščenega olja oljčnih tropin z deviškim oljčnim oljem.

1511

Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, vendar kemično nemodificirano

1511 10 10 in 1511 10 90

Surovo olje

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju.

Surovo palmovo olje se razkraja hitreje kot druga olja in ima zaradi tega visoko vsebnost prostih maščobnih kislin.

1511 90 11 in 1511 90 19

Trdne frakcije

Ti tarifni podštevilki zajemata palmov stearin.

1511 90 91 in 1511 90 99

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

rafinirano palmovo olje;

2.

tekoča frakcija palmovega olja, dobljena po ločitvi trdne faze z ohlajanjem ali z uporabo organskih topil ali površinsko aktivnih snovi. Ta frakcija (palmov olein) ima včasih lahko podobno sestavo maščobnih kislin kot nefrakcionirano palmovo olje. Palmov olein se od nefrakcioniranega olja razlikuje predvsem po drugačni sestavi trigliceridov in ne po relativnem deležu prisotnih maščobnih kislin. Trigliceride z višjim število ogljikovih atomov (C52 in C54) je mogoče najti v večjih količinah v tekoči frakciji, kot pa v nefrakcioniranem olju, medtem ko trigliceridi z relativno nižjim številom ogljikovih atomov (C50 in C48) prevladujejo v trdni frakciji.

1512

Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1512 11 91

Olje iz sončničnih semen

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju, skupaj z delom (A) pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1512.

1512 11 99

Olje iz žafranike

Glej dodatno opombo 1 (a) in (b) k temu poglavju, skupaj z delom (B) pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 1512.

1512 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema rafinirano sončnično olje in rafinirano olje iz žafranike.

1512 21 10 do 1512 29 90

Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1512, del (C).

1514

Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njihove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano

1514 11 10 do 1514 19 90

Olje iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegove frakcije

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1514, del (A), drugi odstavek, drugi stavek.

1515

Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani

1515 30 10 in 1515 30 90

Ricinusovo olje in njegove frakcije

Ricinusovo olje je znano tudi kot ricinovo olje, „palma Christi olje“ in „kerva olje“.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata olja ekstrahiranega iz semen mlečkovke „Jatropha curcas“ iz družine Euphorbiceae (odvajalno), ki ga pogosto imenujejo tudi „ameriško ricinusovo olje“ ali „olje divjega ricinusa“ (tarifne podštevilke 1515 90 40 do 1515 90 99).

1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516

Za opredelitev pojma „margarina“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 1517 10 in 1517 90.

1517 10 10 in 1517 10 90

Margarina, razen tekoče margarine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1517, peti odstavek, (A).

Poudariti je treba, da vsebnost vode ni odločujoči dejavnik pri uvrščanju proizvodov pod ti tarifni podštevilki.

1517 90 91

Maščobna rastlinska olja, tekoča, mešana

Ta tarifna podštevilka vključuje tudi mešanice kemijsko modificiranih rastlinskih olj.

1521

Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, rafinirani ali ne, barvani ali nebarvani

1521 10 00

Rastlinski voski

Poleg proizvodov, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 1521, del (I) zajema ta tarifna številka kavin vosek, ki se naravno pojavlja v vseh delih kavinega grma (v zrnih, pergaminski ovojnici, listih itd.) in je stranski proizvod pri proizvodnji dekofeinizirane kave. Je črn, diši po kavi in se uporablja za proizvodnjo nekaterih čistilnih proizvodov.

1521 90 91

Surovi

Ta tarifna podštevilka zajema voske v naravnih satovjih.

1521 90 99

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema stopljene, stisnjene ali rafinirane voske, beljene ali nebeljene, barvane ali nebarvane.

1522 00

Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov

1522 00 31 in 1522 00 39

Ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju, ki določa ostanke, ki so iz teh tarifnih podštevilk izključeni.

ODDELEK IV

PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS; TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

POGLAVJE 16

IZDELKI IZ MESA, RIB, RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV

Splošno

Glede uvrščanja sestavljenih prehrambnih proizvodov (vključno t. i. „gotove jedi“), pripravljene npr. iz klobas, mesa, mesnih odpadkov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali iz katere koli njihove medsebojne kombinacije, skupaj z zelenjavo, špageti, omako itd., glej opombo 2 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, predzadnji odstavek.

Drugi stavek prvega odstavka opombe 2 (uvrstitev pod tarifno številko je odvisna od sestavine, ki v proizvodu prevladuje po masi) velja tudi za določevanje tarifnih podštevilk. To se ne nanaša na proizvode, ki vsebujejo jetra, iz tarifnih številk 1601 00 in 1602 (glej odstavek 2 opombe).

Dodatna opomba 2

Praviloma je možno opredeliti kot kos nekega dela, če meri približno 100 × 80 × 2 mm ali več.

Izraz „njihovi kosi“ se nanaša samo na kose, za katere lahko nedvoumno (in ne z izključevanjem ostalih možnosti) ugotovimo, iz katerega dela izvirajo (npr. šunke).

 

1601 00

Klobase in podobni izdelki iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi; prehrambeni proizvodi na osnovi teh proizvodov

Ugotovitev, da se nekateri proizvodi smatrajo kot „klobase in podobni izdelki“ za trgovske namene, ni odločujoči faktor v smislu uvrščanja pod to tarifno številko.

Sesekljani ali zmleti mesni proizvodi, ki so svojo obliko dobili vsled pakiranja v konzerve ali druge toge posode, cilindrične ali ne, se ne štejejo za klobase v smislu te tarifne številke.

1601 00 10

Iz jeter

Ta tarifna podštevilka zajema klobase in podobne proizvode, ki vsebujejo jetra, z ali brez dodatka mesa, mesnih odpadkov, maščobe, itd., pod pogojem, da dajejo jetra proizvodu bistven značaj. Ti izdelki so v splošnem termično obdelani ali včasih tudi dimljeni in so prepoznavni predvsem po njihovem značilnem okusu po jetrih.

1601 00 91

Klobase, suhe ali za mazanje, nekuhane

Ta tarifna podštevilka zajema nekuhane klobase, če so dozorele (npr. s sušenjem na zraku itd.) in so pripravljene za takojšnje uživanje.

Takšni proizvodi so lahko tudi dimljeni, pod pogojem da dimljenje ni povzročilo popolne koagulacije beljakovin, kar se zgodi v primeru toplotne obdelave, kot je npr. dimljenje pri visoki temperaturi).

Iz tega sledi, da ta tarifna podštevilka zajema samo klobase, ki se običajno jedo po rezinah (kot npr. salame, Arles sausages, Plockwuerst itd.), pa tudi klobase za mazanje, kot je npr. Teewurst.

1601 00 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

klobase in podobne izdelke, ki niso bili izpostavljeni nobenemu postopku zorenja;

2.

kuhane klobase, kot so npr.: frankfurtske klobase, strasbourške klobase, dunajske klobase, mortadele, klobase, izdelane iz drobovine znane kot „andouilles“ in „andouilettes“, jetrne klobase, krvavice in druge podobne specialitete.

1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi

Glej dodatno opombo 6(a) k poglavju 2 glede uvrstitve surovega začinjenega perutninskega mesa v poglavje 16. Ali je surovo perutninsko meso začinjeno ali ne, se določi z metodami za senzorično preskušanje surovega začinjenega perutninskega mesa iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1362/2013 (8).

1602 10 00

Homogenizirani proizvodi

Glej opombo 1 k tarifni podštevilki tega poglavja.

1602 20 10 in 1602 20 90

Iz jeter katere koli živali

Ti tarifni podštevilki zajemata pripravljene ali konzervirane proizvode, ki vsebujejo jetra, zmešane ali nezmešane z mesom ali drugimi mesnimi odpadki, pod pogojem, da jetra dajejo proizvodu bistven značaj. Najpomembnejši proizvodi iz te tarifne podštevilke so dobljeni iz gosjih ali račjih jeter (tarifna podštevilka 1602 20 10).

1602 31 11 do 1602 39 85

Iz perutnine iz tarifne številke 0105

Te tarifne podštevilke zajemajo perutnino in dele perutnine, ki so po termični obdelavi konzervirani.

Med te proizvode spadajo:

1.

piščanec v aspiku;

2.

polovice ali četrti piščanca v omaki ter cele puranje, gosje ali piščančje noge, zamrznjene ali ne;

3.

perutninska pašteta, zmrznjena ali ne, (sestavljena predvsem iz perutninskega mesa, kateremu je bila dodana teletina, svinjska mast, gomoljike in začimbe);

4.

pripravljene jedi, ki vsebujejo perutninsko meso kot osnovno sestavino, skupaj z drugimi sestavinami kot so: vrtnine, riž ali testenine v smislu priloge k mesni jedi. Primeri tovrstnih jedi so izdelki, znani pod imenom „piščanec z rižem“ in „piščanec z gobami“, kot tudi zamrznjene gotove perutninske jedi, ki se prodajajo na pladnjih z ločenimi prekati, na katerih je meso ločeno od drugih sestavin.

Pri določanju odstotnega deleža perutninskega mesa ali odpadkov se masa kosti ne upošteva.

1602 31 11

Ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 32 11

Nekuhano

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 39 21

Nekuhano

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 41 10 in 1602 41 90

Šunka in njeni kosi

Glede vsebine izraza „njihovi kosi“ glej dodatno opombo 2 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključeni sesekljani ali fino zmleti izdelki, četudi so izdelani iz šunke in njenih kosov.

1602 42 10 in 1602 42 90

Plečeta in njihovi kosi

Glede vsebine izraza „njihovi kosi“ glej dodatno opombo 2 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključeni sesekljani ali fino zmleti izdelki, četudi so izdelani iz plečet ali njihovih kosov.

1602 49 11 do 1602 49 50

Domačih prašičev

Za določanje odstotnega deleža mesa ali mesnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali porekla, glej Uredbo Komisije (EGS) št. 226/89 (UL L 29, 31.1.1989, str. 11).

Pri določanju tega odstotnega deleža se želatina in omake ne upoštevajo.

1602 49 15

Druge mešanice, ki vsebujejo šunke (noge), pleča, hrbet ali vrat z zgornjim delom plečeta in njihove kose

Glede vsebine izraza „njihovi kosi“ glej dodatno opombo 2 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

Mešanice, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko morajo vsebovati vsaj enega od kosov (in/ali njihovega dela), ki je omenjen v poimenovanju tarifne podštevilke, četudi ta kos ne daje mešanici bistvenega značaja. Mešanica lahko vsebuje tudi meso ali klavnične odpadke drugih živali.

1602 50 10

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1602 50 31

„Corned beef“ v nepredušni embalaži

Pri tarifni podštevilki 1602 50 31 se izraz „v nepredušni embalaži“ nanaša na proizvode, ki se pakirajo v nepredušno zaprto embalažo, z ali brez uporabe vakuuma na način, ki onemogoča dotok zraka ali drugih plinov v ali iz embalaže. Ko je embalaža, ki je nepropustna za zrak enkrat odprta, je poškodovana za stalno.

Ta tarifna podštevilka zajema med drugim tudi proizvode pakirane v plastične vrečke z ali brez uporabe vakuuma.

1602 90 61

Nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih proizvodov in nekuhanega mesa ali klavničnih proizvodov

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

1604

Pripravljene ali konzervirane ribe; kaviar in kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

1604 12 91

V nepredušni embalaži

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1602 50 31.

1604 14 26

Fileti, znani kot „loins“

Ta tarifna podštevilka zajema samo ribje filete v smislu pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 0304, (1), ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje:

da so termično obdelani

da so brez dodane tekočine pakirani v vrečke (ali omote), ki se uporabljajo za pakiranje hrane, tudi če so vakuumsko pakirani ali zavarjeni; in

da so zamrznjeni.

1604 14 36

Fileti, znani kot „loins“

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1604 14 26.

1604 14 46

Fileti, znani kot „loins“

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1604 14 26.

1604 19 31

Fileti, znani kot „loins“

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1604 14 26.

1604 20 05

Pripravki iz surimija

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 0304 93 10.

Proizvodi, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, so izdelani iz surimija, ki je zmešan z drugimi sestavinami (npr. z moko, škrobom, proteini, mesom rakov, začimbami, aromo in barvo). Proizvode nato termično obdelajo in v splošnem prodajajo v zamrznjenem stanju.

1605

Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali konzervirani

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

1605 29 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema kozice v nepredušni embalaži (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 1602 50 31).

1605 53 10

V nepredušni embalaži

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 1602 50 31.

POGLAVJE 17

SLADKORJI IN SLADKORNI PROIZVODI

1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju

1701 12 10 do 1701 14 90

Surovi sladkor, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

nekatere nerafinirane sladkorje bele barve;

2.

rjave sladkorje z nizko stopnjo polarizacije, dobljene iz druge in tretje stopnje v postopku pridelovanja sladkorja, katerih barva, predvsem zaradi vsebnosti melase, variira od rumene do temno rjave, in ki vsebujejo pretežno med 85 in 98 mas. % saharoze;

3.

manj čiste sladkorje, ki izvirajo iz rafinacije ali proizvodnje kandis sladkorja, npr. četrtinke, koščki in rjavi sladkorji.

1701 12 10 in 1701 12 90

Sladkor iz sladkorne pese

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 1701 12, 1701 13 in 1701 14.

1701 13 10 in 1701 13 90

Trsni sladkor iz opombe 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 1701 12, 1701 13 in 1701 14.

1701 14 10 in 1701 14 90

Drug trsni sladkor

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 1701 12, 1701 13 in 1701 14.

1701 91 00

Ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Aromatizirani ali obarvani sladkorji se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, tudi če vsebujejo manj kot 99,5 mas. % saharoze.

1701 99 10

Beli sladkor

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

Beli sladkorji iz te tarifne podštevilke so sladkorji, rafinirani ali ne, in so v glavnem bele barve zaradi njihove visoke vsebnosti saharoze (99,5 mas. % ali več).

Za določanje vsebnosti saharoze v belem sladkorju glede na dodatno opombo 3 k 17. poglavju, se uporablja polarimetrična metoda, določena z Direktivo Komisije 79/796/EGS, Priloga II, metoda 10 (UL L 239, 22.9.1979, str. 24).

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel

1702 11 00 in 1702 19 00

Laktoza in laktozni sirup

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1702 (A), (1) in (B), prvi odstavek.

1702 30 10

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 30 50 in 1702 30 90

Drugo

Pri določanju masnega deleža glukoze, izraz „v suhem stanju“, pomeni, da sta izključeni prosta voda in kristalno vezana voda.

1702 40 10

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 60 10

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 60 80

Inulinski sirup

Glej dodatno opombo 6 (a) k temu poglavju.

1702 90 30

Izoglukoza

Glej dodatno opombo 5 k temu poglavju.

1702 90 80

Inulinski sirup

Glej dodatno opombo 6 (b) k temu poglavju.

1702 90 95

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

maltozo, razen kemično čiste maltoze;

2.

invertni sladkor;

3.

sladkorne sirupe (razen javorjevega sirupa), niti aromatizirane niti obarvane;

4.

proizvode, ki jih napačno imenujejo „melasa velike čistoče“, ki so dobljeni s hidrolizo in koncentracijo surovega soka sladkornega trsa in ki se uporabljajo večinoma kot hranilni medij pri proizvodnji antibiotikov, pa tudi pri proizvodnji etilnega alkohola;

5.

laktulozo, razen kemično čiste laktuloze

1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja

1703 10 00

Melasa iz sladkornega trsa

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1703 10.

1704

Sladkorni proizvodi (vključno bela čokolada), ki ne vsebujejo kakava

1704 10 10 in 1704 10 90

Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne

Ti tarifni podštevilki zajemata sladke žvečilne gumije, za katere je značilna prisotnost „chicle gum“ ali podobnih neužitnih proizvodov, ne glede na obliko, v kateri se pojavljajo (v lističih, s sladkorjem prevlečenih dražejih, kroglicah itd.), vključno „bubble-gum“.

1704 90 10

Ekstrakt sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov

Ta tarifna podštevilka zajema samo ekstrakte likviricije, ki vsebujejo več kot 10 mas. % saharoze, brez dodatka drugih sladkorjev, arome ali drugih snovi, pripravljene v obliki kolačev, palic, pastil ali ne.

Ekstrakti likviricije, pripravljeni kot bonboni z dodatkom drugih snovi, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 1704 90 99, ne glede na delež saharoze.

1704 90 30

Bela čokolada

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1704, drugi odstavek, (vi).

1704 90 51 do 1704 90 99

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo večino izdelkov iz sladkorja, ki se običajno imenujejo „bonboni“. Ti izdelki ostanejo uvrščeni pod temi tarifnimi podštevilkami, tudi če vsebujejo žganje ali drugo pijačo na osnovi alkohola.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi maso za proizvodnjo fondana, marcipana, nougata ipd., ki predstavljajo polizdelke, ki se uporabljajo v slaščičarski industriji, in se v splošnem pojavljajo v obliki blokov ali štruc. Tovrstni polizdelki ostanejo uvrščeni pod temi tarifnimi podštevilkami, tudi če se njihova vsebnost sladkorja pozneje med proizvodnjo končnih izdelkov še poveča, vendar pod pogojem, da so zaradi njihove sestave nedvoumno namenjeni za proizvodnjo nekega slaščičarskega izdelka.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo:

(a)

sladoleda, tudi če je pripravljen v obliki lizike na palčki (tarifna številka 2105 00);

(b)

mešanic sladkornih proizvodov, ki ne vsebujejo kakava, in tistih ki vsebujejo kakav v poljubnih razmerjih in so pakirani v skupno prodajno embalažo kot mešanica (tarifna številka 1806).

1704 90 51

Paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 1 kg ali več

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1704, drugi odstavek, (iv) in (ix).

Ta tarifna podštevilka zajema mešanice za pripravo sladkornih oblivov ali glazur.

1704 90 55

Pastile za grlo in bonboni proti kašlju

Glej pojasnjevalne HS k tarifni številki 1704, drugi odstavek, (v).

1704 90 61

Dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke – dražeje, kot so npr. mandlji s trdo sladkorno prevleko oz. skorjo. Tovrstne bonbone proizvajajo tako, da jedro bonbona (npr. mandelj) potopijo v bobne s sladkornim sirupom. Med vrtenjem bobna se na jedru nabira sladkor. Med ohlajanjem pa ta sladkor oblikuje značilno zunanjo prevleko.

1704 90 65

Gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov

Gumijevi in žele bonboni so proizvodi izdelani iz želirnih sredstev (kot je npr. arabski gumi, želatina, pektin in nekateri škrobi), sladkorja in arom. So različnih oblik, npr. v obliki človeka ali živali.

1704 90 71

Kuhani sladkorni izdelki, polnjeni ali nepolnjeni

Kuhani bonboni so trdi, včasih drobljivi in so lahko prozorni ali ne. Sestavljeni so iz predhodno kuhanega sladkorja, kateremu so bile dodane majhne količine drugih snovi (razen maščob) za dosego različnih okusov, konsistence in barv. Ti proizvodi lahko vsebujejo tudi osrednje polnjenje.

1704 90 75

Karamele (toffee) in podobni bonboni

Toffee, karamele in podobni bonboni so proizvodi, ki so podobno kot kuhani bonboni dobljeni s kuhanjem sladkorja, vendar vsebujejo tudi dodano maščobo.

1704 90 81

Stisnjene tablete

Stisnjene tablete so bonboni, ki se pojavljajo v različnih oblikah, in so dobljeni s stiskanjem, z vezivom ali brez njega.

1704 90 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema slaščice, ki pod predhodnimi tarifnimi podštevilkami niso zajete. Vanjo spadajo:

1.

fondani;

2.

marcipan v pakiranjih za takojšnjo uživanje in neto mase manj kot 1 kg (marcipan v drugih pakiranjih se uvršča pod tarifno podštevilko 1704 90 51);

3.

nougat;

4.

ekstrakt likviricije, pripravljen kot bonboni.

POGLAVJE 18

KAKAV IN KAKAVOVI PROIZVODI

1801 00 00

Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena

Kakavova zrna vsebujejo 49 do 54 mas. % maščobe, imenovane „kakavovo maslo“, od 8 do 10 mas. % škroba, 8 do 10 mas. % beljakovin, 1 do 2 mas. % teobromina, 5 do 10 mas. % tanina (katehina ali „kakavovega rdečila“, 4 do 6 mas. % celuloze, 2 do 3 mas. % mineralov, sterolov (vitamin D) in razne fermente.

1803

Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena

Ta tarifna številka zajema kakavovo maso v kosih ali ne, obdelano z alkalnimi snovmi zaradi izboljšanja topnosti. Ta tarifna podštevilka ne zajema kakavove mase, obdelane na isti način, v obliki prahu (tarifna številka 1805 00 00).

1805 00 00

Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil

Kakavov prah, ki mu je dodana majhna količina lecitina (pribl. 5 mas. %), ostane uvrščen pod to tarifno številko, če je dodan zaradi povečanja sposobnosti kakavovega prahu za tvorbo disperzij v tekočinah ter na ta način olajša pripravo napitkov na osnovi kakava (topen kakav).

1806

Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav

Samo za izdelke, ki vsebujejo kakavova zrna, kakavovo maso ali kakavov prah, se šteje, da vsebujejo kakav v smislu tarifne številke 1806.

1806 20 10

Ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke znane kot „čokoladna kovertura“ ali „mlečno čokoladna kovertura“.

1806 20 30

Ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode znane kot „mlečna čokolada“.

1806 20 50

Ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode znane kot „grenka čokolada“.

1806 20 70

Čokoladno mleko v prahu

Čokoladno mleko v prahu je dobljeno z vakuumskim sušenjem tekoče mešanice sladkorja, mleka in kakava. Uporablja se v glavnem za proizvodnjo mlečne čokolade. Lahko je v obliki nepravilnih, drobljivih koščkov ali v obliki prahu. Običajno vsebuje med 35 in 70 mas. % sladkorja, med 15 in 50 mas. % mlečnih trdnih sestavin in med 5 in 30 mas. % kakava.

Specializiran proces proizvodnje čokoladnega mleka v prahu sestoji iz kristalizacije teh sestavin.

1806 20 95

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema druge proizvode iz kakava, predvsem pralinino pasto in čokoladne namaze.

1806 31 00

Polnjeni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1806 31.

1806 32 10

Z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški

Ta tarifna podštevilka zajema trdne tablice, bloke ali palice čokolade, ki vsebujejo žitarice, sadje ali oreške, cele ali v koščkih, s katerimi je čokolada prežeta.

1806 90 11 in 1806 90 19

Čokoladni bonboni (vključno praline), polnjeni ali ne

Glede izraza „polnjeni“ se uporabljajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1806 31mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, ki so običajno velikosti grižljaja in sestavljeni iz:

polnjene čokolade; ali

druga za drugo položene plasti čokolade in katerih koli užitnih snovi;

mešanice čokolade s katerimi koli užitnimi prehrambenimi snovmi.

1806 90 11

Ki vsebujejo alkohol

Mešanice čokoladnih bonbonov, med katerimi nekateri vsebujejo alkohol, drugi pa ne, se uvrščajo po splošnem pravilu 3 (b) za razlago kombinirane nomenklature.

1806 90 19

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 1806 90 11.

1806 90 31

Polnjeni

Glede definicije izraza „polnjeni“ se uporabljajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 1806 31mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Ta tarifna podštevilka zajema npr. polnjene čokoladne izdelke v obliki velikonočnih pirhov ter druge podobne artikle za veliko noč.

1806 90 39

Nepolnjeni

Ta tarifna podštevilka zajema npr. čokoladne mrvice, nastrgano čokolado, čokoladne kosmiče, kot tudi trdne, votle čokoladne figurice.

1806 90 50

Sladkorni proizvodi in njihovi nadomestki, narejeni iz izdelkov, ki nadomeščajo sladkor, ki vsebujejo kakav

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode iz sladkorja iz tarifne številke 1704, npr. toffee karamele in s sladkorjem prevlečene proizvode, katerim je bil dodan kakav.

1806 90 60

Namazi, ki vsebujejo kakav

Ta tarifna podštevilka zajema čokoladne namaze v pakiranjih za takojšnjo uporabo, z neto maso 2 kg ali manj.

1806 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema praške, ki vsebujejo kakav in se uporabljajo za proizvodnjo krem, sladoleda, desertov in podobnih proizvodov, ki so predmet izključitev, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno.

POGLAVJE 19

PROIZVODI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI PROIZVODI

Splošno

„Vsebnost kakavovega prahu“ v proizvodih iz tega poglavja se računa običajno z množenjem vsote vsebnosti teobromina in kofeina s faktorjem 31.

Vsebnost teobromina in kofeina se določa po metodi HPLC (High Performance Liquid Chromatography).

Če izdelki vsebujejo kofein ali teobromin iz drugih virov, razen iz kakava, se te dodatne količine kofeina ali teobromina ne smejo upoštevati pri izračunavanju vsebnosti kakava.

1901

Sladni ekstrakt; prehrambni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prehrambni proizvodi iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404 , ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Samo za izdelke, ki vsebujejo kakavova zrna, kakavovo maso ali kakavov prah, se šteje, da vsebujejo kakav v smislu tarifne številke 1901.

1901 20 00

Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih proizvodov iz tarifne številke 1905

Ta tarifna podštevilka zajema mešanice testa, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1901, (II), osmi odstavek, (7) in (8).

Ta tarifna podštevilka ne zajema posušenih in termično obdelanih oblatov iz moke ali škroba, namenjenih ali ne za proizvodnjo pekovskih izdelkov (tarifna številka 1905).

1901 90 11 in 1901 90 19

Ekstrakt slada

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1901, (I).

Ekstrakt slada vsebuje dekstrine, maltozo, beljakovine, vitamine, encime in aromatične snovi.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata proizvodov za prehrano dojenčkov v pakiranjih za prodajo na drobno, ki vsebujejo ekstrakt sladu, tudi če je le-ta ena izmed glavnih sestavin (tarifna podštevilka 1901 10 00).

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali kako drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen

1902 20 91

Kuhane

Ta tarifna podštevilka zajema tudi predkuhane testenine.

1902 30 10

Posušene

V smislu te tarifne podštevilke izraz „posušene“ pomeni izdelke v posušenem in krhkem stanju z nizko vsebnostjo vlage (do približno 12 %), ki so bili neposredno posušeni na soncu ali po industrijskem postopku sušenja (na primer v sušilnem tunelu, s praženjem ali cvrtjem).

1902 40 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema pripravljen kuskus npr. z mesom, zelenjavo in drugimi sestavinami, če proizvod ne vsebuje več kot 20 mas. % mesa.

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

Glej opombi 3 in 4 k temu poglavju.

Samo za izdelke, ki vsebujejo kakavova zrna, kakavovo maso ali kakavov prah, se šteje, da vsebujejo kakav v smislu tarifne številke 1904.

1904 10 10 do 1904 10 90

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov

Proizvodi, dobljeni po postopkih, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (A) četrti odstavek, vključno s proizvodi, ki so dobljeni iz drugih žit, ostanejo uvrščeni pod temi tarifnimi podštevilkami, tudi če so po nabrekanju preoblikovani v moko, zdrob ali pelete.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi pakirni material oz. polnilo nepravilnih oblik, tudi če je neužitno za človeško prehrano in je dobljeno z ekstrudiranjem npr. koruznega zdroba.

1904 20 10 do 1904 20 99

Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (B).

1904 30 00

Bulgur pšenica

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (C).

1904 90 10 in 1904 90 80

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1904, (D).

1905

Kruh, pecivo, keksi in drugi pekovski izdelki, ki vsebujejo kakava ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

Ta številka zajema prigrizke, pripravljene za uživanje, v obliki npr. posušenega graha ali arašidov, ki so popolnoma obloženi s testom, če testo zaradi svoje debeline in okusa določa osnovno značilnost proizvoda.

Samo za izdelke, ki vsebujejo kakavova zrna, kakavovo maso ali kakavov prah, se šteje, da vsebujejo kakav v smislu tarifne številke 1905.

Ta tarifna številka ne zajema surovega testa, tudi če je oblikovano za proizvodnjo kruha, peciva, sladic, keksov in drugih pekovskih izdelkov, ne glede na to ali vsebuje kakav ali ne (tarifna podštevilka 1901 20 00).

1905 10 00

Hrustljavi kruh

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (A), (4).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi proizvode dobljene z ekstrudiranjem.

1905 20 10 do 1905 20 90

Medenjaki in podobni proizvodi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (A), (6).

Te tarifne podštevilke ne zajemajo „spekulasov“ ali ruskega kruha.

1905 31 11 do 1905 31 99

Sladki keksi

Glej dodatni opombi 1 in 2 k temu poglavju ter pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (A), (8), (b).

Pod te tarifne podštevilke se uvrščajo tudi proizvodi dobljeni z ekstrudiranjem.

1905 31 30

Ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob

Ta tarifna podštevilka zajema maslene kekse.

1905 31 91

Sendvič keksi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, ki so sestavljeni iz dveh keksov ter polnila, ki se nahaja med njima. Polnilo je lahko npr. čokolada, marmelada, krema fondan ali lešnikova krema.

1905 32 05 do 1905 32 99

Vaflji in oblati

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (A), (9).

1905 32 91

Soljeni, polnjeni ali nepolnjeni

Ta tarifna podštevilka zajema začinjene vaflje, ki vsebujejo sir.

1905 40 10 in 1905 40 90

Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni proizvodi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (A), (5).

1905 90 20

Hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (B).

1905 90 30

Kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja, in ki v suhem stanju vsebuje ne več kot 5 mas. % sladkorjev in ne več kot 5 mas. % maščob

Izraz „kruh“ zajema proizvode različnih velikosti.

Ta tarifna podštevilka zajema navaden kruh v različnih oblikah ter posebne vrste kruha, kot je npr. glutenski kruh za diabetike in ladijski prepečenec.

1905 90 45

Keksi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (A), (8) (a) in (c).

1905 90 55

Ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 1905, odstavek, (A), (7) in (15).

1905 90 60

Z dodanimi sladili

Ta tarifna podštevilka zajema fine slaščičarske proizvode, ki pod predhodnimi tarifnimi podštevilkami niso zajeti (npr. torte, škofovski kruh, panettone, vetrci, božični kolači, rogljički).

1905 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. „quich“ in pice ter vrste kruha, ki se ne uvrščajo pod tarifni podštevilki 1905 90 30 in 1905 90 60.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi pakirni material oz. polnilo nepravilnih oblik, tudi če je neužitno za človeško prehrano in je dobljeno z ekstrudiranjem npr. škroba.

POGLAVJE 20

PROIZVODI IZ VRTNIN, SADJA, OREŠKOV ALI DRUGIH DELOV RASTLIN

Splošno

To poglavje zajema prigrizke, pripravljene za uživanje, v obliki npr. posušenega graha ali arašidov, ki so samo delno obloženi s testom in katerih osnovna značilnost izhaja iz zelenjave, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin.

To poglavje zajema tudi kumare in kumarice po končani popolni mlečni fermentaciji.

Vendar pa se kumare in kumarice, ki niso bile predmet popolne mlečne fermentacije in so začasno konzervirane v slanici, uvrščajo pod tarifno podštevilko 0711 40 00, če so neprimerne za takojšnje uživanje. Običajno ti proizvodi vsebujejo vsaj 10 mas. % soli.

Opomba 4

Za določevanje vsebnosti suhe snovi v paradižnikovem soku se upošteva analitska metoda napisana v prilogi k Uredbi Komisije (EGS) št. 1979/82 (UL L 214, 22.7.1982, str. 12).

Dodatna opomba 1

Za določanje vsebnosti kislin v proizvodu se morajo homogenizirati ali kvotni deleži tekočega in trdnega dela proizvoda.

 

2001

Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini

Glej opombo 3 k temu poglavju.

2001 90 10

Mangov „chutney“

V smislu te tarifne podštevilke in tarifne podštevilke 2103 90 10 pomeni mangov chutney proizvod iz manga, ki so mu bile dodane različne snovi, kot npr. ingver, rozine, poper in sladkor.

Medtem ko se mangov chutney, ki vsebuje koščke sadja uvršča pod to tarifno podštevilko, se mangov chutney v obliki homogenizirane, bolj ali manj tekoče omake uvršča pod tarifno podštevilko 2103 90 10.

2001 90 50

Gobe

Ta tarifna podštevilka ne zajema gob, ki so bile samo začasno konzervirane po postopkih, navedenih pod tarifno številko 0711, npr. z močno slanico, ki vsebuje kis ali ocetno kislino.

2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini

2002 10 10 in 2002 10 90

Paradižnik, cel ali v kosih

Ti tarifni podštevilki zajemata cel paradižnik ali paradižnik v kosih, olupljen ali neolupljen, konzerviran s postopkom sterilizacije.

2002 90 11 do 2002 90 99

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo paradižnikov pire, ki je lahko tudi v obliki pogače, paradižnikov koncentrat in paradižnikov sok, pri čemer mora biti vsebnost suhe snovi v teh proizvodih 7 mas. % ali več. Te tarifne podštevilke zajemajo tudi paradižnik v prahu, ki je dobljen z dehidriranjem paradižnikovega soka. Sem pa ne sodi paradižnik v prahu, ki nastane z drobljenjem kosmičev, dobljenih pri sušenju paradižnika, predhodno narezanega na rezine. Tak prah se uvršča pod tarifno podštevilko 0712 90 30.

2004

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006

Glej opombo 3 k temu poglavju.

Ta tarifna številka ne zajema proizvodov iz izdelkov iz tarifne številke 0714, ki se ne smatrajo za zelenjavo (tarifne podštevilke 2001 90 40, 2006 00 38, 2006 00 99 ali 2008 99 91).

2004 10 10

Termično obdelan, ne drugače pripravljen

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2004, drugi odstavek, (1).

2004 10 91 in 2004 10 99

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2004, drugi odstavek, (3).

2004 90 50

Grah ( Pisum sativum ) in stročji fižol vrste Phaseolus spp.

V smislu te tarifne podštevilke izraz „stročji fižol“ pomeni samo fižol iz rodu Phaesolus in Vigna, ki je pobran pred zrelostjo ter ima užiten cel strok. Strok je lahko različnih barv (npr. enotne zelene barve, zelene s sivimi ali modrimi črtami, rumen (voščeni fižol).

2005

Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 2004 se uporabljajo tudi za to tarifno številko.

Ta tarifna številka zajema proizvode znane pod imenom „papad“, ki so pripravljeni iz posušenih listov testa, ki je izdelan iz moke stročnic, soli, začimb, olja, vzhajalnih sredstev in majhnih količin žitne ali riževe moke.

2005 10 00

Homogenizirane vrtnine

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2005 20 80

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema krompir (v rezinah ali lističih), predečen v masti ali olju, ohlajen in vakuumsko pakiran.

2005 70 00

Oljke

Ta tarifna podštevilka zajema oljke, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2005, četrti odstavek, (1), ki so polnjene ali ne z vrtninami (npr. s pimentom ali sladko papriko), sadjem ali oreški (npr. z mandlji) ali z mešanico vrtnin, sadja ali oreškov.

2006 00

Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

2006 00 31 do 2006 00 38

Z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Glede izraza „dobljeni s toplotno obdelavo“ glej opombo 5 k temu poglavju.

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

2007 10 10 do 2007 10 99

Homogenizirani izdelki

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2008

Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Glede vsebnosti sladkorja glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

Glede dodanega sladkorja glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

Glede vsebnosti alkohola glej dodatno opombo 4 k temu poglavju.

2008 11 10 do 2008 19 99

Oreški, arašidi in druga semena, vključno njihove mešanice

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2008, drugi odstavek, (1) in (2), vključno njihove mešanice.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi sledeče proizvode:

1.

ki so bili zdrobljeni ali v lističih in se uporabljajo predvsem v slaščičarstvu; ali

2.

ki so bili zmleti ali kako drugače zdrobljeni in so v obliki past ter lahko vsebujejo dodane druge snovi ali ne.

Vendar pa se pod to tarifno podštevilko ne uvrščajo paste za izdelavo marcipana, nugata itd. (tarifna številka 1704).

2008 19 12 do 2008 19 99

Drugo, vključno mešanice

Te tarifne podštevilke zajemajo oreške in druga semena, razen arašidov ter mešanice oreškov in drugih semen, tudi če v mešanici prevladujejo arašidi.

2008 30 51

Krhlji grenivke, vključno pomelo

V smislu te tarifne podštevilke pomeni „krhelj“ cel, naravni segment sadja, v celoti.

Prisotnost majhnih količin zdrobljenih krhljev, ki niso posledica razkosavanja, ne vpliva na uvrščanje pod to tarifno podštevilko.

2008 30 71

Krhlji grenivke, vključno pomelo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2008 30 51.

2009

Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Glej opombo 6 k temu poglavju v zvezi z nefermentiranimi sokovi, ki ne vsebujejo dodanega alkohola.

Glej opombo k podštevilkam 3 k temu poglavju v zvezi z Brix vrednostjo.

Glej dodatno opombo 5 (a) k temu poglavju v zvezi z dodanim sladkorjem.

Za namene dodatne opombe 5 (b) k temu poglavju naj bi proizvodi, ki jim je bilo dodanega toliko sladkorja, da vsebujejo manj kot 50 mas. % sadnih sokov, izgubili svoj prvotni značaj sadnih sokov pod tarifno številko 2009.

Pri ugotavljanju, ali so proizvodi zaradi dodanega sladkorja izgubili svoj prvotni značaj ali ne, se uporabljata samo dodatni opombi 2 in 5 k temu poglavju. Vsebnost različnih sladkorjev, izražena kot saharoza, se določi v skladu z navedeno dodatno opombo 2. Če vsebnost dodanega sladkorja, izračunana v skladu z dodatno opombo 5 (a) k temu poglavju, presega 50 mas. %, je izračunana vsebnost sadnega soka manj kot 50 mas. %, zaradi česar se proizvod ne uvrsti pod tarifno številko 2009.

Dodatna opomba 5 (b) k temu poglavju se ne uporablja za naravne koncentrirane sadne sokove.

Zato naravni koncentrirani sadni sokovi niso izključeni iz tarifne številke 2009.

Za druge snovi, dodane proizvodom iz tarifne številke 2009, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2009.

PRIMER

Iz analize vzorca pomarančnega soka dobimo naslednje rezultate:

vrednost, ki jo pokaže refraktometer pri temperaturi 20 °C: 65,3;

izračunana vsebnost različnih sladkorjev, izražena kot saharoza (dodatna opomba 2 k temu poglavju): 62,0 (65,3 × 0,95);

izračunana vsebnost dodanega sladkorja (dodatna opomba 5 k temu poglavju): 49 mas. % (62,0–13);

izračunana vsebnost sadnega soka: 51 mas. % (100–49).

Sklep: za vzorec se v smislu dodatne opombe 5 (b) šteje, da ni izgubil svojega prvotnega značaja, saj izračunana vsebnost sadnega soka ni nižja od 50 mas. %.

2009 11 11 do 2009 11 99

Zamrznjen

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2009 11.

2009 50 10 in 2009 50 90

Paradižnikov sok

Glej opombo 4 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2009 69 51

Koncentriran

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

2009 69 71

Koncentriran

Glej dodatno opombo 6 k temu poglavju.

POGLAVJE 21

RAZNA ŽIVILA

Splošno

Pri uvrstitvi prehranskih dopolnil (v skladu s točko 16 pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 2106), zlasti drugih živil, pakiranih v odmerjenih dozah, kot so kapsule, tablete, pastile in pilule, ter namenjenih uporabi kot prehranska dopolnila, je treba upoštevati tudi merila iz sodbe Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-410/08 do C-412/08 („Swiss Caps“).

 

Dodatna opomba 1

Ta dodatna opomba se nanaša predvsem na maltodekstrine.

 

2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

2101 11 00

Ekstrakti, esence in koncentrati

Ta tarifna podštevilka zajema ekstrakte, esence in koncentrate kave v obliki prahu, granul, kosmičev, blokov ali v drugih trdnih oblikah.

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode v obliki tekočine ali paste (celo zmrznjeno). Takšni proizvodi se uporabljajo predvsem za prehrambne izdelke (npr. za proizvodnjo pralinejev, peciva in sladoleda).

2101 30 19

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema nevzklita, oluščena in pražena ječmenova zrna, ki se uporabljajo v proizvodnji piva kot sredstvo za obarvanje in aromatiziranje, ali pa se uporabljajo kot kavni nadomestek.

2102

Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi, (razen cepiv iz tarifne številke 3002 ); pripravljeni pecilni praški

2102 10 10

Kultura kvasa

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2102, del (A), tretji odstavek, (4).

Ti kvasi so vzgojeni na specialnih podlagah za natančno določen namen, še posebej za proizvodnjo žganja in vina. Z njimi je mogoče doseči proizvode s specifičnim lastostmi.

2102 20 11 in 2102 20 19

Neaktivni kvasi

Ti kvasi, opisani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2102, del (A), četrti in peti odstavek, se običajno prodajajo kot „kvasi za prehrambno industrijo“. Običajno so v obliki prahu, lističev ali granul.

2102 20 90

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2102, del (B).

2102 30 00

Pripravljeni pecilni praški

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2102, del (C).

2103

Pripravki za omake in pripravljene omake; mešanice začimb in dišavne mešanice; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

2103 90 10

Mangov „chutney“, tekoč

V smislu te tarifne podštevilke pomeni mangov chutney proizvod iz manga, kateremu so bili dodani različni proizvodi, kot npr. ingver, rozine, poper in sladkor.

Mangov chutney iz te tarifne podštevilke je v obliki homogenizirane bolj ali manj tekoče omake.

2103 90 30

Aromatične grenčice z vsebnostjo alkohola 44,2 do 49,2 vol. %, ki vsebujejo od 1,5 do 6 mas. % encijana, začimb in raznih sestavin ter od 4 do 10 mas. % sladkorja, v embalaži s prostornino 0,5 l ali manj

Proizvodi, na katere se nanaša ta tarifna podštevilka, so koncentrirani tekoči alkoholni pripravki, katerim dajejo hkrati grenak in močno aromatični okus encijanove korenine, ki so bile uporabljene pri njihovi proizvodnji, v kombinaciji z raznimi zelišči in aromatičnimi substancami.

Te koncentrirane aromatične grenčice sestavljajo dodatke, ki se uporabljajo kot aroma v pijačah (koktejli, sirupi, brezalkoholne pijače, itd.) ali kot začimba, ki se lahko uporablja kot omaka ali kot mešano začimbno sredstvo v kuhani hrani in slaščicah (juhe, mesne, ribje in zelenjavne jedi, omake, delikatesni proizvodi, kompoti, sadne solate, sadne torte, deserti, sorbeti, itd.).

Te aromatične grenčice se na splošno imenujejo „Angostura bitter“.

2104

Juhe in mesne juhe ter pripravki za te juhe; homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi

2104 20 00

Homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi

Izraz „homogenizirani sestavljeni prehrambni proizvodi“ je opredeljen v opombi 3 k temu poglavju.

Stavek „Ti proizvodi lahko vsebujejo majhno količino vidnih delcev sestavin.“ iz opombe 3 k poglavju 21 ne pomeni, da za uvrstitev proizvoda pod tarifno podštevilko 2104 20 00 velja mejna vrednost za masni odstotek ali velikost navedenih vidnih delcev. Izraz „majhna količina vidnih delcev sestavin“ je treba razlagati na osnovi objektivnih značilnosti proizvoda: treba je oceniti, ali so bili vidni delci dodani v takšni količini, da predstavljajo znaten del proizvoda. V primeru takšne količine bi proizvod izgubil značaj homogeniziranega sestavljenega prehrambnega proizvoda in bi ga bilo treba uvrstiti drugam (npr. pod tarifno številko 2005).

2105 00

Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne

V smislu te tarifne številke pomeni izraz „sladoled in druge zamrznjene sladice“ prehrambene proizvode, ki so lahko v pakiranjih za prodajo na drobno ali ne, ki vsebujejo kakav ali čokolado (četudi kot obliv) ali ne, in so zaradi zamrzovanja v trdnem ali pastoznem stanju – in se v takšnem stanju tudi uživajo.

Bistvena lastnost teh proizvodov je, da prehajajo v tekoče ali poltekoče stanje pri temperaturi okolja približno 0 °C.

Vendar pa se proizvodi, ki sicer imajo videz sladoleda, nimajo pa bistvenih karakteristik opisanih zgoraj, ustrezno uvrščajo pod tarifne številke 1806, 1901 ali 2106.

Proizvodi iz te tarifne številke imajo zelo različna imena (sladoled na osnovi vode, kremni sladoled, kasata, neapeljske rezine itd.) in se pojavljajo v različnih oblikah. Lahko vsebujejo kakav ali čokolado, sladkor, rastlinsko ali mlečno maščobo, mleko (posneto ali ne), sadje, stabilizatorje, arome, barvila itd.

Skupna vsebnost teh maščob v glavnem ne presega 15 mas. % gotovega proizvoda. Vendar pa lahko nekateri proizvodi, pri katerih se v proizvodnji uporablja velika količina smetane, vsebujejo skupno približno 20 mas. % maščob.

Pri proizvodnji nekaterih sladoledov se v surovine vpihuje zrak zaradi povečanja volumna gotovega proizvoda (ekspanzija).

Samo za izdelke, ki vsebujejo kakavova zrna, kakavovo maso ali kakavov prah, se šteje, da vsebujejo kakav v smislu tarifne številke 2105 00.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2105, predvsem izključitve.

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

2106 10 20 in 2106 10 80

Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinske snovi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2106, drugi odstavek, (6), razen dela, ki se nanaša na beljakovinske hidrolizate.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključene koncentrirane mlečne beljakovine (tarifna podštevilka 0404 90 ali tarifna številka 3504 00).

Pri določanju vsebnosti saharoze za potrebe uvrščanja v ti tarifni podštevilki se upošteva vsebnost invertnega sladkorja, izraženega kot saharoza.

2106 90 20

Sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2106, drugi odstavek, (7).

Glej dodatno opombo 2 k temu poglavju.

Iz te tarifne podštevilke so izključeni podobni sestavljeni preparati z vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. % (tarifna podštevilka 2106 90 92 ali 2106 90 98).

2106 90 30

Izoglukozni sirupi

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

2106 90 92 in 2106 90 98

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2106, drugi odstavek, (1) do (5), (8) do (11) in (13) do (16) in tretji odstavek pojasnjevalnih opomb HS k tarifnima podštevilkama 2106 10 20 in 2106 10 80.

POGLAVJE 22

PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

Splošno

Kjerkoli se v tem poglavju pojavi razlika med pijačami v embalaži s prostornino 2 litra in pijačami v embalaži s prostornino več kot 2 litra, se upošteva volumen tekočine, ki je v embalaži in ne kapaciteta embalaže.

To poglavje zajema (če ne gre za zdravila) krepilne proizvode (toniki), ki so, tudi če se vzamejo v majhnih količinah, npr. po žlici, pripravljeni za neposredno uživanje kot pijače. Brezalkoholni krepilni proizvodi, ki se morajo pred uživanjem še razredčiti, se ne uvrščajo v poglavje 22 (v splošnem tarifna številka 2106).

Dodatna opomba 2 (b)

Dejanski odstotek alkohola (v vol. %) se izračuna z množenjem mase sladkorjev (izražen v kilogramih invertnega sladkorja), ki ga vsebuje 100 litrov zadevnega proizvoda, s faktorjem 0,6.

 

2201

Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg

2201 10 11 do 2201 10 90

Mineralne vode in sodavice

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2201, odstavka (B) in (C).

Te tarifne podštevilke ne zajemajo naravne mineralne vode v pršilkah, ki se uporablja za nego kože (tarifna številka 3304).

2201 10 11 in 2201 10 19

Naravne mineralne vode

„Naravna mineralna voda“ pomeni vodo, ki je v skladu z navodili Direktive 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 164, 26.6.2009, str. 45).

2201 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2201, odstavka (A) in (D).

Pod te tarifne podštevilke se uvršča vodna para, kot tudi filtrirana, sterilizirana, prečiščena ali mehčana naravna voda.

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009

Izraz „brezalkoholne pijače“ je opredeljen v opombi 3 k temu poglavju.

2202 10 00

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome

Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo brezalkoholne pijače, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2202, točka (A).

Prisotnost antioksidantov, vitaminov, stabilizatorjev ali kinina ne vplivajo na uvrščanje brezalkoholnih pijač.

Ta tarifna podštevilka zajema tekoče proizvode, sestavljene iz vode, sladkorja in arom, pakirane v majhne plastične vrečke in namenjene, da se doma položijo v zamrzovalnik – tako se izdelajo ledene lizike.

Glej tudi dodatno opombo 1 k temu poglavju.

2202 90 10

Ki ne vsebujejo proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404

Ta tarifna podštevilka vključuje krepilne proizvode, kakor so opisani v pojasnjevalnih opombah v drugemu odstavku, pod splošno, tega poglavja. Navedene brezalkoholne pijače, pogosto omenjene kot prehranska dopolnila, so lahko izdelane iz rastlinskih ekstraktov (vključno z zelišči) in vsebujejo dodane vitamine in/ali minerale. Običajno morajo navedeni pripravki ohranjati splošno zdravje in dobro počutje. V tem se razlikujejo od aromatiziranih ali oslajenih vod in drugih brezalkoholnih pijač iz tarifne podštevilke 2202 10 00, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2202, odstavek (A).

2202 90 91 do 2202 90 99

Druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404

Te tarifne podštevilke zajemajo tekoče proizvode, v trgovini znane kot „filled milk“, če so pripravljeni kot napitek. „Filled milk“ je proizvod na osnovi posnetega mleka ali posnetega mleka v prahu, ki so mu dodane rafinirane rastlinske maščobe ali olja, v količini, ki je skoraj enaka količini naravne maščobe, ekstrahirane iz prvotnega polnega mleka. Ta pijača se uvršča v pododdelke te tarifne podštevilke skladno z vsebnostjo mlečnih maščob.

Glej pojasnjevalno opombo k tarifni podštevilki 2202 90 10.

2204

Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

Glede dejanskega volumskega odstotka alkohola, glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

2204 10 11 do 2204 10 98

Peneča vina

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2204 10 11

Champagne

Šampanjec je peneče vino, ki ga proizvajajo v francoski pokrajini Champagne iz grozdja, natrganega izključno v tej pokrajini.

2204 21 06 do 2204 21 09

Vino, razen tistega iz tarifne podštevilke 2204 10 , v steklenicah z gobastimi zamaški, obdanimi z žičnimi košaricami; vino, drugače polnjeno z nadtlakom, nastalim zaradi ogljikovega dioksida v raztopini, ne manj kot 1 bar, vendar manj kot 3 bare, merjeno pri 20 °C

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

vina, polnjena v steklenice z „gobastimi“ zamaški, ki ne ustrezajo definiciji „peneče vino“, opisani v opombi 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju;

2.

vina, polnjena drugače kot v steklenice z „gobastimi“ zamaški, z zunanjim pritiskom ne manj kot 1 vendar manj kot 3 bare, merjeno pri 20 °C.

Plutovinasti zamaški, ki ustrezajo spodnji skici, pa tudi podobni zamaški izdelani iz plastičnih materialov, se štejejo za „gobaste“ zamaške.

 

Image

2204 21 11 do 2204 21 98

Drugo

Glej dodatni opombi 4 in 5 k temu poglavju.

Nehlapne sestavine skupnega suhega ekstrakta v smislu dodatne opombe 4 (A), vključujejo sladkor, glicerol, tanine, vinsko kislino, barvila in soli.

2204 21 11 do 2204 21 78

Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

Glej dodatno opombo 6 (a) k temu poglavju.

2204 21 23

Tokaj

Glej dodatno opombo 4 (B) (b) k temu poglavju.

2204 21 79 in 2204 21 80

Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

Glej dodatno opombo 6 (a) k temu poglavju.

2204 29 10

Vino, razen tistega, iz tarifne podštevilke 2204 10 , v steklenicah z gobastimi zamaški, obdanimi z žičnimi košaricami; vino, drugače polnjeno z nadtlakom, nastalega zaradi ogljikovega dioksida v raztopini, ne manj kot 1 bar, vendar manj kot 3 bare, merjeno pri temperaturi 20 °C

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 2204 21 06 do 2204 21 09 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

2204 29 11 do 2204 29 98

Drugo

Glej dodatni opombi 4 in 5 k temu poglavju.

2204 29 11 do 2204 29 58

Vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP)

Glej dodatno opombo 6 (a) k temu poglavju.

2204 29 11

Tokaj

Glej dodatno opombo 4 (B) (b) k temu poglavju.

2204 29 79 in 2204 29 80

Vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

Glej dodatno opombo 6 (a) k temu poglavju.

2204 30 10

V fermentaciji ali z ustavljeno fermentacijo brez dodajanja alkohola

Glej dodatno opombo 3 v povezavi z dodatnimi opombami 2 (a), 2 (b) in 2 (c) k temu poglavju.

2204 30 92

Koncentrirani

Glej dodatno opombo 7 k temu poglavju.

2204 30 96

Koncentrirani

Glej dodatno opombo 7 k temu poglavju.

2205

Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje

Vina, ki so zajeta pod to tarifno številko, so opisana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2205. Mednje spadajo:

1.

pijače, znane kot „Marsala all'uovo“, „Marsala alla mandorla“ in „Crema di Marsala all'uovo“, ki temeljijo na vinu vrste Marsala, ki je aromatizirano z jajčnimi rumenjaki, mandlji in z drugimi aromatičnimi sredstvi;

2.

pijače, katerih osnova je vino in so znane kot „Sangria“, so aromatizirane npr. z limonami ali pomarančami.

Glej dodatno opombo 8 k temu poglavju. Pijače, ki vsebujejo manj kot 7 vol. % alkohola, se uvrščajo pod tarifno številko 2206 00.

2206 00

Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu

V zvezi z uvrstitvijo pijač, katerih osnova je fermentirani alkohol, in ki so jim dodani destiliran alkohol, voda in druge snovi (npr. sirup, različne arome in barvila ter nekaterim izmed njih kremna osnova), glej sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-150/08. V skladu s to sodbo je treba zadevne pijače, ki so narejene iz določenega sadja ali naravnega proizvoda, torej fermentirane pijače pod tarifno številko 2206, če so jim ti dodatki odvzeli okus, vonj in/ali videz pijače, uvrstiti pod tarifno številko 2208.

2206 00 10

Piquette

Glej dodatno opombo 9 k temu poglavju.

2206 00 31 do 2206 00 89

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2206, drugi odstavek, (1) do (10).

2206 00 31 in 2206 00 39

Peneče

Glede izraza „peneče“ glej dodatno opombo 10 k temu poglavju.

Glede gobastih zamaškov v zgoraj omenjeni dodatni opombi glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2204 21 06 do 2204 21 09, zadnji odstavek.

2206 00 51 do 2206 00 89

Mirne, v embalaži s prostornino

Te tarifne podštevilke zajemajo pijače, ki niso proizvod naravne fermentacije mošta iz svežega grozdja, temveč so izdelane iz koncentriranega grozdnega mošta. Tak mošt je obstojen in ga je mogoče po potrebi tudi skladiščiti.

Proces fermentacije se običajno prične z dodatkom kvasovk. Pred ali med fermentacijo se moštu lahko doda tudi sladkor. Tako dobljeni proizvod se lahko na koncu sladka, ojača z dodatkom alkohola ali meša.

2207

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

2207 10 00

Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2207, razen četrtega odstavka.

Alkoholne pijače (npr. gin, vodka) se uvrščajo pod tarifne podštevilke 2208 20 12 do 2208 90 78 ne glede na njihovo vsebnost alkohola.

2207 20 00

Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati s katero koli vsebnostjo alkohola

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2207, četrti odstavek.

2208

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače

Žganja, likerji in druge alkoholne pijače iz tarifne številke 2208 so alkoholne tekočine, namenjene predvsem za človeško prehrano in so izdelane:

neposredno z destilacijo (z dodanimi aromami ali ne) naravno fermentiranih tekočin, kot je npr. vino ali jabolčnik, ali predhodno fermentiranega sadja, žit, tropin ali drugih rastlinskih proizvodov, ali

s preprostim dodajanjem različnih aromatičnih snovi, včasih tudi sladkorja, k alkoholu, ki je bil proizveden z destilacijo.

Različne alkoholne pijače so opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (1) do (18).

Glede nedenaturiranih alkoholov je treba poudariti, da ostanejo uvrščeni pod to tarifno številko, tudi če vsebujejo 80 vol. % ali več alkohola, če je proizvod primeren za uživanje kot pijača ali ne.

Ta tarifna številka ne zajema alkoholnih pijač, dobljenih s fermentacijo (tarifne podštevilke 2203 00 do 2206 00).

2208 30 11 do 2208 30 88

Whisky

Whisky je žganje, destilirano iz žitne kaše in se prodaja z vsebnostjo alkohola 40 vol. % ali več, v steklenicah ali v drugi embalaži.

Škotski whisky je whisky destiliran in zoren na Škotskem.

Whisky z dodano sodavico (whisky-soda) je iz teh tarifnih podštevilk izključen in se uvršča pod tarifno podštevilko 2208 90 69 ali 2208 90 78.

2208 30 30

Single malt whisky

Škotski single malt whisky je žganje, dobljeno z destilacijo fermentirane kaše izključno iz ječmenovega slada v kotlih za kuhanje žganja v eni sami destilarni.

2208 30 41 in 2208 30 49

Blended malt whisky, v embalaži s prostornino

Škotski blended malt whisky je dobljen z mešanjem dveh ali več škotskih single malt whiskyjev, destiliranih/dobljenih v različnih destilarnah.

2208 30 61 in 2208 30 69

Single grain whisky in blended grain whisky, v embalaži s prostornino

Škotski single grain whisky je žganje, drugačno od škotskega single malt whiskyja ali škotskega blended malt whiskyja, dobljeno v eni sami destilarni z destilacijo fermentirane kaše iz ječmenovega slada s celimi zrni drugih žit (najpogosteje pšenice ali koruze) ali brez njih.

Škotski blended grain whisky je dobljen z mešanjem dveh ali več škotskih single grain whiskyjev, destiliranih/dobljenih v različnih destilarnah.

2208 30 71 in 2208 30 79

Drugi blended whisky, v embalaži s prostornino

Drug škotski blended whisky („Blended Scotch Whisky“) je dobljen z mešanjem enega ali več škotskih single malt whiskyjev z enim ali več škotskimi single grain whiskyji.

2208 40 11 do 2208 40 99

Rum in druga žganja, dobljena z destilacijo fermentiranih proizvodov iz sladkornega trsa

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode opisane v pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (3), če so zadržali svoje senzorične lastnosti.

2208 50 11 in 2208 50 19

Gin v embalaži s prostornino

Gin je žgana pijača, ki jo v splošnem pridobivajo z enostavno ali sukcesivno destilacijo boljših žitnih žganj ali etilnega alkohola z brinovimi jagodami in drugimi aromatičnimi substancami (npr. korijander, korenina angelike, janež, ingver).

V smislu teh tarifnih podštevilk se štejejo za gin samo alkoholne pijače, ki imajo senzorične lastnosti gina.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključene npr. naslednja žganja:

(a)

geneva (tarifna podštevilka 2208 50 91 ali 2208 50 99);

(b)

aquavit (tarifna podštevilka 2208 90 56 ali 2208 90 77);

(c)

kranawitter (tarifna podštevilka 2208 90 56 ali 2208 90 77).

2208 60 11 do 2208 60 99

Vodka

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (5).

2208 70 10 in 2208 70 90

Likerji in krepilne pijače

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2208, prvi odstavek, (B), in tretji odstavek.

2208 90 11 in 2208 90 19

Arak v embalaži s prostornino

Arak je žganje, proizvedeno ob uporabi posebnega kvasa, iz melase sladkornega trsa ali iz melase sladkih rastlinskih sokov in riža.

Araka ne smemo zamenjavati s pijačo raki, ki je dobljena z destilacijo žganja iz rozin ali žganja iz suhih smokev z dodanim janežem, ki se uvršča pod tarifno podštevilko 2208 90 56 ali 2208 90 77.

2208 90 33 in 2208 90 38

Žganja iz sliv, hrušk ali češenj (razen likerjev), v embalaži s prostornino

Slivovo, hruškovo in češnjevo žganje so žgane pijače, dobljene izključno s fermentacijo in destilacijo slivove, hruškove ali češnjeve drozge.

Glede izrazov slive in češnje glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 0809.

2208 90 48

Druga

V smislu te tarifne podštevilke so kot žganja dobljena iz sadja mišljene alkoholne pijače, ki so dobljene izključno z alkoholnim vrenjem in destilacijo sadja (razen sliv, hrušk ali češenj), npr. iz marelic, borovnic, malin, robid, črnega ribeza, rdečega ribeza, belega ribeza, jagod, jabolk, vključno žganja dobljena iz jabolčnika. Kalvados se uvršča pod tarifno podštevilko 2208 90 45.

2208 90 56

Druga

Ta tarifna podštevilka vključuje žganja iz agav razen tequile (npr. mescal), žganja destilirana iz aromatičnih zelišč, grenčice, aquavit, kranawitter, žganja destilirana iz korenin (npr. encijanova žganja) ter žganja iz sirka.

2208 90 69

Druge alkoholne pijače

Poleg pijač, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2208, tretji odstavek, (14) do (18), ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

alkoholne pijače z dodano sodavico (npr. whisky-soda);

2.

čaj z alkoholom;

3.

medsebojne mešanice alkoholnih pijač ali alkoholne pijače, pomešane s sadnimi ali zelenjavnimi sokovi (koktejli).

2208 90 71

Destilirana iz sadja

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2208 90 48. Ta tarifna podštevilka zajema tudi kalvados.

2208 90 77

Druge

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2208 90 56.

2208 90 78

Druge alkoholne pijače

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2208 90 69.

2208 90 91 in 2208 90 99

Nedenaturirani etilni alkohol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %, v embalaži s prostornino

Pod tema tarifnima podštevilkama je zajeta tekočina, opisana kot „osnova iz sladnega piva“ (malt beer base), z vsebnostjo alkohola 14 vol. % in pridobljena iz varjenega piva, ki je bilo prečiščeno in nato ultrafiltrirano, s čimer se je zmanjšala koncentracija grenkih snovi in beljakovin (glej sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-196/10).

2209 00

Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline

2209 00 11 in 2209 00 19

Vinski kis, v embalaži s prostornino

Glej dodatno opombo 11 k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2209, del (I), drugi odstavek, (1).

2209 00 91 in 2209 00 99

Drugo, v embalaži s prostornino

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2209, del (I), drugi odstavek, (2), (3) in (4) ter del (II).

POGLAVJE 23

OSTANKI IN ODPADKI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PRIPRAVLJENA KRMA ZA ŽIVALI

Dodatna opomba 3

Potencialni masni odstotek alkohola se izračuna z množenjem mase sladkorja (računanega v kilogramih invertnega sladkorja), vsebovanega v 100 kilogramih zadevnega proizvoda, s faktorjem 0,47.

 

2301

Moka, zdrob in peleti iz mesa ali klavničnih proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za prehrano ljudi; ocvirki

2301 20 00

Moka, zdrob in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

Moka, zdrob in peleti iz rib iz te tarifne podštevilke so sestavljeni iz rib ali ribjih odpadkov, ki so večinoma kuhani in nato stisnjeni v pasto, posušeni in zmleti, v nekaterih primerih pa tudi aglomerirani v oblike peletov.

Iz te tarifne podštevilke je izključena ribja moka, ki je primerna za človeško prehrano (tarifna podštevilka 0305 10 00).

2302

Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne

Glede razlikovanja med proizvodi iz te tarifne številke in proizvodi iz 11. poglavja, glej opombo 2 (A) k 11. poglavju.

Ostanki, navedeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2302, (B) (1), morajo vsebovati 50 mas. % ali več žit ali stročnic.

Za določevanje vsebnosti škroba (v ustreznem proizvodu), se uporablja metoda navedena v Prilogi III, del L, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).

2302 10 10 in 2302 10 90

Iz koruze

Če so izpolnjeni kriteriji, ki so določeni v opombi 2 (A) k 11. poglavju, so zdrobljena koruzna zrna, dobljena med presejevanjem očiščenih, neoluščenih koruznih zrn, iz teh tarifnih podštevilk izključena (tarifna podštevilka 1104 23 98).

2303

Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, v obliki peletov ali ne

Za določevanje vsebnosti škroba in beljakovin se uporabljajo metode navedene v Prilogi III, del L in C, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).

2303 10 11 in 2303 10 19

Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod

Proizvodi, ki jih zajemata ti tarifni podštevilki, morajo izpolnjevati pogoje, ki so navedeni v dodatni opombi 1 k temu poglavju.

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

koruzni klej (večinoma v obliki moke), ki je sestavljen pretežno iz lepljivih substanc v koruznih zrnih, dobljen s separacijo škroba. Vsebnost beljakovin (dušik × 6,25) presega 40 mas. %;

2.

„gluten meal“, proizvod, ki je dobljen pretežno z mešanjem suhih ostankov pri proizvodnji škroba iz koruze s čistimi lepljivimi substancami. Takšni proizvodi večinoma vsebujejo 40 mas. % beljakovin (dušik × 6,25);

3.

krmo iz koruznega kleja, ki večinoma vsebuje vsaj 20 mas. % beljakovin (dušik × 6,25) in je sestavljena pretežno iz delcev perikarpa in endosperma, iz koruznega kleja in včasih tudi iz zgoščene koruzne tekočine za namakanje, kateri vsi so stranski proizvodi iz proizvodnje škroba iz koruze.

Pod to tarifno podštevilko se tudi uvrščajo zgoraj našteti proizvodi, če so aglomerirani v obliki peletov.

Te tarifne podštevilke zajemajo samo proizvode z vsebnostjo škroba do vključno 28 mas. % v suhi snovi, v skladu z metodo navedeno v Prilogi III, del L, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (UL L 54, 26.2.2009, str. 1), in njihova vsebnost maščob ne sme presegati 4,5 mas. % v suhi snovi, v skladu z metodo navedeno v Prilogi III, del H, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (1).

Proizvodi z višjo vsebnostjo škroba se praviloma uvrščajo v 11. poglavje ali pod ustrezne tarifne podštevilke 2302 10 10, 2302 10 90, 2309 90 41 ali 2309 90 51. To velja tudi za blago, ki vsebuje proizvode ekstrahirane iz koruze po drugih postopkih ne le blago nastalo pri proizvodnji škroba po mokrem postopku (ostanki nastali pri presejevanju koruznih zrn, zdrobljena koruzna zrna, ostanki nastali pri ekstrakciji olja iz koruznih kalčkov po suhem postopku itd.).

Proizvodi, ki se uvrščajo podte tarifne podštevilke, ne smejo vsebovati ostankov nastalih pri ekstrakciji olja iz koruznih kalčkov z mokrim postopkom.

Zgoščene koruzne tekočine za namakanje se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2303 10 90, ne glede na njihovo vsebnost beljakovin.

2303 10 90

Drugo

V smislu te tarifne podštevilke pomenijo ostanki pri proizvodnji škroba iz korenin manioke proizvode z vsebnostjo škroba do vključno 40 mas. %, računano na suho snov.

Če je njihova vsebnost škroba večja, se takšni proizvodi v obliki moke ali zdroba, uvrščajo pod tarifno podštevilko 1106 20 10 ali 1106 20 90. Proizvodi v obliki peletov se uvrščajo pod tarifno podštevilko 0714 10.

Ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

„sorghum gluten feed“, iz sirka, ki večinoma vsebuje vsaj 18 mas. % beljakovin in jo pretežno sestavljajo delci perikarpa in endosperma sirkovih zrn, lepljivih substanc iz sirkovih zrn in včasih iz zgoščene sirkove tekočine za namakanje, kateri vsi so stranski proizvodi iz proizvodnje škroba iz sirka.

Ta tarifna podštevilka zajema samo proizvode z vsebnostjo škroba do vključno 40 mas. %, računano na suho snov.

Proizvodi z višjo vsebnostjo škroba se glede na sestavo uvrščajo v 11. poglavje ali pod tarifno številko 2302 ali 2309.

2.

Ostanke pri proizvodnji škroba, imenovane tudi „posušena krompirjeva pulpa“. Vsebnost škroba v teh ostankih je navadno 50 mas. % ali več.

Za določanje vsebnosti vlage se uporablja metoda navedena v Prilogi III, del A, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).

Zgoščene koruzne tekočine za namakanje se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, ne glede na vsebnost beljakovin.

2303 20 10 in 2303 20 90

Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

Sirotka, iz katere je delno odstranjena laktoza, se ne šteje za odpadek pri proizvodnji sladkorja in se ne uvršča pod ti tarifni podštevilki (tarifna številka 0404).

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi sladkorno peso, v kateri je bil delno ali popolnoma odvzet sladkor.

2303 30 00

Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2303, prvi odstavek, (E), (1) do (5).

2304 00 00

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

Ta tarifna podštevilka ne zajema luskinic iz sojinih zrn zmletih ali ne, iz katerih ni bilo ekstrahirano sojino olje (tarifna številka 2308).

2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifnih številk 2304 ali 2305 , nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov

2306 41 00

Iz semen oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2306 41.

2306 90 05

Iz koruznih kalčkov

Ta tarifna podštevilka zajema ostanke nastale iz ekstrakcije olja iz koruznih kalčkov, dobljenega z mokrim ali suhim postopkom, in kateri izpolnjujejo pogoje navedene v dodatni opombi 2 k temu poglavju.

Proizvodi, ki ne izpolnjujeo teh pogojev, se glede ne sestavo uvrščajo v 11. poglavje ali pod tarifno številko 2302 ali 2309.

2306 90 11 in 2306 90 19

Oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja

Izraz „ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja“ pomeni samo proizvode, ki vsebujejo do vključno 8 mas. % maščobe. Taki proizvodi (razen tropin), ki vsebujejo več maščobe, se uvrščajo pod iste tarifne podštevilke kot osnovna surovina (tarifna podštevilka 0709 92 10 ali 0709 92 90).

Za določanje vsebnosti maščobe se uporablja metoda navedena v Prilogi XV k Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91, (UL L 248, 5.9.1991, str. 1).

2307 00

Vinska usedlina; vinski kamen

2307 00 11

S skupno vsebnostjo alkohola do vključno 7,9 mas. % in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 25 mas. %

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2307 00 90

Vinski kamen

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2307, drugi odstavek.

2308 00

Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

2308 00 11

S skupno vsebnostjo alkohola do vključno 4,3 mas. %, in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 40 mas. %

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2308 00 40

Želod in divji kostanj; drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja

Tropine iz drugega sadja, razen iz grozdja zajemajo „pomarančne celice“. To so proizvodi, sestavljeni iz delov pomaranč, ki se po stiskanju sprva pojavijo v soku, kasneje po odstranitvi pa vsebujejo le nekaj sestavin sadnega mesa, tako da je sestavljen predvsem iz celičnih ovojnic in albeda. Ti proizvodi so namenjeni za razredčevanje pomarančnega koncentrata in kot dodatek k brezalkoholnim pijačam.

2308 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, določene v točkah (2), (3), (4), (6), (7), (8) in (9) drugega odstavka pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 2308.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi luskinice sojinih zrn (zmlete ali ne), iz katerih sojino olje ni bilo ekstrahirano.

2309

Pripravki, ki se uporabljajo kot krma za živali

Glej opombo 1 k temu poglavju.

Za določanje vsebnosti škroba je treba uporabiti polarimetrično metodo (imenovano tudi modificirana Ewersova metoda) iz Priloge III, del L, k Uredbi Komisije (ES) št. 152/2009 (UL L 54, 26.2.2009, str. 1).

Vsebnost škroba se glede na maso v izdelkih, ki se uporabljajo kot krma za živali v smislu tarifne številke 2309, določi z encimsko analitsko metodo iz priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 121/2008 (UL L 37, 12.2.2008, str. 3), in sicer v primerih, ko so v znatnih količinah prisotna naslednja posamična krmila:

(a)

proizvodi iz (sladkorne) pese, kot so pulpa (sladkorne) pese, melasa iz (sladkorne) pese, melasirana pulpa (sladkorne) pese, usedlina pri destilaciji melase iz (sladkorne) pese, (pesni) sladkor;

(b)

pulpa agrumov;

(c)

laneno seme; oljna pogača iz lanenih semen; ekstrahirano laneno seme;

(d)

seme oljne repice; oljna pogača iz semen oljne repice; ekstrahirano seme oljne repice; luščine oljne repice;

(e)

sončnično seme; ekstrahirano sončnično seme; ekstrahirano sončnično seme iz delno oluščenih semen;

(f)

pogača iz kopre; ekstrahirana kopra;

(g)

krompirjeva pulpa;

(h)

suhi kvas;

(ij)

proizvodi z visoko vsebnostjo inulina (npr. čips in moka topinamburja);

(k)

ocvirki

Proizvodi z vsebnostjo škroba nižjo od 0,5 % se ne obravnavajo, kot da vsebujejo škrob. Tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC) se uporablja za določitev glukoze (Uredba Komisije (ES) št. 904/2008 (UL L 249, 18.9.2008, str. 9)).

Glede mlečnih proizvodov glej dodatno opombo 4 k temu poglavju. Vsebnost mlečnih proizvodov in vsebnost škroba sta izračunani na celoten proizvod.

2309 10 11 do 2309 10 90

Hrana za pse ali mačke, pakirana v embalaži za prodajo na drobno

Te tarifne podštevilke zajemajo igrače, namenjene psom za žvečenje, in se pojavljajo v najrazličnejših oblikah, kot npr. obroči ali kosti in so sestavljeni iz koščkov goveje kože, želatine, glukoznega sirupa (kot veziva), barvila, zelenjavnih beljakovinskih hidrolizatov, stabilizatorja, in v primeru obročev pa še iz mesa in kostnega mozga. Igračo za žvečenje lahko žival popolnoma zaužije.

2309 90 10

Hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2309, del (II), (B), zadnji odstavek, (1).

2309 90 20

Proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k temu poglavju

Koruzna tekočina za namakanje, ki se uporablja kot rastni medij (hranilni bujon) je lahko prisotna v proizvodih nastalih iz ostankov, mrtvih fermetacijskih agentov v koncentraciji, ki v glavnem ne presegajo 2 mas. %. Ti proizvodi se ugotavljajo z mikroskopom.

Dodatno, proizvodi, ki vsebujejo ostanke tekočine za namakanje, ki je bila uporabljena v določenem fermentacijskem procesu vsebujejo v zelo majhnih količinah sledeče substance: aminoglukozidazo, alfa-amilazo, ksantan gumo, mlečno kislino, citronsko kislino, lizin, treonin, triptofan.

Koruzna tekočina za namakanje že sama vsebuje nekatere od teh substanc (npr. amino kisline) v zelo majhnih količinah, zato se povečana količina vsled fermentacije ne upošteva.

Proizvodi, ki vsebujejo škrob in maščobe, katerih vrednosti presegajo količine določene v dodatni opombi 5, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2309 90 41 ali 2309 90 51.

Primernost ostankov nastalih pri proizvodnji škroba iz koruze, uvoženih iz ZDA, mora biti preverjena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1375/2007 (UL L 307, 24.11.2007, str. 5).

POGLAVJE 24

TOBAK IN IZDELANI TOBAČNI NADOMESTKI

2401

Nepredelan tobak; tobačni odpadki

Glede tobaka v naravnem ali nepredelanem stanju glej pojasnjevalne HS k tarifni številki 2401, prvi odstavek.

Treba je upoštevati:

(a)

„flue-cured“ tobak vrste Virginija pomeni tobak, ki je bil sušen v umetnih atmosferskih pogojih s postopkom uravnavanja toplote in ventilacije, pri čemer dim ne pride v stik s tobakovimi listi; barva sušenega tobaka se normalno giblje od limonaste do zelo temno oranžne ali rdeče. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike;

(b)

„light air-cured“ tobak vrste Burley (vključno s hibridi Burley) pomeni tobak, ki je bil sušen v naravnih atmosferskih pogojih in nima vonja po dimu, če je bilo dodatno uporabljeno kroženje toplega zraka; barva listov se normalno giblje od svetlo rumenorjave do rdečkaste. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike;

(c)

„light air-cured“ tobak vrste Maryland pomeni tobak, ki je bil sušen v naravnih atmosferskih pogojih in nima vonja po dimu, če je bilo dodatno uporabljeno kroženje toplega zraka; barva listov se normalno giblje od svetlo rumene do močno višnjevo rdeče. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike;

(d)

„fire-cured“ tobak pomeni tobak, ki je bil sušen v umetnih atmosferskih pogojih z uporabo odprtega ognja, katerega lesni dim je tobak delno absorbiral. Listi „fire-cured“ tobaka so ponavadi debelejši od listov tobaka vrste Burley „flu-cured“ ali tobaka vrste Maryland, glede na ustrezno višino stebel. Barva se normalno giblje od svetlo rumekastorjave do zelo temno rjave. Druge barve in kombinacije barv so rezultat različnih sprememb v dozorevanju ali načinu gojenja in sušilne tehnike.

„Sun-cured“ pomeni tobak, ki je bil sušen neposredno s sončno toploto, na prostem pri dnevni svetlobi.

Ta tarifna številka ne zajema živih tobakovih sadik (tarifna številka 0602).

2401 30 00

Tobačni odpadki

Poleg proizvodov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2401, odstavek, (2), zajema ta tarifna podštevilka še:

1.

odpadke, nastale pri obdelavi tobakovih listov, ki so splošno znani pod različnimi imeni kot npr. „smalls“, „kirniti“, „winnowings“, „sweepings“ ali „broquelins“, itd. Ti odpadki vsebujejo pretežno nečistoče ali tujke, kot je prah, rastlinske odpadke in tekstilna vlakna. Včasih iz teh odpadkov odstranijo prah s sejanjem;

2.

odpadke iz tobakovih listov, znane v trgovini kot „siftings“, dobljene pri sejanju zgoraj navedenih odpadkov;

3.

odpadke, dobljene pri proizvodnji cigar, imenovani kot „cuttings“, ki jih sestavljajo obrezki tobakovih listov;

4.

tobačni prah (odpadni stranski proizvod, dobljen pri presejevanju zgoraj navedenih odpadkov).

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema tobačnih odpadkov, pripravljenih za prodajo kot tobak za kajenje ali kot tobak za žvečenje, kot njuhanec ali tobačni prah, pa tudi odpadkov, kateri kažejo znake, da bodo namenjeni za uporabo kot tobak za kajenje, tobak za žvečenje, njuhanec ali kot tobakov prah (tarifna številka 2403).

2402

Cigare, cigare, ki so odprte na obeh koncih, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

2402 10 00

Cigare, cigare, ki so odprte na obeh koncih in cigarilosi, ki vsebujejo tobak

Cigare in cigarilosi so zvitki tobaka, ki jih je mogoče kaditi in so kot taki, glede na svoje lastnosti, namenjeni izključno kajenju ter imajo:

(a)

zunanji ovoj iz naravnega tobaka, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom (vendar brez dodatne plasti, ki bi delno ovijala zunanji ovoj), kjer je to primerno, toda brez ustnika v primeru cigar z ustnikom; ali

(b)

zdrobljeno mešanico polnila in zunanji ovoj običajne barve cigare iz rekonstituiranega tobaka s tarifno podštevilko 2403 91 00, ki v celoti ovija izdelek, vključno s filtrom, kjer je to primerno, toda brez ustnika v primeru cigar z ustnikom, katerih masa enote brez filtra ali ustnika je najmanj 2,3 g in največ 10 g, obseg pa na najmanj eni tretjini dolžine ni manjši od 34 mm.

Če izdelki z ovojem iz rekonstituiranega tobaka, ki so lahko delno sestavljeni iz snovi, ki niso tobak, izpolnjujejo zgornja merila, se uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

2402 20 10 in 2402 20 90

Cigarete, ki vsebujejo tobak

Cigarete so zvitki tobaka, ki jih je kot take mogoče kaditi. Cigarete ne spadajo v isto skupino kot cigare ali cigarilosi (glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 2402 10 00).

Če ustrezajo kateremu od zgoraj navedenih pogojev, se pod to tarifno podštevilko uvrščajo proizvodi, ki so deloma sestavljeni iz netobačnih snovi.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata proizvodov, ki so v celoti sestavljeni iz netobačnih snovi (tarifna podštevilka 2402 90 00 ali poglavje 30, če gre za proizvode namenjene za medicinsko uporabo).

2402 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema cigare, cigarilose in cigarete, ki so v celoti sestavljene iz tobakovih nadomestkov, npr. cigarete, izdelane iz pripravljenih listov posebne vrste solate, ki ne vsebujejo niti tobaka niti nikotina.

2403

Drug predelan tobak in izdelani tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence

2403 11 00

Tobak za vodno pipo naveden v opombi 1 k podštevilkam k temu poglavju

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2403 11.

2403 19 10 in 2403 19 90

Drug

Tobak za kajenje je tobak, ki je narezan ali kako drugače raztrgan, nato zvit ali stisnjen v bloke, ki jih je mogoče kaditi brez nadaljnje industrijske obdelave.

Odpadki, nastali pri obdelavi tobakovih listov ali proizvodnji tobačnih izdelkov, ki jih je mogoče kaditi, se štejejo za tobak za kajenje, če ne ustrezajo opisu cigar, cigarilosov ali cigaret (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 2402 10 00 in 2402 20 10 in 2402 20 90).

Mešanice tobaka za kajenje s snovmi, ki niso tobak, so prav tako uvrščene pod te tarifne podštevilke pod pogojem, da ustrezajo zgornji opredelitvi; izjema so proizvodi, namenjeni za medicinsko uporabo (poglavje 30).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi narezan tobak za cigarete („cut cigarette rag“), ki je pripravljena mešanica tobaka za proizvodnjo cigaret.

2403 91 00

Homogeniziran ali rekonstituiran tobak

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2403, prvi odstavek, (6).

2403 99 10

Njuhanec in tobak za žvečenje

Tobak za žvečenje je tobak v obliki zvitkov, palic, ozkih trakov, ali kock in blokov in je posebej pripravljen za žvečenje, ne pa tudi za kajenje. Pripravljen je za prodajo na drobno.

Njuhanec je tobak v prahu ali v zrncih, posebej obdelan, tako da ga je mogoče njuhati, ne pa tudi kaditi.

Če izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se pod to tarifno podštevilko uvrščajo proizvodi, deloma sestavljeni iz netobačnih snovi.

2403 99 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

tobakove ekstrakte in esence, kot so opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2403, prvi odstavek, (7);

2.

tobačni prah (na splošno dobljen s postopkom, kot je mletje, katerega rezultat je specifična velikost delcev). Ne sme vsebovati nobenih nečistoč, velikost delcev pa mora biti manj kot 0,4 mm;

3.

nitast, odišavljenin fermentiran brazilski tobak, stisnjen v ovitke v obliki žoge (mangotes);

4.

ekspandiran tobak, ki ni bil rezan ali drugače razcepljen;

5.

proizvod za kajenje (na primer „tobak za kajenje z vodno pipo“), ki je v celoti sestavljen iz tobačnih nadomestkov in snovi, ki niso tobak.

ODDELEK V

MINERALNI PROIZVODI

POGLAVJE 25

SOL; ŽVEPLO; ZEMLJINE IN KAMEN; MAVČNI MATERIALI, APNO IN CEMENT

Opomba 1

Namen flotacije je ločiti z mineralnimi snovmi bogate sestavine od jalovine, tako da jim omogoča zbiranje na površini vode, v katero so bili vmešani, medtem ko se jalovina nabira na dnu.

 

2501 00

Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda

2501 00 31

Za kemično predelavo (ločevanje natrija od klora), za proizvodnjo drugih proizvodov

Če izpolnjuje pogoje, ki jih je določil pristojni organ, spada pod to tarifno podštevilko sol denaturirana ali nedenaturirana, namenjena za pridobivanje hidroklorove kisline (solne kisline), klora, kalcijevega klorida, natrijevega nitrata, natrijevega hipoklorita, natrijevih sulfatov, natrijevih karbonatov, natrijevega hidroksida, natrijevega klorata, natrijevega perklorata in kovinskega natrija.

2501 00 51

Denaturirana ali za uporabo v industriji (vključno za rafiniranje), razen za shranjevanje ali pripravo hrane za človeško ali živalsko prehrano

Če izpolnjuje pogoje, ki jih je določil pristojni organ, zajema ta tarifna podštevilka:

1.

denaturirano sol, ne glede na namen uporabe, razen denaturirane soli iz tarifne podštevilke 2501 00 31;

2.

sol za rafinacijo; v tem smislu pomeni „rafinacija“ samo prečiščevanje s postopki, v katerih se sol raztopi;

3.

sol za industrijsko uporabo, razen soli za kemično predelavo, ali pa soli za konzerviranje ali proizvodnjo živil za človeško ali živalsko prehrano. „Sol za industrijsko uporabo“ pomeni sol, ki je namenjena za uporabo v proizvodnji kot surovina ali pa kot vmesni proizvod v industrijskem proizvodnem postopku (npr. v metalurgiji, barvarstvu, usnjarstvu in kožarstvu, pri proizvodnji mila, hladilni in keramični industriji).

Sol, razen denaturirana sol za soljenje cest, se uvršča pod tarifno podštevilko 2501 00 99.

2501 00 91

Sol, primerna za človeško prehrano

Sol, primerna za človeško prehrano, je nedenaturirana sol, ki je primerna za neposredno gospodinjsko ali industrijsko uporabo kot začimba ali konzervans za živila. Večinoma ima visoko stopnjo čistoče in je enovite bele barve.

2501 00 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema nedenaturirano sol, ki se uporablja pozimi kot povzročitelj odmrzovanja ter sol, ki se uporablja kot hrana za živali (t. i. slana lizalka).

2503 00

Žveplo vseh vrst, razen sublimiranega, oborjenega in koloidnega žvepla

2503 00 10

Žveplo, surovo ali neprečiščeno

Ta tarifna podštevilka zajema razne vrste žvepla, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2503, prvi odstavek, (1) do (4). Ta žvepla so ponavadi v obliki klad, grudic ali prahu.

2503 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema razne vrste žvepla, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2503, prvi odstavek, (5) do (7). Ta žvepla so večinoma v obliki palic ali majhnih pogač (prečiščeno žveplo), ali pa v obliki prahu („presejano žveplo“, „prebrano žveplo“, „atomizirano žveplo“).

2508

Druge gline (razen ekspandiranih glin iz tarifne številke 6806 ), andaluzit, kianit in silimanit, žgani ali nežgani; mulit; šamotne in dinas zemljine

2508 10 00

Bentonit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2508, tretji odstavek, (1).

Naravno nastali bentoniti imajo običajno pH med 6 in 9,5 (za 5 % vodno suspenzijo in ko stojijo 1 uro) in vsebujejo manj kot 2 % kalcijevega karbonata; skupna vsebnost izmenljivega natrija in kalcija ne presega 80 meq/100 g. Obstajata dva tipa: nizko-nabrekajoči kalcijev in visoko-nabrekajoči natrijev (stopnja nabrekanja je manj kot 7 ml/g ali večje kot 12 ml/g).

Posamezni naravno nastali bentoniti imajo lahko lastnosti, ki so različne od teh vrednosti: kadar se to nanaša na več lastnosti, se bentonit šteje za aktiviranega.

Aktivirani bentonit se uvršča pod tarifno podštevilko 3802 90 00.

2511

Naravni barijev sulfat (barit); naravni barijev karbonat (viterit), žgan ali nežgan, razen barijevega oksida iz tarifne številke 2816

2511 10 00

Naravni barijev sulfat (barit)

Barit vsebuje različne količine železovega oksida, aluminijevega oksida, natrijevega karbonata in silicijevega dioksida. Ker je proizvod v beli obliki najbolj iskan, ga zdrobijo in presejejo, da odstranijo barvaste elemente (večinoma rumenkaste), nato uprašijo in končno prečistijo z mletjem.

2511 20 00

Naravni barijev karbonat (viterit)

Viterit se pojavlja v obliki romboidnih kristalov ali v obliki rumenkaste mase, netopne v vodi.

2513

Plovec; smirek; naravni korund, naravni granat in druge naravne snovi za brušenje, termično obdelane ali neobdelane

2513 20 00

Smirek, naravni korund, naravni granat in druge naravne snovi za brušenje (abrazivi)

V smislu te tarifne podštevilke spada med druge naravne abrazive tudi tripoli, znan kot prepereli silikat, pepelnato siv proizvod, ki se uporablja kot blagi abraziv ali za poliranje.

2516

Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče

Kadar štirikotni kamni nimajo enovite debeline, se pri uvrščanju po debelini upošteva največja debelina.

2516 11 00

Surov ali grobo klesan

Pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2515 11 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

2516 12 00

Razžagan ali kako drugače razrezan v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče

Pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2515 12 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

2516 90 00

Drug kamen za spomenike ali gradbeništvo

Pod to tarifno podštevilko spadajo:

1.

trde kamenine kot porfir, sienit, lava, bazalt, gnajs, trahit, diabaz, diorit, fonolit, liparit, gabro, labradorit in peridotit;

2.

apnenčaste kamenine za spomenike in gradbeništvo, ki se ne uvrščajo pod tarifno številko 2515, npr. kamen s specifično težo manj kot 2,5, surov, grobo klesan ali samo razrezan z žago ali kako drugače v bloke ali pravokotne (vključno kvadratne) plošče katere koli debeline;

3.

serpentin ali ofit, surov, grobo klesan, samo razrezan z žago ali kako drugače v bloke in pravokotne (vključno kvadratne) plošče katere koli debeline.

2518

Dolomit, žgan ali sintran ali ne; vključno z grobo klesanim ali razžaganim ali kako drugače razrezanim v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče; dolomitne nabijalne mešanice

2518 10 00

Dolomit, nežgan in ne sintran

Dolomit je naravni dvojni karbonat kalcija in magnezija. Pod to tarifno podštevilko ostane uvrščen tudi, če je bil izpostavljen blagi toplotni obdelavi, ki ni spremenila njegove kemične sestave.

Ta tarifna podštevilka zajema nežgani ali nesintrani dolomit, grobo klesan ali samo razrezan z žago ali kako drugače v bloke ali pravokotne (vključno kvadratne) plošče.

2518 20 00

Dolomit, žgan ali sintran

Žgan ali sintran dolomit je dolomit, ki je bil izpostavljen visokotemperaturni toplotni obdelavi (okoli 1  500 °C za mrtvo žgan (sintrirani) dolomit in okoli 800 °C za kavstično žgan dolomit), ki je spremenila njegovo kemično sestavo z odstranitvijo ogljikovega dioksida.

2519

Naravni magnezijev karbonat (magnezit); taljeni magnezijev oksid; mrtvopečen (sintran) magnezijev oksid z majhnimi količinami drugih oksidov, dodanih pred sintranjem, ali brez njih; drugi magnezijevi oksidi, čisti ali nečisti

2519 90 10

Magnezijev oksid, razen žganega naravnega magnezijevega karbonata

Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo:

1.

magnezijev oksid, dobljen z žganjem bodisi magnezijevega hidroksida, bodisi usedlinskega magnezijevega karbonata. Uporablja se predvsem v farmaciji. Ta snov je bel prah čistoče najmanj 98 %;

2.

magnezijev oksid, dobljen s taljenjem predhodno žganega magnezita; magnezit je žgan pri 1  400 do 1  800 °C; magnezijev oksid je nato taljen v električnem loku pri temperaturi 2  800 do 3  000 °C, z ohladitvijo nastane kristalni proizvod, ki vsebuje skoraj v celoti magnezijev oksid (elektrotaljeni magnezijev oksid); ta proizvod je izredno čist (najmanj 95 %) in vsebuje kristale podobne steklu;

3.

magnezijev oksid, pridobljen iz morske vode. Pridobivanje poteka z žganjem magnezijevega hidroksida, oborjenega iz morske vode. Običajno je čistoča tega proizvoda med 91 in 98 % in vsebuje več bora kot njegove značilne nečistoče, kot ga vsebuje mrtvo žgan (sintrirani) magnezijev oksid (približno 100 ppm proti približno 40 ppm).

2520

Surova sadra; anhidrid sadre; mavec (ki sestoji iz žgane sadre ali kalcijevega sulfata), barvan ali nebarvan, z majhnimi količinami pospeševalcev ali zaviralcev vezanja ali brez njih

2520 20 00

Mavec

Pod to tarifno podštevilko se uvršča gradbena žgana sadra.

Gradbena žgana sadra ali mavec se pridobiva z izpostavljanjem surove sadre (sadrine kamenine ali drugih snovi, ki vsebujejo sadro, npr. stranskih proizvodov kemične industrije) posebnemu plemenitenju in žganju. Posebne lastnosti je mogoče dobiti z uvajanjem dodatkov v proizvodni postopek, ki na določen način vplivajo na značilnosti sadre, njeno konsistenco ali adhezivne lastnosti. Posebne lastnosti je mogoče doseči tudi z dodajanjem pospeševalcev ali zaviralcev.

Gradbena sadra (mavec) se uporablja npr. za štukature, za mavčenje sten in stropov, v proizvodnji gradbenih plošč ali drugih konstrukcijskih elementov, ali pa za spoje med opekami.

2523

Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vključno barvane ali v obliki klinkerja

2523 90 00

Drugi hidravlični cementi

Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo:

1.

cement iz visokih peči vsebuje najmanj 20 mas. % klinkerja portlandskega cementa, 36 do 80 mas. % granulirane žlindre in ne več kot 5 mas. % drugih sestavin cementa;

2.

pozolanski cement je sestavljen iz najmanj 60 mas. % klinkerja portlandskega cementa, največ 40 mas. % naravnega pozolana ali dimniškega pepela in največ 5 mas. % drugih sestavin cementa.

Glede izraza „pozolan“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2530, del (D), odstavek (7).

„Dimniški pepel“ je fin in lahek prah, ki se dobi z odstranitvijo prašnih delcev iz izgorevalnih plinov peči, ki se jih kuri s premogovim prahom. Je sive do črne barve.

2524

Azbest

2524 10 00

Krokidolit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2524, drugi odstavek.

2526

Steatit, naravni, vključno grobo klesan ali razžagan ali kako drugače razrezan v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče; lojevec

2526 20 00

Zdrobljen ali zmlet

Ta tarifna podštevilka ne zajema zmletega lojevca, pripravljenega v pakiranjih za prodajo na drobno, za toaletne namene (tarifna številka 3304).

2528 00 00

Borati, naravni in njihovi koncentrati (žgani ali nežgani), razen boratov, izločenih iz naravne slane vode; naravna borova kislina, ki vsebuje do 85 % H3BO3 , računano na suhi izdelek

Ta tarifna številka zajema:

1.

kernit in tinkal, znan tudi kot „naravni boraks“;

2.

pandermit in priceit, ki sta kalcijeva borata;

3.

boracit, ki je magnezijev kloroborat;

4.

naravno borovo kislino, dobljeno z izparevanjem vode, ki ostane po kondenzaciji naravne pare, ki izhaja iz zemlje na nekaterih področjih (italijanski „soffioni“), ali pa z izparevanjem vode iz podzemnih virov na teh področjih, če ne vsebuje več kot 85 % H3BO3, računano na suho maso. Vendar pa se borova kislina, ki vsebuje več kot 85 % H3BO3, računano na suho maso, uvršča pod tarifno številko 2810 00.

Ta tarifna številka ne zajema natrijevega borata (rafiniranega boraksa), dobljenega s kemično obdelavo kernita ali tinkala, niti natrijevih boratov, dobljenih z odparevanjem slane vode iz nekaterih slanih jezer (tarifna številka 2840).

2530

Mineralne snovi, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu

2530 10 00

Vermikulit, perlit in kloriti, neekspandirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2530, del (D), odstavek, (3).

2530 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2530 v delih (A) (B), (C) in (D) (razen (D), odstavek, (3)).

POGLAVJE 26

RUDE, ŽLINDRE IN PEPELI

2620

Žlindra, pepeli in ostanki (razen tistih od proizvodnje železa in jekla), ki vsebujejo kovine, arzen ali njihove spojine

2620 11 00

Trdi nečisti cink, ki je nastal kot usedlina pri vročem cinkanju

Trdi nečisti cink je ostanek iz galvanskih kopeli in se pogosto pojavlja kot usedlina pri galvanizaciji. Obstajata dve osnovni vrsti:

1.

usedline težke galvanizacije – to so kovinski proizvodi zelo raznolike in nehomogene sestave, težje taljivi in večje gostote od cinka, nabirajo pa se na dnu kadi raztaljenega cinka med galvanizacijo jeklenih listov, žic, cevi itd. v staljenem cinku.

Te usedline poberejo z dna kadi v obliki goste paste, ki jo vlijejo v oblike listov ali plošč in imajo grob in celo gobast izgled.

Vsebujejo 2 do 5 mas. % železa. Vsebnost cinka variira med 92 in 94 mas. %, vsebnost aluminija pa je večinoma majhna in ne presega 0,2 do 0,3 mas. %;

2.

usedline lahke galvanizacije ali „površinske usedline“ – to so kovinski proizvodi, dobljeni s kontinuiranim posnemanjem galvanizacijske kadi po Senzimirjevem postopku. Ne vsebujejo talil.

Te usedline so manj goste od cinka in plavajo na površju kadi. Ko jih odstranijo iz kadi v obliki goste paste, jih oblikujejo v plošče, vendar se ne pojavljajo v tako nepravilnem izgledu, kot predhodno omenjene usedline.

Vsebujejo zelo malo železa (večinoma manj kot 0,5 mas. %), vendar pa veliko več aluminija (1 do 2 mas. %). Vsebnost cinka je praviloma reda velikosti 98 mas. %.

Teh usedlin ne smemo zamenjevati s cinkovimi zlitinami (tarifna številka 7901), ki večinoma vsebujejo 3 do 5 mas. % aluminija in 3 mas. % bakra, kar pa se podreja posebnim tehničnim zahtevam, medtem ko je sestava cinkovih usedlin takšna, da jih je mogoče uporabiti le za metalurške ali kemične predelave.

2620 19 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

usedline iz rafinacije, ki so pobrane z dna kadi za rafiniranje surovega cinka. Te usedline vsebujejo od 4 do 8 mas. % svinca in do 6 mas. % železa;

2.

cinkove žlindre in pepel, ki sestoji iz cinka (od 65 do 70 mas. %) in cinkovega oksida z ogljikom in drugimi nečistočami;

3.

cinkove pene, ki so sestavljene iz kovinskega cinka, cinkovega klorida in amon klorida, iz cinkovega oksida in železovega oksida. Pene so posnete s površja galvanizacijske kadi ali talilne kadi za pretapljanje starega cinka;

4.

cinkovo blato, ki je ostanek nekaterih industrij, ki uporabljajo cink kot reducent;

5.

cinkovo žlindro, dobljeno kot ostanek pri proizvodnji cinkovega oksida iz cinkove usedline. V času nastanka vsebuje približno 60 mas. % cinka, ostalo tvorita železo in druge nečistoče;

6.

ostanke cinkovega oksida, izločene iz plinov med ponovno predelavo raznih kovin ali zlitin, kot je npr. medenina. Teh ostankov cinkovega oksida ne smemo zamenjevati s:

s cinkovim sivim (tarifna podštevilka 3206 49 70), ki je zelo nečist cinkov oksid v obliki prahu homogene barve in drobnosti in je uporaben kot pigment;

s cinkom v prahu, dobljenim z atomizacijo staljenega cinka (tarifna podštevilka 7903 90 00) ali s cinkovim prahom, ki vsebujejo od 80 do 94 % kovinskega cinka, ponovno dobljenega iz plasti cinkovega oksida (tarifna podštevilka 7903 10 00).

