27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 198/1

1.

1.1

1.2

1.3

2.

2.1

2.1.1

2.1.2

2.2

2.2.1

2.2.2

2.3

3.

4.

4.1

4.1.1

4.1.2

4.2

4.2.1

4.2.2

4.3

4.3.1

4.3.2

4.4

4.4.1

4.4.2

4.5

4.5.1

4.5.1.1

4.5.1.2

4.5.1.3

4.5.1.4

4.5.2

4.6

4.6.1

4.6.1.1

4.6.1.2

4.6.1.3

4.6.2

4.6.3

4.6.3.1

4.6.3.2

4.7

5.

6.

7.

8.

1.

Da bi preprečili, da bi državne subvencije izkrivljale konkurenco na notranjem trgu in vplivale na trgovino med državami članicami na način, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi, člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) določa načelo, da je državna pomoč prepovedana. Vendar je v določenih primerih lahko takšna pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(2) in (3) Pogodbe.

2.

Spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij (v nadaljnjem besedilu: R&R&I) je pomemben cilj Unije iz člena 179 Pogodbe, ki navaja, da je „[c]ilj Unije […] okrepiti njene znanstvene in tehnološke temelje z oblikovanjem Evropskega raziskovalnega območja, v katerem raziskovalci, znanost in tehnologija prosto krožijo, spodbujati njeno večjo konkurenčnost, vključno v industriji, in pospeševati vse raziskovalne dejavnosti, ki so potrebne […]“. Členi 180 do 190 Pogodbe določajo dejavnosti, ki se izvajajo v zvezi s tem, in področje uporabe ter izvajanje večletnega okvirnega programa.

3.

Strategija Evropa 2020 (1) raziskave in razvoj (v nadaljnjem besedilu: R&R) opredeljuje kot ključno gonilo za doseganje ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Zato je Komisija določila krovni cilj, po katerem bi bilo treba v R&R do leta 2020 vložiti 3 % bruto domačega proizvoda Unije (v nadaljnjem besedilu: BDP). Da bi se pospešil napredek na področju R&R&I, je v strategiji Evropa 2020 zlasti poudarjena vodilna pobuda „Unija inovacij“ (2), katere namen je izboljšanje okvirnih pogojev in dostopa do financiranja raziskav in inovacij, da bi lahko inovativne zamisli pretvorili v proizvode in storitve, ki ustvarjajo rast in delovna mesta (3). V sporočilu Evropa 2020 je bilo navedeno, da lahko politika na področju državnih pomoči „dejavno in pozitivno prispeva […], saj spodbuja in podpira pobude za inovativnejše, učinkovitejše in bolj zelene tehnologije, hkrati pa olajšuje dostop do javne podpore za naložbe, tveganega kapitala ter financiranja raziskav in razvoja.“

4.

Ker je splošno sprejeto, da konkurenčni trgi dosegajo učinkovite rezultate v smislu cen, proizvodnje in uporabe virov, se lahko, če obstajajo tržne nepopolnosti (4), z državno intervencijo delovanje trgov izboljša ter s tem prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Pri R&R&I bi lahko do tržnih nepopolnosti prišlo na primer, ker udeleženci na trgu običajno ne upoštevajo (pozitivnih) zunanjih učinkov na druge udeležence v gospodarstvu in je zato njihova raven dejavnosti R&R&I s stališča družbe premajhna. Lahko se zgodi tudi, da projekti R&R&I nimajo zadostnega dostopa do virov financiranja (zaradi asimetričnih informacij), ali pa imajo težave z usklajevanjem med podjetji. Torej je lahko državna pomoč za R&R&I združljiva z notranjim trgom, če je mogoče pričakovati, da bo zmanjšala tržne nepopolnosti s spodbujanjem izvajanja pomembnega projekta v skupnem evropskem interesu ali s pospeševanjem razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti, in če nastalo izkrivljanje konkurence in trgovine ni v nasprotju s skupnim interesom.

5.

Pomoč za R&R&I bo zlasti upravičena na podlagi člena 107(3)(b) in (c) Pogodbe, v skladu s katerim lahko Komisija kot združljivo s skupnim trgom šteje državno pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti v Uniji, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

6.

Komisija je v sporočilu o Posodobitvi področja državnih pomoči (5) napovedala tri cilje, ki jih skuša uveljaviti prek posodobitve nadzora državnih pomoči:

7.

Komisija je v sporočilu zlasti pozvala k skupnemu pristopu pri pregledu različnih smernic in okvirov, ki bo temeljil na krepitvi notranjega trga, spodbujanju večje učinkovitosti javne porabe s pomočjo boljšega prispevka državne pomoči k ciljem skupnega interesa, okrepljenem preverjanju spodbujevalnega učinka, omejitve pomoči na najmanjšo potrebno in možnih negativnih učinkih pomoči na konkurenco in trgovino. Pogoji o združljivosti iz tega okvira temeljijo na takšnem skupnem pristopu.

8.

Načela iz tega okvira se uporabljajo za državno pomoč za R&R&I v vseh sektorjih, ki jih ureja Pogodba. Zato se uporabljajo za tiste sektorje, za katere veljajo posebna pravila Unije o državnih pomočeh, razen če ta pravila določajo drugače.

9.

Finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic (6), ne pomenijo državne pomoči. Kadar se takšna finančna sredstva Unije kombinirajo z državno pomočjo, bodo pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči, ali pri oceni združljivosti iz tega okvira obravnavana samo slednja.

10.

Pomoč za R&R&I za podjetja v težavah, kot je za namene tega okvira opredeljena s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (7), kakor so bile spremenjene ali nadomeščene, je izključena iz področja uporabe tega okvira.

11.

Komisija bo pri oceni pomoči za R&R&I, dodeljeni upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, upoštevala znesek pomoči, ki ga je še treba izterjati (8).

12.

Komisija je opredelila vrsto ukrepov R&R&I, v zvezi s katerimi je lahko državna pomoč v skladu s posebnimi pogoji združljiva z notranjim trgom:

13.

Države članice morajo priglasiti pomoč za R&R&I v skladu s členom 108(3) Pogodbe, z izjemo ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe o skupinskih izjemah, ki jo je sprejela Komisija v skladu s členom 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (11).

14.

Ta okvir določa merila združljivosti za sheme pomoči R&R&I in individualno pomoč, za katere velja obveznost priglasitve in jih je treba oceniti na podlagi člena 107(3)(c) Pogodbe (12).

15.

V tem okviru se uporabljajo naslednje opredelitve:

16.

Na splošno kateri koli ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč. Medtem ko posebno Obvestilo Komisije o opredelitvi pojma državne pomoči razjasnjuje, kako Komisija na splošno razume državno pomoč, so dogodki, do katerih običajno pride na področju dejavnosti R&R&I, obravnavani v tem oddelku, brez poseganja v razlago Sodišča Evropske unije.

17.

Organizacije za razširjanje raziskav in znanja (v nadaljnjem besedilu: raziskovalne organizacije) ter raziskovalne infrastrukture so prejemniki državne pomoči, če njihovo javno financiranje izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe. Kot je pojasnjeno v Obvestilu Komisije o opredelitvi pojma državne pomoči ter v skladu s sodno prakso Sodišča, mora biti upravičenec podjetje, ta opredelitev pa ni odvisna od njegovega pravnega statusa, tj., ali je organizirano po javnem ali zasebnem pravu, ali gospodarske narave, tj. pridobitne ali nepridobitne. Za njegovo opredelitev kot podjetje je odločilno, ali izvaja gospodarsko dejavnost, ki vključuje ponujanje proizvodov ali storitev na določenem trgu (16).

18.

Če isti subjekt izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti, javno financiranje negospodarskih dejavnosti ne sodi v področje uporabe člena 107(1) Pogodbe, če so lahko dve vrsti dejavnosti in njuni stroški, financiranje in prihodki jasno ločeni, da se dejansko prepreči navzkrižno subvencioniranje gospodarske dejavnosti. Ustrezna razporeditev stroškov, financiranja in prihodkov se lahko dokaže na podlagi letnih finančnih izkazov zadevnega subjekta.

19.

Komisija meni, da so naslednje dejavnosti na splošno negospodarske:

20.

