26.9.2014

Uradni list Evropske unije

C 336/5

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. junija 2014

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti

(CON/2014/49)

(2014/C 336/04)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 18. marca 2014 in 27. marca 2014 prejela zahtevi Evropskega parlamenta oziroma Sveta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1. Splošne pripombe

ECB na splošno pozdravlja predlagano uredbo, katere cilj je povečati varnost in preglednost finančnega trga v skladu s priporočili, ki jih je izdal Odbor za finančno stabilnost in so jih septembra 2013 potrdili voditelji skupine G20 (2). Predlagana uredba uvaja ukrepe na treh področjih: (1) o podrobnostih posla je treba poročati repozitorijem sklenjenih poslov, pristojni organi in ustrezni organi Unije pa morajo imeti neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti, da bi se olajšalo spremljanje kopičenja sistemskih tveganj, povezanih z uporabo poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki za namene predlagane uredbe vključujejo repo posle, posojo in izposojo vrednostnih papirjev ali blaga ter druge posle z enakim ekonomskim učinkom in podobnimi tveganji, zlasti posle nakupa in ponovne prodaje ter posle prodaje in ponovnega odkupa; (2) informacije o poslih financiranja z vrednostnimi papirji je treba razkriti vlagateljem, katerih sredstva se uporabljajo v teh poslih ali drugih strukturah financiranja, ki imajo enake učinke kot posli financiranja z vrednostnimi papirji; in (3) zagotoviti je treba pogodbeno preglednost dejavnosti ponovne zastave. ECB meni, da bodo nova enotna pravila o poročanju o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in njihovi preglednosti ter določbe o ponovni zastavi lahko imeli pomembno vlogo pri krepitvi finančne stabilnosti v Uniji. Nadalje, predlagana uredba bi morala upoštevati delo, ki ga v zvezi s trgi financiranja z vrednostnimi papirji pripravlja strokovna skupina za podatke pri Odboru za finančno stabilnost, ki je bila ustanovljena zato, da v skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost pripravi priporočila o zbiranju podatkov in njihovem agregiranju na globalni ravni ter predlagane standarde in procese razvije do konca leta 2014 (3). Poleg tega ima ECB naslednje posamezne pripombe.

2. Posamezne pripombe

2.1 Izvzetje poslov centralnih bank iz obveznosti v zvezi s poročanjem in preglednostjo

Predlagani okvir za poročanje in preglednost ne določa izvzetja za posle, pri katerih je nasprotna stranka centralna banka ESCB (4).

Glede tega ECB izpostavlja, da, medtem ko poročanje o poslih, ki jih izvajajo centralne banke v okviru svojih statutarnih ciljev in nalog, ter preglednost teh poslov ne bi dosegla večje preglednosti za trg, bi bila lahko uspešnost zadevnih poslov, in sicer na področju denarne politike ali deviznih poslov, ter posledično izpolnjevanje teh nalog s strani centralnih bank, ki se zanaša na pravočasnost in zaupnost, s poročanjem ali preglednostjo informacij o takih poslih močno ogrožena.

Zahteva, da nasprotne stranke pri poslih, pri katerih je stranka članica ESCB, poročajo o vseh povezanih podrobnostih repozitorijem sklenjenih poslov, je lahko v nasprotju s pravili ECB in nacionalnih centralnih bank (NCB) o zaupnosti in lahko razvrednoti namen imunitet, ki jih Pogodba podeljuje ECB, zlasti nedotakljivosti arhivov in uradnega sporazumevanja ECB (5). Iz teh razlogov bi bilo treba iz obveznosti v zvezi s poročanjem in preglednostjo izvzeti posle financiranja z vrednostnimi papirji, pri katerih je nasprotna stranka centralna banka ESCB.

ECB bi močno priporočila, da se v predlagano uredbo vključi izvzetje glede na posel (6). Opustitev vključitve takega izvzetja bi imela enak učinek, kakor če bi bile obveznosti v zvezi s poročanjem in preglednostjo naložene na sam ESCB.

2.2 Pojasnitev pooblastila Komisiji za spremembo seznama izvzetij

Poleg tega bi bilo treba pojasniti člen 2(3) predlagane uredbe, ki Komisijo pooblašča, da z delegiranim aktom spremeni seznam izvzetij iz člena 2(2). ECB meni, da bi moral člen 2(3) neposredno navajati možnost razširitve seznama izvzetij, tako da bi se vključile centralne banke tretjih držav (7).

2.3 Ponovna zastava

Ponovna zastava za namene predlagane uredbe pomeni „uporabo finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, s strani nasprotne stranke prejemnice v lastnem imenu in za lasten račun ali za račun druge nasprotne stranke“ (8). Predlagana uredba določa, da bo nasprotna stranka, ki prejme finančne instrumente kot zavarovanje s premoženjem, lahko te ponovno zastavila le z izrecnim soglasjem nasprotne stranke ponudnice in šele potem, ko bo zavarovanje s premoženjem preneseno na njen račun (9).

ECB pozdravlja obveznosti poročanja za posle financiranja z vrednostnimi papirji po členu 4, vključno z obveznostjo poročanja o podrobnostih zagotovljenega zavarovanja s premoženjem, zlasti kadar je na voljo za ponovno zastavo ali če je bila ta izvedena. ECB nadalje pozdravlja zahteve v zvezi s pogodbeno preglednostjo po členu 15 predlagane uredbe. Toda zaradi doslednosti ECB predlaga, da se terminologija iz predlagane uredbe karseda poenoti s priporočili Odbora za finančno stabilnost (10) in se tako namesto pojma „ponovna zastava“ (rehypothecation) uporabi pojem „ponovna uporaba“ (reuse), ki bolje odraža širok obseg poslov, ki so zajeti s predlagano uredbo, in s čimer se bo udeležencem na trgu zagotovila pravna varnost. ECB v ta namen podaja predloge za spremembe besedila (11).

Kar zadeva zahteve v zvezi s pogodbeno preglednostjo, predlagana uredba ne razlikuje med finančnim zavarovanjem, prenesenim z „dogovor[om] o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju“, in finančnim zavarovanjem, danim z „dogovor[om] o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji“, v smislu Direktive 2002/47/ES (12). Z dogovorom o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju dajalec zavarovanja v celoti prenese lastništvo ali izključno pravico do finančnega zavarovanja na uporabnika zavarovanja. Nasprotno pa z dogovorom o finančnem zavarovanju z vrednostnimi papirji dajalec zavarovanja izda finančno zavarovanje kot jamstvo uporabniku zavarovanja ali v njegovo korist, in tako celotno ali kvalificirano lastništvo finančnega zavarovanja ali izključna pravica do finančnega zavarovanja ob ustanovitvi pravice do jamstva ostane dajalcu zavarovanja. Z vidika finančne stabilnosti je treba široko področje uporabe predlagane uredbe načeloma pozdraviti. Toda ob upoštevanju določb Direktive 2002/47/ES uporabnik zavarovanja po sklenitvi dogovora o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju ne bi smel biti omejen v uživanju v celoti prenesenega lastništva ali izključne pravice do finančnega zavarovanja. Medtem ko bi nasprotna stranka prejemnica vseeno morala izpolnjevati druge zahteve iz člena 15 predlagane uredbe, bi bilo treba pojasniti, da sklenitev dogovora o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju že vsebuje soglasje za ponovno uporabo in da kakršna koli kršitev zahtev iz člena 15 ne bo vplivala na veljavnost ali izvršljivost posla financiranja z vrednostnimi papirji ter da se za nasprotno stranko prejemnico lahko uporabijo samo upravne sankcije iz predlagane uredbe. ECB v ta namen podaja predloge za spremembe besedila (13).

