20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/1

---

Priporočilo za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke

(ECB/2014/13)

(predlaga Evropska centralna banka)

(2014/C 188/01)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

I.   UVOD

Svet Evropske unije je 23. novembra 1998 sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 (1). ECB je pred tem v skladu s členom 107(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Svetu predložila Priporočilo ECB/1998/10 (2). Za tem je ECB pred sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 951/2009 (3) predložila tudi Priporočilo ECB/2008/9 (4). Tako je primerno slediti istemu postopku, kot je trenutno določen v členu 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, in uvesti predlagane spremembe Uredbe (ES) št. 2533/98.

II.   PRIPOMBE K ČLENOM

Uporaba statističnih informacij za izvajanje nadzornih funkcij

Da bi se čim bolj zmanjšalo breme poročanja in da bi se morali podatki zbirati le enkrat, so nacionalne centralne banke (NCB) v skladu s členom 8(1)(d) Uredbe (ES) št. 2533/98 trenutno pooblaščene, da zaupne statistične informacije uporabljajo za izvajanje njihovih funkcij na področju nadzora. Določiti bi bilo treba, da lahko ECB, na katero so bile z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (5) prenesene posebne funkcije na področju bonitetnega nadzora kreditnih institucij, podobno kot NCB, na katere so bile prenesene posebne funkcije na področju bonitetnega nadzora, zaupne statistične informacije uporablja za izvajanje teh funkcij.

Istočasno bi bilo treba pojasniti, da se lahko zaupne statistične informacije prenašajo med članicami ESCB in drugimi organi držav članic in Unije, odgovornimi za (a) nadzor finančnih institucij, trgov in infrastruktur, ter (b) stabilnost finančnega sistema, in Evropskemu mehanizmu za stabilnost (EMS), in sicer v podporo zadevnim nalogam. Organi lahko med drugim vključujejo pristojne organe, odgovorne za nadzor in makrobonitetni nadzor, evropske nadzorne organe (6), Evropski odbor za sistemska tveganja in tudi organe, pooblaščene za reševanje kreditnih institucij.

Priporočilo za

---

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

(2)  Priporočilo ECB/1998/10 za Uredbo Sveta (ES) o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL C 246, 6.8.1998, str. 12).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 951/2009 z dne 9. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 269, 14.10.2009, str. 1).

(4)  Priporočilo ECB/2008/9 za uredbo Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL C 251, 3.10.2008, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(6)  Evropski nadzorni organi so Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

(8)  Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(9)  Evropski nadzorni organi so Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

---

20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/4

---

SPOROČILO KOMISIJE

Merila za analizo združljivosti državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa z notranjim trgom

(2014/C 188/02)

1.   UVOD

1.

To sporočilo vsebuje navodila za oceno v skladu s pravili o državni pomoči za javno financiranje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa.

2.

Pomembni projekti skupnega evropskega interesa lahko predstavljajo zelo pomemben prispevek h gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in konkurenčnosti za industrijo in gospodarstvo Unije, ker imajo pozitiven učinek prelivanja na notranji trg in družbo Unije.

3.

Ti projekti omogočajo združevanje splošnega in strokovnega znanja, finančnih sredstev ter gospodarskih udeležencev v vsej Uniji, da bi tako premagali velike tržne nepopolnosti ali sistemske pomanjkljivosti ter družbene izzive, ki jih sicer ne bi bilo mogoče odpraviti. Namenjeni so združevanju javnega in zasebnega sektorja za izvedbo projektov velikega obsega, ki Uniji in njenim državljanom zagotavljajo pomembne koristi.

4.

Pomembni projekti skupnega evropskega interesa so lahko zanimivi za vse politike in ukrepe, ki izpolnjujejo skupne evropske cilje, zlasti glede ciljev strategije Evropa 2020 (1), vodilnih pobud Unije in ključnih področij za gospodarsko rast, kot so ključne omogočitvene tehnologije (2).

5.

Pobuda za posodobitev področja državnih pomoči (3) poziva k usmeritvi državne pomoči v cilje skupnih evropskih interesov v skladu s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, da se odpravijo tržne nepopolnosti ali druge pomembne sistemske pomanjkljivosti, ki ovirajo pospeševanje rasti in ustvarjanje delovnih mest ter uresničevanje celovitega, dinamičnega in konkurenčnega notranjega trga. Uvajanje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa pogosto zahteva pomembno udeležbo javnih organov, saj trg drugače ne bi financiral takih projektov. Kadar javno financiranje takih projektov vključuje državno pomoč, to sporočilo navaja veljavna pravila, da se zagotovijo in ohranijo enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu.

6.

Pravila za javno financiranje pomembnih projektov skupnega evropskega interesa so že oblikovana v okviru za R&R&I (4) in v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja (5), ki zagotavljajo smernice za uporabo člena 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Posodobitev področja državnih pomoči predstavlja dobro priložnost za posodobitev in uskladitev obstoječih smernic v enem samem dokumentu, da bi jih tako uskladili s cilji strategije Evropa 2020 in cilji posodobitve področja državnih pomoči ter jih razširili na druga področja, na katerih bi se ta posodobitev lahko uporabljala. To sporočilo zato nadomešča vse obstoječe določbe o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa. Tako to sporočilo državam članicam zagotavlja namenske, meddisciplinarne smernice, katerih cilj je spodbujanje razvoja pomembnih skupnih projektov, ki podpirajo skupni evropski interes.

7.