Če se raziskovalna organizacija ali raziskovalna infrastruktura uporablja za gospodarske in negospodarske dejavnosti, spada javno financiranje v področje uporabe pravil o državni pomoči samo, če zajema stroške, ki so povezani z gospodarskimi dejavnostmi (22). Če se raziskovalna organizacija ali raziskovalna infrastruktura uporablja skoraj izključno za negospodarske dejavnosti, je lahko njeno financiranje v celoti izvzeto iz področja uporabe pravil o državni pomoči, če je njena gospodarska dejavnost izključno pomožna dejavnost, tj. dejavnost, ki je neposredno povezana z delovanjem raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture in je zanjo potrebna ali pa je neločljivo povezana z njeno glavno negospodarsko rabo, po obsegu pa je ta dejavnost omejena. V tem okviru Komisija zastopa stališče, da je temu tako, če gospodarske dejavnosti uporabljajo povsem enake vložke (kot so material, oprema, delo in osnovna sredstva) kot negospodarske dejavnosti in če zmogljivosti, ki jih vsako leto dodelijo za takšne gospodarske dejavnosti, ne presegajo 20 % zadevnih celotnih letnih zmogljivosti subjekta.

21.

Če se raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture uporabljajo za izvajanje gospodarskih dejavnosti, kot so oddaja opreme ali laboratorijev v najem podjetjem, zagotavljanje storitev podjetjem ali izvajanje pogodbenih raziskav, se bo ne glede na točko 20 javno financiranje teh gospodarskih dejavnosti na splošno štelo za državno pomoč.

22.

Vendar pa Komisija raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture ne bo obravnavala kot upravičenca do državne pomoči, če deluje le kot posrednik, ki na končne prejemnike prenaša celotno javno financiranje in vse prednosti, pridobljene s takšnim financiranjem. Temu je na splošno tako, če:

23.

Če so pogoji iz točke 22 izpolnjeni, se pravila o državni pomoči uporabljajo na ravni končnih prejemnikov.

24.

Na vprašanje, ali podjetja v primeru pogodbenih raziskav ali raziskovalnih storitev, ki jih zagotavlja raziskovalna organizacija ali raziskovalna infrastruktura, ter v primerih sodelovanja z raziskovalno organizacijo ali raziskovalno infrastrukturo pridobijo prednosti v smislu člena 107(1) Pogodbe in pod katerimi pogoji, je treba odgovoriti v skladu s splošnimi načeli državne pomoči. Kot je pojasnjeno v Obvestilu Komisije o opredelitvi pojma državne pomoči, bi bilo za ta namen treba zlasti oceniti, ali je ravnanje raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture mogoče pripisati državi (23).

25.

Če se raziskovalna organizacija ali raziskovalna infrastruktura uporablja za izvajanje pogodbenih raziskav ali zagotavljanje raziskovalnih storitev za podjetje, ki praviloma določi pogoje pogodbe, je lastnik rezultatov raziskovalnih dejavnosti in nosi tveganje neuspeha, državna pomoč praviloma ne bo prenesena na podjetje, če raziskovalna organizacija ali raziskovalna infrastruktura prejme primerno plačilo za svoje storitve, zlasti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

26.

Če lastništvo ali pravice dostopa do pravic intelektualne lastnine ohranijo raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture, se lahko njihova tržna vrednost odšteje od cene, ki se plača za zadevne storitve.

27.

Za projekt šteje, da se izvaja prek učinkovitega sodelovanja, če imata vsaj dve neodvisni pogodbenici skupni cilj, ki temelji na delitvi dela, ter skupaj opredelita njegov obseg, sodelujeta pri njegovi zasnovi, prispevata k izvajanju ter delita finančna, tehnološka, znanstvena in druga tveganja kot tudi rezultate. Ena ali več pogodbenic lahko nosi celotne stroške projekta in tako druge pogodbenice razbremeni finančnih tveganj. O pogojih sodelovalnega projekta, zlasti kar zadeva prispevke za stroške, delitev tveganj in rezultatov, razširjanje rezultatov, dostop do pravic intelektualne lastnine in pravila za njihovo dodelitev, se je treba dogovoriti pred začetkom projekta (25). Pogodbene raziskave in zagotavljanje raziskovalnih storitev se ne obravnavajo kot oblike sodelovanja.

28.

Če sodelovalne projekte skupaj izvajajo podjetja in raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture, Komisija ugotavlja, da udeleženim podjetjem ni bila dodeljena nobena posredna državna pomoč prek navedenih subjektov zaradi ugodnih pogojev sodelovanja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

29.

Za namen točke 28(d) Komisija meni, da prejeto nadomestilo ustreza tržni ceni, če omogoča zadevnim raziskovalnim organizacijam ali raziskovalnim infrastrukturam, da uživajo polno gospodarsko korist teh pravic, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

30.

Če ni izpolnjen noben od pogojev iz točke 28, se celotna vrednost prispevka raziskovalne organizacije ali raziskovalne infrastrukture k projektu obravnava kot prednost za udeležena podjetja, za katero se uporabljajo pravila o državnih pomočeh.

31.

Javni kupci lahko naročajo raziskovalne in razvojne storitve od podjetij, in sicer prek ekskluzivnega razvoja in postopkov predkomercialnih naročil (26).

32.

Dokler se odprt postopek oddaje javnega naročila izvaja v skladu z veljavnimi direktivami (27), bo Komisija na splošno presodila, da podjetjem, ki zagotavljajo ustrezne storitve, ni bila dodeljena nobena državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe (28).

33.

V vseh drugih primerih, vključno v primeru predkomercialnih naročil, bo Komisija ugotovila, da podjetjem ni bila dodeljena nobena državna pomoč, kadar cena, plačana za zadevne storitve, v celoti odraža tržno vrednost ugodnosti, ki jih je prejel javni naročnik, in tveganja, ki jih je prevzel udeleženi ponudnik, zlasti kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

34.

Če pogoji iz točke 33 niso izpolnjeni, se lahko država članica opre na individualno oceno pogojev pogodbe med javnim naročnikom in podjetjem brez poseganja v splošno obveznost priglasitve pomoči za R&R&I v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

35.

Pri ocenjevanju, ali se ukrep pomoči lahko šteje za združljivega z notranjim trgom, Komisija na splošno analizira, ali zasnova ukrepa zagotavlja, da pozitivni učinek pomoči pri doseganju cilja skupnega interesa presega morebitne negativne učinke na trgovino in konkurenco.

36.

Sporočilo o posodobitvi področja državnih pomoči z dne 8. maja 2012 je pozvalo k opredelitvi in določitvi skupnih načel, ki se uporabljajo za oceno združljivosti vseh ukrepov pomoči, ki jih izvaja Komisija. V ta namen bo Komisija ugotovila, da je ukrep pomoči združljiv s Pogodbo le, če izpolnjuje vsa naslednja merila:

37.

Lahko se zahteva, da je skupno ravnovesje nekaterih vrst shem pomoči predmet naknadne ocene, kakor je opisano v oddelku 5. V takih primerih lahko Komisija omeji trajanje teh shem (običajno na štiri leta ali manj) z možnostjo, da se njihovo podaljšanje pozneje ponovno priglasi.

38.

Če ukrep državne pomoči ali pogoji, ki zanj veljajo (vključno z načinom financiranja, če je z ukrepom neločljivo povezan), neizogibno povzročajo kršitev prava Unije, pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom (30).

39.

Pri ocenjevanju združljivosti katere koli individualne pomoči z notranjim trgom bo Komisija upoštevala vse postopke v zvezi s kršitvami člena 101 ali 102 Pogodbe, ki se lahko nanašajo na upravičenca do pomoči in so lahko pomembni pri njegovi oceni v skladu s členom 107(3) Pogodbe (31).

40.

Državna pomoč za R&R&I se lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe, če na podlagi skupnih ocenjevalnih načel iz oddelka 3 vodi k povečanju dejavnosti R&R&I, ne da bi škodljivo vplivala na pogoje trgovanja na način, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

41.

V tem oddelku Komisija pojasnjuje, kako bo uporabljala ta skupna ocenjevalna načela in, kadar je to primerno, določa posebne pogoje za sheme pomoči ter dodatne pogoje za individualne pomoči, ki so predmet obveznosti priglasitve (32).

42.

Splošni cilj pomoči za R&R&I je spodbujanje R&R&I v Uniji. Pri tem mora pomoč za R&R&I prispevati k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

43.