ECB opaža, da se predlagana uredba osredotoča zgolj na uvedbo obveznosti v zvezi s poročanjem in preglednostjo. Toda nedavna finančna kriza je pokazala, da lahko iz praks ponovne uporabe in ponovne zastave sredstev stranke izhajajo precejšnja tveganja za finančno stabilnost: povečajo lahko tveganje okužbe, lahko vodijo v kopičenje prevelikega finančnega vzvoda v finančnem sistemu in lahko tudi povečajo tveganje navala na posamezne institucije. V tem kontekstu velja izpostaviti, da je Odbor za finančno stabilnost na mednarodni ravni pripravil priporočila za uvedbo omejitev, ki se nanašajo na: (1) ponovno zastavo sredstev stranke za namene financiranja posrednikovih dejavnosti za lasten račun; in (2) subjekte, ki jim je dovoljeno ukvarjati se s ponovno zastavo sredstev stranke (14). Poleg tega so lahko v Uniji upravičeni tudi nadaljnji ukrepi. ECB zato meni, da je pomembno, da Komisija oceni potrebo po nadaljnjih regulativnih ukrepih, ki segajo dlje od predlaganih zahtev v zvezi s poročanjem in preglednostjo, vključno s količinskimi omejitvami ponovne uporabe in ponovne zastave sredstev strank, ki bi jih lahko uvedel prihodnji pravni akt. Opraviti bi bilo treba natančno analizo stroškov in koristi, da bi se zagotovilo, da take količinske omejitve nimajo škodljivega vpliva na trge financiranja z vrednostnimi papirji.

2.4 Načini poročanja podatkov o poslih financiranja z vrednostnimi papirji

Za opravljanje nalog ESCB ter spremljanje finančnih trgov in finančnih aktivnosti v euroobmočju in Uniji kot celoti mora ECB ob pomoči NCB zbirati visoko kakovostne statistične informacije (15). Zato so podrobnosti o poslih, ki se po predlagani uredbi poročajo repozitorijem sklenjenih poslov in v nekaterih primerih Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), ključne za izpolnjevanje nalog ESCB: (1) prispevati k stabilnosti finančnega sistema v skladu s členom 127(5) Pogodbe s spremljanjem kopičenja sistemskih tveganj, povezanih s posli financiranja z vrednostnimi papirji; (2) izvajati denarno politiko; (3) analizirati transmisijski mehanizem denarne politike; (4) opravljati pregled nad infrastrukturami finančnega trga (16); in (5) zagotavljati analitično in statistično podporo Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) v skladu z Uredbo (EU) št. 1096/2010 (17).

Iz teh razlogov in zato, da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja za udeležence na finančnem trgu, bi podrobnosti o posebnih vrstah poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih je treba poročati, ter oblika in pogostost teh poročil morali olajšati uporabo takih informacij pri nalogah ESCB. ECB pozdravlja možnost tesnega sodelovanja z organom ESMA pri pripravi osnutkov tehničnih standardov in je pripravljena podpreti organ ESMA pri njegovi nalogi.

Nadalje ECB priporoča, naj se podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji poročajo, zbirajo in dajo na voljo ESCB do največje možne stopnje podrobnosti in v popolnoma standardizirani obliki. V zvezi s postavkami podatkov, ki se poročajo, ECB priporoča, naj tehnični standardi, ki se pripravijo v skladu s členom 4(7) predlagane uredbe, zahtevajo podrobnosti o posameznih sredstvih, ki se uporabljajo kot zavarovanje s premoženjem, in o glavnici, valuti, vrsti, kakovosti in vrednosti vsakega sredstva, ki se poroča. To bo v pomoč pri ugotavljanju sredstev, ki so na voljo za ponovno zastavo oziroma v zvezi s katerimi je bila slednja izvedena, ter bo olajšalo samodejne postopke za zbiranje teh informacij. Tehnični standardi bi prav tako morali omogočiti poročanje posameznih sredstev, ki so predmet posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga. Posamezna sredstva bi bilo treba poročati tudi, kadar so posli zavarovani s skupinami sredstev, na primer na portfeljski osnovi ali prek tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja (18). Tehnični standardi bi morali upoštevati tehnične posebnosti takih skupin sredstev in njihovo dinamično naravo, zlasti kjer se sestava skupine pogosto spreminja. Način, na katerega se poročajo posamezna sredstva, bi se moral ustrezno prilagoditi. Na primer, ena možnost, ki bi olajšala poročanje tripartitnih repo poslov, bi lahko bila ta, da se omogoči poročanje posameznih sredstev v sestavi skupine sredstev za zavarovanje poslov po stanju ob koncu dneva. Poročanje prek ustreznih infrastruktur finančnega trga lahko olajša tehnično izvedljivost poročanja (vključno o podrobnostih posameznih sredstev za zavarovanje) in bi bilo skladno s členom 4(1) predlagane uredbe, ki nasprotnim strankam dopušča, da poročanje o poslih financiranja z vrednostnimi papirji poverijo komu drugemu.

Poleg tega ECB predlaga, naj tehnični standardi od nasprotnih strank zahtevajo poročanje dodatnih postavk, da bi se podprlo celovitejše spremljanje za namene finančne stabilnosti in izpolnjevanje nalog ESCB, opisanih zgoraj, med drugim ob upoštevanju mednarodnega razvoja, kot je na primer delo, ki je v teku pri Odboru za finančno stabilnost.

Predlagana uredba zahteva, da se o podrobnostih poslov financiranja z vrednostnimi papirji poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali zaključku posla. Zaradi zagotovitve kakovosti podatkov ter da bi se zagotovilo, da so vse podrobnosti pravilne in popolne, ECB priporoča, da se preveri, ali bi bilo treba nasprotnim strankam naložiti zahteve po dodatnem, manj pogostem poročanju o vseh poslih, ki še niso zapadli. Namen takih dodatnih zahtev za poročanje bi bil zmanjšati nabiranje napak v poročanih podrobnostih poslov financiranja z vrednostnimi papirji skozi čas, te zahteve pa bi bile tudi skladne s priporočili Odbora za finančno stabilnost glede zbiranja rednih posnetkov stanj (19).

ECB močno priporoča, naj tehnični standardi iz predlagane uredbe zahtevajo, da poročani podatki vključujejo ustrezne identifikatorje glede na obstoječe in prihodnje mednarodno dogovorjene standarde. ESMA bi moral zahtevati, da vse nasprotne stranke, ki spadajo v področje uporabe predlagane uredbe, obvezno uporabljajo takšne identifikatorje, zlasti mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (koda ISIN), mednarodni identifikator pravnih subjektov (koda LEI) in edinstven identifikator sklenjenega posla (20).

Prvič, koda ISIN, ki se dodeli vrednostnim papirjem in enoznačno označuje izdajo vrednostnih papirjev, bi se morala uporabiti, kadar se poročajo nedenarni instrumenti zavarovanja.

Drugič, zaradi doslednosti in zagotovitve orodja za ustrezno zbiranje podatkov bi morale biti vse stranke pri finančnih poslih identificirane z enoznačno kodo. ECB v ta namen podpira uporabo globalnega sistema LEI, ki sta ga sprejela Evropski bančni organ (EBA) in ESMA (21), na način, ki je skladen s priporočili Odbora za finančno stabilnost (22). Čeprav globalni sistem LEI še ni v celoti operativen, bi se člen 4(8) predlagane uredbe moral sklicevati na potrebo po uporabi kod LEI v tehničnih standardih, zlasti zaradi uporabe začasnih kod LEI (pre-LEI) iz začasnega globalnega sistema LEI, ki je trenutno operativen (23). Uporaba sistema LEI ali pre-LEI bo olajšala zbiranje podatkov in agregiranje na globalni ravni, zlasti v zvezi z odpravo dvojnega upoštevanja pri mednarodnih poslih, ki se poročajo v različnih jurisdikcijah.