2620 21 00

Usedline osvinčenega bencina in osvinčenih dodatkov proti samovžigu

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2620, drugi odstavek, (10).

2620 60 00

Ki vsebujejo arzen, živo srebro, talij ali njihove mešanice vrst, ki se uporabljajo za izločanje arzena ali navedenih kovin ali za izdelavo njihovih kemičnih spojin

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2620 91 00

Ki vsebujejo antimon, berilij, kadmij, krom ali njihove mešanice

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2620, drugi odstavek, (13).

2621

Druge žlindre in pepeli, vključno pepel morskih alg; pepel in ostanki, ki ostanejo po sežiganju komunalnih odpadkov

2621 10 00

Pepel in ostanki, ki ostanejo po sežiganju komunalnih odpadkov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2621, drugi odstavek, (5).

POGLAVJE 27

MINERALNA GORIVA, MINERALNA OLJA IN PROIZVODI NJIHOVE DESTILACIJE; BITUMINOZNE SNOVI; MINERALNI VOSKI

Splošno

Če ni drugače določeno, pomeni izraz „metoda ASTM“ metode ASTM (American Society for Testing and Materials – Ameriška družba za testiranje in materiale).

Opomba 2

Vsebnost aromatičnih sestavin se določa po naslednjih metodah:

v proizvodih s končno točko destilacije pri temperaturah do vključno 315 °C – po metodi EN 15553;

v proizvodih s končno točko destilacije pri temperaturah več kot 315 °C: glej dodatek A k pojasnjevalnim opombam k temu poglavju.

Dodatna opomba 5

1.

Poudariti je treba, da se oprostitev nanaša na celoto proizvodov, uporabljenih v specifičnem postopku (razen v postopku, predvidenem v dodatni opombi 5 (n)).

V skladu s tem uživa oprostitev npr. v primeru nafte (pri alkilaciji ali polimerizaciji) tudi tisti del, ki ni uspešno pretvorjen (alkiliran ali polimeriziran).

2.

V primerih, ko je pred „specifičnim postopkom“ potrebna predhodna obdelava (glej zadnji odstavek dodatne opombe 5), morata biti za oprostitev izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

uvoženi proizvodi morajo biti dejansko podvrženi „specifičnemu postopku“, npr. krekiranju;

(b)

pripravljalna obdelava mora biti nujna pred „specifičnim postopkom“.

Za nujno pripravljalno obdelavo proizvodov, ki so namenjeni za „specifične postopke“, veljajo predvsem naslednje vrste obdelav:

(a)

razplinjevanje;

(b)

dehidriranje;

(c)

odstranjevanje določenih lahkih in težkih proizvodov, ki bi utegnili ovirati predelavo;

(d)

odstranjevanje ali pretvorba merkapantov (mehčanje ali sladkanje) ali drugih žveplovih ali drugih spojin, ki bi utegnile škoditi predelavi;

(e)

nevtralizacija;

(f)

dekantiranje;

(g)

razsoljevanje.

Vsak proizvod, ki je bil pridobljen med postopkom pripravljalne obdelave, ki pa ni bil v nadaljevanju podvržen specifičnemu postopku, zapade carinskim obveznostim kot proizvod „za druge namene“, v skladu z vrsto in vrednostjo uvoženega blaga, in na osnovi neto mase tako dobljenega proizvoda.

Dodatna opomba 5 (a)

Vakuumska destilacija pomeni destilacijo pod pritiskom, ki ni večji od 400 milibarov, merjeno na vrhu kolone.

Dodatna opomba 5 (b)

Redestilacija z zelo temeljitim frakcionirnim postopkom pomeni destilacijo (razen stolpne) po kontinualnem ali šaržnem postopku, ki se uporablja v industrijskih napravah, pri čemer se uporabljajo destilati iz tarifnih podštevilk 2710 12 11 do 2710 19 48, 2711 11 00, 2711 12 91 do 2711 19 00, 2711 21 00 in 2711 29 00 (razen propana čistoče 99 % in več), in sicer za pridobivanje:

1.

izoliranih ogljikovodikov velike čistoče (v primeru olefinov 90 % ali več, v primeru drugih ogljikovodikov pa 95 % ali več), mešanice izomerov enake organske sestave se štejejo kot izolirani ogljikovodiki.

Dopustni so samo postopki, pri katerih se pridobi najmanj tri različne proizvode. Vendar se ta omejitev ne uporablja za primere, kjer postopek predstavlja separacijo izomerov. Kar zadeva ksilen, se etilbenzen všteva med ksilenove izomere;

2.

proizvodov iz tarifnih podštevilk 2707 10 00 do 2707 30 00, 2707 50 00 in 2710 12 11 do 2710 19 48:

(a)

proizvodov, pri katerih se končno vrelišče ene frakcije in začetno vrelišče druge ne prekriva in pri katerih je razlika med temperaturama največ 60 °C, pri katerih destilira med 5 in 90 vol. % (vključno z izgubami) po metodi EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86);

(b)

proizvode, pri katerih se končno vrelišče ene frakcije z začetnim vreliščem druge frakcije prekriva in pri katerih je razlika med temperaturama največ 30 °C, pri katerih destilira med 5 in 90 vol. % (vključno z izgubami) po metodi EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86).

Dodatna opomba 5 (c)

Krekiranje je industrijski postopek spremembe kemične strukture naftnih proizvodov z razgradnjo molekul s pomočjo ogrevanja, z uporabo pritiska ali brez njega, s pomočjo katalizatorja ali brez njegove pomoči. Predvsem se na ta način dobi mešanice lažjih ogljikovodikov, ki so lahko tekoči ali plinasti pri normalnih temperaturah in pritisku.

Glavne vrste krekirnih postopkov so:

1.

toplotno krekiranje;

2.

katalitično krekiranje;

3.

parno krakiranje za pridobivanje plinastih ogljikovodikov;

4.

krakiranje s pomočjo vodika (krekiranje + hidrogeniranje);

5.

dehidrogenizacija;

6.

dealkilacija;

7.

koksanje;

8.

visbreaking.

Dodatna opomba 5 (d)

Reformacija je toplotna ali katalitična predelava lahkih ali srednje težkih olj zaradi povečanja vsebnosti aromatičnih snovi v oljih. Katalitična reformacija se uporablja npr. za spreminjanje lahkih olj iz neposredne destilacije v lahka olja z višjim oktanskim številom (z večjo vsebnostjo aromatskih ogljikovodikov), ali pa v mešanice ogljikovodikov, ki vsebujejo benzen, toluen, ksilen, etilbenzen itd.

Najpomembnejši katalitični reformacijski postopki so tisti, ki za katalizator uporabljajo platino.

Dodatna opomba 5 (e)

Ekstrakcija po postopku selektivnih topil je postopek grupiranja proizvodov z različno molekularno strukturo s sredstvi, ki v prvi vrsti učinkujejo kot topila (npr. furfural, fenol, dikloretil eter, žveplov anhidrid, nitrobenzen, sečnina in nekateri njeni derivati, aceton, propan, etil-metil keton, izobutil-metil keton, glikol, N-metilmorfolin).

Dodatna opomba 5 (g)

Polimerizacija je industrijski postopek (z uporabo toplote ali katalizatorja ali brez njiju), pri katerem iz nenasičenih ogljikovodikov nastanejo njihovi polimeri ali kopolimeri.

Dodatna opomba 5 (h)

Alkilacija pomeni toplotno ali katalitsko reakcijo, pri kateri se nenasičeni ogljikovodiki povežejo z drugimi ogljikovodiki, posebno z izoparafini in aromati.

Dodatna opomba 5 (ij)

Izomerizacija je preureditev strukture sestavin naftnih proizvodov brez spremembe njihove celotne sestave.

Dodatna opomba 5 (l)

Primeri deparafinizacije v smislu te dodatne opombe so:

1.

deparafinizacija s hlajenjem (s topili ali brez njih);

2.

mikrobiološka obdelava;

3.

deparafinizacija s sečnino;

4.

obdelava z molekularnimi siti.

Dodatna opomba 5 (n)

Atmosferska destilacija je destilacija pri pritisku približno 1  013 milibarov, merjeno na vrhu kolone.

Dodatna opomba 6

1.

„Kemična predelava“ je katerikoli postopek za molekularno spremembo ene ali več sestavin naftnih proizvodov, ki je predmet predelave.

Samo mešanje naftnega proizvoda z drugimi proizvodi, četudi z drugimi naftnimi proizvodi, se ne šteje za „kemično predelavo“. Vmešanje belega špirita v barvo ali surove nafte v tiskarsko črnilo se ne šteje za postopek v smislu definicije „kemična predelava“. Tako je tudi z vso uporabo naftnih proizvodov kot topil ali goriv.

2.

Primeri „kemične predelave“:

(a)

obdelava s halogeni ali s halogenskimimi spojinami:

(i)

reakcija s propilenom v plinastih frakcijah nafte zaradi pridobivanja organskih derivatov (npr. za pridobivanje propilen oksida);

(ii)

obdelava naftnih derivatov (motornega bencina, kerozina, plinskega olja), parafinov, naftnih voskov ali parafinskih ostankov s klorom ali klorovimi spojinami zaradi pridobivanja kloroparafinov;

(b)

obdelava z bazami (npr. z natrijevim, kalijevim ali amonijevim hidroksidom) zaradi pridobivanja naftenskih kislin;

(c)

obdelava z žveplovo kislino ali njenim anhidridom zaradi:

(i)

pridobivanja sulfonatov;

(ii)

ekstrahiranja ali pridobivanja izobutilena;

(iii)

sulfoniranja plinskih olj in maziv.

Olja, dodana po sulfoniranju, ne uživajo oprostitve;

(d)

sulfokloriranje;

(e)

hidriranje, predvsem za pridobivanja alkohola, z modifikacijo nenasičenih ogljikovodikov, prisotnih v frakcijah nafte;

(f)

obdelava z malein anhidridom, predvsem obdelava butadiena, pomešanega s plinasto frakcijo nafte, ki ima štiri ogljikove atome za pridobivanje tetrahidroftalne kisline;

(g)

obdelava s fenolom, na primer reakcija med naftnimi olefini in fenolom ob prisotnosti katalizatorja za pridobivanje alkilfenolov;

(h)

oksidacija:

(i)

oksidacija težkih olj za pridobivanje bitumnov iz tarifne podštevilke 2713 20 00;

(ii)

oksidacija kateregakoli izmed naftnih proizvodov za pridobivanje bolj kompleksnih kemičnih proizvodov, kot so npr. kisline, aldehidi, ketoni in alkoholi (npr. oksidacija lahkih frakcij na vročini in pod pritiskom za pridobivanje ocetne, mravljinčje, propionske in sukcinske kisline;

(ij)

dehidriranje na primer:

(i)

naftenskih ogljikovodikov zaradi pridobivanja aromatskih ogljikovodikov (npr. benzena);

(ii)

parafinskih ogljikovodikov zaradi pridobivanja tekočih olefinov, ki se uporabljajo npr. v proizvodnji biorazgradljivih alkilbenzenov;

(k)

okso-sinteza;

(l)

nepovratna vgradnja težkih olj v višje polimere (npr. v lateks naravnega ali sintetičnega kavčuka, butilnega kavčuka, polistirena);

(m)

proizvodnja izdelkov iz tarifne številke 2803;

(n)

nitriranje zaradi pridobivanja nitriranih derivatov;

(o)

biološka obdelava nekaterih frakcij nafte, ki vsebujejo n-parafine, za pridobivanja beljakovin ali drugih kompleksnih organskih proizvodov.

 

2701

Črni premog; briketi, ovali in podobna trdna goriva iz črnega premoga

Tista kuriva, ki so v Španiji pri trgovanju znana kot „črni lignit“ in prihajajo iz Teurela, Mequinenza, Pirenaica in iz balearskih nahajališč premoga, štejejo za črni premog iz te tarifne številke

2701 12 10

Premog za koksanje

Premog za koksanje vsebuje med 19 in 41 % hlapljivih sestavin.

2702

Rjavi premog (lignit), aglomeriran ali neaglomeriran, razen gagata

Rjavi premog (lignit) gori z dolgim, mirnim plamenom, ki daje jedek črn dim. Na splošno ločimo vrste rjavega premoga (lignita): vlaknat rjavi premog (lignit), katerega prelom spominja na vlakna nekdanjega lesa in vsebuje veliko vlage (do 50 %); navaden ali prsten rjavi premog (lignit), ki je rjave ali črne barve in vsebuje manj vode kot vlaknat rjavi premog (lignit) (približno 15 %), njegov prelom pa je prsten; bituminozni, maščobni rjavi premogi (ligniti), ki se na vročini zmehčajo in so zaradi tega zelo prikladni za briketiranje; voskasti rjavi premogi (ligniti) z voskastim prelomom in z veliko vsebnostjo voskov.

Ta tarifna številka ne zajema kuriv, ki so v Španiji pri trgovanju znani kot „črni lignit“ in prihajajo iz nahajališč premoga v Teruelu, Mequinenzu, Pirenaici in balearskih nahajališč premoga (tarifna številka 2701).

2704 00

Koks in polkoks iz črnega premoga, rjavega premoga (lignite) ali šote, aglomeriran ali neaglomeriran; retortno oglje

2704 00 10

Koks in polkoks iz črnega premoga

Koks se od črnega premoga razlikuje po tem, da gori skoraj brez plamena in zadrži poroznost in prepustnost za pline, ko dogori. Je netaljiv, trši, vsebuje manj žvepla in več ogljika. Za razliko od koksa, dobljenega pri visokotemperaturni karbonizaciji črnega premoga brez dovajanja zraka (pri 1  000 do 1  200 °C), se polkoks pridobiva pri karbonizaciji črnega premoga z zmanjšanim dovajanjem zraka pri temperaturah med 450 in 700 °C.

Ta tarifna podštevilka zajema koks in polkoks iz premoga, ki se uporabljata za izdelovanje elektrod, ki so pretežno namenjene za proizvodnjo fero-zlitin. Koks in polkoks iz te tarifne podštevilke sta posebno čista (vsebujeta zelo malo pepela) in sta večinoma v obliki drobnih luskin.

Ta tarifna podštevilka zajema plinski koks (stranski proizvod pri proizvodnji plina) ter plavžni koks in polkoks, posebej pripravljene za uporabo v metalurški industriji. Slednja sta (za razliko od plinskega koksa) trda in čvrsta in se pojavljata v obliki velikih, srebrnkasto svetlikajočih se kosov.

2704 00 30

Koks in polkoks iz rjavega premoga ali lignita

Rjavi premogi (ligniti) niso primerni za proizvodnjo koksa z visokotemperaturno karbonizacijo. Vendar nastane z nizkotemperaturno karbonizacijo polkoks, ki je primeren kot brezdimno kurivo. Je porozen, gladek, čist za rokovanje, vnetljiv in rad gori.

2704 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

proizvode, dobljene s karbonizacijo šote. Ko gorijo, oddajajo ti proizvodi močan in jedek vonj in se uporabljajo večinoma v industrijskih pečeh;

2.

retortno oglje (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2704, četrti in peti odstavek).

2707

Olja in drugi proizvodi, dobljeni z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi; podobni proizvodi pri katerih masa aromatičnih sestavin presega maso nearomatskih sestavin

Glede določanja vsebnosti aromatičnih sestavin glej pojasnjevalne opombe k opombi 2 v tem poglavju.

2707 10 00

Benzol (benzen)

Glej opombo 3 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema samo benzol (benzen) čistoče manj kot 95 mas. %. Benzol (benzen) čistoče 95 mas. % ali več se uvršča pod tarifno podštevilko 2902 20 00.

2707 20 00

Toluol (toluen)

Glej opombo 3 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema samo toluol (toluen) čistoče manj kot 95 mas. %. Toluol (toluen) čistoče 95 mas. % ali več se uvršča pod tarifno podštevilko 2902 30 00.

2707 30 00

Ksilol (ksileni)

Glej opombo 3 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema samo ksilole (ksilene), ki vsebujejo manj kot 95 mas. % ksilola (orto-, meta- ali para- izomeri ksilola (ksilena), posameznih ali pomešanih) kot je ugotovljeno s plinsko kromatografijo. Ksilol (ksileni) čistoče 95 mas. % ali več se uvršča pod tarifne podštevilke 2902 41 00 do 2902 44 00.

2707 40 00

Naftalen

Glej opombo 3 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka zajema samo naftalen, katerega kristalizacijska točka je, ugotovljena po metodi, opisani v Dodatku B k pojasnjevalnim opombam k temu poglavju, nižja od 79,4 °C. Če je kristalizacijska točka proizvoda 79,4 °C ali višja, se proizvod uvršča pod tarifno podštevilko 2902 90 00.

Ta tarifna podštevilka ne zajema naftalenovih homologov (tarifne podštevilke 2707 50 00, 2707 91 00 do 2707 99 99, 2902 90 00 ali 3817 00 80).

2707 50 00

Mešanice drugih aromatskih ogljikovodikov, pri katerih 65 vol. % ali več (vštevši izgube) destilira pri temperaturi 250 °C (po metodi ASTM D 86)

Ta tarifna podštevilka zajema zmesi ogljikovodikov, v katerih prevladujejo aromatični ogljikovodiki, razen benzena, toluena, ksilena ali naftalena in od katerih 65 vol. % ali več (vključno z izgubami) destilira pri temperaturah do 250 °C (po metodi EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86)).

2707 99 11 in 2707 99 19

Surova olja

Pod ti tarifni podštevilki spadajo:

1.

proizvodi, dobljeni iz prve destilacije visoko temperaturnega premogovega katrana.

Ti visokotemperaturni premogovi katrani so dobljeni večinoma v koksarnah pri temperaturah nad 900 °C. Destilacijski proizvodi teh katranov ne vsebujejo le ogljikovodikov, med katerimi po masi prevladujejo aromatski ogljikovodiki, temveč tudi dušikove, kisikove in žveplove spojine, pogosto pa tudi nečistoče. Ti proizvodi običajno zahtevajo nadaljnjo obdelavo, preden so primerni za uporabo;

2.

podobni proizvodi, v katerih po masi prevladujejo aromatske sestavine nad nearomatskimi.

Izraz „podobni proizvodi“ pomeni proizvode, ki imajo po kvaliteti podobno sestavo kot proizvodi, opisani v točki 1 zgoraj.

Vendar pa lahko imajo večji delež alifatskih in naftenskih ogljikovodikov ter manjši delež polinuklearnih aromatskih ogljikovodikov kot proizvodi, opisani v točki 1 zgoraj.

Pod ti tarifni podštevilki se uvrščajo samo tisti proizvodi, pri katerih po masi prevladujejo aromatske sestavine nad nearomatskimi.

Ti tarifni podštevilki vključujeta tudi olja dobljena po odstranitvi benzena po pranju plina, ki nastane pri koksanju premoga.

2707 99 20

Sulfunirane vrhnje frakcije; antracen

V smislu te tarifne podštevilke izraz „sulfunirane vrhne frakcije“ pomeni samo tiste lahke proizvode, dobljene pri prvi destilaciji surovih olj iz katranov, ki vsebujejo žveplove spojine (npr. ogljikov disulfid, merkaptane, tiofen itd.) in ogljikovodike, med katerimi prevladujejo nearomatski ogljikovodiki in od katerih 90 vol. % ali več destilira pri temperaturah pod 80 °C.

Antracen iz te tarifne podštevilke je običajno v obliki gošče ali paste, ki vsebuje fenantren, karbazol in druge aromatske sestavine. Ta tarifna podštevilka zajema samo antracen s čistočo manj kot 90 mas. %. Antracen s čistočo 90 mas. % ali več se uvršča pod tarifno podštevilko 2902 90 00.

2707 99 50

Temeljni proizvodi

V smislu te tarifne podštevilke so temeljni proizvodi aromatski in/ali heterociklični proizvodi z osnovno dušikovo funkcijo.

Pod to tarifno podštevilko spadajo predvsem piridinske, kinolinske, akridinske in anilinske baze (vključno njihove zmesi). Pridobivajo se načeloma iz piridina, kinolina, akridina in njihovih homologov.

Med temeljne proizvode, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, spadajo:

1.

piridin, čistoče manj kot 95 mas. %. Piridin čistoče več kot 95 mas. % se uvršča pod tarifno podštevilko 2933 31 00;

2.

metil piridin (pikolin), 5-etil-2-metilpiridi (5-etil-2-pikolin), 2-vinilpiridin, čistoče manj kot 90 mas. %, (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo). Če je čistoča 90 mas. % ali več, se ti proizvodi uvrščajo pod tarifno podštevilko 2933 39;

3.

kinolin čistoče manj kot 95 mas. %, računano na maso brezvodnega proizvoda (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo). Če je čistoča 95 mas. % ali več, se ta proizvod uvršča pod tarifno podštevilko 2933 49 90;

4.

akridin čistoče manj kot 95 mas. %, računano na maso brezvodnega proizvoda (kot ugotovljeno s plinsko kromatografijo). Če je čistoča 95 mas. % ali več, se ta proizvod uvršča pod tarifno podštevilko 2933 99 80.

Ta tarifna podštevilka ne zajema soli katerega koli temeljnega proizvoda iz te tarifne podštevilke (tarifna številka 2933 ali 3824).

2707 99 80

Fenoli

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka vključuje:

1.

fenole, dobljene z destilacijo visoko temperaturnega premogovega katrana, in podobne proizvode, v katerih je delež aromatičnih sestavin večji od nearomatskih sestavin.

Vendar pa so soli fenolnov izključene iz te tarifne podštevilke (v glavnem tarifna številka 2907 ali tarifno podštevilka 3824 90 93);

2.

krezoli (posamezni ali mešanice izomerov), ki vsebujejo manj kot 95 mas. % krezolov. Pri določanju odstotka krezolov se vzamejo v poštev vsi izomeri krezolov (določeni s plinsko kromatografijo). Krezoli, ki imajo 95 mas. % ali več krezolov se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2907 12 00;

3.

ksilenoli (posamezni ali mešanice izomerov), ki vsebujejo manj kot 95 mas. % ksilenola. Pri določanju odstotka ksilenolov se vzamejo v poštev vsi izomeri ksilenolov (določeni s plinsko kromatografijo). Ksilenoli, ki imajo 95 mas. % ali več ksilenola, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2907 19 10;

4.

drugi fenoli, ki imajo enega ali več benzenovih obročev z eno ali več hidroksilnimi skupinami, pod pogojem, da niso kemično določeni fenoli iz tarifne številke 2907. Eden pomembnih produktov je fenol (C6H5OH), čistoče manj kot 90 mas. %.

2707 99 91 in 2707 99 99

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata predvsem proizvode, sestavljene iz zmesi ogljikovodikov.

Mednje spadajo:

1.

težka olja (razen surovih), dobljena z destilacijo visokotemperaturnega premogovega katrana, ter proizvodi, ki so tem oljem podobni, če:

(a)

manj kot 65 vol. % proizvoda destilira pri temperaturah do 250 °C po metodi EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86) in

(b)

je indeks njihove iglične penetracije 400 ali večji pri temperaturi 25 °C in po metodi EN 1426 in

(c)

imajo druge značilnosti kot proizvodi iz tarifne številke 2715 00 00.

 

Gostota teh proizvodov običajno presega 1,000 g/cm3 pri temperaturi 15 °C po metodi EN ISO 12185.

Proizvodi, ki pogojev, navedenih v točkah od (a) do (c) ne izpolnjujejo, se uvrščajo skladno z njihovimi značilnostmi, na primer pod tarifne podštevilke 2707 10 00 do 2707 30 00, 2707 50 00, pod tarifno številko 2708, pod tarifno podštevilko 2713 20 00 ali pod tarifno številko 2715 00 00.

2.

aromatski ekstrakti, ki ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih za te proizvode v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 2713 90 10 in 2713 90 90;

3.

nekateri homologi naftalena in antracena, kot so npr. etil naftaleni in metil antraceni, če se ne uvrščajo pod tarifno številko 2902.

2709 00

Nafta in olja, dobljeni iz bituminoznih mineralov, surova

Ta tarifna številka zajema samo proizvode z značilnostmi surovih olj (npr. specifična gostota, destilacijska krivulja, vsebnost žvepla, tališče, viskoznost) različnega porekla.

2709 00 10

Kondenzati naravnega plina

Ta tarifna podštevilka zajema samo surova olja, dobljena iz naravnega plina s stabiliziranjem in takojšnjo ekstrakcijo. Ta postopek je sestavljen iz ekstrakcije kondenzabilnih ogljikovodikov iz „mokrega“ naravnega plina, večinoma z ohlajanjem in zmanjševanjem pritiska.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2709, drugi odstavek.

2710

Olja, dobljena iz nafte in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

Glej opombi 2 in 3 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2710 12 11 do 2710 19 99

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov (razen surovih) ter proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov, razen tistih, ki vsebujejo biodizel, in razen odpadnih olj

Za določitev teh proizvodov glej opombo 2 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2710, (I).

Glede podštevilk, pod katere se uvrščajo proizvodi:

ki bodo predmet specifičnega procesa in

ki bodo predmet kemične predelave,

glej dodatni opombi 5 in 6 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

I.

Olja iz nafte in olja iz bituminoznih mineralov, razen surovih olj

V to skupino spadajo zmesi izomerov (razen stereoizomerov) nasičenih acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo manj kot 95 % določene izomere ali nenasičenih acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo manj kot 90 % določene izomere, pri čemer so ti odstotki računani na maso brezvodnega proizvoda.

V to skupino spadajo tudi posamični izomeri zgoraj omenjenih ogljikovodikov s čistočo manj kot 95 oz. 90 mas. %.

V to skupino se uvrščajo samo olja iz nafte in olja iz bituminoznih mineralov:

1.

katerih kristalizacijska točka, izmerjena po metodi ASTM D 938, ki je enakovredna metodi ISO 2207, je pod 30 °C, ali

2.

katerih kristalizacijska točka je 30 °C ali več in:

(a)

imajo gostoto manj kot 0,942 g/cm3 pri 70 °C po EN ISO 12185 in penetracijo v obdelanem stožcu po metodi ASTM D 217, ki je enakovredna metodi ISO 2137 najmanj 350 pri 25 °C, ali

(b)

imajo specifično maso najmanj 0,942 g/cm3 pri 70 °C po EN ISO 12185 in igličasto penetracijo po metodi EN 1426 najmanj 400 pri 25 °C.

 

V smislu gornjega odstavka (I) štejejo za olja iz nafte in olja iz bituminoznih mineralov tudi olja, katerim so dodane zelo majhne količine raznih snovi, npr. dodatkov za izboljšavo kvalitete ali vonja, indikatorjev in barvil.

Glej tudi diagram v nadaljevanju:

 

Razlikovalni kriteriji, ki veljajo za nekatere naftne proizvode iz tarifnih podštevilk 2710 12 11 do 2710 19 99 in tarifnih številk 2712 in 2713 (razen za proizvode iz podštevilk 2710 12 11 do 2710 19 99 )

Image

 

II.

Proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov, razen tistih, ki vsebujejo biodizel

Za uvrstitev pod te tarifne številke morajo proizvodi izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

delež naftnih olj in olj iz bituminoznih mineralov, kot je opredeljen v odstavku (I), mora biti 70 mas. % ali več.

Ta delež pomeni delež, ugotovljen z analizo in ne s količino dodanih snovi;

2.

drugje ne smejo biti navedeni in ne zajeti;

3.

naftna olja in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov v zmeseh morajo predstavljati osnovno komponento proizvoda – to pomeni, da morajo biti glede na uporabo pomembne sestavine.

Med proizvode iz teh tarifnih podštevilk ne spadajo:

(a)

barve in laki (tarifne številke 3208, 3209 in 3210 00);

(b)

lepotilna sredstva in kozmetični preparati, ki temeljijo na mineralnih oljih (pretežno tarifna številka 3304 ali 3307);

(c)

naftni sulfonati (tarifna številka 3402 ali 3824).

Naftni sulfonati so običajno v obliki suspenzij v naftnih oljih ali oljih, dobljenih iz bituminoznih mineralov. Vsebnost čistega sulfonata je običajno tako velika, da onemogoča neposredno uporabo kot olje za mazanje;

(d)

proizvodi za poliranje, konzerviranje ali kakšno drugo obdelavo lesa, kovin, stekla ali drugih materialov ter v ličarstvu (v glavnem tarifna številka 3405);

(e)

dezinfektanti, insekticidi itd v kakršnemkoli pakiranju, sestavljeni iz raztopin ali disperzij aktivne sestavine v naftnem olju ali v olju, dobljenem iz bituminoznih mineralov (tarifna številka 3808);

(f)

pripravljene apreture vrst, ki se uporabljajo v tekstilni industriji (tarifna številka 3809);

(g)

pripravljeni dodatki za mineralna olja (imenovani tudi doperji) (tarifna številka 3811);

(h)

organska sestavljena topila in razredčila (tarifna številka 3814 00);

(ij)

veziva za livarska jedra (tarifna podštevilka 3824 10 00);

(k)

nekateri proizvodi (sredstva) proti rjavenju, predvsem:

(i)

izdelana npr. iz lanolina (pribl. 20 %) v raztopini belega špirita (tarifna podštevilka 3403 19 10);

(ii)

ki vsebujejo amine kot aktivne osnovne sestavine (tarifna podštevilka 3824 90 92).

2710 12 11 do 2710 12 90

Lahka olja in preparati

Glej opombo 4 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

2710 12 21 in 2710 12 25

Posebni bencini

Glej dodatno opombo 2 (a) k temu poglavju.

2710 12 21

Beli špirit

Glej dodatno opombo 2 (b) k temu poglavju.

2710 19 11 do 2710 19 29

Srednja olja

Glej dodatno opombo 2 (c) k temu poglavju.

2710 19 21

Reaktivno letalsko gorivo

Ta tarifna podštevilka vključuje reaktivno letalsko gorivo kerozinskega tipa. To reaktivno gorivo ustreza določbam dodatne opombe 2 (c) k temu poglavju.

Plinskokromatografski profil reaktivnega letalskega goriva kerozinskega tipa, npr. najbolj pogosto uporabljenega reaktivnega goriva A-1, je značilen za olje, ki se pridobi samo s postopkom destilacije surove nafte. Alkanska veriga lahko variira med okoli 10 in 18 ogljikovimi atomi. Razpon destilacije v skladu z metodo EN ISO 3405, ki je enakovredna metodi ASTM D 86, je približno 130 °C do 300 °C. Vsebnost aromatskih spojin je lahko do 25 vol. %. Vnetišče je običajno nad 38 °C v skladu z metodo ISO 13736.

Reaktivno letalsko gorivo lahko vsebuje naslednje dodatke: antioksidante, protikorozijske snovi, sredstva proti zamrzovanju, barvne indikatorje.

Plinskokromatografski profil reaktivnega letalskega goriva tipa A-1 (kerozina)

SIMDIS ASTM D 2887 razširjeno, ki je enakovredna metodi ISO 3924

2

 

Ime vzorca:

reaktivno letalsko gorivo

 

Prejeto dne:

22.3.2007 5:51:24 PM

 

Analizirano dne

4.4.2007 12:01:26 PM

 

Ime datoteke:

D070322\011F1101.D

 

Viala

1

 

Injiciranje:

1

 

Vrelišče (°C)

Image

Retenzijski čas (min.)

Korelacija EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86) (STP 577) – porazdelitev

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Vol. %

°C

Vol. %

°C

Vol. %

°C

Vol. %

°C

začetna točka vrelišča

139,7

20,0

167,3

70,0

210,1

končna točka vrelišča

260,7

5,0

153,0

30,0

174,3

80,0

221,5

 

 

10,0

159,4

50,0

190,1

90,0

234,9

 

 

2710 19 25

Drugo

Ta tarifna podštevilka vključuje kerozin, razen reaktivnega letalskega goriva. Kerozin iz te tarifne podštevilke ustreza določbam dodatne opombe 2 (c) k temu poglavju.

Za nekatera izmed teh olj je značilna zelo majhna vsebnost aromatskih spojin in olefinov, da se med izgorevanjem prepreči nastanek saj.

V nekaterih primerih kerozin vsebuje kemične markerje.

Pod to tarifno podštevilko niso zajete mešanice kerozina in drugih mineralnih olj ali organskih topil.

Plinskokromatografski profil kerozina z nizko vsebnostjo aromatskih spojin

SIMDIS ASTM D 2887 razširjeno, ki je enakovredna metodi ISO 3924

2

 

Ime vzorca:

kerozin z nizko vsebnostjo aromatov

 

Prejeto dne:

23.1.2007 10:23:54 PM

 

Analizirano dne

4.4.2007 12:30:02 PM

 

Ime datoteke:

D070122\006F1001.D

 

Viala:

6

 

Injiciranje:

1

 

Vrelišče (°C)

Image

Retenzijski čas (min.)

Korelacija EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86) (STP 577) – porazdelitev

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Vol. %

°C

Vol. %

°C

Vol. %

°C

Vol. %

°C

Začetna točka vrelišča

193,4

20,0

210,1

70,0

220,1

Končna točka vrelišča

247,3

5,0

201,8

30,0

211,4

80,0

223,4

 

 

10,0

206,2

50,0

214,8

90,0

229,6

 

 

2710 19 29

Drugo

Ta tarifna podštevilka vključuje srednja olja, razen kerozina iz tarifnih podštevilk 2710 19 21 in 2710 19 25. Olja iz te tarifne podštevilke ustrezajo določbam dodatne opombe 2 (c) k temu poglavju.

Primer teh olj je n-parafin.

Plinskokromatografski profil n-parafina

SIMDES ASTM D 2887 razširjeno, ki je enakovredna metodi ISO 3924

2

 

Ime vzorca:

n-Paraffin 10-13

 

Prejeto dne:

23.1.2007 12:59:27 PM

 

Analizirano dne

4.4.2007 12:30:02 PM

 

Ime datoteke:

D070122\008F1301.D

 

Viala:

86

 

Injiciranje:

1

 

Vrelišče (°C)

Image

Retenzijski čas (min.)

Razpredelnica: vrelišče – porazdelitev – v odstotkih

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

Izkoristek

Vrelišče

masni delež %

°C

masni delež %

°C

masni delež %

°C

masni delež %

°C

začetna točka vrelišča

172,4

30,0

199,2

60,0

219,6

90,0

239,2

5,0

174,8

35,0

199,6

65,0

220,2

95,0

240,0

10,0

176,0

40,0

200,4

70,0

220,8

končna točka vrelišča

254,4

15,0

188,2

45,0

200,8

75,0

221,8

 

 

20,0

197,2

50,0

217,4

80,0

237,0

 

 

25,0

198,4

55,0

218,8

85,0

238,2

 

 

2710 19 31 do 2710 19 99

Težka olja

Glej dodatno opombo 2 (d) k temu poglavju.

2710 19 31 do 2710 19 48

Plinska olja

Glej dodatno opombo 2 (e) k temu poglavju.

2710 19 51 do 2710 19 68

Kurilna olja

Glej dodatno opombo 2 (f) k temu poglavju in diagram v nadaljevanju glede značilnosti kurilnih olj.

 

Image

2710 19 71 do 2710 19 99

Mazalna olja; druga olja

Te tarifne podštevilke zajemajo težka olja, kot so opredeljena v dodatni opombi 2 (d) k temu poglavju, če ta olja ne izpolnjujejo pogojev, podanih v dodatni opombi 2 (e) (plinska olja) ali 2 (f) (kurilna olja) k temu poglavju.

Pod te tarifne podštevilke spadajo težka olja, katerih manj kot 85 vol. % (vključno izgube) destilira pri 350 °C po metodi EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86):

1.

ki, za ustrezno raztopino barve C, imajo viskoznost V:

(a)

ki ne presega tiste viskoznosti, kot jo prikazuje linija I skladnostne tabele, podane v dodatni opombi 2 (f) k temu poglavju, kadar je vsebnost sulfatnega pepela 1 % ali več in kadar je indeks miljenja 4 ali več, ali

(b)

ki presega viskoznost, ki jo prikazuje linija II skladnostne tabele, kadar je točka tečenja nižja kot 10 °C, ali

(c)

ki presega viskoznost, ki jo prikazuje linija I, vendar ne viskoznosti, ki jo prikazuje linija II, če destilira pri 300 °C manj kot 25 % proizvoda in če točka tečenja ni višja od –10 °C. Ta določila veljajo samo za olja, ki imajo raztopino barve C manj od 2;

2.

za katera ni mogoče določiti:

(a)

destilacijskega odstotka pri 250 °C po metodi EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86) (ničla šteje za odstotek), ali

(b)

kinematske viskoznosti pri 50 °C po metodi EN ISO 3104; ali

(c)

barve po razredčenju C po metodi ISO 2049 (ki je enakovredna metodi ASTM D 1500);

3.

ki so umetno obarvana.

 

Analitične metode, ki se morajo uporabljati v smislu zgornje točke 1, so metode, naštete kot metode za kurilna olja (glej dodatno opombo 2 (f) k temu poglavju.

Glej tudi naslednji diagram:

 

Image

2710 91 00 in 2710 99 00

Odpadna olja

Glej opombo 3 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2710, (II).

2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

Glede definicij teh proizvodov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2711.

Glede podštevilk, pod katere se uvrščajo proizvodi:

ki bodo predmet specifičnega postopka in

ki bodo predmet kemične predelave,

glej dodatni opombi 5 in 6 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2711 19 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema utekočinjen plin, pridobljen iz biomase.

Ta utekočinjeni plin nastane s fermentacijo biološko razgradljivega dela industrijskih, gospodinjskih in komunalnih odpadkov in ostankov, blata iz čistilnih naprav, biološko razgradljivega dela kmetijskih in gozdarskih odpadkov in ostankov, odpadkov in ostankov kmetijsko-živilske industrije ter drugih podobnih rastlinskih in živalskih surovin, pridobljenih iz biomase.

Vsebuje predvsem metan, prisotni pa so navadno še ogljikov dioksid ter v manjši meri vodikov sulfid, vodik, dušik in kisik.

2711 29 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema plin (v plinastem stanju), pridobljen iz biomase.

Ta plin nastane s fermentacijo biološko razgradljivega dela industrijskih, gospodinjskih in komunalnih odpadkov in ostankov, blata iz čistilnih naprav, biološko razgradljivega dela kmetijskih in gozdarskih odpadkov in ostankov, odpadkov in ostankov kmetijsko- živilske industrije ter drugih podobnih rastlinskih in živalskih surovin, pridobljenih iz biomase.

Vsebuje predvsem metan, prisotni pa so navadno še ogljikov dioksid ter v manjši meri vodikov sulfid, vodik, dušik in kisik.

2712

Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga in lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, obarvani in neobarvani

2712 10 10 in 2712 10 90

Vazelin

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2712, del (A).

Glej tudi diagram v pojasnjevalnih opombah k tarifnim številkam 2710 12 11 do 2710 19 99, I.

2712 10 10

Surov

Glej dodatno opombo 3 k temu poglavju.

2712 20 10 in 2712 20 90

Parafinski vosek, ki vsebuje manj kot 0,75 mas. % olja

Ta tarifni podštevilki zajemata parafinski vosek, opisan v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2712, del (B), prvi in sedmi odstavek.

2712 90 11 in 2712 90 19

Ozokerit, vosek iz rjavega premoga ali lignita ali vosek iz šote (naraven proizvod)

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2712, (B), tretji, četrti in peti odstavek.

Z ozokeritom (naravni vosek) se dandanes le redko trguje zaradi izčrpanih virov in mahjnega finančnega učinka. Izraza ozokerit in cerezin (rafiniran ozokerit) se v praksi napačno uporabljata za mikrokristalne voske iz tarifnih podštevilk 2712 90 31 do 2712 90 99.

2712 90 31 do 2712 90 99

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode (razen sintetičnega parafina iz tarifne podštevilke 2712 20 10 ali 2712 20 90), opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2712, (B), drugi, šesti in sedmi odstavek.

Za te proizvode je značilno:

1.

kristalizacijska točka, določena po metodi ASTM D 938, ki je enakovredna metodi ISO 2207, ni nižja od 30 °C;

2.

gostota je manjša od 0,942 g/cm3 pri 70 °C po EN ISO 12185;

3.

penetracija stožca, določena po metodi ASTM D 217, ki je enakovredna metodi ISO 2137, je manjša od 350 pri 25 °C;

4.

penetracija obdelanega stožca, merjena po metodi ASTM D 937, ki je enakovredna metodi ISO 2137, je manjša od 80 pri 25 °C.

Glej tudi diagram v pojasnjevalnih opombah k tarifnim številkam 2710 12 11 do 2710 19 99, I.

2712 90 31 do 2712 90 39

Surov

Glej dodatno opombo 4 k temu poglavju.

Glede podštevilk, pod katere se uvrščajo proizvodi:

ki bodo predmet specifičnega postopka in

ki bodo predmet kemične predelave,

glej dodatni opombi 5 in 6 k temu poglavju in ustrezne pojasnjevalne opombe.

2713

Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov

2713 11 00 in 2713 12 00

Naftni koks

Ti tarifni podštevilki zajemata koks iz nafte, kot je opisan v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2713, odstavek A.

2713 20 00

Naftni bitumen

Ta tarifna podštevilka zajema bitumen iz nafte, kot je opisan v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2713, odstavek B.

Za ta proizvod je značilno:

1.

kristalizacijska točka, ki ni nižja od 30 °C po metodi ASTM D 938, ki je enakovredna metodi ISO 2207;

2.

gostota ni manjša od 0,942 g/cm3 pri 70 °C po EN ISO 12185 in

3.

iglična penetracija pri 25 °C je manjša od 400 po metodi EN 1426.

Glej tudi diagram v pojasnjevalnih opombah k tarifnim številkam 2710 12 11 do 2710 19 99, I.

2713 90 10 in 2713 90 90

Drugi ostanki iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

Ti tarifni podštevilki zajemata proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2713, del (C).

Aromatski ekstrakti iz teh tarifnih podštevilk (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2713, del (C), odstavek, (1)), v glavnem izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.

vsebnost aromatičnih sestavin presega 80 mas. % po metodi, opisani v Dodatku A k pojasnjevalnim opombam k temu poglavju;

2.

gostota pri 15 °C po EN ISO 12185 presega 0,950 g/cm3 in

3.

največ 20 vol. % teh proizvodov destilira pri 300 °C po metodi EN ISO 3405 (ki je enakovredna metodi ASTM D 86).

Vendar pa se mešani alkilbenzeni in mešani alkilnaftaleni, ki tudi izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, uvrščajo pod tarifno številko 3817.

2715 00 00

Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr. bituminozni kit, „cutback“)

Sestava bitumenskih zmesi iz te tarifne številke variira glede na namen uporabe.

1.

Proizvodi, ki se uporabljajo za vodotesnost in za zaščitne prevleke ali za izolacijske namene

Proizvodi, ki se uporabljajo za prevleke, odporne proti koroziji, za izolirani električni material, za vodotesne prevleke, za polnjenje razpok itd., običajno sestojijo iz veziva (bitumen, asfalt ali katran), trdnih polnil kot so mineralna vlakna (azbest, steklo) lesne žagovine in katerih koli drugih snovi, ki dajo proizvodu zahtevane lastnosti ali omogočajo njihovo lažjo uporabo. Primeri teh proizvodov so:

(a)

bitumenska tesnilna sredstva

z manj kot 30 mas. % topil, ki omogočajo debelino prevlek 3 do 4 mm ali manj;

(b)

bitumenski kiti

z največ 10 mas. % topil, ki omogočajo ali debelino prevlek od 4 do 10 mm, ali pa zatesnjevanje širokih razpok (2 do 8 cm);

(c)

drugi bitumenski proizvodi,

ki vsebujejo polnila, topil pa ne. Te proizvode je potrebno pred uporabo toplotno obdelati. Med drugim se uporabljajo za zaščito podzemnih ali podvodnih cevovodov.

2.

Proizvodi, ki se uporabljajo za prevleke za cestišča

Bitumenski proizvodi iz te tarifne številke, ki se uporabljajo za prevlekanje cestišč, se delijo v dve glavni skupini:

(a)

cutbacks in cestna olja.

Cutback so bitumni, raztopljeni v zelo težkih topilih, katerih količina variira glede na željeno viskoznost.

Trgovski opisi teh proizvodov variirajo glede na to, ali so uporabljena topila naftnega ali kakšnega drugega izvora. Proizvode, ki vsebujejo topila iz nafte, imenujemo „utekočinjeni bitumni“, one druge pa „raztopljeni bitumni“.

Cestna olja so proizvodi podobni proizvodom na osnovi bitumna in vsebujejo težka topila v količinah, ki je odvisna od željene viskoznosti.

Včasih so tem proizvodom dodana lepila, ki preprečujejo luščenje teh proizvodov.

Vsi ti bitumenski proizvodi imajo naslednje prepoznavne značilnosti:

iglično penetracijo, merjeno po metodi EN 1426, ki ni manjša od 400 pri 25 °C;

destilacijski ostanek, dobljen pri zmanjšanem pritisku, merjen po metodi ASTM D 1189 (umaknjeni leta 1979 in neobstoječi metodi EN/ISO), ki ni manjši od 60 mas. % in z iglično penetracijo, merjeno po metodi EN 1426, ki ni manjša od 400 pri 25 °C.

Naslednji diagram kaže:

kako se utekočinjeni in raztopljeni bitumni razlikujejo od bitumnov iz tarifne podštevilke 2713 20 00 in

kako se utekočinjeni in raztopljeni bitumni razlikujejo od naftnih olj iz tarifnih številk 2710 12 11 do 2710 19 99.

Image

(b)

Vodne emulzije:

To so proizvodi, dobljeni z emulgiranjem bitumnov z vodo.

Obstajata dve skupini teh proizvodov:

1.

anionske ali „alkalne“ (bazične) emulzije na osnovi običajnega mila ali mila tal olja;

2.

kationske ali „kisle“ emulzije na osnovi alifatskega amina ali kvaternarnega amonijevega iona.

DODATEK A

METODA DOLOČANJA VSEBNOSTI AROMATSKIH SESTAVIN V PROIZVODIH S KONČNO DESTILACIJSKO TOČKO VIŠJO OD 315 °C

Princip metode

Vzorec, raztopljen v n-pentanu nanesemo na kromatografsko kolono, napolnjeno s silikagelom. Nearomatski ogljikovodiki, se eluirajo z n-pentanom, zberejo in stehtajo, potem ko topilo izhlapi.

Naprave in reagenti

Kromatografska kolona – to je steklena cev, katere dimenzija in oblika sta razvidni iz skice, ki sledi v nadaljevanju. Zgornjo odprtino se mora hermetično zapreti s steklenim členom tako, da se njegova spodnja ploskev pritisne k vrhu stolpa z dvema z gumo prevlečenima kovinskima sponkama. Spoj mora biti popolnoma neprodušen, da vzdrži uporabljen pritisk dušika ali zraka.

Silika gel – je granulacije 200 meshov ali več in mora biti aktiviran sedem ur pred uporabo v pečici pri temperaturi 170 °C ter nato ohlajen v eksikatorju.

n- pentan – čistoče najmanj 95 mas. %, brez aromatov.

Metoda

Napolni kromatografsko kolono s poprej aktiviranim silika gelom do približno 10 centimetrov pod zgornjim odebeljenim delom tako, da previdno napolniš vsebino kolone s pomočjo stresanja z vibratorjem, da ne bi ostali kakšni nezapolnjeni kanali. Nato vstavi čep iz steklene volne na vrh silika gelske kolone.

Predhodno navlaži silika gel s 180 ml n-pentana in od zgoraj uporabi pritisk dušika ali zraka, dokler zgornja gladina tekočine ne doseže vrha silika gela.

Previdno popusti pritisk v koloni in jo napolni s približno 3,6 grami (natančno zatehtanega) vzorca, raztopljenega v 10 ml n-pentana. Nato splakni čašo z nadaljnjimi 10 ml n-pentana in tudi to prelij v kolono.

Postopoma povečaj pritisk tako, da bo tekočina kapljala iz spodnje kapilarne cevi kolone s približno hitrostjo 1 ml/minuto in jo zberi v 500 mililitrski bučki.

Ko gladina tekočine, ki vsebuje snov, ki jo je treba ločiti, pade do površine silika gela, spet previdno popusti pritisk in dodaj 230 ml n- pentana. Takoj spet povečaj pritisk in spusti gladino tekočine do površine silika gela, medtem pa zberi eluat v isto bučko kot prej.

Z izparevanjem v vakuumskem sušilniku pri 35 °C ali v rotavaporju ali podobni napravi zmanjšaj zbrano frakcijo na majhno prostornino. Nato jo brez izgub prenesi v stehtano čašo in pri tem kot topilo spet uporabi n-pentan.

Vsebino čaše izparevaj v vakuumski pečici do konstantne mase (W).

Mas. odstotek nearomatičnih ogljikovodikov (A) se izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je W1 zatehta vzorca.

Razlika do 100 je mas. odstotek aromatičnih ogljikovodikov, katere je absorbiral silika gel.

Zanesljivost metode

Ponovljivost: ± 0,2 %

Obnovljivost: ± 0,5 %

Image

DODATEK B

METODA ZA DOLOČANJE KRISTALIZACIJSKE TOČKE NAFTALENA

Med neprestanim mešanjem stali približno 100 g naftalena v porcelanskem lončku s prostornino pribl. 100 cm3. Približno 40 cm3 stopljene snovi vlij v ogreto Shukoffovo posodo tako, da jo napolniš do treh četrtin. Skozi plutast zamašek vstavi termometer, gradiran v desetinkah stopinj, tako da je živosrebrova bučka v sredi tekočine. Ko se temperatura spusti skoraj do kristalizacijske točke (približno 83 °C), s stresanjem sproži kristalizacijo. Takoj ko se prično tvoriti kristali, se živosrebrov stolpec običajno umiri, nato pa spet prične padati. Temperaturo, pri kateri se živosrebrov stolpec za nekaj časa ustali, se zabeleži in ta temperatura je kristalizacijska točka naftalena, pri čemer se upošteva korekcija zaradi dela živosrebrovega stolpca, ki je izven posode.

Ta korekcija se pri živosrebrovem termometru izračuna po formuli:

Formula

pri čemer je n število gradacij živosrebrovega stolpca izven posode, t je zabeležena temperatura in t′ povprečna temperatura dela živosrebrovega stolpca izven posode. Vrednost t′ se lahko določi približno z dodatnim termometrom, katerega bučka je na polovici dela živosrebrovega stolpca, ki gleda iz posode. Termometer s kapilarno cevjo zagotavlja veliko natančnost.

Shukoffova posoda, prikazana na spodnji risbi, je steklena posoda z dvojnimi stenami. Iz vmesnega prostora med stenama je izesan zrak.

Image

ODDELEK VI

PROIZVODI KEMIJSKE ALI PODOBNIH INDUSTRIJ

Splošno

Glede razlage opomb 1, 2 in 3 k temu oddelku glej pojasnjevalne opombe HS k oddelku VI.

POGLAVJE 28

ANORGANSKI KEMIJSKI PROIZVODI; ORGANSKE IN ANORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, REDKIH ZEMELJSKIH KOVIN IN RADIOAKTIVNIH ELEMENTOV ALI IZOTOPOV

Splošno

Izolirane kemično opredeljene anorganske spojine, ki so pripravljene kot prehranska dopolnila v kapsulah (razen mikrokapsul), na primer iz želatine, so izključene iz tega poglavja, ker je kapsuliranje obdelava, ki ni predmet opombe 1 k temu poglavju.

II. ANORGANSKE KISLINE IN ANORGANSKE KISIKOVE SPOJINE NEKOVIN

2811

Druge anorganske kisline in druge anorganske kisikove spojine nekovin

2811 19 10 do 2811 19 80

Druge

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, na katere se nanaša opomba 4 k temu poglavju.

III. HALOGENE SPOJINE IN ŽVEPLOVE SPOJINE NEKOVIN

2812

Halogenidi in oksihalogenidi nekovin

2812 10 11 do 2812 10 18

Fosforja

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2812, (A), (3) in (B), (4).

2812 10 91 do 2812 10 99

Drugo

Poleg proizvodov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2812, (A) (razen v točki (3)) in (B) (razen v točki (4)), zajemajo te tarifne podštevilke telurjev tetraklorid (TeCl4), ki se večinoma uporablja za dajanje starinske patine srebrnini.

IV. ANORGANSKE BAZE IN OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI KOVIN

 

Pojem „peroksidi“ pomeni samo spojine kovine in kisika, katerih molekule tvorijo vez -O-O- (kot je to v primeru vodikovega peroksida).

Oksidi, hidroksidi ali peroksidi kovin, ki niso zajeti v predhodnih tarifnih številkah ali podštevilkah tega pododdelka, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2825 90 85.

2819

Kromovi oksidi in hidroksidi

2819 10 00

Kromov trioksid

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2819, (A), (1).

2819 90 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2819, (A) (2) in (B).

2824

Svinčevi oksidi; minij in oranžni svinčev oksid

2824 90 00

Drugo

Za pojma „minij“ in „oranžni svinčev oksid“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2824, (2).

2825

Hidrazin in hidroksilamin in njune anorganske soli; druge anorganske baze; drugi kovinski oksidi, hidroksidi in peroksidi

2825 70 00

Molibdenovi oksidi in hidroksidi

Ta tarifna podštevilka ne zajema tehničnega molibdenovega oksida, dobljenega samo z žganjem molibdenovih koncentratov (tarifna podštevilka 2613 10 00).

V. SOLI IN PEROKSI SOLI ANORGANSKIH KISLIN IN KOVIN

2826

Fluoridi; fluorosilikati, fluoroaluminati in druge kompleksne fluorove soli

2826 19 10

Amonija ali natrija

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2826, (A) (1) in (2).

2826 19 90

Drugi

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2826, (A), (4) do (9), ta tarifna podštevilka zajema:

1.

berilijev difluorid (BeF2) - proizvod steklastega videza z gostoto okoli 2 g/cm3 in s tališčem okoli 800 °C. Je zelo topen v vodi in se uporablja kot komponenta v metalurgiji berilija. Pridobiva se z žganjem amonijevega fluoroberilata;

2.

bazični berilijev fluorid (5BeF2.2BeO) - tudi ta je steklastega videza in topen v vodi, njegova gostota pa je nekoliko večja od gostote berilijevega difluorida (okoli 2,3 g/cm3).

2826 30 00

Natrijev heksafluoroaluminat (sintetični kriolit)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2826, (C), (1).

2826 90 80

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2826, (B) in (C), (2) do (5), razen dinatrijevega heksafluorovega cirkonata, ki je zajet pod tarifno podštevilko 2826 90 10.

2833

Sulfati; galuni; peroksisulfati (persulfati)

2833 29 30

Kobalta, titana

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

Dititanov trisulfat (Ti2(SO4)3), ki se v anhidridni obliki pojavlja v obliki zelenega kristalnega prahu. V vodi ni topen, pač pa v razredčenih kislinah, s katerimi tvori rožnato raztopino. V hidratni obliki tvori stabilne kristalne hidrate, topne v vodi. Uporablja se kot reducent v tekstilni industriji.

2.

Titanov oksisulfat (titanil sulfat) ((TiO)SO4), ki se lahko pojavlja v anhidridni obliki kot bel higroskopičen prah, ali pa v številnih hidriranih oblikah, med katerimi je najstabilnejši dihidrat. Uporablja se kot lužilo pri barvanju.

3.

Titanov bisulfat (Ti(SO4)2) - bel, zelo higroskopičen prah, ki je precej nestabilen.

2835

Fosfinati (hipofosfiti), fosfonati (fosfiti) in fosfati; polifosfati, kemično opredeljeni ali ne

2835 10 00

Fosfinati (hipofosfiti) in fosfonati (fosfiti)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2835, (A) in (B).

2835 22 00 do 2835 29 90

Fosfati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2835, (C), prvi odstavek, (I) in drugi odstavek, (1), (a), (2), (a), (b), (c) in (3) do (8).

Te tarifne podštevilke ne zajemajo mešanice različnih fosfatov (večinoma poglavje 31 ali tarifna podštevilka 3824 90 96).

2835 31 00 in 2835 39 00

Polifosfati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2835, (C), prvi odstavek, (II), (III) in (IV) in drugi odstavek, (1), (b) in (2), (d) do (g).

2835 39 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

tetraamonijev difosfat (amonijev pirofosfat) ((NH4)4P2O7) in pentaamonijev trifosfat ((NH4)5P3O10);

2.

natrijeve pirofostate (natrijev difostat); tetranatrijev pirofosfat (nevtralni difosfat) (Na4P2O7), dinatrijev dihidrogenpirofostat (kisli pirofostat) (Na2H2P2O7);

3.

natrijeve metafosfate (osnovna formula (NaPO3)n), ki so dveh vrst: natrijev ciklo-trifosfat in natrijev ciklo-tetrafostat;

4.

druge natrijeve polifosfate z visoko stopnjo polimerizacije. Mednje spada tudi proizvod, ki ga nepravilno imenujejo natrijev heksametafosfat in je znan tudi kot Grahamova sol. To je v bistvu zmes polmerov (osnovna formula (NaPO3)n), s stopnjo polimerizacije med 30 in 90.

Ta tarifna podštevilka zajema amonijev polifosfat z visoko stopnjo polimerizacije, četudi so sestavljeni iz podobnih verig (včasih jih imenujejo amonijevi metafosfati). Tak primer je npr. Kurrolova amonijeva sol (ne gre je enačiti s Kurrovo soljo - natrijevim metafosfatom!), katere linearni polimer ima visoko polimerizacijsko stopnjo (več tisoč do več deset tisoč enot). To je bel kristalen prah, ki v vodi ni posebno topen. Uporablja se pretežno kot sredstvo za vzpostavljanje negorljivosti snovi.

2840

Borati; peroksiborati (perborati)

2840 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema kristaliziran dinatrijev tetraborat (z 10H2O).

2840 20 10

Natrijevi borati, brezvodni

Ta tarifna podštevilka zajema natrijev pentaborat in natrijev metaborat.

2841

Oksi in peroksi soli kovinskih kislin

2841 69 00

Drugi

Manganiti so soli manganove kisline (H2MnO3). V vodi so skoraj netopni in zlahka hidrolizirajo.

Ta tarifna podštevilka zajema bakrov manganit (CuMnO3), ki se uporablja v plinskih maskah, da ogljikov monoksid oksidira v ogljikov dioksid. Sem spada tudi bakrov bi(hidrogen manganit) (Cu(HMnO3)2), ki je še bolj učinkovit.

Poleg manganatov, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2841, (3), (a), zajema ta tarifna podštevilka tudi manganate s petvalentnim manganom (npr. Na3MnO4.10H2O).

2842

Druge soli anorganskih kislin ali peroksi kislin (vključno z aluminosilikati, kemično opredeljenimi ali ne), razen azidov

2842 10 00

Dvojni ali kompleksni silikati, vključno z aluminosilikati, kemično opredeljenimi ali ne

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2842, (II), drugi odstavek, (L).

2842 90 10

Soli, dvojne ali kompleksne soli selenove ali telurjeve kisline

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2842 (I) (C) in (D) in (II), drugi odstavek, (D) in (E), poleg selenovih sulfitov, selenovih sulfatov in tioteluratov, omenjenih pod (II), drugi odstavek, (C) (3), ta tarifna podštevilka zajema:

1.

indijev selenid (InSe), ki se uporabljata kot polprevodnik;

2.

svinčev telurid visoke čistoče (PbTe), ki se uporablja za tranzistorje, termične spoje, žarnice z živosrebrovimi parami itd.

VI. RAZNO

2844

Radioaktivni kemični elementi in radioaktivni izotopi (vključno fisijski in oplodni kemični elementi in izotopi) ter njihove spojine; mešanice in ostanki, ki vsebujejo te proizvode

Glej opombo 6 k temu poglavju.

2844 10 10 do 2844 10 90

Uran, naravni in njegove spojine, zlitine, disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo naravni uran ali spojine naravnega urana

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (IV), (A), (1), (B) (1) in (C), (1) do (3).

2844 20 25 do 2844 20 99

Uran, obogaten z U 235 in njegove spojine; plutonij in njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, obogaten z U 235, plutonij ali spojine teh proizvodov

Uran, obogaten v izotop 235 je označen kot „nizko obogaten uran“ (vsebuje okoli 20 % U 235) in kot „visoko obogaten uran“ (vsebuje več kot 20 % U 235).

Glede plutonija in njegovih spojin glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (IV), (A), (3), (B), (2) in (C), (1) in (3).

2844 30 11 in 2844 30 19

Uran, osiromašen z U 235 in njegove spojine; torij in njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermeti), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, osiromašen z U 235, torij ali spojine teh proizvodov

Uran, osiromašen z U 235 je stranski proizvod pri proizvodnji urana, obogatenega z U 235. Zaradi mnogo nižje cene in večjih razpoložljivih količin nadomešča naravni uran, še posebno kot oploditvena snov, kot zaščitni zaslon pred radiacijo, kot težka kovina za proizvodnjo letal in v proizvodnji geterjev (absorbentnih zmesi), ki se uporabljajo za prečiščevanje nekaterih plinov.

2844 30 51 do 2844 30 69

Torij; zlitine, disperzije (vključno kermeti), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo torij ali spojine tega proizvoda

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (IV), predvsem (A), (2) in (B), (3).

2844 30 91 in 2844 30 99

Spojine urana, osiromašenega z U 235 ali torija, v zmesi ali ne

Glej pojanjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (IV), (B), (1) in (3).

2844 40 10 do 2844 40 80

Radioaktivni elementi in izotopi ter spojine, razen tistih iz tarifne podštevilk 2844 10 , 2844 20 ali 2844 30 ; zlitine, disperzije (vključno kermeti), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo te elemente, izotope ali spojine; radioaktivni ostanki

Glede definicije pojma „izotopi“ glej zadnji stavek opombe 6 k temu poglavju ter pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (I).

Glede drugih proizvodov, navedenih v teh tarifnih podštevilkah, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (III).

2844 50 00

Izrabljeno (izsevano) gorivo (polnjenja) jedrskih reaktorjev

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (IV), (C), (4).

2845

Izotopi, razen izotopov iz tarifne številke 2844 ; anorganske ali organske spojine teh izotopov, kemično opredeljene ali neopredeljene

Glede definicije pojma „izotopi“ glej zadnji stavek opombe 6 k temu poglavju ter pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2844, (I).

2845 10 00

Težka voda (devterijev oksid) ( Euratom )

Ta tarifna podštevilka zajema težko vodo (devterijev oksid), katere videz spominja na navadno vodo in ima tudi iste kemične lastnosti. Fizikalne lastnosti težke vode pa so nekoliko drugačne. Težka voda se uporablja kot vir devterija v jedrskih reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov, ki cepijo uranove atome.

2845 90 10

Devterij in njegove spojine; vodik in njegove spojine, obogaten z devterijem; mešanice in raztopine, ki vsebujejo te proizvode ( Euratom )

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2845, tretji odstavek, (1) in (3).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi hidrogenirane organske in anorganske spojine, v katerih je vodik delno ali v celoti zamenjan z devterijem. Najpomembnejše med njimi so: litijev devterid, devterirani amonij, devterirani vodikov sulfid, devterirani benzen, devterirani bifenil in devterirani terfenili. Ti proizvodi se uporabljajo v atomski industriji za upočasnjevanje atomov (moderatorji), kot posredniki v proizvodnji težke vode, ali pa v raziskovanju termonuklearne fuzijske reakcije. Te spojine so tudi zelo uporabne v organskih analizah in sintezah.

2845 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema naslednje izotope in spojine:

1.

ogljik 13, litij 6, litij 7 in njihove spojine;

2.

bor 10, bor 11, dušik 15, kisik 18 in njihove spojine (npr. 10B2O3, 10B4C, 15NH3, H2 18O).

Uporabljajo se v znanstvene namene in v jedrski industriji.

2846

Anorganske in organske spojine redkih zemeljskih kovin, itrija ali skandija ali iz mešanic teh kovin

2846 10 00

Cerijeve spojine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2846, tretji odstavek, (1).

2846 90 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema spojine redkih zemeljskih kovin, imenovane lantanidi (ker je lantan prvi med njimi). Med temi spojinami so oksidi evropija, gadolinija, samarija in terbija, ki se uporabljajo kot absorbenti nevtronov za kontrolne ali varnostne jedrske palice in televizijskih cevi.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2846, tretji odstavek, (2).

POGLAVJE 29

ORGANSKI KEMIJSKI PROIZVODI

Splošno

Kratica »INN« za imeni, ki se pojavlja v kombinirani nomenklaturi in v pojasnjevalnih opombah k njej pomeni, da je ime vključeno v seznam mednarodnih nelastniških imen (International Non-proprietary Names) za farmacevtske snovi, ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Kratica »INNM« pomeni, da je ime sprejela Svetovna zdravstvena organizacija kot spremenjeno mednarodno nelastniško ime (International Non-proprietary Name (Modified)).

Kratica »ISO« pomeni, da je določeno ime eno izmed „splošnih imen za pesticide in regulatorje rasti rastlin“ v priporočilu R 1750 Mednarodne organizacije za standardizacijo.

Kondenziran sistem je sistem, v katerem sta najmanj dva obroča, ki imata samo eno skupno vez in samo dva skupna atoma.

Izolirane kemično opredeljene organske spojine, ki so pripravljene kot prehranska dopolnila v kapsulah (razen mikrokapsul), na primer iz želatine, so izključene iz tega poglavja, ker je kapsuliranje obdelava, ki ni predmet opombe 1 k temu poglavju.

Opomba 1 (a)

Glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju, (A), prve štiri odstavke.

To poglavje zajema:

1.

Antracen čistoče najmanj 90 mas. % (tarifna podštevilka 2902 90 00).

2.

Benzen, čistoče najmanj 95 mas. % (tarifna podštevilka 2902 20 00).

3.

Naftalen s kristalizacijsko točko, ki ni nižja od 79,4 °C (tarifna podštevilka 2902 90 00).

4.

Toluen, čistoče najmanj 95 mas. % (tarifna podštevilka 2902 30 00).

5.

Ksileni, čistoče najmanj 95 mas. % (tarifne podštevilke 2902 41 00 do 2902 44 00).

6.

Etan in drugi nasičeni aciklični ogljikovodiki (razen metana in propana) v obliki posameznih izomerov čistoče najmanj 95 vol. %, računano kot pri dehidriranem proizvodu in v odvisnosti do prostornine plinastega proizvoda ter teže proizvoda v neplinastem stanju (9) (tarifna podštevilka 2901 10 00).

7.

Etilen čistoče najmanj 95 vol. % (tarifna podštevilka 2901 21 00).

8.

Propen (propilen) čistoče najmanj 90 vol. % (tarifna podštevilka 2901 22 00).

9.

Maščobni alkoholi čistoče najmanj 90 mas. %, računano na brezvodni produkt, ki imajo šest ali več ogljikovih atomov (tarifna podštevilka 2905 16, 2905 17 00 ali 2905 29 90).

10.

Krezoli (posamezen ali izomerne mešanice) čistoče najmanj 95 mas. % (tarifna podštevilka 2907 12 00).

11.

Fenol čistoče najmanj 90 mas. % (tarifna podštevilka 2907 11 00).

12.

Ksilenol (posamezen ali mešani izomeri), ki vsebujejo vsaj 95 mas. % vseh ksilenolov, računano na brezvodni produkt (tarifna podštevilka 2907 19 10).

13.

Maščobne kisline (razen oleinske kisline) čistoče najmanj 90 mas. %, računano na brezvodni produkt, ki imajo šest ali več ogljikovih atomov (tarifni številki 2915 in 2916).

14.

Oleinska kislina čistoče najmanj 85 mas. %, računano na brezvodni produkt (tarifna podštevilka 2916 15 00).

15.

Piridin čistoče najmanj 95 mas. % (tarifna podštevilka 2933 31 00).

16.

Metilpiridin (pikolin), 5-etil-2-metilpiridin (5-etil-2-pikolin) in 2-vinilpiridin čistoče najmanj 90 mas. % (tarifna podštevilka 2933 39).

17.

Kinolin čistoče najmanj 95 mas. %, računano na brezvodni produkt (določeno s plinsko kromatografijo) (tarifna podštevilka 2933 49 90).

18.

1,2-dihidro-2,2,4-trimetilkinolin čistoče najmanj 85 mas. %, računano na brezvodni produkt (tarifna podštevilka 2933 49 90).

19.

Akridin čistoče najmanj 95 mas. %, računano na brezvodni produkt (določeno s plinsko kromatografijo) (tarifna podštevilka 2933 99 80).

20.

Derivati maščobnih kislin in maščobnih alkoholov navedenih zgoraj v točkah 9, 13 in 14 (npr., soli estri (razen tistih z glicerinom), amini, amidi, nitrili) pod pogojem da odgovarjajo kriterijem čistoče za odgovarjajoče maščobne kisline in maščobne alkohole.

Opomba 1 (b)

Glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju, (A), zadnji odstavek.

Opomba 1 (d)

Vodne raztopine, ki se smejo uvrstiti v to poglavje, so samo prave raztopine – četudi je zaradi premajhne količine vode snov raztopljena le delno.

Opomba 1 (f)

Glede dodanih stabilizatorjev, sredstev proti prašenju, barvilne snovi ali vonjev glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju (A), predzadnji odstavek.

Opomba 1 (g)

Glede dodanih stabilizatorjev, sredstev proti prašenju, barvilne snovi ali vonjev glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju (A), predzadnji odstavek.

Opomba 5

Določila te opombe se nanašajo samo na uvrščanje pod tarifne številke tistih proizvodov, na katere se nanaša (glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju (G)).

Glede uvrščanja pod tarifne podštevilke znotraj tarifnih številk se uporablja dodatna opomba 1 k temu poglavju.

 

I. OGLJIKOVODIKI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI

2902

Ciklični ogljikovodiki

2902 19 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema: azulen (biciklo[5,3,0]dekapenten) in njegove alkilne derivate na primer: kamazulen (7-etil-1,4-dimetilazulen), gvajazulen (7-izopropil-1,4-dimetilazulen), vetiverazulen (2-izopropil-4,8-dimetilazulen).

2903

Halogenirani derivati ogljikovodikov

2903 39 90

Fluoridi in jodidi

Ta tarifna podštevilka zajema: 1,1-difluoroetan, ogljikov tetrafluorid (tetrafluorometan), tetrafluoroetilen, trifluoroetilen, trifluorometan.

2903 81 00

1,2,3,4,5,6-heksaklorocikloheksan (HCH (ISO)), vključno lindan (ISO, INN)

Ta tarifna podštevilka zajema lindan (ISO, INN). Lindan je gama izomer heksaklorocikloheksana (HCH (ISO)) s čistočo 99 mas. % ali več. Samo gama izomer (HCH) ima lastnosti insekticida. Uporablja se v agrikulturi za zaščito gozdov.

II. ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO- NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI

2905

Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- in nitrozo- derivati

2905 14 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema samo sekundarni butilalkohol (butan-2-ol) in izobutil (2-metilpropan-1-ol).

2905 19 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka vključuje pentanol (amil alkohol): normalni amil alkohol (pentan-1-ol), sekundarni amil alkohol (pentan-2-ol), terciarni amil alkohol (2-metilbutan-ol, amilenhidrat), izoamil alkohol (3-metilbutan-1-ol), sekundarni izoamil alkohol (3-metilbutan-2-ol), 2-metilbutan-1-ol, neopentil alkohol in pentan-3-ol.

2905 44 11 do 2905 44 99

D-glucitol (sorbitol)

Te tarifne podštevilke zajemajo samo D-glucitol (sorbitol), ki izpolnjuje pogoje, določene v opombi 1 k temu poglavju. Oblike D-glucitola (sorbitola), ki jih ne izpolnjujejo, se uvrščajo pod tarifne podštevilke 3824 60 11 do 3824 60 99.

2906

Ciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- in nitrozo- derivati

2906 11 00

Mentol

Ta tarifna podštevilka zajema samo (–)-paramentol-3, ((–)-trans-1,2-cis-1,5-izopropil-2-metil-5-cikloheksanol), (±)paramentol-3 in (+)-paramentol-3.

Ta tarifna podštevilka ne zajema neomentol, izomentol ali neoizomentol (tarifna podštevilka 2906 19 00).

VI. SPOJINE S KETONSKO IN KINONSKO FUNKCIJO

2914

Ketoni in kinoni z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih in njihovi halogenski, - sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

2914 50 00

Ketonski fenoli in ketoni z drugimi kisikovimi funkcijami

V smislu te tarifne podštevilke izraz „druga kisikova funkcija“ pomeni katero koli izmed kisikovih funkcij, naštetih v naslednjih tarifnih številkah tega poglavja, razen alkoholne, aldehidne in fenolne funkcije.

2914 61 00 do 2914 69 90

Kinoni

Te tarifne podštevilke zajemajo samo proizvode, na katere se nanaša pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 2914, del (E) in (F). V smislu teh tarifnih podštevilk je treba pomen besede „kinoni“ razumeti v širšem smislu na primer kot „kinone z drugo kisikovo skupino ali brez nje“; zato mednje spadajo kinoni brez druge kisikove skupine (razen s kinonsko skupino), kinon-alkoholi, kinon-fenoli, kinon-aldehidi in kinoni z drugimi kisikovimi funkcijami (razen zgoraj navedenih).

VII. KARBOKSILNE KISLINE IN NJIHOVI ANHIDRIDI, HALOGENIDI, PEROKSIDI IN PEROKSIKISLINE TER NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- IN NITROZO- DERIVATI

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline, njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

Glede kriterijev čistoče maščobnih kislin in njihovih derivatov glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju 1 (a), točki (13) in (20).

2916

Nenasičene aciklične monokarboksilne kisline, ciklične monokarboksilne kisline in njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline, njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati

Glede kriterijev čistoče maščobnih kislin in njihovih derivatov glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju 1 (a), točke (13), (14) in (20).

IX. SPOJINE Z DUŠIKOVO FUNKCIJO

2921

Spojine z amino funkcijo

2921 42 00

Derivati anilina in njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2921 42 do 2921 49.

2921 43 00

Toluidini in njihovi derivati; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2921 42 do 2921 49.

2921 44 00

Difenilamin in njegovi derivati; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2921 42 do 2921 49.

2921 45 00

1-naftilamin (alfa-naftilamin), 2-naftilamin (beta-naftilamin) in njihovi derivati; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2921 42 do 2921 49.

2921 49 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2921 42 do 2921 49.

2923

Kvarterne amonijeve soli in hidroksidi; lecitini in drugi fosfoaminolipidi, kemično opredeljeni ali neopredeljeni

2923 20 00

Lecitini in drugi fosfoaminolipidi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2923, četrti odstavek, (2).

Drugi fosfoaminolipidi iz te tarifne podštevilke so estri (fosfatidi), ki so podobni lecitinom. Ta tarifna podštevilka zajema cefalin, to je dušikova organska baza, iz katere sta kolamin in serin ter sfingomelin baza, iz katere sta kolin in sfingosin).

2925

Spojine s karboksiimidno funkcijo (vključno saharin in njegove soli) in spojine z imino funkcijo

2925 11 00

Saharin in njegove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2925, (A), prvi odstavek, (1).

X. ORGANSKO-ANORGANSKE SPOJINE, HETEROCIKLIČNE SPOJINE, NUKLEINSKE KISLINE IN NJIHOVE SOLI TER SULFONAMIDI

2930

Organske žveplove spojine

Organske žveplove spojine so opredeljene v opombi 6 k temu poglavju in se uvrščajo pod to tarifno številko ne glede na to, ali vsebujejo nekovine ali kovine, ki so neposredno vezane na ogljikove atome.

2932

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi kisika

2932 20 10 do 2932 20 90

Laktoni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2932 20.

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2932, prvi odstavek, (B).

2933

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika

2933 11 10 in 2933 11 90

Fenazon (antipirin) in njegovi derivati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2933 11, 2933 21 in 2933 54.

2933 21 00

Hidantoin in njegovi derivati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2933 11, 2933 21 in 2933 54.

2933 49 10

Halogeni derivati kinolina; derivati kinolinkarboksilne kisline

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2933, prvi odstavek, (D).

Pri tej podštevilki izraz „halogeni derivati kinolina“ pomeni samo take derivate kinolina, v katerih se en ali več atomov vodika v aromatskem obroču nadomesti z ustreznim številom atomov halogena.

Izraz „derivati kinolinkarboksilne kisline“ vključuje derivate kinolinkarboksilne kisline, v katerih se nadomesti en ali več atomov vodika v aromatskem obroču in/ali kislinski skupini.

2933 52 00

Malonilurea (barbiturna kislina) in njene soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2933 11, 2933 21 in 2933 54.

2933 54 00

Drugi derivati maloniluree (barbiturne kisline); njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 2933 11, 2933 21 in 2933 54.

2933 79 00

Drugi laktami

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2933 79.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2933, prvi odstavek, (G), (2) do (7).

XI. PROVITAMINI, VITAMINI IN HORMONI

2936

Provitamini in vitamini, naravni ali sintetični (vključno z naravnimi koncentrati), njihovi derivati, ki se uporabljajo predvsem kot vitamini, in medsebojne mešanice navedenih proizvodov, vključno s tistimi, ki so v kakršnem koli topilu

Proizvodi iz te tarifne številke so lahko:

stabilizirani z olji;

stabilizirani s prekrivanjem npr. z želatino, voskom, gumo ali različnimi vrstami celuloznih derivatov v obliki mikrokapsul;

adsorbirani na silicijevem dioksidu.

Na uvrščanje pod to tarifno številko ne vpliva dodajanje mehčalcev ali sredstev proti skepljanju.

Vendar pa so adsorbenti izmenjevalnikov ionov iz te tarifne številke izključeni in se uvrščajo v skladu z njihovo sestavo in uporabo.

2936 90 00

Drugi, vključno z naravnimi koncentrati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2936 90.

2937

Hormoni, prostaglandini, tromboksani in leukotrieni, naravni ali sintetični; njihovi derivati in strukturno podobne snovi, vključno z verižno modificiranimi polipeptidi, ki se uporabljajo predvsem kot hormoni

Glede definicije pojma „hormoni“ in izraz „uporabljajo predvsem kot hormoni“ glej opombo 8 k temu poglavju.

Ta tarifna številka zajema samo proizvode, ki ustrezajo pogojem določenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2937, prvi odstavek, (I) do (VI), in drugi odstavek.

2937 11 00

Somatotropin, njegovi derivati in strukturno podobne snovi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (A), (1).

2937 12 00

Insulin in njegove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (A), (2).

2937 19 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (A), (3) do (20).

2937 21 00 do 2937 29 00

Steroidni hormoni, njihovi derivati in strukturno podobne snovi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (B).

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937 – „Seznam steroidov, ki se uporabljajo predvsem zaradi njihove hormonske funkcije“, glede na substance, ki so v seznamu uvrščeni kot „kortikosteroidi“.

2937 21 00

Kortizon, hidrokortizon, prednizon (dehidrokortizon) in prednizolon (dehidrohidrokortizon)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (B), (1), (a), (b), (c) in (d).

2937 22 00

Halogenirani derivati adrenokortikalnih hormonov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (B), (2).

2937 23 00

Estrogeni in progestogeni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (B), (3).

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937 – „Seznam steroidov, ki se uporabljajo predvsem zaradi njihove hormonske funkcije“, glede na substance, ki so v seznamu uvrščeni kot „estrogeni in progestogeni“.

2937 29 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (B), (1), (e) in (f), in (B) (4).

2937 50 00

Prostaglandini, tromboksani in leukotrieni, njihovi derivati in strukturno podobne snovi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (C).

2937 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2937, seznam proizvodov, ki se uvrščajo kot proizvodi pod tarifno številko 2937, (D).

XII. GLIKOZIDI IN RASTLINSKI ALKALOIDI, NARAVNI ALI SINTETIČNI, NJIHOVE SOLI, ETRI, ESTRI IN DRUGI DERIVATI

2938

Glikozidi, naravni ali sintetični, in njihove soli, etri, estri in drugi derivati

Glikozidi iz te tarifne številke so sestavljeni iz sladkornega in nesladkornega dela (Aglikonski del). Ta dva dela sta med seboj povezana z anomerskim ogljikovim atomom sladkorja. Vendar pa proizvodi, kot so vakcinin in hamamelitanin iz tarifne številke 2940 ne štejejo za glikozide.

Najpogostejši naravni glikozidi so kisikovi glikozidi. Vendar obstajajo tudi naravni dušikovi, žveplovi in ogljikovi glikozidi, v katerih se sladkorjev anomerski ogljikov atom veže na aglikol preko dušikovega, žveplovega ali ogljikovega atoma.

Iz te tarifne številke so izključeni naslednji proizvodi:

(a)

nukleozidi in nukleotidi iz tarifne številke 2934 (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2934, tretji odstavek, (D), (6));

(b)

alkaloidi iz tarifne številke 2939 (na primer tomatin);

(c)

antibiotiki iz tarifne številke 2941 (na primer tojokamicin).

2938 90 10

Digitalis glikozidi

Poleg spojin, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2938, tretji odstavek, (2), zajema ta tarifna številka:

acetil digitoksin, acetildigoksin, acetilgitoksin;

desacetilanatosid A, B, C in D;

digifolein, diginatin, diginin, digipurpurin, Digitalinum verum in germanicum;

gitalin, gitaloksin, gotonin, gitoksin, glukoverdoksin;

lanafolein, lanatosid A, B, C in D;

trigonin, verodoksin.

2938 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema spojine, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2938, tretji odstavek, (4) do (9) in zadnja dva odstavka.

2939

Rastlinski alkaloidi, naravni ali sintetični, njihove soli, etri, estri in drugi derivati

2939 69 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema naslednje alkaloide rženih rožičkov: ergotaminin, ergosin in ergosinin, ergokristin in ergokristinin, ergokriptin in ergokriptinin, ergokornin in ergokorninin, ergobasin in ergobasinin ter derivate naštetih proizvodov, na primer dihidroergotamin, dihidroergotoksin in metilergobasin.

XIII. DRUGE ORGANSKE SPOJINE

2941

Antibiotiki

2941 10 00

Penicilini in njihovi derivati s strukturo penicilanske kisline; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2941 10.

Nekaj primerov penicilinov: benzilpenicilin natrij (fenacetilpenin natrij), amilpenicilin natrij (n-carboksiheksenilpenin natrij), biosintetični penicilini in penicilini, kot sta prokain penicilin in benzatin dipenicilin.

2941 20 30 in 2941 20 80

Streptomicini in njihovi derivati; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2941 20.

Poleg streptomicinov zajemata ti tarifni podštevilki dihidrostreptomicin, manosidostreptomicin in njune soli, na primer sulfate in pantotenate.

2941 30 00

Tetraciklini in njihovi derivati; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2941 30.

Ta tarifna podštevilka zajema klortetraciklin, oksitetraciklin in tetraciklinski klorhidrat.

2941 40 00

Kloramfenikol in njegovi derivati; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2941 40.

2941 50 00

Eritromicin in njegovi derivati; njihove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 2941 50.

Soli eritromicina zajemajo: hidroklorid, sulfat, citrat, palmitat, stearat in glukoheptonat, s kislimi kloridi daje ustrezne estre, s kislimi anhidridi pa monoestre, kot so gluterat, maleat in ftalat.

POGLAVJE 30

FARMACEVTSKI IZDELKI

Splošno

Poimenovanje nekega proizvoda kot zdravila v zakonodaji Evropske unije (razen tistih specifično vezanih na uvrščanje v kombinirano nomenklaturo) ali v nacionalnih zakonodajah držav članic ali v katerikoli farmakopeji ni odločujoči faktor kar zadeva uvrščanje v to poglavje.

Dodatna opomba 1

1.

Rastlinski medicinski proizvodi so proizvodi, ki vsebujejo eno ali več aktivnih substanc, proizvedeni iz rastlin ali njihovih delov v procesih, kot so sušenje, drobljenje, ekstrakcija in čiščenje.

Aktivna substanca pomeni kemično določeno substanco, kemično določene skupine substanc (npr. alkaloidi, polifenoli, antocianini) ali rastlinski ekstrakt. Te aktivne substance morajo imeti medicinske lastnosti za preprečevanje ali zdravljenje specifičnih bolezni, težav ali njihovih simptomov.

2.

Homeopatski medicinski proizvodi so pripravljeni iz substanc ali komponent imenovanih homeopatske surovine (matične tinkture). Stopnja razredčitve raztopine mora biti označena (npr. D6).

3.

Vitamini in mineralni pripravki so pripravki, katerih osnova so vitamini iz tarifne številke 2936, minerali, ki vključujejo elemente v sledovih in njihove mešanice. Uporabljajo se za zdravljenje in preventivo določenih bolezni, težav ali njihovih simptomov. Ti preparati vsebujejo višjo koncentracijo vitaminov in mineralov, običajno najmanj trikrat višjo koncentracijo, kot je priporočena dnevna uporaba (PDU).

Glede priporočenega dnevnega odmerka (PDO) nekaterih vitaminov in mineralov glej npr. spodaj prikazano razpredelnico iz Priloge k Direktivi Sveta 90/496/EGS z dne 24. septembra 1990 o označevanju hranilne vrednosti živil (UL L 276, 6.10.1990, str. 40), kot je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2008/100/ES z dne 28. oktobra 2008 (UL L 285, 29.10.2008, str. 09):

Vitamini in minerali

PDU

Vitamin A

800 μg

Vitamin D

5 μg

Vitamin E

12 mg

Vitamin K

75 μg

Vitamin C

80 mg

Tiamin

1,1 mg

Riboflavin

1,4 mg

Niacin

16 mg

Vitamin B6

1,4 mg

Folna kislina

200 μg

Vitamin B12

2,5 μg

Biotin

50 μg

Pantotenska kislina

6 mg

Kalij

2 000 mg

Klorid

800 mg

Kalcij

800 mg

Fosfor

700 mg

Magnezij

375 mg

Železo

14 mg

Cink

10 mg

Baker

1 mg

Mangan

2 mg

Fluorid

3,5 mg

Selen

55 μg

Krom

40 μg

Molibden

50 μg

Jod

150 μg

Tarifna številka 3004 ne zajema, med drugim, dodatkov hrane ali dietnih pripravkov (glej tudi opombo 1 (a) k temu poglavju).

 

3001

Žleze in drugi organi za organoterapevtske namene, sušeni, tudi v prahu; ekstrakti iz žlez in drugih organov ali njihovih izločkov za organoterapevtske namene; heparin in njegove soli; druge človeške ali živalske snovi, pripravljene za terapevtske ali profilaktične namene, ki niso navedene in ne zajete na drugem mestu

3001 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema faktor iz organa (posušen in prečiščen ekstrakt mukozne membrane pilorusa od prašičev).

3001 90 20 do 3001 90 98

Drugo

Poleg žlez in drugih organov iz pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3001, (A), se pod te tarifne podštevilke uvrščajo hipofiza, nadledvične ovojnice in tiroidna žleza.

3001 90 91

Heparin in njegove soli

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3001, (C).

3002

Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter imunološki proizvodi, modificirani ali nemodificirani ali dobljeni po biotehničnih postopkih; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi

3002 10 10

Antiserumi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3002, (C), (1), tretji odstavek.

Vanjo ne spadajo serumi, ki se uporabljajo za določanje krvnih skupin ali krvnih frakcij (tarifna številka 3006) in „normalni“ serumi (tarifna podštevilka 3002 10 98).

3002 10 91

Hemoglobin, krvni globulin in serumski hemoglobulini

Pod to tarifno podštevilko se uvršča normalni človeški imunoglobin.

3002 10 98

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema „normalne“ serume, plazmo, fibrinogen, fibrin in (če je pripravljen za terapevtske ali profilaktične namene) krvni albumin (npr. dobljen s frakcionacijo človeške krvne plazme).

Krvni albumin, ki ni pripravljen za terapevtske ali profilaktične namene, je zato izključen (opomba 1 (h) k temu poglavju) (tarifna številka 3502).

3002 20 00

Cepiva za humano medicino

Za razlago pojma „vakcina“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3002, (D), (1).

3002 30 00

Cepiva za uporabo v veterini

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 3002 20 00.

3002 90 50

Kulture mikroorganizmov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3002, (D), (3).

3002 90 90

Drugo

Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo toksini in ker gre za „podobne proizvode“ simbiozni paraziti, ki se uporabljajo za zdravljenje nekaterih bolezni kot je plazmodij (parazit malarije) in Tripanosoma cruzi).

3003

Zdravila (razen proizvodov iz tarifnih številk 3002 , 3005 ali 3006 ) iz mešanice dveh ali več sestavin, pripravljena za terapevtsko ali profilaktično uporabo, ki pa niso pripravljena v odmerjenih dozah ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno

3003 10 00

Ki vsebujejo peniciline ali njihove derivate s strukturo penicilinske kisline ali streptomicine ali njihove derivate

Ta tarifna podštevilka zajema tudi kombinacijo penicilina in streptomicina.

3004

Zdravila (razen proizvodov iz tarifne številke 3002 , 3005 ali 3006 ), ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih proizvodov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah (vključno tistih v obliki za uporabo skozi kožo) ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno

Glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

V nasprotju s predhodno tarifno številko se pod to tarifno številko uvrščajo „nepomešani proizvodi“. Glede pomena pojma „nepomešani proizvodi“ glej opombo 3 (a) k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3004, četrti in peti odstavek.

Izraza „v odmerjenih dozah (vključno tistih v obliki za uporabo skozi kožo)“ in „v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno za profilaktično ali terapevtsko rabo“ sta opredeljena v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3004, prvi in drugi odstavek.

Zdravila, ki so pripravljena v pakiranjih za dolgoročno uporabo ali za bolnice in podobne ustanove, se uvrščajo pod to tarifno številko. V tem primeru gre za večje število enot proizvoda, na pakiranju pa je običajno navedeno, da gre za zdravila za dolgoročno uporabo ali bolnišnično uporabo.

Dejstvo, da zdravila vsebujejo npr. antibiotike, hormone ali liofilizirane (posušene z ohlajevanjem) proizvode, nato spravljene v ampule ali stekleničke, v katere je pred uporabo potrebno naliti destilirano apirogeno vodo ali kakšno drugo razredčilo, teh zdravil ne izključi iz te tarifne številke.

3005

Vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki), impregnirani, premazani ali prevlečeni s farmacevtskimi snovmi ali pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno, za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene

3005 10 00

Lepljive obveze in drugi proizvodi z lepljivo plastjo

Ta tarifna podštevilka ne zajema tekočih povojev (tarifna podštevilka 3005 90 99).

3006

Farmacevtsko blago, navedeno v opombi 4 k temu poglavju

3006 10 10 do 3006 10 90

Sterilni kirurški katgut, podobni sterilni material za kirurško šivanje oziroma za zapiranje ran (vključno s sterilnimi absorpcijskimi nitmi za kirurgijo ali zobarstvo) in sterilna lepila za organska tkiva za kirurško zapiranje ran; sterilna „laminarija“ in sterilni laminarijski tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za ustavljanje krvavite v kirurgiji in zobarstvu; sterilne kirurške ali zobarske zapore proti sprijemanju, absorpcijske ali ne

Izraze iz teh tarifnih podštevilk je treba razlagati dobesedno. Med te proizvode ne spadajo sterilne šivne sponke (tarifna številka 9018).

POGLAVJE 31

GNOJILA

3103

Fosfatna gnojila, mineralna ali kemična

3103 10 10 in 3103 10 90

Superfosfati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3103, (A), (1).

3105

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase

Glede definicije pojma „druga gnojila“ glej opombo 6 k temu poglavju.

3105 10 00

Proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase

Izraz „podobne oblike“ se nanaša na blago, pripravljeno v odmerjenih količinah. Iz tega sledi, da gnojila, pripravljena v običajni, industrijski obliki (npr. v granulah) ne štejejo za „podobne oblike“.

3105 20 10 in 3105 20 90

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo tri gnojilne elemente - dušik. fosfor in kalij

Izraz „vsebovati tri gnojilne elemente - dušik, fosfor in kalij“ pomeni prisotne količine naštetih elementov, ki zadoščajo za pravo gnojenje in niso zgolj nečistoče.

Dušik je lahko prisoten v obliki nitratov, amonijevih soli, sečnine, kalcijevega cianamida ali drugih organskih spojin.

Fosfor je večinoma prisoten v obliki fosfatov, ki so bolj ali manj topni, včasih pa se pojavlja tudi v organski obliki.

Kalij je prisoten v obliki soli (karbonata, klorida, sulfata, nitrata itd.).

Pri trgovanju se izraža vsebnost dušika, fosforja in kalija z oznakami ustrezno kot N, P2O5 in K2O.

Ti tarifni podštevilki zajemata gnojila, na katera se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3105, (B) in (C), če vsebujejo tri gnojilne elemente (dušik, fosfor in kalij). Včasih jih imenujejo „NPK gnojila“.

Kemično opredeljeni dvojni fosfati amonija in kalija so iz teh tarifnih podštevilk izključeni (tarifna podštevilka 2842 90 80).

3105 51 00 in 3105 59 00

Druga mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa - dušik in fosfor

Glede razlage pojma „ki vsebujejo dva gnojilna elementa - dušik in fosfor“ se pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3105 20 10 in 3105 20 90 uporabljajo mutatis mutandis.

3105 51 00

Ki vsebujejo nitrate in fosfate

Ta tarifna podštevilka zajema gnojila, ki vsebujejo tako nitrate kot fosfate katerih koli kationov, vključno amonijeve, vendar ne kalijevih.

Primeri gnojil, ki spadajo pod to tarifno podštevilko, so proizvodi, opisani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3105, (B), (2), vendar dobljeni brez dodajanja kalijevih soli.

3105 59 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

zmesi mineralnih soli, ki vsebujejo fosfate katerih koli kationov (razen kalija) in amonijevih soli, razen nitratov;

2.

fosfor- dušikova gnojila, v katerih je dušik prisoten v drugi obliki, kot v nitratni ali amoniakalni, to je v obliki kalcijevega cianamida, sečnine ali v drugih organskih spojin;

3.

fosfor- dušikova gnojila vrst, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3105, (C), (1) in (3).

3105 60 00

Mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa - fosfor in kalij

Glede razlage pojma „ki vsebujejo dva gnojilna elementa - fosfor in kalij“ se pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3105 20 10 in 3105 20 90 uporabljajo mutatis mutandis.

Ta tarifna podštevilka zajema gnojila narejena iz naslednjih zmesi:

žganih naravnih fosfatov in kalijevega klorida;

superfosfatov in kalijevega sulfata.

Pod to tarifno podštevilko se ne uvrščajo kemično opredeljeni kalijevi fosfati iz tarifne podštevilke 2835 24 00, čeprav se lahko uporabljajo kot gnojila.

3105 90 20 in 3105 90 80

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

vsa gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa – dušik in kalij. Vendar pa se vanje ne uvršča kemično opredeljeni kalijev nitrat, čeprav je namenjen za uporabo kot gnojilo (tarifna podštevilka 2834 21 00);

2.

gnojila z enim samim gnojilnim elementom, razen tistih gnojil iz tarifnih številk 3102 do 3104.

POGLAVJE 32

EKSTRAKTI ZA STROJENJE ALI BARVANJE; TANINI IN NJIHOVI DERIVATI; BARVILA, PIGMENTI IN DRUGA BARVILNE SNOVI; BARVE IN LAKI; KITI IN DRUGE TESNILNE MASE; TISKARSKE BARVE IN ČRNILA

Opomba 4

Izraz „raztopine“, ki se uporablja v tej opombi in v opombi 6 (a) k poglavju 39, se ne uporablja za koloidne raztopine.

 

3201

Strojilni ekstrakti rastlinskega izvora; tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati

3201 20 00

Ekstrakt mimoze

Strojilni ekstrakt mimoze pridobivajo iz lubja različnih vrst akacije (predvsem iz Acacia decurrens, Acacia pychnantha in Acacia mollissima).

„Black cutch“ ekstrakt iz Acacia catechu se uvršča pod tarifno podštevilko 3203 00 10.

3201 90 20

Ekstrakt Sumach, ekstrakt Vallonia, hrastovi ali kostanjevi ekstrakti

Valonije so želodove kapice nekaterih vrst hrasta (npr. Quercus vallonea).

3201 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema naslednje strojilne ekstrakte rastlinskega izvora:

1.

ekstrakte iz lubja bora, mangrovih dreves, evkalipta, vrb in brez;

2.

ekstrakte iz lesa „tizerah“ in „urundaj“ (Astronium balansae Engl.);

3.

ekstrakte iz plodov „myrobolan“ in „divi-divi“ in

4.

ekstrakte iz listov „gambier“.

3202

Sintetična organska strojila; anorganska strojila; strojilni preparati, ne glede na to, ali vsebujejo naravna strojila; encimski preparati za predstrojenje

3202 10 00

Sintetična organska strojila

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3202, (I), (A).

3202 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3202, (I), (B) in (II).

3203 00

Barvilne snovi rastlinskega ali živalskega izvora (vključno ekstrakti za barvanje, toda brez živalskega črnega pigmenta, nastalega z žganjem živalskih snovi), kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi barvilnih snovi rastlinskega ali živalskega izvora, navedeni v opombi 3 k temu poglavju

3203 00 10

Barvilne snovi rastlinskega izvora in preparati na njihovi osnovi

Ekstrakti nekaterih vrst perzijskih jagod se večinoma ne uporabljajo kot barvila in so zato iz te tarifne podštevilke izključeni. To se nanaša predvsem na ekstrakte iz jagod vrste Rhamnus cathartica, ki se uporabljajo za medicinske namene. Zaradi tega se uvrščajo pod tarifno podštevilko 1302 19 70.

Ta tarifna podštevilka zajema black cutch (Acacia catechu). Black cutch je barvilni ekstrakt iz drevesa catechu vrste akacija.

3204

Sintetične organske barvilne snovi, kemično opredeljene ali neopredeljene; preparati na osnovi sintetičnih organskih barvilnih snovi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju; sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot sredstva za fluorescenčna belilna sredstva ali kot luminofori, kemično opredeljeni ali neopredeljeni

3204 11 00 do 3204 19 00

Sintetične organske barvilne snovi in preparati na njihovi osnovi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

sintetične organske barvilne snovi, med seboj pomešana ali nepomešana in razredčena ali ne z mineralnimi snovmi, ki nimajo barvilnih lastnosti, vendar vsebujejo majhne količine površinsko aktivnih snovi ali drugih dodatkov za vzpodbujanje penetracije in fiksiranja barve (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3204, del (I), drugi odstavek, (A) in (B); in

2.

preparate, opredeljene v opombi 3 k temu poglavju - proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3204, del (I), drugi odstavek, (C) do (E).

Glede na to, da lahko barvilne snovi iz tarifnih podštevilk 3204 11 00 do 3204 19 00 (glede na njihovo uporabo) spadajo v dve ali več skupin, ki se uvrščajo pod različne tarifne podštevilke, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, enajsti odstavek za določitev njihove uvrstitve.

3204 11 00

Disperzijska barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, drugi odstavek.