Člen 107(3)(b) Pogodbe določa, da se pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa lahko šteje kot združljiva z notranjim trgom. Zato to sporočilo določa smernice za merila, ki jih bo Komisija uporabljala za ocenjevanje državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. Najprej opredeljuje njihovo področje uporabe in nato določa seznam meril, ki jih bo Komisija uporabila pri oceni narave in pomena teh projektov za uporabo člena 107(3)(b) Pogodbe. Nato pojasnjuje, kako bo Komisija ocenila združljivost javnega financiranja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa v okviru pravil o državni pomoči.

8.

To sporočilo ne izključuje možnosti, da je pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnih projektov skupnega evropskega interesa lahko združljiva z notranjim trgom tudi na podlagi drugih določb Pogodbe, zlasti člena 107(3)(c) Pogodbe, ter njihovimi izvedbenimi pravili. Okvir državnih pomoči se trenutno posodablja, da bi države članice imele več možnosti za subvencioniranje večjih projektov, ki odpravljajo tržne nepopolnosti in kohezijske izzive na različnih področjih ter tako spodbujajo trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest. Vendar ni nujno, da te določbe v celoti zajemajo ustreznost, posebnosti in značilnosti pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, ki lahko zahtevajo posebno upravičenost, združljivost in postopkovne določbe, navedene v tem sporočilu.

2.   PODROČJE UPORABE

9.

To sporočilo se uporablja za pomembne projekte skupnega evropskega interesa v vseh gospodarskih sektorjih.

10.

To sporočilo se ne uporablja za: (a) ukrepe pomoči za podjetja v težavah, kot so opredeljeni s smernicah za reševanje in prestrukturiranje (6) ali v katerih koli drugih smernicah, ki te smernice spreminjajo ali nadomeščajo; (b) ukrepe, ki zadevajo pomoč podjetjem, ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije, ki je pomoč razglasil za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; (c) ukrepe pomoči, ki sami po sebi, zaradi povezanih pogojev ali zaradi načina financiranja pomenijo neizogibno kršitev prava Unije (7), zlasti: — ukrepe pomoči, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot, — ukrepe pomoči, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve, — ukrepe pomoči, ki upravičencu omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

3.   MERILA ZA UPRAVIČENOST

11.

Pri ugotavljanju, ali projekt spada na področje uporabe člena 107(3)(b) Pogodbe, se uporabljajo naslednja merila:

3.1   Opredelitev projekta

12.

Predlog pomoči zadeva en sam projekt, ki je jasno opredeljen glede ciljev kot tudi pogojev njegovega izvajanja, vključno z udeleženci in financiranjem (8).

13.

Komisija lahko prav tako šteje za upravičen „integrirani projekt“, tj. skupino posameznih projektov, vključenih v skupno strukturo, načrt ali program, ki ima isti cilj in temelji na usklajenem sistemskem pristopu. Posamezni deli integriranega projekta se lahko nanašajo na ločene ravni dobavne verige, vendar se morajo dopolnjevati in biti potrebni za dosego pomembnega evropskega cilja (9).

3.2   Skupni evropski interes

3.2.1   Splošna kumulativna merila

14.

Projekt mora na konkreten, jasen in prepoznaven način prispevati k enemu ali več ciljem Unije in imeti pomemben vpliv na konkurenčnost Unije, trajnostno rast, reševanje družbenih izzivov ali ustvarjanje vrednosti po vsej Uniji.

15.

Projekt mora pomeniti pomemben prispevek k ciljem Unije, na primer s tem, da je ključnega pomena za strategijo Evropa 2020, evropski raziskovalni prostor, evropsko strategijo za ključne omogočitvene tehnologije (10), energetsko strategijo za Evropo (11), okvir podnebne in energetske politike do 2030 (12), evropsko strategijo za energetsko varnost (13), evropsko strategijo za elektroniko, vseevropska prometna in energetska omrežja, vodilne pobude Unije, kot so Unija inovacij (14), Evropska digitalna agenda (15), Evropa, gospodarna z viri (16), ali celostna industrijska politika za dobo globalizacije (17).

16.

Običajno mora projekt vključevati več kot eno državo članico (18), njegove koristi pa ne smejo biti omejene na državo članico, ki ga financira, temveč se morajo razširiti na znaten del Unije. Koristi projekta morajo biti jasno opredeljene na konkreten in prepoznaven način (19).

17.

Koristi projekta ne smejo biti omejene na zadevna podjetja ali na zadevno gospodarsko panogo, temveč morajo imeti širši pomen in uporabo za evropsko gospodarstvo ali družbo s pozitivnimi učinki prelivanja (s sistemskimi učinki na več ravneh vrednostne verige, na neposredno povezane trge, alternativno uporabo v drugih sektorjih ali na prehod na drug način prevoza), ki so jasno opredeljeni na konkreten in prepoznaven način.

18.

Projekt mora sofinancirati upravičenec.

19.

Projekt mora spoštovati načelo postopnega ukinjanja okolju škodljivih subvencij, na katerega opozarja Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (20), in nekateri sklepi Sveta (21).

3.2.2   Splošni pozitivni kazalniki

20.

Poleg kumulativnih meril iz oddelka 3.2.1 se bo Komisija odločila za ugodnejšo obravnavo v naslednjih primerih: (a) projekt je bil zasnovan tako, da vsem zainteresiranim državam članicam omogoča udeležbo, ob upoštevanju vrste projekta, zastavljenega cilja in njegove potrebe po financiranju; (b) oblikovanje projekta vključuje Komisijo ali katero koli pravno telo, ki ga je Komisija pooblastila, na primer Evropsko investicijsko banko; (c) izbira projekta vključuje Komisijo ali katero koli pravno telo, ki ga je Komisija pooblastila, če to telo v tej vlogi deluje kot izvedbena struktura; (d) struktura upravljanja projekta vključuje Komisijo ali katero koli pravno telo, ki ga je Komisija pooblastila, ter več držav članic; (e) projekt vključuje pomembno medsebojno delovanje v obliki števila partnerjev, udeleženih organizacij iz različnih sektorjev ali udeleženih podjetij različnih velikosti; (f) projekt sofinancira sklad Unije (22).