Tretjič, glede na to, da na mednarodni ravni ni dogovorjenega okvira, ECB močno priporoča, da ESMA na evropski ravni razvije edinstven identifikator sklenjenega posla. To je zlasti pomembno za povezovanje informacij o istem poslu, ki ga poročata dve ali več nasprotnih strank, in je tudi nujno za zagotovitev celovitosti informacij, ki jih posreduje nasprotna stranka, na primer v izogib vrzelim ali dvojnemu upoštevanju.

Pomembno je tudi zagotoviti, da ima ESCB ustrezen dostop do popolnih, v celoti standardiziranih in podrobnih informacij, ki jih zberejo repozitoriji sklenjenih poslov, in sicer v obliki, ki olajša izvajanje nalog ESCB (24). Kadar ESMA meni, da je to potrebno in ustrezno, bi morala imeti možnost, da v osnutke tehničnih standardov vključi postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabijo za preverjanje popolnosti in pravilnosti poročanih jim podatkov, zlasti kadar odkrijejo manjkajoče, nepopolne ali neskladne informacije (25). To ne posega v pooblastila pristojnih organov, da nasprotnim strankam izrečejo upravne sankcije in ukrepe v skladu s poglavjem VIII predlagane uredbe.

Pomembno je, da se ti tehnični standardi po tem, ko so sprejeti v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) št. 1095/2010 (26), redno posodabljajo, da bi ustrezno odražali razvoj na trgu, krepili regulativni okvir in da bi se v celoti izvrševala enotna evropska pravila.

Prav tako bo morda potrebno uskladiti tehnične standarde, sprejete v skladu z drugo zakonodajo Unije o finančnih storitvah, kot je Uredba (EU) št. 648/2012, s tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s predlagano uredbo. To bo pomagalo zmanjšati breme poročanja za nasprotne stranke, hkrati pa bo zagotovilo, da poročila vsebujejo podrobnosti, ki jih zahteva člen 4 predlagane uredbe. Pri tej uskladitvi bi si bilo treba prizadevati, da se zagotovi celovito spremljanje poslov financiranja z vrednostnimi papirji, zlasti skladnost podrobnosti in oblik v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki se poročajo v skladu s členom 4(6) predlagane uredbe.

V Frankfurtu na Majni, 24. junija 2014.

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) COM(2014) 40 final.

(2) Glej „Strengthening Oversight and Regulation of Shadow Banking: Policy Framework for Addressing Shadow Banking Risks in Securities Lending and Repos“ (Okrepitev nadzora in zakonska ureditev bančnega sistema v senci; okvir politike za obravnavanje tveganj bančnega sistema v senci pri posojanju vrednostnih papirjev in repo poslih) (v nadaljnjem besedilu: priporočila Odbora za finančno stabilnost), 29. avgust 2013, dostopno na spletni strani Odbora za finančno stabilnost na naslovu http://www.financialstabilityboard.org/

(3) Glej priporočili 2 in 3 v priporočilih Odbora za finančno stabilnost.

(4) Člen 2(2) predlagane uredbe določa le subjektivno izvzetje za članice ESCB, druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, druge organe Unije, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri upravljanju javnega dolga, in Banko za mednarodne poravnave. Nasprotne stranke pri poslih centralnih bank ESCB niso jasno izvzete iz obveznosti v zvezi s poročanjem in preglednostjo po členih 4, 13, 14 in 15 predlagane uredbe.

(5) Glej člen 343 Pogodbe in člen 39 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) ter tudi člene 2, 5 in 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

(6) Glej spremembo 7 v Prilogi k temu mnenju. Glej odstavek 7.2 Mnenja CON/2012/21 in člen 1(6) do (8) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84). Vsa mnenja ECB so dostopna na spletni strani ECB na naslovu http://www.ecb.europa.eu

(7) Glej spremembo 8 v Prilogi k temu mnenju. Ta pojasnitev bi bila skladna s členom 1(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1) in členom 1(9) Uredbe (EU) št. 600/2014.

(8) Člen 3(7) predlagane uredbe.

(9) Člen 15 predlagane uredbe.

(10) Glej priporočilo 7 v priporočilih Odbora za finančno stabilnost.

(11) Glej spremembo 10 v Prilogi k temu mnenju. Glej tudi spremembe 2 do 6, 11 in 16.

(12) Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

(13) Glej spremembi 10 in 19 v Prilogi k temu mnenju.

(14) Glej priporočilo 7 v priporočilih Odbora za finančno stabilnost.

(15) Člen 5 Statuta ESCB.

(16) Glej Mnenje CON/2011/1.

(17) Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

(18) Glej spremembo 11 v Prilogi k temu mnenju.

(19) Glej priporočilo 2 v priporočilih Odbora za finančno stabilnost.

(20) Glej spremembo 12 v Prilogi k temu mnenju.

(21) Glej priporočilo organa EBA o rabi identifikatorja pravnih subjektov (LEI) (EBA/REC/2014/01), 29. januar 2014, dostopno na spletni strani EBA na naslovu http://www.eba.europa.eu/, ter vprašanja in odgovore v dokumentu organa ESMA „Implementation of the Regulation (EU) No 648/2012 on OTC derivatives, central counterparties and trade repositories (EMIR)“ (ESMA/2013/1527), 22. oktober 2013, str. 45, dostopno na spletni strani organa ESMA na naslovu http://www.esma.europa.eu/

(22) Glej dokument „A Global Legal Entity Identifier for Financial Markets“, 8. junij 2012, dostopno na spletni strani Odbora za finančno stabilnost na naslovu http://www.financialstabilityboard.org/

(23) Glej dokument „LEI Regulatory Oversight Committee (ROC): 1st progress note on the Global LEI Initiative“, 8. marec 2013, dostopno na spletni strani Odbora za regulativni nadzor LEI na naslovu http://www.leiroc.org/. Začasni globalni sistem LEI je bil uveden januarja 2013, Odbor za regulativni nadzor LEI pa je kot globalno kompatibilne sprejel vse kode pre-LEI, ki so jih izdale začasne lokalne operacijske enote (pre-LOU – Local Operating Unit).

(24) Glej spremembo 15 v Prilogi k temu mnenju.

(25) Glej spremembo 13 v Prilogi k temu mnenju.

(26) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 9

„Posledično bodo informacije o tveganjih v zvezi s trgi financiranja vrednostnih papirjev centralno shranjene ter enostavno in neposredno dostopne, med drugim Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskemu bančnemu organu (EBA), Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zadevnim pristojnim organom, Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) in zadevnim centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB), za namen opredelitve in spremljanja tveganj za finančno stabilnost, povezanih z dejavnostmi bančništva v senci s strani reguliranih in nereguliranih subjektov. ESMA bi morala pri pripravi regulativnih tehničnih standardov iz te uredbe ali predlogih za njihovo revizijo upoštevati obstoječe standarde iz člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki ureja repozitorije sklenjenih poslov za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, in njihov prihodnji razvoj ter zagotoviti, da imajo zadevni pristojni organi, ESRB in zadevne centralne banke ESCB, vključno z ECB, neposreden in takojšen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.“

„Posledično bodo informacije o tveganjih v zvezi s trgi financiranja z vrednostnimi papirji centralno shranjene ter enostavno in neposredno dostopne, med drugim Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskemu bančnemu organu (EBA), Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zadevnim pristojnim organom, Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) in zadevnim centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB), za namen opredelitve in spremljanja tveganj za finančno stabilnost, povezanih z dejavnostmi bančništva v senci s strani reguliranih in nereguliranih subjektov. ESMA bi morala pri pripravi regulativnih tehničnih standardov iz te uredbe ali predlogih za njihovo revizijo upoštevati obstoječe standarde iz člena 9 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki ureja repozitorije sklenjenih poslov za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, in njihov prihodnji razvoj ter zagotoviti, da imajo zadevni pristojni organi, ESRB in zadevne centralne banke ESCB, vključno z ECB, neposreden in takojšen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog, vključno z nalogami opredeliti in izvajati denarno politiko ter opravljati pregled nad infrastrukturami finančnega trga.“

Pojasnilo

Podrobnosti o poslih, ki se poročajo repozitorijem sklenjenih poslov in v nekaterih primerih organu ESMA, so ključne za izpolnjevanje nalog ESCB. Besedilo predlagane uredbe bi moralo odražati, da se te podrobnosti uporabljajo v ta namen. Glej odstavek 2.4 tega mnenja.