3204 12 00

Kisla barvila, metalizirana ali nemetalizirana, in preparati na osnovi teh barvil; jedkalna barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, tretji in četrti odstavek.

3204 13 00

Bazična barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, peti odstavek.

3204 14 00

Direktna barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, šesti odstavek.

3204 15 00

Redukcijska barvila (vključno tista, ki so v tem stanju uporabna kot pigmenti) in preparati na osnovi teh barvil

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, sedmi odstavek.

3204 16 00

Reaktivna barvila in preparati na osnovi teh barvil

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, osmi odstavek.

3204 17 00

Pigmenti in preparati na osnovi pigmentov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, deveti odstavek.

3204 19 00

Drugo, vključno mešanice barvilnih snovi iz dveh ali več tarifnih podštevilk 3204 11 do 3204 19

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3204 11 do 3204 19, deseti do dvanajsti odstavek.

3204 20 00

Sintetični organski proizvodi, ki se uporabljajo kot fluorescenčna belilna sredstva

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3204, (II), (1).

3204 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema sintetične organske proizvode, ki se uporabljajo kot luminoforji in so opisani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3204, (II), (2) in naslednjih treh odstavkih.

3206

Druga barvilna sredstva; preparati, navedeni v opombi 3 k temu poglavju, razen tistih iz tarifne številke 3203 , 3204 ali 3205 ; anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori, kemično opredeljeni ali neopredeljeni

Glej opombo 5 k temu poglavju.

Pigmenti z jedrom, npr. pigmenti, ki sestojijo iz jedra inertne snovi (v glavnem silicijev dioksid), od katerih je vsako jedro po posebnem tehničnem postopku prevlečeno z anorgansko barvilno snovjo, se uvrščajo pod tarifno številko glede na barvilno snov, ki sestavlja prevleko.

Tako se npr. pigmenti zgoraj navedene vrste, katerih prevleka sestoji iz bazičnega svinčevega siliko-kromata, uvrščajo pod tarifno podštevilko 3206 20 00. Tisti pigmenti, katerih prevleke so iz bakrovega borata ali kalcijevega plumbata, pa se uvrščajo pod tarifno podštevilko 3206 49 70.

3206 11 00 in 3206 19 00

Pigmenti in preparati na osnovi titanovega dioksida

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3206, (A), (1), in, kar zadeva preparate iz teh tarifnih podštevilk, štiri odstavke, ki sledijo (13).

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 3206 19.

3206 20 00

Pigmenti in preparati na osnovi kromovih spojin

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3206, (A), (2), in, kar zadeva preparate iz teh tarifnih podštevilk, štiri odstavke, ki sledijo (13).

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

molibdenovo rdeče, ki sestoji iz mešanih kristalov svinčevega molibdata, svinčevega kromata in običajno svinčevega sulfata;

2.

mešane kristale svinčevega sulfata, svinčevega kromata, barijevega kromata, cinkovega kromata in stroncijevega kromata

3.

pigmente na osnovi železovega kromata („Siderin“ rumena), kalijevega dikromata in kalcijevega dikromata ali kromovega oksida.

3206 41 00

Ultramarin in preparati na osnovi ultramarina

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3206, (A), (3), in, kar zadeva preparate iz teh tarifnih podštevilk, štiri odstavke, ki sledijo (13).

3206 42 00

Litopon in drugi pigmenti in preparati na osnovi cinkovega sulfida

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3206, (A), (4), in, kar zadeva preparate iz teh tarifnih podštevilk, štiri odstavke, ki sledijo (13).

3206 49 10

Magnetit

Ta tarifna podštevilka zajema samo drobno zmlet magnetit.

Magnetit, katerega 95 mas. % ali več gre skozi sito z odprtinami 0,045 mm šteje za drobno zmlet.

3206 49 70

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3206, (A), (5) do (13), in, kar zadeva preparate iz te tarifne podštevilke, štiri odstavke, ki sledijo (13), se pod to tarifno podštevilko uvrščajo še:

1.

manganovo modro – pigment na osnovi barijevega manganata in barijevega sulfata;

2.

umetni oker – pigment, dobljen iz umetnega železovega oksida in

3.

rumeni pigment, katerega osnova je nikljev titanat.

V primeru pigmentov, ki sestojijo iz drobno zmletih rud, je izraz „drobno zmlet“ treba razumeti kot pri magnetitu iz tarifne podštevilke 3206 49 10.

3206 50 00

Anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3206, (B).

3207

Pripravljeni pigmenti, pripravljena sredstva za motnenje in pripravljanje barve, steklasti emajli in glazure, engobe, tekoče nadglazurne metalne barve (lustres) in podobni preparati, ki se uporabljajo v keramični, emajlni in steklarski industriji; steklena frita in drugo steklo v prahu, zrnih ali luskah

3207 10 00

Pripravljeni pigmenti, pripravljena sredstva za motnjenje, pripravljene barve in podobni preparati

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3207, prvi odstavek, (1).

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

pigment, znan kot kobaltov aluminat, ki sestoji iz nestehiometrične zmesi aluminijevega oksida in kobaltovega oksida;

2.

pigment, znan kot kobaltov silikat, ki sestoji iz nestehiometrične zmesi silicijevega dioksida in kobaltovega oksida;

3.

zmesi kromovega oksida in kobaltovega oksida;

4.

zmesi železovega oksida, kromovega oksida in cinkovega oksida;

5.

zmesi svinčevega antimonata in železovega antimonata;

6.

rumeni vanadij, ki sestoji iz cirkonijevega oksida in majhne količine vanadijevega pentoksida;

7.

vanadijevo modro, ki sestoji iz cirkonijevega silikata in majhne količine vanadijevega trioksida;

8.

rumeni prazeodim, ki sestoji iz cirkonijevega silikata in prazeodimovega oksida;

9.

železovo rdeče, ki sestoji iz cirkonijevega silikata in feri oksida in

10.

pripravljena sredstva za motnenje na osnovi kositrovega oksida, cirkonijevega oksida, cirkonijevega silikata itd.

3207 20 10

Engobe

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3207, prvi odstavek, (3).

3207 20 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema predvsem steklaste snovi. To so proizvodi, ki so večinoma v obliki prahu, zrnc ali kosmičev. Ogrete tvorijo na keramičnem ali kovinskem blagu gladko in homogeno prevleko. Ta prevleka je lahko odsevna ali matirana, prozorna ali motna, obarvana ali bela.

Ti proizvodi so lahko izdelani na naslednje načine:

1.

iz steklene frite iz tarifne podštevilke 3207 40 85, zmlete v prah, pomešane z drugimi snovmi, kot je silicijev dioksid, glinenec, kaolin, pigmenti itd.;

2.

iz prašnate zmesi silicijevega dioksida, glinenca, kaolina, kalcijevega karbonata, magnezijevega karbonata itd. (npr. iz sestavin drobljenega stekla, netopnih v vodi) - možna je tudi zmes s pigmenti.

Ti dve vrsti steklastih snovi dajeta prozorno prevleko, ki je lahko obarvana ali neobarvana.

3.

iz proizvodov, navedenih v 1 in 2 zgoraj, katerim so dodana sredstva za motnenje. V tem primeru nastane motna bela ali obarvana prevleka.

4.

iz drobljenega stekla v prahu, zrncih ali luskah (sestavljene in dobljene kot je navedeno v pojasnjevalnih opombah k tarifnim podštevilkam 3207 40 40 do 3207 40 85), ki pa dodatno vsebujejo še obarvane pigmente ali sredstva za motnenje in včasih okside, ki omogočajo lažje oprijemanje prevleke na kovinsko površino.

Med obarvane pigmente, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov iz te tarifne podštevilke, spadajo oksidi in soli kobalta, niklja, bakra, železa, mangana, urana in kroma.

Kot sredstva za motnenje so lahko dodani: kositrov oksid, cirkonijev oksid in cirkonijev silikat, titanov oksid in arzenov anhidrid.

Za lažje oprijemanje prevleke na kovinsko površino sta lahko dodana nikljev in kobaltov oksid.

3207 30 00

Tekoče nadglazurne metalne barve (lustres) in podobni preparati

Poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3207, prvi odstavek, (4), zajema ta tarifna podštevilka preparate na osnovi srebra, dispergiranega v kolodiju ali terpineolu. Ti preparati se nanašajo na sljudo ali steklo v električni in keramični industriji.

3207 40 40 in 3207 40 85

Steklena frita in drugo steklo v prahu, zrnih ali luskah

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

stekleno frito – to je proizvod, dobljen z nenadnim hlajenjem tekoče mase ali paste (rezultat fuzije izvirnih komponent stekla) v vodi. Med temi komponentami je npr. silicijev dioksid, natrijev karbonat, magnezijev karbonat, barijev karbonat, kalijev karbonat, kalcijev karbonat, natrijev sulfat, kalijev sulfat, natrijev nitrat, kalijev nitrat, svinčevi oksidi (svinčev sijajnik in rdeči svinec), kaolin, glinenec, boraks in borova kislina.

Steklena frita iz te tarifne podštevilke se uporablja predvsem za proizvodnjo steklastih snovi. Od frit iz tarifnih podštevilk 3207 20 10 in 3207 20 90 se razlikuje po tem, da ne vsebuje pigmentov, sredstev za motnenje in oksidov, ki bi omogočali lažje oprijemanje na podlago, ter po tem, da je po toplotni vitrifikaciji njegova površina bolj ali manj prozorna, vendar neenakomerno motna ali obarvana.

2.

steklo v prahu ali zrncih dobljeno z lomljenjem in drobljenjem zlomljenega ali odpadnega stekla. Ti proizvodi, pa tudi nekatere vrste frit iz odstavka 1 zgoraj, se uporabljajo za proizvodnjo abrazivnega papirja in blaga in so lahko tudi sintrirani v oblike diskov, plošč, cevi itd., uporabljajo pa se za razne laboratorijske namene.

3.

„stekleni lošč“ (emajl) v obliki prahu, zrnc itd. je posebno steklo, ki se uporablja za okraševanje steklenih artiklov. Običajno se med 540 °C in 600 °C stali v prozorno, v glavnem obarvano maso. Če je v kosu, se uvršča pod tarifno številko 7001 00, če pa je v obliki palic, drogov ali cevi, se uvršča pod tarifno podštevilko 7002 20 90 ali 7002 39 00.

4.

steklo v luskah (obarvano ali posrebreno), ki se uporablja za dekoracijo in se pridobiva z drobljenjem majhnih sferičnih mehurčkov pihanega stekla.

5.

vitrit, znan tudi kot penasto steklo, v prahu ali zrncih. Vitrit je dobljen iz bele, sive ali črne porozne mase, kar je odvisno od vsebovanih nečistoč. Uporablja se predvsem za proizvodnjo električnih izolatorjev (npr. osnov za električne žarnice).

Ti tarifni podštevilki ne zajemata steklenih mikrokroglic za prevlačenje kinematografskih platen, elektronskih displejnih tabel itd. (tarifna podštevilka 7018 20 00).

3212

Pigmenti (vključno kovinski prah in luske), dispergirani v nevodnih medijih, v tekočem stanju ali v pasti, ki se uporabljajo pri proizvodnji barv (vključno emajlov); tiskarske folije; barvila in druge barvilne snovi, ki so pripravljene v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno

3212 10 00

Tiskarske folije

Glej opombo 6 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3212, (B).

3212 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3212, (A) in (C).

Med kovinske praške in kosmiče opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3212, (A), spadajo:

1.

cinkov prah, ki ni kompatibilen s kislimi vezivi, vendar je izvrstno sredstvo za preprečevanje rjavenja;

2.

luske nerjavečega jekla in nikljev prah, ki se uporablja v nekaterih protikorozivnih premazih, odpornih proti kislinam;

3.

svinčev prah, bazični reaktivni pigment, ki se uporablja kot zaviralec rjavenja (možna je tudi njegova mešanica z rdečim svincem ali z bazičnim svinčevim sulfatom) v oljnih premazih ali oljnih lakih, ki se nanašajo kot prvi premaz na velike jeklene površine (ogrodje hangarjev, mostov, viaduktov itd.);

4.

bakreni in bronzni praški, katerih lamelarni delci – lističi v lakih, proizvedenih na osnovi alkohola in naravnih ali umetnih smol, oblikujejo dekorativne premaze.

POGLAVJE 33

ETERIČNA OLJA IN REZINOIDI; PARFUMERIJSKI, KOZMETIČNI IN TOALETNI IZDELKI

3301

Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

Nekatere naravne sestavine eteričnih olj kvarijo vonj olja, zato jih največkrat odstranijo (tak primer so terpenski ogljikovodiki, npr. pinen, kampen, limonen itd.).

Eterična olja so lahko deterpenirana po različnih postopkih, skladno z njihovo zgradbo, predvsem pa po postopku frakcionirne vakuumske destilacije, frakcionirne kristalizacije z ohlajanjem do nizkih temperatur, ločbe s pomočjo topil itd.

Eterična olja, ki še vedno zadržijo svoje terpenske sestavine, pa tudi eterična olja, ki po naravi ne vsebujejo terpenskih sestavin (npr. olja zimzelenih vresovk ali gorčice), štejejo za „nedeterpenirana“.

3301 12 10 do 3301 19 80

Eterična olja agrumov

Ta olja so skoraj v celoti pridobljena iz lupin plodov. So prijetnega vonja, ki je podoben vonju po sadju, ki je bilo uporabljeno za njihovo pripravo. Olje iz pomarančnih cvetov ali neroli olje se ne šteje za eterično olje agrumov in se uvršča pod tarifno podštevilko 3301 29 41 ali 3301 29 91.

Deterpenirano eterično olje je eterično olje, iz katerega so bili monoterpenski ogljikovodiki deloma ali v celoti odstranjeni.

3301 90 10

Terpenski stranski proizvodi deterpenacije eteričnih olj

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3301, (C).

3301 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

koncentrate eteričnih olj v masteh, trdnih oljih, voskih in podobno (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3301, (B));

2.

vodne destilate in vodne raztopine eteričnih olj (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3301, (D), prvi do četrti odstavek).

3304

Izdelki za lepotenje in ličenje ter izdelki za nego kože (razen zdravil), vključno preparati za zaščito pred soncem ali za pojačenje pigmentacije pri sončenju oziroma porjavenje; in preparati za manikiranje in pedikiranje

3304 30 00

Preparati za manikiranje in pedikiranje

Ta tarifna podštevilka obsega preparate za nego nohtov na rokah in nogah ter za nego ali zdravljenje obnohtne kožice in kurjih očes. Pripravki za nego kože, na primer kreme za roke, so izključeni (običajno tarifna podštevilka 3304 99 00).

3304 99 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke za nego kože (razen zdravil), ki se nahajajo na vati, klobučevini in netkanem tekstilu, kot so vlažilne kreme, toniki in čistila. Če pa so vata, klobučevina in netkani tekstil impregnirani, premazani ali prekriti z izdelki, ki jim dajejo bistveni značaj parfumskih izdelkov, kozmetičnih preparatov, mil ali detergentov, so iz te tarifne številke izključeni (tarifna številka 3307 oziroma 3401).

3305

Preparati za lase

3305 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema losione za lase, ki so proizvodi, ki se nanašajo na lase v tekoči obliki in delujejo na lase ali lasišče. So pretežno vodne ali alkoholne raztopine.

POGLAVJE 34

MILA, ORGANSKA POVRŠINSKO AKTIVNA SREDSTVA, PRALNI PREPARATI, MAZALNI PREPARATI, UMETNI VOSKI, PRIPRAVLJENI VOSKI, PREPARATI ZA LOŠČENJE ALI ČIŠČENJE, SVEČE IN PODOBNI PROIZVODI, PASTE ZA MODELIRANJE IN „ZOBARSKI VOSKI“ TER ZOBARSKI PREPARATI NA OSNOVI MAVCA

3401

Milo; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati, ki se uporabljajo kot milo, v obliki paličic, kolutov, litih ali oblikovanih kosov, ki vsebujejo milo ali ne; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme, pakirani v embalaži za prodajo na drobno, ki vsebujejo milo ali ne; papir, vata, polst in netkan tekstil, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom

3401 11 00

Za toaletno uporabo (vključno proizvodi z zdravilnimi substancami)

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode za toaletno rabo, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3401, (I), sedmi odstavek, (1) in proizvode, ki se nanašajo na dela (II) in (IV).

3401 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema milo v tekoči ali pastozni obliki.

3401 30 00

Organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme pakirani v embalaži za prodajo na drobno, ki vsebujejo milo ali ne

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3401, (III).

3403

Mazalni preparati (vključno rezalna olja, preparati za popuščanje vijakov in matic, preparati zoper rjo in korozijo ter preparati za ločevanje kalupov na osnovi mazalnih sredstev) ter preparati, ki se uporabljajo za pooljitev in maščenje tekstilnih materialov, usnja, krzna ali drugih materialov, toda brez preparatov, ki kot osnovno sestavino vsebujejo 70 mas. % ali več naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

3403 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema preparate za mazanje strojev, naprav in vozil.

Ta tarifna podštevilka zajema preparate, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3403, prvi odstavek, (A), ki vsebujejo manj kot 70 mas. % naftnih olj ali olj dobljenih iz bituminoznih mineralov.

Ta tarifna podštevilka ne zajema takšnih preparatov, ki vsebujejo 70 mas. % ali več naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov. Kadar so takšna olja osnovna sestavina preparata, se uvrščajo znotraj tarifnih podštevilk 2710 12 11 do 2710 19 99, sicer pa pod tarifno podštevilko 3403 19 10.

3403 91 00 in 3403 99 00

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata preparate vrst, na katere se nanaša tarifna številka 3403, ki ne vsebujejo naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov. Izraz „naftna olja in olja iz bituminoznih mineralov“ pomeni proizvode, opredeljene v opombi 2 k poglavju 27.

Ti tarifni podštevilki vključujeta:

1.

mazalne preparate, ki sestojijo iz molibdenovega disulfida in polipropilenglikola ter druga maziva na osnovi molibdenovega disulfida, bodisi koncentrirana ali v obliki svinčnikov, palic, majhnih tablic, listov in v podobnih oblikah;

2.

preparate za ločevanje od kalupov, ki sestojijo iz vodne disperzije polietilenskega voska in aminoalkoholnega mila;

3.

mazalne preparate na osnovi natrijevega ali kalcijevega mila in boraksa, namenjeni za zaščito in mazanje jeklenih žic med postopkom vlečenja žic;

4.

preparate za mazanje strojev, naprav in vozil.

3405

Loščila in kreme za obutev, pohištvo, tla, karoserije, steklo ali kovine, paste in praški za čiščenje in podobni preparati (ne glede na to, ali so v obliki papirja, vate, polsti, netkanega tekstila, celičastih materialov, iz plastike ali gume, impregnirani ali premazani s takimi preparati), razen voskov iz tarifne številke 3404

3405 10 00

Loščila, kreme in podobni preparati za obutev in usnje

Osnovni materiali, uporabljeni pri proizvodnji proizvodov za obutev, so sestavljeni v glavnem iz voskov (živalskih, rastlinskih, mineralnih ali umetnih), hlapljivih topil (terpentiski špiriti, beli špirit itd.), barvil in raznih drugih snovi (alkohol, boraks, umetna olja, emulgatorji itd.).

Barve za usnje, posebno tiste za obutev iz velurnega usnja, nimajo lastnosti loščil in krem in se uvrščajo pod tarifno podštevilko 3212 90 00 (če so pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno, kot je večinoma primer). Iz te tarifne podštevilke so izključena tudi belila za obutev, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 3210 00 90. Masti za obutev se uvrščajo večinoma pod tarifno podštevilko 3403 11 00 ali 3403 91 00.

3405 20 00

Loščila, kreme in podobni preparati za vzdrževanje lesenega pohištva, tal in drugih lesenih predmetov

Proizvodi, namenjeni za vzdrževanje lesa (tal, pohištva, lesenih predmetov) imajo čistilne lastnosti in puščajo na površini, na katero so nanešeni, tanko zaščitno prevleko, ki po sušenju in v nekaterih primerih poliranju poživi barvo površine ali ji daje sijaj. Tovrstni proizvodi so običajno v konzervah, steklenicah, blazinicah ali sprejih. Poleg voskov, topil, barvil in posebnih dodatkov, ki so sestavine loščil in krem za obutev, se v proizvodnji pogosto uporabljajo tudi: maščobne kisline, rastlinska olja (kot so palmovo olje, laneno olje) ali mineralna olja, mila ali površinsko aktivna sredstva, smole (kopal, terpentinova smola ali kolofonija itd.), silikoni, dišave (kot so esenca bora, rožmarina), insekticide in tako dalje, vendar ne abrazivi.

3405 30 00

Loščila in podobni preparati za karoserije, razen loščil za kovine

Proizvodi, namenjeni za nego karoserij v glavnem sestojijo iz voskaste emulzije ali raztopine, ki vsebuje silikone, olja, emulgatorje in možno tudi blage abrazive.

3405 40 00

Paste, praški in drugi preparati za čiščenje

Čistilni praški za kopalne kadi, pomivalna korita, ploščice itd., sestojijo iz zelo fino drobljenih brusilnih zmesi (npr. iz plovca, peščenca) in iz čistil v prahu (npr. iz površinsko aktivnih snovi z aktivnimi anioni, iz mila v prahu, natrijevega fosfata, iz brezvodnega natrijevega karbonata). Ti proizvodi so običajno v konzervah ali zavojčkih. Čistilne paste so čistilni proizvodi, izdelani z vezavo praška z npr. raztopino voska.

3405 90 10

Loščila za kovine

Loščila za kovine so namenjena obnovi korodiranih, umazanih ali vremenskim vplivom izpostavljenih kovinskih površin. Ta se doseže z abrazijo (mehanskim poliranjem z abrazivom) in kemijskim ali čistilnim delovanjem kislin ali alkalij na okside, sulfide in razne madeže.

Osnovni materiali, ki se uporabljajo pri proizvodnji politur za kovine so zelo fino drobljeni abrazivi (npr. plovec, kreda, kremenka, tripolit, bentonit, kremen), kisline (npr. oksalna kislina, oleinska kislina, fosforna kislina, žveplova kislina), hlapna topila (npr. beli špirit, trikloretilen, denaturiran alkohol), alkalije (amonijak, soda), površinsko aktivna sredstva, kot npr. sulfonirani maščobni alkoholi, maščobe, mila ter v nekaterih primerih barvila in sintetične dišave.

Loščila za kovine so v obliki praškov, past raznih zmesi (krem ali emulzij) in tekočin. Odvisno od oblike se pojavljajo v steklenicah, konzervah, tubah, pločevinkah, zavojčkih ali v obliki majhnih kep, tulcev, palic in podobno.

3405 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema predvsem:

1.

loščila za steklo, ki v glavnem vsebujejo vodo, alkohol, majhne količine amoniaka ali kisline (oksalne, tartarne) in nežni abraziv;

2.

proizvode za loščenje, dokončanje in fino brušenje drugih materialov.

POGLAVJE 35

BELJAKOVINSKE SNOVI; MODIFICIRANI ŠKROBI; LEPILA; ENCIMI

3501

Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila

3501 10 10 do 3501 10 90

Kazein

Te tarifne podštevilke zajemajo kazeine, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3501, (A), (1). Ti kazeini se, ne glede na način oz. postopek precipitacije pri njihovem pridobivanju, uvrščajo pod te tarifne podštevilke, če vsebujejo do vključno 15 mas. %. V nasprotnem primeru se uvrščajo pod tarifno številko 0406.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo izdelkov vrste „cagliata“, opisanih v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 0406 10 30 do 0406 10 80, tretji odstavek.

3501 10 90

Drugo

Kazeini iz te tarifne podštevilke se uporabljajo predvsem za proizvodnjo dietetskih proizvodov (npr. biskvitov in kruha). Lahko se uporabljajo tudi za pripravo hrane za živali.

3501 90 10

Kazeinska lepila

Kazeinska lepila, znana tudi kot hladna lepila, so proizvodi na osnovi kazeinov in krede, katerim so dodane majhne količine drugih proizvodov, kot sta npr. boraks in naravni amonijev klorid. Lahko vsebujejo tudi polnila (npr. feldspat).

Kalcijev kazeinat, ki mu niso dodane druge snovi, se uvršča pod tarifno podštevilko 3501 90 90, čeprav se lahko uporablja tudi kot lepilo.

3501 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema kazeinate in druge derivate kazeina, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3501, (A), (2) in (A), (3).

Kazeinati se pojavljajo v obliki belih ali svetlo rumenih praškov in so skoraj brez vonja.

3504 00

Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; prah iz kož, strojenih s kromom ali ne

3504 00 10

Koncentrirane mlečne beljakovine, navedene v dodatni opombi 1 k temu poglavju

Koncentrirane mlečne beljakovine pridobivajo v glavnem tako, da iz posnetega mleka, npr. po postopku ultrafiltriranja, odstranijo del laktoze in mineralnih soli. Koncentrirane mlečne beljakovine so v osnovi sestavljene iz kazeina in sirotkinih beljakovin (laktoglobulini, laktalbumini itd.) v približnem razmerju 4:1. Vsebnost beljakovin v njih se izračuna z množenjem vsebnosti dušika s faktorjem 6,38.

Če je v koncentrirani mlečni beljakovini do vključno 85 mas. % proteina, računano na težo suhega proizvoda, se uvršča pod tarifno podštevilko 0404 90.

Ta tarifna podštevilka ne zajema izdelkov vrste „cagliata“, opisanih v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 0406 10 30 do 0406 10 80, tretji odstavek.

3506

Pripravljena lepila in druga pripravljena sredstva za lepljenje, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; proizvodi, primerni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila in sredstva za lepljenje, v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase

3506 10 00

Proizvodi, ki so ustrezni za uporabo kot lepila ali sredstva za lepljenje, pripravljeni za prodajo na drobno kot lepila ali sredstva za lepljenje, v pakiranjih do vključno 1 kg neto mase

Glede pojavnih oblik teh proizvodov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3506, prvi odstavek, (A).

Ta tarifna podštevilka zajema metil-celulozno lepilo v kosmičih ali luskinah, ki se lahko topi v vodi, s čemer nastane lepilo, posebej primerno za lepljenje tapet.

3506 99 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3506, prvi odstavek, (B), (1) do (3), še lepila na osnovi lišaja, paste iz moke in lepil na osnovi agar-agarja.

3507

Encimi; pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

3507 90 90

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3507 (razen sirila in njegovih koncentratov, lipoproteinske lipaze in Aspergillus alkaline proteaze), se pod to tarifno podštevilko uvrščajo penicilinaze, asparaginaze in kallidinoginaze (INN) (kallikrein).

POGLAVJE 36

RAZSTRELIVA; PIROTEHNIČNI PROIZVODI; VŽIGALICE; PIROFORNE ZLITINE; VNETLJIVI PREPARATI

3603 00

Varnostna vžigala; detonirne vrvice; udarne in razstrelilne kapice; vžigalniki; električni detonatorji

3603 00 10

Varnostna vžigala vrvice, detonirne vrvice

Ta tarifna podštevilka zajema samo proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3603, drugi odstavek, (A).

3604

Pirotehnični proizvodi za ognjemete, signalne rakete, rakete proti toči, signalne rakete za gosto meglo in drugi pirotehnični proizvodi

3604 10 00

Pirotehnični proizvodi za ognjemete

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3604, prvi odstavek, (1), (a).

3604 90 00

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3604, prvi odstavek, (1), (b) in (2) in drugi odstavek, zajema ta tarifna podštevilka proizvode, ki se uporabljajo v varnostnih lučeh, znanih kot plamensko varne luči, s katerimi se odkriva prisotnost vnetljivih plinov v rudniških rovih. Ti proizvodi so nanešeni na ozke tekstilne trakove v širini približno 4 mm in dolžini približno 35 cm. Na vsakem traku je približno 30 nanosov, trakovi pa se običajno pojavljajo v zvitkih.

POGLAVJE 37

PROIZVODI ZA FOTOGRAFSKE IN KINEMATOGRAFSKE NAMENE

3702

Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, iz katerega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutne (hitre) fotografije, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni

3702 32 10

Mikrofilm; film za grafične namene

Mikrofilm iz te tarifne podštevilke se običajno ne razlikuje od običajnega kinematografskega filma, vendar se uporablja za posamezno reprodukcijo dokumentov (del po del). Uporablja se tudi za reprodukcijo računalniških programov - v tem primeru nosi oznako COM. Mikrofilm je širok običajno 8, 16 ali 35 mm, dolg pa približno 30, 61, 122 ali 305 m.

Film za grafične namene se uporablja v tiskarski industriji za fotomehansko reprodukcijo ilustracij in besedil (fotolitografija, heliogravura, fotokromotipografija, fotostatična reprodukcija).

3702 96 10

Mikrofilm; film za grafične namene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 3702 32 10.

3702 97 10

Mikrofilm; film za grafične namene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 3702 32 10.

3705

Fotografske plošče in filmi, osvetljeni in razviti, razen kinematografskih filmov

3705 90 10

Mikrofilmi

Ta tarifna podštevilka zajema pomanjšane reprodukcije dokumentov (npr. poslovnih dokumentov, arhivskih dokumentov, industrijskih risb), dobljene s fotografskim postopkom.

Mikrofilm je film v ploščah (mikroplošče) ali zvitkih. Sestoji iz serije mikropodob. Mikroplošče ostanejo uvrščene pod to tarifno podštevilko, četudi so v okvirčkih.

Ta tarifna podštevilka ne zajema osvetljenih in razvitih mikroskopij na fotografskem papirju (v obliki mikrokartic, knjig itd.) uvrščajo se pod tarifno podštevilko 4911 91 00.

3706

Kinematografski filmi, osvetljeni in razviti, s posnetim zvočnim zapisom ali brez njega ali samo s posnetim zvočnim zapisom

Ta tarifna številka zajema kot zvočne filme samo filme, na katerih so na istem traku tako vizualne podobe kot zvočni zapis. Če je zvočni film na dveh trakovih, ne glede na to, ali se predstavljata skupaj, se vsak trak uvršča pod svojo ustrezno tarifno podštevilko, npr. trak, ki ima samo zvočni zapis, se uvršča pod tarifno podštevilko 3706 10 20 ali 3706 90 52 (odvisno od njegove širine), medtem ko se trak, ki ima samo vizualne podobe, uvršča pod eno od teh tarifnih podštevilk, ali pa pod tarifno podštevilko 3706 90 91 ali 3706 90 99 (uporaba dodatne opombe 1 k temu poglavju).

3706 10 20

Samo z zvočnim zapisom; negativi; vmesni pozitivi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

originalne filmske negative;

2.

posredne pozitivne filme, razvite iz originalnih negativov. Ti proizvodi so v črno-beli tehniki znani kot „pozitivi za dupliciranje“, „rjavo-rdeči pozitivi“, „svetlo vijolični pozitivi“, „master pozitivi“, „masterprinti“, „drobnozrnati masterprinti“, če pa so v barvni tehniki, jih poznajo pod imeni „pozitivi za dupliciranje“, „vmesni pozitivi“ ali „posredni pozitivi“ - pripravljeni so na osnovi, ki je rahlo niansirana bledo modrikasto škrlatno ali rjavkasto, ali pa na neniansirani osnovi. Ti filmi se običajno ne uporabljajo za projekcije in so namenjeni za izdelavo filmskih kopij izvirnih negativov. Vendar pa se kljub temu lahko izjemoma uporabijo za pregled, urejanje ali naknadno sinhronizacijo filmov.

Kot posredni pozitivi se uvrščajo tudi trije pozitivni črnobeli separati, dobljeni s pomočjo filtrov (modrih, zelenih in rdečih) iz originalno obarvanih negativov. Ti separati se uporabljajo za proizvajanje posrednih barvnih negativov in se uporabljajo za dobivanje, z uporabo podobnih filtrov barvne vmesne negative namenjene za tisk pozitivnih kopij;

3.

dvojnike negativov, natisnjene iz posrednih pozitivnih filmov. Namenjeni so tiskanju pozitivnih kopij, znani pa so kot „negativi za dupliciranje v črno-belem postopku“ in kot „posredni negativi“ v barvnem postopku (10);

4.

reverzibilne posredne negative, ki nastanejo med barvnim postopkom neposredno z inverzijo originalnih negativov. Iz njih kasneje natisnejo kopijo za predvajanje;

5.

„matriks filme“ (rdeče, zelene, modre), ki nastanejo med barvnim postopkom iz negativov in iz katerih natisnejo filmske kopije.

Če so široki 35 mm ali več, so vsi ti filmi (razen matriks filmov) tipično perforirani za negativne filme (sodčkasta perforacija).

To omogoča razlikovati posredne pozitivne filme z ne niansiranim ozadjem od pozitivnih filmov za projekcije, katerih perforacija je značilna za pozitivne filme.

Image

Vseeno pa je treba poudariti, da so filmi iz nekaterih držav (predvsem iz držav nekdanje ZSSR) enotno perforirani (Dubray - Howellova perforacija). Ta perforacija je zelo podobna normalni perforaciji pozitivnih filmov in jo je najti tudi na negativnih filmih, na posrednih pozitivih, negativih, pa tudi na pozitivnih kopijah za javne projekcije.

„Matriks filmi“ imajo perforacijo, značilno za pozitivne filme, vendar jih je mogoče prepoznati po njihovi debelini, ki je skoraj dvakratna v primerjavi z debelino pozitivnih filmov, po njihovi prevladujoči kostanjevi barvi in po rahli reliefnosti podob.

3706 10 99

Drugi pozitivi

Ta tarifna podštevilka zajema filme za projekcije.

Pozitivni filmi z dvema ali več trakovi s slikami se uvrščajo in carinijo po njihovi širini in dolžini, kakršni znašata potem, ko se film odvrti (po projekciji).

Film širine 35 mm (4 trakovi po 8 mm + prirezki) in dolžine 100 m šteje za osem-milimetrski film dolžine 400 metrov.

 

Image

3706 90 52

Samo z zvočnim zapisom; negativi; vmesni pozitivi; dokumentarne filmske novice

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 3706 10 20.

Glede definicije pojma „dokumentarne filmske novice“ glej dodatno opombo 2 k temu poglavju.

3706 90 91 in 3706 90 99

Drugi, širine

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 3706 10 99.

POGLAVJE 38

RAZNI KEMIJSKI PROIZVODI

3801

Umetni grafit, koloidni in polkoloidni grafit; preparati na osnovi grafita ali drugih vrst ogljika v obliki paste, blokov, plošč in drugih polizdelkov

3801 10 00

Umetni grafit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3801, (1).

3801 20 10 in 3801 20 90

Koloidni in polkoloidni grafit

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3801, (2).

3801 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema koloidni grafit v vodni suspenziji ali drugih ne oljnih suspenzijah.

3801 30 00

Ogljikove paste za elektrode in podobne paste za oblaganje peči

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3801, (3), (b).

3802

Aktivno oglje; aktivni naravni mineralni proizvodi; živalsko oglje, vključno rabljeno živalsko oglje

3802 10 00

Aktivno oglje

Aktivno oglje iz te tarifne podštevilke ima jodovo število 300 ali več (miligramov joda, ki ga lahko absorbira en gram oglja), kot to določa metoda ASTM D 4607-86).

3802 90 00

Drugo

Na splošno je aktivni diatomit iz te tarifne podštevilke kalciniran s sredstvi za sintranje, kot je natrijev klorid ali natrijev karbonat (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3802, del (A), tretji odstavek, (b), (1)) in ima naslednje značilnosti:

je bel in ostane bel tudi po nadaljnji kalcinaciji;

njegov pH v 10 %-ni vodni suspenziji je med 7,5 in 10,5;

žarilna izguba pri 900 °C je manjša od 0,5 mas. %

vsebnost natrija, izraženega kot Na2O je večja od 1,5 mas. %.

Ta tarifna podštevilka zajema aktivne bentonite, ki ustrezajo opisu aktivne zemlje (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3802, del (A), tretji odstavek, (b), (3)). Aktivirani bentonit, ki je zajet pod to tarifno podštevilko, se razlikuje od naravno nastalega bentonita, ki je zajet pod tarifno podštevilko 2508 10 00, z vrednostjo pH, ki običajno znaša manj kot 6 (kisli bentonit) ali višje kot 9,5 (za vodne suspenzije in potem, ko stoji 1 uro), z natrijevim karbonatom, katerega količina presega 2 % ali skupni vsebnosti izmenljivega natrija in kalcija, ki presega 80 meq/100 g (aktivni natrijev bentonit)

Organofilni bentoniti, ki nastajajo z dodatkom npr. stearilamina, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 3824 90 96.

Naravni bentoniti, ki so samo pomešani z majhno količino natrijevega karbonata, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 3824 90 96.

3803 00

Talovo olje, surovo ali rafinirano

3803 00 10

Surovo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3803, prva dva odstavka.

3804 00 00

Lužnice iz proizvodnje lesne celuloze, nekoncentrirane ali koncentrirane, razsladkane ali kemično obdelane, vključno z lignin sulfonati, toda brez talovega olja iz tarifne številke 3803

Ta tarifna številka zajema koncentrirano sulfitno lužnico.

Koncentrirana sulfitna lužnica je dobljena z močno koncentracijo lužnic, ki ostanejo od proizvodnje lesne celuloze po sulfitnem postopku. Včasih te ostaline ustrezno kemično obdelajo zaradi modifikacije stopnje kislosti ali alkalnosti, vsebnosti pepela, barve ali koloidnih lastnosti.

3805

Smolni, lesni ali sulfatni terpentin in druga terpentinova olja, dobljena z destilacijo ali po drugačnem postopku iz lesa iglavcev; surovi dipenten; sulfitni terpentin in drugi surovi paracimeni; borovo olje, ki vsebuje alfa-terpineol kot glavno sestavino

3805 10 10

Smolni terpentin

Ta tarifna podštevilka zajema samo proizvode, dobljene izključno in neposredno z destilacijo (po postopku parne ekstrakcije) oleosmol, dobljenih iz živih dreves – iglavcev.

3805 10 30

Lesni terpentin

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3805, drugi odstavek, (2), (a).

3805 10 90

Sulfatni terpentin

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3805, drugi odstavek, (2), (b).

3805 90 10

Borovo olje

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3805, drugi odstavek, (5).

3805 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema terpentin, iz katerega je beta pinen skoraj v celoti odstranjen z frakcijsko destilacijo, ki ji sledi mešanje z drugimi frakcijami. Ta proizvod je imenovan kot „rekonstruirani terpentinov špirit“.

3806

Kolofonija in druge smolne kisline ter njihovi derivati; kolofonijski špirit in kolofonijska olja; staljene smole

3806 10 00

Kolofonija in smolne kisline

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3806, del (A).

3806 20 00

Soli kolofonije, smolnih kislin ali derivatov kolofonije ali smolnih kislin, razen soli aduktov kolofonije

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3806, del (B).

3806 30 00

Smolni estri (ester gums)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3806, del (C).

3806 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

derivate kolofonije in smolnih kislin, omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3806, del (D), (I), kot tudi disproporcionirano kolofonijo, v kateri je del smolne kisline dehidrogeniran, del pa hidrogeniran, pa tudi tehnične smolne amini (npr. dehidroabietilamin) in tehnične smolne nitrile;

2.

kolofonijske špirite in kolofonijska olja, na katera se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3806, del (D), (II);

3.

staljene smole, ki so opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3806, del (D), (III).

3807 00

Lesni katran; olja iz lesnega katrana; lesni kreozot; lesna nafta; rastlinska smola; pivovarska smola in podobni preparati na osnovi kolofonije, smolnih kislin ali rastlinskih smol

3807 00 10

Lesni katran

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3807, drugi odstavek, (A), (1).

3807 00 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3807, drugi odstavek, (A), (2) in (3) in (B), (C) in (D).

3808

Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje, sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr. žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke)

3808 91 10 do 3808 91 90

Insekticidi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3808, (I) – del, ki sledi trem zvezdicam.

3808 92 10 do 3808 92 90

Fungicidi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3808, (II) – del, ki sledi trem zvezdicam.

3808 92 10

Preparati na osnovi bakrovih spojin

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

bordojsko brozgo, izdelano iz bakrovega sulfata in gašenega apna in se uporablja v poljedelstvu kot fungicid;

2.

preparate na osnovi bazičnega bakrovega klorida in bazičnega bakrovega sulfata, bakrovega oksiklorida, bakrovega silikata, bakrovega acetoarzenita, bakrovega oksida ali oksidov, bakrovega hidroksida ali bakrovega karbonata - uporabljajo se v poljedelstvu kot fungicid;

3.

preparate na osnovi bakrovega naftenata ali bakrovega fosfata, ki se uporabljajo za zaščito tekstila in lesa pred glivami;

4.

kelate organskih bakrovih soli s kovinskimi mili.

Preparati iz te tarifne podštevilke so lahko v obliki praškov, raztopin ali tablet, v masi ali pripravljeni za prodajo na drobno. Razen bakrovih spojin lahko vsebujejo tudi dodane aktivne snovi, kot so npr. cinkove ali živosrebrove spojine.

3808 93 90

Regulatorji rastlinske rasti

Ta tarifna podštevilka zajema snovi, ki rastlinam spremenijo njihov fiziološki proces v želeni smeri. Uporabljajo se na celotnih rastlinah, na delih rastlin ali na zemlji.

Njihovo delovanje lahko vpliva npr. na:

(a)

celotno rast;

(b)

njihovo višino (podaljšuje ali skrajšuje dolžino stebla);

(c)

velikost ali obliko korenin;

(d)

razdaljo med vozlišči (izboljšanje odpornosti proti odvodnjavanju);

(e)

rodnost in velikost plodov;

(f)

raven rastlinskih rezerv (karbohidratov, beljakovin, maščob);

(g)

čas razcveta ali dozorevanja plodov;

(h)

sterilnost rastlin in;

(ij)

število ženskih cvetov.

Sredstva za uravnavanje rasti rastlin spadajo v štiri osnovne skupine:

1.

auksini, ki delujejo na oblikovanje korenin, rast stebla in razvoj plodov. Najpomembnejši med njimi je indol-3-ilocetna kislina;

2.

giberilini, ki predvsem vzpodbujajo brstenje in cvetenje. Vsi ti proizvodi izvirajo iz giberilne kisline;

3.

citokinini, ki vzpodbujajo predvsem delitev celic in zavirajo staranje rastline. Najbolj znana med njimi sta kinetin (6-furfuril aminopurin) in zeatin;

4.

zaviralci rasti.

Pod to tarifno podštevilko se ne uvrščajo:

(a)

gnojila,

(b)

izboljševalci zemlje,

(c)

herbicidi, selektivni ali splošni (tarifne podštevilke 3808 93 11 do 3808 93 27) in

(d)

sredstva proti klitju (tarifna podštevilka 3808 93 30).

3808 94 10 do 3808 94 90

Dezinfektanti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3808, (IV) – del, ki sledi trem zvezdicam, prvi trije odstavki.

3809

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranja barvil ter drugi proizvodi (npr. sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

3809 10 10 do 3809 10 90

Na osnovi škrobnih snovi

Poleg proizvodov na osnovi škroba in proizvodov, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3809, tretji odstavek, (A), (1) in (11) in (B), (1) in (2), se pod te tarifne podštevilke uvrščajo zmesi škroba z boraksom ali karboksimetil celulozo, ki se uporabljajo za škrobljenje lanu. Sem spadajo tudi zmesi topljivega škroba in kaolina, ki se uporabljajo v papirni industriji.

3809 91 00 do 3809 93 00

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode in preparate opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3809, tretji odstavek, (A), (B) in (C), samo če škrobne substance ne predstavljajo bistvene sestavine teh izdelkov in preparatov, še posebej:

1.

razna sredstva za plemenitenje, ki se uporabljajo v tekstilni industriji proti gubanju in krčenju proizvodov. Med ta sredstva spadajo urea-formaldehid, melamin-formaldehid in glioksaldisečninski – predkondenzati, če nimajo značilnosti polikondenzacijskih proizvodov v smislu 39. poglavja ali v smislu kemično določenih spojin (29. poglavje). Poleg njih spadajo pod te tarifne podštevilke vodne spojine (dimetilal sečnina, trimetilol melamin), ki so jim dodane dišave zaradi prekrivanja vonja po formaldehidu, ki ga povzroča delna razgradnja teh proizvodov;

2.

sredstva za plemenitenje, ki dajejo poleg odpornosti proti vodi tudi občutno odpornost proti oljem in umazaniji medtem, ko dopuščajo propustnost zraka;

3.

antistatična sredstva za plemenitenje – preparati, ki preprečujejo akumulacijo statične elektrike v tekstilnih vlaknih ali tekstilijah. V glavnem so to preparati na osnovi prekondenziranih vodotopnih polielektrolitov, ki so po kratki obdelavi pri zmernih temperaturah sposobni tvoriti na vlaknih razvejane polikondenzate, ki so dovolj netopni, da prenesejo pogosto pranje ali suho čiščenje. V to skupino spadajo proizvodi na osnovi bazičnih, vodotopnih linearnih poliamidov, dobljenih iz karboksilne (npr. adipske, sorbinske ali terfalne) kisline in poliaminov, ki vsebujejo eno ali več sekundarnih aminskih skupin (npr. dietilen triamin, trietil tetramin) ter alkilanta sposobnega mreženja poliamidov, s čemer postanejo le-ti (ob ustrezni toplotni obdelavi) netopni. Alkilant sestoji npr. iz nekaterih dihalidov (dijodidi polietilen glikola razmeroma majhne molekularne mase, epiklorohidrina itd.);

4.

sredstva za dosego odpornosti proti ognju. Ta sredstva zmanjšajo vnetljivost predvsem tekstila in usnja. To so v glavnem preparati na osnovi amonijevih soli, borove kisline, kloriranih parafinov, antimonovega oksida, cinkovega oksida, drugih kovinskih oksidov in nekaterih dušikovih in/ali fosforjevih organskih spojin.

3811

Preparati proti plenkanju, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatkivi za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja

3811 11 10

Na osnovi tetraetil-svinca

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, v katerih je svinčev tetraetil edina sestavina proti klenkanju.

3811 11 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema preparate, v katerih je svinčev tetrametil ali svinčev etilmetil ali mešanica svinčevega tetraetil in svinčevega tetrametil edina ali glavna sestavina proti klenkanju.

3815

Pobudniki reakcije, pospeševalci reakcije in katalitični preparati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

3815 11 00 do 3815 19 90

Katalizatorji na nosilcu

To so katalizatorji za široko uporabo, ki so naneseni na nosilec – v glavnem z impregnacijo, kopercipitacijo ali mešanjem. Običajno vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, ki so naneseni na nosilcu, ali pa iz zmesi na osnovi aktivnih snovi. Aktivne snovi so običajno zelo fino porazdeljene kovine, kovinski oksidi ali druge kovinske spojine. Kovine, ki se za ta namen največ uporabljajo, spadajo v VIII. skupino periodnega sistema (predvsem kobalt, nikelj, paladij in platina), uporabljajo pa se tudi molibden, krom, baker in cink. Nosilec je običajno iz aluminijevega oksida, silikagela, fosilne moke (aktivirane ali neaktivirane), iz keramičnih materialov itd.

Uporabljajo se v industrijskih postopkih za proizvodnjo organskih in anorganskih spojin ter v rafinaciji nafte (npr. v sintezah amoniaka, v hidrogeniranju maščob in olefinov).

V to skupino katalizatorjev spadajo še naslednji proizvodi:

1.

nekateri preparati na osnovi spojin prehodnih kovin, katerih vloga je olajšanje oksidacije, s tem pa odstranjevanje ogljikovih ostankov v obliki zgorevanja ogljikovega dioksida (kot npr. v kotlih in gorilcih);

2.

katalizatorji, ki jih imenujejo „katalizatorji za dogorevanje“, in ki zmanjšujejo onesnaževalni učinek izpušnih plinov v izpušnih sistemih motornih vozil. To se doseže s pretvorbo ogljikovega monoksida v ogljikov dioksid in s pretvorbo drugih toksičnih proizvodov (npr. heterocikličnih spojin), ki so rezultat zgorevanja bencina.

3815 90 10 in 3815 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata zmesi na osnovi spojin, katerih narava in razmerja so zelo odvisni od vrste kemične reakcije, katero naj bi katalizirali. Pogosto jih uporabljajo v proizvodnji plastike pod imenom „iniciatorji“, „posredniki“, „terminatorji“ ali „telomerji“ ter kot sredstva za zamreženje.

Mednje spadajo:

1.

„radikalski“ katalizatorji

To so preparati na osnovi organskih snovi, ki se v pogojih reakcije počasi razgrajujejo in proizvajajo delce, ki ob trčenju z začetnimi monomeri vzpodbujajo nastanek vezi in tvorbo novih prostih radikalov, ki lahko ponovijo postopek in daljšajo verigo.

Med radikalske katalizatorje spadajo:

(a)

preparati na osnovi peroksidov vrste R-O-O-R′ (organske raztopine peroksidov, kot sta acetilni in dibenzoilni peroksid). Med reakcijo se tvorita radikala RO· in R′O· in delujeta kot aktivatorja;

(b)

preparati na osnovi azo spojin (kot npr. azobisizobutiro nitril), ki se med postopkom razgrajujejo in pri tem sproščajo dušik ter tvorijo proste radikale;

(c)

redoks preparati (npr. zmesi kalijevega peroksida in dodecilmerkaptana), v katerih nastanejo aktivacijski radikali s pomočjo redoks reakcije.

2.

ionski katalizatorji

To so v glavnem organske raztopine spojin, ki proizvajajo ione, sposobne povezovanja na dvojne vezi in reproduciranja aktivnih mest v dobljenem proizvodu.

Mednje spadajo:

(a)

katalizatorji Zieglerjevega tipa za proizvodnjo poliolefinov (npr. zmesi titana in trietil aluminija);

(b)

katalizatorji Ziegler-Natta tipa (stereokatalizatorji, usmerjevalni katalizatorji), kot so zmesi titanovega triklorida in trialkil aluminija. Uporabljajo se za proizvodnjo izotaktičnega polipropilena in etilen-olefinskih blok kopolimerov;

(c)

katalizatorji za proizvodnjo poliuretanov (npr. zmesi trietilen diamina in kositrovih spojin);

(d)

katalizatorji za proizvodnjo amino plastik (npr. fosforna kislina v organskem topilu).

3.

katalizatorji za polikondenzacijske reakcije

To so preparati na osnovi raznih spojin (npr. zmesi kalcijevega acetata, antimonovega trioksida, titanovih alkoholatov itd.).

3821 00 00

Pripravljene podlage za razvoj ali vzdrževanje mikroorganizmov (vključno z virusi in podobnimi organizmi) ali rastlinskih, človeških ali živalskih celic

Ta tarifna številka ne zajema jajc, ki navkljub njihovi brezkužnosti niso bila pripravljena oz. namenjena za vzgojo mikro organizmov (tarifna številka 0407 ali 0408).

3823

Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kislinska olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi

3823 11 00

Stearinska kislina

V smislu te tarifne podštevilke pomeni stearinska kislina mešanico maščobnih kislin, ki so pri normalni temperaturi v trdnem stanju in imajo najmanj 30 mas. % in največ 90 mas. % stearinske kisline, preračunano na težo suhega proizvoda.

Proizvodi, v katerih je 90 mas. % ali več stearinske kisline, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2915 70 50.

3823 12 00

Oleinska kislina

V smislu te tarifne podštevilke pomeni oleinska kislina mešanice maščobnih kislin, ki so pri normalni temperaturi tekoče in v katerih je 70 mas. % in največ 85 mas. % oleinske kisline, preračunano na težo suhega proizvoda.

Proizvodi, v katerih je 85 mas. % ali več oleinske kisline, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 2916 15 00.

3823 13 00

Maščobne kisline talovega olja

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3823, del (A), drugi odstavek, (3).

Tovrstni proizvodi, ki vsebujejo manj kot 90 mas. % maščobnih kislin, se uvrščajo pod tarifno številko 3803 00.

3823 70 00

Industrijski maščobni alkoholi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3823, del (B).

Sem spadajo samo tehnični maščobni alkoholi (mešani aciklični alkoholi), pri katerih čistoča nobene posamične alkoholne sestavine ne presega 90 mas. %, preračunano na težo suhega proizvoda.

Proizvodi, pri katerih čistoča enega izmed alkoholov v sestavi presega 90 mas. %, se uvrščajo pod tarifno številko 2905.

3824

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemijski proizvodi in preparati kemijske industrije in sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

3824 10 00

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3824, del (A).

3824 30 00

Neaglomerirani karbidi kovin, med seboj pomešani ali pomešani s kovinskimi vezivi

Ta tarifna podštevilka zajema praške, pripravljene za pretvorbo v „trde kovine“ s sintriranjem. Sestavljeni so iz različnih kovinskih karbidov (volframovega, titanovega, tantalovega in niobijevega karbida), s kovinskim vezivom ali brez njega (kobaltov ali nikljev prah). Pogosto vsebujejo majhne količine parafinskega voska (okoli 0,5 mas. %). Pod to tarifno podštevilko se uvršča vsakršna zmes enega izmed zgoraj navedenih karbidov s kovinskimi vezivi, čeprav posamezni karbid spada pod tarifno številko 2849.

3824 40 00

Pripravljeni dodatki za cemente, malte ali betone

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3824, del (B), šesti odstavek, (3).

3824 50 10

Beton, pripravljen za vlivanje

Ta tarifna podštevilka zajema beton, ki mu je dodana voda. Običajno se transportira v tovornjakih-hruškah.

3824 50 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

beton, ki še ni zmešan z vodo;

2.

malto.

3824 60 11 do 3824 60 99

Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44

Te tarifne podštevilke zajemajo vrste sorbitola (D-glucitola), ki ne kristalizirajo. Te vrste se običajno pridobivajo s hidrogenizacijo pri visokem pritisku glukoznega sirupa, ki vsebuje delež drugih oligosaharidov. Njihova vsebnost sorbitola (D-glucitola) je med 60 in 70 mas. % preračunana na suho snov, ostanek sestavljajo predvsem delno hidrogenirani polialkoholi in oligosaharidi. Zaradi tega je težnja sorbitola (D-glucitola) po kristaliziranju v veliki meri zmanjšana (zato je oznaka takega sorbitola: nekristaliziran sorbitol).

Sorbitol, ki izpolnjuje pogoje iz opombe 1 k poglavju 29, se uvršča pod tarifne podštevilke 2905 44 11 do 2905 44 99.

3824 71 00 do 3824 79 00

Mešanice, ki vsebujejo halogenirane derivate metana, etana ali propana

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 3824 71 do 3824 79,

3824 90 10

Naftni sulfonati, razen naftnih sulfonatov alkalnih kovin, amonijaka ali etanolaminov; tiofenirane sulfonske kisline, iz olj pridobljenih iz bituminoznih mineralov, in njihove soli

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

petrolejeve sulfonate kalcija in barija, v katerih je v glavnem med 55 do 70 mas. % mineralnega olja. Uporabljajo se predvsem v proizvodnji dodatkov za mineralna olja;

2.

tiofenirane sulfonske kisline olj, dobljenih iz olj iz bitumenskih mineralov in proizvedenih s suho destilacijo nekaterih bitumenskih skrilavcev, kateri sledi obdelava z žveplovo kislino. Namenjene so uporabi v farmaciji, vsebnost žvepla v njih pa je v glavnem večja od 9 mas. %. Pod to tarifno podštevilko spadajo tudi njihove soli, predvsem soli kalcija.

3824 90 15

Ionski izmenjevalci

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3824, del (B), šesti odstavek, (14).

Ta tarifna podštevilka zajema ionske izmenjevalce na osnovi sulfoniranega ogljika, pa tudi nekaterih vrst gline, če so na osnovi posebnega obdelavnega postopka primerni za uporabo kot ionski izmenjevalci (večinoma kationski); med njimi je glaukonit v obliki alumino-silikatnega gela, ki se pridobiva iz peščenega laporja iz morja. Uporablja se predvsem za mehčanje vode. Drugi proizvodi, ki se uporabljajo za iste namene, temelje na montmorilonitu in kaolinitu.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi sintetične ionske izmenjevalce, kot so umetni zeoliti in ionske izmenjevalce na osnovi aluminijevega oksida ali silikagela.

Pod to tarifno podštevilko se ne uvrščajo:

(a)

čisti silikagel (tarifna podštevilka 2811 22 00);

(b)

čisti aluminijev oksid ali hidroksid, aktiviran ali neaktiviran (tarifna podštevilka 2818 20 00 ali 2818 30 00);

(c)

umetni zeoliti, ki ne vsebujejo vezivnih sredstev (tarifna podštevilka 2842 10 00), v skladu s del (B), (14) pojasnjevalnih opomb HS v zvezi s tarifno številko 3824 in

(d)

aktivirana glina (tarifna podštevilka 3802 90 00).

3824 90 20

Lovilci (geterji) za vakuumske cevi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode imenovane „geterji“. Delijo se v „uparjene geterje“ in „geterje v masi“.

Prvi so med proizvodnjo v cevi uparjeni, mednje pa spadajo: proizvodi, ki sestojijo tako iz aluminija kot iz barija, magnezija, tantala, torija itd. in so v obliki žice ali peletov. V to skupino spadajo tudi zmesi barijevega in stroncijevega karbonata na tantalovi žici.

Drugo skupino sestavljajo samo segrevani, vendar ne uparjeni geterji. Ti imajo le kontaktni adsorbcijski učinek. Večinoma sestojijo iz čistih kovin (tantala, volframa, cirkonija, niobija, torija) in so v obliki žic, oblatov itd.. Ti geterji se zaradi tega ne morejo uvrščati pod to tarifno podštevilko.

3824 90 30

Naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

Naftenske kisline so zmesi monokarbocikličnih alicikličnih kislin, dobljenih med rafinacijo surovega olja določenega izvora (predvsem iz držav nekdanje ZSSR).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi v vodi netopne soli naftenskih kislin (npr. aluminijeve, barijeve, svinčeve, kromove, kalcijeve, magnezijeve, kobaltove in cinkove soli) in estre teh kislin.

3824 90 45

Preparati, ki preprečujejo tvorbo vodnega kamna in podobni preparati, ki odstranjujejo vodni kamen

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3824, (B), šesti odstavek, (15), ter preparate, ki raztapljajo apnenčaste usedline.

3824 90 50

Preparati za elektrogalvanizacijo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. posebne preparate za galvanske kopeli za metaliziranje, za kopeli za elektro poliranje in proizvode za elektro jedkanje.

3824 90 55

Mešanice mono-, di-, in tri- estrov maščobnih kislin z glicerinom (emulgatorji za maščobe)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3824, (B), šesti odstavek, (11)

3824 90 65

Pomožni proizvodi za livarne (razen tistih, uvrščenih pod tarifno podštevilko 3824 10 00 )

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3824, (B), šesti odstavek, (6) in (43), se pod to tarifno podštevilko uvrščajo še:

1.

preparati za livarska jedra in kalupe na osnovi kalcijevega karbonata, voskov in barvil;

2.

preparati na osnovi dekstrina in natrijevega karbonata, ki so v obliki emulzij namenjeni za prevlačenje jeklarskih modelov;

3.

pesek, prevlečen s tanko plastjo sintetične smole, namenjen za proizvodnjo livarskih jeder;

4.

proizvodi za razplinjevanje jekla;

5.

sredstva za ločevanje od modelov (razen sredstev, ki se uvrščajo pod tarifno številko 3403).

3824 90 70

Ognjevarni, vodotesni in podobni zaščitni preparati, ki se uporabljajo v gradbeništvu

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

proizvode za zaščito pred ognjem (npr. proizvode na osnovi amoniakovih spojin, ki pod vplivom vročine nabreknejo in tvorijo izolacijsko plast delov zgradbe);

2.

proizvode, ki so večinoma na osnovi silikatov in ki se uporabljajo za impregnacijo fasad zgradb kot zaščita pred vodo in

3.

proizvode – dodatki betonu, ki zaustavljajo podtalno vodo.

ODDELEK VII

PLASTIČNE MASE IN PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS; KAVČUK IN PROIZVODI IZ KAVČUKA IN GUME

POGLAVJE 39

PLASTIČNE MASE IN PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS

Opomba 6

V tej opombi in v opombi 4 k 32. poglavju izraz „raztopine“ ne zajema koloidnih raztopin.

 

I. PRIMARNE OBLIKE

 

Glede definicije izraza „primarne oblike“ glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, „Primarne oblike“.

3901

Polimeri etilena, v primarnih oblikah

3901 10 10 in 3901 10 90

Polietilen (PE) z relativno gostoto pod 0,94 (PE LD)

Ti tarifni podštevilki zajemata samo homopolimere etilena, npr. polimere, v katerih etilen predstavlja 95 mas. % ali več celotne vsebnosti polimera.

Relativna gostota polietilena mora biti določena s polimerom brez aditivov.

Tekoči polietilen se pod ti tarifni podštevilki uvršča samo, če izpolnjuje pogoje določene v opombi 3 (a) k temu poglavju. V nasprotnem primeru se uvršča pod tarifne podštevilke 2710 12 11 do 2710 19 99.

Polietilenski voski se uvrščajo pod tarifno številko 3404.

3901 20 10 in 3901 20 90

Polietileni z relativno gostoto 0,94 ali več

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90.

3901 90 30 in 3901 90 90

Drugo

V skladu z opombo 4 in opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju, se pod ti tarifni podštevilki uvrščajo:

1.

kopolimeri etilena in monomeri, razen vinil acetata (npr. kopolimeri etilena in propilena), pa tudi mešanice polimerov s podobno zgradbo, v katerih je etilen prevladujoč komonomer;

2.

kemično modificirani polietilen, kot je opredeljeno v opombi 5 k temu poglavju (npr. klorinirani polietilen in klorosulfonirani polietilen).

3902

Polimeri propilena ali drugih olefinov, v primarnih oblikah

3902 10 00

Polipropilen (PP)

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90, prvi odstavek, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Pod to tarifno podštevilko se ne uvršča tekoči propilen, če ne izpolnjuje pogoje določene v opombi 3(a) k temu poglavju (npr. tripropilen ali tetrapropilen – tarifne podštevilke 2710 12 11 do 2710 19 99).

3902 20 00

Poliizobutilen (PIB)

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3902, tretji in četrti.

Pod to tarifno podštevilko se ne uvršča tekoči izobutilen, če ne izpolnjuje pogoje določene v opombi 3(a) k temu poglavju (npr. tri-izobutilen – tarifne podštevilke 2710 12 11 do 2710 19 99).

3902 30 00

Kopolimeri propilena

Ta tarifna podštevilka zajema kopolimer ali mešanico kopolimerov, v kateri je 45 mas. % etilena, 35 mas. % propilena in 20 mas. % izobutilena, ker propilen in izobutilen, ki se kot polimera uvrščata pod tarifno številko 3902, predstavljata 55 mas. % kopolimera in v razmerju do celote prevladujeta nad etilenom. Še več: propilen je tisti v – kopolimeru, ki prevladuje tudi nad izobutilenom (uporaba opombe 4 in opombe 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju).

Če je navedeno razmerje propilena in izobutilena obratno, se zadevni kopolimer uvršča pod tarifne podštevilke 3902 90 10 do 3902 90 90.

3902 90 10 do 3902 90 90

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, trgovsko znane kot poli(alfa-olefini), ki se v glavnem pridobivajo s šibko polimerizacijo dec-1-ena, kateri sledi hidrogenizacija tako dobljenega proizvoda in ločba frakcij bogatih s C20-, C30-, C40- in C50- ogljikovodiki s pomočjo frakcionirane destilacije. Te frakcije mešajo, da dobijo različne vrste komercialnih poli(alfa-olefinov).

To so tekočine, za katere ni treba, da izpolnjujejo pogoje predpisane v opombi 3 (c) k temu poglavju, vendar pa mora izpolnjevati pogoje določene v opombi 3 (a) k temu poglavju in se uporabljajo kot nadomestki mineralnih olj pri proizvodnji sintetičnih in polsintetičnih mazivnih olj, katerim zagotavljajo večji indeks viskoznosti, nižjo točko tečenja, izboljšujejo toplotno stabilnost, višajo plamenišče in zmanjšujejo hlapljivost.

3903

Polimeri stirena, v primarnih oblikah

Ta tarifna številka ne zajema stireniziranih poliestrov (tarifna številka 3907).

3903 11 00 in 3903 19 00

Polistiren (PS)

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90, prvi odstavek, se uporablja mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

3904

Polimeri vinilklorida (PVC) ali drugih halogeniranih olefinov, v primarnih oblikah

Vinilni polimer je polimer, katerega monomer ima naslednjo formulo:

Image

Pri tem vez C-X ni niti vez ogljik-ogljik (C-C) niti ogljik-vodik, (C-H).

3904 10 00

Polivinilklorid (PVC), nepomešan z drugimi snovmi

Pojasnjevalne opombe komentarja k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90, prvi odstavek, se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

3904 21 00 in 3904 22 00

Drug polivinilklorid

Pojasnjevalne opombe komentarja k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90, prvi odstavek, se uporablja mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

3904 30 00

Kopolimeri vinilklorida-vinilacetata

Ta tarifna podštevilka zajema samo:

1.

kopolimere vinilklorida, v katerih je vinilnklorid prevladujoč monomer;

2.

mešanice polivinilklorida in polivinilacetata, v katerih je vinilniklorid prevladujoč monomer.

3904 40 00

Drugi kopolimeri vinilklorida

Ta tarifna podštevilka zajema npr. kopolimere vinilklorida in etilena, v katerih je vinilklorid prevladujoč komonomer.

3904 61 00

Politetrafluoroetilen (PTFE)

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90, prvi odstavek, se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

3904 69 80

Drugi

Pod to tarifno podštevilko se uvrščata poliklorotrifluoroetilen in polivinilidenfluorid.

3906

Akrilni polimeri v primarnih oblikah

3906 10 00

Polimetilmetakrilat (PMMA)

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90, prvi odstavek, se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

3906 90 90

Drugi

Pod to tarifno podštevilko se uvršča poliakrilonitril.

Vanjo se ne uvrščajo:

(a)

akrilni polimeri, ki tvorijo ionske izmenjevalce (tarifna številka 3914 00 00) in

(b)

kopolimeri akrilonitrila, ki izpolnjujejo pogoje, določene v opombi 4 k poglavju 40 (poglavje 40).

3907

Poliacetali, drugi polietri in epoksidne smole, v primarnih oblikah; polikarbonati, alkidne smole, polialilestri in drugi poliestri, v primarnih oblikah

Glede definicije predpone „poli“ v smislu te tarifne številke, glej opombo 1 (a) (1) k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

3907 20 11 do 3907 20 99

Drugi polietri

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi kemično modificirane polietre (razen poliacetalov) (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3907, (2)).

3907 40 00

Polikarbonati (PC)

Ta tarifna podštevilka zajema kopolimere, ki vsebujejo komponento polikarbonata in komponento polietilenteraftola, če prevladuje polikarbonat (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam tega poglavja pod splošno, (B), (1), šesti odstavek.

3907 60 20 in 3907 60 80

Polietilen tereftalat (PET)

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

Ti tarifni podštevilki zajemata kopolimere s komponento polikarbonata in komponento polietilenterftalata, če prevladuje polietilenterftalat (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam tega poglavja pod splošno, (B), (1), šesti odstavek).

3907 60 20

Z viskoznim številom 78 ml/g ali več

Polietilentereftalat z viskoznim številom 78 ml/g ali več se v glavnem uporablja za proizvodnjo plastenk.

Viskozno število je izračunano v skladu s standardom ISO 1628-5, pri čemer se kot topilo uporabi diklorocetna kislina.

3908

Poliamidi (PAM), v primarnih oblikah

3908 10 00

Poliamid (PAM) -6, -11, -12, -6,6, -6,9, -6,10 ali -6,12

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 3901 10 10 in 3901 10 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi z to tarifno podštevilko.

3909

Amino smole, fenolne smole in poliuretani, v primarnih oblikah

Glede uvrščanja kopolimerov narejenih iz monomerov smol, na katere se nanaša to poglavje, in glede uvrščanja njihovih mešanic, glej opombo 4 k temu poglavju,.

3911

Naftne smole, kumaron-inden smole, politerpeni, polisulfidi, polisulfoni in drugi proizvodi, navedeni v opombi 3 k temu poglavju, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah

3911 10 00

Naftne smole, kumaron, inden ali kumaron-inden smole ter politerpeni

Politerpeni iz te tarifne podštevilke štejejo za polimere in mešanice polimerov, v katerih eden ali več terpenskih polimerov predstavlja 95 mas. % ali več celotne vsebnosti polimerov.

3911 90 11 do 3911 90 19

Proizvodi kondenzacije ali preureditvene polimerizacije, kemično modificirani ali nemodificirani

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3911, prvi odstavek, (2) do (5).

3912

Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah

3912 11 00 in 3912 12 00

Celulozni acetati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3912, (B), drugi odstavek, (1).

3912 20 11 do 3912 20 90

Nitrati celuloze (vključno s kolodiji)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3912, (B), drugi odstavek, (2).

3912 20 11

Kolodiji in keloidin (celulozni tetranitrat)

Kolodij je raztopina 12 mas. % nitroceluloze v mešanici etra in alkohola. Po sušenju pusti ta raztopina prožno plast nitroceluloze, katere prožnost se lahko še poveča z dodatkom ricinovega olja. Kolodij se lahko pridobiva tudi z raztapljanjem nitroceluloze v acetonu. Uporablja se za pripravo fotografskih emulzij in v medicini.

Keloidin se dobi iz kolodija z delnim odparevanjem topil. Je v trdnem stanju.

3912 20 19

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema neplasticirane celoluzne nitrate (nitrocelulozo), razen kolodija in keloidina, četudi so iz varnostnih razlogov navlaženi (ponavadi z etilnim ali butilnim alkoholom), ali pa so narejeni kot neškodljivi zaradi kakšnih drugih postopkov.

3912 31 00 do 3912 39 85

Celulozni etri

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3912, (B), drugi odstavek, (4).

3912 31 00

Karboksimetilceluloza (CMC) in njene soli

Karboksimetilna celuloza (CMC) se pridobiva z reakcijo monoklorocetne kisline in alkalne celuloze. Uporablja se pretežno kot zgoščevalec in kot koloidno zaščitno sredstvo.

3912 39 85

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema metilcelulozo, etilcelulozo, benzilcelulozo in hidroksietilcelulozo.

3912 90 10

Celulozni estri

Ta tarifna podštevilka zajema celulozni propionat in celulozni butirat.

3912 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema celulozo v primarnih oblikah, ki ni navedena in ne zajeta na drugem mestu.

Regenerirana celuloza se v glavnem ne uvršča pod to tarifno podštevilko, in sicer zaradi njene običajne trgovske oblike. V obliki finega in prozornega filma se uvršča pod tarifno številko 3920 ali 3921, v obliki tekstilnih vlaken pa v poglavje 54 ali 55.

Ta tarifna podštevilka zajema mešanice celuloznih estrov in celuloznih etrov (glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju).

3913

Naravni polimeri (npr. alginska kislina) in modificirani naravni polimeri (npr. strjene beljakovine, kemični derivati naravnega kavčuka), ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah

3913 10 00

Alginska kislina, njene soli in estri

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3913, prvi odstavek, (1).

3913 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3913, prvi odstavek, (2) do (4).

II. ODPADKI, OSTRUŽKI IN OSTANKI; POLIZDELKI; IZDELKI

3915

Odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas

Izraz „plastika“ je opredeljen v opombi 1 k temu poglavju.

Ta tarifna številka zajema:

1.

odpadke, ostružke in ostanke ene termoreaktivne snovi (že utrjene) in spremenjene v primarno obliko, ali

2.

odpadke, ostružke in ostanke mešanih plastik (termoplastične, termoreaktivne (že utrjene) ali pa obojih), spremenjenih v primarno obliko.

3916

Monofilamenti, katerih kateri koli premer presega 1 mm, palice, paličice in profilne oblike iz plastičnih mas, površinsko obdelane ali ne, toda drugače neobdelane

3916 90 10

Iz proizvodov, dobljenih s kondenzacijo ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificirani ali nemodificirani

Ta tarifna podštevilka zajema monofilamente, palice, paličice in profili iz poliestrov, poliamidov ali poliuretanov.

3916 90 50

Iz proizvodov adicijske polimerizacije

Glede definicije „proizvodi adicijske polimerizacije“ glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, „Polimeri“, drugi odstavek, (1).

Ta tarifna podštevilka zajema monofilamente, palice, paličice in profilne oblike iz polimerov propilena ali stirena, ali pa iz akrilnih polimerov.

3917

Cevi, tulci in pribor zanje (npr. spojke, kolena, prirobnice) iz plastičnih mas

Glede definicije izraza „cevi, tulci in upogljive cevi“ glej opombo 8 k temu poglavju.

3917 29 00

Iz drugih plastičnih mas

Ta tarifna podštevilka zajema cevi, tulce, upogljive cevi, izdelane iz proizvodov dobljenih s kondenzacijo ali preureditveno polimerizacijo, kemično modificirani ali ne, npr. iz fenolnih smol, amino smol, alkidnih smol in iz drugih poliestrov, poliamidov, poliuretanov in silikonov.

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, izdelane iz proizvodov adicijske polimerizacije, npr. iz politetrahaloetilenov, poliizobutilena, polimerov stirena, polimerov vinilidenklorida, polimerov vinilacetata ali iz drugih vinilnih estrov in akrilnih polimerov.

3918

Talne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali v ploščah; tapete, za stene ali strope, definirane z opombo 9 v tem poglavju

Ta tarifna številka zajema neperforirane obloge iz plastike v zvitkih ali v obliki plošč, kakršne se uporabljajo, npr.za prekrivanje teniških igrišč in teras.

3919

Samolepilne plošče, listi, filmi, folije, trakovi in druge podobne ploščate oblike iz plastičnih mas, vključno tudi tiste v zvitkih

Definicija izraza „samolepilen“ je podana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 3919, prvi odstavek. Pod to tarifno številko se ne uvrščajo ploščate oblike iz plastičnih mas, ki se lepijo samo na gladko površino, kot je steklo.

Blago iz te tarifne številke ima pogosto zaščitno plast papirja ali plastičnih mas. Ta zaščitna plast se ne upošteva pri uvrščanju teh proizvodov.

3919 10 12 do 3919 10 80

V zvitkih, širokih do vključno 20 cm

Te tarifne podštevilke zajemajo lepilne trakove z nalepkami in na nosilcih za enkratno uporabo, ki služijo predvsem predstavitvam za prodajo na drobno in večinoma niso ponovno uporabni.

3919 10 12 do 3919 10 19

Trakovi, prevlečeni z nevulkaniziranim naravnim ali sintetičnim kavčukom

Te tarifne podštevilke zajemajo samo samolepilne trakove (npr. trakove, ki jih je mogoče prepoznati kot trakove, namenjene za uporabo samo ali izključno kot sredstva za nalepljanje). Takšni trakovi se uporabljajo večinoma za pakiranje blaga in za podobne namene.

3920

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas, ki nimajo celičaste strukture in so neojačani, nelaminirani, brez podloge, ali ki niso kombinirani z drugimi materiali

Glej opombo 10 k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka ne zajema trakov, katerih širina ne presega 5 mm (poglavje 54).

3920 20 80

Debeline nad 0,10 mm

Ta tarifna podštevilka zajema dekorativne trakove, kakršni se uporabljajo za pakiranje. So barvasti, svilasti in izdelani z ekstruzijo polimerov propilena.

Nastala orientacija molekul polimerov propilena povzroča cepljenje proizvoda, potem ko se trak ročno vzdolžno povleče, kar daje zmotni vtis, da gre za proizvod na osnovi vlaken.

Debelina traku je okoli 0,13 mm, lahko je tiskan in je primeren za kodranje. Večinoma je ta trak navit na vretena ali cevaste motke in se prodaja pod imenom plastični bolduk. Uporablja se za iste namene kot trakovi, ki se uvrščajo pod tarifno številko 5806. Dekorativni trak se običajno zavozla, če se uporabi za zavezovanje paketov.

Ta tarifna podštevilka zajema drugi trak, kakršen se uporablja za pakiranje. V masi je lahko obarvan ali neobarvan, dobljen pa je z ekstruzijo polimerov propilena.

Za razliko od navedenih dekorativnih trakov, ta trak ni svilastega videza. Je debelejši in bolj tog, za kodranje ni primeren. Njegova površina je lahko izbočena, jamičasta in je lahko potiskana.

Ta trak se z zatezanjem namesti okoli pakiranja, njegovi konci se nato zavarijo s toploto, ali pa spnejo s pomočjo kovinske ali plastične sponke.

Ta tarifna podštevilka ne zajema trakov, katerih širina ne presega 5 mm (tarifna podštevilka 5404 90 10).

3920 43 10 in 3920 43 90

Ki vsebujejo ne manj kot 6 % mehčalcev

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 3920 43 in 3920 49.

3920 49 10 in 3920 49 90

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 3920 43 in 3920 49.

3920 73 10

Filmi v kolutih ali trakovih, za kinematografijo ali fotografijo

Ta tarifna podštevilka zajema liste, primerne za uporabo v kinematografiji ali fotografiji kot nosilni material, za svetlobno občutljive materiale.

3921

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi iz plastičnih mas

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 3920.

3921 90 41

Laminirani proizvodi, izdelani pod visokim pritiskom, z dekorativno površino na eni ali na obeh straneh

Ta tarifna podštevilka zajema laminirane liste, ki so sestavljeni iz plasti vlaknatega materiala (papirja), ki je impregniran s smolami (ki se utrjujejo s toploto) in povezan s pomočjo toplote in pritiska najmanj 5 MPa. Zunanja plast ali plasti so dekorativnih barv ali vzorcev (npr. imitacija lesa).

Listi z dekorativnimi plastmi na obeh straneh se uporabljajo v navpični smeri (npr. kot predelki v vitrinah in izložbenih oknih), medtem ko se listi z eno dekorativno stranjo uporabljajo predvsem kot prevleke za iverne lesene plošče.

3923

Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga (embalaža), iz plastičnih mas; zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala, iz plastičnih mas

3923 90 00

Drugo

Mreže vlečene v cevno obliko iz te tarifne podštevilke so namenjene za pakiranje, prodajajo se v nedoločenih dolžinah in se uporabljajo (ko se razrežejo na določene dolžine) za proizvodnjo vrečk in torb za pakiranje nekaterih vrst sadja in zelenjave (npr. jabolk, pomaranč, krompirja in čebule).

3924

Namizni pribor, kuhinjski pribor in drugi gospodinjski proizvodi in higienski ali toaletni izdelki, iz plastičnih mas

3924 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema spužve iz regenerirane celuloze, razrezane v oblike, ki so drugačne od pravokotnih (vključno kvadratnih), pa tudi spužve, narezane v pravokotne oblike (vključno kvadratne) z zadelanimi vogali, ali drugače obdelane.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

naravnih spužev (tarifna številka 0509) in

(b)

spužev, ki so zgolj narezane v pravokotnike (vključno kvadrate) (tarifna številka 3921).

3925

Gradbeni proizvodi za vgraditev iz plastičnih mas, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu

Glej opombo 11 k temu poglavju.

3925 20 00

Vrata, okna in njihovi okvirji ter pragovi za vrata

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 3925 20.

3925 90 10

Pribor in armature, namenjeni stalni vgradnji v vratih ali na njih, oknih, stopniščih, zidovih ali drugih delih stavb

Glej opombo 11 (ij) k temu poglavju.

POGLAVJE 40

KAVČUK IN PROIZVODI IZ KAVČUKA IN GUME

Splošno

V smislu opombe 4 (a) k temu poglavju izraz „netermoplastične snovi“ pomeni snovi, ki jih ni mogoče ponovno zmehčati s segrevanjem, tako da bi jih bilo možno oblikovati z modeliranjem ali iztiskavanjem.

4001

Naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih - nevulkanizirani

4001 21 00

Dimljeni kavčuk v obliki listov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4001, del (B), (1), prvi odstavek.

4001 29 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4001, del (B), (1), drugi in četrti odstavek.

Ta tarifna podštevilka zajema svetlo, rjavo in rebrasto naravno vrsto gume za podplate ter na zraku sušene liste, reaglomerirana zrnca kavčuka in sipek prah naravnega kavčuka.

4002

Sintetični kavčuk in faktis, dobljena iz olja, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih; mešanice katerega koli proizvoda iz tarifne številke 4001 s katerim koli proizvodom iz te tarifne številke, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih

4002 99 10

Proizvodi, modificirani z vgradnjo plastike

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanaša opomba 4 (c) k temu poglavju, razen depolimeriziranega naravnega kavčuka (tarifna podštevilka 4002 99 90).

4002 99 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema karboksilirane akrilonitril- butadienske kavčuke (SNBR), akrilonitril-izoprenske kavčuke (NIR) in fatiks, dobljen iz olj.

4005

Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih

4005 20 00

Raztopine; disperzije, razen tistih iz tarifne podštevilke 4005 10

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4005, (B), prvi in drugi odstavek, (2).

4005 91 00

Plošče, listi in trakovi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4005, (B), prvi in drugi odstavek, (3) in (4).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi plošče, liste in trakove nevulkaniziranega kavčuka, nerazrezanega ali razrezanega samo v pravokotne (vključno kvadratne) oblike, na eni strani prekrite s plastjo lepljive snovi. Nanos lepljive snovi pomeni bolj površinsko obdelavo v smislu opombe 9 k temu poglavju. Takšno blago, ki ima ločljivo plast papirja, tekstilne snovi itd., ki ščiti lepilo, ostane uvrščeno pod to tarifno podštevilko.

4005 99 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4505, del (B), prvi in drugi odstavek, (5).

4009

Cevi iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume, s priborom ali brez njega (npr. spojnice, kolena, prirobnice)

4009 12 00

S priborom

Cevi iz te tarifne podštevilke imajo lahko pribor iz kakršnega koli materiala.

4009 22 00

S priborom

Glej opombo k tarifni podštevilki 4009 12 00.

4009 32 00

S priborom

Glej opombo k tarifni podštevilki 4009 12 00.

4009 42 00

S priborom

Glej opombo k tarifni podštevilki 4009 12 00.

4011

Nove pnevmatike, iz gume

4011 20 10

Z indeksom obremenitve do vključno 121

Indeks obremenitve je vedno označen na pnevmatiki. Določen je z Direktivo sveta 92/23/ES(UL L 129, 14.5.1992, str. 95)

4011 20 90

Z indeksom obremenitve nad 121

Glej opombo k tarifni podštevilki 4011 20 10.

4011 61 00 do 4011 69 00

Druge, z vzorcem ribje kosti ali podobnim vzorcem

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4011 61 do 4011 69.

4011 62 00

Ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, s premerom platišča do vključno 61 cm

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4011 62, 4011 63, 4011 93 in 4011 94.

4011 63 00

Ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, s premerom platišča več kot 61 cm

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4011 62, 4011 63, 4011 93 in 4011 94.

4011 93 00

Ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, s premerom platišča do vključno 61 cm

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4011 62, 4011 63, 4011 93 in 4011 94.

4011 94 00

Ki se uporabljajo za gradbena ali industrijska vozila in stroje, s premerom platišča več kot 61 cm

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4011 62, 4011 63, 4011 93 in 4011 94.

4015

Oblačilni predmeti in pribor za oblačila (vključno rokavice, palčniki in rokavice brez prstov) za vse namene, iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen trde gume

4015 11 00

Kirurške

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4015 11.

Ta tarifna številka se ne omejuje le na kirurške rokavice v sterilnih pakiranjih. Vključene so tudi druge rokavice, ki ustrezajo ali so enakovredne označbam EN 455-1 in EN 455-2.

4015 19 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

palčnike in rokavice za industrijsko rabo in

2.

rokavice za radiologe, ki so odporne proti žarkom X (rentgenskim žarkom) zaradi uporabljene mešanice na osnovi svinčevega karbonata.

4015 90 00

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4015 (razen rokavic, palčnikov in rokavic brez prstov), se pod to tarifno podštevilko uvrščajo tudi oblačila, ki se uporabljajo za zaščito pred sevanjem ali zračnim pritiskom (oblačila za pilote), če niso kombinirana z dihalnimi aparati. Če so kombinirana z dihalnimi aparati, se uvrščajo pod tarifno številko 9020 00 00.

4016

Drugi izdelki iz vulkaniziranega kavčuka (gume), razen iz trde gume

4016 91 00

Talne obloge, pregrinjala in predpražniki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4016, drugi odstavek, (2).

4016 99 52 do 4016 99 97

Drugo

Poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4016, drugi odstavek, (7) do (14), te tarifne podštevilke zajemajo tudi proizvode gladilne kocke, ki se (če so prevlečene s smirkovim papirjem) uporabljajo za ročno loščenje nekaterih proizvodov.

ODDELEK VIII

SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, USNJE, KRZNA IN KRZNENI IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI; IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV (RAZEN IZ SVILENEGA KATGUTA)

POGLAVJE 41

SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE (RAZEN KRZNA) IN USNJE

4101

Surove kože, govedi (vključno bivolov) ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene

4101 20 10 do 4101 20 80

Cele kože govedi, necepljene, ki tehtajo do vključno 8 kg, če so suhe, do vključno 10 kg, če so suho nasoljene, ali do vključno 16 kg, če so sveže, mokro nasoljene ali drugače konzervirane

Kože iz teh tarifnih podštevilk štejejo za cele ne glede na to, ali so jim bile noge in glava odstranjene ali ne. Vendar pa ne smejo biti cepljene, kar pomeni, da normalna debelina kož ne sme biti razdeljena v dve ali več plasti.

4101 20 10

Sveže

Ta tarifna podštevilka zajema kože, ki so bile z živali samo posnete. Ohlajene kože z dlako ali brez dlake prav tako spadajo pod to tarifno podštevilko.

4101 20 30

Mokro nasoljene

Ta tarifna podštevilka zajema kože z dlako ali brez dlake, ki so bile pred gnitjem zaščitene samo z dodatkom soli.

4101 20 50

Posušene ali suho nasoljene

Ta tarifna podštevilka zajema posušene kože z dlako ali brez dlake in kože (zaščitene s preprostim sušenjem, z ali brez dodatka razkužil) in suho-nasoljene kože z dlako ali brez dlake.

4101 20 80

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema apnane kože z dlako ali brez dlake, (namakane v apneno vodo ali prevlečene s pasto, ki vsebuje apno), piklane kože z dlako ali brez dlake (potopljene v šibke raztopine klorovodikove ali žveplove kisline ali v druge kemikalije, ki jim je dodana sol) ter kože z dlako ali brez dlake, drugače zaščitene.

4101 50 10 do 4101 50 90

Cele kože in kože z dlako ali brez dlake, ki tehtajo več kot 16 kg

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 4101 20 10 do 4101 20 80.

4101 50 10

Sveže

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4101 20 10.

4101 50 30

Mokro nasoljene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4101 20 30.

4101 50 50

Posušene ali suho nasoljene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4101 20 50.

4101 50 90

Druge

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4101 20 80.

4101 90 00

Druge, vključno kruponi, polkruponi in trebuhi

Krupon obsega kožo, ki prekriva hrbet in zadnjico. Ta koža je najdebelejša, najmočnejša in je zato najbolj cenjeni del kože.

Polkruponi so dobljeni z delitvijo krupona na dva dela vzdolž hrbtenice.

4102

Surove kože ovac ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1 (c) k temu poglavju

4102 10 10

Jagnjet

Ta tarifna podštevilka zajema kože s površino največ do 0,75 m2.

4102 10 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema kože s površino več kot 0,75 m2.

4102 21 00

Piklane

Glede piklanih kož glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4101 20 80.

4103

Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane in nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1 (b) ali 1 (c) k temu poglavju

4103 20 00

Plazilcev

Ta tarifna podštevilka zajema kože pitonov, udavov, aligatorjev, kajmanov, iguan, gavialov in kuščarjev.

4104

Strojene ali „crust“ kože goved (vključno bivolov) ali kopitarjev, brez dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

Glej opombi 2 (A) in 2 (B) k temu poglavju.

4104 11 10 do 4104 19 90

Mokre (vključno strojene s kromom (wet-blue))

Strojene kože iz teh tarifnih podštevilk so posebno razpoznavne po njihovi mesni strani, na kateri je predvsem na vogalih vidnih nekaj originalnih podkožnih vlaken. Zaradi tega ima mesna stran vlaknasto in hrapavo površino. Delno strojene (predstrojene) kože se uvrščajo med strojene kože, ki dalje niso obdelane.

Postopki, ki dopolnijo lastnosti usnja in med katerimi odstranijo z usnja tako strojilo kot ostanke vode (npr. s pranjem, ožemanjem, stiskanjem, sušenjem in razvlekovanjem), ne vplivajo na uvrščanje tega usnja. To velja tudi za samo preprosto cepljenje strojenih kož, ki dalje niso obdelane.

4104 11 10 do 4104 11 90

Nebrušene kože z licem, necepljene; cepljene z licem

Te tarifne podštevilke zajemajo surove kože z dlako ali brez z originalno cepljeno površino, ki postane vidna, ko je odstranjena povrhnjica, ne da bi bila odstranjena površina npr. z loščenjem ali glajenjem.

Ta tarifna podštevilka zajema surove kože in kože z zunanjo površino (dlakava stran).

4104 41 11 do 4104 49 90

Suhe („crust“)

Glej opombo 2 (B) k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k poglavju 41, (II), tretji odstavek.

4104 41 11 do 4104 41 90

Nebrušene kože z licem, necepljene; cepljene z licem

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 4104 11 10 do 4104 11 90.

4104 41 11

Vzhodnoindijske kože, cele, z odstranjenimi ali neodstranjenimi glavami in nogami, posamične mase do vključno 4,5 kg, drugače neobdelane, razen rastlinsko strojene, obdelane ali neobdelane na določen način, vendar očitno neustrezne za takojšnjo uporabo v proizvodnji usnjenih izdelkov

Ta tarifna podštevilka zajema surovo kožo mladih živali (teleta), ki je preprosto strojena z uporabo rastlinskih snovi. Te kože so lahko podvržene konzerviranju z rastlinskim oljem, da olajšajo njihov transport na velike razdalje.

Zanje je značilna trda in zgoščena struktura in svetlorjava barva, ki je posledica rastlinskega strojenja. Dlakava stran teh kož je gladka in celo satinirana, mesna stran pa večinoma dobro očiščena s strganjem. Pred uporabo v proizvodnji usnjenih izdelkov morajo biti tovrstne kože popolnoma predelane (v bistvu razstrojene) – kot take jih je mogoče šteti za predstrojene kože.

Te kože (znane kot madraške ali vzhodnoindijske surove kože (EI)) se v glavnem uvažajo iz Indije ali Pakistana. Običajno so pakirane po šest skupaj v stisnjenih zvitkih v slamnatih ovojih in jutastih vrečah.

4104 49 11

Vzhodnoindijske kože, cele, z odstranjenimi ali neodstranjenimi glavami in nogami, posamične mase do vključno 4,5 kg, drugače neobdelane, razen rastlinsko strojene, obdelane ali neobdelane na določen način, vendar očitno neustrezne za takojšnjo uporabo v proizvodnji usnjenih izdelkov

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4104 41 11.

4105

Strojene ali „crust“ kože ovac ali jagnjet brez volne, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

Glej opombi 2 (A) in 2 (B) k temu poglavju.

4105 10 00

Mokre (vključno strojene s kromom (wet-blue))

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 4104 11 10 in 4104 19 90.

4105 30 10 in 4105 30 90

Suhe („crust“)

Glej opombo 2 (B) v tem poglavju in pojasnjevalne opombe HS k poglavju 41 pod splošno, (II), tretji odstavek.

4105 30 10

Z rastlinskim predstrojem, indijskih kosmatih ovac, obdelane ali neobdelane na določen način, vendar očitno neustrezne za takojšnjo uporabo v proizvodnji usnjenih proizvodov

Ta tarifna podštevilka zajema kože, ki so strojene z uporabo rastlinskih snovi in potrebujejo še nadaljnje strojenje preden je postopek končan.

Kože, preprosto strojene z uporabo rastlinskih snovi, so bile konzervirane npr. z rastlinskim oljem, da bi bil omogočen njihov transport na velike razdalje.

Zanje je značilna trda in zgoščena struktura in svetlorumena barva, ki je posledica rastlinskega strojenja.

Te kože, znane kot madraške ali vzhodnoindijske surove kože, se v glavnem uvažajo iz Indije ali Pakistana. Običajno so pakirane po šest skupaj v stisnjenih zvitkih v slamnatih ovojih in jutastih vrečah.

4105 30 90

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo kože ovc in jagnjet, ki so obdelane z mešanico soli, galuna, jajčnega rumenjaka in moke (galunsko obdelano usnje). Te kože se v glavnem uporabljajo predvsem za proizvodnjo rokavic ali visokokakovostne obutve.

4106

Strojene ali „crust“ kože drugih živali, brez dlake ali volne, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

Glej opombe 2 (A) in 2 (B) v tem poglavju.

4106 21 00

Mokre (vključno strojene s kromom (wet-blue))

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 4104 11 10 in 4104 19 90.

4106 22 10 in 4106 22 90

Suhe („crust“)

Glej opombo 2 (B) k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k poglavju 41 pod splošno, (II), tretji odstavek.

4106 22 10

Z rastlinskim predstrojem, indijskih koz ali kozličkov, obdelane ali neobdelane na določen način, vendar očitno neustrezne za takojšnjo uporabo v proizvodnji usnjenih izdelkov

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4105 30 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

4106 31 00

Mokre (vključno strojene s kromom (wet-blue))

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 4104 11 10 in 4104 19 90.

4106 32 00

Suhe („crust“)

Glej opombo 2 (B) v tem poglavju in pojasnjevalne opombe HS k poglavju 41 pod splošno, (II), tretji odstavek.

4106 40 10

Z rastlinskim predstrojem

Ta tarifna podštevilka zajema surove rastlinsko predstrojene kože z dlako ali brez in kože, ki potrebujejo nadaljnje strojenje pred dokončanjem.

Zanje je značilna trda in zgoščena struktura in svetlorumena barva, ki je posledica rastlinskega strojenja.

4106 91 00

Mokre (vključno strojene s kromom (wet-blue))

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 4104 11 10 do 4104 19 90.

4106 92 00

Suhe („crust“)

Glej opombo 2 (B) v tem poglavju in pojasnjevalne opombe HS k poglavju 41 pod splošno, (II), tretji odstavek.

4107

Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, goved (vključno z bivoli) ali kopitarjev, brez dlak, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tarifne številke 4114

Usnje, ki ga zajema ta tarifna številka, je lahko dalje dodelano (strojeno, barvano, krišpano ali tiskano, glazirano, dodelano v semiš usnje, potiskano, itd.) ali pa pergamentno obdelano (glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, (III)).

4107 11 11 do 4107 11 90

Nebrušene kože z licem, necepljene

Te tarifne podštevilke zajemajo usnje, ki ni bilo cepljeno (to pomeni, da prvotna debelina ni bila razdeljena na dve ali več plasti), čeprav je bila njegova debelina zmanjšana zaradi strganja in odstranitve neravnin ali zalepljenih delcev na mesni strani.

4107 11 11

Goveji box

Goveji „box“ je s kromom ali včasih s kombiniranim postopkom obdelano telečje usnje, ki je na koncu barvano in polirano in se uporablja za proizvodnjo oglavov ali nekaterih torbičarskih izdelkov (ročne torbice, aktovke itd.). To usnje je zelo mehko.

4107 12 11

Goveji box

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4107 11 11.

4107 91 10 in 4107 91 90

Nebrušene kože z licem, necepljene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 4107 11 11 do 4107 11 90.

4107 91 10

Usnje za podplate

Zaradi uporabe tega usnja, ki zahteva trajnost in trpežnost, je to usnje znano kot usnje za podplate, brez „hranil“. Strojilna metoda, ki se za to usnje uporablja, je znana kot vodno strojenje (v nasprotju s strojenjem z maščobami, ki se uporablja za polnjeno usnje). Glavne obdelave tega usnja so: čiščenje usnjene strani, izpostavljanje zraku, ponavljajoče se tolčenje in valjanje pod pritiskom.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4107, tretji odstavek.

4112 00 00

Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, ovac ali jagnjet, brez volne, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tarifne številke 4114

Pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4107 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

4113

Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, drugih živali, brez volne, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tarifne številke 4114

Pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4107 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

4115

Umetno usnje na osnovi usnja ali usnjenih vlaken v ploščah, listih ali trakovih, tudi v zvitkih; obrezki in drugi ostanki usnja ali umetnega usnja, neprimerni za proizvodnjo usnjenih izdelkov; prah in moka iz usnja

Umetno usnje je izdelano na osnovi usnja ali usnjenih vlaken. Materiali zmožni sprijemanja kot so celuloza, sintetična in volnena vlakna, se včasih dodajajo umetnemu usnju za dosego specifičnih lastnosti. Količina teh vlaken mora biti dosti pod 50 %, da se to blago lahko uvršča pod tarifno številko 4115 („v ploščah, listih ali trakovih, tudi v zvitkih“). Usnjena vlakna so sestavljena iz drobcev kromovega usnja nastalih pri gubanju, rastlinskih belil, ostružkov ali drugih odpadkov. Naravni lateks je najpogosteje uporabljeno vezivno sredstvo.

Glavno področje uporabe umetnega usnja je industrija čevljev, ki ga uporablja za ojačitve, napetnice, vložke: notranje, srednje in zunanje za copate. Uporablja se tudi v torbarski industriji (npr. za zadnje dele ročnih kovčkov, šolskih torb, pregrade za aktovke in listnice) in na tehničnih področjih (okovi, pritrjevalni materiali itn.).

POGLAVJE 42

USNJENI IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI; IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV (RAZEN IZ SVILENEGA KATGUTA)

4202

Potovalni kovčki, ročki kovčki, kozmetični kovčki, poslovni kovčki, aktovke, šolske torbe, etuiji za očala, toki za daljnoglede, toki za fotoaparate, toki za glasbila, toki za puške, toki za samokrese in podobni izdelki; potovalke, izolirane torbe za hrano ali pijačo, toaletne torbice, nahrbtniki, ročne torbice, nakupovalne torbe, listnice, denarnice za kovance, tulci in mape za zemljevide, tobačnice, mošnjički za tobak, torbe za orodje, športne torbe, škatle za steklenice, škatle za nakit, pudrnice, škatle za jedilni pribor in podobne škatle iz usnja, umetnega usnja, plastičnih folij, tekstilnih materialov, vulkanfibra ali kartona, ali v celoti ali pretežno prevlečeni s temi materiali ali papirjem

Glede definicije izraza „zunanja stran“ glej dodatno opombo 1 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4202 11, 4202 21, 4202 31 in 4202 91.

Ta tarifna številka zajema prevleke za loparje, ki v celoti prekrivajo lopar in tudi takšne z ročajem ali naramnico ali brez nje.

Ta tarifna številka ne zajema prevlek za teniške loparje, loparje za badminton, palice za golf itd., če so izdelani iz tekstilnih materialov (običajno prevlečenih s plastiko), opremljenih ali neopremljenih z žepom za žogice (tarifna številka 6307).

4202 11 10 in 4202 11 90

Z zunanjo površino iz usnja ali umetnega usnja

Glede definicije izraza „umetno usnje“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4115, (I).