Države članice, ki nameravajo dodeliti državno pomoč za R&R&I, morajo natančno opredeliti cilj in zlasti pojasniti, kako naj bi ukrep spodbujal R&R&I. Za ukrepe, ki jih sofinancirajo evropski strukturni in investicijski skladi, lahko države članice izhajajo iz utemeljitve iz zadevnih operativnih programov.

44.

Komisija je v zvezi s shemami pomoči, ki so predmet obveznosti priglasitve (v nadaljnjem besedilu: sheme pomoči, ki jih je treba priglasiti), naklonjena ukrepom pomoči, ki so sestavni del celovitega programa ali akcijskega načrta za spodbujanje dejavnosti R&R&I ali strategij pametne specializacije ter so podprte s strogimi ocenami podobnih preteklih ukrepov pomoči, ki dokazujejo njihovo učinkovitost.

45.

Kar zadeva državno pomoč, ki se dodeli za projekte ali dejavnosti, ki jih prav tako financira Unija, in sicer bodisi neposredno bodisi posredno (tj. Komisija, izvajalske agencije, skupna podjetja, ustanovljena na podlagi členov 185 in 187 Pogodbe, ali kateri koli drugi organi izvajanja, če finančna sredstva Unije niso neposredno ali posredno pod nadzorom držav članic), bo Komisija ugotovila, da je bil opredeljen prispevek za natančno opredeljen cilj skupnega interesa.

46.

Da bi države članice dokazale, da individualna pomoč, ki je predmet priglasitve (v nadaljnjem besedilu: individualna pomoč, ki jo je treba priglasiti), prispeva k povečani ravni dejavnosti R&R&I, lahko države članice uporabijo naslednje kazalnike, poleg drugih ustreznih kvantitativnih ali kvalitativnih elementov:

47.

Komisija bo pri presoji, ali pomoč prispeva k povečanju ravni R&R&I v Uniji, upoštevala ne samo neto povečanje R&R&I, ki jih izvaja podjetje, temveč tudi prispevek pomoči k skupnemu povečanju porabe za R&R&I v zadevnem sektorju ter tudi k izboljšanju položaja Unije v zvezi z R&R&I v mednarodnem okviru. Pozitivno mnenje bo sprejeto v zvezi z ukrepi pomoči, za katere je predvidena javno dostopna naknadna ocena njihovega prispevka k skupnem interesu.

48.

Kot je navedeno v oddelku 3, je lahko državna pomoč potrebna za povečanje R&R&I v Uniji, če trg sam ne uspe doseči učinkovitega rezultata. Da bi ocenili, ali je državna pomoč učinkovita pri doseganju cilja skupnega interesa, je najprej treba opredeliti problem, ki zahteva obravnavo. Državna pomoč mora biti usmerjena v primere, katerim lahko prispeva pomembne izboljšave, ki jih trg sam ne more doseči. Države članice bi morale pojasniti, kako lahko ukrep pomoči učinkovito zmanjša tržne nepopolnosti, povezane z dosego cilja skupnega interesa, v primerjavi z razmerami brez pomoči.

49.

R&R&I se izvajajo prek vrste dejavnosti, ki so v predhodni fazi več proizvodnih trgov in izkoriščajo razpoložljive zmogljivosti za razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, storitev in procesov na teh ali na popolnoma novih proizvodnih trgih, s tem pa spodbujajo rast v gospodarstvu, prispevajo k teritorialni in socialni koheziji ali podpori splošnih interesov potrošnikov. Vendar lahko tržne nepopolnosti glede na razpoložljive zmogljivosti R&R&I preprečijo, da se doseže optimalni donos, in lahko vodijo k nezadostnemu rezultatu zaradi naslednjih razlogov:

—    pozitivni zunanji učinki / učinki prelivanja znanja : R&R&I pogosto prinašajo koristi za družbo v obliki pozitivnih učinkov prelivanja, na primer učinki prelivanja znanja ali večje priložnosti za druge gospodarske udeležence, da razvijejo dopolnilne proizvode in storitve. Vendar so lahko številni projekti, če jih prepustimo trgu, premalo privlačni za zasebnike, tudi če bi bili projekti koristni za družbo, ker pridobitniško usmerjena podjetja pri odločanju, koliko se bodo ukvarjala z R&R&I, v teh dejavnosti ne vidijo dovolj velikih koristi. Državna pomoč lahko zato prispeva k izvajanju projektov, na podlagi katerih bodo ustvarjene skupne družbene ali gospodarske koristi in ki se sicer ne bi izvajali.

Vendar niso vse koristi dejavnosti R&R&I zunanji učinki, in tudi sam obstoj zunanjih učinkov obvezno ne pomeni, da je državna pomoč združljiva z notranjim trgom. Na splošno so potrošniki pripravljeni plačati za neposredno korist novih proizvodov in storitev, hkrati pa imajo podjetja koristi od svojih naložb prek drugih obstoječih instrumentov, kot so pravice intelektualne lastnine. V nekaterih primerih ta sredstva ne delujejo popolno in tržne nepopolnosti še vedno obstajajo, popravijo pa se lahko z državno pomočjo. Na primer, glede temeljnih raziskav se pogosto trdi, da bi bilo težko drugim preprečiti dostop do rezultatov nekaterih dejavnosti, ki bi zato lahko bile namenjene v javno dobro. Po drugi strani pa je pogosto mogoče zaščititi bolj specifično znanje v zvezi s proizvodnjo, npr. prek patentov, ki omogočajo izumitelju višjo donosnost njegovega izuma,

—    nepopolne in asimetrične informacije : za dejavnosti R&R&I je značilna visoka stopnja negotovosti. V nekaterih okoliščinah zaradi nepopolnih in asimetričnih informacij zasebni vlagatelji včasih neradi financirajo dragocene projekte, visokokvalificirano osebje pa se ne zaveda vedno zaposlitvenih možnosti v inovativnih podjetjih. Posledično dodelitev človeških in finančnih virov ni vedno ustrezna, tako da se projekti, ki bi družbi ali gospodarstvu pomenili veliko, morda ne izvedejo.

V nekaterih primerih lahko nepopolne in asimetrične informacije tudi ovirajo dostop do financiranja. Vendar pa nepopolne informacije in obstoj tveganja sami po sebi ne upravičujejo potrebo po državni pomoči. Če se projekti z nižjo donosnostjo zasebnih naložb ne financirajo, je to lahko znak tržne učinkovitosti. Poleg tega je tveganje del vsake poslovne dejavnosti in samo po sebi še ni tržna nepopolnost. Vendar lahko tveganje skupaj z asimetričnimi informacijami zaostri težave s financiranjem,

—    usklajevanje in mrežne nepopolnosti : zmožnost medsebojnega usklajevanja podjetij ali sodelovanja za zagotavljanje R&R&I se lahko poslabša zaradi različnih razlogov, vključno s težavami pri usklajevanju velikega števila sodelujočih partnerjev, kadar imajo nekateri od njih različne interese, težavami pri pripravi pogodb in usklajevanju sodelovanja, npr. zaradi izmenjave občutljivih informacij.

50.

Medtem ko lahko določene tržne nepopolnosti ovirajo skupno raven R&R&I v Uniji, podjetja in gospodarski sektorji zaradi njih niso prizadeti v enakem obsegu. Zato bi morale države članice za individualno pomoč, ki jo je treba priglasiti, zagotoviti ustrezne informacije o tem, ali pomoč odpravlja splošno tržno nepopolnost glede R&R&I v Uniji ali posebno tržno nepopolnost, ki je na primer povezana z določenim sektorjem ali poslovnim področjem.

51.

Glede na posebne tržne nepopolnosti, ki jih je treba obravnavati, bo Komisija upoštevala naslednje elemente:

—    učinke prelivanja znanja : predvidena raven razširjanja znanja; posebnost ustvarjenega znanja; dostopnost zaščite pravic intelektualne lastnine; stopnja dopolnjevanja z ostalimi proizvodi in storitvami,

—    nepopolne in asimetrične informacije : raven tveganja in zapletenosti dejavnosti R&R&I; potreba po zunanjem financiranju; značilnosti upravičenca do pomoči glede dostopa do zunanjega financiranja,

—    nepopolnosti pri usklajevanju : število sodelujočih podjetij; intenzivnost sodelovanja; različnost interesov med sodelujočimi partnerji; težave pri oblikovanju pogodb; težave pri usklajevanju sodelovanja.

52.

Komisija bo v svoji analizi domnevnih tržnih nepopolnosti zlasti upoštevala vse razpoložljive sektorske primerjave in druge študije, ki bi jih morale zagotoviti zadevne države članice.