Sprememba 2

Uvodna izjava 17

„Ponovna zastava zagotavlja likvidnost in nasprotni stranki omogoča zmanjšanje stroškov financiranja. Vendar pa ustvarja kompleksne verige zavarovanja s premoženjem med tradicionalnim bančništvom in bančnim sistemom v senci, zaradi česar prihaja do tveganj za finančno stabilnost. Pomanjkanje preglednosti glede tega, v kolikšni meri so bili finančni instrumenti, ki so bili uporabljeni za zavarovanje s premoženjem, predmet ponovne zastave, in glede zadevnih tveganjih v primeru stečaja lahko ogrozijo zaupanje v nasprotne stranke in povečajo tveganja za finančno stabilnost.“

„Ponovna zastava Ponovna uporaba zagotavlja likvidnost in nasprotni stranki omogoča zmanjšanje stroškov financiranja. Vendar pa ustvarja kompleksne verige zavarovanja s premoženjem med tradicionalnim bančništvom in bančnim sistemom v senci, zaradi česar prihaja do tveganj za finančno stabilnost. Pomanjkanje preglednosti glede tega, v kolikšni meri so bili finančni instrumenti, ki so bili uporabljeni za zavarovanje s premoženjem, predmet ponovne zastave ponovne uporabe, in glede zadevnih tveganjih v primeru stečaja lahko ogrozijo zaupanje v nasprotne stranke in povečajo tveganja za finančno stabilnost.“

Pojasnilo

Namen te spremembe je zagotoviti skladnost v zvezi z uvedbo pojma „ponovna uporaba“ v predlagano uredbo. Glej spremembo 10 in odstavek 2.3 tega mnenja.

Sprememba 3

Uvodna izjava 18

„Ta uredba določa pravila o informacijah za nasprotne stranke o ponovni zastavi, ki ne bi smela vplivati na uporabo sektorskih pravil, prilagojenih posebnim akterjem, strukturam in okoliščinam. Zato bi se morala pravila o ponovni zastavi iz te uredbe uporabljati za, na primer, sklade in depotne družbe samo, v kolikor ne obstajajo strožja pravila o ponovni uporabi v zakonodajnem okviru za investicijske sklade, ki predstavlja lex specialis in ima prednost pred pravili iz te uredbe. Zlasti ta uredba ne bi smela posegati v katero koli določbo, ki omejuje zmožnost nasprotnih strank za ukvarjanje s ponovno zastavo finančnih instrumentov, ki jih nasprotne stranke ali osebe, ki niso nasprotne stranke, zagotovijo kot zavarovanje s premoženjem.“

„Ta uredba določa pravila o informacijah za nasprotne stranke o ponovni zastavi ponovni uporabi, ki ne bi smela vplivati na uporabo sektorskih pravil, prilagojenih posebnim akterjem, strukturam in okoliščinam. Zato bi se morala pravila o ponovni zastavi ponovni uporabi iz te uredbe uporabljati za, na primer, sklade in depotne družbe samo, v kolikor ne obstajajo strožja pravila o ponovni uporabi v zakonodajnem okviru za investicijske sklade, ki predstavlja lex specialis in ima prednost pred pravili iz te uredbe. Zlasti ta uredba ne bi smela posegati v katero koli določbo, ki omejuje zmožnost nasprotnih strank za ukvarjanje s ponovno zastavo ponovno uporabo finančnih instrumentov, ki jih nasprotne stranke ali osebe, ki niso nasprotne stranke, zagotovijo kot zavarovanje s premoženjem. Z opredelitvijo pojma ‚ponovna uporaba‘ v tej uredbi se poskuša zagotoviti usklajenost s priporočili Odbora za finančno stabilnost. Opredelitev ponovne uporabe zajema pojem ponovne zastave iz priporočil Odbora za finančno stabilnost, brez poseganja v potrebo po opredelitvi tega pojma za namene prihodnjih zakonodajnih pobud EU.“

Pojasnilo

Namen te spremembe je zagotoviti skladnost v zvezi z uvedbo pojma „ponovna uporaba“ v predlagano uredbo. Glej spremembo 10 in odstavek 2.3 tega mnenja.

Sprememba 4

Uvodna izjava 24

„V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se zagotovi preglednost nekaterih tržnih dejavnosti, na primer poslov financiranja vrednostnih papirjev, ponovne zastave in po potrebi drugih struktur financiranja, ter omogoči spremljanje in prepoznavanje zadevnih tveganj za finančno stabilnost. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.“

„V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se zagotovi preglednost nekaterih tržnih dejavnosti, na primer poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ponovne zastave ponovne uporabe in po potrebi drugih struktur financiranja, ter omogoči spremljanje in prepoznavanje zadevnih tveganj za finančno stabilnost. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.“

Pojasnilo

Namen te spremembe je zagotoviti skladnost v zvezi z uvedbo pojma „ponovna uporaba“ v predlagano uredbo. Glej spremembo 10 in odstavek 2.3 tega mnenja.

Sprememba 5

Člen 1

„Ta uredba določa pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev, drugih struktur financiranja in ponovne zastave.“

„Ta uredba določa pravila o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji, drugih struktur financiranja in ponovne zastave ponovne uporabe.“

Pojasnilo

Namen te spremembe je zagotoviti skladnost v zvezi z uvedbo pojma „ponovna uporaba“ v predlagano uredbo. Glej spremembo 10 in odstavek 2.3 tega mnenja.

Sprememba 6

Člen 2(1)(d)

„(d)

nasprotno stranko, ki se ukvarja s ponovno zastavo in je ustanovljena:

(1)	v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(2)

v tretji državi, in sicer v enem od naslednjih primerov:

(i)	ponovna zastava se izvede v sklopu poslovanja podružnice v EU;

(ii)	ponovna zastava zadeva finančne instrumente, ki jih je nasprotna stranka, ustanovljena v Uniji, ali podružnica v EU nasprotne stranke, ustanovljene v tretji državi, uporabila za zavarovanje s premoženjem.“

„(d)

nasprotno stranko, ki se ukvarja s ponovno zastavo ponovno uporabo in je ustanovljena:

(1)	v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(2)

v tretji državi, in sicer v enem od naslednjih primerov:

(i)	ponovna zastava ponovna uporaba se izvede v sklopu poslovanja podružnice v EU;

(ii)	ponovna zastava ponovna uporaba zadeva finančne instrumente, ki jih je nasprotna stranka, ustanovljena v Uniji, ali podružnica v EU nasprotne stranke, ustanovljene v tretji državi, uporabila za zavarovanje s premoženjem.“

Pojasnilo

Namen te spremembe je zagotoviti skladnost v zvezi z uvedbo pojma „ponovna uporaba“ v predlagano uredbo. Glej spremembo 10 in odstavek 2.3 tega mnenja.