3.2.3   Posebna merila

21.

Projekti R&R&I morajo imeti pomemben inovativen značaj ali pomeniti pomembno dodano vrednost v smislu R&R&I glede na najsodobnejšo tehnologijo v zadevnem sektorju.

22.

Projekti, ki vključujejo industrijski razvoj, morajo omogočiti razvoj novega proizvoda ali storitve z velikim deležem raziskav in inovativnosti in/ali uvajanjem temeljnega inovativnega proizvodnega postopka. Redne posodobitve brez inovativnega vidika obstoječih zmogljivosti ter razvoj novih različic obstoječih izdelkov se ne štejejo za pomembne projekte skupnega evropskega interesa.

23.

Okoljski in energetski projekti ter projekti na področju prometa morajo biti velikega pomena za okolje, energijo, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, ali za prometno strategijo Unije ali pa znatno prispevati k notranjemu trgu, pri čemer seznam sektorjev ni izčrpen.

3.3   Pomen projekta

24.

Projekt mora bili pomemben bodisi po obsegu bodisi po kakovosti, da izpolnjuje pogoje pomembnega projekta skupnega evropskega interesa. Biti mora izredno pomemben po velikosti ali obsegu in/ali pomeniti zelo visoko stopnjo tehnološkega ali finančnega tveganja.

4.   MERILA ZDRUŽLJIVOSTI

25.

Pri ocenjevanju združljivosti pomoči za spodbujanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe z notranjim trgom bo Komisija upoštevala naslednja merila (23).

26.

Komisija bo opravila test tehtanja, da oceni, ali pričakovani pozitivni učinki odtehtajo morebitne negativne učinke, kot je navedeno spodaj.

27.

Glede na naravo projekta lahko Komisija meni, da se predpostavlja obstoj tržne nepopolnosti ali druge pomembne sistemske pomanjkljivosti ter prispevek k skupnemu evropskemu interesu, kadar projekt izpolnjuje merila za upravičenost iz oddelka 3 zgoraj.

4.1   Nujnost in sorazmernost pomoči

28.

Pomoč ne sme kriti stroškov projekta, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme nadomestiti običajnega poslovnega tveganja gospodarske dejavnosti. Brez pomoči bi bil projekt neizvedljiv ali bi bil izvedljiv v manjši velikosti ali obsegu ali na drugačen način, ki bi močno omejil pričakovane koristi (24). Pomoč se bo štela, da je sorazmerna samo, če ne bi bilo mogoče doseči istega rezultata z manj pomoči.

29.

Država članica mora Komisiji predložiti zadostne informacije o projektu, ki prejema pomoč, ter celovit opis hipotetičnega scenarija, ki ustreza razmeram brez dodelitve pomoči s strani katere koli države članice. Hipotetični scenarij lahko pomeni odsotnost alternativnega projekta ali jasno opredeljen in dovolj predvidljiv alternativni projekt, ki ga upravičenec upošteva v svojem notranjem odločanju, ter se lahko nanaša na alternativni projekt, ki se v celoti ali delno izvaja zunaj Unije.

30.

Če ni alternativnega projekta, bo Komisija preverila, ali znesek pomoči presega najnižji potrebni znesek, da bi bil projekt, ki prejema pomoč, dovolj donosen, na primer z zagotovitvijo doseganja notranje stopnje donosa, ki ustreza merilu uspešnosti ali minimalni stopnji donosa v specifičnem sektorju ali podjetju. V ta namen se lahko uporabljajo tudi običajni donosi, ki jih zahteva upravičenec v drugih podobnih naložbenih projektih, njegovi stroški kapitala kot celota ali donosi, ki so običajni za zadevni gospodarski sektor. Vse ustrezne pričakovane stroške in koristi je treba upoštevati skozi celotno obdobje projekta.

31.

Najvišja stopnja pomoči se bo določila glede na ugotovljeno likvidnostno vrzel v zvezi z upravičenimi stroški. Če to opravičuje analiza likvidnostne vrzeli, lahko intenzivnost pomoči doseže 100 % upravičenih stroškov. Likvidnostna vrzel se nanaša na razliko med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi v času trajanja naložbe, ki se diskontirajo na sedanjo vrednost na podlagi ustreznega diskontnega faktorja, to pa odraža stopnjo donosa, ki jo upravičenec potrebuje za izvedbo projekta, zlasti glede na tveganja projekta. Upravičeni stroški so določeni v Prilogi (25).

32.

Kadar je prikazano, na primer s pomočjo internih dokumentov družbe, da upravičenec pomoči jasno izbira med izvajanjem projekta, ki prejema pomoč, in alternativnim projektom brez pomoči, bo Komisija primerjala pričakovane neto sedanje vrednosti naložbe v projekt, ki prejema pomoč, in v hipotetični projekt, pri čemer bo upoštevala verjetnost različnih poslovnih scenarijev.

33.

Komisija bo v svoji analizi upoštevala naslednje elemente: (a)    opredelitev nameravane spremembe : država članica mora dobro opredeliti spremembo ravnanja, ki se pričakuje od državne pomoči, tj. začetek novega projekta ali povečana velikost, obseg ali hitrost projekta. Sprememba ravnanja mora biti ugotovljena s primerjavo pričakovanega izida in ravni načrtovane dejavnosti s pomočjo in brez nje. Razlika med obema primeroma kaže učinek ukrepa pomoči in njen spodbujevalni učinek; (b)    raven donosnosti : kadar projekt sam po sebi ne bi bil dovolj donosen, da bi ga izvedlo zasebno podjetje, vendar bi pomenil pomembne koristi za družbo, je bolj verjetno, da ima pomoč spodbujevalni učinek.