53.

Ob priglasitvi pomoči za naložbe ali tekoče poslovanje za grozde morajo države članice zagotoviti informacije o načrtovani ali pričakovani specializaciji inovacijskega grozda, obstoječe regionalne možnosti in prisotnost grozdov s podobnimi nameni v Uniji.

54.

Kar zadeva državno pomoč, ki se dodeli za projekte ali dejavnosti, ki jih prav tako financira Unija, in sicer bodisi neposredno bodisi posredno (tj. Komisija, izvajalske agencije, skupna podjetja, ustanovljena na podlagi členov 185 in 187 Pogodbe, ali kateri koli drugi organi izvajanja, če finančna sredstva Unije niso neposredno ali posredno pod nadzorom držav članic), bo Komisija ugotovila, da je bila potrjena potreba po državni intervenciji.

55.

Vendar če se državna pomoč dodeli za projekte ali dejavnosti, ki so po tehnološki vsebini, stopnji tveganja in velikosti podobni tistim, ki so že bili izvedeni v Uniji po tržnih pogojih, bo Komisija načeloma predpostavljala, da tržnih nepopolnosti ni in bo zahtevala dodatne dokaze in utemeljitev za potrebo po državni intervenciji.

56.

Državna pomoč ni edini instrument politike, ki je na voljo državam članicam za spodbujanje dejavnosti R&R&I. Treba se je zavedati, da morda obstajajo drugi, primernejši instrumenti, kot so ukrepi na strani povpraševanja, ki vključujejo predpise, javna naročila ali standardizacijo, pa tudi povečanje financiranja javnih raziskav in izobraževanja ter splošne fiskalne ukrepe. Primernost instrumenta politike v določenih razmerah je običajno povezana z značilnostmi problema, ki se rešuje. Zmanjšanje tržnih ovir je lahko na primer primernejše za reševanje težav novega udeleženca glede ustreznih rezultatov R&R&I od državne pomoči. Povečanje naložb v izobraževanje je lahko primernejše za obravnavanje pomanjkanja osebja kot dodelitev državne pomoči.

57.

Pomoč za R&R&I je mogoče odobriti kot izjemo splošne prepovedi državne pomoči, kadar je nujna za doseganje cilja skupnega interesa. Pomemben element v tem smislu je, ali in v kakšnem obsegu se lahko pomoč za R&R&I šteje za ustrezen instrument za povečanje dejavnosti R&R&I glede na to, da se lahko z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti, dosežejo enaki rezultati.

58.

Komisija bo pri analizi združljivosti posebej upoštevala vsako oceno učinka predlaganega ukrepa, ki jo opravi zadevna država članica. Za ustrezni instrument se štejejo ukrepi, pri katerih so države članice obravnavale druge morebitne politike in za katere so ugotovljene in Komisiji predložene prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot je državna pomoč.

59.

Kar zadeva državno pomoč, ki se dodeli za projekte ali dejavnosti, ki jih prav tako financira Unija, in sicer bodisi neposredno bodisi posredno (tj. Komisija, izvajalske agencije, skupna podjetja, ustanovljena na podlagi členov 185 in 187 Pogodbe, ali kateri koli drugi organi izvajanja, če finančna sredstva Unije niso neposredno ali posredno pod nadzorom držav članic), bo Komisija štela, da je bil ukrep pomoči primeren instrument.

60.

Državna pomoč za R&R&I se lahko dodeli v različnih oblikah. Zato bi morale države članice zagotoviti, da se pomoč dodeli v obliki, ki bo predvidoma povzročila najmanjše izkrivljanje konkurence in trgovine. Če je dodeljena pomoč v oblikah, ki zagotavljajo neposredno denarno korist (npr. neposredna nepovratna sredstva, davčne oprostitve oziroma znižanja davkov, drugi obvezni prispevki ali pridobitev zemljišča, proizvodov ali storitev po ugodnih cenah), mora zadevna država članica vključiti analizo drugih možnosti in pojasniti, zakaj oziroma v kakšnem smislu so manj ustrezne druge, potencialno manj izkrivljajoče oblike pomoči, kot so vračljiva predplačila ali oblike pomoči, ki temeljijo na dolžniških ali kapitalskih instrumentih (kot so državna jamstva, nakup lastniških deležev ali drugačne pridobitve dolga ali kapitala pod ugodnimi pogoji).

61.

Instrument pomoči bi bilo treba izbrati glede na to, katero tržno nepopolnost se skuša z njim odpraviti. Na primer, če gre pri osnovni tržni nepopolnosti za težavo z dostopom do zunanjega dolžniškega financiranja zaradi asimetričnih informacij, bi morale države članice običajno dodeliti pomoč v obliki likvidnostne podpore, kot je posojilo ali jamstvo, ne pa pomoči v obliki nepovratnih sredstev. Če je treba poleg tega podjetju zagotoviti določeno stopnjo porazdelitve tveganja, bi morale države članice običajno izbrati vračljivi predujem. Zlasti če pomoč ni dodeljena v obliki likvidnostne podpore ali vračljivega predujma za dejavnosti, ki so blizu trga, morajo države članice utemeljiti ustreznost izbranega instrumenta za odpravo specifične tržne nepopolnosti. Pri shemah pomoči za izvajanje ciljev in prednostnih nalog operativnih programov se za ustrezen instrument načeloma šteje instrument financiranja, izbran v omenjenih programih.

62.

Pomoč za R&R&I se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če ima spodbujevalni učinek. Spodbujevalni učinek se pojavi, kadar pomoč spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi, ki jih sicer ne bi izvajalo ali bi jih brez pomoči izvajalo le v omejenem obsegu oziroma drugače. Vendar pomoč ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti (33).

63.

Komisija meni, da pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca v vseh primerih, v katerih se je delo v zvezi z zadevnimi dejavnostmi R&R&I (34) začelo že pred prošnjo upravičenca za pomoč, naslovljeno na nacionalne organe (35). Če začetek del nastopi, preden upravičenec prošnjo za pomoč predloži nacionalnim organom, projekt ne bo upravičen do pomoči.

64.

Prošnja za pomoč mora vsebovati vsaj ime prosilca in njegovo velikost, opis projekta, vključno z njegovo lokacijo ter začetnim in končnim datumom, znesek javne podpore, ki je potreben za izvedbo ukrepa, ter seznam upravičenih stroškov.

65.

V kolikor davčni ukrepi pomenijo državno pomoč, lahko Komisija presodi o spodbujevalnem učinku teh ukrepov na podlagi ocenjevalnih študij (36), ki jih predložijo države članice, in sicer glede na to, če se spodbuja večja poraba R&R&I s strani podjetij.

66.

Za individualno pomoč, ki jo je treba priglasiti, morajo države članice Komisiji dokazati, da ima pomoč spodbujevalni učinek in zato predložiti jasne dokaze, da ima pomoč pozitiven učinek na odločitev podjetja za opravljanje dejavnosti R&R&I, ki se sicer ne bi izvajale. Da bi Komisija lahko izvedla celovito oceno zadevnega ukrepa pomoči, mora zadevna država članica predložiti ne le informacije v zvezi s projektom, ki prejema pomoč, ampak tudi, kolikor je to mogoče, celovit opis stanja oziroma razumnih pričakovanj, če podjetje pomoči ne bi dobilo, tj. hipotetični scenarij. Hipotetični scenarij lahko predvideva stanje, ko se ne izvede noben podoben projekt ali se izvede jasno opredeljen in dovolj predvidljiv podoben projekt, ki ga je upošteval upravičenec v okviru svojega internega sprejemanja odločitev, lahko pa se nanaša na podoben projekt, ki je v celoti ali delno izveden zunaj Unije.

67.