Sprememba 7

Člen 2(2a)

Ni besedila.

„Ta uredba se ne uporablja za posle, pri katerih so stranke organi iz odstavka 2.“

Pojasnilo

Subjektivno izvzetje članic ESCB iz uporabe predlagane uredbe ne zadostuje za zagotovitev, da se iz obveznosti v zvezi s poročanjem in preglednostjo izvzamejo tudi posli, pri katerih so članice ESCB nasprotne stranke. Zato je potreben ta novi pododstavek. Glej odstavek 2.1 tega mnenja.

Sprememba 8

Člen 2(3)

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27 za spremembo seznama iz odstavka 2 tega člena.“

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27 za spremembo seznama iz odstavka 2 tega člena ter zlasti za razširitev področja uporabe odstavka 2 na centralne banke tretjih držav.

V ta namen Komisija do [12 mesecev po objavi te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni obravnavo poslov centralnih bank tretjih držav po tej uredbi in:

(a)	navede veljavne določbe v zadevnih tretjih državah v zvezi z razkritjem poslov centralnih bank na regulativni podlagi, vključno s posli, ki jih opravljajo članice ESCB v teh tretjih državah, in

(b)	oceni potencialni učinek, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav.

Če Komisija v poročilu ugotovi, da je potrebno izvzetje iz odstavka 2 za posle, pri katerih je nasprotna stranka centralna banka iz tretje države, ki izvaja denarno politiko, devizne posle in dejavnosti za finančno stabilizacijo, določi, da se za to centralno banko iz tretje države uporablja izvzetje.“

Pojasnilo

Namen tega predloga spremembe besedila je zagotoviti skladnost s členom 1(9) Uredbe (EU) št. 600/2014. Glej odstavek 2.2 tega mnenja.

Sprememba 9

Člen 3(6), tretja alinea

„‚posel financiranja vrednostnih papirjev‘ pomeni:

[…]

—	vsak posel z enakim ekonomskim učinkom in podobnimi tveganji, zlasti posel nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa;“

„‚posel financiranja z vrednostnimi papirji‘ pomeni:

[…]

—	vsak posel z enakim ekonomskim učinkom in podobnimi tveganji, zlasti posel nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa ali posel zamenjave zavarovanja s premoženjem;“

Pojasnilo

Opredelitev poslov financiranja z vrednostnimi papirji bi bilo treba razširiti na druge prenose zavarovanja s premoženjem med nasprotnimi strankami. To lajša poročanje in spremljanje takih poslov v skladu s členom 4 predlagane uredbe, kar je pomembno z makrobonitetnega vidika, saj lahko taki posli prispevajo h kopičenju sistemskega tveganja.

Sprememba 10

Člen 3(7)

„‚ponovna zastava‘ pomeni uporabo finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, s strani nasprotne stranke prejemnice v lastnem imenu in za lasten račun ali za račun druge nasprotne stranke;“

„‚ponovna zastava ponovna uporaba‘ pomeni uporabo finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, s strani nasprotne stranke prejemnice v lastnem imenu in za lasten račun ali za račun druge nasprotne stranke;“

Pojasnilo

Namen tega predloga spremembe besedila je zagotoviti skladnost te široke opredelitve s pojmom „ponovna uporaba“ iz priporočil Odbora za finančno stabilnost. Glej odstavek 2.3 tega mnenja.

Sprememba 11

Člen 4(7)

„Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti za različne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev in v katerih je opredeljeno najmanj naslednje:

(a)	stranke v poslu financiranja vrednostnih papirjev in, če je različen, upravičenec do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posla;

(b)

znesek glavnice, valuta, vrsta, kakovost in vrednost zavarovanja s premoženjem, način zagotavljanja zavarovanja s premoženjem, kadar je to na voljo za ponovno zastavo, če je bila ta izvedena, kakršne koli zamenjave zavarovanja s premoženjem, odkupna obrestna mera ali provizija za posojilo, nasprotna stranka, odbitek, datum valute posla, datum zapadlosti in datum prve možne izvršitve posla.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

„Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji in v katerih je opredeljeno najmanj naslednje:

(a)	stranke v poslu financiranja z vrednostnimi papirji in, če je različen, upravičenec do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posla;

(b)

posamezna sredstva, ki se uporabljajo kot zavarovanje s premoženjem ali so predmet posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga, vključno s posameznimi sredstvi, kjer so posli zavarovani s skupinami sredstev. Tehnični standardi bi morali upoštevati tehnične posebnosti skupin sredstev, da bi se olajšalo poročanje;

(b) (c)

znesek glavnice, valuta, vrsta, kakovost in vrednost posameznih sredstev, ki se uporabljajo kot zavarovanja e s premoženjem, način zagotavljanja zavarovanja s premoženjem, kadar je to na voljo za ponovno zastavo ponovno uporabo, če je bila ta izvedena, kakršne koli zamenjave zavarovanja s premoženjem, odkupna obrestna mera ali provizija za posojilo, nasprotna stranka, odbitek, datum valute posla, datum zapadlosti in datum prve možne izvršitve posla ter segment trga. Tehnični standardi bi morali upoštevati tehnične posebnosti skupin sredstev, da bi se olajšalo poročanje.

ESMA pri oblikovanju teh tehničnih standardov upošteva mednarodno dogovorjene razvoj in standarde.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

Za zagotovitev zadostne ravni standardizacije in da bi se olajšala uporaba zadevnih informacij pri izvajanju nalog ESCB, je treba jasno določiti podrobnosti za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji, ki jih je treba poročati repozitorijem sklenjenih poslov, ob upoštevanju mednarodno dogovorjenih razvoja in standardov. Tehnični standardi bi morali zagotoviti celovito poročanje zavarovanja s premoženjem, vključno s podrobnostmi o posameznih sredstvih, kadar so posli zavarovani s skupinami sredstev, kot na primer na portfeljski osnovi ali prek tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja. Tehnični standardi bi morali upoštevati tehnične posebnosti takih skupin sredstev in njihovo dinamično naravo ter ustrezno prilagoditi zahteve za poročanje. Glej odstavek 2.4 tega mnenja.

Sprememba 12

Člen 4(8)

„ESMA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 v tesnem sodelovanje z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko in pogostost poročil iz odstavkov 1 in 3 za različne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

„ESMA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko in pogostost poročil iz odstavkov 1 in 3 za različne vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji.

ESMA pri oblikovanju teh tehničnih standardov upošteva mednarodno dogovorjene razvoj in standarde. Zlasti bi morala oblika poročil med drugim vključevati naslednje mednarodne ali druge enakovredne standarde, kot se oblikujejo skozi čas:

(a)	mednarodni identifikator pravnih subjektov (kode LEI) ali, začasno, začasne kode pre-LEI;

(b)	mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (kode ISIN);

(c)	edinstveni identifikator sklenjenega posla.

ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in posvetovanju z udeleženci na trgu določi pogoje, po katerih se razvijejo, dodelijo in vodijo edinstveni identifikatorji sklenjenega posla, ob upoštevanju mednarodnega razvoja, kjer je potrebno.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

Za zagotovitev zadostne ravni standardizacije in da bi se olajšala uporaba zadevnih informacij pri izvajanju nalog ESCB, je treba za repozitorije sklenjenih poslov jasno določiti številne vidike vsebine in oblike poročil, ob upoštevanju mednarodnih identifikatorjev, kot so kode LEI in ISIN, da bi pristojni organi podrobnosti o poslih prejeli s potrebnimi podatkovnimi atributi in v ustreznih oblikah prenosa. Nadalje, glede na to, da na mednarodni ravni ni dogovorjenega okvira, bi moral ESMA biti zadolžen, da na evropski ravni razvije edinstven identifikator sklenjenega posla. Glej odstavek 2.4 tega mnenja.