4202 12 11 in 4202 12 19

Z zunanjo površino iz plastičnih ali tekstilnih materialov

Če je zunanji material sestavljen iz večplastne tkanine, za katero je lahko že s prostim očesom mogoče ugotoviti, da gre za zunanjo stran umetne folije (npr. tkanine iz prediv v povezavi z umetno folijo), potem je za uvrstitev pod ti tarifni podštevilki nepomembno, če je bila folija izdelana ločeno pred izdelavo sestavljene tkanine ali če je nastala s prevlekanjem neke tkanine (npr. tkanine iz prediv) z umetno snovjo. Pogoj za takšno ugotovitev je, da je s prostim očesom opazna zunanja stran po videzu enaka nanešeni predpripravljeni foliji iz umetne snovi.

4202 22 10

Iz plastične folije

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 4202 12 11 in 4202 12 19.

4202 31 00 do 4202 39 00

Izdelki, ki se običajno nosijo v žepu ali v ročni torbici

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4202 31, 4202 32 in 4202 39.

4202 32 10

Iz plastične folije

Glej opombo k tarifnima podštevilkama 4202 12 11 in 4202 12 19.

4202 92 11 do 4202 92 19

Iz plastične folije

Glej opombo k tarifnima podštevilkama 4202 12 11 in 4202 12 19.

4203

Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali umetnega usnja

4203 10 00

Oblačilni predmeti

Ta tarifna podštevilka zajema oblačila (vključno delovna oblačila), ki so izdelana iz usnja ali umetnega usnja. Takšna oblačila so: plašči, suknjiči, površniki, hlače in predpasniki. Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo tudi kože ali skupki kož, ki tvorijo nekompletne ali nedokončane izdelke, ki pa so vendar razpoznavni kot oblačila.

4203 21 00 do 4203 29 90

Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov

Te tarifne podštevilke zajemajo rokavice, palčnike in rokavice brez prstov (športne), ki so samo razrezani v oblike in dalje neobdelani.

Kosi usnja, razrezani v dane oblike, namenjeni za proizvodnjo rokavic, pri katerih pa palci in drugi prsti še niso oblikovani, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 4205 00 90.

4203 21 00

Športne

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4203 21.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi sabljaške rokavice, rokavice za kriket, baseball in rokavice z odrezano zgornjo stranjo, ki jih uporabljajo kolesarji – tekmovalci.

4203 29 10

Zaščitne za vse poklice

Zaščitne rokavice, palčniki in rokavice brez prstov, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, so v glavnem namenjeni za zaščito rok pri delu. Zaradi tega so, za razliko od modnih rokavic, pogosto izdelani iz debelega in žilavega usnja, ki razen strojenja praviloma ni drugače obdelano. Zaščitne rokavice imajo pogosto grobe površine. Lahko imajo manšete za zaščito zapestja in podlakti.

Zaščitne rokavice, ki imajo iz usnja samo dlan ali sprednje dele prstov, se uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

4203 29 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema vse rokavice, palčnike in rokavice, ki se sicer uporabljajo v športih (pri kolesarjenju, golfu, v motociklizmu, pri vožnji z motorji), vendar pa ne ustrezajo svojskim značilnostim za specialne športne rokavice, podanim v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni podštevilki 4203 21.

Rokavice, pri katerih je iz usnja le dlan in sprednji deli prstov ter deli med prsti, zadnji del rokavic pa je iz drugega materiala, se prav tako uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

4203 30 00

Pasovi in vojaški pasovi (čezramenski jermeni z žepi za naboje)

Ta tarifna podštevilka zajema naramnice za denar in podobne pasove iz usnja, ki imajo en ali več žepov z zapirali.

4203 40 00

Drugi oblačilni dodatki

Ta tarifna podštevilka zajema naramnice, zapestne pasove, kravate in naramnice za tirolske hlače.

Ta tarifna podštevilka ne zajema vezalk za čevlje, ki ne štejejo za pribor za oblačila in se uvrščajo pod tarifno podštevilko 4205 00 90. Zapestniki, ki predstavljajo „imitacijo“ ali oblačilni nakit (tarifna številka 7117) ter pasovi za ure (tarifna številka 9113) so prav tako izključeni iz te tarifne podštevilke.

4205 00

Drugi proizvodi iz usnja ali umetnega usnja

4205 00 11

Tekoči ali pogonski jermeni ali trakovi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 4205, drugi odstavek, (1), razen transporterjev z vedri.

4205 00 19

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 4205, drugi odstavek, (1), transporterji z vedri in (2).

4205 00 90

Drugi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4205, tretji odstavek.

POGLAVJE 43

NARAVNO IN UMETNO KRZNO; KRZNENI IZDELKI

4301

Surovo nestrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo pod tarifno številko 4101 , 4102 ali 4103

Glede definicije izraza „surovo krzno“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4301, predzadnji odstavek.

4301 80 00

Drugo krzno, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez njih

Ta tarifna podštevilka vključuje krzno tjulnjev (npr. mladičev sedlastega ali grenlandskega belega tjulnja ali mladičev kapucinastega ali kapucastega tjulnja), morske vidre ali nutrije (coypu).

Krzna mladičev sedlastega tjulnja so popolnoma bela.

Krzno mladičev kapucinastega tjulnja je belo s širokim modrosivim bočnim trakom, ki se razteza od glave do repa.

Kožuhovino tjulnjev pogosto nepravilno imenujejo „morska vidrovina“. Krzno tjulnjev ima fino, svilasto in gosto kožuhovino, ki je svetlikajoče se črne barve in prekriva notranjo dlako, na repu in trebuhu niansirano v rdečerjavi in oranžni barvi.

Krzno morske vidre je rjave do črne barve, z malce belih dlak, medtem ko je notranja dlaka zelo fina, vendar tudi zelo močna.

Ker so seski na hrbtu, je krzno s trebuha skoraj edino uporabno. Zaradi tega se pri pripravi kožuhovine in odiranju živali napravi rez vzdolž hrbta. Kožuhovina je črnkasto rjave barve na trebuhu, na hrbtu in bokih pa svetlejša. Ima bogato zunanjo dlako in fino, debelo in volneno notranjo dlako.

Ta tarifna podštevilka zajema predvsem krzna geparda, jaguarja, risa, panterja (ali leoparda) in pume.

4301 90 00

Glave, repi, tace in drugi kosi ali odrezki, primerni za krznarsko rabo

Ta tarifna podštevilka ne zajema le zavrženih delov (glav, repov in tac), temveč tudi obrezke in odstrižke. Te koščke sešijejo in uporabljajo za izdelavo manjvrednega krzna.

4302

Strojeno ali obdelano krzno (vključno z glavami, repi, tacami ali drugimi kosi ali odrezki), nesestavljeno ali sestavljeno (z dodajanjem drugih materialov ali brez dodajanja), razen tistega, ki se uvršča pod tarifno številko 4303

4302 11 00 do 4302 19 99

Celo krzno, z glavo, repom ali tacami ali brez njih, nesestavljeno

Te tarifne podštevilke zajemajo kože z dlako ali brez dlake in kože drobnice (npr. ovac), od katerih so odstranjeni samo glave, repi in tace. Ta krzna so na vogalih lahko utrjena ali neutrjena, nerazrezana ali neobdelana v oblike. Lahko so pobarvana. Primerna so za uporabo kot grobe preproge ali odeje.

4302 19 41

Belokožuhastih mladičev sedlastih tjulnjev in modrohrbtih mladičev kapičastih tjulnjev

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4301 80 00.

4302 20 00

Glave, repi tace in drugi kosi ali odrezki, nesestavljeni

Izraz „kosi ali odrezki“ v tej tarifni podštevilki predstavlja odrezke, ki nastanejo pri pripravi krzna ali pri sestavljanju krzna ali njegovih delov v kvadrate, pravokotnike, trapeze ali križe.

4302 30 10

Spuščeno krzno

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4302, prvi odstavek, (2), drugi pododstavek.

Spuščena krzna, ki jih včasih imenujejo „propadla“ krzna, so lahko tudi dobljena pri:

diagonalnem rezanju krzna v ozke trakove in sestavljanju v prvotno zaporedje;

stopničasten rezanju krzna in ponovnem sestavljanju

za proizvodnjo daljših ozkih kož.

4302 30 25 do 4302 30 99

Drugo

Če krznu ni bil dodan noben drug material, se pod te tarifne podštevilke uvrščajo:

1.

kosi ali obrezki iz tarifne podštevilke 4302 20 00 ali cele kože, združene v ovojnice, plošče, križe ali podobne polproizvode;

2.

celote, namenjene za izdelavo krznenih jopičev ali plaščev, ki so običajno sestavljene iz treh različnih krznenih delov: enega dela v obliki enakostranega trapeza z dolgo, ukrivljeno osnovnico (za zadnji del) in dveh delov pravokotne oblike iz katerih bodo krojeni sprednji deli in rokavi.

4302 30 51

Belokožuhastih mladičev sedlastih tjulnjev in modrohrbtih mladičev kapičastih tjulnjev

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4301 80 00.

4303

Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki

4303 10 10 in 4303 10 90

Oblačila in oblačilni dodatki

Glej opombo 4 k temu poglavju.

4303 10 10

Iz krzna belokožuhastih mladičev sedlastih tjulnjev in modrohrbtih mladičev kapičastih tjulnjev

Ta tarifna podštevilka zajema oblačila in oblačilne dodatke, izdelana iz krzna iz tarifne podštevilke 4302 19 41 ali 4302 30 51.

4303 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4303, tretji in četrti odstavek.

ODDELEK IX

LES IN LESNI IZDELKI; OGLJE; PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI; IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI DRUGIH MATERIALOV ZA PLETARSTVO; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI

POGLAVJE 44

LES IN LESNI IZDELKI; LESNO OGLJE

4401

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4401 10 00

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah

Za hlode in polena, ki štejejo za drva, ni nobenih omejitev glede dolžine. Pogoj je, da je les v stanju in obliki, ki ga loči od lesnih odpadkov iz tarifne številke 4403 (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4401, izključitev (b)).

Ta tarifna podštevilka ne zajema žagovine, lesnih ostankov in odpadkov, četudi je nedvoumno razvidno, da so namenjeni za kurivo (tarifna podštevilka 4401 31 00, 4401 39 20, 4401 39 30 ali 4401 39 80).

4401 21 00 in 4401 22 00

Iver, sekanci in podobno

Glej opombi 1 (a) in 1 (c) k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4401, prvi odstavek, (B).

4401 31 00 do 4401 39 80

Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike.

Glej opombi 1 (a) in 1 (c) k temu poglavju.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo lesne moke, kot je opredeljena v dodatni opombi 1 k temu poglavju (tarifna številka 4405 00 00).

4403

Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

4403 10 00

Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnim sredstvi

Glej opombe pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4403 10.

Injeciranje in impregnacija lesa sta postopka za boljšo zaščito lesa (zaradi večje trajnosti), ali pa za dajanje določenih posebnih lastnosti (npr. odpornosti proti ognju, krčenju itd.). Injeciranje in impregnacija zagotavljata dolgotrajno zaščito na primer drogov iz lesa iglavcev.

Ta postopek sestoji ali iz dolgotrajnega namakanja v odprtih kadeh z vročo tekočino, pri čemer drogovi ostanejo v kadi, dokler se tekočina ne ohladi, ali pa iz obdelave v avtoklavih s pomočjo učinka vakuuma ali pritiska.

Med kemikalijami, ki jih v ta namen uporabljajo, so organske spojine, kot npr. kreozot, dinitrofenoli in dinitrokrezoli.

Pobarvani ali lakirani drogovi iz lesa iglavcev se tudi uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

4403 20 11

Hlodi za žaganje

Hlodi za žaganje imajo naslednje fizične lastnosti:

valjasto in podolžno-strukturiranost brez večjih upogibov,

premer, ki ni manjši od 15 cm.

V glavnem so namenjeni za žaganje (ali cepljenje) po dolgem za proizvodnjo žaganega lesa ali železniških pragov (prečni železniški pragovi) ali pa za proizvodnjo listov furnirja (v glavnem z luščenjem ali rezanjem).

4403 20 31

Hlodi za žaganje

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4403 20 11.

4403 20 91

Hlodi za žaganje

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4403 20 11.

4403 41 00 do 4403 49 95

Drugo, iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 2 k podštevilkam v tem poglavju

Glede poimenovanj posameznih vrst tropskega lesa glej tudi pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno. Glej tudi dodatek k pojasnjevalnim opombam HS k temu poglavju.

4403 49 35

Okoumé in sipo

Okoume je les, ki ga sekajo skoraj izključno v gabonskih gozdovih. Ta les je mehek in lososovo rožnate barve. Njegova tekstura je vlaknata, vlakna so nepravilno porazdeljena v lesu. Nekoliko spominja na mahagonij, vendar je mnogo svetlejše barve. Drevo okoume daje dobro izoblikovana cilindrična debla, ki so izredno pripravna za rezanje na rezine in za luščenje. Uporablja se predvsem za proizvodnjo furnirnih listov.

4403 91 10

Hlodi za žaganje

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4403 20 11.

4403 92 10

Hlodi za žaganje

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4403 20 11.

4403 99 10

Topolov

Ta tarifna podštevilka zajema les vseh vrst dreves rodu Populus.

Topoljevina je blede barve, lahka in zelo mehka. Uporablja se (v mizarsvu za notranjost pohištva, zaboje za pakiranje) in izdelovanje vezanih plošč. Takoj za lesom iglavcev je topoljevina glavni izvor celulozne surovine za papir.

4403 99 51

Hlodi za žaganje

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4403 20 11.

4404

Les za obroče; cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne nažagani po dolžini; lesene palice, grobo okleščene, toda ne zvite, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov; trakovi in podobno iz lesa

Trakovi in podobni proizvodi se večinoma razlikujejo od furnirnih listov iz tarifne številke 4408 po manjših merah in vrsti uporabljenega lesa (običajno mehkejše vrste lesa).

4404 20 00

Neiglavcev

Ta tarifna podštevilka zajema lesene skobljance, ki spominjajo na zvite trakove (običajno bukove ali leskine). Skobljanci se uporabljajo pri proizvodnji kisa ali za bistrenje drugih tekočin.

4405 00 00

Lesna volna; lesna moka

Glede definicije izraza „lesna moka“ glej dodatno opombo 1 k temu poglavju.

4406

Leseni železniški in tramvajski pragovi

4406 10 00

Neimpregnirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 4406 10 in 4406 90.

4406 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 4406 10 in 4406 90.

4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm

Glede definicije izrazov „rezan“ in „luščen“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4408, drugi in tretji odstavek.

4407 10 31 do 4407 10 38

Skobljan

Te tarifne podštevilke ne zajemajo:

(a)

grobo oblikovanih hlodov, to je hlodov, ki so jim s skobljanjem odstranili izrastke in nekatere grobe znake žaganja (tarifne podštevilke 4407 10 91 do 4407 10 98);

(b)

vzdolžno žaganega lesa, ki (upoštevaje posebnosti lesa in razvojno stopnjo tehnik obdelave zadevne vrste lesa) ne kaže sledov žaganja, če je izostanek sledov žaganja zgolj posledica obdelave in le naključna za žaganje, ki je nujno potrebno zaradi tehničnih razlogov in ne za lažjo nadaljnjo uporabo lesa z odstranjevanjem teh sledov (tarifne podštevilke 4407 10 91 do 4407 10 98).

4407 10 91 do 4407 10 98

Drugo

Te tarifne podštevilke ne zajemajo kompletov žaganih, narezanih ali ostruženih desk, katerih debelina je večja od 6 mm in ki so namenjene za izdelovanje zabojev za pakiranje ali gajb. Takšni kompleti desk se uvrščajo pod tarifno številko 4415 – ne glede na to, ali je vanje vključen pribor, kot npr. talne ali vogalne ojačitve ali ne. Glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifni številki 4415.

4407 21 10 do 4407 29 95

Iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 2 k podštevilkam v tem poglavju

Glede poimenovanja posameznih vrst tropskega lesa glej tudi pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno. Glej tudi dodatek k pojasnjevalnim opombam HS k temu poglavju.

4407 99 96

Iz tropskega drevja

Za namene te tarifne podštevilke izraz „tropski les“ pomeni samo tisti les, ki ni naveden v opombi 2 k tarifni podštevilki v tem poglavju.

Ta tarifna podštevilka vključuje sledeče vrste tropskega lesa ailele, alone, andoung, bilinga, bomanga, bubinga, ebene, ebiara, faro, kapokier, limbali, longhi, movingui, mutenye, naga, niove, tali, tchitola, wenge in zingana.

4408

Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm

4408 31 11 do 4408 39 95

Iz vrst tropskega drevja, ki je navedeno v opombi 2 k podštevilkam v tem poglavju

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju za imena posamezni vrst tropskega lesa. Glej tudi dodatek pojasnjevalnim opombam HS k temu poglavju.

4409

Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdož katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne

4409 10 11

Oblikovane letvice za okvirje za slike, fotografije, zrcala ali podobne predmete

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4409, peti odstavek, (4).

Ta tarifna podštevilka ne zajema oblikovanega lesa, narejenega z dodajanjem oblikovanega lesa na drug oblikovan ali neoblikovan les (tarifna številka 4418 ali 4421).

4409 10 18

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

vlečen les in zaobljen les za izdelavo zatičev oz. količkov, opisan v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 4409, peti odstavek, (5);

2.

lamele in frize za parket, neprekinjeno oblikovane.

Lamele in frize za parket, ki po skobljanju, peskanju ali spajanju koncev (prstastem ali zobčastem) niso bile dodatno obdelane, se uvrščajo pod tarifno številko 4407 ali 4408. Lamele in frize iz vezanega lesa ali furnirane se uvrščajo pod tarifno številko 4412.

4409 29 10

Oblikovane letvice za okvirje za slike, fotografije, zrcala ali podobne predmete

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4409 10 11.

4409 29 91 in 4409 29 99

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4409 10 18.

4410

Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče ( na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4410 11 50

Površinsko prekrite z dekorativnimi plastičnimi laminati

Ta tarifna podštevilka zajema iverne plošče iz lesa, prekrite z laminati visokega pritiska iz tarifne podštevilke 3921 90 41.

4410 11 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema iverne plošče, prekrite s plastičnimi masami, barvo, papirjem, tekstilnimi snovmi ali kovino, razen tistih iz tarifnih podštevilk 4410 11 30 in 4410 11 50.

4410 90 00

Drugo

Primeri ligninskih snovi (razen lesa), ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko so delci sladkornega trsa, bambusa, žitne slame in lanu ali konoplje.

4411

Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnatih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi

4411 12 10 do 4411 14 90

Vlaknene plošče srednje gostote (MDF)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4411, drugi odstavek, (A), prvi pododstavek.

4411 12 10

Mehansko neobdelane in površinsko neprevlečene

Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko se brušenje ne šteje za mehansko obdelavo.

4411 13 10

Mehansko neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4411 12 10

4411 14 10

Mehansko neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4411 12 10

4411 92 10 in 4411 92 90

Gostote več kot 0,8 g/cm3

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4411, drugi odstavek, (B), (1).

4411 92 10

Mehansko neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4411 12 10.

4411 93 10 in 4411 93 90

Gostote več kot 0,5 g/cm3 , vendar do vključno 0,8 g/cm3

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4411, drugi odstavek, (B), (2).

4411 93 10

Mehansko neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4411 12 10.

4411 94 10 in 4411 94 90

Gostote do vključno 0,5 g/cm3

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4411, drugi odstavek, (B), (2) in (3).

4411 94 10

Mehansko neobdelane in površinsko neprevlečene

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4411 12 10.

4412

Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les

Na vezanih ploščah iz lesa iglavcev so pogosto napake (npr. luknje) na zunanji plasti, ki jih pri proizvodnji popravijo z materiali, kot so lesni vstavki, polnila iz umetnih mas itd..

Te snovi ne štejejo za dodatke drugih materialov in vezani plošči ne dajejo lastnosti proizvodov iz drugih tarifnih številk.

Vezana plošča iz te tarifne številke je lahko nebrušena ali naprej obdelana z brušenjem. Izraz „nebrušena“ vključuje „kontaktno brušenje“, saj kontaktno brušenje zunanje plasti prispeva samo k popravljanju zaradi krpanja, čepljenja ali zapolnjevanja lukenj.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4412 10, 4412 31, 4412 32 in 4412 39.

Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les, ki se uporablja kot talne plošče (glej zlasti četrti odstavek pojasnjevalnih opomb HS za to tarifno številko), zajemajo zgolj plošče z lesenim vrhnjim slojem, debeline manj kot 2,5 mm (tanek furnir).

Primer značilnega izdelka iz treh slojev:

Image

Izdelki so izključeni iz te tarifne številke (tarifna podštevilka 4418 71 00 ali 4418 72 00), če je debelina njihovega lesenega vrhnjega sloja 2,5 mm ali več.

4412 94 10 in 4412 94 90

Blok plošče, večplastne lesene ali laminirane plošče

Glede pomena izrazov „blok plošče, večplastne lesene ali laminirane plošče“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4412, prvi odstavek, (3), prvi pododstavek.

4413 00 00

Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih

Vrste lesa, ki se najpogosteje gostijo oz. zbijajo, so bukev, gaber, topol in akacija.

4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa

4415 10 10

Zaboji, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža

Ta tarifna podštevilka zajema komplete nesestavljenih lesenih, nažaganih, narezanih ali struženih desk, namenjenih za sestavo zabojev za pakiranje, gajb itd. Ti kompleti so v skupni pošiljki, vključno takšni, v katerih so dna, stranice, pokrovi in pritrdila urejeni v serijah.

Nepopolni kompleti se uvrščajo takole:

1.

deli embalaže kot npr. dna, pokrovi itd., zbiti skupaj ali kako drugače spojeni, izdelani iz nažaganih, narezanih ali struženih lesenih desk, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 4421 90 97;

2.

nespojene deske se uvrščajo glede na njihove značilnosti (tarifna številka 4407 ali 4408).

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4415, (I).

4415 10 90

Koluti (tulci) za kable

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4415, (II).

4415 20 20 in 4415 20 90

Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče, paletne prirobnice

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4415, (III) in (IV).

4416 00 00

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno tudi doge

Sodi in kadi imajo obod, ki je na sredi izbočen in ima dve zaprti strani. Vedra in škafi imajo običajno samo eno zaprto stran in imajo lahko odstranljiv pokrov.

Najbolj pogosto so uporabljene vrste kostanja in hrasta.

Deli za sestavljanje lesenih dog in pokrovi sodov ter drugi kletarski proizvodi.

Doge so skobljane, bolj ali manj upognjene deske, ki so vsaj na enem koncu zarezane ali izžlebljene. Za sestavljanje imajo utor.

Pokrovi so oblikovani v krožno obliko z željenim obsegom in na obeh straneh otopljeni, da se lahko vstavijo v utor.

4417 00 00

Orodja, jedra za orodje, držaji za orodje in lesene osnove in držala za metle in ščetke; lesena kopita za obutev

Glej opombo 5 k temu poglavju.

Ta tarifna številka zajema držala za pleskarske in brivske čopiče.

4418

Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle

4418 20 10 do 4418 20 80

Vrata, podboji in pragovi

Te tarifne podštevilke zajemajo trdno laminirane lesene panelne plošče z debelim jedrom, predelane do stopnje, ko je mogoče spoznati, da so namenjene izključno za vrata (npr. z izrezanimi luknjami za kljuko, ključavnico in tečaje).

Te tarifne podštevilke ne zajemajo nepredelanih panelnih plošč, ki jih včasih poznajo pod imenom „polproizvodi (blanks) s trdim jedrom za vrata“, četudi so njihovi robovi furnirani (tarifna številka 4412).

4418 40 00

Opaži za betonska dela

Opaži iz te tarifne podštevilke so sklopi, ki se uporabljajo za vse vrste betonskih gradbenih del (npr. za temelje, stene, tla, stebre, opornike, oporne drogove, predorne odseke itd.).

Opaži se v glavnem proizvajajo iz smolastega lesa (deske, bruna itd.). Vendar pa je vezan les, ki se uporablja za opaženje (da nastane gladka betonska ploskev) iz te tarifne podštevilke izključen, četudi je prevlečen na eni ali obeh straneh in je zaradi tega njegova uporaba za opaženje nedvoumna (tarifna številka 4412).

4418 50 00

Skodle (žagane ali klane)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4418, sedmi in osmi odstavek.

4418 71 00 do 4418 79 00

Sestavljene plošče za oblaganje tal

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4418, šesti odstavek.

4418 71 00

Za mozaična tla

Ta tarifna podštevilka zajema plošče za oblaganje tal iz plasti, znane kot „nosilna plast“, ki je izdelana iz blokov, trakov, frizov itd.. Ta plast je spojena z ustreznim zadnjim delom iz pravega lesa, ivernih desk, papirja, plute itd.

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 4412.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4418 71.

4418 72 00

Druge, večplastne

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4418 71 00.

4418 90 10

Lepljena lamelirana bruna

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4418, tretji odstavek.

4418 90 80

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema celularne lesene plošče, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 4418, četrti odstavek.

4420

Marketerija in intarzija iz lesa; skrinjice in škatle za nakit, za jedilni pribor in podobni leseni izdelki, leseni kipci in drugi leseni okraski; izdelki za notranjo opremo, ki se ne uvrščajo v poglavje 94, iz lesa

4420 90 10

Lesena marketerija in intarziran les

Ta tarifna podštevilka zajema plošče iz lesne marketerije ali intarziranega lesa.

Marketerija je običajno sestavljena iz zlepljenih tankih kosov lesa ali drugih materialov (navadnih kovin, želvovine, slonovine itd.), prilepljenih na leseno ozadje in namenjena za dekoracijo.

4421

Drugi leseni izdelki

4421 90 97

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

sestave desk, ki predstavljajo dele zabojev za pakiranje (pokrovi itd.);

2.

lesena stojala (police), sestavljene ali nesestavljene, če nimajo značilnosti pohištva;

3.

vrtne ograje itd., izdelane iz rešetkasto križno zbitih lat, ki se raztegnejo (sistem harmonike);

4.

špile in ošiljene palčke različnih vrst, ki se uporabljajo pri pripravi različnih vrst hrane (zvita postrv itd.).

POGLAVJE 45

PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI

4501

Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana; odpadki plute; zdrobljena, drobljena ali zmleta pluta

4501 10 00

Pluta, naravna, surova ali enostavno obdelana

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4501, (1).

4501 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4501, (2) in (3).

4502 00 00

Pluta naravna, z odstranjeno skorjo ali grobo štirikotno tesana ali v obliki pravokotnih blokov, plošč, listov ali trakov (vključno z nedokončanimi izdelki (blanks) z ostrimi robovi, za čepe in zamaške)

Ta tarifna številka zajema stenske obloge v zvitkih, ki so iz tanke naravne plute na papirni osnovi.

4503

Izdelki iz naravne plute

4503 10 10 in 4503 10 90

Čepi in zamaški

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4503 10.

4504

Aglomerirana pluta (z vezivi ali brez njih) in izdelki iz aglomerirane plute

4504 10 11

Za peneče vino, vključno tisti z diski iz naravne plutovine

Ta tarifna podštevilka zajema cilindrične zamaške in čepe za steklenice za peneče vino. Premer teh zamaškov in čepov je znatno večji od premera vratu steklenice, tako da se pri zamaševanju močno stisnejo. Njihov izgled potem, ko so uporabljeni (ko je torej steklenica bila odmašena), prikazuje skica pri pojasnjevalnih opombah k tarifnim podštevilkam 2204 21 06 do 2204 21 09.

Ti zamaški često sestojijo iz zgornjega dela iz aglomerirane plute in spodnjega dela (ki pride v stik s penečim vinom) iz naravne plute:

Image

4504 10 19

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema cilindrične zamaške in čepe iz aglomerirane plute, ki se uporabljajo za steklenice, razen tistih namenjenih za steklenice za peneče vino.

Ta tarifna podštevilka ne zajema tankih plutastih ploščic, ki se uporabljajo za tesnila kronskih zamaškov (tarifni podštevilki 4504 10 91 in 4504 10 99).

4504 10 91 in 4504 10 99

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi tanke ploščice iz aglomerirane plute za kronske zamaške.

4504 90 20

Čepi in zamaški

Ta tarifna podštevilka zajema zamaške in čepe iz aglomerirane plute, razen cilindričnih. Takšni zamaški in čepi so npr. konični, v sredini pa lahko imajo tudi luknjo:

 

Image

POGLAVJE 46

IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI DRUGIH MATERIALOV ZA PLETARSTVO; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI

4601

Pletenice in podobni izdelki iz pletarskega materiala, povezani v trakove ali ne; pletarski materiali, pletenice in podobni izdelki iz pletarskega materiala, povezani v vzporedne pramene ali tkani v obliki listov, ne glede na to, ali so dokončani ali nedokončani izdelki (npr. podstavki, pregrinjala in zastirala)

4601 21 10 do 4601 29 90

Predpražniki, podstavki, pregrinjala in zastirala iz rastlinskih materialov

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

groba pregrinjala iz slame tkane ali povezane v vzporedne trakove ali tkane v obliki listov, ki se kot pregrinjala uporabljajo za zaščito gojenih rastlin;

2.

kitajske podstavke in podstavke izdelane na enak način in uporabljene za enake namene;

kitajski podstavki in pregrinjala štejejo za podstavke in pregrinjala, če so izdelani neposredno iz stebel ali trakov rastlin iz družine Cyperacae (Lepironia mucronata) in so v naravni obliki ali pobarvani (običajno rdeči). So tkani; veriga ali votek, ki spaja stebla ali trakove iz rastlinskih materialov, je iz široko razmaknjene močne vrvice ali preje. Podstavki in pregrinjala so običajno izdelani posamično, njihovi vogali pa so lahko obšiti s tekstilnim materialom. Pogosto se iz države proizvajalke razpošiljajo v zvitkih, sestavljenih iz številnih podstavkov ali pregrinjal, katerih konci so sešiti en z drugim;

3.

groba pregrinjala, kakršna se uporabljajo za zaščito gojenih rastlin;

4.

zastirala (npr. zastirala iz slame ali ličja), ki se uporabljajo za iste namene kot pregrinjala, navedena zgoraj, vendar so primerna tudi za uporabo pri gradnji ograj in pločnikov.

4602

Košarski, pletarski in podobni izdelki, izdelani neposredno v oblike iz pletarskega materiala ali iz izdelkov, ki se uvrščajo pod tarifno številko 4601 ; proizvodi iz lufe

4602 11 00

Iz bambusa

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 4602, prvi odstavek, (i) in (ii), npr. preproge iz rastlinskih materialov, izdelane iz majhnih, skupaj povezanih podstavkov ali pregrinjal iz tarifne podštevilke 4601 21.

4602 19 10

Slamnati ovoji za steklenice

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4602, drugi odstavek, (8).

4602 19 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

izdelke omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 4602, prvi odstavek, (ii), npr. preproge iz rastlinskih materialov, izdelane iz majhnih, skupaj povezanih podstavkov ali pregrinjal iz tarifne podštevilke 4601 29;

2.

izdelke iz lufe. Lufa je znana kot rastlinska spužva in se uvršča pod tarifno podštevilko 1404 90 00. Sestavljajo jo celularna tkiva vrste buče (Luffa cylindrica).

ODDELEK X

CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH MATERIALOV; PAPIR IN KARTON ZA RECIKLIRANJE (ODPADKI IN OSTANKI); PAPIR IN KARTON PAPIRNI IZDELKI IN KARTONSKI IZDELKI

POGLAVJE 47

CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH MATERIALOV; PAPIR IN KARTON ZA RECIKLIRANJE (ODPADKI IN OSTANKI)

Splošno

Glede definicije izrazov „napol beljena“ in „beljena“ lesna celuloza glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju, četrti odstavek.

Celuloza šteje za napol beljeno ali beljeno, če je po izdelavi podvržena različno intenzivni obdelavi, s ciljem, da se po določenem postopku poveča njena belina (svetlost), predvsem z odstranjevanjem ali različnimi stopnjami modifikacije barvil v celulozi, ali pa s preprostim vgrajevanjem fluoroscenčnih belilnih sredstev.

4701 00

Mehanska lesna celuloza (lesovina)

4701 00 10

Termomehanska lesna celuloza (lesovina)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4701, četrti odstavek, zadnji pododstavek.

4701 00 90

Druga

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4701, četrti odstavek, prvi trije pododstavki.

4703

Kemična lesna celuloza, kavstična ali sulfatna, razen topljive

Glej opombo 1 k temu poglavju.

4703 11 00

Iglavcev

Ta tarifna podštevilka zajema predvsem celulozo iz lesa bora, smreke ali jelke.

4703 19 00

Neiglavcev

Celuloze iz te tarifne podštevilke so običajno izdelane iz lesa topolov in trepetlik, kot tudi iz trših vrst lesa, kot je kostanjevina, bukovina, les evkaliptusa in številnih tropskih vrst lesa. Vlakna teh celuloz so na splošno krajša kot vlakna celuloze iz lesa iglavcev.

4703 21 00

Iglavcev

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4703 11 00.

4703 29 00

Neiglavcev

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4703 19 00.

4704

Kemična lesna celuloza, sulfitna, razen topljive

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 4703 in k njenim tarifnim podštevilkam se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

4706

Celuloza iz vlaken, dobljenih z reciklažo starega papirja ali kartona ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov

Glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, tretji odstavek.

4706 10 00

Celuloza iz bombažnega lintersa

Celuloza iz bombažnega lintersa ima v glavnem visoko vsebnost alfa celuloze (med 98 in 99 mas. %) in zelo nizko vsebnost pepela (približno 0,05 mas.%). Od zgolj v liste ali plošče stisnjenega bombažnega lintersa, ki se uvršča pod tarifno podštevilko 1404 20 00 se razlikuje po tem, da so njena vlakna, kuhana več ur pod pritiskom v raztopini kavstične sode, bolj ali manj raztopljena, medtem ko vlakna bombažnega lintersa iz tarifne podštevilke 1404 20 00, ki takšnemu postopku niso bila izpostavljena, običajno zadržijo njihovo prvotno strukturo in dolžino.

4707

Papir ali karton za recikliranje (odpadki in ostanki)

Ta tarifna številka ne zajema zvitkov papirja, katerih zunanje plasti so bile delno namočene v vodo ali kako drugače poškodovane (poglavje 48).

4707 10 00

Nebeljen kraft papir ali karton ali valoviti papir ali karton

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4707 10, 4707 20 in 4707 30.

4707 20 00

Papir ali karton, dobljen pretežno iz beljene kemične celuloze, nebarvani v masi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4707 10, 4707 20 in 4707 30.

Ta tarifna podštevilka zajema odpadke (npr. odrezke in obrezke), ki nastanejo pri proizvodnji ali predelavi papirja, ali v tiskarnah in uporabljenih luknjanih kartic in trakov. Ta vrsta papirja za reciklažo je običajno izdelana skoraj v celoti iz papirja brez tiska.

4707 30 10 in 4707 30 90

Papir ali karton, dobljen pretežno iz lesovine (časopisi, revije in podobne tiskovine)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4707 10, 4707 20 in 4707 30.

POGLAVJE 48

PAPIR IN KARTON; IZDELKI IZ PAPIRNE MASE, PAPIRJA ALI KARTONA

Splošno

Zvitki papirja, katerih zunanje plasti so bile delno namočene v vodi ali kako drugače poškodovane, ostanejo uvrščeni v ustrezni tarifni podštevilki tarifnih številk 4801 00 do 4811.

4801 00 00

Časopisni papir, v zvitkih ali listih

Glej opombo 4 k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4801.

4802

Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803 ; ročno izdelana papir in karton

Glej opombo 5 k temu poglavju.

4802 10 00

Ročno izdelana papir in karton

Glej pojasnjevalne opombe HS pod splošno k temu poglavju (B) in pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4802, drugi in tretji odstavek.

4802 40 10 in 4802 40 90

Papirna podlaga za izdelavo tapet

Papirna podlaga za tapete je lahko iz belega ali barvnega papirja, urejena po velikosti, strojno dokončana, debela, vendar gibke strukture in grobe površine. Ta papir je primeren tako za prekrivanje in/ali tiskanje na eni strani, kot tudi za nanos paste ali drugih lepil na drugi strani. Ta podlaga za papir mora vzdržati predelavo proizvodnje tapet in polaganje na stene.

4803 00

Toaletni papir, papir za odstranjevanje ličila, papir za brisače, serviete in robce ter podoben papir za uporabo v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, celulozna vata, koprene iz celuloznih vlaken, vključno nabrani (krep, plisirani idr.), reliefni, luknjani, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani izdelki, v zvitkih ali listih

4803 00 10

Celulozna vata

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4803, prvi odstavek, (2), drugi pododstavek.

Odprta sestava koprene iz celuloznih vlaken kaže pri presvetlitvi majhne luknjice.

4803 00 31 in 4803 00 39

Krep papir in podoben vpojni papir (staničevina) iz celuloznih vlaken z maso posameznih plasti

Glede definicije izraza „krep papir“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4808, prvi odstavek, (2).

Zaprta sestava koprene iz celuloznih vlaken kaže bolj zgoščeno in homogeno strukturo, kot jo ima celulozna vata.

4804

Kraft papir in karton, nepremazana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4802 ali 4803

Glede definicije izraza „kraft papir in karton“ glej opombo 6 k temu poglavju.

Kraft papir in kraft karton imata veliko mehansko trdnost. Običajno ne vsebujeta polnil in imata velike dimenzije. Skoraj vedno sta neprozorna in strojno glajena (npr. kalandrirana samo na eni strani) ter v glavnem označena z vidnimi vodnimi oznakami.

Kraft papir in kraft karton sta izvrstno sredstvo za pakiranje in zavijanje predmetov. Uporabljata se tudi kot papirnati ovoji električnih vodnikov, kot ravna podlaga za valovito lepenko, za izdelovanje papirne preje in proizvodnjo katraniziranega, bitumeniziranega ali z asfaltom prepojenega papirja ali lepenke.

4804 11 11 do 4804 19 90

Kraftliner

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam tega poglavja in ustrezne pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam.

4804 21 10 do 4804 29 90

Kraft papir za vreče

Glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam tega poglavja in ustrezne pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam.

4804 31 51

Kraft elektrotehnični izolirni papir

Ta tarifna podštevilka zajema kondenzatorski papir in papir za električne vodnike (kable).

Kondenzatorski papir je tanek papir, ki se uporablja kot dielektrik v električnih kondenzatorjih. Vlakna, ki se uporabljajo pri izdelavi tega papirja, so predhodno izpostavljena določenemu prečiščevanju (rafinaciji), zaradi zmanjšanja poroznosti papirja na minimum in popolne odstranitve tujkov (posebno kovin).

Papir za električne vodnike je namenjen za izolacijo električnih vodnikov (kablov), ki se uporabljajo v transformatorskih navitjih ali pa kot izolator za drugo elektrotehnično uporabo. Imeti mora zelo dobre izolacijske lastnosti, skladno s tem pa v njem tudi ne sme biti kovinskih ali kislinskih delcev ter drugih elektroprevodnih nečistoč.

4804 41 91

Papir, namenjen za impregniranje (saturating kraft)

Tovrstna papir in lepenka sta sestavljena predvsem iz lesnih vlaken (mase več kot 185 g/m2 in manj kot 225 g/m2) in se večinoma dobavljata v obliki zvitkov širine več kot 125 cm in manj kot 165 cm. Ima indeks poroznosti, merjen z Gurleyjevim porozimetrom v skladu s standardi, ki jih je določilo Mednarodno združenje celulozne in papirne industrije (TAPPI) in znaša manj kot 13 sekund pri prehodu 100 cm3 zraka ter več kot 40 sekund pri prehodu 300 cm3 zraka.

Papir, namenjen za impregniranje se obnaša podobno kot pivnik. S prstom je mogoče potegniti preko pravkar narisane črte, ki se ob tem ne razmaže.

Papir, namenjen za impregniranje je posebej izdelan, tako da ga je mogoče impregnirati s sintetičnimi smolami za visokotlačno proizvodnjo laminiranih listov.

4805

Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v opombi 3 tega poglavja

4805 11 00

Papir iz polkemične celuloze za valovit sloj (fluting)

Glej opombo 3 k podštevilkam tega poglavja.

4805 12 00

Papir iz slame za valovit sloj (fluting)

Glej opombo 4 k podštevilkam tega poglavja.

4805 19 10

Papir za valovito lepenko (Wellenstoff)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4805 19.

4805 24 00 in 4805 25 00

Testliner (reciklirana podložna lepenka)

Glej opombo 5 k podštevilkam tega poglavja.

4805 30 00

Sulfitni ovojni papir

Glej opombo 6 k podštevilkam tega poglavja.

4805 40 00

Filtrirni papir in karton

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4805 40.

4805 50 00

Klobučni papir in klobučni karton

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 4805 50.

4805 91 00

z maso 150 g/m2 ali manj

Ta tarifna številka zajema papir in karton izdelan v celoti iz papirja za recikliranje (odpadki in ostanki) brez dodatkov in ima razpočni faktor 0,8 kPa ali več do vključno 1,9 kPa.

4805 92 00

z maso več kot 150 g/m2 , vendar manj kot 225 g/m2

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4805 91 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

4805 93 20

Izdelan iz odpadnega papirja

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4805 91 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

4806

Pergamentni papir, za maščobe neprepusten papir, pavs papir in prozorni papir ter drugi glazirani prozorni ali prosojni papirji, v zvitkih ali listih

4806 10 00

Pergamentni papir

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4806, prvi do četrti odstavek.

4806 20 00

Papir, neprepusten za maščobe

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4806, peti do osmi odstavek.

4806 30 00

Pavs papir

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4806, deveti odstavek.

4806 40 10 in 4806 40 90

Prosojen ali drugi glazirani prozorni ali prosojni papirji

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4806, deseti in enajsti odstavek.

4808

Papir in karton, valovita (z nalepljenimi ravnimi površinskimi listi ali brez njih), nabrana (krep, plisirana), reliefna ali luknjana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4803 .

4808 10 00

Papir in karton, valovita, vključno luknjana

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4808, (1).

4808 40 00

Kraft papir, krep ali plisiran, vključno reliefni ali luknjani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4808 (2), (3) in (4).

4808 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4808 (2), (3) in (4).

4809

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje (vključno premazan ali impregniran papir za matrice za razmnoževanje ali ofsetne plošče), tiskan ali netiskan, v zvitkih ali listih

4809 20 00

Samokopirni papir

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4816 (A), (2). Vendar pa morajo proizvodi iz te tarifne podštevilke izpolnjevati pogoje glede dimenzij, ki so navedene v opombi 8 k temu poglavju.

4809 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4816 (A), (1), in druge papirje za kopiranje ali prenašanje, kot so npr. papirji za vroče prenašanje ter prevlečeni ali impregnirani papirji, ki se uporabljajo za razmnoževalne matrice ali ofsetne plošče. Izpolnjevati morajo pogoje glede dimenzij, ki so navadene v opombi 8 k temu poglavju.

4810

Papir in karton, premazan z ene ali obeh strani s kaolinom ali drugimi anorganskimi snovmi z vezivom ali brez njega, vendar brez drugega premaza, površinsko barvana ali nebarvana, okrašena ali neokrašena, tiskana ali netiskana, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katerekoli velikosti.

4810 13 00 do 4810 19 00

Papir in karton za pisanje, tiskanje ali za druge grafične namene, ki v skupni količini vlaken ne vsebujeta vlaken, dobljenih z mehanskim ali kemično-mehanskim postopkom ali ki vsebujeta do vključno 10 mas. % takšnih vlaken

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4810 13, 4810 14, 4810 19, 4810 22 in 4810 29.

4810 22 00 do 4810 29 80

Papir in karton za pisanje, tiskanje ali za druge grafične namene, ki v skupni količini vlaken vsebujeta več kot 10 mas. % vlaken, dobljenih z mehanskim ali kemično-mehanskim postopkom

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 4810 13, 4810 14, 4810 19, 4810 22 in 4810 29.

4810 22 00

Papir majhne mase, premazan

Glej opombo 7 k tarifnim podštevilkam tega poglavja.

4810 92 10 do 4810 92 90

Večplasten

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4805, drugi odstavek, (2).

4811

Papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, premazani, impregnirani, prekriti, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, poljubne velikosti, razen izdelkov iz tarifne številke 4803 , 4809 ali 4810

Ta tarifna številka zajema nekatere talne obloge, ki niso primerne za stenske obloge, na podlagi iz papirja ali kartona.

Ta tarifna številka izključuje proizvode, ki so ustrezni za uporabo kot talne in stenske obloge (tarifna številka 4823).

4811 10 00

Papir in karton, premazana s katranom ali bitumnom ali asfaltom

Ta tarifna podštevilka zajema liste, odporne proti vlagi, ki so sestavljeni iz dveh listov krep papirja, premazanih z asfaltom, med katerima je tanek list aluminijeve folije.

Ta tarifna podštevilka izključuje strešne lepenke, ki so iz podlage iz filc lepenke, ki je popolnoma zalita ali z obeh strani prekrita s plastjo asfalta ali podobne snovi (tarifna številka 6807).

4811 51 00 in 4811 59 00

Papir in karton, premazana, impregnirana ali prekrita s plastičnimi masami (razen lepil)

Papir in karton, prevlečena ali prekrita s plastičnimi masami, se v ti tarifni podštevilki uvrščata samo, če debelina plastične mase ne predstavlja več kot polovice celotne debeline (glej opombo 2 (g) k temu poglavju).

4811 60 00

Papir in karton, premazana, prekrita ali impregnirana z voskom, parafinskim voskom, stearinom, oljem ali glicerolom

Ta tarifna podštevilka zajema parafiniran papir in karton, ki sta namenjena za proizvodnjo posod za mleko ali sadni sok ali za etuije za gramofonske plošče itd. in imata na eni strani natiskano sliko ali ilustracijo, povezano z blagom, za katero je posoda namenjena.

4811 90 00

Drug papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken

Ta tarifna podštevilka zajema neskončne obrazce. Ti obrazci sestavljeni iz listov, so večinoma prepognjeni ali v zvitkih, prečno perforirani v pravilnih razmakih, kar daje nepretrganemu traku sosledje obrazcev, katere je mogoče natrgati ob perforacijah. Ti obrazci vsebujejo tiskano besedilo, ki zahteva dopolnitev. Ti proizvodi imajo lahko tudi vodilne luknje ob strani, kar omogoča uporabo teh izdelkov v hitrih tiskalnikih ali računskih strojih.

Ta tarifna podštevilka ne zajema nepretrganih poslovnih obrazcev v več izvodih (tarifna podštevilka 4820 40 00).

4816

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje in prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809 ; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel

4816 20 00

Samokopirni papir

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4816, (A), (2). Proizvodi iz te tarifne podštevilke ne smejo presegati dimenzij, ki so navadene v opombi 8 tega poglavja (tarifna številka 4809).

4816 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4816, (A), (1) in (3), in (B), (1). Proizvodi iz te tarifne podštevilke ne smejo presegati dimenzij, ki so navedene v opombi 8 tega poglavja (tarifni številki 4809).

Ta tarifna podštevilka vključuje tudi ofsetne plošče (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4816, (B), (2), drugi stavek). Za te proizvode ne veljajo pogoji glede dimenzij.

4818

Toaletni papir in podoben papir, celulozna vata ali koprena iz celuloznih vlaken, ki se uporablja v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, v zvitkih širine do vključno 36 cm ali razrezan na velikost ali oblike; robci, listi za odstranjevanje ličila, ročne brisače, namizni prti, serviete, rjuhe in podobni predmeti za gospodinjstvo, bolnišnice ali sanitarne potrebe, oblačilni predmeti in oblačilni dodatki iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali iz listov ali trakov iz celuloznih vlaken

4818 90 10 in 4818 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata podloge za invalidske postelje.

4819

Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali koprene iz celuloznih vlaken; kartonažni izdelki, iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah ali podobno

4819 20 00

Zložljive škatle, zaboji in kasete iz nevalovitega papirja ali nevalovitega kartona

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4819 (A), drugi odstavek.

4819 60 00

Kartonažni izdelki iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah in podobno

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4819, (B).

4820

Evidenčne knjige, knjigovodske knjige, beležnice, bloki z naročilnicami in pobotnicami, bloki s pisemskim papirjem, bloki z listki, dnevniki, rokovniki in podobni izdelki, šolski zvezki, pivniki, registratorji (vključno z vpetimi listi), mape in ovitki za spise, poslovni obrazci v več izvodih, kompleti z vstavljenim karbonskim papirjem in drugi izdelki za pisanje iz papirja ali kartona; albumi za vzorce ali zbirke in knjižni ovitki iz papirja ali kartona

4820 40 00

Poslovni obrazci v več izvodih in kompleti z vstavljenim karbon papirjem

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4820, prvi odstavek, (4) in (5).

Glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 4811 90 00.

4823

Drug papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike; drugi izdelki iz celuloze, papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken

4823 20 00

Filtrirni papir in karton

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4823, drugi odstavek, (1).

4823 90 85

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4823, drugi odstavek, (3) in (6) do (17).

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, ki so ustrezni za uporabo kot talne in stenske obloge.

Ta tarifna podštevilka tudi zajema kondenzatorski papir, ki je elektroizolacijski papir in se uporablja v kondenzatorjih kot dielektrik. Je izjemno tanek (v glavnem od 0,006 mm do 0,02 mm), enakomerno debel in popolnoma brez por. V glavnem je izdelan iz kavstične ali sulfatne celuloze, včasih tudi iz celuloze iz cunj. Kondenzatorski papir je kemično nevtralen, v njem ni niti najmanjših kovinskih delcev in ima veliko mehansko in dielektrično moč (brez dielektričnih izgub).

POGLAVJE 49

TISKANE KNJIGE, ČASOPISI, SLIKE IN DRUGI PROIZVODI GRAFIČNE INDUSTRIJE; ROKOPISI, TIPKANA BESEDILA IN NAČRTI

4901

Tiskane knjige, brošure, letaki in podobno tiskano gradivo, v prostih listih ali ne

4901 99 00

Drugo

Glej opombo 3 k temu poglavju.

4905

Zemljevidi in hidrografske karte in podobne karte vseh vrst, vključno z atlasi, stenskimi zemljevidi, topografskimi načrti in globusi, tiskani

4905 10 00

Globusi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4905, zadnji odstavek pred izključitvami in izključitev (f).

4905 91 00 in 4905 99 00

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata topografsko natančne zemljevide, izdane za reklamne namene, vključno takšne, ki vsebujejo tudi reklamni material (npr. avtokarte, ki jih izdajajo tovarne koles ali avtomobilov, naftne družbe, itd.).

4907 00

Poštne znamke, koleki in podobne znamke, neuničeni, ki so v obtoku, ali bodo v obtoku v državi, v kateri imajo ali bodo imeli priznano imensko vrednost; taksni papirji; bankovci čeki akcije, delnice, obligacije in podobni dokumenti

4907 00 10

Poštne znamke, koleki in podobne znamke

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4907, (A).

4908

Izdelki za preslikavanje (dekalkomanije)

4908 10 00

Izdelki za preslikavanje (dekalkomanije), za steklo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4908, tretji odstavek.

4911

Druge tiskovine, vključno tiskane slike in fotografije

4911 10 10 in 4911 10 90

Trgovinski reklamni material, trgovski katalogi in podobno

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 4911, peti odstavek, (1).

4911 10 10

Trgovski katalogi

Ta tarifna podštevilka zajema publikacije, v katerih je blago opisano in prikazano, skupaj z njegovo ceno in kataloškimi številkami.

4911 91 00

Slike, gravure in fotografije

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode iz tarifne številke 3703, ki so bili osvetljeni in razviti.

Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo tudi umetniške sitotiskarske slike (serigrafije), četudi jih je umetnik označil in oštevilčil.

4911 99 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka ne zajema tiskanega blaga, kot npr. vozovnice, vkrcevalne prepustnice („boarding pass“), katere vsebujejo enega ali več magnetnih trakov (tarifna podštevilka 8523 21 00).

ODDELEK XI

TEKSTIL IN TEKSTILNI IZDELKI

Splošno

1.

Kot je poudarjeno v pojasnjevalnih opombah HS (glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno, zadnji odstavek uvoda), je oddelek XI razdeljen v dva dela:

(a)

v prvem delu (poglavja 50 do 55) so tekstilni proizvodi razvrščeni v skupine glede na tekstilni material, iz katerega so izdelani, uvrščanje proizvodov, izdelanih iz mešanic tekstilnih materialov pa ureja opomba 2 k temu oddelku;

(b)

v drugem delu (poglavja 56 do 63), z izjemo tarifnih številk 5809 00 00 in 5902 na ravni poglavja ali tarifne številke ni razlike med tekstilnimi materiali, iz katerih so proizvodi izdelani. Vendar pa je več tarifnih številk v poglavjih 56 do 63 kombinirane nomenklature razdeljenih na osnovi tekstilnih materialov, ki proizvod sestavljajo. V takšnih primerih se mora uvrščanje pod te tarifne podštevilke skladati z določili opombe 2 k tarifnim podštevilkam k temu oddelku.

2.

Opomba 2 k tarifnim podštevilkam k temu oddelku podaja pravila za uvrščanje tekstilnih proizvodov, ki vsebujejo dva ali več tekstilnih materialov v tarifnih številkah poglavij 56 do 63. To blago se mora uvrstiti pod iste tarifne podštevilke, kot se uvršča tisti tekstilni material, ki v proizvodu prevladuje po masi, pri čemer se (kjer je to primerno) upoštevajo določila opombe 2 (B) k temu oddelku.

Vendar pa se morajo pri uporabi teh pravil upoštevati določila (a) do (c) opombe 2 (B) k tarifnim podštevilkam k temu oddelku.

3.

Napotke za interpretacijo opombe 2 k temu oddelku je najti v pojasnjevalnih opombah HS (glej na primer del (I) (A) pojasnjevalnih opomb k temu oddelku pod splošno).

Pri uporabi opombe 2 k temu oddelku je potrebno upoštevati naslednje:

(a)

preje, vsebovane v robovih tkanine, če slednji ne predstavljajo bistvenega dela dokončanega proizvoda, kot na primer robovi določenih materialov, ki se uporabljajo za dežnike ali šale;

(b)

ločilne preje, ki so v nekatere materiale vstavljene zato, da naznačijo, kje je treba ta material razrezati;

(c)

preje, ki so na konceh materialov, če so te preje iz tekstilnih materialov, različnih od onih, iz katerih je izdelan material.

4.

Glede pomena izrazov „nebeljena“, „beljena“ in „barvana“ preja ter glede pomena izrazov „nebeljeni“, „beljeni“, „barvani“, „iz prej različnih barv“ in „tiskani“ glede tkanin, glej opombe 1 (a) do 1 (h) k tarifnim podštevilkam k temu oddelku.

5.

Glede opisa raznih tkanj glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam, v delu (I) (C) pojasnjevalnih opomb HS k temu oddelku pod splošno.

POGLAVJE 50

SVILA

5004 00

Svilena preja (razen preje spredene iz svilenih odpadkov), nepripravljena za prodajo na drobno

5004 00 10

Nebeljena, degumirana ali beljena

Nebeljene svilene preje so sestavljene iz ene ali več vitih grež niti, ki še niso degumirane. Nebeljene svilene preje lahko vsebuje do 30 % sericina (naravnega kavčuka), večinoma so naravne bledorumenkaste barve. Nebeljene svilene preje so običajno dalje obdelane, vendar se lahko uporabijo za neposredno proizvodnjo tkanin.

Degumiranje nebeljenih svilenih prej odstrani sericin iz le-teh, enojne niti se osvobodijo sericina, s katerim so prekrite. To se običajno doseže s pranjem v vroči milnici ali razredčenem kalijevem lugu.

Z beljenjem se uničijo še vedno prisotna naravna barvila.

5005 00

Preja spredena iz svilenih odpadkov, nepripravljena za prodajo na drobno

5005 00 10

Nebeljena, degumirana ali beljena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5004 00 10 se uporabljajo mutatis mutandis.

5007

Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov

5007 20 11 do 5007 20 71

Druge tkanine, ki vsebujejo 85 mas.% ali več svile ali svilenih odpadkov, razen buretne svile

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 5007 20.

5007 20 11 in 5007 20 19

Krep

Ti tarifni podštevilki zajemata materiale, ki so običajno lahki in katerih zrnasti ali gubasti videz je posledica uporabe krep prej, npr. močno vite preje (običajno 2  000 do 3  600 zavojev na meter), ki teži k zankanju.

Te preje se lahko uporabljajo kot osnova, kot votek ali kot oboje hkrati. Lahko so uporabljene same ali v kombinaciji z manj vitimi prejami. Preje z nasprotnimi zavoji se pogosto uporabljajo izmenjaje – preje s „S“ zavojem sledijo prejam z „Z“ zavojem, zato da se usmeri v nasprotno smer težnjo vitja sosednjih prej, ob tem pa zagotovi ravnotežje kodranja.

Ti tarifni podštevilki zajemata pravi krep, npr. krep, pri katerem je večji del bodisi osnove bodisi votka iz krep preje. Najbolj znan je kitajski krep, maroken, žoržet, satenasti krep, šarmejski in šifonski krep.

Materiali, ki so krepirani samo na eni strani ali na delu površine (pasovi, trakovi ali vzorci), se prav tako uvrščajo pod ti tarifni podštevilki.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata materialov, v katerih je učinek krepiranja dosežen drugače kot pa z uporabo krep prej. Takšni primeri so npr. tkanine, pri katerih je ta učinek dosežen z uporabo posebnega tkanja („sable“- peščeni krep) in iz prej različne številke in vitja.

5007 20 21 do 5007 20 39

Pongee, habutai, honan, šantung, corah in podobne daljnjevzhodne tkanine, v celoti svilene (nemešane z buretno svilo ali drugimi svilenimi odpadki ali z drugimi tekstilnimi materiali)

Materiali iz teh tarifnih podštevilk imajo različne individualne značilnosti njihove narave, tkanja in izgleda.

Najpogosteje so tkani na ročnih statvah v enostavnem tkanju (platno, keper, atlas) iz surovih (nesukanih)svilenih filamentov, združenih brez vitja. Njihovi robovi so običajno z napako. Zloženi so v obliki listnice: dva vzdolžna konca se stikata po dolžini, ki je nato preganjena okoli njiju. Nekatere vrste, predvsem kitajske, so včasih zložene na drug način – en konec spodaj, drugi nad njim. Dolžina pa je ponovno prepognjena s štirimi pregibi na dolžino 0,91 m.

Vendar so lahko zloženi tudi drugače, npr. zviti.

Med te tkanine spadajo:

1.

Habutai; japonska tkanina v platno vezavi ali kepru, tkana iz enojne preje brez vitja. Izraz „habutai“ običajno označuje tkanino v platno vezavi in izraz „keper habutai“ pomeni tkanino v keper vezavi.

Te tkanine so v nebeljenem stanju grobega otipa in sivkastega ali sivo belega odtenka. Po čiščenju (na primer z beljenjem) – ko se odstrani sericin – so ti materiali beli ali sivobeli in se lahko uporabljajo kot izdelki brez nadaljnje predelave.

Beljenje teh tkanin je običajno dopolnjeno s klejanjem ali polnjenjem, kar da tem tkaninam polnejšo konsistenco, jasnejši izgled in povečano težo;

2.

Pongee; kitajska tkanina, imenovana šantung, honan, assan, antung, ninghai - glede na pokrajino, iz katere izvira. Te tkanine so razmeroma debele in težje od predhodno omenjenih japonskih. V nebeljenem stanju so rumenkastega ali rdečkastega odtenka, po čiščenju pa podobne barve kot nebeljeni in samo opran lan ali batist. Te tkanine so lahko rebraste ali ne. Rebrasti učinek je posledica težkosvilnatega tkanja (platno vezava), pri katerem se uporabljajo preje različnih debelin;

3.

Tussah (ali tussore) – tkanina, ki izvira iz pokrajin severovzhodne Indije. Stkana je iz svile divje sviloprejke. To poimenovanje se je razširilo na kitajske materiale in sedaj zajema vse tkanine primerljivega tipa proizvodnje svile iz preje divje sviloprejke, ki se hrani s hrastovimi listi, v več deželah Daljnega vzhoda;

4.

Corah – tkanina iz področja okrog Kalkute. Ta tkanina zelo spominja na japonski habutai, vendar se od njega razlikuje po tem, da je manj pravilna in izdelana iz debelejše preje. Ena izmed značilnosti je prisotnost pletenice, ki poteka skozi robove.

5007 20 41

Prozorne tkanine (odprto tkanje)

Prozorne tkanine (odprto tkane) so tiste, v katerih so prostori med posameznimi nitmi osnove in nitmi votka vsaj tako veliki kot prerez uporabljene preje.

5007 20 61

Širine več kot 57 cm do vključno 75 cm

Ta tarifna podštevilka zajema predvsem tkanine širin, ki se uporabljajo za proizvodnjo kravat.

POGLAVJE 51

VOLNA, FINA ALI GROBA ŽIVALSKA DLAKA; PREJA IN TKANINE IZ KONJSKE ŽIME

5102

Fina ali groba živalska dlaka, nemikana ali nečesana

5102 11 00

Kašmirskih koz

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 5102 11.

5103

Odpadki volne ali fine ali grobe živalske dlake, vključno z odpadki preje, toda brez razvlaknjenih tekstilnih materialov

5103 10 10

Nekarbonizirani

Glede pomena pojma „nekarbonizirani“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5101, tretji odstavek, (B).

5103 10 90

Karbonizirani

Glede pomena pojma „karbonizirani“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5101, tretji odstavek, (C).

5105

Volna in fina ali groba živalska dlaka, mikana ali česana (vključno s česano volno v kosmih)

5105 21 00

Česana volna v kosmih

Glede definicije pojma „česana volna v kosmih“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5105, sedmi odstavek.

5105 31 00

Kašmirskih koz

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 5102 11.

5106

Preja iz mikane volne, nepripravljena za prodajo na drobno

5106 10 10

Nebeljena

Nebeljene volnene preje so preje iz volne, ki je bila temeljito očiščena z več postopki. Te preje niso beljene, barvane ali tiskane in zaradi tega imajo še naravno barvo volne.

Glej tudi opombe 1(b) k tarifnim podštevilkam k temu oddelku.

5106 20 10

Ki vsebuje 85 mas. % ali več volne in fine živalske dlake

Ta tarifna podštevilka zajema samo prejo, ki vsebuje po masi 85 mas. % ali več mešanice volne in fine živalske dlake, v kateri volna prevladuje po teži nad fino živalsko dlako. V nasprotnem primeru se takšna preja uvršča pod tarifno številko 5108.

5106 20 91

Nebeljena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5106 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

5107

Preja iz česane volne, nepripravljena za prodajo na drobno

5107 10 10

Nebeljena

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5106 10 10.

5107 20 10 in 5107 20 30

Ki vsebuje 85 mas. % ali več volne in fine živalske dlake

Ti tarifni podštevilki zajemata samo prejo, ki vsebuje po masi 85 % ali več mešanice volne in fine živalske dlake, v kateri volna prevladuje po teži nad fino živalsko dlako. V nasprotnem primeru se takšna preja uvršča pod tarifno številko 5108.

5107 20 10

Nebeljena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5106 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

5107 20 51

Nebeljena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5106 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

5107 20 91

Nebeljena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5106 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

5108

Preja iz fine živalske dlake (mikana ali česana), nepripravljena za prodajo na drobno

5108 10 10

Nebeljena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5106 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

5108 20 10

Nebeljena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5106 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

POGLAVJE 52

BOMBAŽ

5201 00

Bombaž, nemikan ali nečesan

5201 00 10

Hidrofilen ali beljen

Hidrofilen bombaž lahko absorbira razmeroma veliko količino vlage.

Beljen bombaž je bombaž, iz katerega so tuje barvaste snovi, ki jih ni mogoče odstraniti drugače, odstranjene z oksidacijo ali redukcijo z raznimi kemikalijami.

5208

Bombažne tkanine, ki vsebujejo 85 mas. % ali več bombaža, mase do vključno 200 g/m2

5208 11 10

Tkanine za proizvodnjo povojev, obvez in medicinskih gaz

To so fini, gazi podobni materiali, tkani v platno vezavi, ki so v glavnem nagnjeni k drsenju. Izdelani so iz enojnih prej in imajo manj kot 28 niti na kvadratni centimeter.

5208 21 10

Tkanine za proizvodnjo povojev, obvez in medicinskih gaz

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5208 11 10.

5209

Bombažne tkanine, ki vsebujejo 85 mas. % ali več bombaža, mase več kot 200 g/m2

5209 42 00

Tkanine za „kavbojke“ (jeans)- denim

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k temu oddelku pod splošno, del (I), (C), pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam.

5211

Bombažne tkanine, ki vsebujejo manj kot 85 mas. % bombaža, v mešanici pretežno ali samo z umetnimi ali sintetičnimi vlakni, mase več kot 200 g/m2

5211 42 00

Tkanine za „kavbojke“ (jeans) - denim

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju in pojasnjevalne opombe HS k temu oddelku pod splošno, del (I), (C), pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam.

5211 49 10

Žakarske tkanine

Žakarske tkanine so tkanine s tkivskim vzorcem, ki nastane z dvigovanjem posameznih niti osnove. Na ta način nastanejo zelo različni lisasti vzorci. Žakarske tkanine se večinoma uporabljajo v proizvodnji oblazinjenega pohištva, prevlek za žimnice in materiala za zavese.

POGLAVJE 53

DRUGA RASTLINSKA TEKSTILNA VLAKNA; PAPIRNA PREJA IN TKANINE IZ PAPIRNE PREJE

5308

Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja

5308 10 00

Preja iz kokosovega vlakna

Pod to tarifno podštevilko se uvršča samo preja iz kokosovih vlaken, ki je sestavljena iz ene ali dveh niti. Preja iz kokosovih vlaken, sestavljena iz treh ali več niti, se uvršča pod tarifno številko 5607 v skladu z opombo 3 (A) (d) k temu oddelku.

POGLAVJE 54

SINTETIČNI ALI UMETNI FILAMENTI; TRAKOVI IN PODOBNO IZ SINTETIČNIH ALI UMETNIH TEKSTILNIH MATERIALOV

Splošno

Glede definicije izraza „preje visoke trdnosti“ glej opombo 6 k temu oddelku.

Elastomerna preja je opredeljena v opombo 13 k temu oddelku.

5401

Sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, nepripravljen ali pripravljen za prodajo na drobno

5401 10 12 in 5401 10 14

Temeljna nit, sukanec z oplaščenim jedrom – core preja

Oplaščena preja iz teh tarifnih podštevilk je preja za šivanje, sestavljena iz več med seboj vitih niti. Vsaka nit je iz sintetičnega filamenta, prekritega z naravnimi, sintetičnimi ali umetnimi tekstilnimi vlakni.

Upoštevajoč njihovo uporabo, so te preje utrjene vpredene oplaščene npr. preje z neprožnim jedrom.

Ker so te preje mešane preje, se pod ti tarifni podštevilki uvrščajo samo, če filamentna komponenta prevladuje po masi (glej opombo 2 k temu oddelku). Tako je običajno v primeru oplaščenih prej.

Sicer ti tarifni podštevilki ne zajemata oplaščenih prej z mehkim jedrom, pri katerih je jedro iz elastomerne preje, katere teža običajno ne presega 20 % (uvrščanje v skladu z opombo 2 k temu oddelku).

Ti tarifni podštevilki ne zajemata proizvodov, sestavljenih iz jedra iz elastomerne preje, okrog katerega je v spirali ovita gotova preja (tarifna podštevilka 5606 00 91).

5401 10 16

Teksturirana preja

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 5402 31 do 5402 39.

5402

Preja iz sintetičnih filamentov (razen sukanca za šivanje), nepripravljena za prodajo na drobno, vključno s sintetičnimi monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov

5402 31 00 do 5402 39 00

Teksturirana preja

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 5402 31 do 5402 39.

5402 46 00

Druga, iz poliestrov, delno orientiranih

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 5402 46.

5404

Sintetični monofilament, številke 67 deciteksov ali več, katerega prečni premer ne presega 1 mm; trakovi in podobno (npr. umetna slama) iz sintetičnih tekstilnih surovin, vidne širine do vključno 5 mm

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5404 za opis monofilamenta in drugih proizvodov v tej tarifni številki.

5404 11 00 do 5404 19 00

Monofilamenti

Sintetični monofilamenti, narezani na primerne dolžine z razcepljenimi konci, ostanejo uvrščeni pod temi tarifnimi podštevilkami.

Pramenska „preja“, izdelana s spajanjem in vitjem sintetičnih monofilamentov iz teh tarifnih podštevilk, se pod te tarifne podštevilke ne uvršča, pač pa se uvršča pod tarifne številke 5401, 5402, 5406 ali 5607, odvisno od primera. Vendar pa se enojni monofilamenti iz teh tarifnih podštevilk nikdar ne štejejo za „dvonitne vrvi, vrvje, motvoze, konopce in kable“ iz tarifne številke 5607, ne glede na rez njihovega prečnega prereza.

Spodaj je podana razpredelnica uvrščanja sintetičnega monofilamenta, traku in podobnih proizvodov glede na mere (ali širino) njegovega prečnega prereza:

Sintetični monofilament katerega dimenzija največjega prečnega premera je

— do vključno 1 mm in številke

— manj kot 67 deciteksov

tarifna številka 5402

 

 

— ne manj kot 67 deciteksov

tarifna podštevilka 5404 11 00, 5404 12 00 ali 5404 19 00

 

— več kot 1 mm razen ploščatih proizv. navedenih spodaj

 

tarifna številka 3916

Sintetični trak in podobno (vključno trak prepognjen na dvoje in sploščene cevi) katerih vidna širina (v prepognjenem ali sploščenem stanju) je

 

— do vključno 5 mm

tarifna podštevilka 5404 90 10 ali 5404 90 90

 

 

— več kot 5 mm

pretežno tarifna številka 3920

Sintetični trak dejanske širine več kot 5 mm, ki je rahlo vit in nato stisnjen tako, da njegova vidna širina ne presega 5 mm

 

 

tarifna podštevilka 5404 90 10 ali 5404 90 90

5404 90 10

Iz polipropilena

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 3920 20 80 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko. Toda dekorativni trak iz te tarifne podštevilke, ima vidno širino do vključno 5 mm.

5405 00 00

Umetni monofilament, številke 67 deciteksov ali več, katerega dimenzija prečnega premera ne presega 1 mm; trakovi in podobno (na primer umetna slama) iz umetnih tekstilnih surovin, vidne širine do vključno 5 mm

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 5404 se uporablja mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

5408

Tkanine iz preje iz umetnih filamentov, vključno tkanine, dobljene iz materialov iz tarifne številke 5405

5408 22 10

Širine več kot 135 cm, do vključno 155 cm, v platnovi vezavi, keper, križni keper ali v vezavi atlas

Glede definicije pojmov „platno vezava“, „keper vezava“ in „križni keper vezava“ glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam, del (I) (C) pojasnjevalnih opomb HS k temu oddelku pod splošno.

Pri atlas (saten) vezavi so križne točke razporejene tako, da se med seboj ne dotikajo. Rezultat takšnega načina tkanja je mehka in svetlikajoča se površina. Saten mora biti ovit z vsaj petimi nitmi.

Vzorec vezave je prikazan diagramsko spodaj:

 

Image

POGLAVJE 55

UMETNA ALI SINTETIČNA REZANA VLAKNA

5516

Tkanine iz rezanih umetnih vlaken

5516 23 10

Žakarske tkanine širine 140 cm ali več (blago za žimnice)

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5211 49 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

POGLAVJE 56

VATA, KLOBUČEVINA IN NETKAN TEKSTIL; SPECIALNE PREJE; DVONITNE VRVI, VRVJE, MOTVOZI, KONOPCI IN KABLI TER IZ NJIH IZDELANI PROIZVODI

Splošno

Glede uvrščanja izdelkov znotraj tarifnih številk, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno.

5601

Vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate; tekstilna vlakna, dolga do vključno 5 mm (kosmiči); tekstilni prah in nopki – vlaknati vozlički

5601 21 10 do 5601 29 00

Vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi bombažne palčke iz lesa, plastike ali zvitega papirja, ki so na enem ali obeh koncih vatirane in se uporabljajo za čiščenje ušes, nosu, itd., za nanašanje antiseptikov ali losionov na kožo ter pri kozmetični negi.

5601 21 10

Vpojni

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5201 00 10 se glede izraza „vpojni“ uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

5601 30 00

Tekstilni kosmiči, prah in nopki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5601, (B) in (C).

5602

Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano

5602 10 11 in 5602 10 19

Iglana klobučevina

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5602, četrti odstavek.

5602 10 31 in 5602 10 38

Koprenaste („stitch-bonded“) vlaknovine

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5602, sedmi odstavek.

5606 00

Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tarifne številke 5404 ali 5405 , (razen proizvodov iz tarifne številke 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja

5606 00 91

Ovita preja

Jedro ovite preje je lahko tudi elastomerno (glej opombo 13 k temu oddelku).

POGLAVJE 57

PREPROGE IN DRUGA TEKSTILNA TALNA PREKRIVALA

Splošno

Glede uvrščanja izdelkov, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov, znotraj tarifnih številk, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno.

5701

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala, vozlana, dokončana ali nedokončana

Pripravljalna in zaključna stopnja proizvodnje vozlanih preprog, blaga za preproge in predposteljnikov sta opisani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 5701. Gre za enostavno tkanje nekaj niti osnove z niti votka, tako da drži konce ali „glave“ preproge na mestu. Ti tkani konci so včasih lahko dobljeni z dodanimi obrobami.

Ko je dosežena zaključna stopnja proizvodnje preproge, se osnova odreže nekoliko vstran od „glav“. Tako nastanejo rese na prostih koncih osnove. Pri kvalitetnih preprogah so včasih rese razdeljene na več delov, ki so zavozlani tako, da so vozli potisnjeni nazaj čim bližje tkanemu delu, zato da zaščiti votek pred zdrsavanjem iz roba z resami. Preproge imajo lahko tudi dodan rob z resami, ki ni dobljen iz osnove preproge.

Večina preprog je vzorčastih, kar omogoča razlikovanje med spodnjo stranjo in obrobo. Obroba predstavlja v bistvu okvir spodnje strani preproge in jo spaja z okrajki in glavami preproge.

Ročno izdelane preproge pravokotnih oblik imajo le redkokdaj natančno vzporedne okrajke. Pri sestavljeni stopnji je koristno meriti preprogo od središčnic, to je od ravnih črt, povlečenih skozi sredino nasprotnih strani.

Pri računanju površine preprog se deli kvadratnih decimetrov zanemarjajo.

5702

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala, tkana, netaftana ali nekosmičena, dokončana ali nedokončana, vključno kelim, šumak, karamani in podobna ročno tkana prekrivala

5702 10 00

Kelim, šumak, karamani in podobna ročno tkana prekrivala

Ta tarifna podštevilka zajema samo težke ročno tkane materiale. Običajno so večbarvni z ravno površino, brez zank ali lasu. Nekatere preproge imajo med osnovo vzdolžne razpoke, ki tvorijo presledek med nitmi osnove različnih barv.

Primerne so kot talna prekrivala ali prekrivala za divane, za obešanje na stene ali zavesna vrata.

So eksotičnih materialov in izvirajo večinoma s Srednjega vzhoda. Lahko so v metraži, pogosteje pa v oblikah uporabne velikosti, zarobljene, obrobljene z resami, ali s prišitimi robovi ali kako drugače pripravljene.

POGLAVJE 58

SPECIALNE TKANINE; TAFTIRANI TEKSTILNI MATERIALI; ČIPKE; TAPISERIJE; POZAMANTERIJA; VEZENINE

Splošno

Glede uvrščanja izdelkov, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov, znotraj tarifnih številk, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno.

5801

Tkanine z lasasto površino in ženiljske tkanine, razen tkanin iz tarifne številke 5802 ali 5806

Ne glede na določila, ki veljajo v tem oddelku glede uvrščanja izdelkov iz dveh ali več tekstilnih materialov, je treba poudariti, da se pri uvrščanju ženiljskih tkanin upošteva samo tekstilni material, ki tvori las ženiljske preje.

Imitacije žameta ali pliša, izdelane na pletilnih strojih, se uvrščajo pod tarifno številko 5907 00 00 ali v 60. poglavje, odvisno od primera.

5801 21 00 do 5801 27 00

Iz bombaža

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 5801 22 in 5801 32.

5804

Til in drug mrežast material, razen tkanega, pletenega ali kvačkanega; čipke v metraži, trakovih ali motivih, razen materiala iz tarifnih številk 6002 do 6006

5804 10 10 in 5804 10 90

Til in drug mrežast material

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5804, (I).

Imitacije tila, izdelane na pletilnih strojih (na primer rašel strojih) se uvrščajo v 60. poglavje.

5804 10 10

Navaden til

V smislu te tarifne podštevilke so navaden til in drugi mrežasti materiali tisti, ki imajo enojne serije pravilnih mrežastih odprtin enake oblike in velikosti po vsej svoji površini. Nimajo vzorca ali zapolnjenih mrežastih odprtin. Pri uporabi te definicije ni treba upoštevati majhnih odprtih prostorčkov, ki nastajajo pri oblikovanju mrežastih odprtin.

5804 21 10 do 5804 29 90

Strojno izdelane čipke

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5804, (II).

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 5804 21, 5804 29 in 5804 30 za razlikovanje med ročno izdelanimi in strojno izdelanimi čipkami.

Potrebno je zagotoviti, da se pleten material, ki je zelo podoben čipki in se dejansko prodaja pod imenom čipke, ne uvršča pod tarifno številko 5804. Tak material se proizvaja na rašel strojih in ga je mogoče prepoznati po tem, da je luknjičavost oblikovana s križanjem mrežastih odprtin, podobnim pletenju po osnovi, ne pa z nitmi osnove (vzdolžno) in nitmi votka (poševno).

Za zapolnitev prosojnih prostorov vzorca je uporabljena nit vstavljena v zanke, ki tvorijo stranice majhnih šestkotnikov čipke, kjer se jo učvrsti z vrsto verižnega vboda. Zato luknjičavost ne preneha tam, kjer se vzorec začne. Nasprotno – luknjičavost tvori podporo vzorcu (kar pa ni vedno v primeru strojno izdelanih čipk).

Navedbe v pojasnjevalnih opombah HS k tarifnim podštevilkam 5804 21, 5804 29 in 5804 30, ki omogočajo prepoznavanje strojno izdelanih čipk, veljajo tudi za rašel „čipke“: mrežne odprtine ali deli mrežnih odprtin, ostanejo po rezanju v trakove, potek zunanjih niti in niti vzorca, strojna pravilnost brez napak. itd.

Vendar se za namene kombinirane nomenklature čipka dobljena na rašel stroju, šteje kot pletena in se zaradi tega uvršča v poglavje 60.

Tkanina, ki imitira šivano čipko (guipure), izdelana na enak način kot kemična vezenina, se ne uvršča kot strojna čipka, pač pa pod tarifno številko 5810.

5806

Ozke tkanine, razen proizvodov iz tarifne številke 5807 ; ozki materiali, ki so sestavljeni samo iz osnove, katere niti so med seboj zlepljene (bolduk)

5806 20 00

Druge tkanine, ki vsebujejo 5 mas. % ali več elastomerne preje ali gumijaste niti

Glede opredelitve izraza „elastomerna preja“ glej opombo 13 k temu oddelku.

5806 32 10

S pravim robom

Ozke tkanine s pravimi robovi so tiste, ki so sestavljene iz osnove in votka, katerih dva vzdolžna roba sta oblikovana z obratom niti votka. Ker nit poteka dalje brez prekinitve, je razparanje preprečeno.

5806 40 00

Materiali, ki so sestavljeni samo iz osnove, katere niti so med seboj zlepljene (bolduk)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5806, (B).

5810

Vezenina v metraži, trakovih ali motivih

5810 10 10 in 5810 10 90

Brez vidne osnove

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 5810 10.

POGLAVJE 59

TEKSTILNI MATERIALI, IMPREGNIRANI, PREMAZANI, PREVLEČENI, PREKRITI ALI LAMINIRANI; TEKSTILNI IZDELKI, PRIMERNI ZA TEHNIČNE NAMENE

Splošno

Glede uvrščanja izdelkov, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov, znotraj tarifnih številk, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno

5911

Tekstilni izdelki in predmeti za tehnične namene, navedeni v opombi 7 k temu poglavju

Ta tarifna številka zajema tekstilne proizvode, kot so definirani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 5911, v metraži ali rezane, kot so posebej našteti v opombi 7 (a) k temu poglavju, prav tako kot tekstilni izdelki (razen tistih iz tarifnih številk 5908 00 00 do 5910 00 00), narezani v oblike, razen pravokotne, spojeni ali kako drugače pripravljeni, za tehnične namene in dobljeni iz zgoraj omenjenih proizvodov v metraži ali iz drugih tekstilnih proizvodov.

Glede definicije pojma „tekstilni materiali“ glej opombo 1 k temu poglavju.

5911 10 00

Tekstilni materiali, klobučevina in tkanine, podložene s klobučevino, prevlečene, prekrite ali laminirane z gumo, usnjem ali drugim materialom, ki se uporabljajo za oblaganje mikalnikov in podobne tkanine, za druge tehnične namene, vključno ozki tekstil iz žameta, impregniran z gumo, ki se uporablja za prekrivanje tkalskih vreten

Proizvodi iz te tarifne podštevilke morajo biti v metraži ali preprosto razrezani na dolžine ali pravokotne oblike. Če so drugačnih oblik, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 5911 90 10 ali 5911 90 90.

Izraz „podobne tkanine za druge tehnične namene“ pomeni samo tekstilne materiale, klobučevino in tkanine podložene s klobučevino, kombinirane z drugimi materiali (npr. z gumo, usnjem), kot je določeno v poimenovanju tarifne podštevilke. Taki materiali zajemajo tiskane prevleke, kombinirane z gumo, ki se uporabljajo kot prevleka za vrtilne valje in tehtajo 1  500 g/m2 ali manj (ne glede na razmerja med tekstilnim materialom in gumo), ali teže več kot 1  500 g/m2, če vsebujejo več kot 50 mas. % tekstilnega materiala. Prevleke, teže več kot 1  500 g/m2, in ki vsebujejo najmanj 50 mas. % gume, se uvrščajo pod tarifno številko 4008.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi transmisijske in transportne pasove, ki so iz enega ali več plastnih tkanih trakov iz prepletenega materiala, ki se nahaja med dvema trakovoma poliamidnega materiala. Trakovi prepletenega materiala so ojačitveni element, vsi trakovi so vroče zlepljeni in debeli manj kot tri milimetre, nedoločljivih dolžin, ali pa razrezani na dolžine. Tovrstni pasovi se uvrščajo pod tarifno podštevilko 5910 00 00, če so debeli 3 milimetre ali več, brezkončni ali opremljeni s sponkami.

Ta tarifna podštevilka ne zajema tekstilnih materialov z enojnim votkom in osnovo, prevlečenih s plastičnimi masami (tarifna številka 5903) ali z gumo (tarifna številka 4008 ali 5906).

5911 20 00

Tkanine za sita, vključno gotove za neposredno uporabo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 5911, (A), (2).

Ti materiali so lahko v metraži ali pa pripravljeni v skladu z namenom uporabe (na primer razrezani v oblike, obrobljeni s trakovi, opremljeni s kovinskimi očesci).

Kadar so v metraži, tkanine za sita, neizgotovljene, morajo biti označene na način, ki nedvoumno identificira blago, da je namenjeno za sejanje ali podobne industrijske namene:

oznaka, sestavljena iz pravokotnika in njegovih diagonal, mora biti natisnjena v pravilnih razmikih vzdolž obeh robov materiala, pri čemer ne posega na okrajke. Natisnjena mora biti tako, da razdalje med dvema zaporednima oznakama, merjeno med sosednjimi konci pravokotnikov ni večja od enega metra, oznake na enem robu pa morajo biti razvrščene tako, kot da bi bile na polovici razdalje med oznakami na nasprotnem robu (središče vsake oznake mora biti enako oddaljeno od središč dveh najbližjih oznak na nasprotnem robu).

debelina črt, ki tvorijo strani pravokotnika je 5 mm, diagonal pa 7 mm. Pravokotnik merjen od zunanjega roba črt je dolg najmanj 8 cm in širok 5 cm.

oznake morajo biti natisnjene v eni barvi, kontrastni z barvo materiala in mora biti neizbrisna.

Vsaka oznaka je postavljena tako, da so dolge stranice pravokotnika vzporedne z osnovo materiala (glej skico spodaj):

Image

Carinski organi lahko sprejmejo druge oznake, kjer te oznake nedvoumno identificirajo blago, da je namenjeno za industrijske namene kot sejanje, filtriranje itd. in ne za oblačila ali podobne namene.

Ta tarifna podštevilka ne zajema okvirjev za tiskanje, ki so sestavljeni iz tkanine, pritrjene na nosilec (tarifna podštevilka 5911 90 90), ročnih sit in ročnih rešet (tarifna številka 9604 00 00).

5911 90 10 in 5911 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata tekstilne izdelke, naštete v pojasnjevalnih opombah k tarifni številki 5911, (A), razen tekstilnih materialov, navedenih v tarifnih podštevilkah 5911 10 00, 5911 20 00 in 5911 40 00, skupaj z izdelki, ki so našteti v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 5911, (B), z izjemo gotovih tkanin za sejanje, ki se uvrščajo pod tarifno podštevilko 5911 20 00 in izdelkov, ki se uvrščajo pod tarifne podštevilke 5911 31 11 do 5911 32 90.

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 5911 90 za uvrščanje izdelkov, narejenih iz spojenih spiral iz monofilamenta, ki se uporabljajo za podobne namene kot tekstilni materiali in klobučevina, kakršna se uporablja v strojih za proizvodnjo papirja in podobnih strojih.

POGLAVJE 60

PLETENI ALI KVAČKANI MATERIALI

Splošno

Glede uvrščanja izdelkov, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov znotraj tarifnih številk, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod s.

6002

Pleteni ali kvačkani materiali, široki do vključno 30 cm, ki vsebujejo 5 mas. % ali več elastomerne preje ali gumijaste niti, razen tistih iz tarifne številke 6001

Glej opombo 13 k temu oddelku za določitev izraza „elastomerna preja“.

6003

Pleteni ali kvačkani materiali, široki do vključno 30 cm razen tistih iz tarifnih številk 6001 ali 6002

6003 30 10

Čipka rašel

Čipka rašel je kot čipka vzorčasta pletenina, izdelana na žakard rašel strojih. Oblikovani vzorci in ozadje imajo lahko različno gostoto tkanine. Stopnjevanje v gostoti materiala lahko omogoči učinek senčenja in v vzorcu se ustvarijo reliefne strukture.

6004

Pleteni ali kvačkani materiali, široki več kot 30 cm, ki vsebujejo 5 mas. % ali več elastomerne preje ali gumijaste niti, razen tistih iz tarifne številke 6001

Glej opombo 13 k temu oddelku za določitev izraza „elastomerna preja“.

6005

Materiali, pleteni po osnovi (vključno z materiali, dobljenimi z „galloon“ pletilnimi stroji), razen tistih iz tarifnih številk 6001 do 6004

Materiali, pleteni po osnovi, so izdelani na strojih za pletenje po osnovi, rašel strojih ali „galloon“ pletilnih strojih. Za razliko od pletenja po votku, so izdelani kot rezultat medsebojnega prepletanja niti osnove z zankami. Za pletenje osnove se uporablja eden ali več nitnih sistemov, ki potekajo vzdolž materiala. Sosednje niti se prepletajo in istočasno tvorijo zanke (večnitna tehnika) (glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tem poglavju, splošno, A (II)).

Galoon stroji za kvačkanje pripadajo skupini strojev za pletenje po osnovi. Delajo na principu vzdolžnih nizi osnove in prečnega votka. Galoon stroji za kvačkanje se pogosto uporabljajo za izdelovanje pletenih trakov za izdelavo oblačil (elastični robni trakovi za zapestje in nogo, trakovi z imeni, naramnice, trakovi za robljenje, trakovi za glavo, trakovi za zadrge) in za izdelavo obšivnih trakov za zavese in blazine.

6005 31 50

Čipka rašel, razen za zavese ali mrežaste zavese

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6003 30 10.

6005 32 50

Čipka rašel, razen za zavese ali mrežaste zavese

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6003 30 10.

6005 33 50

Čipka rašel, razen za zavese ali mrežaste zavese

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6003 30 10.

6005 34 50

Čipka rašel, razen za zavese ali mrežaste zavese

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6003 30 10.

POGLAVJE 61

OBLAČILNI IZDELKI IN OBLAČILNI DODATKI, PLETENI ALI KVAČKANI

Splošno

1.

Glede uvrščanja izdelkov, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov, znotraj tarifnih številk, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno.

2.

Glede uvrščanja oblačil, pripravljenih v kompletih za prodajo na drobno, glej opombo 14 k temu oddelku.

3.

Kadar ima sestavni del obleke ali kompleta iz tarifne številke 6103 ali 6104 okrasje ali dekoracijo, ki jih ni najti na drugem sestavnem delu ali sestavnih delih, ostanejo oblačila uvrščena kot obleka ali komplet, dokler je to okrasje ali dekoracija manjšega pomena, in če je omejeno na eno ali dve mesti na oblačilu (npr. na ovratniku in koncih rokava ali na reverjih in žepih).

Vendar pa so obleke ali kompleti s takšnim okrasjem izključeni, kadar je okrasje izdelano med postopkom pletenja oblačila, razen kadar je okras logotip ali drug podoben simbol.

4.

Oblačila, ki pokrivajo zgornji del telesa, so za razliko od oblačil, ki pokrivajo spodnji del telesa, in od oblačil, ki pokrivajo celo telo (npr. plašči, obleke), obleke:

katerih objektivne značilnosti (slog, kroj itd.) jasno kažejo, da se nosijo npr. kot anoraki, suknjiči (obleke) in zgornji deli kompletov, srajce in bluze, zgornji deli pižam, puloverji, jope in telovniki, zgornji deli smučarskih oblek itd. (Če ni drugače določeno, ta oblačila ne pokrivajo nujno celotnega zgornjega dela telesa.), ter

katerih dolžina ne sega pod sredino stegen. Vendar lahko predvsem zaradi mode nekateri deli teh oblačil segajo pod sredino stegen (npr. okrasne modne rese, pa tudi tradicionalni zadnji spodnji del fraka); glede dolžine oblačila so zanemarljivi, saj ne spreminjajo namembnosti teh oblačil, ki je pokrivanje zgornjega dela telesa.

6101

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, pleteni ali kvačkani, razen izdelkov iz tarifne številke 6103

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6201 91 00 do 6201 99 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

6101 20 10

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Ena od značilnosti teh „plaščev in podobnih izdelkov“ je, da prekrijejo telo najmanj do sredine stegen.

Na splošno so v primeru standardnih velikosti (normalne velikosti) moških oblačil (razen za dečke) take minimalne dolžine, merjeno od šiva ovratnika na tilniku (sedmo vretence) do spodnjega roba, ko je oblačilo ravno položeno in ustreza meram v centimetrih, ki so navedene v tabeli spodaj (glej skico spodaj).

Image

Mere v tabeli kažejo povprečja oblačil v standardnih velikostih (normalne velikosti) za moške (razen za dečke) – S (majhno, majhna velikost), M (srednje, srednja velikost) in L (veliko, velika velikost)

Dolžine v centimetrih, merjeno zadaj od šiva na tilniku do spodnjega roba moškega oblačila v standardnih velikostih (razen za dečke).

Image

Oblačila, ki niso dovolj dolga, da bi se uvrščala kot plašči ali podobni izdelki, z izjemo šoferskih jopičev (šoferski jopiči in podobni izdelki – glej definicijo spodaj), ki se tudi uvrščajo tukaj, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 6101 20 90, 6101 30 90 ali 6101 90 80.

Šoferski jopiči

Šoferski jopiči so ohlapna vrhnja oblačila z dolgimi rokavi in se nosijo preko drugih oblačil kot zaščita pred vremenskimi neprilikami. Narejeni so v glavnem iz nelahkih tekstilnih materialov, razen tistih, ki so zajeti v tarifni številki 5903, 5906 ali 5907 00 00. Šoferski jopiči so različnih dolžin od koraka do sredine stegen. Lahko imajo enojno ali dvojno zapenjanje.

Šoferski jopiči imajo naslednje značilnosti:

celotna sprednja odprtina se zapenja z gumbi, včasih pa tudi z zadrgo ali gumbi – pritiskači,

podlogo, ki je lahko snemljiva (lahko je polnjena in/ali prešita);

v sredini hrbtnega dela razporek ali stranske razporke.

Možne posebnosti:

žepi,

ovratnik.

Šoferski jopiči nimajo naslednjih značilnosti:

kapuce,

zatezne vrvice ali kakšnih drugih sredstev za zatezanje okrog pasu in/ali spodnjem delu oblačila. Vendar to ne izključuje pasov.

Izraz „in podobno“, ki se nanaša na šoferske jopiče, vključuje tudi oblačila, ki imajo podobne lastnosti kot šoferski jopiči, vendar imajo kapuco.

6101 30 10

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6101 20 10.

6101 90 20

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6101 20 10.

6102

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki, za ženske ali deklice, pleteni ali kvačkani, razen izdelkov iz tarifne številke 6104

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6201 91 00 do 6201 99 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko

6102 10 10

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6101 20 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko in ustrezajo meram ženskih oblačil (razen za deklice), kot sledi:

Dolžine v centimetrih, merjeno zadaj od šiva na tilniku do spodnjega roba ženskega oblačila v standardnih velikostih (razen za deklice).

 

Image

6102 20 10

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6102 10 10.

6102 30 10

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6102 10 10.

6102 90 10

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6102 10 10.

6104

Kostimi, kompleti, jakne in blazerji, obleke, krila, hlačna krila, dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače), hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače (razen kopalk), za ženske ali deklice, pleteni ali kvačkani

6104 41 00 do 6104 49 00

Obleke

Izraz „obleke“ pomeni oblačila namenjena za pokrivanje telesa. Običajno segajo od ramen do gležnjev ali malo pod njimi, lahko imajo rokave ali pa so brez njih. Mogoče jih je nositi brez istočasnega nošenja drugih oblačil. Nošenje spodnjega perila ne izključuje uvrščanja teh oblačil kot obleka. Če je zgornji del takšnega oblačila sestavljen iz naramnic skupaj z naprsniki spredaj ali spredaj in zadaj, štejejo ta oblačila za obleke le v primeru, če mere, kroj in položaj naprsnikov omogočajo nošenje oblačila, kot je navedeno zgoraj. Če ni tako, se morajo takšna oblačila uvrstiti kot krila znotraj tarifnih podštevilk 6104 51 00 do 6104 59 00. Ta izraz zajema tudi prosojne obleke.

6104 51 00 do 6104 59 00

Krila in hlačna krila

Izraz „krila“ označuje oblačila namenjena za pokrivanje spodnjega dela telesa. Običajno segajo od pasu do gležnjev ali malo pod njimi. Krila so oblačila, ki se morajo nositi skupaj z vsaj enim oblačilom, kot so T-majica, srajca, bluza, srajčna bluza, pulover ali kakšno drugo podobno oblačilo, namenjeno za pokrivanje zgornjega dela telesa. Prisotnost naramnic ne vpliva bistveno na naravo krila.

Če imajo krila poleg naramnic še naprsnike spredaj in/ali zadaj, ostanejo takšna oblačila uvrščena kot krila v teh tarifnih podštevilkah le, če mere, kroj in položaj omenjenih naprsnikov niso zadostni za nošenje oblačil brez zgoraj omenjenih oblačil. Hlačna krila so oblačila z zgoraj navedenimi značilnostmi, ki pokrivajo vsako nogo posebej. Po kroju in širini se razlikujejo od kratkih ali dolgih hlač.

6106

Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice, pletene ali kvačkane

Bluze

Bluze za ženske ali deklice so lahka oblačila namenjena za pokrivanje zgornjega dela telesa, so modnega in običajno ohlapnega kroja, z ovratnikom ali brez njega, z rokavi ali brez njih, s kakršnim koli izrezom ali vsaj z epoletami, gumbi ali drugimi vrstami zapenjal. Izostanek gumbov ali zapenjal je dovoljen le v primeru zelo nizko krojenega oblačila, z ali brez okrasja, kot so kravate, žaboji, čipke ali vezenine.

Srajce in srajčne bluze

Srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice so oblačila namenjena za pokrivanje zgornjega dela telesa. Zapenjajo se v celoti ali delno, imajo rokave, v glavnem so z ovratnikom, z žepi ali brez njih, vendar brez žepov pod pasom. Kroj teh oblačil temelji na kroju moških in deških srajc, zapenjajo se v glavnem spredaj. Dva dela odprtine sta tikoma ali se prekrivata iz desne čez levo stran.

Pri uporabi opombe 9 k temu poglavju imajo srajce in srajčne bluze iz te tarifne številke lahko tudi takšno zapenjanje, pri katerem se robova ne prekrivata.

Oblačila iz te tarifne številke segajo pod pas, bluze pa so običajno krajše od drugih oblačil, navedenih zgoraj.

Ta tarifna številka ne zajema oblačil, za katere je na osnovi njihove dolžine mogoče ugotoviti, da se nosijo kot obleke.

6107

Spodnjice, spodnjice brez hlačnic, spalne srajce, pižame, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki za moške ali dečke, pleteni ali kvačkani

6107 21 00 do 6107 29 00

Spalne srajce in pižame

Te tarifne podštevilke zajemajo moške ali deške pižame, pletene ali kvačkane, ki so zaradi splošnega izgleda in vrste materiala razpoznavne kot oblačila, namenjena izključno ali pretežno kot spalna oblačila.

Pižame sestoje iz dveh oblačilnih predmetov:

oblačila, namenjenega za pokrivanje zgornjega dela telesa in je običajno vrste suknjič,

oblačila (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, brez odprtine ali z odprtino spredaj.

Velikost sestavnih delov teh pižam mora biti primerna oz. med seboj usklajena. Kroj obeh sestavnih delov mora biti usklajen, prav tako material, barva, okrasje in stopnja končne izdelave, tako da s tem jasno kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pižame morajo biti spoznavne kot udobne za nošenje kot spalna oblačila po:

vrsti materiala,

njihovem običajnem ohlapnem kroju, in

odsotnosti neudobnih oblik, kot so veliki ali debeli gumbi in prekomerno okrasje.

Enodelna spalna oblačila, ki prekrivajo tako zgornji kot spodnji del telesa in pri tem ovijajo vsako nogo posebej, se uvrščajo pod tarifne podštevilke 6107 91 00 ali 6107 99 00.

6108

Kombineže, spodnja krila, spodnjice brez hlačnic, spodnje hlače, spalne srajce, pižame, negližeji, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za ženske ali deklice, pleteni ali kvačkani

6108 31 00 do 6108 39 00

Spalne srajce in pižame

Te tarifne podštevilke zajemajo ženske ali dekliške pižame, pletene ali kvačkane, ki so zaradi splošnega izgleda in vrste materiala razpoznavne kot oblačila, namenjena izključno ali pretežno kot spalna oblačila.