Komisija bo v svoji analizi upoštevala naslednje elemente:

—    opredelitev predvidene spremembe : natančno je treba opisati spremembo ravnanja, za katero se pričakuje, da bo izhajala iz državne pomoči, tj. ali se začenjajo novi projekti oziroma se povečuje velikost, obseg ali hitrost projekta,

—    analiza nasprotnih dejstev : sprememba ravnanja mora biti opredeljena s primerjavo pričakovanega rezultata in ravni načrtovane dejavnosti v primeru dodelitve pomoči in brez nje. Razlika med obema primeroma kaže učinek ukrepa pomoči in njen spodbujevalni učinek,

—    raven donosnosti : če projekt sam po sebi ne bi bil toliko donosen, da bi ga podjetje izvedlo, vendar pa bi prinesel pomembne koristi za družbo, je bolj verjetno, da ima pomoč spodbujevalni učinek,

—    znesek naložbe in časovni okvir denarnih tokov : visoka zagonska naložba, nizka stopnja denarnih tokov, ki jih je mogoče pridobiti, in znaten del denarnih tokov, ki bodo na voljo v zelo daljni prihodnosti ali na zelo nejasen način, se bodo šteli za pozitivne elemente pri oceni spodbujevalnega učinka,

—    raven tveganja : ocena tveganja bo zlasti upoštevala nepovrnljivost naložbe, verjetnost gospodarskega neuspeha, tveganja, da bo projekt manj produktiven, kot je bilo pričakovano, tveganja, da bo izvajanje projekta ogrozilo druge dejavnosti upravičenca do pomoči, in tveganja, da bodo stroški ogrozili finančno sposobnost podjetja za preživetje.

68.

Države članice so pozvane, naj upoštevajo zlasti dokumente uprav, ocene tveganja, finančna poročila, notranje poslovne načrte, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane s projektom, ki se ocenjuje. Dokumenti, ki vsebujejo informacije o napovedih povpraševanja in stroškov ter finančnih napovedih, dokumenti, ki so predloženi odboru za naložbe in ki podrobno opisujejo različne naložbene scenarije, ali dokumenti, ki so predloženi finančnim institucijam, lahko državam članicam pomagajo pri dokazovanju spodbujevalnega učinka.

69.

Da Komisija zagotovi, da se spodbujevalni učinek določi na objektivni podlagi, lahko v svoji oceni primerja podatke o posameznem podjetju s podatki, ki se nanašajo na gospodarsko panogo, v kateri je dejaven upravičenec do pomoči. Države članice bi morale zlasti, kadar je to mogoče, navesti podatke, ki se nanašajo samo na določeno gospodarsko panogo in dokazujejo, da so hipotetični scenarij upravičenca, njegova zahtevana raven donosnosti in pričakovani denarnih tokovi v okviru razumnosti.

70.

V tem okviru se lahko raven donosnosti oceni z uporabo metodologij, ki se očitno uporabljajo v podjetju, ki je prejemnik pomoči, ali so ustaljene v zadevni industriji in ki lahko vključujejo metode za ocenjevanje neto sedanje vrednosti projekta (37), notranje stopnje donosa (38) ali povprečnega donosa naložbenega kapitala.

71.

Če pomoč ne spremeni ravnanja upravičenca s spodbujanjem dodatnih dejavnosti R&R&I, to pomeni, da nima pozitivnih učinkov v smislu spodbujanja R&R&I v Uniji. Zato se pomoč ne bo štela za združljivo z notranjim trgom, kadar se zdi, da bi se iste dejavnosti lahko izvajale tudi brez pomoči.

72.

Da bi se kakršna koli pomoč za R&R&I štela za sorazmerno, mora biti njena višina omejena na najmanjšo vrednost, potrebno za izvedbo dejavnosti, ki prejema pomoč.

73.

Za zagotovitev, da je raven pomoči sorazmerna s tržnimi nepopolnostmi, ki jih namerava obravnavati, mora biti pomoč določena v skladu z vnaprej določenim nizom upravičenih stroškov ter omejena na določen delež teh upravičenih stroškov (intenzivnost pomoči). Intenzivnost pomoči je treba določiti za vsakega upravičenca do pomoči, vključno s sodelovalnim projektom.

74.

Da se zagotovijo predvidljivost in enaki pogoji delovanja, Komisija uporablja najvišje intenzivnosti pomoči za pomoč za R&R&I, ki se določajo na podlagi treh meril: (i) bližine pomoči do trga, ki se uporablja kot približek za pričakovane negativne učinke in potrebo po pomoči, ob upoštevanju možnih višjih prihodkov, ki jih je mogoče pričakovati od dejavnosti, ki prejemajo pomoč; (ii) velikosti upravičenca, ki se uporablja kot približek za veliko večje težave, s katerimi se soočajo manjša podjetja pri financiranju tveganega projekta; ter (iii) resnost tržnih nepopolnosti, kot so pričakovani zunanji učinki glede razširjanja znanja. Zato bi morale biti intenzivnosti pomoči na splošno nižje za dejavnosti, povezane z razvojem in inovacijami, kot za raziskovalne dejavnosti.

75.

Upravičeni stroški za vsak ukrep pomoči iz tega okvira so določeni v Prilogi I. Če projekt R&R obsega različne naloge, mora biti vsaka naloga, ki izpolnjuje pogoje, uvrščena v kategorije temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja (39). Pri razvrščanju različnih dejavnosti glede na ustrezno kategorijo se bo Komisija sklicevala na lastno prakso ter na posebne primere in pojasnila iz priročnika Frascati organizacije OECD (40).

76.

Največje intenzivnosti pomoči, ki se na splošno uporabljajo za vse upravičene ukrepe R&R&I, so določene v Prilogi II (41).

77.

V primeru državne pomoči za projekt, ki se izvaja v sodelovanju med raziskovalnimi organizacijami in podjetji, kombinacija neposredne javne podpore in prispevkov raziskovalnih organizacij za ta projekt, kadar ti prispevki pomenijo pomoč, ne sme presegati veljavnih intenzivnosti pomoči za vsako podjetje, upravičeno do pomoči.

78.

Če država članica dodeli vračljivi predujem, ki izpolnjuje pogoje za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, se uporabljajo pravila iz tega oddelka.

79.

Kadar lahko država članica na podlagi veljavne metodologije, ki temelji na zadostnih preverljivih podatkih, dokaže, da je mogoče izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev vračljivega predujma, lahko shemo pomoči in z njo povezano metodologijo priglasi Komisiji. Če Komisija sprejme metodologijo in se ji zdi shema združljiva, se lahko pomoč dodeli na podlagi bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivega predujma do intenzivnosti pomoči, določenih v Prilogi II.

80.

Za vse druge primere je vračljivi predujem izražen kot odstotek upravičenih stroškov in lahko preseže veljavne najvišje intenzivnosti pomoči za 10 odstotnih točk, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

81.

Da bi Komisija lahko ocenila ukrep, mora vključevati podrobne določbe o povračilu v primeru uspeha, v katerih mora biti na podlagi razumne in preudarne domneve jasno opredeljeno, kaj bo štelo za uspešen izid.

82.

V kolikor davčni ukrepi pomenijo državno pomoč, je mogoče njihovo intenzivnost pomoči izračunati bodisi na podlagi posameznih projektov bodisi, na ravni podjetij, kot razmerje med skupno davčno olajšavo in vsoto upravičenih stroškov R&R&I, nastalih v obdobju, ki ne presega treh zaporednih proračunskih let. V slednjem primeru se lahko davčni ukrep uporablja brez razlikovanja za vse upravičene dejavnosti, vendar ne sme presegati veljavne intenzivnosti pomoči za eksperimentalni razvoj (43).

83.

Pomoč se lahko dodeli hkrati na podlagi več shem pomoči ali se lahko kumulira z ad hoc pomočjo, če skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt ne presega zgornjih mej pomoči iz tega okvira. Kakor je omenjeno v točki 9, finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, ne pomenijo državne pomoči in se ne bi smela upoštevati. Kadar se takšno financiranje Unije kombinira z državno pomočjo, celotni znesek javnega financiranja, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne sme presegati najugodnejših stopenj financiranja iz veljavnih pravil zakonodaje Unije.

84.

Kadar je mogoče, da so izdatki, ki so upravičeni do pomoči za R&R&I, tudi v celoti ali delno upravičeni do pomoči za druge namene, bo za skupni del veljala najugodnejša zgornja meja iz katerih koli zadevnih pravil.

85.

Pomoč za R&R&I se ne sme kumulirati s podporo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bil rezultat intenzivnost pomoči, ki bi presegla intenzivnosti iz tega okvira.

86.

Kar zadeva individualno pomoč, ki jo je treba priglasiti, zgolj upoštevanje vrste vnaprej določenih najvišjih intenzivnosti pomoči ne zadostuje za zagotovitev sorazmernosti.

87.