Sprememba 13

Člen 5(6)

„ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 4.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

„ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 4.

Tehnični standardi lahko določijo postopke, ki jih uporabijo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje popolnosti in pravilnosti podrobnosti, ki se jim poročajo po členu 4(1), kadar ESMA meni, da so takšni postopki potrebni za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

ESMA bi moral imeti možnost, da opredeli postopke, ki jih uporabijo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje popolnosti in pravilnosti podatkov, ki se jim poročajo po členu 4(1) predlagane uredbe, če ESMA meni, da je to potrebno in primerno. Glej odstavek 2.4 tega mnenja.

Sprememba 14

Člen 12(2)

„Repozitorij sklenjenih poslov zbira in hrani podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev in zagotovi, da imajo subjekti iz člena 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, Evropski bančni organ ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti, da se jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog.“

„Repozitorij sklenjenih poslov zbira in hrani podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji in zagotovi, da imajo subjekti iz člena 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, vključno z ECB pri izvajanju njenih nalog znotraj enotnega mehanizma nadzora po Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013, Evropski bančni organ ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti, da se jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog.“

Pojasnilo

Člen 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 vključuje „zadevne članice ESCB“. Čeprav bi bila ECB s tem pojmom zajeta, je zaradi pravne varnosti treba izrecno navesti vlogo ECB v enotnem mehanizmu nadzora (EMN).

Sprememba 15

Člen 12(3)

„Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju potreb subjektov iz odstavka 2 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)	pogostost in podrobnosti o skupnih pozicijah iz odstavka 1 ter podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev iz odstavka 2;

(b)	operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji;

(c)	podrobnosti o podatkih, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 2.

Navedeni osnutki regulativnih tehničnih standardov zagotovijo, da iz podatkov, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati strank v posameznem poslu financiranja vrednostnih papirjev.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

„Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju potreb subjektov iz odstavka 2 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)	pogostost in podrobnosti o skupnih pozicijah iz odstavka 1 ter podrobnosti o poslih financiranja z vrednostnimi papirji iz odstavka 2;

(b)	operativne standarde, potrebne za v celoti samodejno zbiranje, združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji;

(c)	podrobnosti o podatkih, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 2, ob upoštevanju potrebe po dostopu do popolnih, podrobnih podatkov v standardizirani obliki.

Navedeni osnutki regulativnih tehničnih standardov zagotovijo, da iz podatkov, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati strank v posameznem poslu financiranja z vrednostnimi papirji.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

Pojasnilo

Za opravljanje nalog ESCB ter spremljanje finančnih trgov in finančnih aktivnosti mora ESCB zbirati visoko kakovostne statistične informacije. Zato morajo osnutki regulativnih tehničnih standardov zagotoviti, da so informacije, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov zagotovijo članicam ESCB, popolne, podrobne in dostopne v standardizirani obliki pri vseh repozitorijih sklenjenih poslov. Glej odstavek 2.4 tega mnenja.

Sprememba 16

Člen 15

„Poglavje V

Preglednost ponovne zastave

Člen 15

Ponovna zastava finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem

Nasprotne stranke imajo pravico do ponovne zastave, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)	nasprotna stranka prejemnica je nasprotno stranko ponudnico ustrezno pisno obvestila o tveganju, ki je lahko povezano s podajo soglasja iz točke (b), zlasti o potencialnem tveganju v primeru neplačila nasprotne stranke prejemnice;

(b)	nasprotna stranka ponudnica je predhodno podala izrecno soglasje, kar dokazuje podpis pisnega dogovora s strani nasprotne stranke ponudnice ali drug enakovreden mehanizem.

Nasprotne stranke uveljavljajo pravico do ponovne zastave, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)	ponovna zastava se opravi v skladu s pogoji, določenimi v pisnem sporazumu iz točke (b) odstavka 1;

(b)	finančni instrumenti, prejeti kot zavarovanje s premoženjem, se prenesejo na račun, odprt v imenu nasprotne stranke prejemnice.

3.	Ta člen ne posega v strožjo sektorsko zakonodajo, zlasti Direktivo 2011/61/EU in Direktivo 2009/65/ES.“

„Poglavje V

Preglednost ponovne zastave ponovne uporabe

Člen 15

Ponovna zastava Ponovna uporaba finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem

Nasprotne stranke imajo pravico do ponovne zastave ponovne uporabe, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)	nasprotna stranka prejemnica je nasprotno stranko ponudnico ustrezno pisno obvestila o tveganju, ki je lahko povezano s podajo soglasja iz točke (b), zlasti o potencialnem tveganju v primeru neplačila nasprotne stranke prejemnice;

(b)

nasprotna stranka ponudnica je predhodno podala izrecno soglasje, kar dokazuje podpis pisnega dogovora, drugega enakovrednega mehanizma ali dogovora o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju, kakor je opredeljen v členu 2(1)(b) Direktive 2002/47/ES, s strani nasprotne stranke ponudnice ali drug enakovreden mehanizem.

Nasprotne stranke uveljavljajo pravico do ponovne zastave ponovne uporabe, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)	ponovna zastava ponovna uporaba se opravi v skladu s pogoji, določenimi v pisnem sporazumu iz točke (b) odstavka 1;

(b)	finančni instrumenti, prejeti kot zavarovanje s premoženjem, se prenesejo na račun, odprt v imenu nasprotne stranke prejemnice.

3.	Ta člen ne posega v strožjo sektorsko zakonodajo, zlasti Direktivo 2011/61/EU in Direktivo 2009/65/ES.“

Pojasnilo

Namen te spremembe je zagotoviti skladnost v zvezi z uvedbo pojma „ponovna uporaba“ v predlagano uredbo. Glej spremembo 10 in odstavek 2.3 tega mnenja.

Sprememba 17

Člen 17(2)

„Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo z ustreznimi članicami ESCB, kadar je to primerno zaradi opravljanja svojih dolžnosti, zlasti v zvezi s členom 4.“

„Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo z ustreznimi članicami ESCB, vključno z ECB pri izvajanju njenih nalog znotraj enotnega mehanizma nadzora po Uredbi Sveta (EU) št. 1024/2013, kadar je to primerno zaradi opravljanja njihovih dolžnosti, zlasti v zvezi s členom 4.“

Pojasnilo

Člen 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 vključuje „zadevne članice ESCB“. Čeprav bi bila ECB s tem pojmom zajeta, je zaradi pravne varnosti treba izrecno navesti vlogo ECB v EMN.

Sprememba 18

Člen 20(4)(d)

„Države članice ob upoštevanju nacionalne zakonodaje na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 tega člena uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:

[…]

(d)	dokončen ali začasen odvzem dovoljenja;“

[…]

(d)	dokončen ali začasen odvzem dovoljenja nasprotnim strankam, razen kreditnim institucijam, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU;

(da)	dokončen odvzem dovoljenja. Pri tem pooblastilu se upošteva izključna pristojnost ECB za odvzem dovoljenj kreditnim institucijam po členu 4(1)(a) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013;“

Pojasnilo

ECB je izključno pristojna za odvzem dovoljenj kreditnim institucijam v skladu s členoma 4(1)(a) in 14(5) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013. Zato mora biti v predlagani uredbi jasno navedeno, da odvzem dovoljenja kreditnim institucijam, ustanovljenim v sodelujočih državah članicah, sodi v izključno pristojnost ECB. Nadalje, zaradi zagotovitve pravilnega delovanja in celovitosti EMN pristojni organi ne bi smeli biti pooblaščeni za začasni odvzem dovoljenja kreditnim institucijam po predlagani uredbi.