Pižame sestoje iz dveh oblačilnih predmetov:

oblačila, namenjenega za pokrivanje zgornjega dela telesa in je običajno vrste jakna, pulover ali podobna vrsta oblačila,

oblačila (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, z odprtino ali brez.

Velikost sestavnih delov teh pižam mora biti primerna oz. med seboj usklajena. Kroj obeh sestavnih delov mora biti usklajen, prav tako material, barva, okrasje in stopnja končne izdelave, tako da s tem jasno kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pižame morajo biti spoznavne kot udobne za nošenje kot spalna oblačila po:

vrsti materiala,

njihovem običajnem ohlapnem kroju, in

odsotnosti neudobnih oblik, kot so veliki ali debeli gumbi in prekomerno okrasje.

Kompleti oblačil poznani kot „baby-doll“, ki so sestavljeni iz zelo kratke spalne srajce in spodnjic, se tudi smatrajo kot pižame.

Enodelna spalna oblačila, ki prekrivajo tako zgornji kot spodnji del telesa in pri tem ovijajo vsako nogo posebej, se uvrščajo pod tarifne podštevilke 6108 91 00 do 6108 99 00.

6109

T-majice, spodnje majice brez rokavov in druge majice, pletene ali kvačkane

Tovrstna oblačila, omenjena v dodatni opombi 2 k temu poglavju, ki imajo delno sprednje odpenjanje na izrezu, se zapenjajo ali samo prekrivajo, so iz te tarifne številke izključena. Običajno se uvrščajo pod tarifno številko 6105 ali 6106, skladno z določili opomb 4 in 9 k temu poglavju, ali za moška ali deška brezrokavna oblačila, tarifna številka 6114, skladno z določili drugega stavka opombe 4 k temu poglavju.

6110

Jope, puloverji, telovniki in podobni izdelki, pleteni ali kvačkani

Ta tarifna številka zajema oblačila namenjena za pokrivanje zgornjega dela telesa, z rokavi ali brez njih, s kakršno koli vrsto izreza, z ovratnikom ali brez njega, z žepi ali brez njih.

Ta oblačila imajo v glavnem šivane robove ali rebrast vzorec na spodnjem robu, okoli izreza, na koncih rokavov ali rokavnih odprtinah.

Lahko so izdelana iz katere koli vrste pletenega ali kvačkanega materiala, vključno iz lahkih ali fino pletenih materialov iz katerih koli tekstilnih vlaken.

Lahko so opremljeni s katero koli vrsto okrasja, vključno s čipko ali vezenino.

Primeri oblačil, ki se uvrščajo pod to tarifno številko, so naslednji:

1.

jope in puloverji, vključno puloverji za treniranje, (z V-izrezom, kratkim izrezom, okroglim ali čolničnim izrezom ali s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom), ki se oblačijo preko glave in običajno nimajo odprtine na izrezu ali zapenjalnega sistema;

2.

zgoraj opisanim podobna oblačila, z ovratnikom ali brez njega, ki pa imajo delno odprt izrez, na primer spredaj ali v smeri ramen, ki se zapenja z gumbi ali drugimi sredstvi za zapenjanje;

3.

telovniki in jopice, ki so spredaj odprti po vsej dolžini, z gumbi ali drugimi zapenjali ali brez njih, z ovratnikom ali brez njega;

4.

oblačila poznana kot dvodelna oblačila, sestavljena iz puloverja z rokavi ali brez in jopice z dolgimi ali kratkimi rokavi. Ta oblačila morajo biti ustreznih velikosti in iz istega materiala in enake barve. Vzorci in okrasje, če se pojavlja, mora biti na obeh oblačilih enako;

5.

oblačila, opisana v predhodnih točkah, ki so izdelana iz lahkih materialov, kakršni se uporabljajo za T-majice ali podobna oblačila, in ki imajo vrvico za zatezanje, rebrast pas ali drugo sredstvo za zatezanje spodnjega dela.

Ta tarifna številka ne zajema:

(a)

ženskih ali dekliških bluz (tarifna številka 6106);

(b)

anorakov, vetrnih jopičev, vetrovk in podobnih izdelkov (tarifna številka 6101 ali 6102);

(c)

T-majic, spodnjih majic brez rokavov in drugih majic (tarifna številka 6109).

6110 12 10 in 6110 12 90

Iz dlake kašmirskih koz

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 5102 11.

6110 20 10

Lahki, fino pleteni puloverji s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom

Za lahke jopice in puloverje s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom štejejo: lahka, oprijeta, fino pletena oblačila, ki pokrivajo zgornji del telesa, eno ali večbarvna, z rokavi ali brez njih, ki imajo puli ovratnik, polo ovratnik ali želvji izrez brez odprtine.

Izraz „fino pleten“ pomeni fino pletenje z najmanj 12 zankami na centimeter, v vodoravni in navpični smeri na eni strani vzorca dimenzij 10 × 10 centimetrov.

Lahke jopice in puloverji s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom so običajno pleteni kot enojni jersey (navadno pletenje), rebrasto (1 × 1) ali kot interlock pletivo.

Enojni jersey (navadno pletenje) je najpreprostejša oblika pletenja po votku (skica 1). Zanke na licu so v obliki majhnih črk V ali preobrnjenih črk V (skica 2), na hrbtni strani pa v obliki med seboj povezanih zank (skica 3).

Image

Image

Fino rebrasto pletenje 1 desna, 1 leva (skica 4) vsebuje izmenjaje v vsaki vrsti desno zanko in levo zanko (skica 5); tako da so na eni strani materiala rebra, ki ustrezajo brazdam na drugi strani. Dve strani pletenine sta enakega videza (skici 6 in 7).

Image

Image

Image

Interlock je dvojno rebrasto pletenje, ki je na obeh straneh enakega videza. Ta učinek se doseže z zazankanjem zank (ena zanka na dve rebri, skica 8). Tako se na vsaki strani materiala zanke ene rebri izmenjuje z zanko ustrezne rebri z druge strani materiala (skica 9). Rebra ene strani materiala zaradi tega ustrezajo rebrom druge strani (skici 10 in 11).

 

Image

 

Image

 

Image

6110 30 10

Lahki, fino pleteni puloverji s puli ovratnikom, polo ovratnikom ali želvjim izrezom

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6110 20 10.

6111

Oblačila in oblačilni dodatki za dojenčke, pleteni ali kvačkani

Glej opombo 6 (a) k temu poglavju.

Ta tarifna številka zajema oblačila, ki so namenjena majhnim otrokom, katerih telesna višina ne presega 86 cm (majhen otrok, star približno 18 mesecev). Med ta oblačila spadajo: plašči, ogrinjala, prešita ogrinjala, škratova oblačila, jutranje halje, dvodelni kompleti, obleke za igranje, hlače, nadhlače, pumparice, igralne hlačke, telovniki, vetrovke, obleke, krila, boleri, jakne, vetrovke s kapuco tipa anorak, pelerine, tunike, bluze, srajčne bluze, kratke hlače itd.

Nekatera izmed teh oblačil so za novorojenčke. Med navedenimi oblačili so nekatera nedoločljive velikosti, vendar se uvrščajo pod to tarifno številko, če se lahko opredelijo kot oblačila za dojenčke.

Ta tarifna številka zato zajema:

1.

halje in plašče za krst;

2.

majhne brezrokavne halje s kapuco;

3.

škratova oblačila: oblačila z rokavi in kapucami, ki tvorijo hkrati plašč in vrečo (spodaj so popolnoma zaprta);

4.

spalne vreče za dojenčke, ki so lahko polnjene, z rokavi ali odprtinami za rokave. Primer je ponazorjen na fotografiji.

Image

6112

Trenirke, smučarske obleke in kopalke, pletene ali kvačkane

6112 11 00 do 6112 19 00

Trenirke

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6112, (A).

6112 31 10 do 6112 39 90

Moške ali deške kopalke

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6112, (C), ki navaja, da tarifna številka 6112 zajema med drugim kopalne hlače in kopalke, elastične ali ne.

Kopalne hlače so oblačila, ki se zaradi svojega splošnega izgleda, kroja in vrste tkanine uporabljajo samo ali pretežno kot kopalke in ne kot „kratke hlače“ iz tarifne številke 6103 ali 6104. Na splošno so popolnoma ali pretežno izdelane iz umetnih ali sintetičnih vlaken.

Kopalne hlače morajo imeti naslednje lastnosti:

da imajo notranje spodnjice brez hlačnic, prišite na oblačilo ali vsaj podlogo spredaj ali v koraku,

da so ozke v pasu (imajo npr. vrvico ali popolnoma elastičen pas).

Kopalne hlače imajo lahko žepe, pod pogojem:

da imajo zunanji žepi trden sistem zapenjanja (npr. zapenjanje z zadrgo ali zapenjanje s trakom velcro, da se žep popolnoma zapne, tj. da se ne more zapeti v presledkih),

da imajo notranji žepi enak trden sistem zapenjanja kot prej opisani zunanji žepi. Kadar so notranji žepi pritrjeni na pas, imajo lahko samo prekrivni sistem zapenjanja, če ta zagotavlja popolno zaporo žepne odprtine.

Kopalne hlače ne smejo imeti naslednjih lastnosti:

odprtine spredaj, tudi če se zapira s sistemom zapenjanja,

odprtine v pasu, tudi če se zapira s sistemom zapenjanja.

6112 41 10 do 6112 49 90

Ženske ali dekliške kopalke

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6112 31 10 do 6112 39 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne številke.

6115

Hlačne nogavice, nogavice, dokolenke, kratke nogavice in druge nogavice, vključno nogavice z označeno stopnjo kompresije (npr. nogavice za krčne žile), pletene ali kvačkane

6115 10 10 in 6115 10 90

Hlačne nogavice, nogavice in dokolenke z označeno stopnjo kompresije (npr.: nogavice za krčne žile)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6115 10.

6117

Drugi gotovi oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani; pleteni ali kvačkani deli oblačil ali oblačilnih dodatkov

6117 80 10 in 6117 80 80

Drugi dodatki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6117, drugi odstavek, (12).

Ti tarifni podštevilki zajemata pletene naglavne trakove in zapestne trakove, kakršne uporabljajo športniki in športnice za vpijanje znoja in pletene naušnice, povezane ali ne.

POGLAVJE 62

OBLAČILNI IZDELKI IN OBLAČILNI DODATKI, NEPLETENI ALI NEKVAČKANI

Splošno

1.

Glede uvrščanja izdelkov, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov znotraj tarifnih številk, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno.

2.

Glede uvrščanja oblačil, pripravljenih v kompletih za prodajo na drobno, glej opombo 14 k temu oddelku.

3.

Kadar ima sestavni del obleke ali kompleta iz tarifne številke 6203 ali 6204 okrasje ali dekoracijo, ki jih ni najti na drugem sestavnem delu ali sestavnih delih, ostanejo oblačila uvrščena kot obleka ali komplet, dokler je to okrasje ali dekoracija manjšega pomena in če je omejeno na eno ali dve mesti na oblačilu (npr. na ovratniku in koncih rokava ali na reverjih in žepih).

Vendar pa so obleke ali kompleti s takšnim okrasjem izključeni, kadar je okrasje izdelano med postopkom tkanja oblačila, razen kadar je okras logotip ali drug podoben simbol.

4.

To poglavje zajema delovna in poklicna oblačila, na katere se nanašajo tarifne podštevilke kombinirane nomenklature in katere zaradi splošnega videza (preprostega ali posebnega kroja ali modela odvisno od funkcije oblačila) ter vrste materiala, ki je običajno čvrst in se ne krči, nedvoumno kažejo na to, da so izdelane samo ali predvsem zato, da zagotovijo zaščito (fizično ali zdravstveno) drugih oblačil in/ali oseb med delom v obratu, opravljanjem poklica ali v gospodinjstvu.

Ta oblačila običajno niso okrašena. V tem smislu za okrasje ne štejejo napisi in simboli, ki se nanašajo na dejavnost, med katero se ta oblačila nosijo.

Tovrstna oblačila so izdelana iz bombaža, sintetičnih ali umetnih vlaken, ali pa iz mešanic teh tekstilnih materialov.

Za povečanje čvrstosti teh oblačil sta v uporabi najpogosteje dva načina šivanja: varnostni šiv in dvojni šiv.

Poklicna in delovna oblačila se najpogosteje zapenjajo z zadrgami, gumbi – pritiskači, velcro – trakovi, ali pa navzkrižnimi ali vozlastimi zapirali, pri čemer se uporabljajo vezalke ali podobno.

Tovrstna oblačila imajo lahko žepe, ki so večinoma našiti. Žepne reže so v glavnem izdelane iz istega materiala kot oblačilo in niso podložene na isti način, kot ostali deli oblačila.

Med poklicnimi in delovnimi oblačili velja omeniti oblačila, ki jih uporabljajo mehaniki, tovarniški delavci, zidarji, kmetje itd. To so večinoma dvodelna oblačila, delovni kombinezoni, hlače z naprsnikom in naramnicami in hlače. Za druge dejavnosti so takšna oblačila lahko predpasniki, protiprašni plašči itd. (za zdravnike, bolniške sestre, snažilke, frizerke, peke, mesarje itd.).

Za poklicna ali delovna oblačila lahko štejejo le oblačila trgovske velikosti 158 (višina telesa je 158 cm) ali več.

Uniforma in druga podobna uradna oblačila (na primer sodniški plašči, cerkvena oblačila) ne štejejo za poklicna in delovna oblačila.

5.

Smiselno se uporabljajo mutatis mutandis pojasnjevalne opombe k 61. poglavju, splošno, točka 4.

6201

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, razen izdelkov iz tarifne številke 6203

6201 11 00 do 6201 19 00

Plašči, dežni plašči, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Ena od značilnosti teh „plaščev in podobnih izdelkov“ je, da prekrijejo telo najmanj do sredine stegen.

Na splošno so v primeru standardnih velikosti (normalne velikosti) moških oblačil (razen za dečke) te minimalne dolžine, merjeno od šiva ovratnika na tilniku (sedmo vretence) do spodnjega roba, ko je oblačilo ravno položeno in ustreza meram v centimetrih, ki so navedene v tabeli spodaj (glej skico spodaj).

Image

Mere v tabeli kažejo povprečja oblačil v standardnih velikostih (normalne velikosti) za moške (razen za dečke) – S (majhno, majhna velikost), M (srednje, srednja velikost) in L (veliko, velika velikost)

Dolžine v centimetrih, merjeno zadaj od šiva na tilniku do spodnjega roba oblačila – moške standardne velikosti (razen za dečke).

Image

Oblačila, ki niso dovolj dolga, da bi se uvrščala kot plašči in podobno, z izjemo šoferskih jopičev (šoferski jopiči in podobni izdelki – glej definicijo spodaj), ki se tudi uvrščajo tukaj, se uvrščajo pod tarifne podštevilke 6201 91 00 do 6201 99 00.

Šoferski jopiči

Šoferski jopiči so ohlapna vrhnja oblačila z dolgimi rokavi in se nosijo preko drugih oblačil kot zaščita pred vremenskimi neprilikami. So bolj predpisanega videza kot parke in so v glavnem narejeni iz nelahkih tekstilnih materialov (npr. tvid, loden), razen tistih, ki so zajeti v tarifni številki 5602, 5603, 5903, 5906 ali 5907 00 00. Šoferski jopiči so različnih dolžin, od koraka do sredine stegen. Lahko imajo enojno ali dvojno zapenjanje.

Šoferski jopiči imajo naslednje značilnosti:

celotna sprednja odprtina se zapenja z gumbi, včasih pa tudi z zadrgo ali gumbi – pritiskači,

podlogo, ki je lahko snemljiva (lahko je polnjena in/ali prešita);

v sredini hrbtnega dela razporek ali stranske razporke.

Možne posebnosti:

žepi,

ovratnik.

Šoferski jopiči nimajo naslednjih značilnosti:

kapuce,

zatezne vrvice ali drugih sredstev za zatezanje okrog pasu in/ali spodnjem delu oblačila. Vendar to ne izključuje pasu.

Izraz „in podobno“, ki se nanaša na šoferske jopiče, zajema tudi oblačila, ki imajo podobne lastnosti kot šoferski jopiči, vendar imajo kapuco.

Te tarifne podštevilke zajemajo oblačila, znana kot „parke“, katere so posebej krojene in oblikovane, tako da zagotavljajo zaščito pred mrazom, vetrom in dežjem. To so ohlapna vrhnja oblačila z dolgimi rokavi. Parke iz teh tarifnih podštevilk so izdelane iz nelahkih, gosto tkanih materialov, razen tistih, ki so omenjeni v tarifni številki 5903, 5906 ali 5907 00 00. Parke so različnih dolžin, od sredine stegen do kolen.

Parke morajo imeti naslednje značilnosti:

kapuco;

celotna sprednja odprtina se zapenja z zadrgo, gumbi – pritiskači ali z velcro – trakom. Pogosto je zaščitena z zaščitnim poklopcem;

podlogo, ki je običajno prešita ali imitira krznen material;

zatezno vrvico ali kakšno drugo sredstvo za zatezanje okrog pasu, razen za pas;

zunanje žepe.

6201 91 00 do 6201 99 00

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo anorake, vetrne jopiče, vetrovke in podobne izdelke, kot je opisano spodaj:

1.

Anoraki (vključno smučarske bunde) in podobni izdelki

Anoraki so oblačila za zaščito pred vetrom, mrazom in dežjem. Lahko imajo podobne značilnosti kot parke, vendar se od slednjih razlikujejo med drugim po dolžini. Le-ta lahko variira od precej pod pasom do sredine stegen, vendar ne dalj.

Anoraki iz teh tarifnih podštevilk so izdelani iz gosto tkanih materialov (razen tistih, ki se uvrščajo pod tarifno številko 5903, 5906 ali 5907 00 00).

Anoraki imajo naslednje značilnosti:

kapuco (včasih skrita v ovratniku oblačila);

popolno odprtino spredaj, ki se zapenja z zadrgo, z gumbi – pritiskači ali z velcro – trakom in je pogosto zaščitena z zaščitnim poklopcem;

podlogo, ki je lahko prešita ali polnjena;

dolge rokave.

Poleg navedenega imajo anoraki običajno še vsaj eno od naslednjih značilnosti:

zatezno vrvico ali kakšno drugo sredstvo za zatezanje okrog pasu in/ali na spodnjem delu oblačila;

konci rokavov so oprijeti, opremljeni z elastiko ali pa z drugim sredstvom za zatezanje;

ovratnik;

žepe.

Kar se tiče anorakov izraz „in podobni izdelki“ zajema:

(a)

Oblačila, ki imajo značilnosti anoraka, nimajo pa:

kapuce ali

podloge.

Zajema tudi oblačila, ki so definirana zgoraj kot anoraki in imajo samo deloma odprto sprednjo stran in sistem zapenjanja. Ne vključuje oblačil, ki nimajo ne kapuce in ne podloge.

(b)

Oblačila brez podloge z dolgimi rokavi, ki lahko segajo precej pod boke, toda ne nižje kot do sredine stegen. Ta oblačila so izdelana iz gosto tkanih materialov (razen tistih, ki se uvrščajo pod tarifno številko 5903, 5906 ali 5907 00 00) in so odporne ali obdelane tako, da zagotavljajo ustrezno zaščito, predvsem pred dežjem.

Ta oblačila imajo kapuco, vendar običajno nimajo sprednje odprtine po vsej dolžini oblačila. Če imajo samo delno odprtino, ni nujno, da imajo tudi sistem zapenjanja. Vendar pa mora biti v tem primeru zaščitni vstavek vključen v odprtino. Na koncu rokavov in spodnjega dela oblačila je običajno zatezna naprava ali elastika.

Oblačila, ki bi se sicer lahko uvrščala kot „anoraki (vključno smučarske bunde) in podobni izdelki“, nimajo pa kapuce in podloge, lahko štejejo za „podobne izdelke“, če se uporabljajo kot vetrni jopiči.

2.

Vetrni jopiči, vetrovke in podobni proizvodi

(a)

Vetrni jopiči so oblačila za zaščito pred vremenskimi neprilikami. Segajo do bokov ali malo pod njih. Izdelane so iz gosto tkanih materialov. Običajno so vodoodbojne, vendar za razliko od anorakov nimajo kapuce.

Vetrni jopiči imajo naslednje značilnosti:

dolge rokave;

popolno odpiranje spredaj in zapenjanje z zadrgo;

podlogo, neprešito in nepolnjeno;

ovratnik;

sredstvo za zatezanje spodnjega dela oblačila (običajno spodaj).

Poleg tega so lahko konci rokavov oprijeti, opremljeni z elastiko ali drugim sredstvom za zatezanje.

(b)

Vetrovke (splošno znane kot „bluzoni“) so vrhnja oblačila za pokrivanje zgornjega dela telesa. Običajno so polnega in ohlapnega kroja, kar jim daje videz napihnjenosti. Segajo do pasu ali malo pod pas. Imajo dolge rokave, ki segajo pod spodnji rob oblačila. Za tekstilne tkanine, iz katerih so ta oblačila izdelana, zaščita pred vremenskimi neprilikami ni nujna.

Vetrovke imajo naslednje značilnosti:

oprijet izrez z ovratnikom ali brez;

popolno ali delno odpiranje spredaj s kakršnimi koli zapenjanjem;

oprijeti konci rokava, opremljeni z elastiko ali drugim sredstvom za zatezanje;

zatezanje spodnjega roba oblačila z elastiko ali na kakšen drug način.

Poleg tega imajo vetrovke lahko:

zunanje žepe; in/ali

podlogo; in/ali

kapuco.

V povezavi z vetrovkami izraz „in podobni izdelki“ zajema oblačila, ki imajo vse zgoraj opisane značilnosti (pod (b)), razen ene izmed naslednjih značilnosti:

brez oprijetega izreza; ali

brez odprtine spredaj, z oprijetim ali drugačnim izrezom; ali

odprtino spredaj brez zapenjanja.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo:

(a)

plaščev, dežnih plaščev, šoferskih jopičev, pelerin in podobnih izdelkov iz tarifnih podštevilk 6201 11 00 do 6201 19 00;

(b)

plaščev, dežnih plaščev, šoferskih jopičev, pelerin in podobnih izdelkov, ki se uvrščajo pod tarifne podštevilke 6202 11 00 do 6202 19 00;

(c)

jaken in blazerjev, ki se uvrščajo pod tarifne podštevilke 6203 31 00 do 6203 39 90 ali 6204 31 00 do 6204 39 90;

(d)

anorakov, vetrnih jopičev, kratkih jopičev in podobno, iz tekstilnih materialov iz tarifne številke 5903, 5906 ali 5907 00 00, ali izdelkov iz netkanega tekstila iz tarifne številke 5603, ki se uvrščajo pod tarifno številko 6210.

6202

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki za ženske ali deklice, razen izdelkov iz tarifne številke 6204

6202 11 00 do 6202 19 00

Plašči, dežni plašči, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6201 11 00 do 6201 19 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke in ustrezajo meram ženskih oblačil (razen za deklice), kot sledi:

Dolžine v centimetrih, merjeno zadaj od šiva na tilniku do spodnjega roba oblačila – ženske standardne velikosti (razen za deklice).

 

Image

6202 91 00 do 6202 99 00

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6201 91 00 do 6201 99 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

6204

Kostimi, kompleti, jakne in blazerji, obleke, krila, hlačna krila, dolge hlače (vključno pumparice in podobne hlače), hlače z naprsnikom in naramnicami ter kratke hlače (razen kopalk), za ženske ali deklice

6204 41 00 do 6204 49 90

Obleke

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6104 41 00 do 6104 49 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

6204 51 00 do 6204 59 90

Krila in hlačna krila

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6104 51 00 do 6104 59 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

6206

Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice

Bluze

Bluze za ženske ali deklice so lahka oblačila namenjena za pokrivanje zgornjega dela telesa, so modnega in običajno ohlapnega kroja, z ovratnikom ali brez njega, z rokavi ali brez njih, s kakršnim koli izrezom ali vsaj z epoletami, z odprtino ali brez. Lahko imajo okrasje, kot so kravate, žaboji, čipke ali vezenine.

Srajce in srajčne bluze

Določila pojasnjevalne opombe k tarifni številki 6106 za ženske ali dekliške srajce ali srajčne bluze, pletene ali kvačkane, se uporabljajo mutatis mutandis tudi za bluze in srajčne bluze iz te tarifne številke.

Oblačila iz te tarifne številke segajo pod pas. Bluze so običajno krajše od drugih zgoraj omenjenih oblačil.

Ta tarifna številka ne zajema oblačil, ki so zaradi svoje dolžine spoznavne kot obleke.

6207

Spodnje majice brez rokavov in druge majice, spodnjice, spodnjice brez hlačnic, spalne srajce, pižame, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki za moške ali dečke

6207 21 00 do 6207 29 00

Spalne srajce in pižame

Te tarifne podštevilke zajemajo moške ali deške pižame, ki niso pletene ali kvačkane, ki so zaradi splošnega izgleda in vrste materiala razpoznavne kot oblačila, namenjena izključno ali pretežno kot spalna oblačila.

Pižame sestoje iz dveh oblačilnih predmetov:

oblačila, namenjenega za pokrivanje zgornjega dela telesa in je običajno vrste suknjič;

oblačila (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, brez odprtine ali z odprtino spredaj.

Velikost sestavnih delov teh pižam mora biti primerna oz. med seboj usklajena. Kroj obeh sestavnih delov mora biti usklajen, prav tako material, barva, okrasje in stopnja končne izdelave, tako da s tem jasno kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pižame morajo biti spoznavne kot udobne za nošenje kot spalna oblačila po:

vrsti materiala;

njihovem običajnem ohlapnem kroju, in

odsotnosti neudobnih oblik, kot so veliki ali debeli gumbi in prekomerno okrasje.

Enodelna spalna oblačila, ki prekrivajo tako zgornji kot spodnji del telesa in pri tem ovijajo vsako nogo posebej, se uvrščajo pod tarifne podštevilke 6207 91 00 do 6207 99 90.

6208

Spodnje majice brez rokavov in druge majice, kombineže, spodnja krila, spodnjice brez hlačnic, spodnje hlačke, spalne srajce, pižame, negližeji, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za ženske ali deklice

6208 21 00 do 6208 29 00

Spalne srajce in pižame

Te tarifne podštevilke zajemajo ženske ali dekliške pižame, razen pletenih ali kvačkanih, ki so zaradi splošnega videza in vrste materiala razpoznavne kot oblačila, namenjena izključno ali pretežno kot spalna oblačila.

Pižame so sestavljene iz dveh oblačilnih predmetov:

oblačila, namenjenega za pokrivanje zgornjega dela telesa in je običajno vrste jakna, pulover ali podobna vrsta oblačila,

oblačila (hlač ali kratkih hlač) preprostega kroja, z odprtino ali brez.

Velikost sestavnih delov teh pižam mora biti primerna oz. med seboj usklajena. Kroj obeh sestavnih delov mora biti usklajen, prav tako material, barva, okrasje in stopnja končne izdelave, tako da s tem jasno kažejo, da jih bo nosila ena oseba.

Pižame morajo biti spoznavne kot udobne za nošenje kot spalna oblačila po:

vrsti materiala,

njihovem običajnem ohlapnem kroju, in

odsotnosti neudobnih oblik, kot so veliki ali debeli gumbi in prekomerno okrasje.

Kompleti oblačil poznani kot „baby-doll“, ki so sestavljeni iz zelo kratke spalne srajce in spodnjic, se tudi smatrajo kot pižame.

Enodelna spalna oblačila, ki prekrivajo tako zgornji kot spodnji del telesa in pri tem ovijajo vsako nogo posebej, se uvrščajo pod tarifne podštevilke 6208 91 00 do 6208 99 00.

6209

Oblačila in oblačilni dodatki za dojenčke

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 6111 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

6210

Oblačila, izdelana iz materialov iz tarifne številke 5602 , 5603 , 5903 , 5906 ali 5907 00 00

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6201 11 00 do 6201 19 00 in k tarifnim podštevilkam 6202 11 00 do 6202 19 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

6210 10 92

Halje za enkratno uporabo, ki jih uporabljajo bolniki ali kirurgi med kirurškimi posegi

Halje za paciente in kirurge so izdelki za enkratno uporabo, ki se običajno zavežejo na hrbtu in se uporabljajo v zdravstvenih ustanovah. Halje se uporabljajo zaradi preprečevanja prenosa (suhega, mokrega ali kapljičnega) potencialno nalezljivih povzročiteljev okužb z neposrednim stikom kirurške ekipe s pacientom in obratno. Halje so običajno narejene iz večplastnega netkanega tekstila in so lahko delno prekrite s tanko plastično prevleko za dodatno čvrstost in zaščito na predelih, ki so najverjetneje izpostavljeni telesnim tekočinam (npr. podlaket in trebuh). Kirurške halje so lahko za večjo zaščito prepojene s fluoroogljikovodiki ali silikoni.

Image

6211

Trenirke, smučarske obleke in kopalke; druga oblačila

6211 11 00 in 6211 12 00

Kopalke

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6112, prvi odstavek.

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 6112 31 10 do 6112 39 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni številki.

6211 32 31

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Za uvrščanje pod to tarifno podštevilko morajo biti sestavni deli trenirke iz istega materiala, kroja, barve in sestave. Biti morajo tudi usklajenih velikosti.

Če ima sestavni del trenirke okrasje ali dekoracije, ki jih ni mogoče najti na drugih delih, ostane takšno oblačilo uvrščeno pod to tarifno podštevilko, če je to okrasje ali dekoracija nepomembno in omejeno na eno ali dve mesti na oblačilu (npr. na ovratniku in na koncu rokava).

Vendar pa so oblačila iz te tarifne podštevilke izključena, če je to okrasje ali dekoracija izdelano med postopkom tkanja oblačila, razen kadar je okras logotip ali drug podoben simbol.

6211 32 41 in 6211 32 42

Drugo

Za uvrstitev pod ti tarifni podštevilki morajo biti zgornji in spodnji deli trenierk pripravljeni skupaj.

6211 33 31

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6211 32 31.

6211 33 41 in 6211 33 42

Drugo

Glej pojasnjevalno opombo k tarifnima podštevilkama 6211 32 41 in 6211 32 42.

6211 42 31

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6211 32 31.

6211 42 41 in 6211 42 42

Drugo

Glej pojasnjevalno opombo k tarifnima podštevilkama 6211 32 41 in 6211 32 42.

6211 43 31

Z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6211 32 31.

6211 43 41 in 6211 43 42

Drugo

Glej pojasnjevalno opombo k tarifnima podštevilkama 6211 32 41 in 6211 32 42.

6212

Modrčki, opasniki, stezniki, naramnice, pasovi za nogavice, podveze in podobni izdelki in njihovi deli, vključno s pletenimi ali kvačkanimi

6212 20 00

Opasniki in opasniki s hlačkami s hlačnicami različnih dolžin

Ta tarifna podštevilka zajema opasnike s hlačkami, vključno pletene ali kvačkane, krojene v obliki spodnjic s hlačnicami ali brez, ali spodnjic, ki segajo do pasu, s hlačnicami ali brez.

Imeti morajo naslednje lastnosti:

(a)

pokrivati pas in boke in imeti stranske vstavke višine 8 cm ali več (merjeno od noge do vrha)

(b)

po višini morajo biti elastični, po širini pa omejeno elastični. Ojačitve ali trebušni vstavek, tudi dodana čipka, trakovi, okrasje ali podobno, so dovoljeni v primeru, da elastičnost ostane vertikalna.

(c)

izdelani morajo biti iz naslednjih tekstilnih materialov:

mešanice bombaža z najmanj 15 % elastomerne preje, ali

mešanice umetnih ali sintetičnih vlaken z najmanj 10 % elastomerne preje, ali

mešanice bombaža (do vključno 50 %) z visoko vsebino umetnih ali sintetičnih vlaken z najmanj 10 % elastomerne preje.

6217

Drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov, razen tistih iz tarifne številke 6212

6217 10 00

Dodatki

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 6117 80 10 in 6117 80 80 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

POGLAVJE 63

DRUGI GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI; KOMPLETI; RABLJENA OBLAČILA IN RABLJENI TEKSTILNI IZDELKI; KRPE

Splošno

Glede uvrščanja izdelkov, izdelanih iz dveh ali več tekstilnih materialov znotraj tarifnih številk, glej pojasnjevalne opombe k temu oddelku pod splošno.

I. DRUGI GOTOVI TEKSTILNI IZDELKI

6305

Vreče in vrečke za pakiranje blaga

Nekatere vreče in vrečke iz tekstilnih materialov se uvrščajo na primer pod tarifni številki 4202 in 6307. Vreče in vrečke, ki so izdelane iz papirja, se uvrščajo pod tarifno številko 4819, če pa so izdelane iz papirne preje, se uvrščajo pod to tarifno številko.

Vreče iz tekstilnega materiala, podložene s papirjem, se v glavnem uvrščajo pod to tarifno številko, medtem ko se papirnate vreče, podložene s tekstilnim materialom, uvrščajo pod tarifno podštevilko 4819 40 00.

6305 10 10

Rabljene

Ta tarifna podštevilka zajema samo predmete, ki so bili uporabljeni vsaj enkrat (za transport blaga) in na katerih so razločni sledovi uporabe, na primer sledovi vsebovanega proizvoda, umazanija, madeži, luknje, razcepi, znaki popravil, napeti šivi, sledovi vezanja ali šivanja odprtine.

6307

Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila

6307 90 92

Draperije za enkratno uporabo, izdelane iz materialov iz tar. št. 5603 , ki se uporabljajo med kirurškimi posegi, of a kind used during surgical procedures

Ta tarifna podštevilka zajema kirurška prekrivala za enkratno uporabo, ki so posebej oblikovana za uporabo med kirurškimi posegi zaradi preprečevanja prenosa (suhega, mokrega ali kapljičnega) potencialno nalezljivih povzročiteljev okužb z neposrednim stikom kirurške ekipe s pacientom in obratno. Kirurška prekrivala so običajno narejena iz večplastnega netkanega tekstila in zarobljena.

S kirurškimi prekrivali se na območju pacienta zagotovi mikrobiološko čisto delovno okolje. Kirurška prekrivala so lahko za večjo zaščito prepojena s fluoroogljikovodiki ali silikoni. Lahko so delno prekrita s tanko plastično prevleko za dodatno čvrstost in zaščito na predelih, ki so najverjetneje izpostavljeni telesnim tekočinam. Za prijetnejši občutek na pacientovi koži so lahko enostransko prevlečena s papirnatim materialom. Prekrivala imajo lahko odprtine, ki omogočajo lažji dostop do pacientove kože.

Pod to tarifno podštevilko ne spadajo:

prekrivala, ki so prepojena ali premazana s farmacevtskimi sredstvi ali pakirana za maloprodajo v medicinske, kirurške, zobozdravstvene ali veterinarske namene (tarifna številka 3005), in

izdelki, ki imajo jasne značilnosti toaletnega (npr. brisače za roke in obraz, krpe za umivanje obraza) ali kuhinjskega perila (npr. kuhinjske krpe) (tarifna številka 6302).

6307 90 98

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

prevleke (etuije) za glave teniških loparjev, loparjev za badminton, palic za golf itd., če so izdelane iz tekstilnega materiala (običajno prevlečenega s plastičnimi masami), če so opremljene z žepi za žogice ali brez njih. Vendar pa so prevleke, ki prekrivajo cel lopar, z ročajem ali naramnico ali brez njiju, izključene (tarifna številka 4202);

2.

turbani iz modne tkanine (običajno iz bombaža mešanice bombaža in svile) iz trakov, dolgih od 4 do 5 metrov in širokih približno 50 centimetrov. Ti trakovi so obrobljeni z vseh strani, včasih so konci obrobljeni z resami, praviloma pa se uvažajo posamezno prepognjeni in pakirani.

ODDELEK XII

OBUTEV, POKRIVALA, DEŽNIKI, SONČNIKI, SPREHAJALNE PALICE, PALICE-STOLČKI, BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI; PREPARIRANO PERJE IN IZDELKI IZ PERJA; UMETNO CVETJE; IZDELKI IZ ČLOVEŠKIH LAS

POGLAVJE 64

OBUTEV, GAMAŠE IN PODOBNI IZDELKI; DELI TEH IZDELKOV

Splošno

1.

Glede definicije pojmov „zunanji podplati“ in „zgornji deli (oglavi)“ glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, odstavka (C) in (D).

Poleg tega velja za „zgornje dele“ iz dveh ali več materialov (opomba 4 (a) in dodatna opomba 1 k poglavju 64), naslednje:

(a)

„Zgornji del“ je del obutve, ki prekriva stranske dele in vrh stopala, lahko pa tudi nogo. Spodaj se dotika podplata in je nanj pritrjen. Lahko sega celo v podplat.

Sestavni materiali zgornjega dela so materiali, katerih površina je deloma ali v celoti izpostavljena na zunanji površini obutve. Zaradi tega podloga ni zgornji del. Materiali zgornjega dela so pritrjeni drug na drugega.

Po odstranitvi dodatkov in ojačitev se pri izračunu skupne zunanje površine materialov, ki sestavljajo zgornji del, ne smejo upoštevati površine, ki ležijo pod prekrivajočimi se odseki, kjer so materiali pritrjeni drug na drugega.

Image

Če imamo na primer usnjen material (A) in tekstilni material (B), je površina (C) del tekstilnega materiala (B), ki leži pod prekrivajočim usnjenim materialom (A). Površina tekstila (C) se ne sme upoštevati pri izračunu skupne zunanje površine materialov, ki sestavljajo zgornji del.

Ne upoštevajo se zapenjalni sistemi, npr. vezalke, trak velcro idr. (glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, (D), zadnji odstavek).

(b)

„Podloga“ je lahko iz katerega koli materiala. Lahko je iz enega ali več materialov. Podloga je v stiku s stopalom in služi za blazinjenje, zaščito ali le za okras. Podloga ni izpostavljena na zunanji površini obutve, z izjemo blazinjenja npr. ob robu zgornjega dela.

(c)

„Dodatki“ in „ojačenja“ so opredeljeni v opombi 4 (a) k poglavju 64 in v dodatni opombi 1 k poglavju 64 ter v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno, (D), zadnji odstavek.

Dodatki imajo okrasno, ojačitve pa zaščitno ali ojačevalno vlogo. Ojačitve so pritrjene na zgornji del, katerih namen je dodatno ojačenje, zato so na zunanji površini zgornjega dela in ne le na podlogi. Vendar pa je del podloge lahko pod ojačitvijo, če se njena ojačevalna vloga tako ne zmanjša. Poleg tega, da je ojačitev ali dodatek pritrjen na zgornji del, lahko sega tudi v podplat ali je pritrjen nanj. Material se ne šteje za dodatek ali ojačitev, ampak za del zgornjega dela, če način spajanja materialov na spodnji strani ni trajen (šivi so primer trajnega spajanja).

V smislu opombe 4 (a) so lahko „podobni dodatki“ tudi npr. logotipi ali kapice.

Pri določanju materiala „zgornjega dela“ se ne upošteva jezik, ki je delno ali v celoti pokrit (notranji jezik).

Glej spodnjo skico, notranji jezik je označen s črtkano linijo.

Image

Naslednje ilustracije in besedilo kažejo, kako se določi material „zgornjega dela“:

Image Image

Čevelj iz ilustracij je čevelj iz usnja in tekstila. Za določitev materiala „zgornjega dela“ v smislu poglavja 64 in za odstranitev „dodatkov“ in „ojačenj“se upošteva naslednje:

1 in 2.

Odstranitev usnjene kapice (1) in prednjika (2) je razkrila spodnji tekstilni material (ki ni podloga). Ker imata usnjena dela (1 in 2) zaščitno vlogo, se štejeta za ojačenje. Ker je tekstilni material pod usnjenima deloma (1 in 2) delno izpostavljen na površini, ga je treba šteti za del zgornjega dela.

3.

Odstranitev usnjenega dela (3) je razkrila tekstilni del (v diagramu je označen s črko A) in del materiala podloge, ki leži pod delom 3. Ker tekstil ne sega pod celotni del 3 in ker se podloga ne šteje za zgornji del in je pod usnjem predvsem material podloge, usnjeni del ne ojača materiala zgornjega dela, zato se šteje za del zgornjega dela.

4.

Ta usnjeni del (4) je bil prišit na tekstilni del in tudi prekriva (A) usnjeni del 3. Ker je tekstilni material delno izpostavljen pod delom (4) ter je usnjeni del (3) delno izpostavljen pod krovnim delom (A) in ker usnjeni del (4) dodatno ojačuje stran zgornjega dela, se del (4) šteje za ojačenje. Zato je treba usnjeni del (3) in tekstilni material pod delom (4), z izjemo tekstilnega dela pod delom (3), šteti za dela zgornjega dela.

5.

Odstranitev tega usnjenega dela (5) je razkrila, da je spodaj delno izpostavljen tekstilni material. Ker usnjeni del (5) ojačuje zgornji del pete in ker je pod njim delno izpostavljen tekstilni material, se usnje šteje za ojačenje.

6.

Odstranitev usnjenega opetnika (6) je razkrila del materiala podloge in delno izpostavljen tekstilni material. Ker tekstil ne sega v celoti pod usnje, usnjeni opetnik (6) nima ojačevalne vloge glede na material zgornjega dela in se zato šteje, da je opetnik del zgornjega dela (ne pa ojačenje).

7.

Odstranitev tega usnjenega dela (7) je razkrila delno izpostavljen tekstilni material pod njim. Ker usnjeni del (7) dodatno ojačuje stranski del zgornjega dela, se usnjeni del šteje za ojačenje.

8.

Odstranitev usnjenega logotipa (8) je razkrila delno izpostavljen tekstilni material pod njim. Ker je logotip „podoben dodatek“ v smislu opombe 4 (a) k poglavju 64, ni del zgornjega dela.

Primerjava odstotnih deležev med usnjenimi in tekstilnimi deli, ki so bili prepoznani kot deli zgornjega dela, pokaže, da tekstil prevladuje (70 % tekstilnega materiala). Čevelj bo zato uvrščen med obutev z zgornjim delom iz tekstilnih materialov.

2.

Pojem „guma“ je opredeljen v opombi 1 k poglavju 40 za namen skozi vso kombinirano nomenklaturo; opomba 3 (a) k temu poglavju širi območje za namen tega poglavja.

3.

Pojem „plastične mase“ je opredeljen v opombi 1 k poglavju 39 za namen skozi vso kombinirano nomenklaturo; opomba 3 (a) k temu poglavju širi območje za namen tega poglavja.

4.

Izraz „usnje“ je opredeljen v opombi 3 (b) k poglavju 64 za namene tega poglavja.

5.

Izraz „tekstilni materiali“ je določen v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno, (E) in (F). Zato so vlakna (npr. tekstilni flok), preje, tkanine, klobučevina, netkan tekstil, dvonitne vrvi, motvozi, konopci, prameni itd., določeni v poglavjih 50 do 60, „tekstilni materiali“ v smislu poglavja 64. Kar zadeva materiale iz poglavja 59, se opombe k poglavju 59 uporabljajo v skladu z opombo 3 (a) k poglavju 64.

6402

Druga obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase

6402 12 10 do 6402 19 00

Športna obutev

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

6402 12 10 in 6402 12 90

Smučarski čevlji, čevlji za tek na smučeh in čevlji za smučanje na deski - „snowboard“

Ti tarifni podštevilki zajemata čevlje in obutev, ki se uporabljajo za vse vrste smučanja.

6402 19 00

Drugo

Opomba 1 (a) k tarifnim podštevilkam k temu poglavju zajema samo obutev, ki je oblikovana za določene športne aktivnosti in katerih pritrjeni ali odstranljivi deli, kot so našteti v tarifni podštevilki, naredijo to obutev neuporabno za drug namen, še posebej za sprehajanje po asfaltnih cestah zaradi višine, trdote ali spolzkosti itd., teh pritrjenih delov.

6402 20 00

Obutev z zgornjim delom iz trakov ali jermenov, spojenih s podplatom s čepi

Za uvrščanje pod to tarifno podštevilko ni potrebno da so čepi vidni na zunanjem podplatu, ki je v stiku s tlemi; lahko so pritrjeni na notranji podplat in/ali vmesni podplat. Stranski deli, ki štrlijo iz podplata se ne štejejo za del podplata.

6402 99 31 in 6402 99 39

Obutev s sprednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi

Sprednjik pomeni del zgornjega dela, ki prekriva sprednji del stopala.

6402 99 31

S podplatom in peto, s skupno višino več kot 3 cm

Za namene te tarifne podštevilke ni pomembno, ali je peta ločljiva od podplata ali pa je del podplata (npr. dvignjen podplat, raven podplat).

Na naslednjih skicah so primeri meritev.

A točka, kjer se začne zgornji del

B > 3 cm.

 

Image

 

Image

 

Image

 

Image

6403

Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja

„Usnje“ pomeni samo težke kože in kože drobnice iz tarifnih številk 4107 in 4112 do 4114 (glej opombo 3 (b) k temu poglavju). Zaradi tega je iz te tarifne številke izključena obutev na primer s krznenimi zgornjimi deli ali s podplati iz umetnega usnja in se uvršča pod tarifno številko 6405.

6403 12 00 in 6403 19 00

Športna obutev

Glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

6403 12 00

Smučarski čevlji, čevlji za tek na smučeh in čevlji za smučanje na deski „snowboard“

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 6402 12 10 in 6402 12 90.

6403 19 00

Other

Glej pojasnjevalno opombo k tarifni podštevilki 6402 19 00.

6403 59 11 do 6403 59 39

Obutev s sprednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 6402 99 31 in 6402 99 39.

6403 59 11

S podplatom in peto, s skupno višino več kot 3 cm

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6402 99 31 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

6403 99 11 do 6403 99 38

Obutev s sprednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 6402 99 31 in 6402 99 39.

6403 99 11

S podplatom in peto, s skupno višino več kot 3 cm

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6402 99 31 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

6404

Obutev s podplati iz gume, plastične mase, iz usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz tekstilnih materialov

6404 11 00

Športna obutev; copate za tenis, košarko, gimnastiko, vadbo in podobno

Pri tej tarifni podštevilki izraz „športna obutev“ pomeni vso obutev, ki izpolnjuje pogoje, navedene v opombi 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Opomba 1 (a) k tarifnim podštevilkam k temu poglavju zajema samo obutev, ki je oblikovana za določene športne aktivnosti in katerih pritrjeni ali odstranljivi deli, kot so našteti v tarifni podštevilki, naredijo to obutev neuporabno za drug namen, še posebej za sprehajanje po asfaltnih cestah zaradi višine, trdote ali spolzkosti itd., teh pritrjenih delov.

Izraz „copate za tenis, košarko, gimnastiko, vadbo in podobno“ pod to tarifno podštevilko zajema obutev, ki po obliki, izdelavi in videzu nakazuje, da je zasnovana za športne aktivnosti, npr. jadranje, skvoš, namizni tenis, odbojko. Vendar izključuje obutev, ki se nosi predvsem ali izključno za npr. veslanje na divjih vodah, hojo, treking, pohodništvo, gorništvo.

Vsa ta obutev ima nedrseče zunanje podplate in sredstvo za pritrjevanje, ki daje nogi stabilnost v obuvalu (npr. vezalke, med seboj prijemljive trakove).

Manjši dodatki, na primer dekorativni trakovi ali našitki, etikete (celo našite), vezenine, tiskane ali barvane vezalke, ne izključujejo uvrščanje teh obuval pod to tarifno podštevilko.

Pod to tarifno podštevilko je lahko zajeta tudi obutev, ki jo zaradi velikosti nosijo otroci in mlajši.

6406

Deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli

Večina delov obutve vključenih pod to tarifno številko je omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 6406. Ta tarifna številka zajema lesene podplate za sandale („medicinske sandale“ in druge) brez zgornjih delov in trakov, vezalk ali jermenov.

Glej opombo 2 k temu poglavju glede seznama izdelkov, ki se ne štejejo za dele obutve v smislu te tarifne številke.

Deli obutve so lahko izdelani iz katerega koli materiala razen azbesta, lahko so tudi kovinski.

6406 90 30

Kompleti zgornjih delov, pritrjeni na notranje podplate ali druge dele podplatov, vendar brez zunanjih podplatov

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke, ki še ne predstavljajo obutve, sestavljene iz zgornjih delov obuval in enega ali več delov podplata (zlasti notranjega podplata), vendar brez zunanjega podplata.

POGLAVJE 65

POKRIVALA IN NJIHOVI DELI

6504 00 00

Klobuki in druga pokrivala, prepleteni ali izdelani s sestavljanjem trakov iz katerega koli materiala, vključno tudi podloženi ali okrašeni

Izraz „klobuki in druga pokrivala, podložena in okrašena“ pomeni tiste proizvode, ki so v celoti ali delno podloženi ne glede na to, ali je podloga ali okrasje iz istega materiala kot pokrivalo.

Za okrasje štejejo npr.: podloge, naglavni trakovi (iz usnja ali katerega koli drugega materiala), obodni trakovi klobukov, klobučni trakovi, pletenice, zaponke, gumbi, „cabochon“-i, značke, peresa, okrasna prešitja, umetno cvetje, čipke, pentlje iz tkanin ali trakov, itd.

6505 00

Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno podložene in okrašene

Glede uvrščanja turbanov glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6307 90 98.

6505 00 10

Iz klobučevine, izdelane iz krzna, ali iz klobučevine, izdelane iz volne in krzna, izdelane iz tulcev, stožcev ali drugih izdelkov iz tarifne številke 6501 00 00

Pojem „klobučevina iz krzna“ pomeni klobučevino iz kožuhovine kunca, zajca, pižmovke, nutrije, bobra, vidre ali podobne kratkodlake kožuhovine.

„Klobučevina iz volne in krzna“ je lahko izdelana iz gostih mešanic volne in krzna v kakršnem koli razmerju, ali pa iz drugih kombinacij teh dveh proizvodov (npr. iz volnene klobučevine, prekrite s plastjo krzna).

Klobučevina iz krzna in klobučevina iz volne in krzna lahko vsebuje tudi druga vlakna (npr. sintetična ali regenerirana tekstilna vlakna).

6505 00 30 in 6505 00 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata izdelke iz klobučevine iz volne, ne glede na to, ali so dodana tudi druga vlakna (npr. sintetična ali regenerirana tekstilna vlakna), če je razvidno, da so izdelki iz klobučevine iz volne in krzna, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 6505 00 10.

„Klobučevina iz volne“ pomeni klobučevino, izdelano iz volne ali krzna, ki je volni podobno (npr. iz dlake vikune južnoameriške lame, kamele, teleta, krave, itd.).

6506

Druga pokrivala, vključno podložena ali okrašena

6506 99 10

Iz klobučevine, izdelane iz krzna, ali iz klobučevine, izdelane iz volne in krzna, izdelane iz tulcev, stožcev ali drugih izdelkov iz tarifne številke 6501 00 00

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6505 00 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

6506 99 90

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 6505 00 30 in 6505 00 90.

6507 00 00

Trakovi za notranje obrobljanje, podloge, prevleke, osnove in ogrodja, ščitki za oči in podbradni jermeni, za pokrivala

Ta tarifna številka ne zajema pletenih naglavnih trakov, kakršne uporabljajo športniki in športnice za vpijanje znoja (tarifni podštevilki 6117 80 10 in 6117 80 80).

POGLAVJE 66

DEŽNIKI, SONČNIKI, SPREHAJALNE PALICE, PALICE-STOLČKI, BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI

Opomba 1(c)

Dežniki in sončniki, ki so namenjeni za otroško igro, se od dežnikov in sončnikov iz tega poglavja običajno razlikujejo po sestavnem materialu, izdelavi, ki je običajno bolj groba, po majhnih merah in dejstvu, da jih ni mogoče učinkovito uporabiti za zaščito pred dežjem ali soncem (glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9503, (D), zadnji odstavek). Dolžina palic dežnikov igrač in sončnikov – igrač redko presega 25 centimetrov.

 

6601

Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki)

Glede razlikovanja med izdelki iz te tarifne številke in izdelki – igračami glej pojasnjevalne opombe k opombi 1 (c) k temu poglavju.

Ta tarifna številka zajema še:

1.

majhne sončnike in dežnike, ki so v bistvu namenjeni za zaščito otrok pred soncem ali dežjem;

2.

majhne sončnike, ki se pritrdijo na podstavke in ščitijo pred soncem.

Dežniki in sončniki, ki so zaradi vrste materiala, iz katerega so izdelani, uporabni edino kot pustni predmeti, so iz te tarifne številke izključeni in se uvrščajo pod tarifno številko 9505.

6601 10 00

Vrtni in podobni dežniki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 6601 10.

6603

Deli, okraski in dodatki za izdelke iz tarifne številke 6601 ali 6602

6603 20 00

Ogrodja za dežnike, vključno montirana ogrodja na palicah

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

ogrodja, pritrjena na palice – rebra dežnika, sončnika itd., s priborom ali okraski (ali dodatki) ali brez njih;

2.

sestavljena ogrodja brez palic, s priborom, okraski (ali dodatki) ali brez njih – kompletni sistem reber in špic (naper), ki drsijo vzdolž palic in omogočajo dežniku, sončniku itd. odpiranje ali zapiranje, pri čemer istočasno deluje kot nosilnica in podpora za kritje.

Vendar pa so iz te tarifne podštevilke izključena preprosta ogrodja iz reber in naper (špic), ki ne predstavljajo kompletnega sistema. Ta se uvrščajo pod tarifno podštevilko 6603 90 90.

6603 90 10

Držala in gumbi

Ta tarifna podštevilka zajema držaje (vključno tovrstni polizdelki, ki so razpoznavni kot držaji) in gumbe, ki se pritrdijo na konce palic, ki se držijo v roki, palice dežnikov ali sončnikov, sprehajalnih palic, palic-stolčkov, bičev, korobačev in podobnih izdelkov.

6603 90 90

Drugo

Poleg preprostih ogrodij, omenjenih v zadnjem odstavku pojasnjevalnih opomb komentarja k tarifni podštevilki 6603 20 00, ta tarifna podštevilka zajema nesestavljena rebra in napere (špice), pa tudi izdelke, omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 6603, drugi odstavek, (3) do (5).

POGLAVJE 67

PREPARIRANO PERJE IN PUH IN IZDELKI IZ PERJA ALI PUHA; UMETNO CVETJE; IZDELKI IZ ČLOVEŠKIH LAS

6702

Umetno cvetje, listje in sadeži in njihovi deli; izdelki izdelani iz umetnega cvetja, listja ali sadežev

Glej opombo 3 k temu poglavju. Za „podobne postopke“ v smislu opombe 3 k temu poglavju, šteje sestavljanje s segrevanjem materiala, s čimer se doseže samolepljivost materiala, ter uporaba drsnih naprav, ki se stebla oprimejo zaradi trenja.

6703 00 00

Človeški lasje, urejeni, stanjšani, beljeni ali drugače obdelani; volna, dlaka ali druge tekstilne surovine, pripravljeni za uporabo pri izdelavi lasulj in podobnih izdelkov

Iz te tarifne številke so izključeni naravni kodri in kite iz nepredelanih človeških las, vključno oprani ali razmaščeni, ki so samo odrezani in niso bili izpostavljeni nobenemu drugemu postopku. Uvrščajo se pod tarifno številko 0501 00 00.

ODDELEK XIII

IZDELKI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, AZBESTA, SLJUDE ALI PODOBNIH MATERIALOV; KERAMIČNI IZDELKI; STEKLO IN STEKLENI IZDELKI

POGLAVJE 68

IZDELKI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, AZBESTA, SLJUDE ALI PODOBNIH MATERIALOV

Splošno

To poglavje ne zajema le izdelkov pripravljenih za takojšnjo uporabo, temveč v nekaterih tarifnih številkah tudi polizdelke, ki zahtevajo nadaljnjo predelavo, preden jih je mogoče uporabiti za določen namen (npr. zmesi na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata iz tarifne številke 6812).

6802

Obdelan kamen za spomenike ali za gradbeništvo (razen iz skrilavcev) in izdelki iz njega, razen izdelkov iz tarifne številke 6801 ; kockice za mozaik in podobno, iz naravnega kamna (vključno tudi iz skrilavcev) na podlogi ali brez podloge; umetno obarvana zrna, luskine in prah, iz naravnega kamna (vključno iz skrilavcev)

Glede definicije pojma „obdelan kamen za spomenike ali zgradbe“ glej opombo 2 k temu poglavju.

6802 10 00

Ploščice, kocke in podobni izdelki pravokotnih ali drugih oblik (vključno kvadratnih), pri katerih se lahko površina največje strani vklopi v kvadrat s stranico, manjšo 7 cm; umetno obarvane granule, luskine in prah

Glede podrobnosti o proizvodih, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6802, sedmi odstavek.

6802 21 00 do 6802 29 00

Drug kamen za spomenike ali za gradbeništvo in izdelki iz njega, grobo rezan ali razžagan, z ravno ali izravnano površino

Te tarifne podštevilke zajemajo kamen in izdelke iz kamna (vključno nedokončane izdelke), ki so samo sekani ali rezani z žago, ki imajo eno ali več ravnih ali izravnanih ploskev. Slednje so lahko obdelane z dletom, cepinom ali klesarskim kladivom.

6802 93 10

Poliran, dekoriran ali drugače obdelan, vendar ne klesan, neto mase 10 kg ali več

Poleg izdelkov iz kamna, ki imajo površino polirano v celoti ali delno, se pod to tarifno podštevilko uvrščajo še:

1.

izdelki iz kamna, katerega vse ali nekaj ploskev je bilo zglajenih, peskanih ali motnenih;

2.

izdelki iz okrasnega kamna. To so proizvodi iz kamna, ki so prekriti z motivi in okrasjem, ki je barvano, lakirano ali kako drugače površinsko obdelano, npr. z motivi in okrasjem, ki je oblikovano s klesanjem in poliranjem površine z dletom;

3.

izdelki iz oploščenega kamna, obloženega z mozaikom, kovinskimi okraski ali s preprosto vklesanimi napisi;

4.

izdelki iz kamna z rebri ali žlebovi, npr. z linearnim okrasjem za stebre, podzidje, stebrne žlebiče, zidne ornamente in okrase v obliki kroglic;

5.

izdelki iz struženega kamna, kot so timpanoni, ograje in podobni izdelki.

6802 93 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema rezbarske granitne proizvode, prekrite z okrasnimi motivi, vdrtimi ali reliefnimi, kot so listi, venci in himere, in so bolj dodelani kot okrasje, ki spada v predhodne tarifne podštevilke.

Kipi, visoki in nizki reliefi (razen izvirnih kiparskih del) se prav tako uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

6802 99 10

Poliran, dekoriran ali drugače obdelan, vendar ne klesan, neto mase 10 kg ali več

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6802 93 10.

6802 99 90

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6802 93 90 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

6803 00

Obdelan skrilavec in izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca

6803 00 10

Strešne in zidne plošče

Proizvodi iz te tarifne podštevilke so lahko pravokotne (vključno kvadratne) oblike, večkotne, okrogle ali druge oblike. So enotne debeline, ki običajno ne presega 6 mm.

6804

Mlinski kamni, brusi, brusilne plošče in podobno, brez ogrodja, za mletje, brušenje, ostrenje, poliranje, izravnavanje ali rezanje, brusi za ročno ostrenje ali poliranje in njihovi deli, iz naravnega kamna, iz aglomeriranega naravnega ali umetnega abrazivnega materiala ali iz keramike, z deli ali brez delov iz drugih materialov

Odpadki in ostanki ročno poliranega kamna, brusov, zrnatih brusnih kamnov, mlinskih kamnov, kamnov za ostrenje, ostrilnih koles in podobnih izdelkov iz naravnih ali umetnih abrazivov niso vključeni pod to tarifno številko (tarifna podštevilka 2530 90 00).

6804 10 00

Mlinski kamni in kamni za razvlaknjevanje

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 6804 10.

6804 21 00 do 6804 23 00

Drugi mlinski kamni, brusi, brusilni koluti in podobno

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6804, prvi odstavek, (2) in (3).

6804 21 00

Iz aglomeriranega sintetičnega ali naravnega diamanta

Ta tarifna podštevilka zajema predmete iz kakor koli aglomeriranega sintetičnega ali naravnega diamanta. Za postopek aglomeracije se lahko uporabljajo aglomeracijska sredstva, ki predstavljajo trda (npr. cement) ali manj toga veziva (npr. kavčuk in guma ali plastične mase) ali pa keramično žganje.

6804 22 12 do 6804 22 90

Iz drugih aglomeriranih abrazivnih materialov ali iz keramike

Opombe k tarifni podštevilki 6804 21 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za te tarifne podštevilke.

6804 22 12 do 6804 22 50

Iz umetnih abrazivnih materialov, z vezivom

Primeri umetnih abrazivov so korund, silicijev karbid (karborund) in borov karbid.

6804 30 00

Brusi za ročno ostrenje ali poliranje

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6804, prvi odstavek, (4).

6806

Žlindrina volna, kamena volna in podobne mineralne volne; listasti vermikulit, ekspandirane gline, penasta žlindra in podobni ekspandirani mineralni materiali; mešanice in izdelki iz mineralnih materialov za toplotno ali zvočno izolacijo ali za absorbcijo zvoka, razen izdelkov iz tarifnih številk 6811 , 6812 ali iz poglavja 69

6806 10 00

Žlindrina volna, kamena volna in podobne mineralne volne (vključno tudi medsebojne mešanice) v razsutem stanju, listih, ploščah ali zvitkih

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6806, prvi trije odstavki.

Med „podobne mineralne volne“ spadajo volne, dobljene iz mešanic kamna ali žlindre, ki so obdelane po postopkih, podanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 6806, prvi odstavek.

6806 20 10

Ekspandirane gline

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6806, šesti odstavek.

6806 20 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

ekspandiran vermikulit in podobne ekspandirane mineralne proizvode, razen gline (ekspandirani klorit, perlit in obsidian). Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6806, četrti in peti odstavek;

Vendar pa se ekspandirana klorit in perlit uvrščata pod to tarifno podštevilko le, če je bil postopek ekspanzije ustavljen na stopnji votlih zrn, to je preden zrna razpokajo v konkavne ploščice. Ta lamelarni proizvod se uporablja kot filtrirno sredstvo in ne kot zvočni ali toplotni izolator. Zaradi tega se uvršča pod tarifno podštevilko 3802 90 00 (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3802);

2.

„pena“ iz žlindre ali kamna, ki je v obliki blokov, plošč in v podobnih oblikah podobna multiceličnemu steklu, ki se uvršča pod tarifno številko 7016. V takšnih primerih je peno iz te tarifne podštevilke mogoče razlikovati od multiceličnega stekla z uporabo kriterijev za razlikovanje med mineralnimi volnami iz tarifne podštevilke 6806 10 00 in steklenimi volnami iz tarifne številke 7019;

3.

granulirana žlindra, ki je bila občutno ekspandirana s penjenjem in katere navidezna gostota v suhem stanju ni večja od 300 kg/m3.

6806 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6806, besedilo, ki sledi zvezdicam.

6807

Izdelki iz asfalta ali iz podobnih materialov (npr. iz naftnega bitumna ali iz premogove katranske smole)

6807 10 00

V zvitkih

Strešni proizvod in proizvodi za oblaganje, ki jih zajema ta tarifna podštevilka, so sestavljeni iz vsaj treh plasti: srednja plast je iz papirja ali lepenke, ali pa iz drugih materialov, npr. iz steklene volne, tkane jute, aluminijeve folije, klobučevine, netkanega tekstila. Srednja plast je na obeh straneh prekrita s plastjo asfalta ali podobnega materiala. Prekrivajoče plasti so lahko prevlečene ali prekrite tudi z drugimi materiali (npr. s peskom).

6809

Izdelki iz mavca ali zmesi na osnovi mavca

6809 11 00 in 6809 19 00

Table, listi, plošče, ploščice in podobni izdelki, neokrašeni

Ti tarifni podštevilki zajemata ravne izdelke vseh vrst, ki se uporabljajo za stene in stropove.

Izdelki, ki so samo perforirani, ali na eni ali obeh straneh prekriti s tanko plastjo papirja ali drugega materiala, ne štejejo za okrašene izdelke. Lahko imajo tudi preprosto plast barve ali laka. Vsako okrasje npr. z vgreznjenimi ali reliefnimi motivi na površini, pa tudi sleherno okrasje v masi, povzroči uvrstitev takšnih desk, plošč itd. pod tarifno podštevilko 6809 90 00.

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi kvadratne plošče, ki sestojijo iz perforirane mavčne plasti na zunanji strani plošče, ki ima dve pravokotni odprtini v globino mavčne plasti, zapolnjeni s trakovi mineralne volne, zadnja stran pa je prekrita s papirjem, ki je prekrit z aluminijevo folijo;takšne plošče se uporabljajo za prekrivanje zidov in stropov zaradi toplotne in zvočne izolacije.

6810

Izdelki iz cementa, betona ali umetnega kamna, armirani ali nearmirani

Beton je izdelan iz mešanice cementa, agregatov (peska, gramoza) in vode. Ko se strdi, postane beton izredno trd.

Ojačen beton vsebuje tudi kovinske palice (ojačitvene palice) ali jekleno mrežo.

Z uporabo lažjih agregatov (npr. zdrobljenega plovca, granulirane žlindre, vermikulita, ekspandiranih materialov) nastane „lahki beton“.

6810 11 10

Iz lahkega betona (z osnovo iz drobljenega plovca, granulirane žlindre itd.)

Ta tarifna podštevilka zajema gradbene bloke in zidake iz poroznega betona z gostoto v trdem stanju, ki ni večja od 1,7 kg/dm3. Lahki beton je dober toplotni izolator, vendar ni tako čvrst kot beton z večjo gostoto.

6812

Predelana azbestna vlakna; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata; izdelki iz teh mešanic ali iz azbesta (npr. preja, tkanine, oblačila, pokrivala, obutev, tesnila), ojačeni ali neojačeni, razen izdelkov iz tarifne številke 6811 ali 6813

6812 80 10 in 6812 80 90

Iz krokidolita

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 2524, drugi odstavek.

6812 80 10

Predelana vlakna; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata

Za opredelitev izraza „predelana vlakna“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6812, prvi odstavek. Vendar so odpadki iz izdelkov iz krokidolita uvrščeni pod tarifno podštevilko 2524 10 00.

Mešanice iz te tarifne podštevilke so opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 6812, drugi odstavek.

Ostanki od proizvodov na osnovi azbesta ali azbesta in magnezijevega karbonata v obliki delcev ali prahu se prav tako uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

6812 80 90

Drugo

Ta tarifna številka zajema papir, karton in klobučevino iz krokidolitnih vlaken, papirne pulpe in morebitna polnila, če vsebujejo 35 mas. % ali več krokidolita. V nasprotnem primeru se uvrščajo v 48. poglavje.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6812.

6812 92 00

Papir, karton in klobučevina

Papir, debela lepenka in klobučevina iz azbestnih vlaken, papirne pulpe in morebitna polnila se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, če vsebujejo 35 mas. % ali več azbesta. Sicer se uvrščajo v 48. poglavje.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6812.

6812 99 10

Predelana azbestna vlakna; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata

Glede definicije pojma „predelani azbest“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6812, prvi odstavek. Vendar pa se odpadki azbestnih proizvodov uvrščajo pod tarifno podštevilko 2524 90 00.

Mešanice iz te tarifne podštevilke so opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 6812, drugi odstavek.

Ostanki od proizvodov na osnovi azbesta ali azbesta in magnezijevega karbonata v obliki delcev ali prahu se prav tako uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

6814

Sljuda, obdelana in izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi ali brez podlage iz papirja, kartona ali drugih materialov

6814 10 00

Plošče, listi in trakovi iz aglomerirane ali rekonstruirane sljude, na podlagi ali brez podlage

Plošče, listi in trakovi iz te tarifne podštevilke so pripravljeni v zvitkih nedoločene dolžine, ali pa samo narezani v kvadrate ali pravokotnike. Izdelki, narezani v druge oblike, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 6814 90 00.

6814 90 00

Drugo

Ta tarifna številka zajema liste in cepanice sljude, narezane v oblike za določeno posebno uporabo. Od listov in cepanic, ki se uvrščajo pod tarifno številko 2525, se razlikujejo po lastnostih, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 2525.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi liste in cepanice sljude, četudi niso narezane v zgoraj opisane oblike, ki so bile izpostavljene predelavi, ki jih izključuje iz tarifne številke 2525, kot je poliranje ali lepljenje na podlago.

POGLAVJE 69

KERAMIČNI IZDELKI

I. IZDELKI IZ SILIKATNE FOSILNE MOKE ALI IZ PODOBNIH SILIKATNIH ZEMLJIN TER OGNJEVARNI IZDELKI

6901 00 00

Opeka, bloki, ploščice in drugi keramični izdelki iz silikatne fosilne moke (npr. iz kremenčeve sige, tripolita ali diatomita) ali podobnih silikatnih zemljin

Glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju, k podpoglavju I pod splošno, odstavek (A).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi izolacijsko opeko dobljeno z oblikovanjem in žganjem zemljine „molar“.

6902

Ognjevarna opeka, bloki, ploščice in podobni ognjevarni keramični izdelki za vgraditev, razen tistih iz silikatne fosilne moke ali podobnih silikatnih zemljin

Ognjevarni izdelki morajo izpolnjevati dva osnovna pogoja za uvrstitev pod to tarifno številko: njihovo pirometrsko območje mora biti vsaj 1  500 °C (določeno v skladu z ISO – standardom R 528 iz leta 1966 in R 1146 iz leta 1969), in izdelani morajo biti namensko za uporabo, ki zahteva tolikšno pirometrsko območje.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju, k podpoglavju I pod splošno, odstavek (B).

6902 10 00

Ki vsebujejo, posamično ali skupaj, več kot 50 mas. % elementov Mg, Ca ali Cr, izraženih kot MgO, CaO ali Cr2O3

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 6902 10.

6903

Drugi ognjevarni keramični izdelki (npr. retorte, talilni lonci, ponve, brizgalne šobe-izlivalniki, čepi, podloge, kadi, cevi, obloge in palice), razen iz silikatne fosilne moke ali iz podobne silikatne zemljine

Prvi odstavek pojasnjevalnih opomb k tarifni številki 6902 se v celoti nanaša na to tarifno številko. V skladu s tem ta tarifna številka ne zajema nitnih vodil iz sintranega aluminijevega oskida za statve, za strojna orodja in ročaje zanje iz istega ali drugega ognjevarnega materiala in krogljic iz ognjevarnega aluminosilikata, ki služijo kot nosilni medij kemiijskim proizvodom, ki se uporabljajo kot katalizator v raznih proizvodnih procesih itd.

II. DRUGI KERAMIČNI IZDELKI

 

Splošno

Glede definicije pojmov „porcelan“, „kitajski porcelan“, „lončenina“, „keramika“ in „beloprstena posoda“, ki so uporabljeni v tarifnih številkah in tarifnih podštevilkah tega podpoglavja, glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju, k podpoglavju II pod splošno.

6904

Keramična gradbena opeka, bloki za pode, nosilni bloki in podobno

Kriteriji, po katerih se razlikujejo zidaki od listov in ploščic za tlakovanje ali oblaganje, so podani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 6907.

6905

Strešniki, lonci, pokrovi in obloge za dimnike, arhitekturni okraski in podobna gradbena keramika

6905 10 00

Strešniki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6905, drugi odstavek, (1).

Strešniki se razlikujejo od ploščic za tlakovanje ali oblaganje po tem, da imajo v glavnem jezike, podpornike ali druga sredstva za vstavljanje.

6905 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6905, drugi odstavek, (2), (3) in (4).

6907

Neglazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje; neglazirane keramične kockice za mozaik in podobno, na podlagi ali brez podlage

6907 90 20

Iz kamenine (stoneware)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6912 00 30.

6908

Glazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje, glazirane keramične kockice in podobno, za mozaik, na podlagi ali brez podlage

6908 90 11 in 6908 90 20

Iz navadne lončenine

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6912 00 10.

6908 90 11

Dvojne ploščice tipa „Spaltplatten“

Pri proizvodnji ploščic vrste „Spaltplatten“ uporabljajo ekstruzijski pritisk, s katerim oblikujejo pripravljeno plastično maso v dvojne ploščice, ki jih nato razrežejo na določene dolžine, posušijo in žgejo.

Po izžiganju se dvojne ploščice razcepijo v posamezne ploščice. Njihovi hrbti so značilni za ploščice vrste „Spaltplatten“.

Zaradi proizvodnje imajo te ploščice stopničasta stranska robova na daljši strani. Med proizvodnjo namreč ti robovi ščitijo sprednjo stran ploščice pred poškodbami. Razdalja med notranjim robom in stopničastim zunanjim zaščitnim robom je največ 2 mm.

Dvojne ploščice vrste „Spaltplatten“ se proizvajajo v raznih barvah, oblikah in velikostih. Njihova površina je lahko ravna, profilirana, grebenasta ali kako drugače teksturirana.

Dvojne ploščice vrste „Spaltplatten“ imajo naslednji značilni izgled:

Image

6908 90 31

Dvojne ploščice tipa „Spaltplatten“

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6908 90 11.

6908 90 91

Iz kamenine (stoneware)

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6912 00 30.

6908 90 93

Lončene ali iz fine lončenine

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6912 00 50.

6909

Keramični izdelki za laboratorijsko, kemično ali drugo tehnično rabo; keramična korita in podobne posode, ki se uporabljajo v kmetijstvu; keramični lonci, kozarci za vlaganje in podobni izdelki, ki se uporabljajo za transport ali pakiranje blaga

6909 11 00 do 6909 19 00

Keramični izdelki za laboratorijsko, kemično in drugo tehnično rabo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6909, drugi odstavek, (1) in (2).

6909 12 00

Izdelki s trdoto 9 ali več po Mohsovi trdotni lestvici

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 6909 12.

6909 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6909, drugi odstavek, (3) in (4).

6912 00

Keramična namizna posoda in pribor, kuhinjska posoda in pribor, drugi gospodinjski in toaletni izdelki, razen iz porcelana ali kitajskega porcelana

Glede uvrščanja pod različne podštevilke te tarifne številke glej tudi pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju in še posebej opombe k podpoglavju II pod splošno „Drugi keramični proizvodi“.

Glede uvrščanja namizne in kuhinjske posode in drugih gospodinjskih izdelkov okrasne narave, še posebej pa glede izdelkov z okrasnimi oblikami, reliefi in podobnim, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 6913, (B).

1.

Pivski vrčki se v glavnem uvrščajo pod to tarifno številko. Vendar pa se uvrščajo pod tarifno številko 6913, če:

so tako oblikovani in umetelno dodelani, da je iz njih komajda mogoče piti;

jih je težko primakniti k ustom zaradi njihove posebne oblike;

imajo oblike in reliefe takšne narave in tako številne, da jih je težko pomivati;

so nenavadnih oblik (npr. v obliki lobanje ali ženskih prsi);

so okrašeni z neobstojnimi barvami.

2.

Proizvodi v obliki vrčkov za pivo, ki imajo okrasne oblike, reliefe in podobno, njihova prostornina pa manj kot od 0,2 l, se uvrščajo v glavnem pod tarifno številko 6913.

6912 00 10

Iz navadne lončenine

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke iz navadne železnate ali apnenčaste ilovice (zemlja za opeko) in so ob prelomu zemljaste, motne in barvaste, običajno rdeče, rjave ali rumenkaste.

Njihovi delci so heterogeni; premer nehomogenih elementov (delcev, vključkov, por), prisotnih v strukturi prevladujejo po teži in morajo biti večji od 0,15 mm. Zato so ti elementi vidni s prostim očesom.

Razen tega je njihova poroznost (koeficient vpojnosti vode) ni manjša kot 5 mas. %. Poroznost se meri po naslednji metodi:

Določanje koeficienta vpojnosti vode (vodne absorbcije)

Namen in definicija

Namen preizkusa je določitev koeficient vpojnosti vode (vodne absorbcije) keramičnega materiala. Ta koeficient predstavlja odstotek, preračunan na izhodiščno težo keramičnega materiala.

Priprava preizkusnega vzorca in izpeljava preizkusa

Za vsak preizkus moramo imeti najmanj tri vzorce. Vzorci morajo biti vzeti iz emajliranih delov istega izdelka in ne smejo imeti več kot ene emajlirane ploskve.

Površina vzorca mora biti okoli 30 cm2, njegova največja debelina okoli 8 milimetrov, vključno z emajlom.

Vzorce sušimo v sušilni peči približno 3 ure pri temperaturi 105 °C. Po sušenju ugotovimo njihovo težo (Wd) na 0,05 g natančno. Takoj nato potopimo vse tri vzorce v destilirano vodo tako, da se ne dotaknejo dna posode oz. kadi.

V vodi jih prevrevamo približno 2 uri, nato pa jih v tej vodi pustimo 20 ur. Po preteku tega časa jih vzamemo iz vode, njihovo površino obrišemo s čisto in rahlo vlažno krpo. Vse luknje ali vdrtine moramo obrisati z rahlo vlažno in ozko ščetko. Ugotovimo t.i. „mokro“ težo (Ww). Koeficient vpojnosti vode vzorca se dobi z množenjem prirastka teži s številom 100 in nato z deljenjem s suho težo:

Image

Vrednotenje rezultatov

Povprečje koeficientov vpojnosti vode različnih testnih vzorcev je koeficient vodne vpojnost (vodne absorbcije) keramičnega materiala.

6912 00 30

Izdelki iz kamenine (stoneware)

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke, narejene iz ilovice, ki je v masi običajno barvasta. Zanje so značilni kompaktni, neprozorni delci, žgani pri dovolj visoki temperaturi, da nastopi osteklitev. Prosojnost se določa na delcu, ki je debel vsaj 3 mm, in sicer z naslednjim preizkusom:

Preizkus prosojnosti

Definicija

Obris predmeta mora biti viden skozi preizkusni kos, debel od 2 do 4 mm, ki je nameščen v temni sobi na razdalji 50 centimetrov od žarnice, pritrjene v škatli. Žarnica mora dajati svetlobni snop med 1  350 in 1  500 lumnov. Žarnica mora biti zamenjana vsakih 50 ur uporabe.

Testna naprava

Testna naprava sestoji iz škatle, katere notranja stran je prebarvana z belim neodsevnim lakom. Na eni strani škatle je nameščena žarnica (A). Na nasprotni strani je narejena luknja, tako da je skozi preizkusni vzorec (C) mogoče videti obris predmeta (B).

Mere škatle so:

dolžina: dolžina žarnice, plus 50 centimetrov;

širina in višina: približno 20 centimetrov.

Premer luknje je približno 10 centimetrov.

Image

Poroznost (koeficient vpojnosti vode, vodne absorbcije) preizkusnega vzorca mora biti 3 mas. % ali manj, merjeno po metodi, navedeni v pojasnjevalnih opombah k tarifni podštevilki 6912 00 10.

6912 00 50

Lončeni ali iz fine lončenine

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke, izdelane iz žgane mešanice izbranih ilovic („fina lončenina“), ki je včasih zmešana s feldspatom in različnimi količinami krede (trda keramika, mešana keramika, mehka keramika).

Za keramične izdelke je značilen prelom svetlih barv (svetlosivi, krem barve ali barve slonove kosti). Za fine lončarske izdelke je značilen prelom barv od rumene do rjave ali rdečkasto rjave. Njihov prelom je drobno zrnat in homogen; premer nehomogenih elementov (delčkov, luknjic), prisotnih v celotni teži, mora biti manjši od 0,15 mm; ti elementi zato niso vidni s prostim očesom.

Poleg tega je njihova poroznost (koeficient vodne absorbcije) 5 mas. % ali več. Poroznost mora biti merjena po metodi, navedeni v pojasnjevalnih opombah k tarifni podštevilki 6912 00 10.

6912 00 90

Druga

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke, ki ne ustrezajo niti pogojem, določenim za proizvode iz drugih tarifnih podštevilk te tarifne številke, niti pogojem, ki se nanašajo na porcelan (tarifna podštevilka 9611).

6913

Kipci in drugi okrasni izdelki iz keramike

Ta tarifna podštevilka zajema okrasne krožnike.

Krožnik šteje za okrasni krožnik, če hkrati izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

na zunanji strani mora imeti okrasne oblike (cvetje, rastline, pokrajino, živali, ljudi, mitološke figure, simbole umetniške ustvarjalnosti ali religiozna dela itd.), ki jih je mogoče zaradi obsega ploskve, katero prekrivajo, mogoče šteti za okraske; in

2.

ne sme biti del servisa (kompleta); in

3.

izpolnjevati mora enega ali več naslednjih pogojev:

(a)

njegov zunanji rob je enkrat ali večkrat preluknjan z luknjami za obešanje;

(b)

carini se skupaj s podstavkom za razstavljanje in ga brez njega ni mogoče uporabiti;

(c)

takšnih oblik, mer ali teže, da nedvoumno ne more služiti uporabnemu namenu;

(d)

zaradi materiala, uporabljenega za njegovo proizvodnjo ali za izdelavo dekoracije (barve, predvsem pa kovine) je jasno, da ni primeren za kuhinjsko ali prehrambeno uporabo;

(e)

njegova uporabna površina ni gladka (kar povzroča težave pri čiščenju).

6913 90 10

Iz navadne lončenine

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6912 00 10.

6913 90 93

Lončeni ali iz fine lončenine

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6912 00 50.

6913 90 98

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 6912 00 30 in 6912 00 90.

POGLAVJE 70

STEKLO IN STEKLENI IZDELKI

Splošno

Izraz „optično steklo“ pomeni različne vrste posebnih stekel, ki se uporabljajo za proizvodnjo optičnih instrumentov, ki se uporabljajo predvsem v fotografiji, astronomiji, mikroskopiji, navigaciji, sistemih na orožju (teleskopski namerilniki itd.), laboratorijski opremi in za izdelavo nekaterih vrst optičnih leč za korekcijo vida. Obstaja veliko število vrst optičnega stekla, vendar je njihova skupna značilnost izjemna prozornost in jasnost, čeprav so včasih zatemnjena tako, da absorbirajo določene frekvence vidne svetlobe ali jih prepuščajo le v majhni meri. Ta stekla so dovršeno homogena (npr. običajno brez mehurčkov ali nepravilnosti) in imajo refrakcijski indeks in razpršilnost, ki nista lastni drugim vrstam stekla.

Za liste stekla, uokvirjene v lesene, kovinske itd. okvirje se šteje, da so izgubili naravo stekla in se uvrščajo pod različne tarifne številke, taki primeri so:

1.

skupaj z uokvirjenimi slikami (tarifnih številk 4414 00, 8306 itd.);

2.

skupaj s stroji in vozili (oddelek XVI ali XVII);

3.

skupaj z vrati, okni ali zgradbami itd. (tarifne številke 4418, 7610 itd.).

7001 00

Razbito steklo in drugi stekleni odpadki; steklo v masi

7001 00 10

Razbito steklo in drugi stekleni odpadki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7001, prvi odstavek, (A).

Izraz „zdrobljeno steklo“ pomeni zlomljeno steklo za ponovno uporabo v proizvodnji stekla.

7001 00 91 in 7001 00 99

Steklo v masi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7001, prvi odstavek, (B) in drugi ter tretji odstavek.

7002

Steklo v obliki krogel (razen kroglic iz tarifne številke 7018 ), palic ali cevi, neobdelano

Ta tarifna podštevilka zajema samo polproizvode v neobdelanem stanju, to je samo vlite, izvlečene ali pihane polproizvode, v primeru cevi in palic lahko tudi rezane, v primeru polproizvodov z ekstremitetami pa lahko tudi staljene, da se ostri konci naredijo bolj topi in manj nevarni za uporabo – ne glede na to, če je takšne proizvode mogoče uporabljati tudi brez nadaljnje obdelave.

7002 10 00

Krogle

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7002, prvi odstavek, (1) in predzadnja dva odstavka.

7002 32 00

Iz drugega stekla, ki ima linearni razteznostni koeficient do vključno 5 × 10–6 po Kelvinu pri temperaturi med 0 °C in 300 °C

Osnovne značilnosti tega stekla so izostanek svinca, izjemno majhna količina kalija in oksidov alkalnih zemljin ter občutna količina borovega oksida. Takšno steklo ima visoko toplotno prevodnost in ima občutno prožnost, kar mu omogoča obstojnost pri hitrih spremembah temperature; rezultat tega je, da je to steklo primerno za izdelovanje kuhinjske in namizne steklovine, laboratorijske steklovine, stekla za lahke fitinge itd.

7003

Lito ali valjano steklo, v obliki listov, plošč ali profilov s plastjo za absorbcijo, refleksijo ali proti refleksiji ali brez nje, toda drugače neobdelano

Ta tarifna številka ne zajema float stekla (tarifna številka 7005).

Glede definicije pojma „predelan“ glej opombo 2 k temu poglavju.

7003 12 10 do 7003 19 90

Nearmirani listi in plošče

Glede definicije pojma „armirani“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7003, od drugega do zadnjega odstavka pred izvzetji.

7003 12 10 do 7003 12 99

Barvani v masi, neprozorni, plakirani ali s plastjo za absorbcijo, refleksijo ali proti refleksiji

Glede definicije pojma „vpojna in odbojna plast“ glej opombo 2(c) k temu poglavju. Glede pojma „motnjeno“ pa pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7003, drugi odstavek, (B).

Odsevno steklo je prosojno steklo, ki je praviloma izdelano iz bele motne (mlečne) plasti in plasti dimljenega stekla. Ti dve plasti sta stisnjeni skupaj v še mehkem stanju, tako da razpršujeta svetlobo.

7003 20 00

Plošče, ojačene z žico

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 7003 12 10 do 7003 19 90.

7003 30 00

Profili

Stekleni profili so izdelani po kontinualnem postopku, med katerim se steklo formira takoj, ko zapusti talilno peč in v nadaljnjem poteku kontinualnega postopka. To steklo je zaporedoma narezano na željene dolžine, vendar dalje ni obdelano.

7004

Vlečeno ali pihano steklo v obliki listov ali plošč s plastjo za absorbcijo, refleksijo ali brez nje, toda drugače neobdelano

Glede definicije pojma „obdelano“ glej tudi opombo 2(a) k temu poglavju.

7004 20 10 do 7004 20 99

Barvano v masi, neprozorno, plakirano ali s plastjo za absorpcijo ali refleksijo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 7003 12 10 in 7003 12 99.

7005

Float steklo in površinsko brušeno ali polirano steklo, v obliki listov ali plošč, s plastjo za absorbcijo, refleksijo ali proti refleksiji ali brez nje, toda drugače neobdelano

Glede definicije pojma „obdelano“ glej tudi opombo 2(a) k temu poglavju.

7005 10 05 do 7005 10 80

Nearmirano steklo, s plastjo za absorpcijo, refleksijo ali proti refleksiji

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 7003 12 10 do 7003 19 90 in 7003 12 10 do 7003 12 99, prvi stavek prvega odstavka.

7005 21 25 do 7005 21 80

Barvano v masi, neprozorno, plakirano ali samo površinsko brušeno

Glede definicije pojma „motnjeno“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7003, drugi odstavek, (B).

7010

Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje, čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla

7010 90 21

Narejeno iz steklenih cevi

Te posode so krožnega preseka in imajo pravilno, enakomerno debelino stene, ki je običajno manj kot 2 mm. Nimajo reliefnih oznak, kot so številke, logotipi, linije ali odebelitev. Vizualni pregled skoraj ne pokaže optičnih nepravilnosti v steklu.

Prostornina teh posod je praviloma med 1 do 100 mililitrov.

Praviloma se uporabljajo za pakiranje farmacevtskih ali diagnostičnih izdelkov.

7013

Stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifnih številk 7010 in 7018 )

7013 10 00

Predmeti iz steklokeramike

Glede definicije pojma „steklena keramika“ glej pojasnevalne opombe HS k temu poglavju, zadnji odstavek, (2).

7013 22 10 in 7013 22 90

Iz svinčevega kristalnega stekla

Glede definicije pojma „svinčevo kristalno steklo“ glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

7013 33 11 do 7013 33 99

Iz svinčevega kristalnega stekla

Glede definicije pojma „svinčevo kristalno steklo“ glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

7013 41 10 in 7013 41 90

Iz svinčevega kristalnega stekla

Glede definicije pojma „svinčevo kristalno steklo“ glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

7013 42 00

Iz stekla, ki ima linearni razteznostni koeficient do 5 × 10  –6 po Kelvinu v temperaturnem obsegu 0 °C do 300 °C

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7002 32 00.

7013 91 10 in 7013 91 90

Iz svinčevega kristalnega stekla

Glede definicije pojma „svinčevo kristalno steklo“ glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

7015

Stekla za ure in podobna stekla, stekla za nekorektivna ali korektivna očala, izkrivljena, upognjena, votla in podobno obdelana, optično neobdelana; votla sferna stekla in segmenti za proizvodnjo takih stekel

7015 10 00

Stekla za korektivna očala

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7015, (C).

7015 90 00

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7015, (A) in (B).

7016

Tlakovci, zidaki, kocke, ploščice in drugi izdelki iz stisnjenega ali litega stekla, armirani ali nearmirani, ki se uporabljajo v gradbeništvu; steklene kocke in drugo drobno stekleno blago, na podlagi ali brez podlage, za mozaike ali podobne okrasne namene; okenska barvna stekla v okviru iz svinca („vitražna“, „katedralna“, „umetniška“) in podobno; multicelularno ali penasto steklo v obliki blokov, panelov, plošč ali v podobnih oblikah

Zviti stekleni kvadrati (npr. opalnega stekla ali stekla, ki spominja na marmor) se ne uvrščajo pod to tarifno številko, temveč znotraj tarifnih številk 7003 ali 7005, kar je bolj primerno.

7017

Stekleni izdelki za laboratorijske, higienske ali farmacevtske namene, graduirani ali negraduirani, umerjeni ali neumerjeni

7017 10 00

Iz taljenega kremena ali iz drugega taljenega silicijevega dioksida

Izdelki iz te tarifne podštevilke vsebujejo ne manj kot 99 mas. % silicijevega dioksida. Kot surovina za tovrstne izdelke se uporablja zelo čist kristaliziran kremenčev pesek ali hlapljive spojine silicija. Stekleni izdelki iz kremenčevega peska so motni ali v najboljšem primeru prosojni. Vendar pa so izdelki iz kristaliziranega kremena in silicijevih hlapljivih spojin popolnoma čisti in prozorni.

7017 20 00

Iz drugega stekla, ki ima linearni razteznostni koeficient do 5 × 10  –6 po Kelvinu v temperaturnem obsegu 0 °C do 300 °C

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7002 32 00.

7018

Stekleni biseri, imitacije biserov, imitacije dragih ali poldragih kamenov in podobno drobno stekleno blago ter predmeti iz teh izdelkov, razen imitacij nakita; steklena očesa, razen protetičnih predmetov; kipci in drugi okraski iz stekla, izdelani na pihalnikih, razen imitacij nakita; steklene kroglice s premerom do vključno 1 mm

7018 10 11 in 7018 10 19

Stekleni biseri

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

predmete, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7018, (A);

2.

podobne predmete, v trgovini znane kot „stekleni biseri“, ki so sestavljeni iz večjih steklenih biserov (približno do velikosti nohta). Ti predmeti so največkrat namenjeni za sestavljanje ogrlic in zapestnic in so v zelo različnih oblikah (npr. sferični, polsferični, v obliki solz, kock, valjčkov, kratkih cevčic, stožcev, poliedrov ipd.) ter tudi preluknjani.

Majhne cevčice štejejo za steklene bisere v smislu teh tarifnih podštevilk samo, če njihov zunanji premer ne presega 4 mm, zunanja dolžina pa 24 mm. Ne smemo jih enačiti ali zamenjati za posebne standardizirane cevke iz svinčevega stekla vrste, ki se uporabljajo za proizvodnjo žarilk in volframovih žarnic; tovrstne cevke so običajno brezbarvne in se uvrščajo pod tarifno številko 7002.

Izdelki, ki se uvrščajo v ti tarifni podštevilki, so praviloma pakirani v razsutem stanju, v vrečah, škatlah itd.

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi steklene bisere enakih velikosti in barv, ki so med seboj povezani tako, da so nanizani na vrvico, vendar brez pentelj ali podobnih načinov pritrjevanja, in sicer zaradi prikladnejšega transporta ali pakiranja. Takšni „nizi“ so običajno povezani v svežnje s prostimi konci vrvic in ne predstavljajo nizov, ki so pripravljeni za takojšnjo uporabo.

Iz teh tarifnih podštevilk so izključeni:

(a)

nanizani stekleni biseri (zvezani ali nezvezani v svežnje) različnih velikosti in barv, ki so urejeni po nekem pravilnem zaporedju (npr. tako, da se v pravilnem zaporedju izmenjavajo po barvi ali velikosti) in takšni nizi, v katerih so stekleni biseri med seboj ločeni z vozli (tarifna številka 7117);

(b)

nanizani stekleni biseri (četudi so vsi enake velikosti, barve ali kvalitete), med katerimi so pritrdila ali podobni mehanizmi, ali ki so tako kratki, da jih je mogoče nositi kot ogrlico (tarifna številka 7117).

7018 10 11

Rezani in mehanično polirani

Rezani in mehanično polirani stekleni biseri iz te tarifne podštevilke se od „vroče poliranih“ iz tarifne podštevilke 7018 10 19 razlikujejo po tem, da so bolj dovršeno gladki in ostrih robov. Robovi lukenj so pogosto fasetirani (včasih celo polirani) in imajo ostro odrezane robove, ustrezne sosednjemu robu, medtem ko so robovi lukenj „vroče poliranih“ steklenih biserov pogosto obli in ne odrezani pod ostrim kotom.

To so najpogosteje izdelki omenjeni v prvem odstavku, točka 2 pojasnjevalnih opomb k tarifnima podštevilkama 7018 10 11 in 7018 10 19, ti izdelki so najpogosteje rezani in mehanično polirani.

7018 10 30

Umetni biseri

Ta tarifna podštevilka zajema predmete, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7018, drugi odstavek, (B).

Glede nizov imitacij biserov se uporabljajo pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 7018 10 11 in 7018 10 19mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7018 10 51 in 7018 10 59

Umetni dragi in poldragi kamni

Ti tarifni podštevilki zajemata predmete, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7018, drugi odstavek, (C).

7018 10 51

Rezani in mehanično polirani

Rezane in mehansko polirane imitacije dragih in poldragih kamnov iz te tarifne številke se od „vroče poliranih“ iz tarifne podštevilke 7018 10 59 razlikujejo po dovršeno gladki površini in ostrih robovih.

7018 10 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema imitacije koral, biserovin, imitacije draguljev (razen umetnih biserov in umetnih dragih in poldragih kamnov), ki se uporabljajo za glavice igel za klobuke, obeskov ali uhanov in majhne steklene cevke za v lasne spenjalke.

Glede razlikovanja med majhnimi steklenimi cevkami, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko in med onimi, ki štejejo za steklene bisere v smislu tarifnih podštevilk 7018 10 11 in 7018 10 19, glej drugi odstavek pojasnjevalnih opomb k navedenima tarifnima podštevilkama.

7018 20 00

Steklene kroglice s premerom do vključno 1 mm

Ta tarifna podštevilka zajema izdelke, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7018, drugi odstavek, (H).

7018 90 10

Steklena očesa; drobni stekleni izdelki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7018, drugi odstavek, (E) in (F).

7018 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema predmete, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7018 drugi odstavek, (G).

7019

Steklena vlakna (vključno s stekleno volno) in iz njih narejeni izdelki (npr. preja, tkanine)

Steklena vlakna, ki se uvrščajo pod to tarifno številko, so izdelana iz tekstilnega stekla, npr. iz steklenih proizvodov, katerih filamenti so med seboj vzporedni. Obstajata dve vrsti tekstilnega stekla:

nepretrgano stekleno vlakno, ki sestoji iz velikega števila nepretrganih vzporednih filamentov s premerom običajno med 5 in 15 μm. Te filamente združuje s pomočjo vezivnega sredstva (običajno plastična masa) v prejo (kontinualna „roving“ preja); izgled takšnih trakov je podoben izgledu svilene preje;

vlakna steklene surove volne, ki sestoji iz številnih filamentov različnih dolžin, ki dajejo mehko prejo, podobno lasem.

7019 11 00

Rezane niti dolžine 50 mm ali manj

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7019 11.

7019 12 00

Roving

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7019 12.

7019 19 90

Iz rezanih vlaken

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7019 19.

Ta tarifna podštevilka zajema prejo iz steklene volne.

7019 31 00

Rogoznice

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7019 31.

7019 32 00

Tančice (voal)

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7019 32.

7019 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema vlakna v razsutem stanju, ki so množica posameznih filamentov različnih dolžin, ki so zamotana skupaj (steklena vata ali steklena volna) in se uporabljajo za toplotno ali zvočno izolacijo. Običajno so v zvitkih ali papirnatih vrečah.

7020 00

Drugi stekleni izdelki

7020 00 07 in 7020 00 08

Vložki za termovke ali za druge vakuumske posode

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7020, drugi odstavek, (4).

7020 00 08

Dokončani

Izraz „dokončani“ se nanaša le na notranje dele iz stekla, ki so pripravljeni za platiranje ali kakšne druge vrste prevlačenje.

ODDELEK XIV

NARAVNI IN KULTIVIRANI BISERI, DRAGI IN POLDRAGI KAMNI, PLEMENITE KOVINE, KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITIMI KOVINAMI, IN IZ NJIH NAREJENI IZDELKI; IMITACIJE NAKITA; KOVANCI

POGLAVJE 71

NARAVNI IN KULTIVIRANI BISERI, DRAGI IN POLDRAGI KAMNI, PLEMENITE KOVINE, KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITIMI KOVINAMI, IN IZ NJIH NAREJENI IZDELKI; IMITACIJE NAKITA; KOVANCI

I. NARAVNI ALI KULTIVIRANI BISERI IN DRAGI ALI POLDRAGI KAMNI

7101

Biseri, naravni ali kultivirani, obdelani ali neobdelani, nesortirani, sortirani, toda nenanizani, nemontirani ali nevdelani; naravni ali kultivirani biseri, začasno nanizani zaradi lažjega transporta

7101 10 00

Naravni biseri

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7101, prvi do četrti odstavek.

7101 21 00 in 7101 22 00

Kultivirani biseri

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7101, peti odstavek.

7101 21 00

Neobdelani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7101, šesti odstavek.

7101 22 00

Obdelani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7101, šesti odstavek.

7102

Diamanti, obdelani ali neobdelani, toda nemontirani ali nevdelani

7102 10 00

Nesortirani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7102 10.

7102 21 00 in 7102 29 00

Industrijski

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 7102 21 in 7102 29.

7102 21 00

Neobdelani ali samo razžagani, razklani ali tesani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 7102 21 in 7102 29, tretji odstavek.

Tesanje je postopek oblikovanja surovega diamanta, v katerem se mu daje željeno velikost in se ga obdeluje z drugimi diamanti.

7102 31 00 in 7102 39 00

Neindustrijski

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 7102 31 in 7102 39.