Komisija praviloma pri določanju sorazmernosti pomoči preverja, da vsota pomoči ne presega najnižjega potrebnega zneska, da bi bil projekt, ki prejema pomoč, dovolj donosen, na primer da omogoča doseganje notranje stopnje donosa, ki ustreza merilu uspešnosti ali minimalni stopnji donosa v sektorju ali podjetju. Za ta namen se lahko uporabljajo tudi običajni donosi, ki jih prejemnik pomoči zahteva pri drugih projektih R&R&I, celotni stroški kapitala ali donos, ki je običajen v zadevni industriji. Upoštevati je treba vse relevantne pričakovane stroške in koristi v celotni življenjski dobi projekta, vključno s stroški in prihodki, ki izhajajo iz rezultatov dejavnosti R&R&I.

88.

Kadar se na primer z internimi dokumenti podjetja dokaže, da ima upravičenec do pomoči jasno izbiro med izvedbo projekta, ki bo prejel pomoč, ali izvedbo alternativnega projekta brez pomoči, se bo štelo, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno le, če znesek pomoči ne presega neto dodatnih stroškov izvajanja zadevnih dejavnosti v primerjavi s hipotetičnim projektom, za katerega se predpostavlja, da bi bil izveden brez pomoči. Da bi Komisija lahko ocenila neto dodatne stroške, bo primerjala pričakovane neto sedanje vrednosti naložbe v projekt, ki prejema pomoč, in hipotetični projekt ob upoštevanju verjetnosti različnih poslovnih scenarijev (44).

89.

Kadar je pomoč odobrena za projekte R&R ali za gradnjo ali posodobitev raziskovalnih infrastruktur ter kadar Komisija na podlagi metodologije iz točk 87 ali 88 lahko ugotovi, da je pomoč strogo omejena na najnižji potrebni znesek, se lahko dovolijo višje najvišje intenzivnosti pomoči od tistih, ki so določene v Prilogi II, in sicer do ravni, določenih v spodnji razpredelnici.

90.

Da bi države članice dokazale, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, morajo pojasniti, kako je bil znesek pomoči določen. Dokumentacija in izračuni, ki se uporabljajo za analizo spodbujevalnega učinka, se lahko uporabijo tudi za ocenjevanje sorazmernosti pomoči. Če se ugotovljena potreba po pomoči nanaša v glavnem na težave pri privabljanju dolžniškega financiranja s trga, ne pa na pomanjkanje donosnosti, je lahko posebno primeren način za zagotovitev, da je dodeljena pomoč najmanjša potrebna, da se ta dodeli v obliki posojila, jamstva ali vračljivih predujmov in ne v nevračljivi obliki, kot so nepovratna sredstva.

91.

Kadar je več morebitnih kandidatov za izvajanje dejavnosti, ki prejema pomoč, je bolj verjetno, da bo izpolnjena zahteva po sorazmernosti, če se pomoč dodeli na podlagi preglednih, objektivnih in nediskriminatornih meril.

92.

Da se odpravijo dejanska ali morebitna neposredna ali posredna izkrivljanja mednarodne trgovine, se lahko odobrijo večje intenzivnosti kot je splošno dovoljeno v skladu s tem okvirom, če so konkurenti, ki se nahajajo zunaj Unije, neposredno ali posredno v zadnjih treh letih prejeli ali bodo prejeli pomoč enake intenzivnosti za podobne projekte. Vendar, kadar je verjetno, da bo izkrivljanje mednarodne trgovine nastopilo po več kot treh letih glede na posebno naravo zadevnega sektorja, se lahko referenčno obdobje ustrezno podaljša. Če je mogoče, bo zadevna država članica Komisiji posredovala zadostne informacije, da ji omogoči oceno razmer, posebno glede potrebe po upoštevanju konkurenčne prednosti, ki jo uživa konkurent iz tretje države. Če Komisija nima dokazov v zvezi z dodeljeno ali predlagano pomočjo, lahko utemelji svojo odločitev tudi na posrednih dokazih.

93.

Pri zbiranju dokazov lahko Komisija uporabi svoja preiskovalna pooblastila (45).

94.

Pomoč za R&R&I se šteje za združljivo z notranjim trgom, če so negativni učinki ukrepa pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami omejeni in jih odtehtajo pozitivni učinki v smislu prispevka k cilju skupnega interesa.

95.

Komisija opredeljuje dva glavna možna primera izkrivljanja konkurence in trgovine med državami članicami, ki bi ju lahko povzročila pomoč za R&R&I, in sicer gre za izkrivljanje proizvodnega trga in učinke na lokacijo. Obe vrsti lahko privedeta do neučinkovitosti pri alokaciji, ki ovirajo gospodarsko uspešnost notranjega trga, in težav v zvezi z distribucijo, ker pomoč vpliva na porazdelitev gospodarskih dejavnosti po regijah.

96.

Kar zadeva izkrivljanja na proizvodnih trgih, lahko državna pomoč za R&R&I vpliva na konkurenco v inovacijskih procesih in na proizvodnih trgih, na katerih se izkoriščajo rezultati dejavnosti R&R&I.

97.

Državna pomoč za R&R&I lahko ovira konkurenco pri procesih inovacij in na proizvodnih trgih na tri načine, in sicer z izkrivljanjem procesa konkurenčnega vstopa in izstopa, z izkrivljanjem dinamičnih spodbud za naložbe in z ustvarjanjem ali ohranjanjem tržne moči.

98.

Pomoč za R&R&I lahko tržnemu mehanizmu prepreči, da bi nagradil najučinkovitejše proizvajalce in izvajal pritisk na najmanj učinkovite proizvajalce, da bi se izboljšali, prestrukturirali ali izstopili s trga. To lahko privede do razmer, v katerih so zaradi dodeljene pomoči konkurenti, ki bi sicer lahko ostali na trgu, prisiljeni zapustiti trg ali pa nanj nikoli ne vstopijo. Podobno lahko državna pomoč neučinkovitim podjetjem preprečuje, da bi zapustila trg ali jih celo spodbudi, da vstopijo na trg in pridobijo tržne deleže od konkurentov, ki so drugače učinkovitejši. Če pomoč za R&R&I ni pravilno usmerjena, lahko zato podpira neučinkovita podjetja in tako pripelje do tržnih struktur, v okviru katerih mnogi udeleženci delujejo znatno pod ravnjo učinkovitosti. Dolgoročno lahko oviranje procesov konkurenčnega vstopa in izstopa zavre inovacije in upočasni izboljšanja produktivnosti v celotni industriji.

99.

Pomoč za R&R&I lahko izkrivlja dinamične spodbude konkurentov upravičenca do pomoči za naložbe. Ko podjetje prejme pomoč, to na splošno poveča verjetnost, da bodo njegove dejavnosti R&R&I uspešne, kar vodi v povečano prisotnost na upoštevnih proizvodnih trgih v prihodnosti. Ta povečana prisotnost lahko konkurente spodbudi k zmanjšanju obsega svojih prvotnih naložbenih načrtov (učinek izrinjanja).

100.

Poleg tega lahko pomoč spodbuja samozadovoljnost potencialnih upravičencev ali pa jih spodbuja k večjemu tveganju. Dolgoročni vpliv na splošno uspešnost sektorja je v tem primeru najverjetneje negativen. Pomoč za R&R&I lahko zato, če ni pravilno usmerjena, podpira neučinkovita podjetja in tako vodi k tržnim strukturam, pri katerih mnogi udeleženci na trgu delujejo znatno pod ravnijo učinkovitosti.

101.

Pomoč za R&R&I ima lahko tudi izkrivljajoče učinke v smislu povečanja ali ohranjanja stopnje tržne moči na proizvodnih trgih. Tržna moč je moč vpliva na tržne cene, proizvodnjo, raznolikost ali kakovost proizvodov in storitev ali na druge parametre konkurence v daljšem časovnem obdobju na škodo potrošnika. Tudi kadar pomoč tržne moči ne krepi neposredno, jo lahko krepi posredno, in sicer z odvračanjem obstoječih konkurentov od širitve, spodbujanjem njihovega izstopa ali odvračanjem novih konkurentov od vstopa.

102.

Državna pomoč za R&R&I lahko prav tako privede do izkrivljanja konkurence, če vpliva na izbiro lokacije. Do takšnih izkrivljanj lahko prihaja po vseh državah članicah, bodisi kadar si podjetja konkurirajo na čezmejni ravni bodisi kadar izbirajo med različnimi lokacijami. Pomoč, namenjena premestitvi dejavnosti v drugo regijo znotraj notranjega trga, morda neposredno ne povzroči izkrivljanja na proizvodnem trgu, vendar se zaradi nje dejavnosti ali naložbe premestijo iz ene regije v drugo.