Sprememba 19

Člen 20(5)

„Kršitev pravil iz člena 4 ne vpliva na veljavnost pogojev posla financiranja vrednostnih papirjev ali na možnost pogodbenih strank za uveljavitev pogojev posla financiranja vrednostnih papirjev. Pogodbena stranka posla financiranja vrednostnih papirjev ni upravičena do nadomestila zaradi kršitve pravil iz člena 4.“

„Kršitev pravil iz člena 4 ali člena 15 ne vpliva na veljavnost pogojev posla financiranja z vrednostnimi papirji ali na možnost pogodbenih strank za uveljavitev pogojev posla financiranja z vrednostnimi papirji. Pogodbena stranka posla financiranja z vrednostnimi papirji ni upravičena do nadomestila zaradi kršitve pravil iz člena 4.“

Pojasnilo

Za zagotovitev, da zahteve v zvezi s pogodbeno preglednostjo iz predlagane uredbe ne bi nenamerno povzročile tveganj za finančno stabilnost pri verigah zavarovanj s premoženjem, je treba pojasniti, da kršitve zahtev v zvezi s preglednostjo iz člena 15 ne bodo vplivale na veljavnost ali izvršljivost poslov financiranja z vrednostnimi papirji. Glej odstavek 2.3 tega mnenja.

(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

26.9.2014

Uradni list Evropske unije

C 336/23

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 336/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„PECORINO DELLE BALZE VOLTERRANE“

Št. ES: IT-PDO-0005-01166 – 22.10.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1. Ime

„Pecorino delle Balze Volterrane“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Sir

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Pecorino delle Balze Volterrane“ je sir, izdelan izključno z rastlinskim sirilom in iz polnomastnega ovčjega mleka, ki izvira iz vzreje živali na geografskem območju. Glede na zorenje obstajajo štiri različne vrste sira: „fresco“ (svež) z zorenjem od 7 do 44 dni; „semistagionato“ (srednje zrel) z zorenjem od 45 dni do 6 mesecev); „stagionato“ (zrel) z zorenjem od 6 do 12 mesecev; „da asserbo“ (trd) z zorenjem več kot 12 mesecev. Poleg tega ima „Pecorino delle Balze Volterrane“ ob dajanju v promet naslednje značilnosti:

Fizične lastnosti: oblika: valjasta z ravnima osnovnima ploskvama in ravnim ali rahlo izbočenim obodom. Premer osnovnih ploskev: od 10 do 20 cm. Višina oboda: od 5 do 15 cm. Teža: od 600 g do 2 kg za sir Pecorino „fresco“, „semistagionato“, „stagionato“ in do 7 kg za sir Pecorino „da asserbo“.

Kemične lastnosti: vsebnost maščob v suhi snovi: > 45 %; beljakovine (Nx6,25): > 20 %

Organoleptične lastnosti: skorja: barva, ki sega od slamnato rumene barve do živo rumene barve. Po obdelavi z oljčnim oljem in pepelom skorja prevzame sivo barvo. Testo: kompaktna struktura minimalne prhkosti, morda z malo luknjicami, ki so neenakomerno porazdeljene. Pri razrezu je barva od bele pri vrsti sira „fresco“ do bolj ali manj slamnate pri vrstah sira „semistagionato“, „stagionato“ in „da asserbo“. Vonj: obstojen in spominja na mleko in divjo ščetico ter vonj po zeliščih in rumenih cveticah. Okus: pri prvi degustaciji sladek z mlečnim in cvetličnim priokusom ter noto divje ščetice; pookus je dolg in obstojen s svežimi rastlinskimi primesmi; končni okus je rahlo pikanten; ta značilnost z zorenjem postaja intenzivnejša, spremljata pa jo okusnost in rahla trpkost pri vrstah sira „stagionato“ in „da asserbo“.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Mleko: ovčje, surovo in polnomastno, pridobljeno od ovc sardinske pasme z delno vzrejo na prostem.

Sirilo: rastlinsko iz socvetja divje ščetice ali kardija (Cynaria cardunculus).

Sol: fina.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Vsaj dve tretjini ovčje krme je treba zagotoviti s pašo na zemljepisnem območju porekla. Konzervirana krma in krma, ki vsebuje zrnje (ječmen, oves, bob), se uporabljata v količinah od 100 g/glavo/dan do 800 g/glavo/dan, odvisno od obdobja leta, pri čemer so večje količine skoncentrirane v zimskih mesecih, manjše pa v poletnih mesecih. Ovc se ne sme krmiti z gensko spremenjenimi proizvodi (GSO).

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vzreja drobnice, proizvodnja in zorenje sira so faze proizvodnega postopka, ki morajo potekati na območju proizvodnje.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7 Posebna pravila za označevanje

Ob dajanju na trg ima proizvod na etiketi na eni od dveh osnovnih ploskev z jasnimi in čitljivimi črkami poleg logotipa proizvoda in simbola Unije naslednje navedbe:

—	„Pecorino delle Balze Volterrane“, ki mu sledi celotni naziv „Denominazione di Origine Protetta“ ali kratica (DOP),

—	vrsta zorenja („fresco“, „semistagionato“, „stagionato“ in „da asserbo“),

—	ime, naziv, naslov proizvajalca, zorilnice in podjetja za pakiranje.

Proizvod se lahko prodaja predpakiran ali vakuumsko pakiran, cel ali v kosih. Da bi se omogočila identifikacija proizvoda po razrezanju na kose, se mora oznaka „Pecorino delle Balze Volterrane“ nahajati na etiketi izmenično z logotipom proizvoda in se ponoviti vsaj 4-krat (na medsebojni razdalji 90°). Prepovedano je dodajanje kakršnih koli opisov, ki niso izrecno določeni.

Dovoljena pa je uporaba navedb, ki se nanašajo na nazive ali imena podjetij ali zasebnih blagovnih znamk, pod pogojem, da ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev, ali drugih točnih ali dokumentiranih navedb, ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja. Logotip proizvoda je, kot je prikazano spodaj, krog, v katerega središču so divja artičoka (kardij) in dva zakrivljena grafična znaka, ki oblikujeta črko „V“, listi divje artičoke in obrisa dveh hribov, nad katerima se v ozadju boči nebo. V krogu se nahaja označba „Pecorino delle Balze Volterrane“. Logotip se lahko prilagodi, da ustreza različnim vrstam embalaže.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Območje vzreje ovc ter proizvodnje in zorenja sira „Pecorino delle Balze Volterrane“ je izključno omejeno na občine Volterra, Pomarance, Montecatini Val di Cecina, Castelnuovo Val di Cecina, Monteverdi, vse pa se nahajajo v pokrajini Pisa.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Območje proizvodnje, ki se nahaja na jugovzhodni meji pokrajine Pisa, se razteza med dolinama reke Era (na severu) in Cecina (na jugu). Glede na njegovo celinsko lego, ki pa vendarle ni preveč oddaljena od morja, ima območje priobalno podnebje z deževnimi jesenskimi in pomladnimi meseci. To območje odlikuje izredna geomorfološka raznolikost zaradi močne erozije, nastale zaradi meteorskih voda, v povezavi s človekovimi dejavnostmi (krčenje gozdov, vzreja), ki so privedle do reliefnih oblik biancane (male glinene kupole gričevnate oblike), calanchi (zelo suhe doline planimetričnega profila, podobnega konjski podkvi) in balze (velikanska brezna, ki so jih je povzročile meteorske vode). V takih okoliščinah je vegetacija podvržena močni selekciji. Nepravilna morfologija, mobilnost in majhna prepustnost tal, nizka vsebnost organskih snovi, bogastvo soli in dolga sušna obdobja vplivajo na selekcijo vegetacije, ki prenaša slanost tal in je razvila posebne prilagoditvene mehanizme. Vrhove dolin calanchi in grebene prekrivajo travnati pašniki, na področjih, kjer prevladuje glina, prevladuje sladka detelja, na dnu dolin calanchi pa rastejo rastline, ki lahko prenašajo stoječe vode. Prisotna je tudi materina dušica in rastline, ki se uporabljajo za pašo, kot na primer žuka. Predvsem pa tukaj „samoniklo in v velikem obsegu“ (Amerighi, 1973) raste divja artičoka. K obrtniški naravi te dejavnosti prispeva tudi to, da se surovo mleko predela neposredno v sirarnicah, ki se nahajajo v bližini prostorov, v katerih se vzrejajo ovce. Z uporabo lokalne delovne sile in stalnih tehnik je bilo mogoče zagotoviti nadaljevanje tradicije in tako obdržati visoko stopnjo specializacije, ki je tesno povezana s človeškimi viri in ki bi jo bilo težko najti na drugih območjih.