7102 31 00

Neobdelani ali samo razžagani, razklani ali tesani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 7102 31 in 7102 39, drugi odstavek.

Tesanje je postopek oblikovanja surovega diamanta, v katerem se mu daje željeno velikost in obdeluje z drugimi diamanti.

7103

Dragi kamni (razen diamantov) in poldragi kamni, neobdelani ali obdelani, nesortirani ali sortirani, toda nenanizani, nevdelani ali nemontirani; nesortirani dragi kamni (razen diamantov) in poldragi kamni, začasno nanizani zaradi lažjega transporta

7103 10 00

Neobdelani ali samo razžagani ali grobo oblikovani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7103 10.

Ta tarifna podštevilka ne zajema kamnov, pripravljenih v dvojkah ali trojkah (tarifna podštevilka 7103 91 00 ali 7103 99 00).

7103 91 00 in 7103 99 00

Drugače obdelani

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima podštevilkama 7103 91 in 7103 99.

Kamni, pripravljeni kot dvojke ali trojke, štejejo za kamne, dobljene z nizanjem enega kamna (zgornjega dela dvojke ali trojke) ali dveh kamnov (običajno slabše kvalitete) na neko drugo snov (na primer na rekonstruirani kamen ali steklo).

Glede kamnov, ki ne štejejo za drugače obdelane v smislu teh tarifnih podštevilk in kamnov, ki niso nanizani ali vdelani, se pa uvrščajo v 90. ali 91. poglavje, glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7103, tretji in peti odstavek.

Surovi kamni (običajno imenovani „blanks“) se uvrščajo pod tarifno podštevilko 7103 10 00.

7103 91 00

Rubini, safirji in smaragdi

Rubini so vrsta korunda in so rdeči zaradi sledov kromovih soli.

Safir je prav tako vrsta korunda in je modre barve zaradi prisotnih sledi kobaltovih soli.

Smaragd je vrsta berila. V glavnem se nahaja v obliki prizem in je zelene barve zaradi sledov kromovega oksida. Je nekoliko trši od kremena, vendar ne tako trd kot korund in diamant. Njegova dragocenost je posledica njegove barve in velike prosojnosti. Najpogosteje ga režejo v kvadre ali kocke.

7104

Sintetični ali rekonstruirani dragi ali poldragi kamni, obdelani ali neobdelani, sortirani ali nesortirani, vendar nenanizani, nemontirani ali nevdelani; nesortirani sintetični ali rekonstruirani dragi ali poldragi kamni, začasno nanizani zaradi lažjega transporta

7104 10 00

Piezoelektrični kremen

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7104 10.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

piezoelektričnih kristalov, proizvedenih iz kemičnih spojin, kot so na primer Seignettova ali Rochellova sol (dvojni tartrat kalijevega in natrijevega tetrahidrata), barijev titanat, amonijev ortomonofosfat ali rubidijev ortomonofosfat (tarifna podštevilka 3824 90 96);

(b)

piezoelektričnih kristalov, proizvedenih iz naravnih kamnov (npr. iz kremena, turmalina) (tarifna številka 7103),

(c)

piezoelektričnih kristalov, proizvedenih iz sintetičnih kamnov, drugačnih od iz kremena (tarifna podštevilka 7104 20 00 ali 7104 90 00);

(d)

vdelanih piezoelektričnih kristalov (tarifna podštevilka 8541 60 00).

7104 20 00

Drugi, neobdelani ali samo razžagani ali grobo oblikovani

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7103 10 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7104 90 00

Drugi

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 7103 91 in 7103 99 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7105

Prah iz naravnih ali sintetičnih dragih ali poldragih kamnov

7105 10 00

Diamantni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7105, drugi, tretji in četrti odstavek.

7105 90 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema prah in prašek dragih kamnov vrste granati.

II. PLEMENITE KOVINE IN KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITO KOVINO

7106

Srebro (vključno srebro, prevlečeno z zlatom ali platino), neobdelano ali v obliki polizdelkov ali prahu

7106 10 00

Prah

Glede definicije pojma „prah“ glej opombo 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Prašnati proizvodi, ki ne ustrezajo meram zrnc, navedenim v opombi 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju, štejejo za zrna iz tarifne podštevilke 7106 91 00.

Ostanki iz predelave srebra in njegovih zlitin, ki so uporabni samo kot prevleka za kovine ali v proizvodnji kemikalij, kot so na primer opilki, smeti in prah, ne štejejo za prah. Ti ostanki se uvrščajo pod tarifno številko 7112.

Vendar pa za prah iz te tarifne podštevilke štejejo ostanki v zrnih, iz katerih so bile izločene tuje snovi (na primer s sejanjem), če izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje.

7106 91 00

Neobdelano

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, opisane v pojasnjevalni opombi HS k tarifni številki 7106, četrti odstavek, (II).

Palice, ki imajo gladko površino in garancijsko oznako in so namenjene trgovini, ostanejo uvrščene pod to tarifno podštevilko.

Zrna srebra in njegovih zlitin se pod to tarifno podštevilko uvrščajo, če ne izpolnjujejo pogojev iz opombe 1 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Ta tarifna podštevilka izključuje palice, dobljene z vlečenjem ali valjanjem (tarifna podštevilka 7106 92 00).

7108

Zlato (vključno zlato, prevlečeno s platino), neobdelano ali v obliki polizdelkov ali prahu

7108 11 00

Prah

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7106 10 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7108 12 00

Neobdelano

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7106 91 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7108 20 00

Monetarno

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 7108 20.

7110

Platina, neobdelana, polizdelki ali v prahu

Glede uvrščanja zlitin pod tarifne podštevilke tarifne številke 7110 glej opombo 3 k tarifnim podštevilkam k poglavju 71.

7110 11 00 do 7110 19 80

Platina

Glede definicije pojma „platina“ v smislu teh tarifnih podštevilk glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

7110 11 00

Neobdelana ali v prahu

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 7106 10 00 in 7106 91 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7110 21 00

Neobdelan ali v prahu

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 7106 10 00 in 7106 91 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7110 31 00

Neobdelan ali v prahu

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 7106 10 00 in 7106 91 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7110 41 00

Neobdelani ali v prahu

Pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 7106 10 00 in 7106 91 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

7112

Odpadki in ostanki plemenitih kovin ali kovin, platiranih s slojem plemenite kovine; drugi ostanki in odpadki, ki vsebujejo plemenite kovine ali njihove spojine, vrst, ki se uporabljajo predvsem za ponovno pridobivanje plemenitih kovin

Odpadki in ostanki iz plemenitih kovin ali iz kovin, platiniranih s plemenitimi kovinami, ki so bili staljeni in pretopljeni v ingote, bloke ali podobne oblike, se uvrščajo kot neobdelane kovine in ne pod to tarifno številko.

III. NAKIT, ZLATARSKI, SREBRARSKI IN DRUGI IZDELKI

7113

Nakit in deli nakita iz plemenitih kovin ali kovin, platiranih s slojem plemenite kovine

Glej opombi 2 (A) in 9 k temu poglavju.

7114

Zlatarski predmeti in njihovi deli, iz plemenitih kovin ali kovin, platiranih s slojem plemenite kovine

Glej opombi 2 (A) in 10 k temu poglavju.

7116

Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih)

Glej opombo 2 (B) k temu poglavju.

7117

Imitacije nakita

Glej opombo 11 k temu poglavju.

7117 11 00 in 7117 19 00

Iz navadnih kovin, vključno s tistimi, ki so prevlečene s plemenitimi kovinami

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

verižice iz navadne kovine, narezane na dolžine, primerne za dokončanje v en sam kos imitacije bižuterije z na primer dodatkom pritrdil. Takšne dolžine običajno ne presegajo dveh metrov;

2.

okrasne motive iz navadnih kovin, ki so obravnavani v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7117, drugi odstavek, (b), in katerih primeri so predstavljeni v naslednji skici:

Image

ODDELEK XV

NAVADNE KOVINE IN IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN

Splošno

Odpadki in ostanki iz neželeznih kovin, ki so bili staljeni in vliti v ingote, štruce, bloke ali podobne oblike, se uvrščajo kot neobdelane kovine in ne kot odpadki ali ostanki. Zaradi tega se uvrščajo na primer pod tarifno številko 7601 (aluminij), 7801 (svinec), 7901 (cink) ali pod tarifno podštevilko 8104 11 00 ali 8104 19 00 (magnezij).

Izraz „kovina“ vključuje tudi kovino z amorfno strukturo (nekristalno), kot so na primer kovinska stekla in prašnati metalurški proizvodi.

POGLAVJE 72

ŽELEZO IN JEKLO

Splošno

A.

Za razlikovanje med kovanimi in valjanimi proizvodi je na razpolago več načinov (tarifne številke 7207, 7214, 7216, 7218, 7224 in 7228).

Če je na razpolago cel kos, je treba najprej preučiti prečni prerez:

če se variacije prečnega prereza ne ponavljajo v pravilnem zaporedju, gre za kovani proizvod;

če pa je v prečnem prerezu opaziti v pravilnem zaporedju ponavljajoče se variacije, ali pa je prečni prerez konstanten, potem je lahko proizvod kovan ali valjan. V tem primeru je potrebno dodatno preveriti še:

1.

mere prečnega prereza

Če so mere velike (če je ploščina prečnega prereza večja od 1 50  000 mm2), je proizvod verjetno kovan. Če so mere majhne (z najmanjšo dimenzijo, manjšo kot 15 mm), potem je proizvod verjetno valjan.

2.

obliko prečnega prereza

Če je oblika prečnega prereza preprosta (na primer pravokotna, kvadratna, okrogla, šestkotna itd.), je lahko proizvod kovan ali valjan. Proizvodi z zapletenejšimi oblikami prečnega prereza so vselej valjani.

3.

dolžino

Če je proizvod daljši od 5 m, je skoraj gotovo valjan. Če je krajši, je lahko valjan ali kovan.

4.

dimenzijska odstopanja

Odstopanja dimenzij prečnih prerezov valjanih proizvodov so manjša, kot pri kovanih proizvodih.

5.

metalografski aspekt

Ker je redukcijski kvocient valjanih proizvodov veliko večji od kvocienta kovanih proizvodov, je mogoče ugotavljati razlike tudi z mikroskopiranjem.

Osnovna dejavnika, ki sta pri tem predmet preučevanja, sta usmerjenost delcev in struktura:

(a)

Delci v valjanih proizvodih so ozki, zelo podolgovati in skoraj popolnoma vzporedni s smerjo valjanja. V kovanih proizvodih so le-ti manj podolgovati (skoraj eliptični) in ne popolnoma vzporedni.

(b)

Struktura valjanega proizvoda po toplotni obdelavi, če je le-ta bil utrjen ali popuščan, je skoraj popolnoma premočrtna in vzporedna s smerjo valjanja. V kovanih proizvodih je takšna struktura redka ali je včasih sploh ni.

6.

količina

Kovani proizvodi se običajno dobavljajo v majhnih količinah.

Valjanje je lahko vroče ali hladno. V odvisnosti od oblike kosa, ki je predmet valjanja, ter od položaja in oblike valjev, lahko med valjanjem nastanejo ploščati proizvodi (kot na primer listi in plošče ali obroči in trakovi, lahko pa tudi palice, profili in drogovi okroglega ali večkotnega prečnega prereza, ali pa izdelki najrazličnejših prečnih prerezov, cevi itd.

B.

Glede definicije nekaterih vrst plastičnih preoblikovanj (kot je valjanje, kovanje, stiskanje) glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, del (IV), (A) in (B).

C.

Glede razlikovanja med vroče valjanimi in hladno valjanimi proizvodi in med proizvodi, dobljenimi ali dokončanimi v hladnem stanju, glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, del (IV), (B), zadnji odstavek.

Poudariti je treba, da se lahko nekatere razlike med vroče valjanimi in hladno valjanimi proizvodi zmanjšajo ali izginejo, če so hladno valjani proizvodi razžarjeni. Podobno se dogaja tudi pri vroče valjanih proizvodih s hladno končno obdelavo – v teh primerih se razlike omejijo zgolj na trdoto površine in izgled.

Vroče valjane ali vroče vlečene palice, drogovi, oblike, koti in deli so lahko hladno dokončani z vlečenjem ali kako drugače (predvsem z ravnanjem ali s kalibriranjem), kar proizvodom daje boljšo končno dovršitev. Zaradi tega postopka se uvrščajo kot „hladno oblikovani ali hladno dokončani proizvodi“.

Vendar je treba poudariti, da preprosta hladna poravnava in grobo odstranjevanje skorje še ne štejeta za ravnanje ali kalibriranje in zaradi tega ne vplivata na uvrščanje palic in drogov, profilov, oblik in delov, ki so bili samo ekstrudirani in vroče valjani, vendar dalje ne obdelani. Podobno tudi ne štejejo za hladno dokončane, če so zviti.

D.

Glede definicije platiranja glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, del (IV), (C), (2), (e).

Navadne kovine, platirane s plemenitimi kovinami, kakršne koli debeline prevleke, se uvrščajo v poglavje 71 (glej pojasnjevalne opombe HS k poglavju 71).

E.

V zvezi s komentarjem, ki se nanaša na površinsko obdelavo, glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, del (IV), (C), (2), (d).

F.

Nedokončani kovani predmeti, ki nimajo več izgleda surovih, le grobo oblikovanih kosov iz tarifnih številk 7207, 7218 ali 7224, se morajo uvrstiti pod iste tarifne številke kot ustrezni dokončani proizvodi, npr. v glavnem v poglavja 82, 84, 85 in 87. Tako se železni in jekleni kovani predmeti, ki se uporabljajo za proizvodnjo ročičnih gredi, uvrščajo pod tarifno številko 8483.

I. IZDELKI V PRIMARNIH OBLIKAH, ZRNIH ALI PRAHU

7201

Grodelj in zrcalovina, v štrucah, blokih in drugih primarnih oblikah

Grodelj in „zrcalovina“ sta opredeljena v opombah 1 (a) in 1 (b) k temu poglavju.

Grodelj, kot je opredeljeno v opombah k temu poglavju pod 1 (a) in ki vsebuje več kot 6 mas. % do vključno 30 mas. % mangana, se uvršča kot „zrcalovina“ (tarifna podštevilka 7201 50 90). Če neka zlitina s takšnim deležem mangana vsebuje kak drug element v razmerju, ki je večje od razmerij, naštetih v opombi 1 (a) (na primer več kot 8 mas. % silicija), se takšna zlitina uvršča kot železova zlitina; v tem primeru bi se torej uvrstila pod tarifne podštevilke 7202 21 00 do 7202 29 90 (fero-silicij). Če zlitina vsebuje več kot 30 mas. % mangana in 8 mas. % silicija, šteje za fero-silicij-mangan in se uvršča pod tarifno podštevilko 7202 30 00. Če pa vsebuje še dodaten element v razmerju, navedenem v opombi 1 (c), se uvršča pod tarifno podštevilko 7202 99 80.

Grodelj, kot je definirano v opombi 1 (a) k temu poglavju, ki ni „zrcalovina“ in se mora zaradi tega uvrščati pod tarifne podštevilke 7201 10 11 do 7201 50 90, je tisto železo, ki vsebuje 6 mas. % ali manj mangana. Pri tej vrsti surovega železa je treba razlikovati med nelegiranim surovim železom (tarifne podštevilke 7201 10 11 do 7201 20 00) in legiranim surovim železom (tarifna podštevilka 7201 50 10 ali 7201 50 90), kar je odvisno od vsebnosti legirnega elementa.

Legirani grodelj je opredeljen v opombah 1 (a) k tarifnim podštevilkam k temu poglavju. Nelegirani grodelj ne sme vsebovati (skupaj ali posamično) več kot:

0,2 mas. % kroma;

0,3 mas. % bakra;

0,3 mas. % niklja in

0,1 mas. % vsakega od naslednjih elementov: aluminija, molibdena, titana, wolframa ali vanadija.

7201 50 10

Legirani grodelj, ki vsebuje najmanj 0,3 mas. %, vendar največ 1 mas. % titana in najmanj 0,5 mas. % vendar največ 1 mas. % vanadija

Proizvodi iz te tarifne podštevilke se uporabljajo v glavnem za proizvodnjo komponent, od katerih se zahteva predvsem odpornost proti obrabi (na primer ročične gredi, zavorni bobni, bati za črpalke, valji za valjanje, kolena cevi, kalupi za ingote itd.).

7201 50 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema naslednje vrste surovega železa:

1.

ki vsebuje (od 0,5 do 3,5 mas. %) nikelj in se uporablja za proizvodnjo predmetov z veliko odpornostjo proti pritisku;

2.

„Ni-Hard“(ki vsebuje 3,3 do 5 mas. % niklja in 1,4 do 2,6 mas. % kroma), ki se uporablja za proizvodnjo predmetov z veliko odpornostjo proti obrabi;

3.

ki vsebuje velik delež niklja, kroma, silicija ali bakra in se uporablja za proizvodnjo predmetov, zelo odpornih proti koroziji;

4.

ki vsebuje nikelj ali krom in se uporablja za proizvodnjo predmetov, odpornih proti vročini in

5.

ki vsebuje baker.

7202

Fero-zlitine

Fero zlitine so opredeljene v opombi 1(c) k temu poglavju, ki posebej navaja tudi meje vsebnosti neželeznih legirnih elementov in železa.

Glede uvrščanja fero-zlitin pod tarifne podštevilke tarifne številke 7202 glej opombo 2 k tarifnim podštevilkam k temu poglavju.

Tako se na primer fero-zlitina z več kot 30 mas. % mangana in 8 mas. % ali manj silicija uvršča pod tarifne podštevilke 7202 11 20 do 7202 19 00. Če ta zlitina vsebuje več kot 30 mas. % mangana in več kot 8 mas. % silicija, se uvršča pod tarifno podštevilko 7202 30 00. Podobno mora tudi fero-silicij-mangan-aluminijeva predzlitina vsebovati več kot 8 mas. % silicija, več kot 30 mas. % mangana in več kot 10 mas. % aluminija, da se lahko uvrsti pod tarifno podštevilko 7202 99 80.

Če binarna, ternarna ali kvaternarna fero-predzlitina ni posebej imenovana, se uvršča pod tarifno podštevilko 7202 99 80.

Proizvodi iz odpadkov železarske in jeklarske industrije, ki so staljeni in grobo ponovno vliti v oblike ingotov (liti odpadki), imajo pa sestavo fero-predzlitin in se kot taki uporabljajo predvsem kot dodatki za proizvodnjo posebnih jekel, se uvrščajo pod tarifno številko 7202 (skladno z njihovo sestavo).

Ta tarifna številka ne zajema ostankov fuzije neželeznih kovin, ki se (zaradi prisotnosti žvepla in fosforja ter nekaterih drugih nečistoč) ne morejo uporabiti kot fero-predzlitine (običajno tarifna številka 2620).

7202 11 20 do 7202 19 00

Fero-mangan

Fero-mangan se pojavlja v obliki grobih kosov z belkasto svetlikajočim se prelomom. Je drobljiv in zelo trd. Uporablja se za dezoksidacijo, razžveplanje in za ponovno naogličenje jekla. Ob dodanem manganu se uporablja tudi kot legirni element.

7202 11 20 in 7202 11 80

Ki vsebuje več kot 2 mas. % ogljika

Ti tarifni podštevilki zajemata tiste vrste fero-mangana, ki so znane kot visokoogljični fero-mangani. Splošno najbolj uporabljena kvaliteta vsebuje 6 do 7 mas. % ogljika. Vsebnost mangana mora biti večja od 30 mas. %, v glavnem pa je med 70 in 80 mas. %.

7202 19 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema fero-mangane s srednje (med 1,25 mas. % in 1,5 mas.%) ali z majhno (manj od 0,75 mas. %) vsebnostjo ogljika. Vsebnost mangana lahko variira med 80 in 90 mas. %.

Takšni proizvodi se uporabljajo za proizvodnjo manganovega legiranega jekla, ki zahteva majhno vsebnost ogljika.

7202 21 00 do 7202 29 90

Fero-silicij

Fero-silicij je krhek, njegov prelom je sijajen in siv. V trgovini se pojavljajo razne vrste ferosilicija, ki vsebujejo 10 do skoraj 96 mas. % silicija in zelo malo ogljika (0,1 do 0,2 mas. %).

Uporablja se za rafinacijo ali proizvodnjo jekla, ki vsebuje silicij (predvsem „električnih listov in plošč“), ali pa (kot nadomestek mnogo dražjega silicija) kot reducent v silikotermalnih postopkih in v drugih metalurških postopkih, na primer v metalurgiji magnezija.

7202 30 00

Fero-silicij-mangan

Fero-siliko-mangan je znan tudi kot siliko-mangan in se uporablja v različnih oblikah, ki vsebujejo najmanj 8 do največ 35 mas. % silicija, najmanj 30 mas. % do največ 75 mas. % mangana in do največ 3 mas. % ogljika.

Uporablja se za podobne namene kot fero-silicij, vendar pa kombinirani učinek silicija in mangana zmanjšuje vsebnost nekovinskih snovi in zaradi tega tudi zmanjšuje vsebnost kisika.

7202 41 10 do 7202 49 90

Fero-krom

Fero-krom je v obliki zelo trde kristalne mase, pri čemer so kristali včasih zelo razviti.

V glavnem vsebuje 60 do 75 mas. % kroma, 4 do 10 mas. % ogljika. Vsebnost ogljika je lahko tudi zelo majhna (0,01 mas. %) ob ustreznem zmanjšanju drobljivosti. Uporablja se za proizvodnjo kromovih jekel.

7202 50 00

Fero-silicij-krom

Fero-silicij-krom večinoma vsebuje 30 mas. % silicija in 50 mas. % kroma ter velik ali majhen delež ogljika (kot v primeru fero-kroma).

Uporablja se za iste namene kot fero-krom. Prisotnost silicija olajšuje dezoksidacijo jekla.

7202 60 00

Fero-nikelj

Fero-nikelj, ki se uvršča pod to tarifno podštevilko, vsebuje manj kot 0,5 mas. % žvepla in se večinoma uporablja kot legirni element v proizvodnji nikljevega jekla.

Fero-nikelj, ki vsebuje 0,5 mas. % žvepla ali več, v tem stanju ni uporaben za proizvodnjo nikljevega jekla. Takšen fero-nikelj šteje za vmesni proizvod metalurgije niklja in se kot tak uvršča pod tarifno številko 7501.

Vendar pa se pod to tarifno podštevilko uvrščajo nekatere zlitine, v trgovini znane kot nikelj za vlivanje, ki se uporabljajo za vlivanje raznih predmetov, ki morajo biti odporni proti koroziji in visokim temperaturam. Tak primer so nekatere vrste austenitnega litega jekla, v trgovini znane pod različnimi trgovskimi imeni. Vsebujejo do 36 mas. % niklja, 6 mas. % kroma, 6 mas. % silicija, več kot 2 mas. % ogljika in včasih tudi majhne količine drugih elementov (aluminija, mangana, bakra itd.). Za namene KN ti proizvodi ne štetejo za surovo železo, saj vsebujejo nikelj (več kot 10 %), niti za jeklo, saj vsebujejo več kot 2 mas. % ogljika.

7202 99 80

Drugo

Ta tarifna številka zajema: fero-silicij-kalcij, fero-mangan-titan, fero-silicij-nikelj, fero-silicij-aluminij-kalcij, fero-aluminij, fero-silicij-aluminij in fero-silicij-mangan-aluminij.

Fero-aluminij vsebuje večinoma med 12 in 30 mas. % aluminija.

Nekatere vrste fero-aluminija se včasih uporabljajo neposredno za vlivanje posebnih delov, ki so tudi pri zelo visokih temperaturah odporni proti koroziji (zaradi njihovih magnetnih in toplotnih lastnosti).

Fero-silicij-aluminij se uporablja za razne vrste zlitin, ki vsebujejo na primer:

45 mas. % silicija in 20 do 25 mas. % aluminija;

65 do 75 mas. % silicija, 10 do 15 mas. % aluminija in med 3 in 4 mas. % titana;

20 do 25 mas. % silicija, med 20 in 25 mas. % mangana in med 10 in 12 mas. % aluminija.

Fero-silicij-mangan-aluminij vsebuje večinoma 20 mas. % silicija, 35 mas. % mangana in med 10 in 12 mas. % aluminija.

7203

Železo, dobljeno z direktno redukcijo železove rude, in gobasti izdelki iz železa, v kosih, peletih in podobnih oblikah; železo minimalne čistoče 99,94 mas. %, v kosih, peletih ali podobnih oblikah

7203 90 00

Drugo

Poleg proizvodov omenjenih v drugem delu poimenovanja tarifne številke 7203, ki so zajeti v predzadnjem odstavku pojasnjevalnih opomb HS k tej tarifni številki, se pod to tarifno podštevilko uvrščajo penasti proizvodi iz železa, dobljeni na kak drug način, kot pa z neposredno redukcijo železove rude. Gre za proizvode, dobljene iz surovega železa, staljenega s tehniko atomiziranja.

7204

Odpadki in ostanki železa ali jekla; odpadni ingoti iz železa ali jekla za pretaljevanje

Poleg odpadkov in ostankov, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7204, (A), se pod to tarifno številko uvrščajo tudi rabljene narezane tračnice dolžin manj kot 1,5 metrov (glej opombe pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7302 10 90).

7204 41 10

Ostružki, odrezki, okruški, odpadki nastali pri mletju, pri žaganju ali piljenju

Ta tarifna podštevilka ne zajema odpadkov in ostankov brušenja in piljenja, ki so ločeni od tujkov (na primer z magnetnim postopkom), ali takšnih, ki so zaradi prerešetanja homogeno zrnati. Od velikosti zrnc je odvisno (glej opombo 8(b) k oddelku XV in opombo 1 (h) k temu poglavju), ali se bodo ti proizvodi uvrstili pod tarifno podštevilko 7205 10 00, 7205 21 00 ali v 7205 29 00.

7204 49 10

Fragmentirani (zdrobljeni)

Fragmentarizirani (zdrobljeni) odpadki in ostanki zajemajo proizvode, katerih 95 mas. % nima nobene mere, daljše od 200 mm.

7204 49 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema odpadke in ostanke v razsutem stanju, ki vsebujejo na primer mešanico litega železa, kositranega železa in raznih vrst jekel, v različnih oblikah.

7204 50 00

Odpadni ingoti za pretaljevanje

Odpadni ingoti za pretaljevanje iz železovih zlitin, ki se uporabljajo kot dodatek pri proizvodnji posebnih jekel, se uvrščajo pod ustrezne tarifne podštevilke tarifne številke 7202.

7205

Granule in prah iz grodlja, zrcalovine, železa ali jekla

7205 21 00 in 7205 29 00

Prah

Proizvodi iz teh tarifnih podštevilk so lahko pomešani bodisi z legirnimi elementi (za nekatere namene, omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7205, (B)), bodisi z zaščitnimi elementi (na primer s cinkom), ki preprečujejo samovžig železa.

II. ŽELEZO IN NELEGIRANO JEKLO

7208

Ploščati vroče valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti

V smislu te tarifne podštevilke izraz „ponovno valjanje“ pomeni postopek, v katerem gre kovina med valji, ki se vrtijo v nasprotnih smereh. Zaradi tega se kovina stanjša. Ta postopek lahko tudi izboljša površino kovine ali njene mehanske lastnosti. Vendar izraz „ponovno valjanje“ ne pomeni postopka „skin-pass“, ki nekoliko zmanjša debelino, ter drugih postopkov, med katerimi se kovina oblikuje, vendar ne stanjša.

7208 90 20 in 7208 90 80

Drugi

Ti tarifni podštevilki zajemata vroče valjane ploščate proizvode, ki so bili izpostavljeni enemu ali več postopkom površinske obdelave, ki so omenjeni v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7208, drugi odstavek, (3) do (5) in/ali, ki so razrezani v oblike (razen v kvadratne in pravokotne).

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi vroče valjane ploščate proizvode, ki so bili po valjanju izpostavljeni nadaljnjim obdelavnim postopkom, kot na primer gubanju, perforiranju (luknjanju) ter poševnemu prirezovanju ali obljenju robov.

Vendar pa proizvodi z reliefnim vzorcem, ki izvira neposredno iz valjanja, ne štejejo za proizvode, izpostavljene nadaljnji obdelavi v smislu teh tarifnih podštevilk.

7209

Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, hladno valjani (hladno deformirani), neplatirani, neprevlečeni in neprekriti

7209 90 20 in 7209 90 80

Drugi

Pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 7208 90 20 in 7208 90 80 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

7210

Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, platirani, prevlečeni ali prekriti

V smislu te tarifne številke so obloženi proizvodi tisti proizvodi, ki so bili izpostavljeni postopku platiranja, kot je opredeljeno v pojasnjevalnih opombah k temu poglavju pod splošno, del (IV), (C), (2), (e), prevlečeni ali prekriti pa tisti proizvodi, ki so bili izpostavljeni enemu od postopkov, vključenemu v zgoraj omenjenih pojasnjevalnih opombah pod splošno, (d), (iv) in (v).

7210 12 20

Pokositrena pločevina

Ta tarifna podštevilka ne zajema lakirane kositrane pločevine (tarifna podštevilka 7210 70 10).

7210 20 00

Platirani ali prevlečeni s svincem, vključno tudi prevlečene z zlitino svinca in kositra

V smislu te tarifne podštevilke izraz „mat-pločevina“ pomeni ploščate valjane proizvode, debele manj kot 0,5 mm, ki so prekriti s pomočjo elektrolize ali s pomakanjem v kadi s staljeno kovino, pri čemer je prevleka iz svinčevo – kositrne zlitine. Količina svinca na obeh straneh proizvoda ne sme presegati 120 gramov na kvadratni meter proizvoda.

7210 30 00

Elektrolitsko prevlečeni ali prekriti s cinkom

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 7210 30, 7210 41 in 7210 49.

7210 41 00

Valoviti

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 7208, šesti odstavek.

7210 61 00

Platirani ali prevlečeni z zlitino aluminija in cinka

Ta tarifna podštevilka zajema ploščate valjane proizvode, prevlečene ali prekrite z zlitinami, v katerih po masi prevladuje aluminij (nad cinkom). Dovoljeni so tudi drugi legirni elementi.

7210 90 80

Drugi

Poleg emajliranih listov ali plošč se pod to tarifno podštevilko uvrščajo posrebreni, pozlačeni ali platinirani listi in plošče (prevlečeni s plemenitimi kovinami z ene ali obeh strani kako drugače, kot s platiranjem). Postopki, ki so pri tem v uporabi, so predvsem elektrolitski postopki, razprševanje in evaporizacija (izparevanje) v vakuumu (glej pojasnjevalne opombe HS k temu poglavju pod splošno, del (IV), (C), 2, (d), (iv)).

7211

Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine manj kot 600 mm, neplatirani, neprevlečeni ali neprekriti

Ta tarifna številka ne zajema ploščatih valjanih proizvodov drugih oblik, kot so pravokotne in kvadratne, četudi njihova širina ne dosega 600 mm (tarifna številka 7208).

7212

Ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine manj kot 600 mm, platirani, prevlečeni ali prekriti

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 7210 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

7212 10 10

Pokositrena pločevina, površinsko obdelana, brez nadaljnje obdelave

Ta tarifna podštevilka ne zajema pokositrene pločevine, ne nadalje obdelane kot lakirane (tarifna podštevilka 7212 40 20)

7212 50 61

Prevlečeni ali platirani z zlitinami iz aluminija in cinka

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7210 61 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

7214

Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vloče valjane, vloče vlečene ali vloče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju

7214 10 00

Kovane

Glede razlike med kovanimi in valjanimi proizvodi glej pojasnjevalne opombe k temu poglavju pod splošno (A).

7215

Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla

7215 50 11 do 7215 50 80

Druge, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave

Toplo valjane palice so lahko hladno dodelane z vlečenjem ali drugimi postopki – predvsem s popravljanjem ali kalibracijo – kar izboljšuje dodelani izdelek. Izboljšava dodelanega izdelka pomeni zmanjšanje odstopanj premera in ovalnosti ter odstranitev vseh napak s površine, kot so mikrorazpoke ali razogljičeni deli površine. Na podlagi tega postopka so uvrščene kot „hladno oblikovane“ ali „hladno dodelane“. Običajno imajo gladko in precej homogeno površino. Nimajo žlebov in drugih površinskih napak, čeprav je lahko pri palicah, narejenih po meri, hrapavost zelo majhna do povprečna, odvisno od stopnje popravljanja.

Površinske obdelave, kot je poliranje, so poleg zgoraj navedenih izključene (glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7215 90 00).

7215 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema kovane, vroče valjane ali vroče vlečene palice, in tiste dobljene s hladno obdelavo, ki so bile izpostavljene naslednjim obdelavnim postopkom:

1.

površinski obdelavi (poleg vrst površinskih obdelav, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7214, četrti odstavek, (1) do (3)), na primer poliranju, loščenju, umetni oksidaciji, fosfatiziranju, oksalaciji, prekrivanju in oblaganju;ali

2.

mehanski obdelavi, kot je perforacija (luknjanje) ali kalibriranje.

7216

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

Ta tarifna številka ne vključuje perforiranih kotnikov in „Halfen“ kotnikov, profilov, ki spadajo pod tarifno številko 7308 in so opisani v pojasnjevalnih opombah k tej tarifni številki.

7216 32 11

S paralelnima pasnicama

Ta tarifna podštevilka zajema samo profile, katerih obe ploskvi (notranji in zunanji) sta vzporedni.

Profili imajo naslednjo obliko:

 

Image

7216 32 91

S paralelnima pasnicama

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7216 32 11.

7216 50 91

Tračno železo z robno izboklino

Ta tarifna podštevilka zajema masivne proizvode z enakomernim presekom po vsej dolžini, kakor je prikazano s širino v glavnem pod 430 mm. Višina (a) znaša v glavnem 1/7 širine (b).

 

Image

7216 69 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema profile, ki so bili hladno oblikovani ali pa hladno dokončani z reduciranjem debeline pri vlečenju.

7216 91 10 in 7216 91 80

Hladno oblikovani ali hladno dodelani iz plosko valjanih izdelkov

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7215 90 00 se uporablja mutatis mutandis tudi za ti tarifni podštevilki.

7216 91 10

Profilirana (rebrasta) pločevina

Profilirana (rebrasta) pločevina se uporabljajo večinoma za fasadne obloge.

Njihova značilna oblika je naslednja:

Ta tarifna podštevilka ne zajema profilirane pločevine s sredstvi za montažo (tarifna podštevilka 7308 90 59).

 

Image

7216 99 00

Drugi

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7215 90 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

III. NERJAVNO JEKLO

7219

Ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, širine 600 mm in več

7219 90 20 in 7219 90 80

Drugi

Ti tarifni podštevilki zajemata vroče valjane ali hladno valjane proizvode ki so bili izpostavljeni enemu ali več postopkom površinske obdelave, ki so omenjeni v pojasnjevalnih opombah HS k temu poglavju pod splošno, del (IV), (C), (2), (d) in (e), ali ki so razrezani v oblike (razen v kvadratne in pravokotne).

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi vroče valjane ali hladno valjane proizvode, ki so bili po valjanju izpostavljeni operacijam, kot so perforiranje (luknjanje), gubanje in oblenje robov.

7220

Ploščati valjani izdelki iz nerjavnega jekla, širine manj kot 600 mm

Ta tarifna številka ne zajema ploščatih valjanih izdelkov drugačnih oblik, kot so pravokotniki in kvadrati, četudi njihova širina ne dosega 600 mm (tarifna številka 7219).

IV. DRUGA LEGIRANA JEKLA; VOTLE PALICE ZA SVEDRE, IZ LEGIRANEGA ALI NELEGIRANEGA JEKLA

7225

Ploščati valjani izdelki iz drugih legiranih jekel, širine 600 mm in več

7225 11 00

Zrnato usmerjeni

Ploščati valjani proizvodi z usmerjenimi zrni so proizvodi, katerih magnetne lastnosti so opazno boljše pri vzporedni kot pa pri pravokotni usmerjenosti zrn glede na smer valjanja (Goseva tekstura). Takšni proizvodi so večinoma prekriti z izolacijsko plastjo, ki običajno sestoji iz steklastega filma (v glavnem iz magnezijevih silikatov).

7226

Ploščati valjani izdelki iz drugih legiranih jekel, širine manj kot 600 mm

7226 11 00

Zrnato usmerjeni

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7225 11 00.

7226 99 10

Elektrolitsko platirani ali prevlečeni s cinkom

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 7210 30, 7210 41 in 7210 49.

7226 99 30

Drugače platirani ali prevlečeni s cinkom

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 7210 30, 7210 41 in 7210 49.

7227

Žica, vroče valjana, v ohlapno navitih kolobarjih, iz drugih legiranih jekel

7227 90 95

Druga

Ta tarifna podštevilka zajema predvsem varilno žico, razen tiste iz tarifne številke 8311.

7228

Palice, kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel

7228 40 10 in 7228 40 90

Druge palice, kovane, brez nadaljnje obdelave

Glede razlike med kovanimi in valjanimi proizvodi glej pojasnjevalne opombe k temu poglavju pod splošno, (A).

POGLAVJE 73

IZDELKI IZ ŽELEZA IN JEKLA

7301

Piloti iz železa ali jekla, vključno vrtani, prebiti ali izdelani iz sestavljenih elementov; zvarjeni profili in kotniki iz železa ali jekla

Ta tarifna številka zajema pilote in varjene profile, ki so bili obdelani s postopki, kot so: luknjanje, zvijanje itd., če takšna obdelava tem proizvodom ni dala značilnosti proizvodov, ki se uvrščajo pod druge tarifne številke.

7301 20 00

Zvarjeni profili in kotniki

Ta tarifna podštevilka ne zajema perforiranih (luknjanih) profilov in profilov vrste „Halfen“ (tarifna številka 7308).

7302

Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic

7302 10 10

Elektroprevodne, z deli iz neželeznih kovin

Ta tarifna podštevilka zajema samo tirnice ki prevajajo tok, razen voznih tirnic, katerih stična ploskev je iz neželezne kovine (aluminija, bakra), ali pa takšnih, ki so opremljene z veznimi elementi, ki niso iz železa.

Prevodne tirnice, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, imenujejo običajno „tretji (ali četrti) tir“. Te tirnice imajo isto obliko prereza kot vozne tirnice, ali pa ima njihov prerez obliko dvojne črke „T“, pravokotno ali kvadratno obliko itd. Izdelane so iz jekla, ki je običajno mehkejše od jekla, iz katerega so izdelane vozne tirnice, kajti njihove mehanske lastnosti so žrtvovane v korist električnih lastnosti. Električna upornost jekla za vozne tirnice je okoli 0,19 × 10–6 ohm m, upornost jekla z nizko vsebnostjo ogljika (okoli 0,08 mas. %) in mangana (0,20 mas. %) je samo 0,11 ohm m, medtem ko je električna upornost t.i. jekla ARMCO (takorekoč čistega, 99,9 mas. %-nega jekla) celo 0,10 ohm m.

Prevodne tirnice imajo zgornji, bočni ali spodnji kontakt in so pogosto zaščitene s smolnato prevleko, vendar ne na strani, po kateri drsi drsnik.

7302 10 22 in 7302 10 28

„Vignole“ tirnice

„Vignole“ tirnice, imenovane po izumitelju, so navadne tirnice, ki se običajno uporabljajo za navadne železniške proge in železniške proge za visoke hitrosti, gorske železnice ali regionalna omrežja.

Imajo naslednji profil:

 

Image

7302 10 40

Žlebljene tirnice

Žlebljene tirnice so posebne tirnice za tramvaje in industrijsko uporabo, kot so žerjavi in mostni žerjavi.

Profil tirnice je oblikovan tako, da se prirobnica kolesa prilega odprtini žleba.

Imajo naslednji profil:

 

Image

7302 10 90

Rabljene

Ta tarifna podštevilka ne zajema rabljenih tirnic, ki štejejo za odpadke iz tarifne številke 7204 (na primer zvitih tirnic in tirnic, razrezanih na dolžine, manjše od 1,5 m).

7303 00

Cevi in votli profili iz litega železa

7303 00 10

Cevi, ki se uporabljajo v tlačnih sistemih

Ta tarifna podštevilka zajema lite železne cevi, ki se običajno uporabljajo (pogosto zakopane) kot dovodi plina in vode in lahko vzdržijo pritisk najmanj 10,13 bara. Takšne cevi se proizvajajo skoraj izključno iz posebnega elastičnega litega železa velike trdnosti (z natezno trdnostjo vsaj 420 MPa), ki mora imeti predvsem dobre mehanske lastnosti (predvsem plastično deformacijo), da zakopane cevi zaradi postopnih premikov zemlje ne počijo. Zaradi tega mora biti njihova meja raztezanja vsaj 300 MPa.

7304

Cevi in votli profili, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla

Proizvodi iz te tarifne številke, katerih dolžina ne presega dvakratne največje zunanje dimenzije prereza, ne štejejo za cevi. Takšni proizvodi se smatrajo kot pribor za cevi iz tarifne številke 7307, ali pa za podložke iz tarifne številke 7318).

7304 31 20

Precizne cevi

Za proizvode iz te tarifne podštevilke je značilna gladka, odsevna ali polirana notranja in zunanja površina ter dejstvo, da so njihova odstopanja manjša od odstopanj pri vroče dodelanih ceveh.

Cevi, ki ustrezajo zahtevam standarda ISO 3304 in ustreznim nacionalnim standardom, se uporabljajo za hidravlične ali pnevmatske tokokroge, kot blažilci udarcev, kot hidravlični ali pnevmatski vijaki, nasploh pa za proizvodnjo delov motornih vozil, motorjev ali strojev.

Cevi, ki ustrezajo standardoma ISO 6759 in 9329 in ustreznim nacionalnim standardom, se uporabljajo kot vodi v posodah na pritisk – v bojlerjih, hitrih grelnikih, izmenjalnikih toplote in grelnikih kotelne vode v energetskih postajah, kjer se zahtevajo le odstopanja, kakršna imajo precizne cevi.

7304 39 10

Neobdelane, ravne in z enakomerno debelino sten, za uporabo zgolj pri proizvodnji cevi in votlih profilov z drugimi prečnimi prerezi in debelinami sten

Ta tarifna podštevilka zajema brezšivne jeklene cevi, običajno proizvedene s prediranjem in vročim valjanjem, ali pa s prediranjem in vročim vlečenjem. Običajno jih imenujejo „blanks“. Namenjene so preoblikovanju v cevi drugih oblik in debelin sten, ki imajo manjša dimenzijska odstopanja.

Pojavljajo se z grobo odrezanimi robovi in ostrganimi zarobki, vendar so drugače neobdelane. Njihova zunanja in notranja površina sta grobi in neoluščeni. Niso naoljene, prevlečene s cinkom ali pobarvane.

7304 39 52 in 7304 39 58

Navojne cevi (za plinovode)

Te cevi so dobljene z vročim valjanjem in kalibriranjem. Njihov zunanji premer je med 13,5 in 165,1 mm. Dobavljajo se z gladkimi konci ali pa s konci z vrezanim navojem ter objemko. Imajo nedodelano površino, ali pa površino, prekrito s plastjo cinka ali kakšne druge zaščitne snovi (na primer plastike ali bitumna).

Vroča dodelava daje cevem mehanske lastnosti, ki jim omogočajo kar na licu mesta razrezovanje na dolžine, v katerih bodo uporabljene, zvijanje in po potrebi tudi vrezovanje navojev.

Uporabljajo se v glavnem za parovode, cevovode in plinovode v zgradbah.

Te cevi ustrezajo zahtevam standarda ISO 65 in ustreznih nacionalnih standardov.

7304 49 10

Neobdelane, ravne in z enakomerno debelino sten, za uporabo zgoli pri proizvodnji cevi in votlih profilov z drugimi prečnimi prerezi in debelinami sten

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7304 39 10.

7304 51 81

Precizne cevi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7304 31 20.

7304 59 10

Neobdelane, ravne in enakomerno debelino sten, za uporabo zgoli pri izdelavi cevi z drugačnimi prečnimi prerezi in debelinami sten

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7304 39 10.

7305

Druge cevi (na primer varjene, kovičene ali zaprte na podoben način), s krožnim prečnim prerezom, katerega zunanji premer presega 406,4 mm, iz železa ali jekla

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 7304 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

7306

Druge cevi in votli profili (na primer z odprtimi spoji, varjeni, kovičeni ali zaprti na podoben način), iz železa ali jekla

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 7304 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

7306 30 11 in 7306 30 19

Precizne cevi, z debelino sten

Ti tarifni podštevilki zajemata tako precizne cevi, ki so samo kalibrirane, vendar dalje ne obdelane, kot tudi varjene in hladno vlečene precizne cevi.

1.

cevi, samo kalibrirane, vendar dalje ne obdelane

Te cevi so v glavnem proizvedene s kontinualnim varjenjem (brez kovinskega polnila), z elektro-uporovnim ali indukcijskim varjenjem iz zvitih ploščatih valjanih proizvodov (vroče in hladno valjanih) po hladnem oblikovanju v vzdolžni smeri.

Njihove površine so večinoma brez lusk in so naoljene. To je posledica mazanja med oblikovanjem, varjenjem in kalibriranjem. Te cevi nimajo zunanjih varov, saj so ti odstruženi takoj po varjenju. V nekaterih primerih odstranijo tudi notranje vare.

Ti proizvodi se dobavljajo v stanju po hladni dodelavi in kalibriranju, razen če ni bila zahtevana toplotna obdelava za regeneracijo strukture.

Uporabljajo se v glavnem za proizvodnjo delov motornih vozil ali strojev, kovinske opreme, okvirjev za bicikle, otroških vozičkov, vhodov in ograj.

Te cevi ustrezajo standardom ISO 3306 in ustreznim nacionalnim standardom.

2.

varjene, vlečene cevi

Te cevi se od varjenih preciznih cevi, ki so samo kalibrirane in dalje neobdelane, razlikujejo po tem, da nimajo sledi varov, bodisi na zunanji bodisi na notranji površini cevi in da so njihova dimenzijska odstopanja manjša.

Uporabljajo se za iste namene kot cevi iz tarifnih podštevilk 7304 31 20 in 7304 51 81.

Ustrezajo zahtevam standarda ISO 3305 ali zahtevam standardov ISO 6758 in 9330, če se uporabljajo za tlačne posode.

7306 30 41 in 7306 30 49

Navojne cevi (za plinovode)

Te cevi so po vroči obdelavi izdelane s postopkom varjenje-kovanje. Glede drugih značilnosti in uporabe glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 7304 39 52 in 7304 39 58.

7306 50 20

Precizne cevi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 7306 30 11 in 7306 30 19.

7307

Pribor (fitingi) za cevi (na primer spojnice, kolena, oglavki) iz železa ali jekla

7307 11 10 in 7307 11 90

Iz netempranega litega železa

Izraz „netemprano“ vključuje tudi lito železo z laminarnim grafitom.

Ti tarifni podštevilki zajemata litoželezni pribor, kot so kolena, pregibi, spojke, čepi in predmeti v obliki črke „T“. Ti predmeti se z litoželeznimi ali jeklenimi cevmi povezujejo z vijačenjem, kontaktom ali mehanskim spojem.

7307 19 10

Iz tempranega litega železa

Kovno lito železo je vmesni proizvod med lamelarnim grafitnim železom (sivim železom) in litim jeklom. Lahko ga je vlivati, po ustrezni toplotni obdelavi postane trdo in kovno. Med toplotno obdelavo ogljik deloma izgine ali spremeni videz; končno se naloži v obliki grudic, ki kovinske kohezije ne poslabšajo tako, kot grafitni kosmiči v sivem litem železu.

Če je v proizvodih 2 mas. % ogljika ali manj, takšni proizvodi štejejo za lito jeklo in se uvrščajo pod tarifno podštevilko 7307 19 90 (glej opombo 1 k temu poglavju).

Izraz „kovno“ zajema sferoidno grafitno lito železo.

Glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 7307 11 10 in 7307 11 90, drugi odstavek.

7307 23 10

Kolena in loki

Ta tarifna podštevilka zajema kolena in pregibe stalne debeline, kot je opisano v standardu ISO 3419-1981 in ustreznih nacionalnih standardih.

Robovi teh proizvodov so odrezani ravno, pri proizvodih manjših debelin so robovi tudi posneti zaradi lažjega varjenja na cev.

Pribor ima pregib pod kotom 45° ali 90° (kolena) ali pod kotom 180° (pregibi).

Ta tarifna podštevilka zajema tudi kolena in loke nestalne debeline.

7307 23 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema „T“ – kose in „križne“ kose, to so predvsem čepi in križi, kolena, mozniki in koncentrične ali ekscentrične reducirke, opisane v standardu ISO 3419-1981 in ustreznih nacionalnih standardih.

Glede dodelave robov glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7307 23 10.

7307 93 11

Kolena in loki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7307 23 10.

7307 93 19

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7307 23 90

7307 93 91

Kolena in loki

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7307 23 10.

7307 93 99

Drugo

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7307 23 90.

7308

Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406 ) in deli konstrukcij (na primer mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla

Poleg proizvodov, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7308, ta tarifna številka zajema še:

1.

perforirane (luknjane) kotnike („handy angles“ ali „Dexion slotted angles“), pripravljene za uporabo v kovinskih sklopih, kot so mreže, police, pohištvo, stopnice, zidarski odri, strešni okvirji itd. Pojavljajo se posamično ali v kompletih;

2.

„halfnove“ profile s prečnim prerezom v približni obliki črke „omega“, z režami na hrbtu v nepravilnih razdaljah. Te reže so rahlo izbočene, da omogočajo vstavitev drugega traku. Profili so za vgradnjo v betonska tla, stropove ali zidove, da bi lahko nosili posebne svornike različne opreme (strojev, tekočih trakov, tirnih trakov, enotirnih trakov, dvigal itd.).

7308 90 59

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema panelne plošče z izolacijskim jedrom vstavljenim med profiliranim (rebrastim) listom, ki se uvršča pod tarifno podštevilko 7216 91 10 ter listom, ki je drugačen od profiliranega (rebrastega).

7310

Cisterne, sodi, pločevinaste škatle in podobni vsebniki, za kakršen koli material (razen komprimiranih ali utekočinjenih plinov), iz železa ali jekla, s prostornino do 300 litrov, z oblogo ali brez obloge, s toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez mehaničnih ali termičnih naprav

7310 21 11

Pločevinke za shranjevanje hrane

Ta tarifna podštevilka zajema pločevinke, ki imajo naslednje lastnosti:

telo pločevinke;

ima natisnjeno ime hrane; ali

je dobavljeno brez napisov in se kasneje opremi z nalepko;

pokrov pločevinke se vedno odpre v celoti in ima lahko na primer prstan, ki omogoča odpiranje pokrova.

Pokrov se lahko dobavlja ločeno.

7310 21 19

Pločevinke za shranjevanje pijače

Ta tarifna podštevilka zajema pločevinke, ki imajo naslednje lastnosti:

telo pločevinke ima vedno natisnjeno ime pijače;

pokrov pločevinke se vedno delno odpre in ima lahko na primer prstan za potiskanje ali vlečenje za odpiranje odprtine.

Pokrov pločevinke se lahko dobavlja ločeno.

7311 00

Vsebniki za komprimirane ali utekočinjene pline, iz železa ali jekla

Ta tarifna podštevilka ne zajema prenosnih zračnih črpalk za polnjenje zračnic, ki imajo poleg rezervoarja stisnjenega zraka še manometer, polnilno cev, prilagodilni nastavek in vhodne in izhodne ventile in v katerih se manometer uporablja za merjenje pritiska v napihovani zračnici in ne za merjenje pritiska v rezervoarju (tarifna podštevilka 9026 20 40 ali 9026 20 80).

7312

Vpredena žica, vrvi in kabli, pleteni trakovi in podobno iz železa ali jekla, ki niso električno izolirani

7312 10 61 do 7312 10 69

Vpredena žica

Vpredeno žico sestavljajo žice s krožnim prečnim prerezom, ki so v eni ali več plasteh zavite okrog jedra. Vpredena žica je lahko okrogla, ploščata ali trikotna, kar je odvisno od njenega prečnega prereza.

7312 10 81 do 7312 10 98

Vrvi in kabli (vključno zaprti)

Vrvi sestavljajo večinoma številne žice, zavite v eni ali več plasteh okrog jedra.

Zaprti kabli imajo eno ali več zunanjih plasti, ki so delno ali v celoti sestavljene iz sprijetih žic, kar zagotavlja površino, neprepustno za vodo ali tujke. Njihov prečni prerez je vselej okrogel.

7318

Vijaki, matice, tirni vijaki (tirfoni), vijaki s kavljem, kovice, klini za natezanje, razcepke, podložke (vključno vzmetne podložke) in podobni izdelki, iz železa ali jekla

7318 11 00

Tirni vijaki (tirfoni)

Tirni vijaki so posebna vrsta lesnih vijakov brez zareze, ki imajo šesterokotno ali štirikotno glavo, lahko tudi fiksno kapico.

Obstajata dve vrsti tirnih vijakov:

vijaki, ki se uporabljajo za pritrditev železniških tirnic na lesene železniške pragove in so načelno veliki lesni vijaki (glej primer A),

vijaki, ki se uporabljajo za pritrditev škarnikov in drugih težkih lesenih konstrukcij in imajo zaradi svoje uporabe premer stebla nad 5 mm (glej primer B).

Image

primer A

Image

primer B

7318 14 91

Za pločevino, z navoji in končnim deblom po celi dolžini

Ta tarifna podštevilka zajema vijake z glavo in pritrdilnim navojem za uvijanje v pločevino. Navoj ni metričen in poteka od konca proti glavi vijaka. Konec vijaka je zašiljen ali raven. Ti vijaki imajo na primer izgled, kot je prikazan v nadaljevanju:

 

Image

7318 15 10

Izdelani s struženjem iz palic, profilov ali žice, s polnim prerezom debeline stebla do vključno 6 mm

Za izdelke izdelane na stroju za izdelovanje vijakov se smatrajo tisti izdelki, ki so bili izdelani na stroju za izdelovanje vijakov s struženjem iz palic, profilov ali žice iz polnega preseka. Za izdelke iz te tarifne podštevilke ni nujno, da so struženi po njihovi celi dolžini.

Poleg tega, da so izstruženi, so lahko ti izdelki obdelani tudi z drugimi postopki za odstranjevanje kovine (z valjanjem, vrtanjem, izvrtavanjem ali s struženjem). Lahko imajo tudi reže ali utore. Če so bili ti izdelki površinsko obdelani po struženju in obdelava ni spremenila njihove oblike, potem takšna obdelava ne vpliva na uvrščanje teh izdelkov kot izdelkov dobljenih s struženjem.

7318 15 20

Za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

kaveljne sornike, ki imajo običajno kvadratno ali trapezoidno glavo s kvadratnim ali drugačnim vratom in se uporabljajo za kovinske železniške pragove;

2.

sponske sornike, ki imajo običajno kvadratno ali okroglo glavo, ovalni vrat in se uporabljajo za tirniške stike in

3.

druge sornike za pritrjevanje progovnega konstrukcijskega materiala, običajno opremljene z maticami, ki imajo debelino stebla 18 mm ali več.

7318 15 30 do 7318 15 49

Brez glave

Te tarifne podštevilke zajemajo proizvode, za katere so značilne naslednje oblike:

 

Image

7318 15 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema vijake in sornike s kvadratnimi, osemkotnimi ali trikotnimi glavami.

Image

vijake in sornike z okroglo glavo različnih vrst:

 

Image

7318 16 10

Izdelane s struženjem iz palic, profilov ali žice, polnega prereza in s premerom odprtine do vključno 6 mm

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7318 15 10.

7318 16 91 in 7318 16 99

Druge, z notranjim premerom

Notranji premer mora biti merjen pri korenu navoja, medtem ko mora biti premer sornikov merjen na grebenu navoja.

7320

Vzmeti in peresa, iz železa ali jekla

7320 10 11

Ploščate (laminirane) vzmeti in peresa zanje

Laminirane vzmeti so vroče valjane listne vzmeti s prečnim presekom, ki se od sredine proti koncem manjša.

7320 20 81

Tlačne navite vzmeti

Navoji tlačne vzmeti so naviti z določeno medsebojno razdaljo, tako da vzmeti lahko reagirajo na pritisk.

7320 20 85

Natezne navite vzmeti

Navoji natezne vzmeti so naviti zelo gosto, tako da vzmeti lahko reagirajo na vlek.

7320 20 89

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema vzvojne in spiralaste vzmeti. Značilne oblike vzvojnih vzmeti so naslednje:

Image

Značilna oblika spiralastih vzmeti so naslednje:

 

Image

7320 90 30

Krožnikaste (obročaste) vzmeti

Značilni obliki obročastih vzmeti sta naslednji:

 

Image

7324

Sanitarni predmeti in njihovi deli, iz železa ali jekla

7324 10 00

Pomivalna korita in umivalniki, iz nerjavnega jekla

Nerjaveče jeklo je definirano v opombi 1 (e) k poglavju 72. Predmeti iz teh tarifnih podštevilk so običajno iz nerjavnega jekla tipa austenit, ki vsebuje približno 18 mas. % kroma in 8 mas. % niklja.

Ti predmeti so izdelani bodisi z globokim vlekom lista nerjavnega jekla v pomivalno korito iz enega kosa bodisi s spajanjem enega ali več delov pomivalnega korita z eno ali dvema gladkima ali nažlebljenima odcejalnima ploščama.

7326

Drugi železni ali jekleni izdelki

7326 20 00

Izdelki iz železne ali jeklene žice

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, nenarezane na dolžine, ki so sestavljeni iz ene ali več jeklenih žic, stisnjenih med dva plastična ali papirnata trakova. Ti izdelki se običajno dobavljajo na vretenih in se uporabljajo s stroji za avtomatsko zapiranje vreč.

Kadar so ti izdelki razrezani na kratke dolžine (primerne za pečatenje vreč ali vrečk itd.), se uvrščajo pod tarifno številko 8309 (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8309, drugi odstavek, (9)).

POGLAVJE 74

BAKER IN BAKRENI IZDELKI

7406

Prah in luskine, iz bakra

7406 20 00

Prah lamelarne strukture; luskine

Prah lamelarne strukture se lahko razlikuje z mikroskopiranjem. Je izjemno drobno zrnat, običajno odseven, nekoliko oljnat in se v glavnem uporabljajo kot pigment za barve.

Kosmiči se lahko prepoznajo s prostim očesom ali skozi povečevalno steklo (lupo). Pojavljajo se v obliki majhnih, drobnih in nepravilnih lusk in se običajno uporabljajo kot snov za prekrivanje.

7407

Bakrene palice in profili

Ta tarifna številka zajema profile z zaprto konturo (votle profile), če ne ustrezajo definiciji cevi.

7411

Bakrene cevi

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 7304 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

POGLAVJE 75

NIKELJ IN NIKLJEVI IZDELKI

7507

Cevi in pribor (fitingi) za cevi (na primer spojnice, kolena, oglavki) iz niklja

7507 11 00 in 7507 12 00

Cevi

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 7304 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ti tarifni številki.

POGLAVJE 76

ALUMINIJ IN ALUMINIJASTI IZDELKI

7602 00

Aluminijasti odpadki in ostanki

Ta tarifna številka ne zajema surovih odpadkov in ostankov, ki so bili ponovno pretaljeni (tarifna številka 7601).

7602 00 11

Ostružki, opilki, odkruški, mlevni odpadki, ipd.; odpadki barvanih, prevlečenih ali podloženih pločevin in folij, debeline (brez podlage) do vključno 0,2 mm

Ta tarifna podštevilka zajema ostružke, kosmiče, žagovino, ostanke iz valjanja in opilke, ki predstavljajo odpadke proizvodov, ki so bili obdelani s stružnico, valjarskimi stroji, skobeljnico, žago, v mlinu ali na pilah.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi ostanke barvanih, prevlečenih ali prekritih listov ali folij, katerih debelina (brez podlage) ne presega 0,2 mm.

Ti odpadki morajo biti izpostavljeni posebni obdelavi, preden se ponovno spremenijo v kovino. Namen te obdelave je odstraniti tuje snovi (maščoba, olje, prevleka, papir itd.).

7602 00 19

Drugo (vključno s tovarniškim izmetom)

Ta tarifna podštevilka zajema vse aluminijaste odpadke, ki jih ne zajema tarifna podštevilka 7602 00 11.

„Tovarniški izmet“ pomeni nove izdelke (dodelane ali nedodelane), ki se lahko zaradi tovarniških napak (na primer napak v strukturi kovine ali napak, ki jih je povzročila predelava) uporabljajo le za ponovno pridobivanje kovine.

7602 00 90

Neuporabni, iztrošeni in podobni izdelki

Izraz „odpadni aluminij“ pomeni stare izdelke iz aluminija, ki so za njihovo prvotno rabo postali neuporabni, ker so se zlomili, bili razrezani ali se obrabili, skupaj z odpadom od teh artiklov.

7603

Aluminijasti prah in luskine

7603 20 00

Prah lamelarne strukture; luskine

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 7406 20 00.

7608

Aluminijaste cevi

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 7304 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

POGLAVJE 78

SVINEC IN SVINČENI IZDELKI

7801

Surovi svinec

7801 91 00

Ki vsebuje antimon, ki po masi prevladuje nad drugimi elementi

Ta tarifna podštevilka zajema zlitine svinca in antimona, ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo akumulatorskih plošč (92 mas. % do 94 mas. % svinca, 6 mas. % do 8 mas. % antimona), ter ternarne zlitine (svinec-antimon-kositer), v katerih prevladuje antimon nad kositrom in ki se uporabljajo za proizvodnjo tiskarskih črk (55 mas. % do 88 mas. % svinca, 10 mas. % do 30 mas. % antimona in 2 mas. % do 25 mas. % kositra).

Z antimonom postane svinec trši in bolj lomljiv.

7801 99 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

zlitine svinca, kositra in antimona, v katerih je do 20 mas. % kositra in do 10 mas. % antimona in se uporabljajo kot antifrikcijske zlitine;

2.

zlitine svinca in kositra, ki se uporabljajo za spajkanje;

3.

zlitine svinca in arzena (arzen utrjuje svinec in omogoča lažje oblikovanje lovskih šiber).

7806 00

Drugi svinčeni izdelki

7806 00 10

Zabojniki zaščiteni s protiradiacijsko prevleko, za prevoz in shranjevanje radioaktivnih snovi ( Euratom )

Razen zabojnikov za prevoz, na katere se nanaša tarifna podštevilka 8609 00 10, ta tarifna podštevilka zajema vse vrste posod, izdelanih iz svinca ali armiranih z njim, ki služijo prevozu ali shranjevanju radioaktivnih snovi. Na ta način sevanje ne more poškodovati predmetov v neposredni bližini. Vrste teh posod variirajo od preprostih cilindričnih bobnov s pokrovom ali preprostih škatel s pokrovom, izdelanih v celoti iz svinca, pa vse do velikih zabojnikov, ki so lahko z notranje strani prevlečeni z nerjavnim jeklom ter na zunanji strani prevlečeni ali ojačeni z jeklenimi obroči in opremljeni s kavlji, oporami, dvojnimi stenami, prirobnicami, posebnimi zapahi, cirkulatorji s hladilno vodo, s policami premičnimi ali ne itd.

Včasih imajo dve ali več koncentričnih oblog, ali pa več ločljivih komponent. Oblikovani so tako, da kljubujejo vročini, udarcem in vodi, da so odporni proti koroziji njihove vsebine, predvsem pa, da so primerni za enostavno notranjo in zunanjo dekontaminacijo.

Ta tarifna podštevilka ne zajema majhnih valjastih svinčenih posod, ki služijo kot merilniki radioaktivnosti snovi (tarifna podštevilka 7806 00 80).

7806 00 80

Drugo

Poleg proizvodov, omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 7806, drugi in tretji odstavek, ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

svinčene kocke ali plošče (ki niso predmeti iz tarifne številke 7804), ki so obdelani tako, da jih je mogoče sestaviti v zidove ali strehe, ki zagotavljajo zaščito pred radioaktivnim sevanjem;

2.

majhne valjaste svinčene sprejemnike (vključno ločene v več komponent), ki delujejo kot impulzni števec za radioaktivne snovi. Imajo odprtino za Geiger-Muellerjev števec in scintilacijski števec. Pogosto so opremljeni z okenčki za vstavljanje vzorcev;

3.

svinčeni okvirji, namenjeni za debele steklene plošče, ki predstavljajo okna za tople celice (kjer se dela z visokoradioaktivnimi snovmi) in

4.

sredstva za viziranje sevanja;

5.

Cevi iz svinca se običajno proizvedejo z ekstruzijo. Cevi in pribor (fitingi) za cevi iz svinca (vključno s prirobnicami za drenažne trakove) se uporabljajo zlasti kot vodi za vodo, plin ali kisline (npr. žveplova kislina ali vodikov klorid), kot tulci za električne kable itd.

POGLAVJE 81

DRUGE NAVADNE KOVINE; KERMETI; NJIHOVI IZDELKI

8101

Volfram in volframovi izdelki, vključno z odpadki in ostanki

8101 10 00

Prah

Ta tarifna podštevilka zajema volframove praške, dobljene z redukcijo z vodikom volframovega trioksida(ali volframovega anhidrida).

8101 94 00

Volfram, surov, vključno palice, dobljene samo s sintranjem

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

ingote in palice, običajno v prizmatični obliki, dobljene s sintranjem volframovega prahu, ki še niso bile kovane, valjane ali vlečene;

2.

volframov prah, stisnjen v tablete, rombe itd. zgolj zaradi pravilnega doziranja ali lažjega transporta.

8102

Molibden in molibdenovi izdelki, vključno z odpadki in ostanki

8102 10 00

Prah

Ta tarifna podštevilka zajema molibdenov prah, dobljen z redukcijo čistega molibdenovega oksida ali amonijevega molibdata.

8102 94 00

Molibden, surov, vključno palice, dobljene samo s sintranjem

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8101 94 00 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8103

Tantal in tantalovi izdelki, vključno z odpadki in ostanki

8103 20 00

Tantal, surov, vključno palice, dobljene samo s sintranjem; prah

Glede surovega tantala se uporabljajo pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8101 94 00mutatis mutandis.

Tantalov prah se pridobiva z redukcijo tantalovega oksida ali z elektrolizo taline flourovega tantalata in kalija.

POGLAVJE 82

ORODJE, NOŽARSKI IZDELKI, ŽLICE IN VILICE IZ NAVADNIH KOVIN; NJIHOVI DELI IZ NAVADNIH KOVIN

8202

Ročne žage; listi za žage vseh vrst (vključno z listi za žage za vrezovanje, prerezovanje ter listi žag brez zob)

8202 20 00

Listi za tračne žage

Ta tarifna podštevilka zajema liste pripravljene za uporabo (neskončne žage) in liste v nedoločenih dolžinah (če je ob dobavi nedvoumno razvidno, da so namenjeni za pasovne žage).

Listi za žage za obdelavo kovin so listi z drobnimi zobci, razvrščenimi v ravni vrsti.

Listi za žage za obdelavo drugih materialov so razmeroma grobo ozobljeni, tako da so posamezni zobci izmenjaje v rahlem odklonu v levo in desno stran glede na vzdolžno os lista.

Ta tarifna podštevilka ne zajema listov brez zob, katerih rezalni učinek nastane zaradi uporabe brusilnih snovi (na primer diamantnega prahu, umetnega korunda) na listu (tarifna številka 6804).

8202 31 00

Z delovnim delom iz jekla

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

listov za rotacijske žage (tarifna podštevilka 8202 99 20);

(b)

brezzobih rezalnih kolutov, katerih rezalni učinek nastane zaradi prisotnosti brusilnih snovi (na primer diamantnega prahu, umetnega korunda) (tarifna številka 6804).

8207

Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (na primer: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje ali vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodje za vrtanje kamna ali zemlje

8207 13 00 do 8207 19 90

Orodje za vrtanje kamna ali zemlje

V glavnem zajema ta tarifna podštevilka orodja, katerih obdelovalni del so plošče, palice, konice itd., ki se uvrščajo pod tarifno številko 8209 00.

Vendar pa se orodja, katerih obdelovalni deli so nevgrajene plošče, palice, konice itd., ki sestojijo iz plasti sintetičnega diamanta na podlagi cementnega kovinskega karbida, uvrščajo pod tarifno podštevilko 8207 19 10.

8207 40 10

Orodja za izdelavo notranjih navojev

Orodja za izrezovanje navojev se uporabljajo za notranje navoje.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi orodja za izdelavo navojev brez odstranjevanja materiala.

8207 40 30

Orodja za izdelavo zunanjih navojev

Orodja za vrezovanje navojev se uporabljajo za zunanje navoje.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi orodje za izdelavo navojev brez odvzemanja materiala.

8207 70 31

Steblastega tipa

Orodja steblastega tipa imajo cilindrično ali konično nogo, ki omogoča vklapljanje v držaj orodja.

Njihove značilne oblike so naslednje:

 

Image

8212

Brivski aparati, britve in rezila za britje, britvice (vključno nedokončana rezila v trakovih)

8212 20 00

Rezila za britje (britvice in drugo, vključno nedokončana rezila v trakovih)

Poleg polproizvodov v trakovih ta tarifna podštevilka zajema še:

1.

nedokončane britvice in rezila, na primer nenaostrena, perforirana ali neperforirana;

2.

britvice in rezila v trakovih, naostrena le na eni strani, neperforirana, ki se vstavljajo v aparat za britje.

8215

Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski ali namizni pribor

8215 10 20

Ki vsebujejo predmete, prevlečene s plemenitimi kovinami

Ta tarifna podštevilka ne zajema blaga z neznatnimi okraski iz plemenitih kovin (na primer cvetni lističi na držaju jedilnega pribora).

8215 10 30

Iz nerjavnega jekla

Nerjavno jeklo je opredeljeno v opombi 1 (e) k poglavju 72.

8215 10 80

Drugo

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8215 10 20 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8215 20 10

Iz nerjavnega jekla

Nerjavno jeklo je opredeljeno v opombi 1 (e) k poglavju 72.

8215 91 00

Prevlečeno s plemenito kovino

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8215 10 20 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8215 99 10

Iz nerjavnega jekla

Nerjavno jeklo je opredeljeno v opombi 1 (e) k poglavju 72.

POGLAVJE 83

RAZNI IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN

8302

Okovje, pribor in podobni izdelki iz navadnih kovin za pohištvo, vrata, stopnišča, okna, rolete, karoserije, sedlarsko blago, kovčke, skrinje, škatle in podobno; obešalniki za klobuke, konzole in podobno; koleščki (za pohištvo in podobno) s pritrdilnimi elementi iz navadnih kovin; avtomatična zapirala za vrata iz navadnih kovin

8302 20 00

Koleščki (za pohištvo)

V tej tarifni podštevilki so „koleščki (za pohištvo)“ kolesca s pritrdilnimi elementi iz navadnih kovin. Pritrdilni elementi se uporabljajo za pritrditev kolesca na zadevni izdelek brez nadaljnje obdelave in brez dodajanja drugih sestavnih delov.

Sestavni deli iz navadne kovine, ki so deli samega kolesca (na primer platišče ali kroglični ležaj) se ne štejejo za „pritrdilni element iz navadnih kovin“ pod tarifno številko 8302.

Koleščki (za pohištvo) pod to tarifno podštevilko so lahko vrtljivi ali nevrtljivi. Tipične oblike so naslednje:

Image

Koleščki, ki nimajo pritrdilnih elementov iz navadnih kovin ali ne izpolnjujejo pogojev iz opombe 2 k poglavju 83, se lahko uvrstijo kot sestavni deli ali dodatki oziroma po materialu.

ODDELEK XVI

STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE; ELEKTROTEHNIŠKA OPREMA; NJIHOVI DELI; APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA, APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO TELEVIZIJSKE SLIKE IN ZVOKA, DELI IN PRIBOR ZA TE PROIZVODE

Opomba 4

Razen kadar je določeno drugače, so prenosi lahko narejeni v smislu naprav (vgrajeni ali ne v posamezne komponente), ki uporabljajo infrardeče žarke, radijske valove ali laserske žarke itd. na kratkih razdaljah.

Dodatna opomba 1

A.

Orodja za sestavljanje in vzdrževanje strojev

Orodja za sestavljanje in vzdrževanje strojev morajo za uvrstitev skupaj z ustreznimi stroji izpolnjevati naslednje tri pogoje v zvezi z njihovo naravo, namenom uporabe in pripravo za carinjenje:

1.

Biti morajo orodja, npr. ročna iz tarifnih številk 4417 00 00 ali 8205, ali pa orodja iz tarifnih podštevilk 8203 20 00, 8203 30 00, 8203 40 00, 8204 11 00, 8204 12 00, 9603 29 80, 9603 30 90, 9603 40 10, 9603 40 90, 9603 90 91 in 9603 90 99.

Iz tega poglavja so izključeni merilni in preizkusni instrumenti iz poglavja 90.

2.

Biti morajo namenjena za sestavljanje ali vzdrževanje ustreznega stroja. Če gre za enaka orodja, se skupaj z ustreznim strojem uvrščajo le tista, ki se morajo uporabljati istočasno. Če gre za različna orodja, pa se lahko uvršča skupaj z ustreznim strojem samo en kos od vsakega orodja.

3.

Za carinjenje morajo biti dobavljena istočasno skupaj z ustreznim strojem.

B.

Izmenljiva orodja

Za uvrstitev skupaj z ustreznimi stroji morajo izmenljiva orodja izpolnjevati naslednje tri pogoje:

1.

Biti morajo orodja, npr. orodja iz tarifne številke 8207, ali pa orodja iz tarifnih številk 4016, 5911 in 6909 ali iz tarifnih podštevilk 4205 00 11, 4205 00 19, 6804 10 00, 6804 21 00, 6804 22 12, 6804 22 18, 6804 22 30, 6804 22 50, 6804 22 90, 6804 23 00 ali 9603 50 00.

Kalupi (tarifna številka 8480) ter pribor zanje, vključno s pomožnimi napravami (npr. iz tarifne številke 8466) ne štejejo za orodja in nikakor niso predmet te dodatne opombe.

2.

Predstavljati morajo del običajne opreme ustreznega stroja

Za dele običajne opreme stroja štejejo:

(a)

katero koli število enakih orodij, ki se lahko istočasno prilagodijo stroju;

(b)

eno izmed vrste orodja, če gre za različna orodja.

3.

Praviloma se morajo prodajati skupaj z ustreznim strojem in se z njim tudi cariniti.

Dodatna opomba 3

Stroj se lahko uvaža nesestavljen ali razstavljen v več pošiljkah v določenem časovnem obdobju, če je tako ugodneje zaradi trgovanja ali transporta.

Da bi uvoznik lahko deklariral različne sestavne dele v isto tarifno številko kot sestavljen stroj, mora najkasneje ob prvi pošiljki predložiti carinarnici pisno prošnjo za sukcesivno carinjenje, kateri mora priložiti:

(a)

skico, ali če je potrebno, več skic stroja z vpisanimi serijskimi številkami najpomembnejših sestavnih delov;

(b)

splošni popis z oznakami značilnosti in približne mase različnih delov ter serijskimi številkami osnovnih delov, ki se nanašajo nanje.

Tak način je sprejemljiv samo v zvezi z izvrševanjem dobavne pogodbe ali v zvezi s strojem, ki ga je mogoče šteti za celoto v carinskem postopku.

Vsi sestavni deli morajo biti uvoženi preko istega mejnega prehoda in v okviru dovoljenega roka. Vendar pa lahko pristojni carinski organi v posebnih primerih dovolijo uvoz preko več mejnih prehodov. Rok za to ne sme biti prekoračen, razen na utemeljeno in upravičeno prošnjo za podaljšanje roka, ki se naslovi na pristojni carinski organ.

Ob vsakem delnem uvozu mora biti izdelan seznam delov, ki se sklicuje na zgoraj omenjeni splošni popis. Carinska deklaracija za vsako pošiljko mora vsebovati opis tako dela ali delov, ki sestavljajo pošiljko, kot kompletnega stroja.

POGLAVJE 84

JEDRSKI REAKTORJI, KOTLI, STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE; NJIHOVI DELI

Splošno

V smislu tarifnih podštevilk 8407 34 10, 8407 90 50 in 8408 20 10 izraz „za industrijsko montažo“ pomeni samo serijsko montažo novih vozil v tovarnah, kjer proizvajajo ali sestavljajo motorna vozila (vključno s podizvajalci).

Tarifne podštevilke se lahko uporabi samo za motorje, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo novih vozil vrst, na katere se podštevilka nanaša. Iz tega sledi, da tarifne podštevilke ne zajemajo podobnih strojev, ki se uporabljajo kot nadomestni deli.

8402

Kotli za pridobivanje vodne in druge pare (razen kotlov za centralno kurjavo s toplo vodo, ki lahko proizvajajo paro z nizkim tlakom); kotli za pregreto vodo

8402 19 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema kombinirane plamenocevne vodocevne kotle in tudi posebne različice kotelnih rezervoarjev, kot so npr. električno ogrevani parni kotli, opremljeni z električnimi grelci namesto gorilca.

8405

Generatorji za generatorski ali vodni plin, s svojimi čistilniki ali brez njih; acetilenski generatorji in podobni generatorji na moker postopek, s svojimi čistilniki ali brez njih

8405 10 00

Generatorji za generatorski ali vodni plin, s svojimi čistilniki ali brez njih; acetilenski generatorji in podobni generatorji na moker postopek, s svojimi čistilniki ali brez njih

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

generatorjev mestnega plina (koksarniških peči), ki se uporabljajo v plinarnah (tarifna številka 8417);

(b)

elektrolitskih plinskih generatorjev (npr. za proizvodnjo dušikovega dioksida, vodikovega sulfida in cianovodikove kisline – odvisno od uporabljenega elektrolita), ki se uvrščajo pod tarifno številko 8543.

8407

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata

8407 21 10 do 8407 29 00

Pogonski motorji za plovila

Te tarifne podštevilke ne zajemajo motorjev, nameščenih na krovu, ki služijo drugim namenom, razen pogonu.

8408

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dieselski ali poldieselski motorji)

8408 10 11 do 8408 10 99

Pogonski motorji za plovila

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 8407 21 10 do 8407 29 00.

8409

Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje iz tarifne številke 8407 ali 8408

Poleg izključitev, na katera se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8409, so iz te tarifne številke izvzeti še:

(a)

cevovodi in cevi iz neotrjenega vulkaniziranega kavčuka (tarifna številka 4009);

(b)

upogibni cevovodi in cevi iz navadnih kovin (tarifna številka 8307);

(c)

tesnila in podobni sestavi (uvrščajo se v glavnem po materialu, iz katerega so izdelani, ali pa pod tarifno številko 8484).

8409 99 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka ne zajema turbinskih polnilnikov na izrabljen plin, ki se uporabljajo za stiskanje zraka, potrebnega za zgorevanje, zaradi povečanja moči motorjev z notranjim zgorevanjem. Če gre za turbinske polnilnike na izpušne pline, se le-ti uvrščajo pod tarifno številko 8414.

8411

Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske turbine

8411 11 00 do 8411 12 80

Turboreaktivni motorji

Te tarifne podštevilke ne zajemajo t.i. pomožnega pribora za pozgorevanje, uvoženega posebej (tarifna podštevilka 8411 91 00).

8411 99 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema lopatice ventilatorja rotorja plinske turbine, ki je ali pa tudi ni v funkciji plinske turbine kot gonilne naprave v kombinaciji z električnim generatorjem

8412

Drugi pogonski stroji in motorji

8412 21 20 do 8412 29 89

Hidravlično gnani stroji in motorji

Te tarifne podštevilke zajemajo motorje za hidravlični prenos.

8412 21 20 in 8412 21 80

Z linearnim gibanjem (cilindri)

Ti tarifni podštevilki zajemata hidravlične naprave za regulacijo položaja in namestitev sedežev za letalsko posadko.

8413

Črpalke za tekočine, z merilnimi napravami ali brez njih, dvigala za tekočine

8413 50 20

Hidravlične enote

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8412, (B), (6).

8413 60 20

Hidravlične enote

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8412, (B), (6).

8413 70 51 do 8413 70 75

Črpalke z lopatastim kolesom radialnega toka

V črpalkah z radialnim tokom se tekočina giblje pravokotno na os pogonskega kolesa.

8413 70 81 in 8413 70 89

Druge centrifugalne črpalke

Ti tarifni podštevilki zajemata predvsem centrifugalne črpalke z osnim tokom, v katerih se tekočina giblje vzdolž osi pogonskega kolesa. Zajema tudi kombinacije med radialnotočnimi in osnotočnimi črpalkami (radialni vstop tekočine in osnosmerni izstop ali obratna kombinacija).

8413 81 00 in 8413 82 00

Druge črpalke; dvigala za tekočine

Ti tarifni podštevilki ne zajemata:

(a)

t.i. črpalk za medicinsko črpanje oz. sesanje za odstranjevanje izločkov. Te naprave imajo poleg črpalke še sesalno napravo in se uporabljajo v operacijskih dvoranah ali v reševalnih vozilih – operacijskih dvoranah (tarifna številka 9018);

(b)

medicinskih črpalk, ki se nosijo, prevažajo ali pa so vgrajene v telo in ki so opremljene z oskrbovalnim rezervoarjem in delujejo kot medicinski dispenzerji, ki obsegajo vir energije za pogon črpalke v skupnem ohišju (tarifna številka 9021).

8414

Zračne ali vakuumske črpalke, zračni ali plinski kompresorji in ventilatorji; ventilacijske ali recirkulacijske nape z vgrajenim ventilatorjem, vključno s tistimi, ki imajo filtre

Ta tarifna številka zajema vse črpalke in kompresorje, vključno motorne črpalke, turbočrpalke, motorne kompresorje in turbokompresorje.

8414 10 89

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema vakuumske črpalke s tekočinskim tokokrogom in membranske vakuumske črpalke.

8414 20 20 in 8414 20 80

Zračne črpalke na ročni ali nožni pogon

Pod ti tarifni podštevilki se uvrščajo samo zračne črpalke na ročni ali nožni pogon, ki jih poganja izključno moč človeka, kot je opisano v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8414, (A). Oblikovane morajo biti tako, da so primerne predvsem za napihovanje zračnic (za kolesa, motorna vozila itd.) in podobnih proizvodov npr. zračnih blazin, blazinic in čolnov za napihovanje.

8414 51 00 do 8414 59 80

Ventilatorji

V smislu teh tarifnih podštevilk se za ventilatorje štejejo samo tisto blago, ki ima značilnosti, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8414, (B) in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.

pritisk zraka ali plina ne sme biti večji od 2 bara in

2.

imeti morajo samo eno vrtilno površino (ena stopnja).

Zračni kompresorji, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, se uvrščajo pod tarifne podštevilke 8414 80 11 do 8414 80 80.

8414 59 40

Centrifugalni ventilatorji

Centrifugalni ventilatorji so ventilatorji, v katere vstopa zrak ali plin v smeri osi, izstopa pa radialno.

8414 80 11 in 8414 80 19

Turbokompresorji

V turbokompresorjih zunanji motor poganja vetrnico, ki spravi v gibanje zrak ali drug plin, ki se črpa. Turbokompresorji so lahko enostopenjski ali večstopenjski, osni ali radialni. Preprosti dvostopenjski kompresorji se uporabljajo npr. v sesalnikih za prah.

8414 80 11

Enostopenjski

Ta tarifna podštevilka zajema tudi turbo polnilnike na izpušni plin za batne motorje z notranjim zgorevanjem. Ti polnilniki stiskajo zunanji zrak, potreben za zgorevanje, s čimer se poveča moč motorja. So enostopenjski zračni turbo kompresorji (polnilniki), ki se uporabljajo za ustvarjanje pritiska, večjega od 2 barov in jih poganja turbina na izpušni plin, ki je nameščena v bližini ohišja kompresorja. Turbina na izrabljen plin se napaja z izpušnimi plini batnega motorja z notranjim zgorevanjem, v katerega je montirana.

8414 90 00

Deli

Ta tarifna podštevilka zajema tudi dele turbo polnilnikov motorjev z notranjim zgorevanjem na izpušni plin. Vendar pa se deli turbin na izpušni plin, ki se uporablja skupaj s turbo polnilnikom na izpušni plin, uvrščajo pod tarifno številko 8411 kot deli plinske turbine brez zgorevalne komore.

8418

Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zamrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne od klimatskih naprav iz tarifne številke 8415

8418 69 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema tudi posebne sušilce zraka, ki se uporabljajo za sušenje zraka v zaprtih kopališčih in drugih soparnih okoljih. Sestojijo iz hladilne enote in ventilatorja na motorni pogon. Ventilator vsesa vlažen zrak, ki se nato usmeri v kondenzator hladilne enote, kjer se na hladnih stenah kondenzira. Tako nastala kondenzacijska voda se zbira v koritu. Posušen zrak se usmerja v ogret kondenzator hladilne enote in nazaj v prostor.

Če se tovrstni sušilci uporabljajo za sušenje stisnjenega zraka v kompresijskih sistemih (tudi tovrstni sušilci se uvrščajo pod to tarifno podštevilko), se posušen stisnjen zrak praviloma ponovno segreje s pomočjo dodatno vgrajenega zračno-zračnega toplotnega izmenjalnika. Ta izmenjalnik usmerja toploto pare stisnjenega zraka, ki vstopa v sušilec preko sten sušilca proti posušenemu stisnjenemu zraku.

Te naprave niso opremljene s sredstvi za uravnavanje temperature zraka.

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema naprav za proizvodnjo suhega ledu, ki delujejo na podlagi hitrega zmanjšanja pritiska visokotlačnega ogljikovega dioksida s podhladitvijo (tarifna številka 8479).

8419

Stroji, naprave in laboratorijska oprema (vključno električno ogrevani) (brez peči in pečic in druge opreme iz tarifne številke 8514 ), za obdelavo materiala s spremembo temperature, kot je ogrevanje, kuhanje, žganje, destilacija, rektifikacija, sterilizacija, pasterizacija, parjenje, sušenje, izhlapevanje, vplinjevanje, kondenzacija ali hlajenje, razen gospodinjskih strojev in naprav; pretočni in akumulacijski grelniki za vodo, neelektrični

8419 20 00

Medicinski, kirurški ali laboratorijski aparati za sterilizacijo

Aparature, ki jih zajema ta tarifna podštevilka, so namenjene za bolnice, operacijske dvorane, zdravstvene domove itd. in sestojijo iz posod, v katerih so medicinski ali kirurški instrumenti kot tudi bombažna volna, absorbentna pukanina ter druge priprave izpostavljene temperaturi 100 °C ali več z namenom, da se uniči morebitne mikroorganizme.

Običajno so v obliki paralelopedov ali cilindrov, ki stojijo na podstavku in ki imajo odstranljive rešetke. Običajno je kontejner iz jekla ali aluminija in obdan z izolirno snovjo. Vrata so lahko zastekljena, da omogočajo opazovanje instrumentov v kontejnerju. Nekatere tovrstne naprave so v obliki omaric ali podobnega pohištva. V teh primerih ima lahko sterilizator polico ali predal za shranjevanje instrumentov in drugih predmetov, ki jih je treba sterilizirati. To ne vpliva na uvrščanje tovrstnih sterilizatorjev pod to tarifno podštevilko.

Te naprave se ogrevajo s špiritom, petrolejem, plinom ali elektriko. Sterilizacijo povzroči vrenje vode (kadi), para pod pritiskom (avtoklavi) ali vroč zrak (peči) – odvisno od izvedbe naprave.

8419 50 00

Toplotni izmenjalniki

Toplotni izmenjalniki se uporabljajo:

1.

da spremenijo temperaturo tekočin ali plinov, pri čemer ne spremenijo njihovega stanja – ta sprememba temperature včasih zadošča za sterilizacijo ali pasterizacijo;

2.

da uparjajo ali kondenzirajo tekočine.

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

kondenzatorje za dušik in druge pline;

2.

naprave, imenovane „frizerji“ za ohlajevanje in kondenzacijo topil, ki se uporabljajo predvsem v barvanju ali suhem čiščenju;

3.

naprave za hlajenje tekočin, pare ali plinov, ki se uporabljajo v raznih industrijah (npr. v mlekarnah, pivovarnah itd.);

4.

naprave za kontinualno pasterizacijo, ki se uporabljajo predvsem v mlekarnah (ploščni pasterizator).

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

pretočnih in akumulacijskih grelcev vode iz tarifnih podštevilk 8419 11 00 in 8419 19 00;

(b)

naprav, v katerih:

se izmenjava toplote uporablja za spreminjanje tekočih ali plinastih snovi v trdno stanje (npr. sušenje z razprševanjem);

toplotna izmenjava ne poteka skozi steno (npr. pri prostem zračnem stolpu).

Takšne naprave se v glavnem uvrščajo pod tarifno podštevilko 8419 89 10 ali 8419 89 98.

8419 89 10

Hladilni stolpi in podobna oprema za neposredno hlajenje (brez predelne stene) na podlagi kroženja vode

Ta tarifna podštevilka zajema hladilne stolpe, v katerih ohlajevana voda sprošča svojo toploto neposredno v zrak z izhlapevanjem. Topla voda se črpa navzgor, nato se prosto steka navzdol po notranji strani hladilnega stolpa in se tako ohlaja zaradi dvigovanja zraka (učinek dimnika).

8419 89 98

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema naprave za prekajevanje surovih klobas, četudi so klobase med dimljenjem izpostavljene toplotni obdelavi, posledica česar so delno ali popolnoma kuhane klobase. Te naprave so sestavljene iz velike komore, ogrevane s parnimi tuljavami; vroč ali hladen dim vpihava od zunaj v komoro ventilator. Te naprave so opremljene z vlažilno napeljavo in tuljavami s hladno vodo za hlajenje. Surove klobase prihajajo v komoro obešene na premičnih okvirih.

Iz te tarifne podštevilke so izključeni razdelilniki namiznega pribora za razdeljevanje namiznega pribora v menzah in samopostrežnih restavracijah, četudi so opremljeni z električnim grelcem ali ogrevano vodno kopeljo za ogrevanje pribora (tarifna številka 9403).

8421

Centrifuge, vključno centrifugalni sušilniki; naprave in aparati za filtriranje in čiščenje tekočin ali plinov

8421 39 60

S katalitičnim procesom

Ta tarifna podštevilka zajema katalitske čistilnike zgorelega plina (katalizatorji) v zgorevalnem sistemu motornih vozil ali v vodih zgorelega plina v tovarniški opremi. Te naprave odstranjujejo dušikov oksid in po možnosti druge onesnaževalce okolja (npr. ogljikov monoksid in ogljikovodike) iz izrabljenega ali zgorelega plina s pomočjo kemične reakcije, s tem pa preprečujejo onesnaženje okolja. Katalizatorje vgrajene v motorna vozila sestavlja ohišje, v katerem je keramično satovje (monolitska opora), ki sestoji iz kanalov, prekritih z aktiviranimi katalitičnimi snovmi. V tovarniški opremi so čistilniki zgorelega plina sestavljeni iz opornega okvirja s številnimi katalitičnimi komponentami. Monolitska opora in katalitične komponente, ki se predložijo ločeno, se uvrščajo kot katalizatorji pod tarifno številko 3815.

8421 39 80

Drugi

Dodatno k aparatom, ki delujejo na principu elektrostatičnega in toplotnega procesa, ta tarifna podštevilka zajema naprave za prečiščevanje plinov, ki ločujejo mešanico plinov na njene posamezne komponente s pomočjo postopka zadrževanjem.

8422

Pomivalni stroji, stroji za pomivanje in sušenje steklenic in druge posode; stroji za polnjenje, zapiranje, hermetično zapiranje ali etiketiranje steklenic, pločevink, škatel, vreč in drugih posod; stroji za kapsuliranje steklenic, kozarcev za vlaganje, cevi in podobnih posod; drugi stroji za pakiranje ali zavijanje (vključno stroji za zavijanje na osnovi toplotnega krčenja); stroji za gaziranje pijač

8422 90 10

Pomivalnih strojev

Programirana časovna stikala za pomivalne stroje, ki se dobavljajo ločeno, se uvrščajo glede na njihove značilnosti (tarifna podštevilka 9107 00 00).

8423

Tehtnice – tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do vključno 5 centigramov (0,05 g)), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi tehtanja; uteži za tehtnice vseh vrst

8423 20 00

Tehtnice za kontinuirano tehtanje blaga na transportnih trakovih

Ta tarifna podštevilka zajema elektromehanske tehtnice za transportne trakove. Oblika in način delovanja ter tehtnic ustrezata obliki in načinu delovanja elektromehanskih tehtnic, opisanih v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 8423 81 10 in 8423 89 00.

8423 30 00

Tehtnice za nespremenljivo maso in tehtnice za izpuščanje vnaprej določene mase materiala v vrečko ali posodo, vključno tehtnice za doziranje

Ta tarifna podštevilka zajema elektromehanske tehtnice zgoraj opisane vrste. Oblika in način delovanja ter tehtnic ustrezata obliki in načinu delovanja elektromehanskih tehtnic, opisanih v pojasnjevalnih opombah k tarifnima podštevilkama 8423 81 10 in 8423 89 00.

8423 81 10 do 8423 89 00

Druge tehtalne naprave

Te tarifne podštevilke zajemajo elektromehanske tehtnice, pri katerih se teža predmeta prevede v električni signal (tok) s pomočjo prevodnika, vgrajenega vanje. Tok se meri z merilno napravo vgrajeno v tehtnico. Merilo v merilnih pretvornikih v takšnih tehtnicah, ki se praviloma sestojijo iz merilnih celic ali ploščic z razteznim merilom (električna upornost), ki so povezane tako, da tvorijo električni most. Sila, uporabljena s težo tehtanega predmeta, deformira merilne celice, povzroči spremembo dolžine (skrčitev ali podaljšanje) in tako povzroči spremembo upornosti, ki je premo sorazmerna s tehtano maso. Ta se odraža v obliki spremembe toka v merilni napravi uporovnega mostička.

Poleg merilnega instrumenta, znanega kot tehtalna enota, tehtalni prikazovalnik ali tehtalni indikator, ki je praviloma nameščen v istem ohišju, imajo elektromehanske tehtnice lahko tudi druge med seboj povezane enote (tipkovnico, spominsko enoto, tiskalnik, VDU, kontrolnik in enoto za branje kartice, ki nadzorujeta pristop do tehtnice). V tovrstnih tehtalnih sistemih je lahko več tehtnic povezanih s skupnim merilnim instrumentom (znani tudi kot „dislocirani tehtalni terminali“).

Zgoraj navedene tehtnice so lahko opremljene tudi z vmesnikom, preko katerega so lahko tehtnice povezane z napravo za avtomatsko obdelavo podatkov.

Elektromehanske tehtnice štejejo za „elektronske“, če so mikroprocesorji vgrajeni v merilne instrumente tehtnice, npr. z namenom računanja cene tehtane vsebine na osnovi cene po enoti (npr. po kilogramu), ki se vnese v tehtnico.

8424

Mehanske naprave (na ročni pogon ali brez njega) za brizganje, razprševanje ali pršenje tekočin ali prahu; gasilski aparati, napolnjeni ali nenapolnjeni; brizgalne pištole in podobne naprave; stroji za brizganje pare ali peska in podobni stroji za brizganje s curkom

8424 30 10

S pogonom na stisnjeni zrak

Ta tarifna podštevilka zajema stroje za brizganje peska, ki imajo zračni kompresor, in ki se uporabljajo za čiščenje motornih svečk ali za naravnavanje monolitnih električnih kondenzatorjev.

Izraz „naravnavanje“ pomeni odstranjevanje prevodne snovi kondenzatorja s pomočjo snopa peska. Namen tega postopka je doseganje željene kapacitivnosti kondenzatorja.

8424 89 00

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema še „pralne stroje“ za čiščenje motornih vozil, kovinskih delov in drugih predmetov s pomočjo brizganja vode, nafte ali drugih tekočin. Ti stroji so opremljeni s črpalko, gumijasto cevjo z brizgalno šobo, če je potrebno, pa tudi z napajalno napravo, grelnimi napravami itd., ki sestavljajo celovito enoto.

Ta tarifna podštevilka ne zajema visokotlačnih vodnih čistilnih naprav (tarifni podštevilki 8424 30 01 in 8424 30 08).

8426

Ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in delovna vozila, opremljena z dvigalom

8426 41 00 in 8426 49 00

Druga dvigala, samovozna

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8426, „samohodni in drugi ‚premični’ stroji“, (b), (2).

Za razlikovanje med samohodnimi stroji iz teh tarifnih podštevilk in vozili na pogon za posebne namene iz tarifne številke 8705, morajo samohodni stroji imeti naslednje značilnosti:

1.

poganja jih stroj, ki je del dvigala;

2.

njihova največja hitrost je 20 km/h;

3.

imajo eno samo kabino, ki je del dvigala in

4.

med nakladanjem se običajno ne premikajo – če pa se, potem je njihovo gibanje omejeno na slučajno v primerjavi z njihovo funkcijo dvigala.

8428

Drugi stroji za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje (npr. dvigala, premične stopnice, transporterji in žičnice)

Ta tarifna podštevilka ne zajema goseničnih dvigal, namenjenih za dvigovanje in spuščanje invalidskih vozičkov. Ta se uvrščajo pod tarifno številko 8714 kot pripomočki za invalidske vozičke.

8428 90 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

valjčne plošče ali valjčne tekoče trakove na pogon ali brez njega, ki so namenjeni za dostavo obdelovanca na mesto in za njegovo odstranitev, ali pa za prenašanje obdelovanca od enega mesta do drugega;

2.

stiskalne valje, ki imajo isto funkcijo kot zgoraj navedeni stroji, le da so sestavljeni iz dveh nizov valjev, med katerima se pomika obdelovanec;

3.

valjčna hladilna korita, ki so nameščena na koncu valjčnih obdelovalnih strojev. Na njih se obdelovanci (npr. palice in žica) pomikajo počasi, da se na temperaturi okolja ohladijo;

4.

dvižne ali prekucne ploščadi za valjčne proge z več kompleti valjev, nameščenimi eden nad drugim (trije visoki in par visokih stojal). Takšne naprave so sestavljene iz ploščadi, vpetih na os, ki je nameščena na najbolj oddaljenem koncu valjčne proge. Ploščadi (mize) so pritrjene na gnane valje. Ko pride blago skozi en komplet valjev, pride na ploščad (mizo), ki ga nato prekucne in poravna z linijo naslednjega kompleta valjev, skozi katere blago potiskajo gnani valji;

5.

prenosnike, ki se uporabljajo v vzporedno nameščenih valjčnih obdelovalnih strojih za prenos npr. palic iz ene valjarske plošče na drugo;

6.

prekucne in obračalne naprave;

7.

stroje, konstruirane za daljinsko rokovanje z visoko radioaktivnimi snovmi.

Ta tarifna podštevilka ne zajema avtomatskih manipulatorjev in strojev za ingote (npr. dvigal in potujočih dvigal), ki ne sodelujejo neposredno pri delu valjčnih obdelovalnih strojev, četudi se uporabljajo za dostavo obdelovancev (tarifne podštevilke 8426 12 00, 8426 41 00, 8426 49 00 ali 8426 99 00).