34.

Da se odpravijo dejanska ali morebitna neposredna ali posredna izkrivljanja mednarodne trgovine, lahko Komisija upošteva dejstvo, da so konkurenti zunaj Unije za podobne projekte posredno ali neposredno prejeli (v zadnjih treh letih) oziroma bodo prejeli pomoč z enako intenzivnostjo. Vendar, kadar je verjetno, da bo izkrivljanje mednarodne trgovine nastopilo po več kot treh letih glede na posebno naravo zadevnega sektorja, se lahko referenčno obdobje ustrezno podaljša. Če je le mogoče, bodo zadevne države članice Komisiji posredovale zadostne informacije, da ji omogočijo oceno razmer, zlasti glede potrebe po upoštevanju konkurenčne prednosti, ki jo uživa konkurent iz tretje države. Če Komisija nima dokazov v zvezi z dodeljeno ali predlagano pomočjo, lahko utemelji svojo odločitev tudi s posrednimi dokazi.

35.

Pri zbiranju dokazov lahko Komisija uporabi svoja preiskovalna pooblastila (26).

36.

Instrument pomoči mora biti izbran glede na tržne nepopolnosti ali druge pomembne sistemske pomanjkljivosti, ki jih želi odpraviti. Če je na primer glavna težava pomanjkanje dostopa do financiranja, bi morale države članice običajno uporabiti pomoč v obliki likvidnostne podpore, kot je posojilo ali jamstvo (27). Kadar je treba podjetju zagotoviti tudi določeno stopnjo delitve tveganja, bi običajno moralo biti vračljivo predplačilo najprimernejši instrument pomoči. Vračljivi instrumenti pomoči bodo na splošno upoštevani kot pozitiven kazalnik.

37.

Kjer je to ustrezno, je treba v analizi upoštevati cilje varnosti preskrbe z energijo in energetske učinkovitosti.

38.

Komisija bo ugodneje obravnavala projekte, ki bodo vključevali znaten lasten prispevek upravičencev ali neodvisnih zasebnih vlagateljev. Prispevek opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter zemljišč se evidentira po tržni ceni.

39.

Izbor upravičencev s konkurenčnim, preglednim in nediskriminatornim razpisnim postopkom se šteje kot pozitiven kazalnik.

4.2   Preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence in test tehtanja

40.

Država članica bi morala predložiti dokaze, da predlagani ukrep pomoči pomeni ustrezen instrument politike za uresničevanje cilja projekta. Ukrep pomoči se ne bo štel za primernega, če se z drugimi, manj izkrivljajočimi instrumenti politike ali drugimi manj izkrivljajočimi vrstami instrumentov pomoči lahko dosežejo isti rezultati.

41.

Pomoč velja za združljivo, če so negativni učinki ukrepov pomoči v smislu izkrivljanja konkurence in učinki na trgovino med državami članicami omejeni in jih odtehtajo pozitivni učinki v smislu prispevka k cilju skupnega evropskega interesa.

42.

Pri oceni negativnih učinkov ukrepa pomoči bo Komisija svojo analizo osredotočila na predvidljivi učinek, ki ga lahko ima pomoč na konkurenco med podjetji na zadevnih proizvodnih trgih, vključno z neposredno povezanimi trgi, ter na tveganje presežne zmogljivosti.

43.

Komisija bo ocenila tveganje zapiranja trga in prevladujočega položaja, zlasti v primeru nerazširjanja ali omejenega razširjanja rezultatov raziskav. Projekti, ki vključujejo gradnjo infrastrukture (28), morajo zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture in nediskriminatorno oblikovanje cen (29).

44.

Komisija bo ocenila možne negativne vplive na trgovino, vključno s tveganjem, da države članice tekmujejo za subvencije, kar se lahko pojavi zlasti v zvezi z izbiro lokacije.

4.3   Preglednost

45.

Države članice na nacionalni ali regionalni ravni zagotovijo objavo naslednjih informacij na celovitem spletišču za državno pomoč: (a) besedilo ukrepa pomoči in njegovih izvedbenih določb, ali povezavo do teh besedil; (b) identiteto pristojnega organa ali organov za dodelitev pomoči; (c) identiteto posameznega upravičenca, obliko in višino pomoči za vsakega upravičenca, datum dodelitve, vrsto podjetja (MSP/veliko podjetje); regijo, v kateri ima upravičenec sedež (na ravni NUTS II); ter glavni gospodarski sektor, v katerem deluje upravičenec (na ravni skupine NACE) (30).

46.

Tako zahtevo se lahko opusti za individualne dodelitve pomoči, ki ne presegajo 500 000 EUR. Take informacije morajo biti objavljene po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, hranjene najmanj 10 let in biti na voljo splošni javnosti brez omejitev (31). Državam članicam ne bo treba predložiti zgoraj navedenih podatkov pred 1. julijem 2016.

5.   KONČNE DOLOČBE

5.1   Obveznost obveščanja

47.

V skladu s členom 108(3) Pogodbe morajo države članice Komisijo vnaprej obvestiti o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo državne pomoči, vključno s pomočjo za pomembne projekte skupnega evropskega interesa.

48.

Države članice, ki sodelujejo pri istem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa, so pozvane, da Komisiji, kadar je le mogoče, predložijo skupno obvestilo.

5.2   Naknadno vrednotenje in poročanje

49.

O izvajanju projekta je treba redno poročati. Kadar je to primerno, Komisija lahko zaprosi za izvedbo naknadne ocene.