5.2 Posebnosti proizvoda

Posebnost sira „Pecorino delle Balze Volterrane“ izhaja predvsem iz posebnosti metode proizvodnje, ki temelji na uporabi sirila, pridobljenega iz cvetov rastline kardij, ki obilno raste na tem območju. Zaradi tega vidika in morfologije pašnikov se ta proizvod razlikuje od drugih sirov iz ovčjega mleka, zlasti glede svojih organoleptičnih lastnosti. Zlasti so vidne značilnosti, ki se nanašajo na okus, ki je nenavadno blag za ovčji sir, in vonj, ki izhaja iz kardija ter lokalnih trav in cvetic, ki zaradi nizke temperature predelave (< 40 °C) ostanejo raztopljene in določajo končni proizvod.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo proizvoda (pri ZGO).

Podnebje in geološke formacije območja spodbujajo rast lokalne vegetacije, ki pomeni glavni vir hrane ovc na paši in da mleku hlapne arome, na katerih temeljijo posebne organoleptične lastnosti sira. Lokalno okolje je bistvenega pomena tudi za zagotavljanje posebne vrste sirila iz divje artičoke, ki je ena od glavnih značilnosti sira „Pecorino delle Balze Volterrane“.

Izjemna naravna erozija je privedla do oblikovanja jam različnih oblik in velikosti, ki so jih pred pojavom ohlajenih prostorov lokalni pastirji v preteklih stoletjih uporabljali za bivanje živine ter za zorenje in ohranitev mlečnih in sirnih izdelkov po naravni poti. V teh jamah zaradi v glavnem stalnih stopenj vlažnosti ovčji sir zori postopoma, kar prispeva k posebnosti proizvoda. Še danes imajo te pogoje, ukorininjene v lokalnem znanju, za idealne ne le proizvajalci, ki dajejo prednost proizvodnji, ki je v celoti ali v zadnji fazi zorenja izvedena v jami, temveč tudi tisti, ki imajo ohlajene prostore. V teh prostorih se namreč lahko doseže enaka temperatura in vlažnost, kot sta naravno značilni za jame, tj. temperaturo med 7 in 10 °C in vlažnost med 90 in 70 %.

Človeški faktor ima odločilno vlogo tudi pri obdelavi sira, zlasti v naslednjih fazah, ki so vse izvedene ročno na podlagi kompetenc, ki so bile tradicionalno pridobljene na območju: dodajanja rastlinskega sirila, ki zahteva določeno spretnost glede na njegovo manjšo moč usirjanja glede na živalsko sirilo, rezanje sirnine, ki se pazljivo izvede z zašiljenim orodjem (t. i. „spino“), in dajanje v modele, ki je rezultat prešanja, ki je izvedeno s posebno pazljivostjo, da se doseže izločanje prave količine sirotke. Kar zadeva učinke proizvodnega procesa na lastnosti končnega proizvoda, je treba opozoriti, da metoda proizvodnje sira „Pecorino delle Balze Volterrane“ z uporabo rastlinskega sirila pomeni počasnejše in občutljivejše usirjanje kot tisto, ki se ga doseže z dodajanjem živalskega sirila. To pomembno vpliva na sinerezo, tj. postopek, ki povzroči sprostitev sirotke iz sirnine, kar privede do večje in hkrati počasnejše izgube vlage kot pri drugih sirih. Posledica tega je blažji proizvod brez izrazite pikantnosti tudi v vrstah sira „stagionato“ in „da asserbo“.

V lokalni gastronomiji sir „Pecorino delle Balze Volterrane“ uživa ugled zaradi nežnega okusa in je izredno iskana sestavina številnih jedi tradicionalne kuhinje tega območja. Obstajajo številne možnosti za uživanje tega sira, servira se kot predjed, skupaj z mesninami in zelenjavo v olju, nariban na jedi iz testenin z mesno omako ali, odvisno od njegove stopnje zorenja, kot namizni sir ali nariban sir pri pripravi juh in testenin, zapečenih v pečici (npr. „ceci in magro“).

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

Ministrstvo je sprožilo nacionalni postopek ugovora z objavo predloga za ZOP „Pecorino delle Balze Volterrane“ v Uradnem listu Italijanske republike št. 198 z dne 24. avgusta 2013.

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012

(3) Glej opombo 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 336

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 57 26. september 2014

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2014/C 336/01	Sporočilo Komisije o organu, pristojnem za izdajo potrdil o poreklu v okviru Uredbe (ES) št. 891/2009	1
2014/C 336/02	Sporočilo Komisije o organu, pristojnem za izdajo potrdil o pristnosti v okviru Izvedbene uredbe (EU) št. 481/2012	2
2014/C 336/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7341 – MVD/Postcon/ADVO) ( 1 )	4

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2014/C 336/05	Menjalni tečaji eura	20
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2014/C 336/06	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	21
2014/C 336/07	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	21
2014/C 336/08	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	22

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2712
JPY	japonski jen	138,88
DKK	danska krona	7,4433
GBP	funt šterling	0,78040
SEK	švedska krona	9,1836
CHF	švicarski frank	1,2076
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,1450
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,572
HUF	madžarski forint	310,54
LTL	litovski litas	3,4528
PLN	poljski zlot	4,1771
RON	romunski leu	4,4000
TRY	turška lira	2,8684
AUD	avstralski dolar	1,4432
CAD	kanadski dolar	1,4136
HKD	hongkonški dolar	9,8564
NZD	novozelandski dolar	1,6006
SGD	singapurski dolar	1,6152
KRW	južnokorejski won	1 325,85
ZAR	južnoafriški rand	14,2561
CNY	kitajski juan	7,8016
HRK	hrvaška kuna	7,6246
IDR	indonezijska rupija	15 244,83
MYR	malezijski ringit	4,1433
PHP	filipinski peso	56,965
RUB	ruski rubelj	48,9520
THB	tajski bat	41,083
BRL	brazilski real	3,0551
MXN	mehiški peso	16,9832
INR	indijska rupija	78,0873

Datum in čas zaprtja	28.8.2014
Trajanje	28.8.2014–31.12.2014
Država članica	Irska
Stalež ali skupina staležev	GHL/2A-C46
Vrsta	grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Območje	vode Unije območij IIa in IV ter vode Unije in mednarodne vode območij Vb in VI
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	32/TQ43

	III Pripravljalni akti
	Evropska centralna banka
2014/C 336/04	Mnenje Evropske centralne banke z dne 24. junija 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti (CON/2014/49)	5

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2014/C 336/09	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	23
2014/C 336/10	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	27