8429

Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni

8429 30 00

Skreperji

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8429, drugi odstavek, (C).

Ta tarifna podštevilka ne zajema kombiniranih skreperjev, ki so sestavljeni iz traktorja (četudi enoosnega) in pravega skreperja. Vsak element se mora skladno z opombo 4 k poglavju 87 uvrščati pod svojo ustrezno tarifno številko (tarifna številka 8701 za traktor in tarifna podštevilka 8430 69 00 za skreper).

8432

Stroji za pripravo in kultiviranje zemlje v kmetijstvu, hortikulturi in gozdarstvu; valjarji za travnike in športne terene

8432 30 11

Sejalniki na centralni pogon s preciznim preslednikom

Ta tarifna podštevilka zajema stroje, ki nameščajo semena ali posamezna zrna v zemljo v vrstah v nadzorovanih in enakomernih razdaljah. Ti stroji lahko nameščajo semena tudi istočasno v več vrst.

8433

Stroji za obiranje, žetev in mlatev, vključno z balarji za slamo in krmo; kosilnice za travo; stroji za čiščenje, sortiranje ali selekcijo jajc, sadja in drugih kmetijskih pridelkov, razen strojev iz tarifne številke 8437

8433 11 10 do 8433 19 90

Kosilnice za trate, parke ali športne terene

Glede kosilnic za travo s sedežem glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8433 pod (A), predzadnji odstavek.

8438

Stroji, ki niso navedeni in ne zajeti v drugih tarifnih številkah tega poglavja, za industrijsko pripravljanje ali proizvodnjo hrane ali pijač, drugačnih od strojev za ekstrakcijo ali pripravljanje živalskih ali rastlinskih olj in masti

8438 80 10

Za pripravo kave ali čaja

Ta tarifna podštevilka zajema stroje za mešanje raznih vrst čajev in stroje za mletje kave.

Ta tarifna podštevilka ne zajema strojev za industrijsko pripravo toplih napitkov (tarifna podštevilka 8419 81 20), strojev za praženje kave (tarifna podštevilka 8419 89 98) in strojev za proizvodnjo kavinega prahu (instant kave) (tarifna podštevilka 8419 39 00).

8439

Stroji za proizvodnjo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov ali za proizvodnjo ali dodelavo papirjev ali kartona

8439 30 00

Stroji za dodelavo papirja ali kartona

Poleg strojev, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8439, del III, se pod to tarifno podštevilko uvrščajo še stroji za pergamentno dodelavo.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

strojev z isto funkcijo kot zgoraj omenjeni stroji, ki pa ne obdelujejo listov papirja ali lepenke, temveč izdelke iz teh dveh materialov. Takšni so npr. stroji za voskanje papirnatih čaš in posod itd. z nanašanjem (tarifna podštevilka 8479 89 97). Stroji za izdelovanje proizvodov iz papirja ali kartona, kot so papirnate čaše, škatle in kontejnerji, se uvrščajo pod tarifno številko 8441;

(b)

strojev, ki sicer obdelujejo liste papirja ali lepenke, vendar pa izdelujejo proizvode, ki niso več papir ali lepenka v smislu kombinirane nomenklature. Tak primer so npr. stroji za prevlačenje papirja z brusilnimi snovmi ali za nanašanje emulzij, občutljivih na svetlobo (tarifna podštevilka 8479 89 97).

8441

Drugi stroji za predelavo papirne mase, papirja ali kartona, vključno s stroji za rezanje vseh vrst

8441 10 20

Drugi stroji za vzdolžno in prečno rezanje

Ta tarifna podštevilka zajema stroje, ki izdelujejo liste določenega formata iz zveznih zvitkov papirja, bodisi samo s prečnim rezanjem bodisi z istočasnim vzdolžnim in prečnim rezanjem.

8441 10 30

Giljotine

Ta tarifna podštevilka zajema stroje, ki režejo sklade papirja z enim samim rezilom, medtem ko prečnik nad rezalno mizo drži papir na miru vzdolž rezalnega mesta.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi stroje z enim nožem in vrtljivo rezalno mizo za obrezovanje knjižnih blokov, kjer se knjižni bloki obrnejo za 90° po prvem in drugem rezanju.

8441 10 70

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema stroje s tremi noži, ki so postavljeni v medsebojnih kotih 90°, in ki se uporabljajo za razrez knjižnih blokov. Ti stroji najprej z dvema nožema istočasno odrežejo zgornjo in spodnjo stran knjižnega bloka, na koncu pa s tretjim nožem še prednjo stran (ali pa v obratnem vrstnem redu).

Ta tarifna podštevilka zajema stroje na ročni ali nožni pogon.

8442

Stroji, aparati in naprave (razen obdelovalnih strojev iz tarifnih številk 8456 do 8465 ) za pripravljanje ali izdelovanje klišejev, plošč, valjev in drugih tiskarskih oblik; klišeji, plošče, valji in druge tiskarske oblike; litografski kamni, plošče in valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani)

8442 30 10

Fotostavni stroji in komposerji

Ta tarifna podštevilka zajema fotostavne stroje in komposerje, ki stavljajo tiskarske črke z zaporednim fotografiranjem znakov, nameščenih na vrtljive plošče ali zgornjo ploskev posebnih matric, ali znakov, ki jih na katodni cevi ustvari matrica z zelo majhnimi prekrivajočimi se pikami. Ta tarifna številka zajema tudi komposerje, ki uporabljajo laserski snop, projiciran na fotografski film.

Vendar so iz te tarifne podštevilke izključeni:

(a)

stroji za avtomatsko obdelavo podatkov splošne namembnosti, ki se uporabljajo (razen za knjigovodstvo in računovodstvo) pri fotostavku in so z on-line povezavo povezani s strojem za fotostavek zaradi nadziranja stroja in oskrbovanja s podatki (tarifna številka 8471 glej opombo 5 (A) k temu poglavju) in

(b)

samostojni telegrafski oddajniki in sprejemniki (tarifna številka 8517).

8442 30 91

Za vlivanje in stavljanje (na primer linotip, monotip, intertip), z napravo za vlivanje ali brez nje

Vlivanje črk je lahko ročni postopek, lahko pa se izvede strojno s sorazmerno zapletenimi stroji. Navedeni aparati in stroji zajemajo:

1.

matrice, majhne plošče, običajno iz bakra ali niklja, ki se odtisnejo z luknjanjem. Uporabljajo se za vlivanje različnih tiskarskih črk;

2.

tablice za izravnavanje ploskev tiskarskih črk pri ročnem stavljanju. Te so v osnovi sestavljene iz povsem gladke tablice, razrezane po sredini in opremljene z vpenjalno napravo, ki omogoča, da tiskarska črka ostane na mestu;

3.

naprave za samodejno vlivanje tiskarskih črk. Te naprave oblikujejo posamezne tiskarske črke, vendar jih ne stavijo. Običajno so sestavljene iz električno ogrevanega lončka s staljeno kovino, naprave za hlajenje in pospešitev utrjevanja modela ter mehanizmov za oblikovanje in izravnavanje tiskarskih črk;

4.

stroje za vlivanje tiskarskih črk za pomišljaje, polnilno gradivo itd., ki delujejo na podlagi ekstruzije;

5.

vrstičnike, ki se uporabljajo za začetek stavljanja in pri katerih se ena vrstica tiskarskih črk ali več stavi ročno. Večinoma so sestavljeni iz ustrezno oblikovane lesene ali kovinske ploščice s prirobnicami na sosednjih straneh, pogosto tudi s premičnim zapiralnim mehanizmom. Tarifna številka zajema podobne, vendar večje stavne čolne, ki omogočajo, da se tiskarske črke ohranijo na celi strani;

6.

zaprte sestavke, okvirje iz litega železa ali jekla, ki zajemajo več strani za tiskanje. V zaprtem sestavku so ena, dve ali štiri strani zajete s kovinsko zagozdo (posebni kovinski klini) ali z mehanskimi napravami za pritrditev (vrsta matice ali vijaka itd.), ki prav tako spadajo pod to tarifno številko.

Razen navedenih strojev ter aparatov za vlivanje in stavljanje obstaja skupina drugih naprav, ki mehansko vlivajo in stavljajo tiskarske črke. To se izvede z dvema ločenima postopkoma na dveh različnih, vendar dopolnilnih strojih (prva naprava pripravi trak luknjanega papirja in nadzoruje drug stroj, ki vlije tiskarske črke ločeno ali v več vrstah) ali z enim postopkom na istem stroju. Ti stroji, ki so pogosto zelo zapleteni, vključujejo:

1.

stroje za vlivanje in stavljanje ločenih tiskarskih črk (monotip), ki uporabljajo trak papirja, ki ga je pred tem preluknjal stroj za predhodno stavljanje, ter s pnevmatskim relejem izberejo posebne matrice, vgrajene v stroj, ki oblikuje posamezne tiskarske znake in jih stavi v čoln (vgrajen v stroj).

Ti stroji delujejo v povezavi s strojem za predhodno stavljanje, s tipkovnico z luknjačem, ki oblikuje tiskarske črke na papirnem traku. Tudi ti stroji za predhodno stavljanje so uvrščeni pod to tarifno številko;

2.

stroje s tipkovnico za vlivanje in stavljanje ločenih tiskarskih črk, pri čemer se vsi postopki izvedejo na istem stroju (rototip itd.);

3.

naprave za vlivanje tiskarskih črk v vrstice. Matrice se, potem ko so bile ročno stavljene v vrstice, vgradijo v stroj, ki vlije tiskarske črke in jih oblikuje v obliki vrstic (medvrstnik);

4.

stroje za stavljanje in vlivanje vrstic tiskarskih črk. To so zapleteni stroji s tipkovnico različnih vrst (intertip, linotip itd.), ki na istem stroju stavljajo in vlivajo tiskarske črke v obliki vrstic. Nekateri stroji so opremljeni z napravo, ki omogoča uporabo papirnih trakov, preluknjanih s posebnim strojem, ki je prav tako uvrščen pod to tarifno številko.

8442 30 99

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema stroje, aparate in naprave za pripravljanje ali izdelovanje plošč, valjev ali drugih tiskarskih oblik, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8442, (A), (1) do (3).

8442 50 20 in 8442 50 80

Plošče, valji in druge tiskarske oblike; litografski kamni, plošče in valji, pripravljeni za tiskarske namene (npr. brušeni, uzrnjeni ali polirani)

Naravni litografski kamen je iz vrste fino in homogeno zrnatega apnenca. Umetni litografski kamen je običajno izdelan iz zmletega in stisnjenega kalcijevega karbonata.

Litografski kamni iz teh tarifnih podštevilk so:

prekriti z ilustracijami (narisanimi z roko ali fotografsko prenešenimi); ali

zmleti ali uzrnjeni in kot takšni, brez nadaljnje obdelave, primerni za slikanje ali risanje.

Apnenec (znan kot „litografski kamen“) v surovem stanju je iz teh tarifnih podštevilk izključen in se uvršča pod tarifno podštevilko 2530 90 00.

8443

Tiskarski stroji, ki se uporabljajo za tiskanje v smislu tiskanja z uporabo plošč, valjev in drugih tiskarskih komponent iz tarifne številke 8442 ; drugi tiskalniki, stroji za kopiranje in stroji za pošiljanje telefaksov, kombinirani ali ne; deli in pribor

8443 32 30

Stroji za pošiljanje telefaksov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8443, del (II), (C).

8443 39 31

Z vdelanim optičnim sistemom

Stroji iz te tarifne podštevilke imajo vgrajen optični sistem (ki je sestavljen zlasti iz svetlobnega vira, kondenzatorja, leč, zrcal, prizem ali snopa optičnih vlaken ali podobnih elementov) za skeniranje izvirnika.

8443 39 39

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema kopirne stroje za modre kopije in diazo-kopirne stroje, ki se uporabljajo za kopiranje prosojnih izvirnikov na fotoobčutljiv papir. Kot rezultat prehajanja svetlobe skozi prosojni izvirnik se diazo spojina ali fotoobčutljive železove soli razgradijo na osvetljenih območjih kopirnega papirja. Neosvetljena območja postanejo vidna po razvijanju. Ti aparati navadno zagotavljajo modrikaste kopije, pri katerih posamezne črte niso povsem enako ostre kot na izvirniku.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi stroje za kontaktno kopiranje in aparate za termično kopiranje.

8443 39 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema nekontaktne tiskalnike, če se ne morejo povezati s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov ali z omrežjem, kot so:

1.

termični tiskalniki, pri katerih električno ogrevana termična tiskalna glava z uporabo točkovne matrike proizvaja želene znake na toplotno občutljivem papirju;

2.

elektrostatični tiskalniki, pri katerih gibljive, statično nabite kovinske konice pisalne glave proizvajajo nevidne znake, sestavljene iz majhnih, elektrostatično nabitih pik, na elektrografskem papirju. Tekoči toner se uporablja za prekritje nabitih pik in proizvajanje vidnih znakov.

Te tiskalnike praviloma krmilijo mediji za shranjevanje podatkov (npr. CD-ROM, diskete, magnetni trakovi ali polprevodniški mediji) ali drugi stroji, razen strojev za avtomatsko obdelavo podatkov (npr. digitalni fotoaparati, video snemalne kamere ali telefoni za brezžično omrežje).

8443 91 10 do 8443 99 90

Deli in pribor

Razen delov in pribora, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8443, te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

avtomatske dovajalnike za oskrbo tiskarskih strojev s kositrnimi ploščami;

2.

običajno pnevmatske sisteme za vzdrževanje ustrezne nategnjenosti papirja, ko je le-ta povlečen iz nosilcev zvitka;

3.

naprave za posipanje (prašenje) tiskarskih strojev razen tovrstnih naprav v obliki sprejev;

4.

tiskalniške verige, iglične glave, tipkalne glave in marjetična kolesa.

8443 99 10

Elektronski sestavi

Elektronski sklopi so sestavljeni iz enega ali več tiskanih vezij, opremljeni z elektronskimi integriranimi vezji iz tarifne številke 8542. Lahko vključujejo tudi diskretne aktivne elemente, diskretne pasivne elemente, proizvode iz tarifne številke 8536 ali druge električne ali elektromehanske naprave, če ne izgubijo svojega značaja elektronskih sklopov.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

mehanizmov (brez elektronskih delov);

(b)

modulov (sestavljenih iz mehanizmov in elektronskih sklopov), kot so kasetni, CD- ali DVD-pogon za podatkovno, video ali avdio reprodukcijo, ki so sestavljeni iz mehanizmov in elektronskih nadzornih sklopov ter sklopov za obdelavo signalov.

8445

Stroji za pripravljanje tekstilnih vlaken; stroji za predenje, združevanje (dubliranje) ali sukanje in drugi stroji za proizvodnjo tekstilne preje; tekstilni stroji za navijanje (vključno za navijanje votka) in stroji za pripravljanje tekstilne preje za uporabo na strojih iz tarifne številke 8446 ali 8447

8445 90 00

Drugi

Poleg strojev, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8445, (E), pod to tarifno podštevilko spadajo tudi stroji za zbiranje niti osnove na tkalski navoj z bobnov z nitmi osnove, s strojev za izdelovanje vrvic ter za oskrbo z nitjo med tkanjem ali nitkanjem.

„Ročni vozljalniki“ majhne priprave za ročno vozljanje strganih niti, se uvrščajo pod tarifno številko 8205.

8446

Tkalski stroji (statve)

Ta tarifna številka zajema tkalske stroje, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8446, vključno s statvami za preproge axminster, ženiljskimi statvami, tovarniškimi statvami za žamet, pliš, jadra, statvami za prenosna jermenja in pasove.

8447

Pletilni stroji, šivalni prepletilniki in stroji za izdelovanje ovite preje, tila, čipk, vezenin, pozamenterije, pletenic ali mrež in tafting stroji

8447 20 20 in 8447 20 80

Stroji za ravno pletenje; šivalni prepletilniki

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi stroje za kvačkanje, ki so pravzaprav stroji za klekljanje, ki se uporabljajo za izdelovanje okrasnih izboljškov, obrob, zaves, mrež, čipk itd. (kot npr. pletilne statve za okrasne vrvice, statve za čipke, stroji za zavese in statve za trakce).

8447 90 00

Drugi

Poleg strojev, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8447, (C), se pod to tarifno podštevilko uvrščajo tudi:

1.

stroji za ročno vezenje (stroji za vezenje s pantografskim čolničkom), stroji za vezenje z avtomatskim čolničkom, opremljeni z žakarskim ali podobnim mehanizmom, stroji za vezenje s številnimi iglami, ter večglavi avtomatski stroji za vezenje (z več strojnimi glavami na eni mizi, ki so opremljeni z žakarskim ali podobnim mehanizmom);

2.

stroji za klekljanje čipk, ki proizvajajo čipke iz ene ali več niti (klekljana čipka) s pomočjo kleklja;

3.

pletilni stroji, ki vpletajo nitke s pomočjo vreten, opremljenih s kleklji niti, ki izvajajo krožne in sinusoidne vbode. Ti stroji izdelujejo proizvode v kosih (ravne ali okrogle kite) ali v oblikah (našitke za na obleko, brijade, rovinge, cevaste obrobke itd.) ali pa prevlačijo gumbe, lesene proizvode, žlebove itd z nitmi (npr. statve za okroglo pletenje, za cevasto pletenje, za zavijanje).

Vendar pa se posebni pletilni stroji, namenjeni za prevlačenje električnih pramenskih žic ali drugih električnih vodnikov, ter posebni pletilni stroji, ki pletejo ali zavijajo električne žice, uvrščajo pod tarifno številko 8479

4.

stroji za izdelovanje okraskov (razen zgoraj omenjenih pletilnih strojev iz točke 3), vključno s:

(a)

stroji za cofe in ženilje;

(b)

stroji za okrogle in okrasne ženiljein stroji za izdelovanje ženiljskih girland za božična drevesca;

(c)

stroji za sukanje in odrezovanje res.

Vendar pa se balansirni stroji, npr. pletilni stroji za izdelovanje trakcev in okraskov za obleke, uvrščajo pod tarifno številko 8446, stroji za kvačkanje pa pod tarifno podštevilko 8447 20 20 ali 8447 20 80.

8448

Pomožni stroji za uporabo s stroji iz tarifne številke 8444 , 8445 , 8446 ali 8447 (npr.: nitni stroji, žakarski stroji, avtomatske naprave za ustavljanje in mehanizmi za spreminjane smeri čolničkov); deli in pribor, ki so primerni za uporabo izključno ali pretežno s stroji iz te tarifne številke ali iz tarifne številke 8444 , 8445 , 8446 ali 8447 (npr.: vretena in krila za vretena, garniture za mikalnike, glavniki, ekstruzijske šobe, čolnički, nicalnice, listi za nicalnice in igle)

8448 11 00 in 8448 19 00

Pomožni stroji za stroje iz tarifne številke 8444 , 8445 , 8446 ali 8447

Iz teh tarifnih podštevilk so izključeni:

(a)

stroji za odstranjevanje niti, ostalih na tkalskih cevkah tkalskih strojev ter rezilni čistilniki (tarifna podštevilka 8479 89 97);

(b)

aparati za preverjanje pravilnosti niti z navijanjem na boben ali desko (tarifna podštevilka 9017 80 90);

(c)

čistilniki niti, ki uporabljajo elektronski postopek npr. fotoelektrične celice (tarifna podštevilka 9031 80 34 ali 9031 80 38).

8450

Pralni stroji, za gospodinjstva in pralnice, vključno s stroji, ki perejo in sušijo

8450 11 11 do 8450 19 00

Stroji z zmogljivostjo do vključno 10 kg suhega perila

Te tarifne podštevilke zajemajo: stroje sodastega tipa z lopaticami, mešalniki, pulzatorji itd. ter z razpršilnimi sistemi; stroje bobnastega tipa, vključno s stroji, v katerih deluje pralni boben tudi kot sušilna centrifuga; kombinirane pralne stroje, v katerih je sodčkasta ali bobnasta naprava kombinirana v istem ohišju s centrifugo iz tarifne številke 8421.

Ti pralni stroji štejejo za pralne stroje s kapaciteto do 10 kg suhega perila, če je uporabna prostornina soda ali bobna:

1.

pri bobnastih strojih 120 litrov (120 dm3) ali manj;

2.

pri sodastih strojih z lopaticami ali mešalniki 150 litrov (150 dm3) ali manj;

3.

pri sodastih strojih s pulzatorji 200 litrov (200 dm3) ali manj;

4.

pri sodastih strojih z razpršilnim sistemom 250 litrov (250 dm3) ali manj.

Pri določanju prostornine je treba upoštevati:

1.

pri bobnastih vrstah strojev se ne upoštevajo žlebovi ali druge deformacije na površini bobna;

2.

pri sodastih vrstah strojev celotna globina ni globina soda (merjena do roba), temveč se globina meri do višine oznake za nivo vode. Če te oznake ni, je uporabna globina celotna globina, zmanjšana za 10 centimetrov.

8451

Stroji (razen strojev iz tarifne številke 8450 ) za pranje, čiščenje, ožemanje (perila), sušenje, likanje (vključno s stiskalnicami za fiksiranje), beljenje, barvanje, apretiranje, dovrševanje, prevlačenje ali impregniranje tekstilne preje, tkanin, pletenin idr. ali gotovih tekstilnih predmetov in stroji za nanašanje paste na osnovno tkanino ali drugo podlago, ki se uporablja pri proizvodnji talnih oblog, kot je linolej; stroji za navijanje, odvijanje, zlaganje, rezanje ali zobčasto izrezovanje tekstilnih materialov

8451 90 00

Deli

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

posebnih tulcev in vretenc za stroje in aparate za barvanje (uvrščajo se glede na material, iz katerega so izdelani, glej opombo 1 (c) k oddelku XVI);

(b)

nožev in rezalnikov za striženje (tarifna številka 8208);

(c)

elektrostatičnih naprav za stroje za izdelavo floka (tarifna številka 8543).

8452

Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tarifne številke 8440 ; omarice, stojala in pokrovi, predvideni za šivalne stroje; igle za šivalne stroje

8452 10 11 in 8452 10 19

Šivalni stroji (samo lock-stitch), z glavami, z maso do vključno 16 kg brez motorja oziroma do vključno 17 kg z motorjem; glave šivalnih strojev (samo lock-stitch) z maso do vključno 16 kg brez motorja oziroma do vključno 17 kg z motorjem

1.

Ti tarifni podštevilki zajemata šivalne stroje in glave šivalnih strojev, ki imajo naslednji značilnosti:

(a)

morajo biti samo lock-stitch (ravni šiv, cikcakasti šiv, okrasni šiv), kar pomeni, da morajo delovati z dvema nitima, ena je vstavljena v iglo, drugo pa nosi spodnji čolniček;

(b)

glava ne sme biti težja od 16 kg brez motorja in 17 kg z motorjem vred (v primeru, če je glava nekompletna, se zaradi uporabe splošnega pravila 2 (a) za razlago kombinirane nomenklature nekompletna glava uvršča kot kompletna in se upošteva masa kompletne glave).

2.

Glavo šivalnega stroja predstavlja delovna enota stroja (kjer je to primerno, vključno z motorjem, vgrajenim ali montiranim v glavo) in sestoji predvsem iz ročice z mehanizmom za vodenje igle ter osnove s čolničkovim mehanizmom, kateremu je po možnosti dodana še naprava za dvigovanje pritisne noge. Okvir, plošča, pokrov in drugi pohištveni deli (vključno s pedalno desko) ne predstavljajo dela glave.

3.

Vendar je treba poudariti, da je osnova nekaterih prenosnih šivalnih strojev konstruirana tako, da služi tudi kot stojalo. V tem primeru šteje za šivalni stroj in ne za glavo šivalnega stroja.

8456

Stroji za obdelovanje materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala z laserjem ali drugim svetlobnim ali fotonskim snopom, ultrazvokom, elektroerozijo, elektrokemičnim postopkom, elektronskim snopom, ionskim snopom ali snopom plazme; stroji za rezanje z vodnim curkom

8456 10 00

Z laserjem, drugim svetlobnim ali fotonskim snopom

Poleg strojev, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8456, (A), ta tarifna podštevilka zajema tudi stroje za nastavljanje električnih uporov v tiskanih vezjih, ki uporabljajo laserski snop. Prevodna snov, ki sestavlja upor na izolirani podlagi tiskanega vezja, se odstranjuje z laserskim snopom do željene upornosti.

8456 30 11

Žični

Ti stroji so opremljeni z elektrodo, ki sestoji iz žice z majhnim premerom, napeta med dva motka na nasprotnih straneh obdelovanca.

8457

Centri za strojno obdelavo, stroji, izdelani po principu standardnih enot (z eno postajo) in prenašalni stroji z več postajami, za obdelavo kovin

8457 10 10

Horizontalni

Ta tarifna podštevilka zajema centre za strojno obdelavo, pri katerih poteka obdelava izključno v vodoravni smeri vretena, in ki režejo obdelovanec od strani.

8457 10 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema centre za strojno obdelavo, ki obdelovanec obdelujejo od zgoraj (vertikalni centri za strojno obdelavo), centre, ki uporabljajo tako vertikalno kot horizontalno obdelavo (kombinirani centri za strojno obdelavo) in takšne, ki delujejo z uporabo vodljive glave (univerzalni centri za strojno obdelavo).

8458

Stružnice (vključno stružni centri) za odstranjevanje kovin

Ta tarifna številka zajema stružnice, skonstruirane posebej za obdelavo kovin, in ki delujejo tako, da odstranjujejo material s pomočjo vrtilnih orodij. V splošnem se obdelovanec vrti okoli svoje osi. Vendar pa se tudi stružnice pri katerih se vrti orodje kot predmet in orodje, uvrščajo pod to tarifno številko.

Poleg stružnic, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8458, tretji odstavek, se pod to tarifno številko uvrščajo tudi posebne popustne stružnice za osi, lupilne stružnice ter stroji za struženje osi in vreten, pa tudi univerzalne stružnice. Univerzalne stružnice so podobne stružnicam za posnemanje, vendar jih od njih razlikuje posebni mehanizem, ki jim poleg struženja omogoča opravljanje drugih funkcij, kot npr. vrtanje, valjanje in rezanje na dolžine.

8459

Obdelovalni stroji za obdelavo kovin z odvzemanjem materiala (vključno s stroji z delovnimi enotami na vodilih), z vrtanjem, povečevanjem odprtin (s struženjem ali rezkanjem), z rezkanjem, vrezovanjem ali narezovanjem navojev, razen stružnic iz tarifne številke 8458

8459 10 00

Stroji z delovnimi enotami na vodilih

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8459, tretji odstavek, (1).

8459 31 00 in 8459 39 00

Drugi kombinirani stroji za obdelavo odprtin z vrtanjem in rezkanjem

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8459, tretji odstavek, (3), tretji pododstavek.

8460

Obdelovalni stroji za čiščenje, ostrenje, brušenje, honanje, lepanje, poliranje ali drugačno dodelavo kovin, sintranih kovinskih karbidov ali kermetov z brusi, abrazivi ali z izdelki za poliranje, razen strojev za izdelavo zobnikov z rezanjem, brušenjem ali dodelavo zobnikov iz tarifne številke 8461

8460 11 00 in 8460 19 00

Stroji za ravno brušenje, pri katerih se pozicioniranje v kateri koli osi lahko nastavi s točnostjo najmanj 0,01 mm

Ti tarifni podštevilki zajemata brusilne stroje za ploskovno brušenje, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8460, tretji odstavek, (3).

Ti stroji so opremljeni z merilnimi ali nastavitvenimi napravami. Med te naprave spadajo:

1.

linearni instrumenti za neposredno odčitavanje – npr. drsna ravnila in nonij, pri katerih prostor med dvema naslednjima gradacijama ustreza premiku strojnega elementa, ki ni večji od 1/100 milimetra (0,01 mm);

2.

prečni projektorji za nadziranje napredovanja postopka. Ti projektorji so sestavljeni iz gradiranega steklenega zaslona, na katerega je projecirana zelo povečana podoba predmeta in orodja. Pri tem se lahko opazuje napredovanje obdelavnega postopka v razmerju do gradacij na zaslonu. Delo je mogoče nadzirati tudi z vrisom obdelovanega predmeta na prosojnico, katero se namesti na zaslon. Mere risbe na prosojnici morajo ustrezati povečavi projektorjev. V tem primeru delavec ugotavlja, kdaj se projekcija prekriva z risbo na zaslonu;

3.

naprave, ki omejujejo gibanje držala orodja ali držala predmeta s pomočjo nastavljive naprave, katere položaj se nadzira s pomočjo drsnega merila;

4.

elektronske nadzorne in preizkuševalne naprave za stroje za honanje in lepanje, ki se nastavljajo s pomočjo gradirane lestvice na dejanske končne mere predmeta. Te naprave omogočajo orodju, da se upočasni in ustavi, ko je dosežena željena mera predmeta.

8460 21 11 do 8460 29 90

Drugi brusilni stroji, pri katerih se pozicioniranje v kateri koli osi lahko nastavi s točnostjo najmanj 0,01 mm

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 8460 11 00 do 8460 19 00.

8460 21 11

Za notranje brušenje

Stroji za notranje brušenje služijo za brušenje notranjih premerov votlih obdelovancev (na primer od vrtanja). Predmet se vpne na podlago in se ga obdela s krožno brusno ploščo, katere premer mora biti ustrezno manjši od premera vrtine.

8460 21 15

Brezkonični brusilni stroji

Brezkonični brusilni stroji so stroji za brušenje zunanjega premera predmeta. Pri brezkoničnem postopku predmet ni vpet, ampak ga držita na mesti vrteča se krožna brusilna plošča in poravnalna plošča Željeni premer predmeta se dobi z regulacijo razmika med obema ploščama.

8460 21 19

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema univerzalne stroje za brušenje. To so kombinacija strojev za brušenje notranjega in zunanjega oboda predmetov, zato služijo za istočasno obdelavo notranjega in zunanjega oboda predmeta.

8460 29 10

Za cilindrične površine

Za notranje brušenje se uporabljajo pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8460 21 11mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

Za brezkonične brusilne stroje in univerzalne stroje za brušenje se uporabljajo pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 8460 21 15 in 8460 21 19mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8461

Obdelovalni stroji za obdelavo kovin, sintranih kovinskih karbidov ali kermetov z odvzemanjem materiala: s skobljanjem, z izdelavo utorov, vlečenjem, rezanjem zobnikov, brušenjem zobnikov ali dodelavo zobnikov, z žaganjem, z odrezovanjem in drugimi postopki, ki niso na drugem mestu navedeni in ne zajeti

8461 30 10 in 8461 30 90

Stroji za posnemanje

Ti tarifni podštevilki zajemata stroje za posnemanje (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8461, tretji odstavek, (4)); to so strojna orodja, ki so sestavljena iz rezalnega orodja z mnogovrstnimi zobmi in se uporabljajo za obdelavo notranje ali zunanje površine predmeta. V teh strojih je predmet vpet, vrtilna glava se pomika po predmetu sem in tja v linearnem gibanju rezanja.

Notranja glava obdeluje in kalibrira notranje površine surovega ali predpripravljenega predmeta, ki je nameščen prečno na orodje. Zunanja glava površine gladi ali profilira.

8461 40 11 in 8461 40 19

Za rezanje cilindričnih zobnikov

Za zobnike v smislu teh tarifnih podštevilk štejejo samo zobniki, dobljeni iz cilindričnih polproizvodov, ki zadržijo svojo obliko po rezanju.

Ti tarifni podštevilki zajemata stroje za izdelovanje ravno ozobljenih zobnikov, spiralnih zobnikov, spiralnih gonil, zobatih koles in koles z zobmi, ki pristajajo v člene verige.

8461 40 31 in 8461 40 39

Za rezanje drugih zobnikov

Ti tarifni podštevilki zajemata stroje za izdelovanje nazobčanih tirnic, spiralnih zob in spiralnih zobatih koles, razen strojev za izdelovanje cilindričnih zob.

8461 40 71 in 8461 40 79

Opremljeni z mikrometrsko nastavljivim sistemom, ki omogoča nastavitev v katerikoli osi na 0,01 mm natančno

Glede merilnih naprav in naprav za nastavljanje glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 8460 11 00 do 8460 19 00.

8470

Računski stroji in snemalci podatkov žepne velikosti, stroji za reprodukcijo ter stroji za prikazovanje z računskimi funkcijami; knjigovodski stroji, frankirni stroji, stroji za izdajanje kart in podobni stroji z vdelanimi računskimi napravami; registrirne blagajne

8470 10 00

Elektronski računski stroji, ki delujejo brez zunanjega vira električne energije in snemalci podatkov žepne velikosti, stroji za reprodukcijo ter stroji za prikazovanje z računskimi funkcijami

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

elektronske računske stroje, ki kažejo datum, čas in imajo alarm, ali pa npr. dodatno štoperico, timer ali glasbene tipke;

2.

baterijske snemalce podatkov žepne velikosti, ki poleg izvajanja računskih funkcij, vsebujejo pomnilnik za shranjevanje podatkov za telefonske naslove, urnike, koledarje in drugo (včasih znani kot „elektronski dnevniki“);

3.

majhne elektronske računske stroje žepne velikosti (imenovani tudi „mikroračunalniki“), ki so lahko uporabljeni za oblikovanje besed in stavkov, ki so prevedeni v izbran tuj jezik, odvisno od spominskega modula teh naprav; lahko izvajajo tudi preproste računske funkcije. Imajo alfanumerično tipkovnico in pravokoten zaslon.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

zapestnih in žepnih ur, ki imajo tudi majhen elektronski računski stroj (tarifna številka 9101 ali 9102);

(b)

vžigalnikov za cigarete, ki imajo tudi majhen elektronski računski stroj in morda tudi elektronsko časovno enoto (tarifna številka 9613);

(c)

podobnih naprav brez računskih funkcij (tarifna številka 8543).

8470 30 00

Drugi računski stroji

Ta tarifna podštevilka zajema neelektronske računske stroje, omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8470 del (A), v katerih izvajajo računanje mehanske naprave, večinoma na podlagi zobnikov – ne glede na to, ali so na ročni, motorni ali elektromagnetni pogon.

8470 90 00

Drugi

Poleg strojev, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8470 del (B) in (D), se pod to tarifno podštevilko uvrščajo stroji za izdajanje računov, ki prikazujejo ceno, izračunano na podlagi teže in ceno po enoti mase, ter stroji, ki izdajajo listke za cestnino in ki istočasno izračunajo višino cestnine.

Ta tarifna podštevilka ne zajema posameznih tiskalnikov (tarifne številke 8443).

8471

Računalniki - stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihove enote; magnetni ali optični čitalniki, stroji za prepisovanje podatkov na nosilce podatkov v kodirani obliki in stroji za obdelavo takih podatkov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

8471 70 30

Optične, vključno z magnetno-optičnimi

Glej dodatno opombo 2 k temu poglavju.

8472

Drugi pisarniški stroji (npr. razmnoževalni stroji - hektografski ali na matrice, stroji za naslavljanje, avtomatski stroji za izplačilo bankovcev, stroji za sortiranje, štetje ali pakiranje kovancev, stroji za šiljenje svinčnikov, stroji za perforiranje ali spajanje z žičnimi sponkami)

Ta tarifna podštevilka ne zajema pisalnih strojev, opremljenih s posebno napravo za pisanje plošč z napisi v šabloni (tarifna številka 8469).

8472 90 70

Drugi

Poleg strojev, naštetih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8472, peti odstavek, (2), (3), (5), (7) do (11) in (16) do (22), ta tarifna podštevilka zajema npr.:

1.

stroje za dvostransko prevlekanje pogodb, listov s podatki, osebnih izkaznic in drugih dokumentov s prozornim filmom, zaradi zaščite teh dokumentov pred trganjem, ponarejanjem, mečkanjem itd.

Vendar so iz te tarifne podštevilke izključeni podobni stroji, ki se ne uporabljajo v pisarnah (t.i. stiskalnice za vroče pečatenje) in delujejo na podlagi pritiska in vročine ter na ta način prevlečejo sprednjo ali zadnjo stran slik, fotografij, umetniških tiskov ali drugih tiskanih proizvodov s prozornim sintetičnim filmom. Ti stroji se uvrščajo pod tarifno številko 8477;

2.

električne stroje za graviranje, kot npr. stroji, ki se uporabljajo v risalnicah.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

tiskalnikov iz tarifnih številk 8443;

(b)

elektronskih strojev (računalnikov) žepne velikosti na baterijski pogon, ki imajo poleg pogona za računske operacije še shranjevalnik podatkov (telefonski imenik, adresar, rokovnik, koledar itd.) – t.i. digitalnih dnevnikov (tarifna podštevilka 8470 10 00).

8473

Deli in pribor (razen pokrovov, kovčkov za stroje ipd.), ki so izključno ali v glavnem primerni za uporabo s stroji iz tarifnih številk 8469 do 8472

Poleg delov, sklopov in pribora, navedenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8473, se pod to tarifno številko uvrščajo še:

1.

magnetne glave, izdelane po winchesterski tehnologiji ali po tehnologiji tankega filma, ki se uporabljajo kot zunanje magnetne disketne enote za shranjevanje podatkov (ne glede na to, ali so na pomožnih ročicah ali v ohišju);

2.

sklopi za shranjevanje podatkov (t.i. Head Disk Assemblies – HDA), izdelani za stalno vgraditev v disketne enote za shranjevanje podatkov. Sestojijo iz več magnetnih diskov, ki so togo vgrajeni na podporno vreteno, iz čitalnih in pisalnih glav, iz krmilnega, pristopnega mehanizma in mehanizma za nastavitve, kar je vse skupaj v hermetično zaprtem ohišju;

3.

tiskalne in pisalne kasete, izdelane v obliki, ki jasno kaže na to, da gre za zamenljivi pribor. V ohišju teh kaset sta tako pisalni kot korekturni trak.

8473 10 11 in 8473 10 19

Elektronski sestavi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8473 21 10

Elektronski sestavi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8473 29 10

Elektronski sestavi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8473 30 20 in 8473 30 80

Deli in pribor strojev iz tarifne številke 8471

Pod ti tarifni podštevilki se ne uvrščajo tastature za AOP (tarifna podštevilka 8471 60 60).

8473 30 20

Elektronski sestavi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8473 40 11 in 8473 40 18

Elektronski sestavi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8473 40 80

Drugi

Vrste naslovnih plošč, ki jih zajema ta tarifna podštevilka, se uporabljajo v strojih za naslavljanje. Vsebujejo naslove, ki jih je potrebno duplirati za odtiskovanje s tipkanjem ali nalepljanjem. Iz tega sledi, da so lahko te plošče izdelane iz kovine ali sintetičnih snovi, ali pa so v obliki majhnih vgrajenih plošč (kartic, šablon) iz papirja itd..

Ta tarifna podštevilka zajema tudi še nevtisnjene, nenatipkane in nenalepljene naslovne ploščice, če jih je mogoče prepoznati kot naslovne ploščice za stroje za naslavljanje. Vendar pa se tovrstno blago, izdelano iz papirja ali lepenke (npr. majhne šablone, vgrajene v papirnate ali lepenkaste okvirje, ki se lahko vložijo v stroje za naslavljanje), uvršča pod tarifno številko 4816.

8473 50 20

Elektronski sestavi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8477

Stroji za obdelavo gume ali plastične mase ali za izdelavo izdelkov iz teh materialov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Poleg strojev, omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8477, se pod to tarifno številko uvrščajo še:

1.

stroji za odstranjevanje gumijastih podplatov in pet, ki se sicer uporabljajo v industriji obutve, vendar niso namenjeni obdelavi usnja ali kož;

2.

stroji za rezanje kosov iz penaste gume, penaste plastike, pene iz lateksa in iz podobnih snovi, s pomočjo tračnega noža rezila žage.

8479

Stroji in mehanske naprave s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

8479 40 00

Stroji za izdelavo vrvi ali kablov

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

stroje in naprave za izdelovanje vrvic, vrvi, motvoza ali pramen iz tekstilnih vlaken, kot npr.:

(a)

stroji za konopiranje, ki izdelujejo konopce s sukanjem dveh ali več posamičnih niti (pramenska preja);

(b)

stroji za sukanje motvozov in pramenov, ki sukajo dva ali več konopcev v širok motvoz ali pramen;

(c)

kombinirani stroji za konopiranje in sukanje motvozov in pramenov, ki se uporabljajo predvsem za izdelovanje težjih vrvi in motvozov in pramenov z manjšim premerom;

2.

stroje in naprave za izdelovanje žičnih motvozov in pramenov, razen električnih kablov, ki delujejo na enak način kot stroji in naprave, opisane v točki 1 zgoraj;

3.

stroje in naprave za kabliranje ali prepletanje električnih kablov ter stroje za izdelovanje koaksialnih kablov.

Ta tarifna podštevilka ne zajema strojev, ki izvajajo operacije pred sukanjem (česanje, razprostiranje, dubliranje, sukcesivno vlečenje ali predenje) ter okvirjev za sukanje, ki se uporabljajo v predilnih strojih; nekateri tovrstni stroji se lahko uporabljajo tudi za izdelovanje finih vrvic s sukanjem motvozne preje (tarifna številka 8445).

8479 89 97

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

sisteme za odpiranje garažnih vrat, ki so mehanske naprave za samodejno odpiranje in zapiranje garažnih vrat, ki se odpirajo navzgor in nazaj, z radijskim daljinskim upravljanjem. Nameščeni so na strop garaže in so sestavljeni predvsem iz električnega servomotorja z gonilno gredjo, povezovalno tirnico z napravo za prenos moči in izvršilno ročico, pritrjeno na garažna vrata. Servomotor je s kablom povezan z radijskim sprejemnikom za radijsko upravljanje, ki vključi električno napajanje servomotorja, kadar prejme upravljalni signal radijskega oddajnika za radijsko upravljanje v vozilu. Vendar so radijski oddajniki in sprejemniki, potrebni za daljinsko krmiljenje teh sistemov, izključeni iz te tarifne podštevilke in uvrščeni pod tarifno številko 8526 v skladu s svojimi lastnostmi;

2.

nekatere stroje in naprave za proizvodnjo tiskanih vezij ali hibridnih integriranih vezij na ploščah (s strojnim rezanjem večjih listov iz laminatov na podlagi iz papirja, proizvodov iz steklenih vlaken, iz keramičnega ali drugih izolacijskih snovi), kot so:

(a)

brusilni stroji in stroji za ultrazvočno pranje listov iz izolacijskega materiala;

(b)

stroji za valjanje in nalivanje za nanašanje snovi, odpornih na svetlobo, veziv ali lepil na liste iz izolacijskega materiala;

3.

stroje za sestavljanje tiskanih vezij za montažo aktivnih, pasivnih in prevodnih komponent na tiskano vezje (stoji za izbiranje in nameščanje). Te komponente se dodajajo stroju avtomatsko s pomočjo traku. Stroj pozicionira komponento na namembno mesto in montira na tiskano vezje. Ko je komponenta montirana, se jo pritrdi na tiskano vezje z npr. spajkanjem, povezovanjem kontaktov. Za razliko od sestavljanja polprevodniških naprav, ti stroji omogočajo izbiranje in nameščanje na podlogo tudi drugih komponent.

Ta tarifna podštevilka ne zajema strojev in aparatov, ki se uporabljajo samo ali predvsem za izdelavo polprevodniških ingotov, polprevodniških naprav, elektronskih integriranih vezij ali ploščatih ravnih prikazovalnikov (tarifna številka 8486).

8481

Pipe, ventili in podobne naprave za cevovode, kotle, rezervoarje, velike posode in podobno, vključno z redukcijskimi ventili in termostatsko krmiljenimi ventili

8481 10 05

Kombinirani s filtri ali naoljevalci

Ta tarifna podštevilka zajema proizvode, ki so sestavljeni iz različnih komponent, ki izvajajo funkcije, potrebne za uravnavanje stisnjenega zraka: filtriranje zraka (da se odstranijo nečistoče, voda, prah, itd.), uravnavanje pritiska na delovni tlak, mazanje (za mehko obratovanje pnevmatskih komponent).

Njihove značilne oblike so:

 

Image

8486

Stroji in aparati, ki se uporabljajo samo ali predvsem za izdelavo polprevodniških ingotov, rezin, polprevodniških naprav, elektronskih integriranih vezij ali ploskih ravnih prikazovalnikov; stroji in aparati opredeljeni v opombi 9(C) tega poglavja; deli in pribor

Ta tarifna številka izključuje med drugim:

(a)

stroje in naprave za proizvodnjo tiskanih vezij, kot je določeno v opombi 5 k poglavju 85;

(b)

električne stroje in naprave za preizkušanje rezin ali integriranih vezij s pomočjo električnih meritev ter električne stroje in naprave za odkrivanje in lociranje napak, vključno s tistimi, ki imajo napravo za označevanje napak ali sortirno napravo za označevanje testiranih proizvodov za posebno skladiščenje (poglavje 90).

8486 20 10

Stroji z ultrazvokom

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8456, drugi odstavek.

8486 20 90

Drugi

Poleg strojev, omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8486, (B), se pod to tarifno številko uvrščajo še:

1.

obdelovalni stroji za pisanje ali skiciranje polprevodniških vezij;

2.

aparati za hitro gretje polprevodniških vezij;

3.

stroji za obdelovanje materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala z laserjem ali drugim svetlobnim ali fotonskim snopom;

4.

naprave za sušenje potiskane ali oprane izolacijske podlage ter kontinualne sušilnike za rezine.

8486 40 00

Stroji in aparati opredeljeni v opombi 9(C) tega poglavja

Poleg strojev, omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8486, (D), se pod to tarifno številko uvrščajo še:

1.

pritrjevalniki in spojilniki, avtomatizirani na trak, za sestavo polprevodniških naprav ali elektronskih integriranih vezij;

2.

fotografski aparati, ki izdelajo obliko, potrebno za izdelavo mask ali drugih izdelkov iz podlag, prevlečenih s fotoobstojnimi snovmi;

3.

instrumenti za označevanje, ki izdelajo obliko, potrebno za izdelavo mask ali drugih izdelkov iz podlag, prevlečenih s fotoobstojnimi snovmi;

4.

nekateri stroji in naprave za proizvodnjo hibridnih integriranih vezij (s strojnim rezanjem večjih listov iz keramičnih ali drugih izolacijskih snovi), kot so:

(a)

brusilni stroji in stroji za ultrazvočno pranje listov iz izolacijskega materiala;

(b)

stroji za valjanje in nalivanje za nanašanje snovi, odpornih na svetlobo, veziv ali lepil na liste iz izolacijskega materiala.

POGLAVJE 85

ELEKTRIČNI STROJI IN OPREMA TER NJIHOVI DELI; APARATI ZA SNEMANJE ALI REPRODUKCIJO SLIKE IN ZVOKA TER DELI IN PRIBOR ZA TE IZDELKE

8501

Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov)

Pod to tarifno številko se uvrščajo elektromotorji za brisalce stekel brez brisalne roke ali brisalca toda skupaj z ustreznim prenosnim mehanizmom (čelni zobniki in nihajni povezovalni drog), ki spreminja krožno gibanje v izmenično gibanje.

8502

Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki

Poleg električnih strojev, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8502 v delih (I) in (II), se pod to tarifno številko uvrščajo kaskadni konverterji, Ward-Leonardovi agregati in krožni defazerji.

8502 39 20

Turbogeneratorji

Turbogeneratorje neposredno ženejo plinske ali parne turbine. Imajo trden cilindrični rotor z vzdolžnimi žlebovi, v katerih so vgrajene indukcijske tuljave. Rotor je lahko iz enega kosa ali iz več trdnih delov.

Turbogeneratorji so v glavnem zračno hlajeni, vendar turbogeneratorje visoke zmogljivosti hladi vodik.

8503 00

Deli, ki so izključno ali pretežno primerni za uporabo s stroji iz tarifne številke 8501 ali 8502

Ta tarifna številka ne zajema spojnih plošč elektromotorjev (tarifna številka 8536)

8504

Električni transformatorji, statični pretvorniki (npr. usmerniki) in indukcijske tuljave

Poleg proizvodov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8504, se pod to tarifno številko uvrščajo še:

1.

nastavljivi transformatorji (npr. kazalniški transformatorji) in transformatorji s spremenljivim razmerjem;

2.

indukcijske tuljave za fluoroscenčne cevi;

3.

posebni transformatorji za komunikacije;

4.

kompenzacijska navitja;

5.

izhodna navitja;

6.

izravnalne indukcijske tuljave;

7.

tuljave za modificiranje indukcije;

8.

balast (dušilke)za električne žarnice in cevi na praznjenje;

9.

Pupinove tuljave;

10.

Godefroyjeve tuljave; in

11.

kompleti za stabiliziranje (usmernik z regulatorjem).

Pod to tarifno podštevilko se uvrščajo tudi usmerniški elementi iz selena, bodisi posamezni (predvsem selenske plošče) bodisi mnogodelni.

Vendar pa se pod to tarifno številko ne uvrščajo silicijevi ali germanijevi kristalni usmerniki, ki so vgrajeni posamezno (npr. usmerniške diode) ali skupaj v integrirana vezja, posebno v mikrovezjih, opremljeni ali neopremljeni s hladilnimi ali izolacijskimi napravami itd.. Opomba 8 k temu poglavju določa uvrščanje takšne komponente pod tarifno številko 8541 ali 8542 (glej tudi opombo 2 k temu poglavju).

Iz te tarifne številke so izključeni še:

(a)

komutatorji za večdelne transformatorje (tarifna številka 8536);

(b)

usmerniške žarnice, cevi in valji, kot npr. fanotroni, tiratroni, ignitroni in visokonapetostne usmerniške žarnice za opremo z rentgenski žarki (tarifna podštevilka 8540 89 00) in

(c)

regulatorji napetosti iz tarifne številke 9032.

8504 40 30

Vrst, ki se uporabljajo skupaj s telekomunikacijskimi aparati, s stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in njihovimi enotami

Ta tarifna podštevilka zajema statične pretvornike za telekomunikacijske naprave ali za stroje za avtomatično obdelavo podatkov in njihove enote, ki:

imajo praviloma vezja za stabilizacijo,

imajo tipično izhodno napetost, na primer: 3.3, 5, 12, 24, 48 ali 60 V.

Statični konverterji za telekomunikacijske naprave ali stroje za samodejno obdelavo podatkov ter njihove enote se uporabljajo na primer za pretvorbo izmeničnega električnega toka (AC) iz glavnega napajalnika v potrebni enosmerni tok (DC).

Pri uporabi strojev za avtomatično obdelavo podatkov tako imenovane naprave za neprekinjeno napajanje z električnim tokom (UPS) zagotavljajo pomožni vir energije (s signalom „power good“) v primeru izpada električne energije in preprečujejo izgubo podatkov.

8504 90 05

Elektronski sklopi strojev iz tarifne podštevilke 8504 50 20

Glede definicije izraza „elektronski sklopi“ glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8504 90 91

Elektronski sklopi strojev iz tarifne podštevilke 8504 40 30

Glede definicije izraza „elektronski sklopi“ glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8505

Elektromagneti; trajni magneti in izdelki, ki so namenjeni, da po namagnetenju postanejo trajni magneti; vpenjalne glave, vpenjalne naprave in podobna držala za obdelovance na osnovi elektromagnetov ali trajnih magnetov; elektromagnetne sklopke in zavore; elektromagnetne dvigovalne glave

8505 90 20

Elektromagneti; vpenjalne glave, vpenjalne naprave in podobna držala za obdelovance na osnovi elektromagnetov ali trajnih magnetov

Ta tarifna podštevilka zajema magnete, ki delujejo na elektriko in so pritrjeni na vrata zasebnih avtomobilov ter so del sistema centralnega zaklepanja vrat. Tak sistem je povezan z virom energije v vozilu in se sproža s krmilnimi signali električne krmilne naprave, ki pripada temu sistemu. Če se ena izmed vrat zaprejo ali odprejo ročno, se druga istočasno zaprejo ali odprejo elektromagnetno.

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema elektromagnetnih vbrizgalnih ventilov za batne motorje z notranjim zgorevanjem na vžig svečkami ali na vžig s kompresijo, katerih ohišja ali igle na valjih so opremljene z magnetnimi tuljavami in napajalniki (tarifna podštevilka 8409 91 00 ali 8409 99 00).

8506

Primarne celice in primarne baterije

8506 10 11

Cilindrične celice

Cilindrične celice imajo krožni prerez. Pozitivni in negativni pol sta na nasprotnih koncih. Dolžina cilindričnih celic je večja od njihovega premera.

 

Image

8506 10 91

Cilindrične celice

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8506 10 11.

8506 50 10

Cilindrične celice

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8506 10 11.

8506 50 30

Gumbaste celice

Višina teh celic je manjša ali enaka njihovemu premeru.

 

Image

8507

Električni akumulatorji, vključno s separatorji zanje, pravokotni ali ne, vključno s kvadratnimi

8507 20 20 in 8507 20 80

Drugi svinčevi akumulatorji

Razen akumulatorjev, ki se uporabljajo za zaganjanje batnih motorjev (glej tarifni podštevilki 8507 10 20 in 8507 10 80), ti tarifni podštevilki zajemata električne svinčeno-kisle akumulatorje, omenjene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8507, tretji odstavek, (1).

Ti akumulatorji se uporabljajo npr. za pogon električnih vozil in za oskrbo telekomunikacijskih naprav z energijo.

8507 30 20 in 8507 30 80

Nikelj kadmijevi

Akumulatorji iz teh tarifnih podštevilk se uporabljajo predvsem v varnostnih svetilkah rudarjev in pogosto kot nadomestilo suhih baterij v opremi, kot so npr. prenosni radijski in televizijski aparati, električni brivniki in druga električna oprema.

8507 80 00

Drugi akumulatorji

Ta tarifna podštevilka zajema srebrovo – cinkove in srebrovo – kadmijeve akumulatorje.

8507 90 30 in 8507 90 80

Deli

Ti tarifni podštevilki ne zajemata povezovalnih delov elementov akumulatorja (tarifna podštevilka 8536 90 85).

8509

Elektromehanski gospodinjski aparati z vdelanim elektromotorjem, razen sesalnikov za prah iz tarifne številke 8508

8509 80 00

Drugi aparati

Ta tarifna podštevilka zajema električne aparate za nego nohtov in prstov (manikirni in pedikurni aparati), v katerih je tudi elektromotor, povezan z električno žico z enoto za oskrbo z električno energijo (glavna enota), ki pripada aparatu.

8510

Aparati za britje, striženje ter naprave za odstranjevanje dlak z vgrajenim elektromotorjem

8510 10 00

Brivski aparati

Brivski aparati z vgrajenim strižnikom za lase se uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

8511

Električna oprema za vžiganje in zaganjanje motorjev z notranjim zgorevanjem, ki se vžigajo s svečko ali kompresijo (npr. vžigalni magneti, magnetna dinama, vžigalne tuljave, vžigalne svečke in ogrevalne svečke, električni zaganjalniki), generatorji (npr. diname in alternatorji) in regulatorji zanje

8511 40 00

Električni zaganjalniki in stroji z dvojnim namenom (električni zaganjalniki-generatorji)

Oprema iz te tarifne podštevilke običajno deluje na električni tok napetosti 6, 12 ali 24 voltov in ima posebne naprave za povezavo z motorji.

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

zaganjalnike za motor z drsno armaturo, zaganjalnike z drsnim peresom, zaganjalnike s helikoidalnim gibom ter zaganjalnike z drsnim zobatim kolesom in helikoidalnim gibom;

2.

opremo, ki je kombinacija zaganjalnika in generatorja v eni enoti.

8512

Električna oprema za razsvetljavo in signalizacijo (razen izdelkov iz tarifne številke 8539 ), vetrobranski brisalci, naprave za odmrznitev in naprave za razmeglitev, za dvokolesa in motorna vozila

8512 30 10

Protivlomni alarmi, namenjeni za motorna vozila

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8512, drugi odstavek, (11).

8512 90 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema okvire in žaromete za glavne luči ter roke brisalcev z brisalci ali brez njih za električne brisalce vetrobranskega stekla.

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema okovja žarnic (tarifna podštevilka 8536 61 10 ali 8536 61 90).

8514

Industrijske ali laboratorijske električne peči in pečice (vključno s tistimi, ki delujejo na principu indukcije ali dielektrične izgube); druga industrijska ali laboratorijska oprema za segrevanje materialov na principu indukcije ali dielektrične izgube

8514 20 80

Dielektrične peči in pečice

Mikrovalovne pečice, izdelane za uporabo v restavracijah, menzah, itd., se od gospodinjskih aparatov pod tarifno številko 8516 razlikujejo po izhodni moči in prostornini pečice. Takšne pečice z izhodno močjo nad 1  000 W ali prostornino pečice nad 34 litrov se štejejo za pečice za industrijsko uporabo. Za mikrovalovne pečice, kombinirane v enojnem ohišju z žarom ali z drugo vrsto pečice, velja omenjena izhodna moč samo za mikrovalove. Na uvrstitev take kombinacije merilo prostornine pečice ne vpliva.

Mikrovalovne pečice z izhodno močjo največ 1  000 W in prostornino največ 34 litrov se štejejo za pečice za domačo uporabo (tarifna številka 8516).

8516

Električni pretočni ali akumulacijski grelniki vode in potopni grelniki; električni aparati za ogrevanje prostorov in električne naprave za ogrevanje tal; elektrotermični aparati za urejanje las (npr. aparati za sušenje las, aparati za kodranje las idr.) in aparati za sušenje rok; električni likalniki; druge gospodinjske elektrotermične naprave; električni grelni upori, razen tistih iz tarifne številke 8545

8516 10 11 in 8516 10 80

Električni pretočni ali akumulacijski grelniki vode in potopni grelniki

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

grelce za vodo, ki so istočasno pretočni in akumulacijski;

2.

električne grelnike, ki so namenjeni samo za vročo vodo ali za vročo vodo in nizkotlačno paro.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata električno ogrevanih parnih bojlerjev in bojlerjev za „pregreto vodo“ (tarifna številka 8402) in električno ogrevanih bojlerjev za centralno ogrevanje (tarifna številka 8403).

8516 21 00 do 8516 29 99

Električne naprave za ogrevanje prostorov in naprave za ogrevanje tal

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

električne ogrevalne naprave za savne;

2.

ogrevalne naprave na baterije za ogrevanje in odmrzovanje zaledenelih ključavnic na motornih vozilih z vstavljanjem grelnega elementa v zaledenelo ključavnico. Te majhne prenosne naprave imajo lahko tudi svetilke, kakršne se uvrščajo pod tarifno številko 8513 za osvetlitev pri delu.

8516 50 00

Mikrovalovne pečice

Glej pojasnila k tarifni podštevilki 8514 20 80.

8516 60 10

Kuhalniki (ki imajo vgrajeno vsaj pečico in grelno ploščo)

Kuhalniki imajo vsaj eno ploščo in pečico (ki ima lahko tudi mikrovalovno enoto ali žar).

8516 79 70

Drugo

Poleg naprav, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8516, del (E), (5) do (20), ta tarifna podštevilka še zajema:

1.

savne z infrardečimi grelci (kabine za znojenje);

2.

plošče za gretje nog;

3.

električno ogrevane police za čevlje in

4.

naprave za čiščenje kontaktnih leč, ki so sestavljene iz dveh majhnih električno ogrevanih delov s privitimi pokrovčki za držanje leč in za gretje čistilne tekočine.

8516 80 20 in 8516 80 80

Električni grelni upori

Ti tarifni podštevilki zajemata grelno žico, grelne kable, grelne trakove in podobne proizvode, ki so izolirani in grejejo strope, stene, cevi, kontejnerje in podobno.

Vendar pa ti tarifni podštevilki ne zajemata grelnih upornikov, ki so povezani z deli opreme, na primer navadnih plošč za likalnike in plošč za električne kuhalnike (tarifna podštevilka 8516 90 00).

8517

Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja; drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443 , 8525 , 8527 ali 8528

8517 12 00

Telefoni za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8517, del (I), (B).

Ta podštevilka zajema telefone za mobilno omrežje, tako imenovane „mobilne telefone“.

„Mobilni telefoni“ imajo naslednje značilnosti:

so „žepne velikosti“, tj. mere ne presegajo 170 mm × 100 mm × 45 mm pri merjenju v njihovi najbolj strnjeni obliki;

delujejo brez zunanjega vira električne energije;

imajo mikrofon ter ušesno slušalko in/ali zvočnik bodisi v eni enoti bodisi v obliki ločenih slušalk, predloženih skupaj z „mobilnim telefonom“, za omogočanje govorne komunikacije z oddajanjem in sprejemanjem zvoka;

vgrajene imajo druge sestavne dele, kot sta ojačevalnik in antena za telefonijo, ki omogočajo dvosmerno oddajanje zvoka na kratki razdalji v omrežju, ki ga sestavljajo bazne postaje iz tarifne številke 8517 61 in ki uporablja frekvenčne pasove mobilne telefonije;

lahko opravljajo telefonsko komunikacijo z uporabo mobilnih omrežij, če so opremljeni s SIM (modul za identifikacijo naročnika) različnih vrst (strojna ali programska oprema), ki je bil aktiviran. Lahko omogočajo tudi klice v sili brez SIM.

„Mobilni telefoni“ imajo lahko tudi druge značilnosti, kot so pošiljanje ali prejemanje kratkih sporočil SMS in večpredstavnostnih sporočil MMS; e-pošta; paketno preklapljanje za dostop do interneta; pošiljanje in prejemanje signalov za položaj; navigacija, usmerjanje, zemljevidi, takojšnje sporočanje, govor v omrežju (VOIP); dlančnik (PDA); igre; sprejemanje radijskih ali televizijskih signalov; zajemanje, snemanje in reproduciranje zvoka in slike.

Ne glede na dodatne zmogljivosti je funkcija mobilne telefonije običajno glavna funkcija mobilnih telefonov, ki imajo vse navedene značilnosti. Na primer, ko ima funkcija telefoniranja prednost pred vsemi ostalimi funkcijami, vključno ko je uporabnik običajno obveščen o dohodnih klicih, ne glede na uporabo drugotnih funkcij.

8517 18 00

Drugi

Poleg telefonskih aparatov, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8517, del (I), (A), se pod to tarifno podštevilko uvrščajo telefonski aparati s tipkovnico, ki imajo vgrajen čitalnik magnetnih kartic, podatkovni displej, ploščo z elektronskim mikrovezjem in mikroprocesorjem, več shranjevalnikov podatkov, uro in modulator – demodulator (modem). Te naprave se ne uporabljajo samo kot telefonski aparati, ampak se lahko uporabljajo tudi kot podatkovni terminali (npr. v veleblagovnicah) za preverjanje magnetnih kreditnih kartic ali čekov ter za prenos podatkov o prodaji preko telefona v stroje za obdelavo podatkov.

8517 62 00

Stroji za sprejem, konverzijo in prenos ali regeneracijo zvoka, slike ali drugih podatkov, vključno s stikalnimi in usmerjevalnimi aparati

Ta tarifna podštevilka zajema dve skupini strojev:

1.

stroje za sprejem, konverzijo in prenos zvoka, slike ali drugih podatkov;

2.

stroje za regeneracijo zvoka, slike ali drugih podatkov.

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

omrežne vmesnike;

2.

modeme;

3.

obnavljalnike;

4.

omrežne razdelilnike;

5.

mostove (vključno s stikali);

6.

usmerjevalnike.

Ta tarifna podštevilka zajema aparate, ki vsebujejo vse elemente, potrebne za oddajanje in sprejemanje, v eni omarici ali ohišju. Tako je na primer z voki-tokiji, ki vsebujejo baterije ali akumulatorje, potrebne za delovanje, ali z aparati za oddajo-sprejem, katerih napajalna enota bi bila ločena in povezana z aparatom samo s kablom.

Ta podštevilka zajema tudi enote, v katerih so elementi oddajnikov in sprejemnikov v različnih enotah pohištva ali ohišjih, če so deli iste funkcionalne enote. Da se štejejo kot deli iste funkcionalne enote, morajo biti aparati za oddajo-sprejem vgrajeni drug blizu drugega (na primer v isti zgradbi ali na istem vozilu) in morajo imeti nekatere skupne elemente, npr. anteno.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi „brezžične slušalke“, ki se uporabljajo samo ali predvsem za telefone za brezžično omrežje (mobilni telefoni) in se namestijo na uho, kar omogoča prostoročno telefoniranje. Uporabniku omogočajo nadzor nad telefonskimi funkcijami, kot so sprejem in končanje klica ter klicanje (na primer ponovno klicanje zadnje številke), z razdalje približno 10 m od mobilnega telefona, omogočajo pa tudi prilagoditev glasnosti. Te slušalke imajo vgrajen radijski oddajnik/sprejemnik, ki omogoča komunikacijo z mobilnim telefonom prek brezžične tehnologije, kot je na primer „Bluetooth“.

8517 69 10

Videofoni

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8517, del (II), (C).

Ta tarifna podštevilka vključuje tudi interne televizijske sisteme, ki so sestavljeni iz ene kamere, plošče z večjimi klicnimi gumbi in enega ali večih monitorjev, povezanih v komunikacijsko mesto in koaksialnih kablov za povezovanje različnih elementov, ki predstavljajo komplet za maloprodajo.

Proizvodi iz te tarifne podštevilke so lahko kombinirani z električnim odpiralcem vrat, signalno napravo ali virom svetlobe.

8517 69 39

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

fiksne sprejemnike (vključno s tistimi, ki se uporabljajo zlasti v večjih napravah) in posebne naprave, kot so naprave za preprečevanje prisluškovanja (npr. pretvorniki spektra); nekateri sprejemniki, imenovani „sprejemniki za raznoliki sprejem“, uporabljajo tehniko za raznoliki sprejem, da preprečijo zasenčenje;

2.

radiotelefonske sprejemnike za motorna vozila, ladje, letala, vlake itd.;

3.

sprejemnike za radiotelegrafske sisteme za določanje položaja osebja;

4.

radijske sprejemnike za simultano tolmačenje na večjezikovnih konferencah;

5.

posebne sprejemnike signalov v sili z ladij, letal itd.;

6.

telemetrične sprejemnike signalov;

7.

„faksimilne“ radiotelegrafske aparate za sprejem kopij dokumentov, časopisov, načrtov, sporočil itd. na občutljivem papirju.

8517 69 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

fiksne oddajnike. Nekatere vrste, ki se uporabljajo zlasti v večjih napravah, vključujejo posebne naprave, kot so naprave za preprečevanje prisluškovanja (npr. pretvorniki spektra) in večfunkcijske naprave (namenjene zlasti pošiljanju več kot dveh sporočil hkrati);

2.

radiotelefonske oddajnike za motorna vozila, ladje, letala, vlake itd.;

3.

oddajnike za radiotelegrafske sisteme za določanje položaja osebja;

4.

radijske oddajnike za simultano tolmačenje na večjezikovnih konferencah;

5.

avtomatične oddajnike signalov v sili z ladij, letal itd.;

6.

„faksimilne“ radiotelegrafske aparate za oddajanje kopij dokumentov, časopisov, načrtov, sporočil itd.;

7.

oddajnike telemetričnih signalov.

8518

Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah; naglavne slušalke in ušesne slušalke, kombinirane z mikrofonom ali ne, in kompleti, ki sestojijo iz mikrofona in enega ali več zvočnikov; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka

Ta tarifna številka zajema ločeno predložene brezžične mikrofone, naglavne slušalke, ušesne slušalke in zvočnike, kombinirane ali ne.

Pod to tarifno številko ne spadata:

1.

ločena brezžična slušalka za žične telefonske aparate (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8517 62);

2.

ločena brezžična slušalka (kombinacija slušalke in mikrofona) z možnostjo tipkanja (glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 8517 62 00).

8519

Aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka

8519 81 15

Kasetni, žepne velikosti

Pri določanju dimenzij teh naprav se upoštevajo samo mere ohišja, opomba 1 k tarifnim podštevilkam za poglavje 85; ne upoštevajo se izstopajoči deli za nastavitve in razna pritrdila.

8519 81 35

Drugi

Ta tarifna podštevilka ne zajema aparatov za reprodukcijo zvoka, tako imenovanih „predvajalnikov MP3“, ki uporabljajo optične medije in imajo vgrajene naprave, ki se lahko aktivirajo za sprejem radiofuzijskih signalov s programsko opremo (tarifna številka 8527).

8519 81 45

Drugi

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8519 81 35 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

8519 81 65

Snemalnik žepne velikosti

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8519 81 15 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

8519 81 95

Drugi

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8519 81 35 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

8522

Deli in pribor uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tarifnih številk 8519 ali 8521

8522 90 41 in 8522 90 49

Elektronski sklopi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8523

Plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnenjem, „pametne kartice“ in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, posneti ali ne, vključno z matricami in galvanskimi odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37

Če se mediji iz te tarifne številke predložijo skupaj z drugimi izdelki, je treba uporabiti naslednja načela za razvrstitev:

1.

če so mediji in drugi izdelki pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno v skladu s splošnim pravilom za razlago 3 (b), je treba komplet uvrstiti v skladu s tem pravilom ali

2.

če mediji in drugi izdelki niso pripravljeni v kompletih za prodajo na drobno v skladu s splošnim pravilom za razlago 3 (b), je treba medije uvrstiti pod ustrezno tarifno podštevilko.

8523 21 00

Kartice z vdelanim magnetnim trakom

Ta tarifna podštevilka zajema tudi tiskano gradivo, kot so vozovnice in vstopni kuponi, z vgrajenim enim ali več magnetnimi trakovi.

8523 29 15

Neposneti

Ta tarifna podštevilka zajema tudi trakove, ki jih je pred uporabo mogoče narezati na željene dolžine.

8523 41 10

Diski za laserske bralne sisteme s snemalno zmogljivostjo do vključno 900 megabitov, razen izbrisljivi

Ta tarifna podštevilka zajema zapisljive zgoščenke za snemanje (CD-R).

CD-R so običajno izdelani iz brezbarvnega prozornega polikarbonata debeline 1,2 mm. Vrhnja stran je prevlečena z odbojnim slojem zlate ali srebrne barve in se lahko potiska. Spodnja stran je prekrita s slojem barve in zaščitnim slojem. CD-R imajo premer 8 ali 12 cm ali pa so v obliki kartice.

Njihova snemalna zmogljivost se lahko pregleda z bralnimi/pisalnimi stroji in ustrezno snemalno programsko opremo.

Čeprav se lahko snemanje takih zgoščenk opravi v enem ali več korakih, posnetih podatkov ni več mogoče izbrisati.

8523 41 30

Diski za laserske bralne sisteme s snemalno zmogljivostjo več kot 900 megabitov, vendar manj kot 18 gigabitov, razen izbrisljivi

Ta tarifna podštevilka zajema zapisljive digitalne vsestranske diske za snemanje (DVD-/+R).

V nasprotju s CD-R iz podštevilke 8523 41 10, je DVD-/+R sestavljena iz dveh 0,6 mm debelih polikarbonatnih slojev, ki sta prilepljena skupaj. Ta fizična razlika se lahko ugotovi s pregledovanjem zunanjega roba diska. DVD-/+R imajo premer 8 ali 12 cm.

Njihova snemalna zmogljivost se lahko pregleda z bralnimi/pisalnimi stroji in ustrezno snemalno programsko opremo.

Čeprav se lahko snemanje takih diskov opravi v enem ali več korakih, posnetih podatkov ni več mogoče izbrisati.

8523 41 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

optične diske, na katerih je posnete podatke mogoče izbrisati in posneti nove podatke („prepisljiv kompaktni disk“ (CD-RW) in „prepisljivi digitalni vsestranski diski“ (DVD-/+RW)). Prepoznajo se lahko s programsko opremo za snemanje na disk naprave za avtomatsko obdelavo podatkov;

2.

prepisljive diske DVD-RAM in „mini diske“, ki so običajno v kasetnem ohišju.

8523 52 10 in 8523 52 90

„Pametne kartice“

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8523, (C) (2).

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi elektronske približevalne kartice/ploščice, običajno sestavljene iz navoja, ki ga aktivira signal čitalca in proizvaja napetost za napajanje mikrovezja, generatorja kode, ki po sprejemu signala iz navoja ustvari podatke, ter antene za prenos signalov.

8525

Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere

Ta tarifna številka vsebuje termovizijske kamere z infrardečim sprejemnikom slik, ki zaznava toplotno sevanje in ga pretvarja v slike, ki prikazujejo temperaturo posameznih površin ali predmetov z različnimi odtenki sivine ali različnimi barvami, toda ne merijo temperature ali prikazujejo merjenih vrednosti v številkah.

8525 60 00

Oddajniki z vgrajenim sprejemnikom

Ta tarifna podštevilka zajema tudi enote, v katerih sta sprejemnik in oddajnik nameščena v različnih delih pohištva ali ohišja, če predstavljata funkcionalno enoto. Da lahko štejeta za funkcionalno enoto, morata biti oddajnik in sprejemnik vgrajena blizu eden drugemu (npr. v istih prostorih ali v istem vozilu) in imeti nekatere skupne elemente, kot npr. anteno.

8525 80 11 do 8525 80 99

Televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8525, (B).

Te tarifne podštevilke ne zajemajo elektronskih bralnih naprav za osebe s prizadetim vidom (glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8543 70 90).

8525 80 30

Digitalni fotoaparati

Digitalni fotoaparati iz te tarifne podštevilke vedno omogočajo snemanje in shranjevanje mirujočih slik na notranji spomin ali izmenljivi medij.

Večina fotoaparatov iz te tarifne podštevilke je oblikovana kot tradicionalni fotografski aparati, ki nimajo pregibnega iskala.

Ti fotoaparati imajo lahko tudi možnost snemanja video posnetkov s snemanjem zaporedja slik.

Fotoaparati ostanejo razvrščeni pod to tarifno podštevilko, razen če je ob največji spominski zmogljivosti pri snemanju s kvaliteto 800 × 600 točk (ali več) pri 23 slikah na sekundo (ali več) dolžina enega zaporedja najmanj 30 minut.

V primerjavi z video snemalnimi kamerami iz tarifnih podštevilk 8525 80 91 in 8525 80 99 veliko digitalnih fotoaparatov (ko jih uporabljamo kot video kamere) med snemanjem video posnetkov ne omogoča funkcije optičnega zuma. Ne glede na spominsko zmogljivost nekateri fotoaparati po določenem času samodejno prekinejo snemanje video posnetka.

8525 80 91 in 8525 80 99

Video snemalne kamere

Video snemalne kamere iz teh tarifnih podštevilk vedno omogočajo snemanje video posnetkov na notranji spomin ali izmenljivi medij.

Na splošno so digitalne video snemalne kamere s tema tarifnima podštevilkama oblikovane drugače kot digitalni fotoaparati s tarifno podštevilko 8525 80 30. Pogosto so opremljene s pregibnim iskalom in tudi daljinskim upravljalnikom. Med snemanjem vedno omogočajo funkcijo optičnega zuma.

Te digitalne video snemalne kamere lahko omogočajo tudi snemanje mirujočih slik.

Digitalne video snemalne kamere so iz te tarifne številke izključene, če ob največji spominski zmogljivosti pri snemanju s kvaliteto 800 × 600 točk (ali več) pri 23 slik na sekundo (ali več) z njimi ni mogoče snemati dolžine enega zaporedja najmanj 30 minut.

8525 80 99

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema video snemalne kamere (tako imenovane „kamkorderje“) za snemanje zvoka in slik, posnetih s kamero, ter signalov iz zunanjih virov, npr. predvajalnikov DVD, strojev za avtomatsko obdelavo podatkov ali televizijskih sprejemnikov. Posnete slike se lahko reproducirajo prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali monitorja.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi t.i. „kamkorderje“, pri katerih je video vhodna enota omejena s ploščo ali kako drugače ali pri katerih je mogoče video vmesnik naknadno aktivirati kot video vhodno enoto s pomočjo programske opreme. Naprava je kljub temu namenjena snemanju televizijskih programov ali drugih zunanjih vhodnih signalov.

Vendar se t.i. kamkorderji, ki lahko snemajo samo z video kamero posnete slike in jih reproducirajo prek zunanjega televizijskega sprejemnika ali monitorja, uvrščajo pod tarifno podštevilko 8525 80 91.

8527

Sprejemniki za radiodifuzijo, kombiniranimi ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali z uro

Glede oddajnikov kombiniranih s sprejemnikom glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 8525 60 00.

8527 12 10 in 8527 12 90

Radio kasetofoni žepne velikosti

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8519 81 15.

8527 13 10

Za lasersko optični zapis

Ta tarifna podštevilka zajema radiodifuzne sprejemnike, kombinirane z napravami za snemanje ali reprodukcijo zvoka za laserski optični zapis, lahko tudi v kombinaciji z drugimi napravami za snemanje ali reprodukcijo zvoka (na primer kasetne izvedbe) ali z uro.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi aparate za reprodukcijo zvoka, tako imenovane „predvajalnike MP3“, ki uporabljajo optične medije in imajo vgrajene naprave, ki se lahko aktivirajo za sprejem radiofuzijskih signalov s programsko opremo.

8527 13 99

Drugi

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8527 13 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8527 21 20

Za lasersko optični zapis

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8527 13 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8527 21 70

Za lasersko optični zapis

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8527 13 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8527 91 11 do 8527 91 99

Kombinirani z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka

Stereo naprave (hi-fi naprave) ki vsebujejo radijski sprejemnik, pripravljene v kompletih za prodajo na drobno, sestavljene iz modularnih enot v ločenih ohišjih, na primer v kombinaciji s CD predvajalnikom, kasetnim snemalnikom, ojačevalcem z izravnalnikom, se vedno uvrščajo pod te tarifne podštevilke, ker jim radijski sprejemnik daje bistveni značaj.

8527 91 11 in 8527 91 19

V istem ohišju z enim ali več zvočniki

Ti tarifni podštevilki zajemata aparate, od katerih zvočnikov ni mogoče ločiti.

Vendar pa se pod ti tarifni podštevilki ne uvrščajo aparati z ločljivimi zvočniki, četudi je zvočnike mogoče združiti z aparatom s pritrdili (tarifne podštevilke 8527 91 35, 8527 91 91 ali 8527 91 99).

8527 91 35 do 8527 91 99

Drugi

Pod te tarifne podštevilke se uvrščajo tudi zvočniki za stereo naprave (hi-fi sisteme), ki predstavljajo njihove sestavne dele in so skupaj z njimi zapakirani.

8527 91 35

Za lasersko optični zapis

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8527 13 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8528

Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike

V skladu s splošnim pravilom 3(c) za razlago kombinirane nomenklature spadajo video nadzorni sistemi, sestavljeni iz omejenega števila televizijskih kamer in video monitorja, pod to tarifno številko, kadar so pripravljeni v kompletu za prodajo na drobno.

Komponente takega video nadzornega sistema je treba uvrstiti posebej, kadar sistem ni pripravljen v kompletu za prodajo na drobno (glej pojasnjevalne opombe HS za oddelek XVI (VII)).

Ta tarifna številka ne zajema elektronskih bralnih naprav za osebe s prizadetim vidom (glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8543 70 90).

8528 61 00 do 8528 69 99

Projektorji

Te tarifne podštevilke ne zajemajo proizvodov s projektorjem in zaslonom v istem ohišju (tarifne podštevilke 8528 51 00 do 8528 59 70) ali z vgrajenim televizijskim sprejemnikom (tarifna podštevilka 8528 72 10).

8528 69 10

Ki delujejo na principu ploščatih ravnih prikazovalnikov (npr. na tekoče kristale), ki lahko prikazujejo digitalne informacije generirane s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov

Poleg aparatov, ki delujejo z zasloni iz tekočih kristalov (LCD), ta tarifna podštevilka zajema tudi aparate, ki delujejo na podlagi digitalne tehnologije obdelave svetlobe (DLP – Digital Light Processing). To deluje s polprevodniškimi nadzorovanimi mehanskimi napravami z mikrozrcalom.

8528 71 11 do 8528 71 19

Video tunerji

Pod te tarifne podštevilke so zajeti aparati, katerih sestavni del je video tuner, ki visokofrekvenčne televizijske signale pretvarja v signale, ki jih lahko berejo video snemalni ali reprodukcijski aparati ali videomonitorji.

Ti aparati vključujejo selekcijska vezja, ki omogočajo iskanje posebnega programa ali nosilne frekvence in demodulacijske tokokroge. Aparati so lahko opremljeni tudi z dekoderjem (barve) ali separacijskimi vezji za sinhronizacijo. Običajno so oblikovani za delovanje z individualno ali skupno anteno (visokofrekvenčna kabelska distribucija).

Izhodni signal se lahko uporablja kot vhodni signal monitorja ali aparatov za snemanje ali reprodukcijo slike. Signal je originalni signal kamere (tj. nemoduliran za prenos).

Analogni video tunerji v smislu te podštevilke so lahko v obliki modulov, ki vsebujejo vsaj radiofrekvenčna vezja (radiofrekvenčni blok) in demodulacijske tokokroge (demodulacijski blok), pri čemer je izhod ločen na avdio signal in kompozitni video signal (CVBS).

Digitalni video tunerji v smislu te podštevilke so lahko v obliki modulov, ki vsebujejo vsaj radiofrekvenčni blok, blok vmesne frekvence (IF), demodulacijski blok in pretvornik MPEG za digitalno televizijo, pri čemer je izhod ločen na avdio signal in digitalni video signal.

Moduli, ki vključujejo analogno in digitalno komponento video tunerja, se uvrstijo pod te tarifne podštevilke, če se ena izmed komponent uvršča kot popoln ali dokončan video tuner v skladu s splošnim pravilom 2(a) za razlago kombinirane nomenklature.

Moduli, ki zgornjih pogojev ne izpolnjujejo, se uvrstijo pod tarifno številko 8529 kot deli.

8528 71 11

Elektronski sklopi za vgradnjo v stroje za avtomatsko obdelavo podatkov

Glede definicije izraza „elektronski sklopi“ glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8528 72 10

Televizijska projekcijska oprema

Ta tarifna podštevilka zajema projekcijsko opremo z vgrajenim televizijskim sprejemnikom. Ta oprema projicira podobo prek optičnega sistema na zaslon. Lahko temelji na tehnologiji katodne cevi ali ploščatih ravnih prikazovalnikov (npr. DMD, LCD, plazma).

Projekcijski zaslon je lahko vgrajen v isto ohišje skupaj s televizijskim sprejemnikom, ali pa je ločen.

8528 72 30

S katodno cevjo

Ta tarifna podštevilka zajema aparate, ki imajo kombinirano funkcijo iskalnika in monitorja v istem ohišju in z možnostjo hkratne uporabe nekaterih elementov enega in drugega. Televizijski aparati za domačo rabo v glavnem spadajo v to skupino aparatov.

Diagonalna izmera zaslona pomeni premočrtno diagonalno dolžino aktivnega dela slikovne cevi.

8529

Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8525 do 8528

Ta tarifna številka ne zajema trinožnih stativov, ki se uporabljajo za kamere iz tarifne številke 8525 ali poglavja 90 (uvrstitev po materialu iz katerega so izdelani).

8529 90 20 do 8529 90 97

Drugo

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

številčnice;

2.

uglaševalne bloke;

3.

diafragrame za televizijske kamere in

4.

..i. PAL-SECAM adapterje. To so dekodirne plošče (plošče tiskanih vezij, vgrajene v električne komponente) za naknadno vgradnjo v televizijske sprejemnike za sprejem po sistemu PAL. Omogočajo sprejem tako po sistemu PAL kot po sistemu SECAM.

Te tarifne podštevilke npr. ne zajemajo valovodov (ki se uvrščajo kot cevi glede na material iz katerega so izdelani).

8529 90 41 in 8529 90 49

Omarice in ohišja

Izraz „omarice“ in „ohišja“ vključuje enote, ki niso opremljene z električnimi ali elektron skimi sestavnimi deli (npr. plošče s tiskanim vezjem, zvočniki, kabli itd.).

„Omarice in ohišja“, ki so opremljeni z električnimi ali elektronskimi sestavnimi deli so izključeni (uvrstijo se npr. pod tarifne podštevilke 8529 90 92 ali 8529 90 97).

Deli „omaric in ohišij“ so izključeni iz teh tarifnih podštevilk.

8529 90 65

Elektronski sklopi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8529 90 92

Za televizijske kamere iz tar. podštevilk 8525 80 11 in 8525 80 19 in aparate iz tar. številk 8527 in 8528

Ta tarifna podštevilka vključuje tako imenovane „module LCD“, ki vsebujejo plast tekočih kristalov s tankoplastnimi tranzistorji (TFT), stisnjeno med dve stekleni ali plastični plošči, brez naprave, ki omogoča ukaze z dotikom zaslona, za uporabo pri proizvodnji monitorjev in/ali televizijskih sprejemnikov iz tarifne številke 8528.

Moduli so opremljeni z enim ali več tiskanimi ali integriranimi vezji s krmilno elektroniko, ki služi samo za naslavljanje točk. Niso opremljeni z elektroniko za obdelavo videov (kot npr. video pretvornik ali normirno vezje).

Moduli so lahko opremljeni z enoto za osvetlitev ozadja in/ali razsmerniki.

Ta tarifna podštevilka ne vključuje naprav s tekočimi kristali, ki vsebujejo plast tekočih kristalov, stisnjeno med dve stekleni ali plastični plošči, ki so ali niso opremljeni z električnimi vodniki (tj. za dovod energije), v kosu ali narezani na določene oblike (tarifna podštevilka 9013 80 20).

8531

Električni aparati za zvočno ali vizualno signalizacijo (npr.: zvonci, sirene, indikatorske plošče, alarmni aparati proti tatvini ali požaru), razen tistih iz tarifnih številk 8512 ali 8530

8531 10 30 in 8531 10 95

Alarmni aparati proti tatvini ali požaru in podobni aparati

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8531, drugi odstavek, (E).

Ti tarifni podštevilki ne zajemata alarmnih naprav proti tatvini, namenjenih za motorna vozila (tarifna podštevilka 8512 30 10).

8531 20 20 do 8531 20 95

Indikatorske plošče z vdelanimi napravami s tekočimi kristali (LCD) ali svetlečimi diodami (LED)

Te tarifne podštevilke zajemajo razne elektroluminiscenčne diodne plošče, ki uporabljajo v glavnem numerične in/ali alfanumerične signale ali displeje, kot so npr. tisti, izdelani iz celic z diodami, ki oddajajo svetlobo različnih barv. Vsak znak ima določeno število diod, ki oddajajo svetlobo v obliki komponent, ki so bodisi nepovezane, bodisi povezane z enim samim mikročipom. Te naprave so vgrajene v tiskano vezje z driver/dekoderjem. Vsak dig ali skupina digov je prekrita s prozorno snovjo, ki jača moč svetlobnih točk, ki jih proizvajajo diode in tako se oblikujejo številke ali črke, kot posledica impulza, privedenega v vezje z vhodnim signalom.

8531 90 85

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema alarmne obeske proti tatvini (kot so tisti, ki jih sestavljajo dioda in antena, t. i. „mikrovalovni obeski“, ali tisti, ki jih sestavlja mikročip z resonančnim krogom, t. i. „obeski frekvenčne delitve“), pripete na blago. Ko obesek pride v javljalno področje protivlomnega sistema na izhodu iz trgovine (vrste, ki se uvršča pod tarifno podštevilko 8531 10), vpliva na sprejemno elektroniko sistema in sproži alarm.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi obeske, pri katerih se kombinirata dve različni tehnologiji, kot sta akustično-magnetni sistem z mikrovalovnim sistemom ali akustično-magnetni sistem z radiofrekvenčnim sistemom.

Vendar ta tarifna podštevilka ne zajema:

obeskov, sestavljenih iz žice, traku ali kombinacije dveh trakov, t. i. „magnetnih obeskov“ ali „akustično-magnetnih obeskov“, iz magnetnih materialov, namenjenih za uporabo v nadzorovanem območju elektronskega nadzorovanja predmetov (EAS) (tarifna številka 8505),

obeskov, ki imajo vgrajeno eno ali več elektronskih integriranih vezij v obliki čipa in anteno, vendar brez kakršnega koli drugega aktivnega ali neaktivnega elementa vezja („pametne kartice“), t. i. obeskov za „radiofrekvenčno identifikacijo“ (RFID) (tarifna podštevilka 8523 52),

obeskov, ki vsebujejo eno ali več elektronskih integriranih vezij v obliki čipa z integrirano anteno in enim ali več kondenzatorjev, vendar brez kakršnega koli drugega aktivnega ali neaktivnega elementa vezja (tarifna podštevilka 8523 59),

obeskov v obliki tiskanega vezja (glej opombo 5 k poglavju 85), t. i. „radiofrekvenčnih obeskov“ (tarifna številka 8534 00).

8534 00

Tiskana vezja

Ta tarifna številka zajema:

1.

papirnate etikete v obliki tiskanih vezij za preprečevanje tatvin, na primer knjig iz knjižnic;

2.

upogljive električne vodnike v obliki tiskanih vezij.

8536

Električni aparati za vklapljanje in izklapljanje, ali za zaščito električnih tokokrogov, ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih (npr.: stikala, releji, varovalke, dušilni elementi motečih valov, vtiči in vtičnice, okovi žarnic in drugi spojniki, razdelilne omarice) za napetosti do vključno 1  000 V

Poleg aparatov, opisanih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8536, se pod to tarifno številko uvrščajo:

1.

telefonske razdelilne omarice;

2.

vmesni deli ali vezne plošče za tramvajsko zračno napeljavo;

3.

vezne plošče za elektromotorje;

4.

komutatorji za mnogotočkovne transformatorje;

5.

povezovalni deli za akumulatorske elemente;

6.

tako imenovana indukcijska stikala za prižiganje iz bližine – npr. elektronska stikala, ki imajo prosto sevajočo tuljavo in se uporabljajo za brezžično prižiganje ali ugašanje stikala v trenutku, ko se kovinski predmet pojavi v neurejenem polju indukcijske tuljave. Takšna stikala se uporabljajo npr. v strojnem orodju, v strojih, ki poganjajo tekoči trak in v tehtalnih napravah namesto mehansko krmiljenih električnih stikal;

7.

stikala za vklop in izklop, nameščena v istem ohišju z napravo za modulacijo moči (senčnik). S pomočjo te naprave ni mogoče le vklapljati in izklapljati krmiljenih žarnic, temveč tudi kontinualno uravnavati moč svetlobe, ki jo dajejo;

8.

tako imenovane kontaktne blazinice za povezovanje električnih tokokrogov (vezij). Sestojijo iz dveh gibkih filmov ali plastik, naloženih ena na drugo, v kateri je v pravilnih razmikih vloženo veliko število elektroprevodnih kontaktnih mest iz silicijeve gume. Takšni kontakti so vgrajeni npr. pod tipke telefonskih aparatov. Vsakokrat, ko je tipka pritisnjena, se stakneta ustrezni kontaktni točki dveh filmov, s tem pa se vzpostavi električni tokokrog;

9.

elektronska stikala, ki delujejo brezžično, pri čemer uporabljajo polprevodniške komponente (npr. tranzistorje, tiristorje, integrirana vezja itd.).

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema:

(a)

izolacije in oblog za električne vode (v glavnem tarifna številka 7326)

(b)

opreme za kontrolo železniških in drugih komunikacijskih poti (tarifna številka 8530).

8536 50 11

Pritisna stikala

Ta tarifna podštevilka ne zajema stikal, ki reagirajo na dotik (tarifna podštevilka 8536 50 19).

8536 69 10 do 8536 69 90

Drugi

Te tarifne podštevilke zajemajo elektromehanske vtiče in vtičnice, ki omogočajo večkratno povezavo, na primer med napravami, kabli in priključnimi ploščami, samo s priklopom priloženih vtičev v priložene vtičnice, brez sestavljanja.

Priključki lahko imajo vtič ali vtičnico na vsaki strani, ali vtič ali vtičnico na eni strani in drugo spojno napravo (na primer spojko, vpenjalo, na spajkan ali vijačen način) na drugi strani.

Zadevna podpoglavja zajemajo tudi spojne vtiče, sestavljene iz para vtiča in vtičnice (dva kosa). Tako vtiči kot vtičnice imajo vtičnico in drugo spojno napravo.

Te tarifne podštevilke ne vključujejo priključnih ali spojnih elementov s katerimi je na druge načine vzpostavljena električna povezava (npr. spojka, vpenjalni, spajkani ali vijačni terminali). Ti so zajeti pod tarifno podštevilko 8536 90.

8536 69 10

Za koaksialne kable

Ta tarifna podštevilka zajema samo vtiče in vtičnice za koaksialne povezave, pri katerih so koaksialni kabli lahko trajno pritrjeni na priključke na obeh koncih (glej primere na slikah 1 do 4).

 

Image

8536 69 30

Za tiskana vezja

Ta tarifna podštevilka zajema vse priključke vtič-vtičnica, na katere je mogoče na eni ali obeh straneh neposredno priključiti vezja (direktni priključki; glej primere na slikah 5 do 9).

1. Priključki vtič-vtičnica za neposredno vertikalno vgradnjo tiskanih vezij:

 

Image

 

2. Eno-ali dvostranski priključki z vtiči in vtičnicami za vodoravno vgradnjo tiskanih vezij:

 

Image

 

Ta tarifna podštevilka ne zajema moških in ženskih komponent za vtiče in vtičnice (npr. kontaktne letvice z vtiči ali vtičnicami), ki so trajno pritrjeni na ploščo s tiskanim vezjem in so lahko priključeni v priključek ali nanj (tarifna podštevilka 8536 69 90).

8536 69 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema tudi vse druge priključke vtič-vtičnica in povezave, prikazane spodaj:

 

Image

8536 70 00

Spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken

Glej opombo 6 k temu poglavju.

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8536, (IV).

8536 90 01

Predpripravljeni elementi za električna vezja

Ta tarifna podštevilka zajema elemente za prenos električne energije, ki so izdelani za takojšnjo vgradnjo. Takšni elementi omogočajo določeno prostorsko prilagodljivost glede na izvor energije za svetilke in električne stroje in opremo. Kontaktne točke na teh proizvodih so sponske ali drsniki.

Najznačilnejše primerke podaja naslednja skica:

 

Image

 

Image

8536 90 10

Vezni in kontaktni elementi za žice in kable

Ta tarifna podštevilka zajema vse terminalne naprave, pritrjene na žice ali kable, za vzpostavitev električne povezave na druge načine kot priključitev (npr. spojka, vpenjalni, spajkani ali vijačni terminali).

8537

Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tarifne številke 8535 ali 8536 , za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s tistimi z vgrajenimi instrumenti in aparati iz poglavja 90 in aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz tarifne številke 8517

Ta tarifna številka zajema sklope na podlagah (npr. na ploščah, v škatlah) s predmeti opreme iz tarifne številke 8536 (npr. stikala za luči).

8537 10 91

Krmilniki s pomnilnikom, ki se lahko programirajo

Ta tarifna podštevilka zajema plošče – sklope, ki imajo vgrajen spomin za električno krmiljenje strojev. Te naprave niso pritrjene samo skupaj z opremo iz tarifne številke 8535 ali 8536 (npr. releji), temveč tudi s tranzistorji ali tiristorji iz tarifne številke 8541 ter s stikalnimi napravami, poleg katerih imajo še mikroprocesor (npr. za logično procesiranje in upravljanje vhodov in izhodov), pa tudi vmesne povezovalne elemente in vir energije (power pack).

8537 10 99

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

dislocirane kabelske kontrolne enote za video rekorderje. To so električni kontrolni bloki (z ugreznimi stikali in drugimi električnimi komponentami, vgrajenimi v ploščo), ki se uporabljajo za izvajanje vseh funkcij povezanega videorekorderja preko povezovalnega kabla;

2.

električne krmilne naprave za prodajne avtomate. Te sestojijo iz krmilnega bloka, v katerem so poleg relejev in električnih stikal še triode in integrirana vezja.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

električnih krmilnih naprav, znanih pod imenom „joystick“, imenovanih v opombi 5 (C) poglavja 84 (tarifna številka 8471);

(b)

brezžičnih infrardečih ročnih krmilnih enot za video rekorderje, televizijske sprejemnike in drugo električno opremo (tarifna številka 8543).

8538

Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tarifne številke 8535 , 8536 ali 8537

8538 90 11

Elektronski sklopi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8538 90 91

Elektronski sklopi

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8443 99 10.

8539

Električne žarnice z nitko in električne žarnice na razelektrenje, vključno zaprte reflektorske žarnice z naparjenim zrcalom, ultravijolične in infrardeče žarnice; obločnice

Razen nekaterih vrst obločnic (glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 8539 41 00 in 8539 49 00), ki so posebej opremljene ali vgrajene, se pod to tarifno številko uvrščajo samo žarnice in cevi kot takšne in njihovi deli, ki so razpoznavni v skladu z opombo 2 (b) k oddelku XVI.

Aparati, opremljeni s takšnimi žarnicami (ki sestojijo npr. iz preprostega reflektorja s podpornikom ali na podlagi), se uvrščajo pod ustrezne tarifne številke, kot svetlobna oprema (tarifna številka 9405), kot grelna oprema (npr. tarifna številka 7321) ali kot medicinska oprema (tarifna številka 9018) itd.

8539 21 30 do 8539 29 98

Druge žarnice z nitko, brez ultravijoličnih in infrardečih žarnic

Te tarifne podštevilke ne zajemajo:

(a)

uporovne žarnice (z oglikovo nitko in raznih uporovnih žarnic z železnimi nitkami v vodiku (tarifna številka 8533);

(b)

kompletov električnih žarnic določene dolžine, v katerih je določeno število okrasnih žarnic, ki se uporabljajo pretežno za okraševanje novoletnih jelk (tarifna številka 9405).

8539 31 10 do 8539 39 00

Žarnice na razelektrenje, razen ultravijoličnih žarnic

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

ksenonove cevi;

2.

spektralne žarnice na praznjenje;

3.

žarilne žarnice na praznjenje in

4.

alfanumerične cevi.

8539 41 00 in 8539 49 00

Ultravijolične in infrardeče žarnice; obločnice

Ti tarifni podštevilki zajemata;

1.

ultravijolične žarnice in cevi. Poleg uporabe, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8539, del (D), prvi odstavek, so te žarnice namenjene še za:

(a)

aktinokemično tiskanje;

(b)

vitaminizacijo;

(c)

sterilizacijo;

(d)

fotokemiko in

(e)

proizvodnjo ozona.

2.

infrardeče žarnice in cevi. Poleg uporabe, navedene v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8539, del (D), drugi odstavek, so te žarnice namenjene še za:

(a)

ogrevanje prostorov;

(b)

opremo za infrardeče oddajnike (npr. za protitatvinske aparate);

(c)

znanstvene raziskave (npr. za spektralno analizo).

3.

obločnice, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8539, del (E).

Obločnice z ogljikovo elektrodo so vgrajene npr. v opremi za kinematografske projekcije iz tarifne številke 9007, ali pa se uporabljajo v opremi za reprodukcijo dokumentov.