5.3   Začetek veljavnosti, veljavnost in revizija

50.

To sporočilo se uporablja od 1. julija 2014 do 31. decembra 2020.

51.

Komisija bo uporabljala načela iz tega sporočila za vse priglašene projekte pomoči, v zvezi s katerimi bo morala odločati po objavi Sporočila v Uradnem listu Evropske unije, tudi če so bili projekti priglašeni pred njegovo objavo.

52.

V skladu z obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (32), bo Komisija v primeru nepriglašene pomoči uporabila to sporočilo, če je bila pomoč dodeljena po začetku njegove veljavnosti, v vseh drugih primerih pa pravila, veljavna v času, ko je bila pomoč dodeljena.

53.

Komisija se lahko kadar koli odloči za spremembo tega sporočila, če bi bilo to potrebno zaradi politike konkurence ali zaradi upoštevanja drugih politik Unije, mednarodnih obveznosti, novih razmer na trgu ali katerega koli drugega utemeljenega razloga.

---

(1)  Sporočilo Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“, COM(2010) 2020 final z dne 3. marca 2010.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska strategija za ključne omogočitvene tehnologije – pot do rasti in delovnih mest, COM(2012) 341 final z dne 26. junija 2012.

(3)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Posodobitev področja državnih pomoči EU – COM(2012) 209 final z dne 8. maja 2012.

(4)  Okvir skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C 323, 30.12.2006, str. 1).

(5)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (UL C 82, 1.4.2008, str. 1).

(6)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2). Kot je obrazloženo v odstavku 20 navedenih smernic, se glede na to, da je ogrožen obstoj podjetja v težavah, to podjetje toliko časa ne more šteti kot ustrezni instrument za pospeševanje drugih ciljev javne politike, dokler ni zagotovljena njegova sposobnost preživetja.

(7)  Glej na primer zadevo C‐156/98, Nemčija proti Komisiji, Recueil 2000, str. I‐6857, točka 78, in zadevo C‐333/07, Régie Networks proti Rhone Alpes Bourgogne, ZOdl. 2008, str. I‐10807, točke 94 do 116.

(8)  Če v primeru raziskav in razvoja dveh ali več projektov ni mogoče jasno ločiti enega od drugega, zlasti kadar nimajo neodvisne verjetnosti tehnološkega uspeha, se morajo šteti za en sam projekt. Pomoč za projekt, ki privede le do spremembe lokacije projekta znotraj Evropskega gospodarskega prostora brez spremembe narave, velikosti ali obsega projekta, se ne bo štela za združljivo.

(9)  V nadaljevanju besedila se posamezni projekt in integrirani projekt imenujeta „projekt“.

(10)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska strategija za ključne omogočitvene tehnologije – pot do rasti in delovnih mest, COM(2012) 341 final z dne 26. junija 2012.

(11)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo, COM(2010) 639 final.

(12)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030, COM(2014) 15 final.

(13)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Evropska strategija za energetsko varnost, COM(2014) 330 final.

(14)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vodilna pobuda Unije iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij, COM(2010) 546 final z dne 6. oktobra 2010.

(15)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245 final/2 z dne 26. avgusta 2010.

(16)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020, COM(2011) 21 z dne 26. januarja 2011.

(17)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti, COM(2010) 614 final z dne 28. oktobra 2010.

(18)  Razen medsebojno povezanih raziskovalnih infrastruktur in projektov TEN‐T, ki so v osnovi meddržavnega pomena, ker so del fizično povezanega čezmejnega omrežja ali so bistveni za izboljšanje upravljanja čezmejnega prometa ali interoperabilnosti.

(19)  Zgolj dejstvo, da projekt izvajajo podjetja v različnih državah ali da raziskovalno infrastrukturo kasneje uporabljajo podjetja s sedežem v različnih državah članicah, ne zadostuje za izpolnjevanje pogojev za pomemben projekt skupnega evropskega interesa. Sodišče je podprlo politiko Komisije, da se ugotovi, ali je projekt mogoče opredeliti kot projekt, ki je v skupnem evropskem interesu v smislu člena 107(3)(b), če je del transnacionalnega evropskega programa, ki ga skupaj podpira več vlad držav članic ali ki izhaja iz usklajenega delovanja več držav članic v boju proti skupni grožnji. Združeni zadevi C‐62/87 in 72/87, Exécutif regional wallon in SA Glaverbel proti Komisiji, Recueil 1988, str. 1573, točka 22.

(20)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, COM(2011) 571 final z dne 20. septembra 2011.

(21)  Na primer sklepi Evropskega sveta z dne 23. maja 2013, ki so potrdili potrebo po postopnem ukinjanju okolju ali gospodarstvu škodljivih subvencij, vključno s fosilnimi gorivi, da se spodbudijo naložbe v novo in pametno energetsko infrastrukturo.

(22)  Finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom države članice, ne pomenijo državne pomoči.

(23)  Po mnenju Sodišča ima Komisija diskrecijsko pravico v zvezi z oceno združljivosti pomembnega projekta skupnega evropskega interesa. Združeni zadevi C‐62/87 in 72/87, Exécutif regional wallon in SA Glaverbel proti Komisiji, Recueil 1988, str. 1573, točka 21.

(24)  Prošnja za pomoč mora biti vložena pred začetkom del, to pa pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi prvo trdno zavezo za naročilo opreme ali drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom gradbenih del. Nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del.

(25)  V primeru integriranega projekta se morajo navesti vse podrobnosti upravičenih stroškov za vsak projekt posebej.

(26)  Glej člen 1(3) Uredbe Sveta (EU) št. 734/2013 z dne 22. julija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 204, 31.7.2013, str. 15).