103.

Načeloma je treba ukrep pomoči in okoliščine, v katerih se uporabi, analizirati, da se ugotovi, v kolikšni meri se lahko šteje za primer izkrivljanja konkurence. Vendar je mogoče opredeliti nekatere razmere, v katerih negativni učinki očitno pretehtajo kakršne koli pozitivne učinke, kar pomeni, da pomoč ne more biti združljiva z notranjim trgom.

104.

Zlasti v skladu s splošnimi načeli Pogodbe se državna pomoč ne more šteti za združljivo z notranjim trgom, če je ukrep pomoči tako diskriminacijski, da ga značaj državne pomoči ne upravičuje. Kot je pojasnjeno v oddelku 3, Komisija tako ne bo odobrila nobenega ukrepa, če tak ukrep ali pogoji, ki so povezani z njim, neizogibno pomenijo kršitev prava Unije. To velja zlasti za ukrepe pomoči, pri katerih je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici (ali da ima tam večino poslovnih enot) ali z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve, ter za ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov R&R&I v drugih državah članicah.

105.

Pomoč, ki povzroči samo spremembo lokacije dejavnosti R&R&I na notranjem trgu, ne da bi se pri tem spremenila narava, velikost ali obseg projekta, se prav tako ne bo štela za združljivo.

106.

Zaradi združljivosti z notranjim trgom sheme pomoči, ki jih je treba priglasiti, ne smejo povzročiti znatnega izkrivljanja konkurence in trgovine. Tudi če so izkrivljanja na ravni individualne pomoči omejena (če je pomoč potrebna in sorazmerna pri doseganju skupnega cilja), lahko sheme pomoči kumulativno še vedno povzročajo visoko raven izkrivljanja. Takšno izkrivljanje je lahko na primer posledica pomoči, ki negativno vpliva na dinamične spodbude za inovacije pri konkurentih. Pri shemi, osredotočeni na nekatere sektorje, je tveganje za taka izkrivljanja še bolj izrazito.

107.

Ne glede na točko 122 morajo zato države članice dokazati, da bodo vsi negativni učinki karseda omejeni, ob upoštevanju velikosti zadevnih projektov, posamičnih in skupnih zneskov pomoči, števila pričakovanih upravičencev, značilnosti ciljnih sektorjev itd. Države članice lahko, da Komisiji omogočijo oceno verjetnih negativnih učinkov shem pomoči, ki jih je treba priglasiti, predložijo vse ocene učinka ter naknadne ocene podobnih predhodnih shem.

108.

Kar zadeva individualno pomoč, ki jo je treba priglasiti, morajo države članice, da se Komisiji omogoči, da opredeli in oceni morebitna izkrivljanja konkurence in trgovine, predložiti informacije o (i) zadevnih proizvodnih trgih, tj. trgih, na katere vpliva spremenjeno ravnanje upravičenca do pomoči, ter (ii) prizadetih konkurentih in strankah ali potrošnikih.

109.

Pri oceni negativnih učinkov ukrepov pomoči bo Komisija svojo analizo izkrivljanja konkurence osredotočila na predvidljiv vpliv, ki ga ima pomoč za R&R&I na konkurenco med podjetji na zadevnih proizvodnih trgih. Komisija bo dala večjo težo tveganjem za konkurenco in trgovino, ki bodo nastala v bližnji prihodnosti in z visoko stopnjo verjetnosti.

110.

Kolikor bo specifična inovativna dejavnost povezana z več prihodnjimi proizvodnimi trgi, bo učinek državne pomoči obravnavan na vseh zadevnih trgih. V določenih primerih se s samimi rezultati dejavnosti R&R&I, na primer v obliki pravic intelektualne lastnine, trguje na tehnoloških trgih, npr. z izdajanjem licenc za patente ali njihovim trgovanjem. V teh primerih lahko Komisija upošteva tudi učinek pomoči na konkurenco na tehnoloških trgih.

111.

Komisija bo uporabila različna merila za oceno možnih primerov izkrivljanja konkurence, in sicer izkrivljanje dinamičnih spodbud, ustvarjanja ali ohranjanja tržne moči ter ohranjanja neučinkovitih tržnih struktur.

112.

Komisija bo v svoji analizi morebitnega izkrivljanja dinamičnih spodbud upoštevala naslednje elemente:

—    rast trga : večja kot bo rast trga v prihodnosti, manj verjetno je, da bo pomoč negativno vplivala na spodbude konkurentov, glede na to, da je še vedno veliko priložnosti za razvoj donosnih poslov,

—    znesek pomoči : ukrepi pomoči, ki vključujejo visoke zneske pomoči, bolj verjetno povzročijo znatne učinke izrinjanja. Pomen zneska pomoči se bo meril predvsem glede na znesek, ki so ga porabili glavni udeleženci na trgu pri podobnih projektih,

—    bližina trga / kategorija pomoči : bolj ko je ukrep pomoči usmerjen v dejavnosti, ki so blizu trgu, bolj je verjetno, da bo povzročil znatne učinke izrinjanja,

—    odprt izbirni postopek : kadar bo pomoč dodeljena na podlagi preglednih, objektivnih in nediskriminatornih meril, bo Komisija bolj pozitivno naravnana,

—    izstopne ovire : za konkurente je bolj verjetno, da ohranijo ali celo povečajo svoje naložbene načrte, kadar so izstopne ovire v inovacijskem procesu visoke. To se lahko zgodi, ko je veliko preteklih naložb konkurentov vezanih na določen potek R&R&I,

—    spodbude za konkuriranje za prihodnji trg : pomoč za R&R&I lahko privede do tega, da se konkurenti upravičenca do pomoči odrečejo konkuriranju za prihodnji trg, na katerem „zmagovalec pobere vse“ („winner takes all“), ker prednost, ki jo prinaša pomoč v smislu stopnje tehnološkega napredka, ekonomije obsega, mrežnih učinkov ali časa zmanjšuje njihove možnosti, da potencialno uspešno vstopijo na ta prihodnji trg,

—    razlikovanje med proizvodi in intenzivnost konkurence : kadar so inovacije proizvodov bolj usmerjene v razvoj različnih proizvodov, povezanih npr. z različnimi znamkami, standardi, tehnologijami ali skupinami potrošnikov, je manj verjetno, da bodo konkurenti prizadeti. Enako velja, če je na trgu veliko učinkovitih konkurentov.

113.

Komisija je zlasti zaskrbljena zaradi tistih ukrepov R&R&I, ki omogočajo upravičencu do pomoči, da utrdi tržno moč, ki jo ima na obstoječih proizvodnih trgih, ali da jo prenese na prihodnje proizvodne trge. Komisija zato verjetno ne bo opredelila pomislekov glede konkurence v povezavi s tržno močjo v primerih, ko ima upravičenec do pomoči tržni delež pod 25 %, in na trgih, ki imajo tržno koncentracijo z indeksom Herfindahl-Hirschman (HHI) pod 2 000.

114.

Komisija bo v svoji analizi tržne moči upoštevala naslednje elemente:

—    tržno moč upravičenca do pomoči in strukturo trga : kadar prejemnik pomoči že prevladuje na proizvodnem trgu, lahko ukrep pomoči utrdi to prevlado z dodatnim zmanjšanjem konkurenčne omejitve, ki jo lahko konkurenti uveljavijo pri podjetju prejemnika. Podobno imajo lahko ukrepi državne pomoči znaten vpliv na oligopolnih trgih, na katerih je aktivno malo število udeležencev,

—    stopnjo vstopnih ovir : na področju R&R&I lahko za nove udeležence obstajajo precejšnje vstopne ovire. Te ovire vključujejo pravne vstopne ovire (zlasti v zvezi s pravicami intelektualne lastnine), ekonomije obsega, ovire dostopa do mrež in infrastrukture ter druge strateške ovire za vstop ali razširitev,

—    kupno moč : tržna moč podjetja je lahko omejena tudi s tržnim položajem kupcev. Če je verjetno, da si bodo kupci prizadevali za ohranitev zadostne konkurence na trgu, lahko prisotnost močnih kupcev služi za preprečevanje močnega tržnega položaja,

—    izbirni postopek : ukrepi pomoči, ki podjetjem z močnim tržnim položajem omogočajo, da vplivajo na izbirni postopek, npr. s tem, da imajo pravico priporočiti podjetja v izbirnem postopku ali da vplivajo na raziskovalno pot na način, ki neutemeljeno odklanja alternativne poti, bodo pri Komisiji verjetno vzbudili pomisleke.