Tarifna podštevilka 8539 41 00 zajema električne obločnice, opremljene s posebnimi podlagami, kot tudi z vodili, na katerih je montirana ena ali več obločnic na premični podlagi, ki se uporabljajo predvsem v fotografskih ali filmskih studijih.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo:

(a)

luminiscenčnih diod (LED) (tarifna številka 8541);

(b)

elektroluminiscenčnih naprav, ki so v glavnem v trakovih, kolutih ali ploščah in temeljijo na elektroluminiscenčnih snoveh (npr. na osnovi cinkovega sulfida) ter so nameščene med dvema plastema prevodnih snovi (tarifna številka 8543).

8539 90 10 in 8539 90 90

Deli

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

osnove za žarilne žarnice in žarnice na praznjenje (razelektrenje) in cevi;

2.

volframove nitke, spirale, narezane na dolžine, pripravljene za vgradnjo;

3.

kovinske elektrode za žarnice in cevi na praznjenje (razelektrenje);

4.

steklene dele (razen izolacijskih delov iz tarifne podštevilke 8547 90 00), za vgradnjo v žarnice ali cevi;

5.

oporne objemke za nitke.

8540

Žarilnokatodne, hladnokatodne in fotokatodne elektronke in cevi (npr.: vakuumske elektronke ali cevi, napolnjene s paro ali plinom, živosrebrove usmerjevalke, katodne cevi, slikovne cevi za televizijske kamere)

8540 11 00

Barvne

Ta tarifna podštevilka zajema katodne cevi, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8540, četrti odstavek, (2), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.

maska z režami in

2.

praznina med dvema istobarvnima vrstama na sredini zaslona, ki ni ožja od 0,4 mm.

Glede diagonalne dimenzije zaslona glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8528 72 30.

8540 60 00

Druge katodne cevi

Ta tarifna podštevilka zajema katodne cevi, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8540, četrti odstavek, (2), (d), razen tistih, ki se uvrščajo pod tarifni podštevilki 8540 11 in 8540 12.

8540 71 00 in 8540 79 00

Mikrovalovne elektronke (npr: magnetroni, klistroni, elektronke s potujočimi valovi in karcinotroni), razen elektronk s krmilno mrežico

Ti tarifni podštevilki zajemata cevi, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8540, četrti odstavek, (4).

Ti tarifni podštevilki ne zajemata Geiger-Müllerjeve števne cevi (tarifna podštevilka 9030 90 85).

8540 81 00 in 8540 89 00

Druge elektronke

Poleg žarnic, cevi in elektronk za usmerjanje električnega toka, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8540, četrti odstavek, (1), se pod ti tarifni podštevilki uvrščajo fanotroni, tiratroni, ignitroni in visokonapetoste usmerjevalne cevi za aparate z rentgenskimi žarki.

8541

Diode, tranzistorji in podobni polprevodniški elementi; fotoobčutljivi polprevodniški elementi, vključno fotonapetostne celice, sestavljene v module ali plošče ali ne; diode za sevanje svetlobe; montirani piezoelektrični kristali

8541 40 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema fotonapetostne celice, sestavljene v module ali plošče, ki vključujejo zaščitne diode (vendar ne blokirnih diod). Zaščitne diode niso elementi, ki neposredno napajajo, na primer motor (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnima številkama 8501 in 8541).

8541 90 00

Deli

Poleg delov, omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8541, spadajo pod to tarifno podštevilko še:

1.

podlage in ohišja za piezo-električne kristale;

2.

ohišja iz kovin, steatita itd. za vgrajene polprevodnike.

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

električnih konektorjev za vodenje toka med nogicami (ali kontakti) in elektrodami (tarifna številka 8536) in

(b)

grafitnih delov (tarifna podštevilka 8545 90 90)

8542

Elektronska integrirana vezja

Ta tarifna številka zajema izmenjalne vnaprej programirane spominske module v obliki monolitnih integriranih vezij za elektronske prevajalne naprave, ki se uvrščajo pod tarifni podštevilki 8470 10 00 in 8543 70 10.

Ta tarifna številka ne zajema diskov (včasih se nanaša na rezine), ki so za namene uporabe na področju elektronike sestavljeni iz dopiranih kemičnih elementov, poliranih ali nepoliranih in epitaksialno prevlečenih ali neprevlečenih, če niso bili selektivno dopirani ali razdeljeni na ločena območja (tarifna številka 3818 00).

8542 31 10 in 8542 31 90

Procesorji in krmilniki, kombinirani ali nekombinirani s pomnilniki, pretvorniki, logičnimi vezji, ojačevalniki, urami, vezji za nastavitev časa in drugimi vezji

Ti tarifni podštevilki zajemata:

1.

mikroprocesorje, imenovane tudi mikroprocesorske enote (MPU), ki so integrirana vezja in se lahko opredelijo kot naprave, ki opravljajo primarne funkcije, povezane z izvajanjem inštrukcij in nadzorom sistema. Sestavljeni so iz naslednjih glavnih delov:

aritmetično-logične enote (ALU);

dekodirnika inštrukcij in programskega števca;

nadzorne enote;

vhodno-izhodne enote (I/O) za komuniciranje z drugimi napravami.

Mikroprocesor lahko deluje le, če se poleg notranjega spomina uporablja tudi zunanji spomin ali druga naprava.

Lahko imajo enega ali več mikroprogramskih spominov (RAM ali ROM) za napolnitev z mikroinštrukcijami ali shranjevanje slednjih, s čimer se poveča število primarnih inštrukcij v nadzorni enoti.

Mikroprogramirani ROM, ki ga mikroprocesor lahko vsebuje, je namenjen shranjevanju binarnih osnovnih inštrukcij in se ne šteje kot pravi programski spomin za shranjevanje inštrukcij, ki jih je treba izvesti.

Ti izdelki lahko vsebujejo inštrukcijski cache-spomin ali mikroperiferne funkcije.

Zajeti so mikroprocesorji, ki so povsem prirejeni za določeno aplikacijo in temeljijo na sistemu „full custom“, „gate array“ ali „standard cell“.

Procesorska zmogljivost mikroprocesorjev pomeni dolžino vsake besede, ki jo akumulator aritmetično-logične enote obdela v enem mikroinštrukcijskem ciklu;

2.

mikrokrmilniki in mikroračunalniki, ki so integrirana vezja, sestavljena najmanj iz naslednjih glavnih delov:

mikroprocesor, imenovan tudi mikroprocesorska enota (MPU);

programski spomin (npr. RAM, ROM, PROM, EPROM, E2ROM, flash E2PROM), ki je povezan z inštrukcijskim dekodirnikom, in vsebuje program, ki določa zaporedje inštrukcij;

podatkovni spomin (npr. RAM ali E2PROM), ki ni dostopen na zunanjosti čipa v nasprotju z mikroprocesorjevim;

zunanje vodilo (za podatke, naslove ali inštrukcije).

Mikrokrmilniki so programirani ali se lahko nadalje programirajo za izvajanje posebnih funkcij in le za določeno uporabo (npr. za televizijske sprejemnike, video-snemalnike ali video-predvajalnike ali mikrovalne pečice).

Mikroračunalniki se lahko uporabljajo samostojno („stand alone“) ali kot sestavni del drugih naprav (tj. v osrednjih računalnikih, miniračunalnikih in osebnih računalnikih) in se lahko prosto programirajo v skladu s potrebami uporabnika.

Zajeti so mikrokrmilniki, ki so povsem prirejeni za določeno uporabo, ki temelji na sistemu „full custom“, „gate array“ ali „standard cell“.

Procesorska zmogljivost mikrokrmilnikov ali mikroračunalnikov je dolžina vsake besede, ki jo lahko akumulator aritmetično-logične enote obdela v enem mikroinštrukcijskem ciklu;

3.

krmilna vezja, ki so integrirana vezja in se uporabljajo za usmerjanje procesa ali delovanja stroja (npr. samodejnega stroja za obdelavo podatkov). Krmilna vezja (npr. za spominske enote na diskih, pomnilnike, električne motorje ali katodne cevi) lahko na splošno interpretirajo signale in v skladu z interpretacijo določajo časovni potek in zaporednje določenih funkcij (npr. vhodnih, obdelovalnih, pomnilniških in izhodnih funkcij v samodejnem sistemu za obdelavo podatkov).

8542 31 10

Blago, navedeno v opombi 8 (b) 3 k temu poglavju

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8542, (III).

8542 32 10

Blago, navedeno v opombi 8 (b) 3 k temu poglavju

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8542, (III).

8542 32 45

Statični RAM pomnilniki (S-RAM), vključno s cache RAM pomnilniki (cache-RAM)

Cache RAM pomnilniki so statični pomnilniki z naključnim dostopom (random-access memory) s hitrejšim dostopnim časom od glavnega pomnilnika. Uporabljajo se v glavnem kot buffer (zbiralni vmesnik – blažilec) pomnilnik za prilagajanje (blaženje) razlike v hitrosti delovanja med centralno procesno enoto in glavnim pomnilnikom.

8542 32 61 do 8542 32 75

Električno izbrisljivi, programabilni bralni pomnilniki („E2PROM“); vštevši „flash E2PROM“

E2PROM pomnilniki so v splošnem izbrisljivi pomnilniki

Flash E2PROM pomnilniki se imenujejo tudi flash pomnilniki, flash EPROM-i ali flash EEPROM-i.

Flash pomnilniki so lahko bazirani na EPROM ali E2PROM tehnologiji in so električni izbrisljivi v celoti (bulk) ali po sekcijah (po strani ali bloku).

Programiranje, branje in brisanje teh pomnilnikov se lahko izvede z dvojnim ali enojnim napajanjem.

Flash pomnilniki, narejeni na osnovi EPROM tehnologije, imajo vrstično strukturo, izdelano iz eno-tranzistorskih celic.

Flash pomnilniki, narejeni na osnovi E2PROM tehnologije, imajo vrstično strukturo, izdelano iz dvo- ali več-tranzistorskih celic, kombiniranih z drugim tranzistorjem na sekciji (strani ali bloku). Slednji tip se nadalje razlikuje od EPROM tehnologije, ker vsebuje večje število karakterističnih E2PROM elementov (npr. E2PROM ukazovalna skupina).

8542 32 90

Drugi pomnilniki

Ta tarifna podštevilka vključuje pomnilnike z naslovno vsebino (CAM) in železoelektrične pomnilnike.

Pomnilniki z naslovno vsebino so shranjevalne enote z naslovom, vezanim na vsebino. Lokacija teh enot se določi po njihovi vsebini ali delu vsebine in ne po njihovem imenu ali poziciji (naslovu).

Železoelektrični pomnilniki so pomnilniki s stalno vsebino (nepozabljivo), ki se doseže s kombinacijo železoelektričnih in polprevodniških materialov. Železoelektrični materiali imajo sposobnost ohranjanja električne polarizacije brez prisotnosti električnega polja.

Te naprave so tako električno programabilne kot tudi izbrisljive.

8542 39 10 in 8542 39 90

Drugo

Ti tarifni številki zajemata:

1.

naročena logična vezja, ki so definirana s strani določenega uporabnika in izdelana posebej zanj. Izdelava vključuje vezanje in pozicioniranje celic (logičnih vrat) z uporabo posebej zasnovanih difuzijskih mask. Naročena logična vezja so zasnovana za opravljanje specifičnih operacij. Znana so pod imenom „application specific integrated circuits“, t.i. ASIC vezja;

2.

polja vrat, integrirana logična vezja, sestavljena iz fiksnih in standardnih postavitev nepovezanih logičnih enot (tranzistorskih sklopov npr. IN (AND), NIN (NAND), ALI (OR) ali NALI (NOR) vrat). Polja vrat se programirajo v skladu z uporabnikovimi zahtevami za povezovanjem teh vrat z uporabo enega ali večjih metalizacijskih vzorcev;

3.

standardne celice, ki so integrirana logična vezja, sestavljena iz postavitev predefiniranih podvezij in fiksnih podvezij v skladu z uporabnikovimi navodili. Vsebujejo lahko katero koli integrirano funkcijo (npr. logično ali pomnilniško);

4.

programabilna logična vezja, integrirana vezja, sestavljena iz fiksnih logičnih elementov. Možna funkcija teh vezij se doseže tako, da uporabnik poveže elemente s taljenimi povezavami ali z električnim programiranjem povezav med logičnimi elementi;

5.

standardna logična vezja, integrirana vezja, ki vsebujejo manj kot 150 logičnih vrat (IN (AND), NIN (NAND), ALI (OR) ali NALI (NOR)). Ta vezja lahko integrirajo različne funkcije ali skupine identičnih in različnih funkcij;

6.

vmesniška vezja, integrirana vezja ki upodabljajo funkcijo povezovanja (npr. konverzija kod s prevajanjem med bitno-serijskim in bitno-paralelnim ali s sinhronizacijo) med programi, integriranimi vezji, perifernimi enotami ali sistemi z različnimi karakteristikami;

7.

mikroperiferne naprave, ki so integrirana vezja in izvajajo posebne funkcije, ki dopolnjujejo delovanje mikroprocesorjev, mikrokrmilnikov in mikroračunalnikov ter izboljšujejo njihove zmogljivosti za zunanje komuniciranje in nadzorne ter vmesniške zmogljivosti.

Tehnične specifikacije mikroperiferne naprave jasno navajajo, kako je ta naprava povezana z mikroprocesorjem, mikrokrmilnikom ali mikroračunalnikom ter kako je prirejena zanj.

Glede komunikacijskih, krmilnih in vmesniških lastnosti so lahko krmilniki vodil, pomnilniških krmilnikov (DRAM-krmilnikov, enot za upravljanje spomina (MMUs; memory management units), krmilnikov neposrednega dostopa do spomina) ali krmilnikov perifernih vmesnikov (grafični krmilniki, krmilniki lokalnih računalniških omrežij, krmilniki univerzalnih asinhronih sprejemnikov/oddajnikov, krmilniki tipkovnic, krmilniki masovnih spominov);

8.

inteligentna močnostna vezja („smartpower circuits“), ki so integrirana analogna vezja, ki povezujejo digitalna in analogna vezja (močnostne transistorje) in krmilijo logične izhodne signale in močnostne izhodne signale. Te naprave so zmožne zagotavljati npr. zaščito pred notranjim razsipanjem moči, upravljanje napak in diagnostične zmogljivosti.

Ta tarifna podštevilka ne vključuje programabilnih bralnih pomnilnikov (PROM-ov) (tarifna podštevilka 8542 32 90).

8542 39 10

Blago, navedeno v opombi 8 (b) 3 k temu poglavju

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8542, (III).

8543

Električni stroji in aparati s posebnimi funkcijami, ki niso navedeni in ne zajeti drugje v tem poglavju

8543 70 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

elektrostatične naprave (npr. za stroje za kosmanje);

2.

elektroluminiscenčne svetilne naprave, običajno v obliki trakov, kolutov ali plošč;

3.

termoelektrične generatorje, ki sestojijo iz termoelektrične baterije z različnim številom termičnih parov in s toplotnim virom (npr. butanski plin), ki proizvajajo enosmerni tok s pomočjo Seebeckovega učinka;

4.

naprave za odstranjevanje statične elektrike;

5.

opremo za razmagnetenje;

6.

generatorje z valovnim udarom;

7.

digitalne snemalnike podatkov o letu (črne skrinje) „flight recorder“ v obliki proti ognju in udarcem odpornih aparatov za neprekinjeno snemanje posebnih podatkov o letenju med letom;

8.

infrardeče brezžične naprave na osnovi oddaje infrardečih žarkov za daljinsko krmiljenje televizijskih sprejemnikov, video rekorderjev in drugih električnih aparatov;

9.

naprave za elektronske zvočne efekte, ki se uporabljajo kot pomožne naprave za električne kitare za proizvodnjo različnih efektov (npr. podvajanje zvoka, razgradnja zvokov, odmev itd.). Te naprave niso nameščene v ohišju kitare, temveč so z električno žico povezane z ojačevalcem;

10.

elektronske bralne naprave za slabovidne. Te naprave obsegajo v skupnem ohišju kamero, ki snema originalen tekst (na primer: časopis ali knjige), in monitor, ki reproducira tekst v povečani obliki.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi majhne elektronske naprave, ki niso vgrajene v osnovno ploščo (imenujejo jih tudi „miniračunalniki“). Uporabljajo se lahko za oblikovanje besed in stavkov, ki se prevajajo v različne jezike, kar je odvisno od spominskih modulov, ki se uporabljajo v teh napravah. Imajo alfanumerično tipkovnico in pravokotni video prikazovalnik Ta tarifna podštevilka ne zajema podobnih naprav ki se uporabljajo tudi za preproste računske operacije (tarifna številka 8470).

Ta tarifna podštevilka ne zajema:

(a)

elektrostatičnih filtrov in elektromagnetnih čistilnikov vode (tarifna številka 8421);

(b)

ultravijoličnih žarilnih naprav za predelavo mleka (tarifna številka 8434);

(c)

opreme za ultrazvočno čiščenje raznih predmetov (predvsem kovinskih delov) in ultrazvočnih generatorjev (tarifna številka 8479);

(d)

ultrazvočne varilne opreme (tarifna številka 8515);

(e)

opreme za ultravijolično žarenje, ki se uporablja za medicinske namene, če tudi ni nujno, da jo uporabnik uporablja (tarifna številka 9018);

(f)

električnih regulatorjev za regulacijo električnih in neelektričnih spremenljivk, ki se uvrščajo pod tarifno številko 9032.

8544

Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksilanimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega

Ta tarifna številka ne zajema:

(a)

upogljivih električnih vodnikov v obliki tiskanih vezij (tarifna številka 8534 00);

(b)

konektorjev in adapterjev za kable in druge električne vodnike, če se predložijo samostojno (tarifna številka 8535 ali 8536);

(c)

konektorjev za kable iz optičnih vlaken (tarifna podštevilka 8536 70 00).

8544 42 10

Ki se uporabljajo za telekomunikacije

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8544.

Pri tej tarifni podštevilki izraz „ki se uporabljajo za telekomunikacije“ vključuje tudi električne vodnike s konektorji, ki se uporabljajo v telekomunikacijskih omrežjih, na primer za povezovanje stroja za avtomatsko obdelavo podatkov (ADP) z modemom.

Ta tarifna podštevilka pa ne zajema:

(a)

električnih vodnikov s konektorji za povezovanje različnih naprav (na primer DVD-predvajalnika z zaslonom ali stroja za avtomatsko obdelavo podatkov z zaslonom, tiskalnikom, tipkovnico, projektorjem itd.);

(b)

električnih vodnikov, zasnovanih za vstavljanje v stroje, na primer stroj za avtomatsko obdelavo podatkov ali njegovo enoto, z namenom povezovanja različnih sestavnih delov stroja;

(c)

električnih vodnikov, katerih edini namen je dobavljanje električne energije, na primer napajalnih kablov.

8544 49 20

Ki se uporabljajo za telekomunikacije, za napetost do vključno 80 V

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8544 42 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

8544 70 00

Kabli iz optičnih vlaken

Ta tarifna podštevilka vključuje tudi kable iz optičnih vlaken (npr. za telekomunikacijske namene), ki so izdelani iz optičnih vlaken, posamično prevlečenih z dvojno plastjo akrilatnih polimerov, ki tvorita zaščitni ovoj. Prevleka je sestavljena iz notranje plasti iz mehkega akrilata in zunanje plasti iz trdega akrilata, pri čemer je slednja obarvana z različnimi barvami.

Prevleka posamičnih optičnih vlaken zagotavlja zaščito in strukturno celoto, na primer tako, da ščiti posamezno vlakno pred poškodbami.

Image

1.

Jedro optičnega vlakna;

2.

Plašč optičnega vlakna;

3.

Notranja plast prevleke iz mehkega akrilata;

4.

Barvna kodirna idendtifikacija;

5.

Zunanja plast prevleke iz trdega akrilata.

8545

Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene

8545 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

oglje za prenapetostne odvodnike;

2.

kontakte za električno krmiljeno opremo ali za spremenljive upore (reostate).

Ta tarifna podštevilka ne zajema pastoznih zmesi za elektrode na osnovi karboniziranih snovi (tarifna številka 3824).

8547

Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546 ; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom

8547 20 00

Izolirni deli iz plastičnih mas

Ta tarifna podštevilka zajema izolacijske dele, dobljene s stiskanjem steklenih vlaken, namočenih v smolo, ali pa z nalaganjem ali stiskanjem plasti papirja ali valovitih materialov, predhodno impregniranih z umetnimi smolami, če so ti proizvodi trdni in togi (glej pojasnjevalne opombe HS k poglavju 39 pod splošno, „kombinacija plastike in drugega materiala razen tekstila“, (d)).

8547 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema izolacijski pribor iz papirja ali lepenke, azbestnega cementa ali sljude, kot tudi cevi za električne vodnike in spojke zanje, na katere se nanaša pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8547, (B).

8548

Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

8548 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

električne tuljave brez magnetnih jeder, ki se enakovredno uporabljajo za stroje in aparate iz različnih tarifnih številk – npr. za transformatorje iz tarifne številke 8504 in za elektromagnete iz tarifne številke 8505 (uporaba opombe 2 (c) k oddelku XVI);

2.

zakasnilne linije, ki se npr. uporabljajo v strojih za avtomatsko obdelavo podatkov in televizijskih sprejemnikih;

3.

elektronske filtre, ki se uporabljajo za selektivni prenos različnih frekvenc elektromagnetnih, elektromehanskih ali elektroakustičnih vibracij;

4.

elemente iz ferita ali drugih keramičnih snovi (na primer takšnih, ki se uporabljajo v cirkulatorjih za ultravisokofrekvenčne oddajnike ali kot visokofrekvenčni filter v električnih kablih), ki so električni deli, enako primerni za uporabo v strojih ali napravah, ki se uvrščajo pod različne tarifne številke tega poglavja.

ODDELEK XVII

VOZILA, ZRAKOPLOVI, PLOVILA IN SPREMLJAJOČA TRANSPORTNA OPREMA

Dodatna opomba 2

Pojasnjevalne opombe k dodatni opombi 3 k oddelku XVI se uporabljajo mutatis mutandis tudi za ta oddelek.

POGLAVJE 86

ŽELEZNIŠKE IN TRAMVAJSKE LOKOMOTIVE, TIRNA VOZILA IN NJIHOVI DELI; ŽELEZNIŠKI IN TRAMVAJSKI TIRNI SKLOPI IN PRIBOR TER NJIHOVI DELI; MEHANIČNA (VKLJUČNO ELEKTROMEHANSKA) SIGNALNA OPREMA ZA PROMET VSEH VRST

8602

Druge tirne lokomotive; zalogovnik lokomotive

8602 10 00

Dieselsko-električne lokomotive

Večina dieselskih motorjev, ki se uporabljajo za vleko, je dieselsko-električnih.

8603

Samovozni železniški in tramvajski potniški in tovorni vagoni, razen vagonov iz tarifne številke 8604

8603 10 00

Napajani iz zunanjega vira električne energije

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8603 tretji odstavek, (A).

8606

Železniški ali tramvajski tovorni vagoni, nesamovozni

8606 91 10

Posebej izdelani za transport visoko radioaktivnih snovi ( Euratom )

Za uvrstitev pod to tarifno podštevilko morajo imeti železniški in tramvajski tovorni vagoni zaščitni oklep, ki predstavlja njihov integralni del in zagotavlja učinkovito zaščito okolja pred radioaktivnim sevanjem.

8606 91 80

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema izolirane ali hlajene tovorne vagone, razen tovornih vagonov iz tarifne podštevilke 8606 10 00.

Izolirani tovorni vagoni so vagoni, ki imajo hladilni vir (led, suhi led, evtetične plošče, tekoči plin itd.), ne pa hladilne naprave.

Hlajeni tovorni vagoni so izolirani vagoni, opremljeni s hladilno napravo (kompresijsko, absorbcijsko ali drugo).

8607

Deli železniških ali tramvajskih lokomotiv ali tirnih vozil

8607 11 00 do 8607 19 90

Podstavni vozički, osi, kolesa in njihovi deli

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

podstavke za lokomotive;

2.

dvojne podstavke, ki so kombinacija podstavka in dvoosja in se uporabljajo tudi za lokomotive;

3.

motorne podstavke (podstavki z vgrajenim električnim motorjem) za železniške motorne vagone, avtobuse, tovornjake in lokomotive;

4.

podstavke za železniške avtobuse in tovorne vagone.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi dele podstavkov in dvojnih podstavkov kot so na primer hidravlični blažilci.

Vendar pa so iz teh tarifnih podštevilk izključene vzmeti (tarifna številka 7320).

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi osi, v sklopih ali nesestavljene, ter kolesa in njihove dele, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8607, drugi odstavek, (2) in (3).

Gumijasti obroči in zračnice se ne uvrščajo kot deli koles podte tarifne podštevilke, temveč pod tarifno številko 4011 ali 4012.

8607 21 10 do 8607 29 00

Zavore in njihovi deli

Te tarifne podštevilke ne zajemajo naprav imenovanih „železniške zavore“ (tarifna številka 8608 00 00).

Prav tako so iz teh tarifnih podštevilk izključeni nekateri deli zavor, na primer pipe in ventili, kot tudi regulacijski ventili zračne zavore strojevodje (tarifna podštevilka 8481 20 90).

8607 91 10 do 8607 99 80

Drugo

Poleg delov, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8607, drugi odstavek, (4) in (8) do (11), se pod te tarifne podštevilke uvrščajo tudi vozni in spojni drogovi za lokomotive.

POGLAVJE 87

VOZILA, RAZEN ŽELEZNIŠKIH IN TRAMVAJSKIH TIRNIH VOZIL, TER NJIHOVI DELI IN PRIBOR

Splošno

1.

V kombinirani nomenklaturi izraz „nova vozila“ pomeni vozila, ki niso bila nikoli registrirana.

2.

V kombinirani nomenklaturi izraz „rabljena vozila“ pomeni vozila, ki so bila registrirana vsaj enkrat.

8701

Traktorji (razen traktorjev iz tarifne številke 8709 )

8701 10 00

Traktorji, ki se upravljajo stoje (brez sedeža)

Te tarifna podštevilka zajema predmete opreme, opisane v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8701 v šestem in sedmem odstavku, vključno traktorje, ki jih uporablja spremljevalec – pešec. Tovrstni traktorji se uporabljajo v glavnem v vrtnarstvu.

Zamenljiva oprema, namenjena za uporabo s tovrstnimi traktorji (brane, rala itd.), se kljub temu uvršča ločeno, četudi je montirana na traktorje, ki jih upravlja spremljevalec – pešec.

Vendar pa se pod tarifno številko, v katero se uvrščajo delovne enote, uvrščajo oprema in orodje, ki so stalno sestavljeni s podvozjem preko nekega stroja, s katerim predstavljajo enovito mehansko enoto. To se nanaša na motorne pluge in motorne kultivatorje (tarifna številka 8432).

8701 30 00

Traktorji goseničarji

Ta tarifna podštevilka zajema vozila tipa vlačilcev z zelo širokimi gosenicami za ravnanje smučišč ipd.

Stroji in delovne naprave, ki jih je, glede na njihove lastnosti, mogoče uporabljati kot zamenljive priključke (na primer za rezkanje ali ravnanje terena), se uvrščajo pod ustrezne tarifne številke (tarifna številka 8430, 8479 itd.), tudi če so prisotni z vozilom ali na njih montirani.

8701 90 11 do 8701 90 90

Drugo

Te tarifne podštevilke obsegajo tako imenovana „terenska vozila“, ki so namenjena, da se uporabljajo kot traktorji, in imajo naslednje lastnosti:

krmilo z dvema ročajema, na katera so nameščene ročice za krmiljenje; krmiljenje se izvaja z obračanjem obeh prednjih koles in temelji na avtomobilskem krmilnem sistemu (Ackermanov princip),

zavore na vseh kolesih,

samodejna sklopka in vzvratna prestava,

motor, posebno prirejen za uporabo na težavnem zemljišču in zmožen pri nizkem prenosnem razmerju zagotavljati dovolj moči za vleko priključene opreme,

moč se prenaša na kolesa prek gredi in ne prek verige,

pnevmatike imajo globoke profile, ki so prirejeni za neutrjen teren,

kakršna koli priključna naprava, npr. vlečna kljuka, ki vozilu omogoča, da vleče ali potiska najmanj dvakratno lastno suho težo,

vlečna zmogljivost vozila zadostuje za vleko prikolice brez zavore, ki je vsaj dvakrat težja od njega. To se lahko dokaže s tehnično dokumentacijo, priročnikom za uporabo, potrdilom proizvajalca ali nacionalnega organa, ki natančno v kilogramih določa vlečno zmogljivost in suho težo terenskega vozila (teža vozila brez kakršnih koli tekočin, potnikov ali tovora).

Če imajo vozila vse navedene značilnosti in so v skladu s pojasnjevalnimi opombami k tarifnim podštevilkam 8701 90 11 do 8701 90 50, se uvrstijo kot kmetijski ali gozdarski traktorji. Drugače se uvrstijo pod tarifno podštevilko 8701 90 90.

Če tako imenovana „terenska vozila“ nimajo navedenih lastnosti, se uvrstijo pod tarifno številko 8703.

Iz teh tarifnih podštevilk so izvzeti tudi tako imenovani „quads“ (tarifna številka 8703 ali tarifna podštevilka 9503 00 10 (glej pojasnjevalne opombe k tej tarifni podštevilki)).

8701 90 11 do 8701 90 50

Kmetijski traktorji (razen takih brez sedeža, za katerimi se hodi) in gozdarski traktorji, na kolesih

Te tarifne podštevilke zajemajo kmetijske in gozdarske traktorje, ki imajo vsaj tri kolesa in so obvezno namenjeni (zaradi njihove konstrukcije in opreme) za uporabo v kmetijstvu, vrtnarstvu in gozdarstvu.

Tovrstna vozila imajo hitrost omejeno na največ 45 km/h.

Njihovi motorji lahko dosežejo največjo vlečno silo, npr. pri zapori diferenciala.

Njihove pnevmatike imajo globok profil, primeren za uporabo v kmetijstvu, vrtnarstvu ali gozdarstvu.

Kmetijski traktorji so večinoma opremljeni s hidravlično napravo, ki omogoča kmetijskim orodjem (branam, plugom itd.) dvigovanje ali spuščanje. Imajo tudi napravo, ki omogoča odvzem moči motorja za druge stroje ali opremo ter priključno napravo za prikolice. Lahko so opremljeni tudi s hidravlično napravo za pogon mehanske nakladalne opreme (nakladalniki za seno, za kompost itd.), če jih je mogoče šteti kot pribor.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi posebno konstruirane kmetijske traktorje, kot so na primer traktorji z dvižnim podvozjem, ki se uporabljajo v vinogradih in drevesnicah, gorski traktorji ter traktorji za prevoz orodja.

Zamenljiva kmetijska oprema se uvršča pod svoje ustrezne tarifne številke, tudi če je v času carinjenja montirana na traktor (tarifna številka 8432, 8433 itd).

Posebna lastnost gozdarskih traktorjev je stalno nameščeni vitel za vleko hlodovine.

V skladu z opombo 2 k temu poglavju imajo lahko traktorji, ki se uvrščajo pod te tarifne podštevilke, nekatere lastnosti, ki jim omogočajo (poleg opravljanja njihove osnovne funkcije) prenašanje poljedelskih ali gozdarskih strojev, orodij, gnoja, semen itd.

Te tarifne podštevilke ne zajemajo vrtnih kosilnic (omenjene kot traktorske kosilnice ali vrtni traktorji), ki so opremljene s stalno napravo za rezanje in z ne več kot enim mestom za odvzem moči, namenjenim izključno za pogon naprave za rezanje (glej pojasnjevalne opombe k tarifnim podštevilkam 8433 11 10 do 8433 19 90).

8701 90 90

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

traktorje za javna dela in

2.

enoosne traktorje za kolenasta motorna vozila.

8703

Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz oseb (razen vozil iz tarifne številke 8702 ), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili

Ta tarifna številka vključuje „večnamenska vozila“, kot so motorna vozila, ki lahko prevažajo osebe in blago:

1.

Tipa „poltovornjak“:

Ta tip vozil ima navadno več kot eno vrsto sedežev in je oblikovan v dva ločena prostora, in sicer v zaprto kabino za prevoz oseb in v odprt ali pokrit predel za prevoz blaga.

Vendar je treba takšno vozilo uvrstiti pod tarifno številko 8704, če je največja notranja dolžina tal v prostoru za prevoz blaga večja od 50 % dolžine medosne razdalje vozila ali če ima več kot dve osi.

2.

Tipa „dostavno vozilo:

Vozilo tipa „dostavno vozilo“ z več kot eno vrsto sedežev mora ustrezati kriterijem iz pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 8703.

Vendar je treba vozilo tipa „dostavno vozilo“, ki ima eno vrsto sedežev ter nima stalnih pritrdilnih točk in opreme za namestitev sedežev in varnostne opreme v zadnjem delu vozila, uvrstiti pod tarifno številko 8704, ne glede na to, ali ima stalno steno ali pregrado med prostorom za osebe in prostorom za tovor ter okna na bočnih stenah ali ne.

8703 21 10 do 8703 24 90

Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami, z izmeničnim gibanjem bata

Glede definicije prostornine cilindrov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 8407 31, 8407 32, 8407 33 in 8407 34.

Te tarifne podštevilke vključujejo „motorna vozila za kombinirani prevoz ljudi in blaga tipa ‚karavan‘, ‚kombi‘“, in „večnamenska vozila“ iz pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 8703, peti in šesti odstavek.

Te tarifne podštevilke zajemajo tudi majhne dirkalne avtomobilčke (imenovane tudi „go-carti“) brez karoserije, opremljene z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečko, ki dosegajo razmeroma velike hitrosti.

8703 31 10 do 8703 33 90

Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dieselskim ali poldieselskim)

Te tarifne podštevilke vključujejo „motorna vozila za kombinirani prevoz ljudi in blaga tipa ‚karavan‘, ‚kombi‘“, in „večnamenska vozila“ iz pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 8703, peti in šesti odstavek.

8704

Motorna vozila za prevoz blaga

Pojasnjevalne opombe k tarifni številki 8703 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno številko.

Glede definicije prostornine cilindrov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 8407 31, 8407 32, 8407 33 in 8407 34.

Ta tarifna številka zajema terenska vozila, kolenaste šasije na štirikolesni pogon, pri katerih je v sprednjem delu dizelski motor in kabina za upravljanje. Zadnji del je sestavljen iz šasije na dveh kolesih brez opreme, vendar oblikovan tako, da ga je mogoče dopolniti z razno opremo.

Vendar ta tarifna številka ne zajema takšnih vozil, če so opremljena s kmetijsko opremo ali s kakšno drugo opremo za posebne namene (tarifna številka 8705).

8704 10 10 in 8704 10 90

Samorazkladalna (prekucniki), konstruirana za delo izven cestnega omrežja

1.

Ti tarifni podštevilki zajemata v glavnem vozila opremljena s sprednjim ali zadnjim prekucnim kesonom ali pa s kesonom z razklopnim dnom, in ki so posebej konstruirana za prevoz peska, gramoza, zemlje, kamna itd.. Namenjena so za delo v kamnolomih, rudnikih, na gradbiščih stavb ali cest, na letališčih in v pristaniščih. Primeri, ki ponazarjajo različne vrste prekucnikov, so podani na koncu teh opomb.

2.

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi manjša tovrstna vozila, ki se uporabljajo na gradbiščih za prenašanje zemlje, proda, svežega cementa in betona itd. Ta vozila imajo toga ali kolenasta podvozja, so na dvo- ali štirikolesni pogon, imajo prekucni kason, nameščen nad eno osjo, nad drugo pa voznikov sedež. Slednji običajno ni v kabini.

 

Image

 

Image

 

Image

8704 21 10

Posebej prirejena za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8704 21 31 do 8704 21 99

Druga

Te tarifne podštevilke vključujejo „motorna vozila za kombinirani prevoz ljudi in blaga tipa ‚karavan‘, ‚kombi‘“ iz pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 8704, drugi odstavek.

8704 22 10

Posebej prirejena za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8704 23 10

Posebej prirejena za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8704 31 10

Posebej prirejena za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8704 31 31 do 8704 31 99

Druga

Te tarifne podštevilke vključujejo „motorna vozila za kombinirani prevoz ljudi in blaga tipa ‚karavan‘, ‚kombi‘“ iz pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 8704, drugi odstavek.

8704 32 10

Posebej prirejena za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8707

Karoserije (vključno kabine) za motorna vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705

8707 10 10

Za industrijsko sestavljanje

V smislu te tarifne podštevilke se izraz „za industrijsko sestavljanje“ nanaša samo na karoserije, ki se uporabljajo pri sestavljanju motornih vozil ali v proizvodnih obratih (ali karoserije, ki jih uporabljajo proizvajalci pri delnem sestavljanju) za proizvodnjo novih vozil.

Ta tarifna podštevilka se lahko uporablja samo za karoserije, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo novih motornih vozil, ki se sama uvrščajo pod to tarifno podštevilko. Iz tega sledi, da se ta tarifna podštevilka ne uporablja za podobne karoserije, ki se uporabljajo kot rezervni deli.

8707 90 10

Za industrijsko sestavljanje: traktorjev iz tarifne podštevilke 8701 10 ; vozil iz tarifne številke 8704 , z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dieselskim ali poldieselskim), s prostornino cilindrov do vključno 2  500 cm3 , ali z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami, s prostornino cilindrov do vključno 2  800 cm3 ; motornih vozil za posebne namene iz tarifne številke 8705

Glej pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8707 10 10.

Glede definicije prostornine cilindra glej pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 8407 31, 8407 32, 8407 33 in 8407 34.

8708

Deli in pribor za motorna vozila iz tarifnih številk 8701 do 8705

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8707 10 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi na dele in pribor, namenjene za industrijsko sestavljanje.

8708 70 91

Pesto kolesa v obliki zvezde, vlivana v celem, jeklena ali železna

Pesta koles iz te tarifne podštevilke se uporabljajo pretežno za avtobuse in vozila za prevoz blaga. So oblikovana v obliki zvezde, običajno s petimi ali šestimi kraki, konstruirana pa za uporabo z ločljivimi platišči.

8708 70 99

Drugo

Poleg delov in pribora, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8708, drugi odstavek, (K), zajema ta tarifna podštevilka tudi uteži za uravnoteženje koles.

8708 80 55

Stabilizacijski drogovi; drugi torzijski drogovi

Stabilizacijski drogovi so vzmeti za vozila, ki prenašajo vzmetne sile iz ene strani vozila na drugo.

Večinoma sestojijo iz jeklenih palic krožnega prereza in so v glavnem ukrivljene v obliko črke „U“.

Njihove značilne oblike so naslednje:

 

Image

Torzijski drogovi so jeklene palice, ki so večinoma okrogle, včasih pa so lahko kvadratne, okroglaste ali pa se pojavljajo v svežnjih pravokotnih palic

Torzijski drogovi so linearni, torej, torzijska sila, ki se uporabi na enem koncu palice, je sorazmerna kotu torzijskega momenta, ki ga proizvaja.

Njihove značilne oblike so naslednje:

Image

8708 99 10 do 8708 99 97

Drugo

Te tarifne podštevilke ne zajemajo:

(a)

šasij tovornih vozil iz tarifnih številk 8702 do 8704 brez motorja, vendar s kabino za voznika (tarifne številke 8702 do 8703 ali 8704);

(b)

naslanjal za glavo v sedežih motornih vozil (tarifna številka 9401 ali 9404).

8709

Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil

8709 11 10

Posebej prirejena za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8709 19 10

Posebej prirejena za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

8712 00

Dvokolesa in druga podobna kolesa (tudi dostavni tricikli), brez motornega pogona

Ta tarifna številka vključuje nekompletna dvokolesa, ki imajo osnovne značilnosti kompletnih koles (splošno pravilo 2 (a) za razlago kombinirane nomenklature).

Nekompletno dvokolo, sestavljeno ali nesestavljeno, se uvrsti pod tarifno številko 8712 00, če vsebuje okvir, vilice in vsaj dva izmed naslednjih elementov:

komplet koles,

pogonsko garnituro (glej pojasnila k tarifni podštevilki 8714 96 30),

krmilno enoto (z balanco in ročicami),

zavorni mehanizem.

8713

Vozički za invalidne osebe, z motornim ali drugačnim mehanskim pogonom ali brez takega pogona

8713 90 00

Drugi

Motorno vozilo, posebej oblikovano za invalidne osebe, se razlikuje od vozil iz tarifne številke 8703 predvsem zaradi naslednjih lastnosti:

največja hitrost 10 km/h, tj. hitrost pri hitri hoji;

največja širina 80 cm;

2 kompleta koles, ki se dotikajo tal;

posebne značilnosti, ki so v pomoč pri invalidnosti (na primer naslon za noge, ki stabilizira noge).

Takšna vozila imajo lahko:

dodatni komplet koles (protinagibni);

krmilne in druge komande (na primer krmilno palico) za lažje upravljanje; takšne komande so običajno pritrjene na enega od naslonov za roke nikoli niso v obliki ločenih nastavljivih krmilnih podpor.

Ta podštevilka zajema vozila na električni pogon, podobna invalidskim vozičkom, ki se uporabljajo samo za prevoz invalidnih oseb. Njihov videz je lahko takšen:

Image

Vendar so skuterji na motorni pogon (mobilnostni skuterji), opremljeni z ločeno nastavljivimi krmilnimi podporami, izključeni iz te podštevilke. Imajo lahko naslednji videz in se uvrščajo pod tarifno številko 8703:

 

Image

8714

Deli in pribor vozil iz tarifnih številk 8711 do 8713

8714 91 10 do 8714 99 90

Drugi

Te tarifne podštevilke zajemajo dele in pribor, namenjene za proizvodnjo, opremljanje ali popravilo:

1.

prikolic za bicikle in motorna kolesa;

2.

koles s pomožnim motorjem, npr. koles, ki se jih poganja s pomočjo pedalin, ki so opremljena s pomožnim motorjem (s prostornino valjev, ki ne presega 50 cm3) in

3.

drugih koles (vključno dostavnih triciklov), ki niso opremljena z motorjem.

8714 94 20

Zavore

Ta tarifna podštevilka zajema pesta z zavoro in zavore za pesta.

Pesta z zavoro delujejo običajno na nasprotnosmerni pritisk na pedalo.

Vendar pa se bobnasto zavorno za pesto aktivira ročno preko žice ali palice.

Tipične oblike so naslednje:

 

Image

8714 94 90

Deli

Ta tarifna podštevilka zajema zavorne vzvode.

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema gumijastih zavornih ploščic (tarifna podštevilka 4016 99 97) in zavornih vodil (v glavnem tarifna podštevilka 8307 10 00 ali 8307 90 00).

8714 96 30

Pogonske garniture

Pogonske garniture običajno vsebujejo:

gonilno os (glej sliko 1),

enega ali več verižnikov (imenovani tudi zobniki ali zobniški prenosi), pritrjenih na desno gonilko (glej sliko 2), in

levo gonilko (glej sliko 3).

Z uporabo splošnega pravila 2 (a) za razlago kombinirane nomenklature se izdelek uvrsti pod to podštevilko kot nekompleten izdelek (sestavljen ali nesestavljen), če ima na primer:

enega ali več verižnikov, pritrjenih na desno gonilko,

enega ali več verižnikov, pritrjenih na desno gonilko in levo gonilko, ali

enega ali več verižnikov, pritrjenih na desno gonilko in gonilno os.

Slika 1

Image

 

Slika 2

Image

 

Slika 3

Image

8714 99 50

Prednje in zadnje verižne prestave („derailleur“ menjalniki)

Verižne prestave „derailleur“ pod to tarifno podštevilko so mehanizmi, ki omogočajo premikanje verige kolesa preko prednjih ali zadnjih zobnikov. Komplet verižnih prestav običajno sestoji iz vsaj enega menjalnika (prednjega ali zadnjega, glej sliki) in prestavne ročice, ki je z menjalnikom povezana preko kabla. Ko kolesar med pritiskanjem na pedala premakne ročico, sprememba v napetosti kabla povzroči, da se menjalnik premakne vstran in s tem „iztiri“ verigo na drug zobnik.

Pod to tarifno podštevilko so zajeti prednji ali zadnji verižni menjalniki, ki se pojavljajo samostojno ali v nesestavljenem kompletu s kabli ali prestavnimi ročicami. Prestavne ročice in kabli, ki se pojavljajo samostojno, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 8714 99 90 kot deli.

Image

Prednji menjalnik

Image

Zadnji menjalnik

8716

Priklopniki in polpriklopniki; druga vozila brez lastnega pogona; njihovi deli

8716 10 92 in 8716 10 98

Priklopniki in polpriklopniki za bivanje ali kampiranje

„Masa“ pomeni maso vozila z vsem, kar je stalno pritrjeno in z opremo vred.

8716 39 10

Posebej prirejeni za transport visokoradioaktivnih snovi ( Euratom )

Pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8606 91 10 se uporabljajo mutatis mutandis tudi za to tarifno podštevilko.

POGLAVJE 88

ZRAKOPLOVI, VESOLJSKA VOZILA IN NJIHOVI DELI

Dodatna opomba 1

Med stalne dele opreme ne spada na primer reševalna oprema (npr. reševalni čolni, padala in korita za zasilni izhod iz letala) ter zamenljiva oprema za oborožitvene naprave.

Kadar se nekompletni ali nedokončani stroj uvršča kot kompletni proizvod na osnovi splošnega pravila 2 (a) za uporabo kombinirane nomenklature, se pri določanju ustrezne podštevilke upošteva teža pri križarjenju.

 

8802

Drugi zrakoplovi (npr helikopterji, letala); vesoljska vozila (vključno s sateliti) in sredstva za orbitalno ali izvenorbitalno lansiranje vesoljskih vozil

8802 11 00 in 8802 12 00

Helikopterji

Ti tarifni podštevilki zajemata stroje, katerih dvigovanje in pogon zagotavlja en ali dva rotorja na motorni pogon.

POGLAVJE 89

LADJE, ČOLNI IN PLAVAJOČE KONSTRUKCIJE

Dodatna opomba 1

Izraz „plovila, konstruirana za morsko plovbo“ pomeni plovila, ki lahko (zaradi njihove konstrukcije in opreme) plovejo po morju celo v slabem vremenu (ob vetru moči 7 in več po Beaufortovi lestvici). Takšna plovila so običajno opremljena z vododržnimi krovi in vododržno nadgradnjo.

Izraz „celotna dolžina trupa“ pomeni dolžino trupa, merjeno od skrajnega sprednjega dela ladijskega nosu do skrajnega zadnjega dela krme, vendar brez izpostavljenih delov (poševnika na ladijskem nosu in krmila).

Izraz „za morsko plovbo“ pomeni plovila in zračnoblazinska plovila, ki ustrezajo zgornjim pogojem in ne glede na to, ali se dejansko uporabljajo v obalni plovbi, v morskih rokavih ali širokih rečnih ustjih ali na jezerih.

Poudariti je še treba:

1.

da se plovila, krajša od 12 metrov, konstruirana za morsko plovbo, štejejo za „ribiške ladje“ samo v primeru, da so posebej konstruirana za poklicno ribarjenje, četudi se lahko priložnostno uporabljajo za zabavo;

2.

da izraz „rešilni čolni“ pomeni plovila, nameščena na morskih plovilih za reševanje posadke in potnikov v primeru, ko je ladja v nevarnosti. Ta izraz pomeni tudi rešilne čolne, ki so nameščeni na primernih mestih na obali in so v morebitno pomoč ladjam v nevarnosti.

 

8901

Potniške ladje, izletniške ladje, trajekti, tovorne ladje, barže in podobna plovila za prevoz oseb ali blaga

Pontoni in maoni se ne uvrščajo pod to tarifno številko, temveč glede na material, iz katerega so sestavljeni (na primer tarifna številka 7308).

8901 90 10

Za morsko plovbo

Plovila za prevažanje vlekov se prav tako uvrščajo pod to tarifno podštevilko. Tradicionalna vrsta kontejnerja na teh ladjah je zamenjana z vleki, ki pridejo po vodi neposredno v matično ladjo, ki je razdeljena na vertikalne oddelke, v katere se lahko namestijo po trije do štirje vleki. Takšne ladje so opremljene z ladijskimi dvigali na premičnih podstavkih, s podvodnimi dvižnimi ploščadmi ali drugimi sredstvi za nakladanje, ravnanje z blagom in njegovo razkladanje.

Pod to tarifno podštevilko je mogoče uvrstiti samo matično ladjo. Vleki se v procesu transporta uporabljajo najprej kot čolni za notranji promet, nato kot kontejnerji za plovbo in na koncu spet kot čolni. Zaradi tega se uvrščajo pod tarifno podštevilko 8901 90 90.

8904 00

Vlačilci in potiskači

Glede uvrščanja pontonov in maonov trupov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8901.

8904 00 91 in 8904 00 99

Potiskači

Plovila, konstruirana kot potiskači in vlačilci, kot so opisana v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 8904, v drugem odstavku, se v vsakem primeru uvrščajo pod ti tarifni podštevilki.

8905

Plovila-svetilniki, gasilska plovila, plavajoči bagri, plavajoče dvigalne naprave in druga plovila, pri katerih je plovba podrejena njihovi glavni funkciji; plavajoči doki; plavajoče ali potapljajoče se vrtalne ali proizvodne ploščadi

Glede uvrščanja pontonov in maonov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8901.

8906

Druga plovila, vključno z vojnimi ladjami in reševalnimi čolni, razen čolnov na vesla

Glede uvrščanja pontonov in maonov glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8901.

ODDELEK XVIII

OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI, KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI ALI KIRURŠKI INSTRUMENTI IN APARATI; URE; GLASBILA; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

POGLAVJE 90

OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI, KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI ALI KIRURŠKI INSTRUMENTI IN APARATI; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

9001

Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tarifne številke 8544 ; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov

Ta tarifna številka zajema predmete, ki se uporabljajo na vidni svetlobi ter predmete, ki se uporabljajo za nevidni del svetlobnega spektra (infrardeči in ultravijolični).

Vendar pa ta tarifna številka ne zajema elektronskih „optičnih“ elementov, na primer elektrostatičnih leč, elektromagnetnih leč in t.i. elektronskih leč (v glavnem poglavje 85).

9001 10 10 in 9001 10 90

Optična vlakna, snopi optičnih vlaken in kabli iz optičnih vlaken

Ti tarifni podštevilki ne zajemata konektorjev in adapterjev za spajanje optičnih vlaken, snopov optičnih vlaken in kablov iz optičnih vaken.

Glej tudi pojasnjevalne opombe k tarifni podštevilki 8536 70 00.

9001 20 00

Listi in plošče iz polarizirajočega materiala

Ta tarifna podštevilka vključuje folije iz polarizirajočega materiala v zvitkih, na primer za uporabo pri proizvodnji modulov LCD.

Image

9001 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

rubine in druge optične elemente za laserje;

2.

Fresnelove plastične leče, ki se na primer uporabljajo kot povečevalni zasloni za televizijske sprejemnike.

9004

Očala, naočniki in podobni izdelki, korektivni, zaščitni ali drugi

Vrvice, verižice in podobni izdelki (na primer „vrvice za očala“ ali „verižice za očala“) za izdelke iz te tarifne številke, s končnimi zankami ali brez njih, se ne štejejo za del ali pribor, ker niso sestavni del teh izdelkov niti ne izboljšajo njihove uporabnosti. Zato se uvrstijo glede na material, iz katerega so izdelani (na primer tarifne številke 5609, 6307, 7117, 7315 ali 7616).

9005

Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in njihova stojala; drugi astronomski instrumenti in njihova stojala, razen instrumentov za radio astronomijo

Ta tarifna številka zajema naprave za ojačenje svetlobe pri nočnem opazovanju.

9006

Fotografski aparati (razen kinematografskih); fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen žarnic na razelektrenje iz tarifne številke 8539

9006 10 00

Aparati za pripravljanje tiskarskih plošč ali valjev

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9006, del (I), tretji odstavek, (17).

9010

Aparati in oprema za fotografske (tudi kinematografske) laboratorije, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; negatoskopi; zasloni za projekcije

9010 50 00

Drugi aparati in oprema za fotografske (tudi kinematografske) laboratorije; negatoskopi

Ta tarifna podštevilka zajema aparate za osvetljevanje tiskanih vezij na ploščo, in sicer s pomočjo negativov oblik vezij z eksponiranjem na ploščo vezja. Aparat sestoji predvsem iz osvetljevalne komore, opremljene z ultravijoličnimi žarnicami, v kateri sta nameščena fotografski negativ in plošča izolacijskega materiala. V tej komori se plošča v vakuumu izpostavi stiku z negativom.

9013

Sklopi s tekočimi kristali (LCD), ki ne pomenijo izdelkov, podrobneje opisanih v drugih tarifnih številkah; laserji, razen laserskih diod; druge optične naprave in instrumenti, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

9013 80 90

Druge

Ta tarifna podštevilka zajema povečevalne zaslone za televizijske aparate, ki so sestavljeni iz optičnega elementa (Fresnelove leče) iz plastičnih mas, okvirja in sistema kovinskih palic, konstruiranih posebej za fiksiranje zaslona pred televizijski ekran.

9017

Instrumenti in aparati za risanje, označevanje in matematično računanje (npr. risalni aparati, pantografi, kotomeri, risalni pribori v kompletu, logaritemska računala, računala v obliki okrogle plošče); ročni instrumenti za merjenje dolžine (npr. merilne palice in trakovi, mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

9017 10 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema risalne deske, opremljene s pantografi ali podobnimi napravami.

9017 20 05 do 9017 20 90

Drugi instrumenti za risanje, označevanje ali matematično računanje

Te tarifne podštevilke zajemajo:

1.

koordinatografe, ki niso konstruirani za fotogrametrijo;

2.

šablone za črke, ki so nedvoumno konstruirane kot instrument za risanje ali označevanje.

9018

Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati, vključno s scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida

9018 50 10

Neoptični

Poleg ultrazvočne diagnostične opreme za splošno rabo, ta tarifna podštevilka zajema posebne naprave za ultrazvočno preiskavo oči (kot na primer tiste za določanje debeline roženice, očesnih leč in dolžine zrkla).

9018 90 84

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

električne defibrilatorje za dajanje sunkov pri oživljanju funkcij srca. Ob teh instrumentih, ki so opremljeni z generatorjem sunkov in dvema defibrilacijskima elektrodama, se prikazuje tudi pacientov elektrokardiogram (EKG), ki se prikazuje na zaslonu ali je natisnjen v vgrajenem tiskalniku;

2.

medicinske naprave za vpihovanje plinov v človekovo trebušno votlino zaradi preiskave raznih organov z endoskopom. Na te naprave, opremljene z merilnimi instrumenti in prikazovalniki, sta priključeni dve gumijasti cevi, katerih konca sta povezana z zaustavljalnim jezičkom ter dolgo iglo;

3.

medicinske sesalne črpalke za izčrpavanje izločkov, ki sestoji iz črpalke in sesalne naprave in se uporablja v operacijskih dvoranah ter rešilnih avtomobilih;

4.

kontracepcijske spirale (IUD), narejene iz plastične mase skupaj z bakreno žico, z vgrajenim bakrom v obliki koloida ali hormoni.

9021

Ortopedski pripomočki, tudi bergle, kirurški pasovi in kilni pasovi; opornice in drugi pripomočki za zlome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in drugi pripomočki, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravili hibo ali invalidnost

Za potrebe te tarifne številke, se izraz „da bi odpravile hibo ali invalidnost“ nanaša le na priprave, ki dejansko zamenjajo ali prevzamejo funkcijo invalidnega dela telesa ali dela telesa s hibo.

Ta tarifna številka ne zajema priprav, ki le lajšajo učinek hibe ali invalidnosti.

Ta tarifna številka ne zajema pripomočkov, ki se uporabljajo za stomo (tarifna podštevilka 3006 91 00).

9021 39 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

plošče, ki stalno ostanejo v telesu in nadomeščajo del kosti ali celo kost;

2.

tkani trakovi iz sintetičnih vlaken, ki se vgrajujejo v koleno kot nadomestek za kolenske vezi v primerih kronične nestabilnosti kolena zaradi raztegnjenih vezi.

9021 40 00

Aparati za izboljšanje sluha, razen delov in pribora

Ta tarifna podštevilka zajema priprave, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tej tarifni številki, del (IV), četudi so v obliki očal.

9021 50 00

Aparati za vzpodbujanje dela srčnih mišic, razen delov in pribora

Ta tarifna podštevilka zajema samo prave srčne vzpodbujevalnike. V skladu z opombama 1 in 2 k temu poglavju, se deli in pribor srčnih vzpodbujevalnikov, kot so na primer ohišja, polovice ohišij, prevleke ohišij in elektrode, uvrščajo ločeno pod tarifno podštevilko 9021 90 90.

Ločeno dobavljene primarne baterije in električni akumulatorji za srčne vzpodbujevalnike se uvrščajo pod tarifno številko 8506 ali 8507. Polnilniki s transformatorjem za polnjenje akumulatorja v vsajenem vzpodbujevalniku z indukcijo električnega toka v vzpodbujevalnik, se uvrščajo pod tarifno številko 8504.

9021 90 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema naslednje naprave, ki nadomeščajo pomanjkljivost (defekt) ali nezmožnost (invalidnost):

1.

naprave, ki se vsajajo v človeško telo kot dispenzer zdravil in so nameščene v skupnem ohišju s „črpalko za zdravila“, virom energije in rezervoarjem za zdravilo;

2.

„obročaste proteze“, na primer obroči iz nerjavečega jekla, prevlečeni z dvema plastema plastične mase in fibrilnega materiala iz umetnih vlaken. Te naprave se kirurško vsadijo v srčno zaklopko, da ji omogočijo zapiranje, na primer v primeru nezadostnega zapiranja srčnih zaklopk;

3.

„dežnikaste“ filtre, ki se vsadijo v srčno veno (vena cava inferior), z namenom zaščite pred srčno trombozo in embolijo. Sestoje iz majhnega okvirja v obliki dežnika, ki je izdelan iz zlitine nerjavečega jekla, ki je prekrita s tanko plastjo sintetičnega elastičnega materiala in ki se kot dežnik odpre v veni;

4.

stalne plastične iztegovalce sečevodov. To so kosmate naprave v obliki palice, ki se vsadijo v sečevod, da omogočajo tok urinu.

9022

Rentgenski aparati in aparati z alfa, beta ali gama žarki za medicinsko, kirurško, zobozdravniško, veterinarsko ali drugo uporabo, vključno z aparati za radiografijo ali radioterapijo, rentgenske cevi in drugi generatorji rentgenskih žarkov, visokonapetostni generatorji, komandne plošče in komandne mize, zasloni, mize, stoli in podobno za preiskovanje in zdravljenje

9022 12 00

Aparati za računalniško tomografijo

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni podštevilki 9022 12.

Vendar pa se video rekorderji, ki niso vgrajeni v rentgenski aparat, ki digitalizirajo, urejajo in shranjujejo analogne video signale in so opremljeni z zunanjo video kamero, uvrščajo pod tarifno številko 8543. Običajno imajo analogni ali digitalni konverter, procesni računalnik, zaslone in magnetni trak ali disketni spomin.

9022 90 00

Drugo, vključno z deli in priborom

Ta tarifna podštevilka zajema berilijeva okna za rentgenske cevi.

9025

Hidrometri in podobni plavajoči instrumenti, termometri, pirometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez nje

9025 11 20 in 9025 11 80

Tekočinski, za direktno odčitavanje

Termometri „za direktno odčitavanje“ so termometri, pri katerih se temperatura pokaže na lestvici v obliki gladine tekočine v termometru.

9026

Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih (npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tarifne številke 9014 , 9015 , 9028 ali 9032

9026 20 20 do 9026 20 80

Za merjenje ali kontrolo tlaka

Te tarifne podštevilke zajemajo napihovalnike za zračnice, ki imajo merilnike tlaka in štejejo za merilnike tlaka, tudi če niso konstruirani za povezovanje z zunanjim virom oskrbe, temveč imajo svoj lasten rezervoar za stisnjen zrak.

9027

Instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize (npr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo viskoznosti, poroznosti, raztezanja, površinske napetosti in podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z ekspozimetri); mikrotomi

9027 10 10

Elektronski

Ta tarifna podštevilka zajema laserske števce delcev, ki so v zraku. To so elektronske naprave, ki ugotavljajo ali prikazujejo na zaslonu vsebnost prahu filtriranega zraka, na primer v industrijskih obratih ali na medicinskem področju. Prašni delci v zraku povzročajo sipanje laserske svetlobe v merilni komori naprave. Ta svetloba se kasneje skoncentrira v žarek s pomočjo sistema leč, posname s pomočjo fotodiode, nato pa prevede v električni signal. Ob predhodno vnešenem merodajnem podatku se določi razmerje med prašnimi delci, rezultat pa se prikaže na digitalnem prikazovalniku instrumenta, ali pa se natisne za zunanjem tiskalniku. Preko vmesnika je rezultat merjenja v obliki električnega signala mogoče poslati po kablu v računalnik.

9027 30 00

Spektrometri, spektrofotometri in spektrografi na podlagi optičnega sevanja (ultravijoličnega, vidnega, infrardečega)

Ta tarifna podštevilka zajema mikroprocesorsko krmiljene elektronske naprave (večkanalne optične analizatorje) za merjenje in analizo valovnih dolžin optičnih signalov za spektralne analize. Valovne dolžine optičnih signalov, merjene z detektorji, se spreminjajo v digitalne električne signale in primerjajo z referenčnimi vrednostmi (analiziranimi). Rezultat primerjave obdela računalnik in ga prikaže na prikazovalniku na zunanjih monitorjih, ki se lahko povežejo z napravo.

9027 50 00

Drugi instrumenti in aparati na podlagi optičnega sevanja (ultravijoličnega, vidnega, infrardečega)

Ta tarifna podštevilka zajema elektronske naprave, ki se uporabljajo v bolnišničnih kemijskih laboratorijih za popolnoma avtomatizirano analiziranje krvnega seruma. Sestojijo predvsem iz analizatorja (z napravo za pripravo vzorca, mehanizmom za odmerjanje reagentov in fotometričnega merilnega instrumenta na podlagi halogenske žarnice in detektorskih fotodiod), krmilnega in obdelovalnega sistema (z mikroprocesorji in zaslonom za prikaz merilnih rezultatov) in tiskalnika za tiskanje rezultatov. Vse tri naprave so med seboj povezane z električnimi kabli.

9027 80 99

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema omarice za klimatske preizkuse. Opremljene so s tlačno komoro, električnim grelnikom, vlažilnikom zraka in električno krmilno enoto, v kateri so elektronske komponente izpostavljene specifičnemu pritisku, temperaturi in vlažnosti zraka, ki ustvarjajo umetne vplive in pogoje okolja, ki običajno nastopajo pri specifični uporabi elektronskih komponent, z namenom preizkusiti njihovo dobo delovanja, izolacijo itd.

9030

Osciloskopi, spektralni analizatorji in drugi instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo električnih veličin, razen merilnikov iz tarifne številke 9028 ; instrumenti in aparati za merjenje in odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih ali drugih ionizirajočih sevanj

V skladu s splošnim pravilom 3 (b) za razlago kombinirane nomenklature, se instrumenti in aparati, ki se lahko uporabljajo tako za merjenje in preverjanje električnih kot neelektričnih velikosti, kljub temu uvrščajo pod tarifno številko 9030, če njihova narava nedvoumno kaže na to, da se uporabljajo predvsem za merjenje in preverjanje električnih veličin. Tak primer so na primer oscilografi s katodnimi cevmi in oscilografi ter oscilografi z vidnimi žarki in UV-žarki (tarifni podštevilki 9030 20 10 in 9030 20 99).

Vendar pa se pod to tarifno številko ne uvrščajo instrumenti in aparati, katerih bistvenih značilnosti ni mogoče ugotoviti, saj se v enaki meri uporabljajo za merjenje tako električnih kot neelektričnih veličin. V skladu s splošnim pravilom 3 (c) za razlago kombinirane nomenklature, se instrumenti za preizkušanje motorjev za vozila in sistemov za vžig z merjenjem električnih veličin, kot so napetost, upornost, in neelektričnih veličin kot so hitrost, rotacija, kontaktni kot stika in položaj kontakta stikala zavor, uvrščajo pod tarifno številko 9031.

9030 20 30

Drugi, z napravo za registriranje

Ta tarifna podštevilka zajema oscilografe na podlagi vidnih ali UV žarkov za merjenje in beleženje hitrih sprememb električnih veličin. Ti instrumenti so znani tudi kot vidno-svetlobni, UV-svetlobni rekorderji ali kot tokokrožni oscilografi. Te naprave beležijo signale, ki so posledica periodičnih fenomenov, in sicer s pomočjo vidne svetlobe ali UV svetlobe na fotoobčutljiv papir.

9030 39 00

Drugi, z napravo za registriranje

Ta tarifna podštevilka zajema električne testirne naprave ali sisteme, ki ugotavljajo zmogljivost tiskanih vezij, polprevodnikov, čipov ali drugih elektronskih komponent. Te naprave pokažejo na zaslonu vsako okvaro, kot na primer kratke stike ali prekinjene tokokroge, s pomočjo merjenja ali preverjanja električnih veličin kot so kapacitivnost, induktivnost, impendanca, upornost in napetost.

Te naprave in sisteme običajno sestavlja merilna komora (z vnašalno tipkovnico, programskim spominom in s CRT terminalom), ki izvaja merjenja in rezultate primerja z referenčnimi vrednostmi in jih prikazuje na zaslonu. Del teh naprav je tudi krmilna enota (s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov), izhodni tiskalnik za tiskanje rezultatov preizkusa ter naprava za razvrščanje preizkušanih komponent po njihovih specifičnih vrednostih ter za njihovo ločevanje od pokvarjenih.

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema električnih naprav za preverjanje, četudi so sklopi integriranih vezij ali drugih elektronskih komponent hermetično zaprti (tarifna številka 9031).

9030 82 00

Naprave za merjenje ali testiranje polprevodniških rezin ali naprav

Ta tarifna podštevilka zajema testne naprave ali sisteme, ki merijo ali preverjajo električne veličine kot so volti, frekvenca itd., z namenom preiskave rezin, čipov in drugih polprevodniških naprav in prikazovanje napak na prikazovalnikih kot odstopanja od predhodno nastavljenih vrednosti.

Te naprave in sisteme običajno sestavlja merilna komora (z vnašalno tipkovnico, programskim spominom in s CRT terminalom), ki izvaja merjenja in rezultate primerja z referenčnimi vrednostmi in jih prikazuje na zaslonu. Del teh naprav je tudi krmilna enota (s strojem za avtomatsko obdelavo podatkov), izhodni tiskalnik za tiskanje rezultatov preizkusa ter naprava za razvrščanje preizkušanih komponent po njihovih specifičnih vrednostih ter za njihovo ločevanje od pokvarjenih.

Vendar pa ta tarifna podštevilka ne zajema električnih naprav za preverjanje, ali so sklopi integriranih vezij ali drugih elektronskih komponent hermetično zaprti (tarifna številka 9031).

9031

Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; projektorji profilov

9031 20 00

Merilne mize

Merilne mize za črpalke za vbrizgavanje goriva dieselskih motorjev sestojijo iz elektromotorja in priprave z injektorji in graduiranimi steklenimi cevmi za nadziranje količine izbrizgane tekočine črpalke; lahko so opremljene tudi s pomožnimi aparati (s stroboskopom), s katerimi je mogoče natančno določiti trenutek vbrizga goriva.

9031 80 32 in 9031 80 34

Za merjenje in preverjanje geometrijskih veličin

Primeri geometričnih veličin so: dolžina, razdalja, presek, premer, krivuljnost, kot, nagib in površinska hrapavost.

Ti tarifni podštevilki ne zajemata interferometrov za preverjanje ravnosti površin, ki se uporabljajo v laboratorijih (tarifna podštevilka 9027 50 00).

9031 80 91

Za merjenje ali preverjanje geometrijskih veličin

Glej pojasnjevalne opombe k tarifnima podštevilkama 9031 80 32 in 9031 80 34.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi vodne tehtnice.

POGLAVJE 91

URE IN NJIHOVI DELI

9102

Ročne, žepne in druge osebne ure, vključno štoparice, razen tistih, iz tarifne številke 9101

Ta tarifna številka zajema kombinacije ur z elektronskim računskim strojem, ki se pojavljajo v obliki ročnih ali žepnih ur.

Ta tarifna številka ne zajema elektronskih računalnikov z vgrajenim prikazovalnikom za čas in datum ter budilko (tarifne podštevilke 8470 10 00, 8470 21 00 ali 8470 29 00).

9111

Ohišja za osebne ure in deli ohišij

Jermenčki, pasovi in zapestnice, pritrjeni na ohišja, se uvrščajo z ohišji za ure. Vendar pa se tovrstni proizvodi v primeru, da se sicer uvažajo skupaj z ohišji, niso pa nanje pritrjeni, uvrščajo pod svoje ustrezne tarifne številke kot usnjeni jermeni, pasovi ali zapestnice, uvoženi posebej (tarifna številka 9113).

9114

Drugi deli ur

9114 10 00

Vzmeti, vključno lasne vzmeti

Ta tarifna podštevilka zajema vse vzmeti, ki se uporabljajo v urah ali urnih mehanizmih.

Razen glavnih in lasnih vzmeti so primeri vzmeti, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, še naslednji:

1.

drsne vzmeti;

2.

krmilne vzmeti in

3.

zatične vzmeti, ravnotežne vzmeti, napetostne vzmeti in križne vzmeti.

Ta tarifna podštevilka ne zajema vzmeti za ohišja ur in za podobna ohišja, ki predstavljajo dele za splošno rabo v smislu opombe 2 k oddelku XV.

Glavne vzmeti, vgrajene v njihovih ohišjih, se uvrščajo pod tarifno podštevilko 9114 90 00.

9114 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

sklope električnih in elektronskih komponent, ki predstavljajo nedvoumno prepoznavni del ure (na primer elektronski zvonec);

2.

predmete, znane kot „vijaki za nastavljanje“;

3.

zagozde (v glavnem iz plastičnih mas), nameščene med ohišje ure in njen pogonski mehanizem in

4.

kvarčne oscilatorje za ure (kvarčni resonatorji z elektronskim mikrovezjem za ohranjanje oscilacij).

POGLAVJE 92

GLASBILA; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

9207

Glasbila, katerih zvok se proizvaja električno ali se mora ojačati električno (npr. električne orgle, električne kitare, električne harmonike)

9207 10 30

Digitalni klavirji

V nasprotju s sintetizatorji in klaviaturami, ustreza obseg in velikost tipkovnice natančno tipkovnici akustičnega klavirja (tarifna številka 9201). Uporabljajo vzorec zvoka, ki je karseda podoben klavirskemu. Tudi delovanje, vključno pedalov, ustreza tistemu pri klavirju. Praviloma imajo vgrajene ojačevalce in zvočnike.

9207 10 50

Sintetizatorji

Sintetizatorji se razlikujejo od drugih glasbil iz tarifne podštevilke 9207 10 po tem, da razen reprodukcije predprogramiranega zvoka (ali prednastavljenega), ki je lahko tudi moduliran, omogočajo instrumentalistu programiranje lastnega zvoka. Sintetizatorji imajo lahko tudi druge vgrajene elektronske komponente, kot na primer samplerje, ojačevalce, zvočnike, sekvenčnike, odmeve in druge številne enote za posebne efekte, pa tudi elektronska tolkala.

9207 10 80

Druga

Ta tarifna podštevilka zajema klaviature instrumente, ki omogočajo instrumentalistu reproduciranje samo predprogramiranega zvoka. Instrumentalist ne more razviti in programirati svojega lastnega zvoka. Klaviature imajo lahko tudi vgrajene ojačevalce in zvočnike.

ODDELEK XIX

OROŽJE IN STRELIVO; NJUNI DELI IN PRIBOR

POGLAVJE 93

OROŽJE IN STRELIVO; NJUNI DELI IN PRIBOR

9305

Deli in pribor izdelkov iz tarifnih številk 9301 do 9304

9305 91 00

Za vojaška orožja iz tarifne številke 9301

Ta tarifna podštevilka zajema dele, na katere se nanašajo pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9305, (1) do (7), če so zaradi vrste in obdelave nedvoumno neuporabni za lovsko, športno, strelsko ali drugo orožje iz tarifnih številk 9302 00 00, 9303 in 9304 00 00.

9306

Bombe, granate, torpedi, mine, rakete in podobno ter njihovi deli; naboji, drugo strelivo in projektili ter njihovi deli, vključno s šibrami in čepi za naboje

9306 21 00

Strelivo za puške šibrenice

Naboj sestavlja projektil (šibre ali krogla), ki se izstreli iz orožja, ohišje (tulec) z eksplozivnim polnjenjem ter kovinska podlaga z detonirno kapico.

9306 30 10

Za revolverje in pištole iz tarifne številke 9302 in za avtomatske puške iz tarifne številke 9301

Naboji, ki se uvrščajo pod to tarifno podštevilko, so namenjeni za orožja, katerih skupna značilnost je ta, da so kratka in kompaktna.

Primeri delov so naslednji: ohišja s strelno kapico ali brez nje, podlage iz medenine, projektili. Neobdelani ali samo grobo oblikovani deli se prav tako uvrščajo pod to tarifno podštevilko.

9306 30 30

Za vojaško orožje

Ta tarifna podštevilka zajema risane in karabinske naboje (razen vadbenih nabojev brez smodniške polnitve (tarifna podštevilka 9306 30 90), s kroglo, zažigalne, protioklepne itd.

ODDELEK XX

RAZNI IZDELKI

POGLAVJE 94

POHIŠTVO; POSTELJNINA, ŽIMNICE, NOSILCI ZA ŽIMNICE, BLAZINE IN PODOBNI POLNJENI IZDELKI; SVETILKE IN PRIBOR ZANJE, KI NISO NAVEDENI ALI ZAJETI NA DRUGEM MESTU; OSVETLJENI ZNAKI, OSVETLJENI ZNAKI Z IMENI IN PODOBNO; MONTAŽNE ZGRADBE

9401

Sedeži (razen tistih iz tarifne številke 9402 ), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli

9401 10 00

Sedeži za zrakoplove

Tovrstni sedeži so običajno izdelani iz lahkih, vendar trdnih materialov (na primer iz duraluminija).

Večinoma se od sedežev za druge vrste prevoza razlikujejo po drugačni konstrukciji (nastavljivost, posebni načini pritrjevanja na tla ali steno, varnostni pasovi ali mesta, predvidena za vgradnjo varnostnih pasov itd.).

Izstrelilni sedeži za zrakoplove ne štejejo za sedeže iz tarifne številke 9401 in se uvrščajo kot deli zrakoplovov (tarifna številka 8803).

9401 90 10

Deli sedežev, ki se uporabljajo v zrakoplovih

Ta tarifna podštevilka ne zajema hidravličnih aktivatorjev za nastavitev položaja sedežev za letalsko posadko (tarifna podštevilka 8412 21 20 ali 8412 21 80).

9403

Drugo pohištvo in njegovi deli

Mize iz različnih materialov se uvrstijo glede na material, iz katerega so izdelani podporni elementi (noge in okvir), razen če na podlagi splošnega pravila 3 (b) za razlago kombinirane nomenklature material, iz katerega je izdelan vrhnji del, daje mizi njene bistvene značilnosti, na primer višjo vrednost (kadar je na primer vrhnji del izdelan iz dragocene kovine, stekla, marmorja, redkega lesa).

9404

Nosilci za žimnice; posteljnina in podobno blago (npr. žimnice, prešite odeje, pernice, blazine, blazinice), ki imajo vzmeti ali so napolnjeni s kakršnim koli materialom ali iz penaste gume ali plastične mase, vključno prevlečene

9404 10 00

Nosilci za žimnice

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9404, (A).

9404 90 10 in 9404 90 90

Drugo

Ti tarifni podštevilki zajemata predmete, naštete v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 9404, (B), (2).

Ti tarifni podštevilki zajemata tudi električno ogrevane vzglavnike, polnjene s penasto gumo ali penasto plastično maso, bombažno volno, klobučevino ali s flanelo.

9405

Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene plošče z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

9405 40 10

Reflektorji in žarometi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9405, (I), tretji in četrti odstavek.

9406 00

Montažne zgradbe

9406 00 11

Premični domovi

Premične hiše imajo, na primer, naslednje značilnosti:

zunanja površina je lahko sestavljena iz različnih materialov (na primer: les, plastika, aluminij in drugo);

v glavnem so dolge 7 do 11 m, široke 3 do 4 m, visoke 3 do 4 m in tehtajo 1 do 4,5 t;

streha je lahko dvokapnica;

notranjost je popolnoma opremljena za stanovanjske namene;

imajo enojno ali dvojno os v sredini opremljeno s kolesi manjšega premera in vlečni drog, ki omogoča samo premike na krajše razdalje na namenskem prostoru;

premikanje po javnih cestah je možno samo tako, da je naložena na kamionu ali vlačilcu, ker ni opremljena z električno signalizacijo, niti nima zavornega sistema in zato ne more biti registrirana za prevoz po javnih cestah.

POGLAVJE 95

IGRAČE, REKVIZITI ZA DRUŽABNE IGRE IN ŠPORT; NJIHOVI DELI IN PRIBOR

Opomba 4

Kombinacije, ki se na podlagi te opombe uvrstijo pod tarifno številko 9503, vključujejo enega ali več izdelkov pod tarifno številko 9503, kombiniranih z enim ali več izdelki pod drugimi tarifnimi številkami, pripravljenimi v kompletu za prodajo na drobno, in imajo bistveni značaj igrače.

Takšne kombinacije imajo bistveni značaj igrače ne le zaradi embalaže, temveč tudi zaradi pomembnosti, vrednosti in uporabe svojih sestavnih delov.

Uvrstitev teh kombinacij pod tarifno podštevilko se določi na podlagi sestavnih delov s tarifno številko 9503, ki sestavljajo kombinacijo; drugi sestavni deli se ne upoštevajo.

Primera:

plastična lutka, napolnjena z bonboni, se uvrsti pod tarifno podštevilko 9503 00 21,

figurica, ki predstavlja klovna, cirkuški šotor, igrače v obliki živali in obroček za ključe, se uvrsti pod tarifno podštevilko 9503 00 70 kot komplet igrač, sestavljen iz figurice, šotora in igrače v obliki živali.

 

9503 00

Tricikli, skiroji, avtomobili s pedali in podobne igrače na kolesa; vozički za lutke; lutke; druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s pogonom; sestavljanke (puzzles) vseh vrst

Ta tarifna številka vključuje:

1.

napihljive proizvode različnih oblika in velikosti, ki so namenjeni igri v vodi, npr. obroči za okrog pasu, proizvodi v obliki živali, in ki so ali niso okrašeni ter so ali niso oblikovani za sedenje v njem ali na njem;

2.

napihljive čolne, namenjene otrokom, da se v njih igrajo.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a)

napihljivih rokavčkov, obročkov za vrat, pasov ali podobnih proizvodov, ki niso namenjeni varnosti ali reševanju, omogočajo pa vzgon telesa, tako da oseba ne potone, ko se npr. uči plavati (tarifna številka 9506);

(b)

blazin, napolnjenih z vodo (navadno sestavni material);

(c)

proizvodov, ki so zaradi svoje oblike namenjeni izključno živalim (npr. „miške“ iz blaga, ki vsebujejo mačjo meto, čevlji iz govejega usnja za žvečenje, plastične kosti).

Glej tudi opombo 5 k temu poglavju.

9503 00 10

Tricikli, skiroji, avtomobili s pedali in podobne igrače na kolesa; vozički za lutke

Ta podštevilka zajema igrače na kolesih s pogonom na batni motor z notranjim zgorevanjem, ki jih vozijo otroci, tako imenovane „quad vehicles“, pod pogojem, da ne presegajo naslednjih omejitev:

hitrost ne presega 20 km/h;

nosilnost ne presega 50 kg;

prostornina cilindra ne presega 49 cm3;

enostopenjski prenosni mehanizem;

zavorni sistem samo na zadnjih kolesih.

V nasprotju z večino otroških igrač na kolesih, ki se uvrščajo pod to podštevilko, so „quad vehicles“ oblikovani za vožnjo po zahtevnem terenu.

V primeru, da je katera koli omejitev presežena, se mora „quad vehicle“ uvrstiti pod tarifno številko 8703.

9503 00 21

Lutke

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9503, (C), prvi in drugi odstavek.

Glej tudi pojasnjevalne opombe HS k tarifnim podštevilkam 9503 00 81 do 9503 00 99.

Ta tarifna podštevilka vključujejo nesestavljene ali razstavljene lutke, upoštevaje splošno pravilo 2 (a) za razlago kombinirane nomenklature.

9503 00 29

Deli in dodatki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9503, (C), tretji odstavek.

9503 00 35 in 9503 00 39

Drugi kompleti konstrukcij in konstrukcijske igrače

Ti tarifni podštevilki vključujeta komplete konstrukcij in konstrukcijske igrače, drugih zmanjšanih modelov, ki imajo lastnosti igrač. Ti izdelki imajo naslednje lastnosti:

sestavljeni so iz dveh ali več samostojnih komponent, dobavljenih v skupnem pakiranju;

posamezne komponente se medsebojno dopolnjujejo in vsaka posamezna komponenta ni primerna za igranje. V kompletih se lahko nahajajo navodila za sestavljanje.

9503 00 41 in 9503 00 49

Igrače v obliki živali ali nečloveških bitij

Ti tarifni podštevilki vključujeta, upoštevaje splošno pravilo 2(a) za razlago kombinirane nomenklature, nesestavljene ali razstavljene igrače v obliki živali in drugih nečloveških bitij.

9503 00 70

Druge igrače, v kompletih ali na podlogah

„Kompleti“ iz te tarifne podštevilke so sestavljeni iz dveh ali več različnih vrst izdelkov (predvsem za razvedrilo) v skupni embalaži za prodajo na drobno brez prepakiranja.

Izdelki iz iste tarifne podštevilke, razen izdelki iz tarifnih podštevilk 9503 00 95 ali 9503 00 99 (ker ti tarifni podštevilki lahko zajemata izdelke različnih vrst), se ne štejejo kot izdelki različnih vrst.

Poleg izdelkov, ki sestavljajo komplet, so v kompletu lahko tudi preprost pribor ali manjši predmeti za uporabo z izdelki (npr. plastični korenček ali plastična ščetka za igrače v obliki živali).

Na podlagi opombe 4 k 95. poglavju ta tarifna podštevilka vključuje komplete za razvedrilo otrok, sestavljene iz izdelkov iz tarifne številke 9503, skupaj z enim ali več izdelki, ki bi bili kot samostojni izdelki uvrščeni pod druge tarifne številke, če imajo te kombinacije bistvene značilnosti igrač. Primeri so:

kompleti, sestavljeni iz igrač v obliki brizgalnih pištol ali modelov za paste za modeliranje, skupaj z drugimi izdelki, kot so tempera barve ali vodene barvice, paste za modeliranje, svinčniki in krede,

kozmetični kompleti za otroke, ki vsebujejo izdelke iz tarifne številke 9503, skupaj z izdelki iz tarifne številke 3304.

Vendar so kozmetični kompleti za otroke, sestavljeni iz izdelkov iz tarifne številke 3304, ki ne vsebujejo drugih izdelkov iz tarifne številke 9503, izključeni (tarifna številka 3304).

„Podloge“ iz te tarifne podštevilke so sestavljene iz dveh ali več različnih vrst izdelkov v skupni embalaži za prodajo na drobno, brez prepakiranja, in so značilne za posebno vrsto iger, dela, ljudi ali poklicev, kot so npr. poučne ali vzgojne igrače.

9503 00 75 in 9503 00 79

Druge igrače in modeli, z vdelanim motorjem

V smislu teh tarifnih podštevilk izraz „motor“ zajema motorje in pogonske stroje iz tarifnih številk 8406 do 8408, 8410 do 8412 ali iz 8501, kot so na primer motorji in stroji na stisnjeni zrak s rotorjem, vzmetni stroji ali rotorji, ki delujejo na principu protiobremenitev.

9503 00 81 do 9503 00 99

Drugo

Te tarifne podštevilke vključujejo človeške figurice, na primer v obliki filmskih, pravljičnih ali komičnih junakov, indijancev, astronavtov ali vojakov, brez premičnih delov in brez snemljivih oblačil, pritrjenih na ploščico, podstavek ali podobno podlago, ki omogoča figuricam ohranjanje položaja brez druge opore.

Take figurice so pogosto del zbirateljske kolekcije. Ker so majhne, lahke in trpežno izdelane, se ponavadi uporabljajo kot otroške igrače. Njihova igralna vloga v tem primeru prevlada nad njihovo okrasno vrednostjo.

Te tarifne podštevilke vključujejo, upoštevaje splošno pravilo 2 (a) za razlago kombinirane nomenklature, nesestavljene ali razstavljene človeške figurice (kositrne vojake in podobno).

9504

Igralne videokonzole in naprave, izdelki za sejemske igre, namizne ali družabne igre, vključno s fliperji, biljardi, posebnimi mizami za kazinske igre in opremo za avtomatska kegljišča (vključno za bowling)

9504 90 10

Kompleti električnih dirkalnih avtomobilov, ki imajo pomen tekmovalnih igric

Med proizvode iz te tarifne podštevilke spadajo dirkališča z dvema ali več stezami za istočasno dirko dveh ali več avtomobilčkov.

9505

Praznični, karnevalski in drugi izdelki za razvedrilo, vključno s čarovniškimi triki in podobno

Poleg primerov, omenjenih v pojasnjevalnih opombah HS k tarifni številki 9505, (A), morajo izdelki, ki se uvrščajo kot praznični izdelki, imeti okrasno vrednost (glede zasnove in okrasja) ter biti zasnovani, izdelani in priznani izključno kot izdelki za praznovanje. Uporabljajo se na poseben dan ali v določenem obdobju leta.

Ti izdelki so v skladu s svojo zgradbo in zasnovo (odtisnjeno vsebino, okraski, simboli ali napisi) namenjeni uporabi na določen praznik.

„Praznik“ je poseben dan ali obdobje med letom, ki ga neka skupnost obeleži z značilnimi simboli in posebnimi običaji. Nekateri teh praznikov so se začeli praznovati v davnini z rituali ob verskih dogodkih, drugi se množično praznujejo in so pomembni v življenju države. Primeri takih dogodkov so božič, velika noč, noč čarovnic (Halloween, predvečer 1. novembra), valentinovo, rojstni dnevi in poroke.

Tudi naslednji izdelki se štejejo za praznične izdelke:

kipci s praznično opravo, ki ponazarjajo sezonske teme ali sezonske dejavnosti;

umetne buče za noč čarovnic (smejoče ali ne);

izdelki, ki se po tradiciji uporabljajo med velikonočnimi prazniki (na primer umetni velikonočni pirhi – ne takšni, ki služijo kot embalaža), rumeni velikonočni piščanci in velikonočni zajčki);

potiskano papirno okrasje za okraševanje tort, povezano s posameznim praznikom;

keramični izdelki, ki imajo praznično zasnovo in okrasno vlogo.

Izdelki z uporabnim namenom so izključeni, tudi če imajo zasnovo ali okrasje, primerno za posamezen praznik.

Pod to tarifno številko ne spadajo:

(a)

igrače, vključno živali s polnilom in igre;

(b)

okrašeni stalni magnetki (tako imenovani „magnetki za na hladilnik“);

(c)

okvirji fotografij;

(d)

umetni velikonočni pirhi, ki se uporabljajo kot embalaža;

(e)

kipi angelov;

(f)

miniaturni oblikovani okraski (na primer v obliki ročne torbe ali zvonca), ki se uporabljajo kot embalaža za čokolado ali slaščice;

(g)

posode in škatle (na primer v obliki božičnega drevesca ali božička);

(h)

svečniki s prazničnimi okraski;

(ij)

keramični izdelki, ki imajo praznično zasnovo in uporabno vlogo;

(k)

namizni prti, namizna pregrinjala in prtički s prazničnim okrasjem;

(l)

oblačila in kostumi.

9506

Izdelki in oprema za splošno fizično počutje, telovadbo, atletiko, druge športe (vključno za namizni tenis) in igre na prostem, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; plavalni bazeni in bazeni za otroke

9506 11 10

Tekaške smuči

Proizvodi iz te tarifne podštevilke so zelo lahki in ožji od alpskih smuči.

9506 11 80

Druge smuči

Ta tarifna podštevilka zajema skakalne smuči. Skakalne smuči so bistveno daljše in širše od navadnih smuči. Drsna ploskev je brez robnikov, vanjo je vrezanih več žlebov.

9506 29 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka vključuje napihljive rokavčke, obročke za vrat, pasove ali podobne proizvode, ki niso namenjeni varnosti ali reševanju, omogočajo pa vzgon telesa, tako da oseba ne potone, ko se npr. uči plavati.

Ta tarifna številka ne vključuje:

(a)

rešilnih obročev in rešilnih jopičev (sestavni material);

(b)

napihljivih proizvodov, oblikovanih za igro (tar. št. 9503).

9506 31 00

Palice

Palice za golf imajo ročaj iz jekla, aluminija ali iz ogljikovih vlaken. Na enem koncu palice je prijemalo iz usnja ali gume, na drugem koncu pa udarna glava iz jekla ali lesa. Različne glave imajo zmožnost različnih nagibov za doseganje različno visokih udarcev za lučaje z različnimi potmi žogice.

9506 32 00

Žogice

Žogice za golf imajo okroglaste jamice, ki zagotavljajo žogici držanje smeri. Tekmovalne žogice imajo največjo težo 45,93 g in premer najmanj 42,67 mm.

9506 40 00

Proizvodi in oprema za namizni tenis

Žogice za namizni tenis, ki so okrogle, so izdelane iz celuloida ali podobnih materialov in imajo premer 40 mm ter obseg 12,6 cm.

Mrežice za namizni tenis so visoke 15,25 centimetrov in dolge 183 centimetrov.

9506 59 00

Drugi

Ta tarifna podštevilka zajema loparje za badminton, ki so manjši in lažji od teniških loparjev in imajo tanjše in zelo prožne ročaje.

Ta tarifna podštevilka zajema tudi loparje za squash.

9506 61 00

Žogice za tenis

Žogice za tenis na travi, ki so iz gume, prevlečene s klobučevino, so brezšivne. Njihov premer je od 6,35 do 7,3 cm. Njihova teža je najmanj 56 g in največ 59,4 g.

9506 62 00

Napihljive

Ta tarifna podštevilka vključuje tudi napihljive gimnastične žoge za telovadbo in fizične vaje.

9506 69 10

Žogice za kriket in polo

Žogice za kriket so sestavljene iz usnjene prevleke napolnjene s stisnjenim predivom, žagovino in pluto. Njihov obseg je od 20,5 do 22,9 cm. Tehtajo med 133 in 163 g.

Žogice za polo so izdelane iz lesa, bambusa ali plastične mase; njihov premer je od 7,6 do 8,9 cm in tehtajo od 120 do 135 g.

9506 69 90

Druge

Ta tarifna podštevilka vključuje „žonglerske žogice“ vsakršne velikosti, oblike ali teže, za otroke ali odrasle.

Pod to tarifno podštevilko so zajete tudi t. i. „protistresne žogice“ v obliki žoge, ki so lahko na različne načine okrašene. Običajno so izdelane iz plastike ali gume in so namenjene stiskanju v roki.

Image

Image

Image

Drugi „protistresni izdelki“, ki so namenjeni stiskanju v roki, vendar nimajo oblike žoge, se uvrstijo pod tarifno številko 9503.

Image

Image

Image

Image

9506 70 10

Drsalke

Ta tarifna podštevilka zajema drsalne čevlje, če so nanje pritrjene drsalke.

9506 70 30

Kotalke

Ta tarifna podštevilka zajema kotalne čevlje, če so nanje pritrjene kotalke.

9506 91 10

Oprema za telovadbo z nastavljivim mehanizmom za upor

Ta tarifna podštevilka zajema opremo za telovadbo kot na primer veslaške naprave, ergometrična kolesa, naprave za tek ali hojo na mestu in kolesa za vadbo, ki se lahko uravnavajo z mehanizmom glede na težavnost, ki jo uporabnik želi izvajati.

9506 99 10

Pribor za kriket in polo, razen žogic

Ta tarifna podštevilka zajema palice za kriket (iz trdega lesa, največje debeline 10,8 cm in največje dolžine 96,5 cm) ter palice (kladiva) za polo.

9506 99 90

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema „frizbije“ za otroke ali odrasle.

9507

Palice, trnki in drug pribor za ribolov; mreže za zajemanje ulovljenih rib; mreže za metulje in podobne mreže; umetne ptice za vabo (razen tistih iz tarifne številke 9208 ali 9705 ) ter podobni rekviziti za lov in strelstvo

9507 10 00

Palice za ribolov

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9507, (3).

9507 90 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema:

1.

ročne mreže za dvigovanje nalovljenih rib, mreže za metulje, in podobne mreže vseh vrst, na katere se nanaša pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 9507, (2);

2.

ribiški pribor (razen ribiških palic), ki se nanaša na pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9507, (3);

3.

lovske in strelske vabe in rekvizite, na katere se nanaša pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 9507, (4).

POGLAVJE 96

RAZNI IZDELKI

9601

Slonova kost, kost, želvovina, rogovi, rogovi jelenov, korale, biserovina in drugi materiali živalskega izvora za rezljanje, obdelani, in izdelki iz teh materialov (vključno z izdelki, dobljenimi z oblikovanjem oziroma modeliranjem)

Glede definicije izraza „obdelan“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9601, drugi odstavek.

9602 00 00

Obdelani materiali rastlinskega ali mineralnega izvora, za rezljanje, in izdelki iz teh materialov; izdelki, oblikovani ali izrezljani iz voska, stearina, naravne gume ali naravne smole ali iz mase za modeliranje, in drugi oblikovani ali rezljani izdelki, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; obdelana, neutrjena želatina (razen želatine, ki se uvršča pod tarifno številko 3503 ) in izdelki iz neutrjene želatine

Glede definicije izraza „obdelan“ glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9601, drugi odstavek, ki se mutatis mutandis uporabljajo tudi za to tarifno številko.

Aglomerirana morska pena in aglomerirani jantar predstavljen v obliki plošč, palic, paličic in podobnih oblik neobdelan razen preprosto oblikovan, se uvršča pod tarifno številko 2530.

9603

Metle, ščetke (vključno ščetke, ki so deli strojev, aparatov ali vozil), ročne mehanične priprave za čiščenje podov, brez motorja; omela in pernata omela; pripravljeni šopi in snopi za izdelavo metel ali ščetk; soboslikarski vložki in valji; brisalniki za pod, okna ipd. (razen brisalnikov z valjem)

9603 10 00

Metle in ščetke, sestavljene iz protja ali drugega rastlinskega materiala, povezanega skupaj, z držajem ali brez njega

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9603, (A).

9603 21 00 do 9603 29 80

Zobne ščetke, čopiči za britje, ščetke za lase, ščetke za nohte, ščetke za trepalnice in druge toaletne ščetke za osebno nego, vključno ščetke, ki so deli aparatov

Ščetke za trepalnice so iz več kodrov las, pritrjenih pravokotno na ročaj.

Ščetke za obleko in čevlje se ne uvrščajo pod to tarifno podštevilko (tarifna podštevilka 9603 90 91).

9603 40 90

Soboslikarski vložki in valji

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9603, (F), prvi in drugi odstavek.

9603 90 10

Ročno vodeni mehanični čistilci tal, brez motorja

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9603, (C).

9606

Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo) in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi

9606 30 00

Gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo) in drugi deli gumbov; nedokončani gumbi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9606, četrti odstavek, (1), (2) in (3).

9608

Kemični svinčniki; flomastri in označevalci s konico iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tarifne številke 9609

9608 10 10 do 9608 10 99

Kemični svinčniki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9608, (1).

Proizvodi, ki se uvrščajo pod te tarifne podštevilke, imajo lahko elektronsko časovno enoto (uro) (običajno z digitalnim displejem).

9608 30 00

Nalivna peresa in podobna peresa

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9608, (3).

9608 40 00

Patentni svinčniki

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9608, (5).

9608 91 00

Peresa in njihove konice

Ta tarifna podštevilka zajema tudi nastavne glave za posebna peresa, ki se uporabljajo s šablonami.

9608 99 00

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema konice za kemične svinčnike. Izdelane so iz volframovega karbida in tudi iz drugih kovin (razen jekla, tarifni številki 7326 ali 8482), njihov premer pa je med 0,6 mm in 1,25 mm.

Vendar pa se kroglice za peresa in njihove konice iz volframovega karbida za patentne svinčnike uvrščajo pod tarifno podštevilko 9608 91 00, glede na njihov material (glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9608, deli).

9609

Svinčniki (razen svinčnikov iz tarifne številke 9608 ), pisala, mine za svinčnike, pasteli, risalno oglje, pisalna ali risalna kreda in krojaška kreda

9609 10 10 in 9609 10 90

Svinčniki in pisala z mino, zaprti v trdem ohišju

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9609, prvi odstavek, (B).

9609 20 00

Mine za svinčnike, črne ali barvne

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9609, tretji odstavek, (7).

9612

Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje

9612 10 10 do 9612 10 80

Trakovi

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9612, prvi odstavek, (1).

9612 20 00

Blazinice za žige

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9612, prvi odstavek, (2).

9613

Vžigalniki za cigarete in drugi vžigalniki, vključno z mehaničnimi ali električnimi, in njihovi deli, razen kremenov in stenjev

Pod to tarifno številko se uvrščajo tudi vžigalniki z vgrajenim kalkulatorjem in/ali uro.

9614 00

Tobačne pipe (vključno glave za pipe) in ustniki za cigare ali cigarete ter njihovi deli

9614 00 10

Grobo oblikovani kosi lesa ali korenin za izdelovanje pip

Glej pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 9614, prvi odstavek, (4).

9619 00

Damski vložki in tamponi, otroške plenice in plenične predloge ter podobni izdelki iz kakršnega koli materiala

9619 00 30

Iz vate iz tekstilnih materialov

Ta tarifna podštevilka zajema damske vložke in tampone, otroške plenice in plenične predloge ter podobne sanitarne izdelke iz vate, s pleteno ali redko tkano luknjičasto prevleko ali brez nje.

9619 00 79

Drugo

Ta tarifna podštevilka zajema npr. zaščitne podloge za spodnje hlačke.


(1)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(2)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(3)  UL L 198, 20.7.1987, str. 1.

(4)  UL C 316, 16.9.2014, str. 2.

(5)  UL L 312, 31.10.2014, str. 1.

(6)  UL C 105, 11.4.2013, str. 1.

(7)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1362/2013 z dne 11. decembra 2013 o določitvi metod za senzorično preskušanje surovega začinjenega perutninskega mesa zaradi uvrstitve v kombinirano nomenklaturo (UL L 343, 19.12.2013, str. 9).

(9)  Plinasto stanje se opazuje pri 15 °C in pri pritisku 1 013 milibarov.

(10)  Ustrezni izrazi Dupe negative: contretype negatif (Francija) – Dup-Negativ (Nemčija) – controtipi negativi (Italija) – duplicat negatief (Nizozemska) – negativni dvojnik (Slovenija) Intermediat negative, internegative: internegatief (Francija) – Zwischennegativ (Nemčija) – internegativi (Italija) – internegatief (Nizozemska) – posredni negativ (Slovenija)