(27)  Pomoč v obliki jamstev mora biti časovno omejena, za pomoči v obliki posojil pa je treba uporabiti obdobja odplačila.

(28)  V izogib dvomom se pilotske linije ne štejejo za infrastrukturo.

(29)  Kadar projekt vključuje energetsko infrastrukturo, zanj veljajo tarifne in dostopne ureditve ter zahteve glede ločitve dejavnosti v skladu z zakonodajo notranjega trga.

(30)  Z izjemo poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov v ustrezno utemeljenih primerih in s soglasjem Komisije (Sporočilo Komisije C(2003) 4582 o poklicni skrivnosti v odločbah o državni pomoči (UL C 297, 9.12.2003, str. 6)).

(31)  Informacije se objavijo najkasneje šest mesecev po datumu dodelitve. V primeru nezakonite pomoči morajo države članice zagotoviti naknadno objavo teh informacij najkasneje šest mesecev po datumu sklepa Komisije. Informacije so na voljo v obliki, ki omogoča iskanje, zajemanje in enostavno objavo podatkov na internetu, na primer v formatu CSV ali XML.

(32)  Obvestilo Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (UL C 119, 22.5.2002, str. 22).

---

---

20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/13

---

Menjalni tečaji eura (1)

19. junija 2014

(2014/C 188/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3620
JPY	japonski jen	138,82
DKK	danska krona	7,4564
GBP	funt šterling	0,79985
SEK	švedska krona	9,0885
CHF	švicarski frank	1,2170
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,3140
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,435
HUF	madžarski forint	305,31
LTL	litovski litas	3,4528
PLN	poljski zlot	4,1326
RON	romunski leu	4,3940
TRY	turška lira	2,9025
AUD	avstralski dolar	1,4478
CAD	kanadski dolar	1,4749
HKD	hongkonški dolar	10,5566
NZD	novozelandski dolar	1,5622
SGD	singapurski dolar	1,7003
KRW	južnokorejski won	1 387,13
ZAR	južnoafriški rand	14,5054
CNY	kitajski juan	8,4881
HRK	hrvaška kuna	7,5755
IDR	indonezijska rupija	16 254,03
MYR	malezijski ringit	4,3813
PHP	filipinski peso	59,588
RUB	ruski rubelj	46,6940
THB	tajski bat	44,330
BRL	brazilski real	3,0426
MXN	mehiški peso	17,6774
INR	indijska rupija	81,7677

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/14

---

Razpis vlade Združenega kraljestva v zvezi z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

(Besedilo velja za EGP)

(2014/C 188/04)

Objava 14. razpisa Združenega kraljestva za izdajo dovoljenj za pridobivanje nafte in zemeljskega plina na obali (na kopnem)

Ministrstvo za energijo in podnebne spremembe

Zakon o nafti iz leta 1998

Izdaja dovoljenj za pridobivanje nafte in zemeljskega plina na obali (na kopnem)

1.

Minister za energijo in podnebne spremembe vabi zainteresirane strani, da zaprosijo za dovoljenja za raziskovanje in pridobivanje nafte in zemeljskega plina za določene površine na celinskem delu Združenega kraljestva. Gre za 14. razpis za izdajo dovoljenj za kopno.

2.

Vse podrobnosti ponudbe, vključno z zemljevidom o ponujeni površini ter smernicami za dovoljenja, pogoji, ki jih bodo ta dovoljenja vključevala, in navodili, kako zaprositi zanje, so na voljo na spletni strani gov.uk: https://www.gov.uk/oil-and-gas-licensing-rounds.

3.

Vse vloge bodo ocenjene v skladu s pogoji iz predpisov Hydrocarbons Licensing Directive Regulations 1995 (S.I. 1995 št. 1434) in ob upoštevanju nadaljnje potrebe po hitrem, temeljitem, učinkovitem in varnem raziskovanju za ugotavljanje virov nafte in plina Združenega kraljestva ter ob upoštevanju okoljskih vidikov.

4.

Vloge bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril: (a) finančne vzdržnosti in finančne sposobnosti prosilca za izvedbo dejavnosti, odobrenih z dovoljenjem v začetnem obdobju, ki vključujejo predložitev delovnega programa, v katerem se oceni celotni potencial dela območja ali območij, za katera je zaprošeno dovoljenje; (b) tehnične sposobnosti prosilca za izvedbo dejavnosti, odobrenih na podlagi dovoljenja v začetnem obdobju, vključno z ugotavljanjem možnosti za iskanje ogljikovodikov na zaprošenem območju ali območjih. Tehnična sposobnost bo deloma ocenjena na podlagi kakovosti analize zaprošenega območja ali območij; (c) načina, ki ga prosilec predlaga za izvedbo dejavnosti, odobrenih na podlagi dovoljenja, vključno s kakovostjo delovnega programa, ki je bil predložen za ocenjevanje celotnih možnosti območja iz vloge; (d) če prosilec ima ali je imel dovoljenje, ki je bilo dodeljeno v skladu z Zakonom o nafti iz leta 1998 ali ki se obravnava, kot da je bilo dodeljeno po omenjenem zakonu, se preveri vsakršno pomanjkanje učinkovitosti in odgovornosti prosilca v postopkih omenjenega dovoljenja.

5.

Prosilci morajo predložiti izjavo o okoljski ozaveščenosti, ki dokazuje njihovo razumevanje kopenske okoljske zakonodaje Združenega kraljestva in velike okoljske občutljivosti območij iz vloge.

6.

Minister bo izdal dovoljenje samo v primeru, da odobri tudi izvajalca, ki ga je izbral prosilec.

Smernice

7.