115.

Komisija bo v svoji analizi tržnih struktur upoštevala, ali je pomoč dodeljena na trgih s presežno zmogljivostjo ali v nazadujočih gospodarskih panogah. V primerih, kadar trg raste ali kadar je verjetno, da bo državna pomoč za R&R&I spremenila splošno dinamiko rasti sektorja, zlasti z uvajanjem novih tehnologij, je manj verjetno, da bo imela Komisija pomisleke.

116.

Zlasti kadar je pomoč za R&R&I blizu trgu, lahko povzroči, da imajo nekatera območja ugodnejše pogoje v zvezi z dodatno proizvodnjo, zlasti zaradi razmeroma nižjih proizvodnih stroškov, ki so posledica pomoči ali višjih ravni dejavnosti R&R&I, ki jim je bila namenjena pomoč. Zaradi tega se lahko podjetja odločijo za selitev na ta ozemlja.

117.

Vpliv na izbiro lokacije je lahko pomemben tudi za raziskovalne infrastrukture. Če se pomoč pretežno uporabi za privabljanje infrastrukture v posamezno regijo na račun drugega, zato ne bo prispevala k spodbujanju nadaljnjih dejavnosti R&R&I v Uniji.

118.

Komisija bo v svoji analizi individualne pomoči, ki jo je treba priglasiti, ustrezno upoštevala vse dokaze, iz katerih je razvidno, da je upravičenec do pomoči izbiral med različnimi lokacijami.

119.

Od 1. julija 2016 in z izjemo dodelitev individualnih pomoči, nižjih od 500 000 EUR, morajo države članice na nacionalni ali regionalni ravni na celovitem spletišču za državno pomoč objaviti vsaj naslednje informacije o priglašenih ukrepih državne pomoči: celotno besedilo sheme pomoči in njenih izvedbenih določb ali pravno podlago za individualno pomoč ali povezavo na ta besedila, identiteto organa, ki dodeljuje pomoč, identiteto posameznih upravičencev, obliko in znesek pomoči, dodeljene vsakemu upravičencu, datum dodelitve, vrsto upravičenca (MSP ali veliko podjetje), regijo, v kateri ima upravičenec sedež (na ravni NUTS II) in glavni gospodarski sektor, v katerem deluje upravičenec (na ravni skupine NACE) (46). Te informacije morajo biti objavljene v šestih mesecih po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči ali v enem letu po datumu davčne napovedi, če gre za davčne ukrepe; hraniti jih je treba vsaj deset let, splošni javnosti pa morajo biti dostopni brez omejitev (47).

120.

Da se dodatno zagotovi omejitev izkrivljanja konkurence in trgovine, lahko Komisija zahteva, da za sheme pomoči, ki jih je treba priglasiti, velja časovna omejitev in ocena iz točke 37. Ocena bi morala biti zlasti pripravljena za sheme, pri katerih je morebitno izkrivljanje še posebej močno, pri čemer gre za sheme, pri katerih obstaja tveganje, da lahko znatno omejijo konkurenco, če njihovo izvajanje ne bi bilo pravočasno pregledano.

121.

Glede na cilje pomoči ter da se državam članicam in manjšim ukrepom pomoči ne naloži nesorazmerno veliko breme, bo zahteva iz točke 120 veljala samo za sheme pomoči z velikim proračunom, ki imajo nove značilnosti, ali če so predvidene pomembne tržne ali tehnološke spremembe oziroma spremembe predpisov. Oceno mora na podlagi skupne metodologije, ki jo zagotovi Komisija (48), opraviti strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje pomoč, ocena pa se mora nato objaviti. Države članice morajo skupaj z zadevno shemo pomoči priglasiti osnutek načrta ocenjevanja, ki bo sestavni del ocene sheme, ki jo bo pripravila Komisija.

122.

V primeru shem pomoči, ki so izključene iz področja uporabe uredbe o skupinskih izjemah, in sicer izključno zaradi svojega velikega proračuna, bo Komisija njihovo združljivost s pravili ocenila izključno na podlagi načrta ocenjevanja.

123.

Oceno je treba Komisiji predložiti pravočasno, da ta lahko oceni morebitno podaljšanje sheme pomoči, v vsakem primeru pa ob njenem prenehanju veljavnosti. Natančen obseg in način priprave vsake ocene bosta opredeljena v sklepu o odobritvi sheme pomoči. Vsak naslednji ukrep pomoči s podobnim ciljem, vključno s katero koli spremembo shem pomoči iz točke 122, mora upoštevati rezultate ocene.

124.

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 659/1999 (49) in Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (50) in njunimi poznejšimi spremembami morajo države članice Komisiji predložiti letna poročila.

125.

Države članice morajo voditi podrobno evidenco o vseh ukrepih pomoči. Take evidence morajo vsebovati vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so pogoji glede upravičenih stroškov in največjih intenzivnosti pomoči izpolnjeni. Te evidence je treba hraniti deset let od datuma dodelitve pomoči in jih na zahtevo predložiti Komisiji.

126.

Komisija bo načela iz tega okvira uporabljala za oceno združljivosti vseh priglašenih pomoči za R&R&I, v zvezi s katerimi bo morala sprejeti odločitev po 1. juliju 2014. Nezakonita pomoč za R&R&I bo ocenjena v skladu s pravili, ki se uporabljajo na dan, na katerega je bila pomoč dodeljena.

127.

V skladu s členom 108(1) Pogodbe Komisija predlaga, da države članice po potrebi spremenijo svoje obstoječe sheme pomoči za R&R&I, da bi jih uskladile s tem okvirom najpozneje do 1. januarja 2015.

128.

Države članice so pozvane, da podajo svoje izrecno brezpogojno soglasje k predlaganim ustreznim ukrepom iz točke 127 v dveh mesecih od datuma objave tega okvira v Uradnem listu Evropske unije. Če Komisija ne prejme odgovora od neke države članice, bo predpostavljala, da se zadevna država članica ne strinja s predlaganimi ukrepi.

129.

Komisija se lahko kadar koli odloči za pregled ali spremembo tega okvira, če je to potrebno zaradi politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik Unije in mednarodnih obveznosti ali iz katerega koli drugega upravičenega razloga.

27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 198/30

—

prva dva stavka odstavka 78(j) na strani 20 Smernic Evropske unije o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij,

—

odstavek 141 na strani 24 Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020,

—

odstavek 52(7) na strani 10 Sporočila Komisije o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del,

—

odstavka 162 in 163 na strani 28 Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom,

—

celotnega besedila odobrene sheme pomoči ali sklepa o dodelitvi individualne pomoči in njegovih izvedbenih določb ali povezave do besedila,

—

identitete organa, ki dodeljuje pomoč,

—

identitete posameznih upravičencev, oblike in zneska pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, datuma dodelitve, vrste podjetja (MSP/veliko podjetje), regije, v kateri se nahaja upravičenec (na ravni NUTS II), in glavne gospodarske panoge, v kateri upravičenec izvaja svoje dejavnosti (na ravni skupine NACE) (22).

besedilo: „Taka zahteva se lahko opusti v zvezi z MSP, ki niso izvedla nobene komercialne prodaje na nobenem trgu ter za naložbe pod 200 000 EUR v podjetje, ki je končni upravičenec;“

glasi: „Taka zahteva se lahko opusti v zvezi z MSP, ki niso izvedla nobene komercialne prodaje na nobenem trgu ter za naložbe pod 500 000 EUR v podjetje, ki je končni upravičenec;“,

pa se besedilo: „znesek prejete davčne ugodnosti, če slednja presega 200 000 EUR. Takšen znesek se lahko zagotovi v tranšah v višini 2 milijonov EUR.“

glasi: „znesek prejete davčne ugodnosti, če slednja presega 500 000 EUR. Takšen znesek se lahko navede v tranšah (v milijonih EUR): [0,5–1]; [1–2]; [2–5]; [5–10]; [10–30]; [30 in več].“,

—

na koncu odstavka 53 na strani 12 Smernic Evropske unije o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij,

—

na koncu odstavka 144 na strani 25 Smernic o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020,

—

na koncu odstavka 167 na strani 29 Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom,

—

na koncu odstavka 172 na strani 32 Smernic o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja,

27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 198/35

27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 198/36

27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 198/37

27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 198/38

27.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 198/39