Nadaljnje podrobnejše smernice za zgoraj navedena navodila v zvezi s to ponudbo, so na voljo na spletni strani gov.uk: https://www.gov.uk/oil-and-gas-licensing-rounds

Dovoljenja

8.

Če minister ponudi dovoljenje na podlagi tega poziva, sledi ponudba v dvanajstih do osemnajstih mesecih po datumu tega razpisa.

9.

Minister ne prevzame nobene odgovornosti za kakršne koli stroške, ki jih ima prosilec s pripravo ali vložitvijo svoje vloge.

Strateška presoja vplivov na okolje

10.

Minister je izvedel strateško okoljsko presojo vseh območij, ponujenih v tem razpisu, v skladu z Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. Presoja in drugi zadevni dokumenti so na voljo na spletni strani gov.uk: https://www.gov.uk/oil-and-gas-licensing-rounds Spletna stan gov.uk: https://www.gov.uk/oil-and-gas-licensing-rounds

---

20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/16

---

Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova

(2014/C 188/05)

V skladu s členom 35(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) je bila sprejeta odločitev o zaprtju ribolova, kot prikazuje preglednica:

Datum in čas zaprtja	22.5.2014
Trajanje	22.5.2014–31.12.2014
Država članica	Danska
Stalež ali skupina staležev	SAN/234_2
Vrsta	prava peščenka (Ammodytes spp.)
Območje	vode Unije območij upravljanja prave peščenke 2
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	06/TQ43

---

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

---

20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/17

---

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.7242 – Cargill/Copersucar/JV)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2014/C 188/06)

1.

Evropska komisija je 13. junija 2014 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero nameravata podjetji Cargill, Incorporated („Cargill“, ZDA) in Copersucar S.A. („Copersucar“, Brazilija) pridobiti v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad novoustanovljeno družbo, ki je skupno podjetje („JV“, Španija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so: —   Cargill: podjetje v zasebni lasti, dejavno v sektorju mednarodne proizvodnje in trženja hrane ter proizvodov in storitev na področjih kmetijstva in obvladovanja tveganja, —   Copersucar: podjetje v zasebni lasti, katerega kapital ima v lasti 24 proizvodnih skupin, ki so dejavne v sektorju proizvodnje sladkorja in etanola v Braziliji, —   JV: podjetje bo združilo trgovanje podjetij Cargill in Copersucar na svetovnem trgu sladkorja, dejavno bo na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so povezani s sladkorjem, in na področju fizičnega trgovanja s sladkorjem.

3.

Po predhodnem pregledu Evropska komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Evropska komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Evropska komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe z navedbo sklicne številke M.7242 – Cargill/Copersucar/JV lahko Evropski komisiji pošljete po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti na naslov: European Commission Directorate-General for Competition, Merger Registry 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

---

20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/18

---

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 188/07)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„MANTEQUILLA DE SORIA“

Št. ES: ES-PDO-0105-01110 – 19.4.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—

    ☐ ime proizvoda

—

    ☒ opis proizvoda

—

    ☐ geografsko območje

—

    ☒ dokazilo o poreklu

—

    ☒ metoda pridobivanja

—

    ☐ povezanost

—

    ☒ označevanje

—

    ☒ nacionalne zahteve

—

    ☒ drugo (navedite)

2.   Vrsta spremembe

—

    ☒ sprememba enotnega dokumenta ali povzetka

—

    ☐ sprememba specifikacije registrirane ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument in povzetek nista bila objavljena

—

    ☐ sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št 510/2006)

—

    ☐ začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št 510/2006)

3.   Spremembe

Dokazilo o poreklu

Ta oddelek je bil preoblikovan tako, da vsebuje jasnejši opis postopkov nadzora za zagotavljanje kakovosti in porekla zadevnih vrst masla, nepotrebni podatki pa so bili izbrisani.

Zahteve v zvezi s prvotno oceno gospodarskih subjektov so bile umaknjene zaradi prilagoditve zahtevam direktive o storitvah.

Zahteve v zvezi z odobritvijo in nadzorom s strani Regulativnega sveta so bile izbrisane, da ne bi omejevale prostega pretoka.

Metoda pridobivanja

Točka 1 tega oddelka zdaj vključuje zahtevo v zvezi s prehrano živali, ki jo morajo izpolnjevati kmetijska gospodarstva, ki proizvajajo mleko, iz katerega je izdelano maslo z ZOP.

V opisu postopka za izločanje smetane je bila ugotovljena napaka, ki jo je treba popraviti. Ta priložnost je bila izkoriščena za popolno spremembo tega oddelka.

Tako so bile izbrisane podrobnosti v zvezi s postopki notranjega nadzora, ki se izvajajo v obratu ob dobavi mleka, saj ni nobene potrebe po njihovi vključitvi v specifikacijo.

Izbrisano je bilo besedilo, ki se nanaša na hlajenje z uporabo plošč, saj velja, da metoda hlajenja, ki se uporablja, ni pomembna, in tako so odprte možnosti za morebiten tehnološki napredek na tem področju.

Spremenjeni so bili nekateri temperaturni razponi, ki so bili po nepotrebnem strogo določeni, na primer za konzerviranje mleka, izpiranje maščobe z vodo itd., in so bili zelo majhni (od 2 do 4 °C), saj so strokovnjaki potrdili, da razpon od 1 do 6 °C zadostuje za ohranjanje lastnosti proizvoda skozi celoten postopek proizvodnje, ne vpliva na končni proizvod ter je bolj usklajen s parametri tehnologije in strojev, ki se uporabljajo. Torej bi zadostovalo, da se določi najvišja temperatura 6 °C.

Kot je navedeno, je bil odstavek, v katerem je opisan postopek za izločanje smetane, v celoti nadomeščen, saj je bilo besedilo pomanjkljivo. Tako se besedilo:

zdaj glasi:

Temperatura termične obdelave (od 57 do 68 °C) je temperatura, ki jo mleko doseže na koncu, po izločitvi smetane, zato ta parameter ni pomemben niti za pridobivanje smetane niti za nadaljnji postopek izdelave masla. Temperatura, pri kateri se smetana običajno izloči, znaša od 40 do 55 °C, kar je razpon, ki ga priporočajo proizvajalci opreme, saj omogoča izločanje in preprečuje razbijanje maščobnih kroglic pri mehanskem delovanju ter s tem zmanjšuje delovanje lipaz in upočasnjuje procese razgradnje. Vse to potrjujejo naslednje publikacije: „Tehnologija mlečnih izdelkov“ („Technology of dairy products“) avtorja Ralpha Earlyja (Blackie Academia & Professional), poglavje 7 „Tehnologija pasterizacije smetane“ („Cream pasteurization technology“) v biltenu IDF št. 271 „Pasterizacija smetane“ („Pasteurization of Cream“) avtorja T. Bøgha-Sørensena, „Posebna obdelava različnih vrst smetane“ („Tratamiento específico para diferentes tipos de nata“) avtorja Carlosa Gandolfa (www.agroterra.es) in poglavje 8 priročnika „Priročnik za predelavo mleka“ („Dairy Processing Handbook“) (Tetra Pak Processing Systems AB, 2003).

Podobno je v prihodnosti odprta možnost določanja kislosti smetane z drugimi enako veljavnimi metodami, kot je merjenje v enotah pH.

V zvezi s pasterizacijo smetane so bili izbrisani parametri pasterizacije, saj so neločljivo povezani z opredelitvijo te vrste toplotne obdelave, ki je poleg tega ena od kritičnih kontrolnih točk za industrijo.

V zvezi z zorenjem smetane je bila izbrisana zahteva, da je treba postopek zorenja prekiniti, ko kislost smetane doseže med 18 in 28 °Dornic, saj merilo za upočasnitev zorenja ni vrednost kislosti, ampak čas, ki je potekel od začetka procesa (od 12 do 15 ur), torej čas delovanja fermentov.

V zvezi s to fazo je bila izbrisana zahteva, da se mora smetana hladiti štiri ure, saj je približen čas, ki je potreben, da se smetana ohladi, odvisen od velikosti serije in zato trajanje ni vedno enako. Poleg tega se, medtem ko je smetana v posodi, še naprej stalno preverja temperatura, tako da ostane nespremenjena. V zvezi s časom, ko je smetana v posodi, ne obstaja nobeno tveganje za poslabšanje.

Zahteva, da je treba v fazi gnetenja vsebnost vlage v maslu preveriti z infrardečo tehtnico, je bila izbrisana, tako da se lahko uporabljajo druge tehnike preverjanja.

Označevanje

Zahteve v zvezi z odobritvijo in nadzorom s strani Regulativnega sveta so bile izbrisane, da ne bi omejevale prostega pretoka.

Vključena je bila slika logotipa proizvoda, čeprav njena uporaba na etiketi ni več obvezna.

Nacionalne zahteve

Veljavna zakonodaja, ki se nanaša na zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe, je bila posodobljena.

Nadzorni organ

Nadzorni organ je zdaj Instituto Tecnológico Agrario de Castilla y León, ki ima vlogo pristojnega organa.

Skupina, ki zahteva predlagane spremembe, je Regulativni svet za ZOP „Mantequilla de Soria“, ki zastopa sektorja proizvodnje mleka in masla v provinci Soria ter za katerega velja, da ima legitimen interes za spremembo specifikacije.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (3)

„MANTEQUILLA DE SORIA“

Št. ES: ES-PDO-0105-01110 – 19.4.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Mantequilla de Soria“

2.   Država članica ali tretja država

Španija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.5 Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Vrste masla, ki so izdelane iz maščobe, pridobljene iz mleka krav pasem frizijka in pardo-alpina ali krav, ki so mešanica obeh pasem, ki izvira iz kmetijskih gospodarstev za proizvodnjo mleka v nekaterih občinah province Soria.

Z označbo „Mantequilla de Soria“ bodo zaščitene tri vrste masla, ki se izdelujejo na tradicionalen način: naravno, slano in sladko maslo.

Njihove fizikalne, kemijske in organoleptične lastnosti so naslednje:

1.

Naravno maslo: Fizikalne in kemijske lastnosti: —   Vsebnost maščob: najmanj 82 % m/m —   Nemastne suhe snovi mleka: največ 2 % m/m —   Vsebnost vlage: največ 16 % m/m Organoleptične lastnosti: Barva je slonokoščena do slamnato rumena. Ima rahel do srednje močan vonj po diacetilu. Rahlo kiselkast okus. Dokaj hitro se stopi v ustih. Je povprečne židkosti. Ima aromo sveže smetane. V ustih pusti srednje močan okus.

2.

Slano maslo: Fizikalne in kemijske lastnosti: —   Vsebnost maščob: najmanj 80 % m/m —   Nemastne suhe snovi mleka: največ 4 % m/m —   Vsebnost vlage: največ 16 % m/m —   Natrijev klorid: največ 2,5 % m/m Organoleptične lastnosti: Barva je zelo bleda do slonokoščena. Pri rezanju je rahlo zrnato. Ima rahel vonj po kisli smetani in močan slan okus. Dokaj hitro se stopi v ustih. Je povprečne židkosti. Ima aromo smetane. V ustih pusti rahel okus.

3.

Sladko maslo: Fizikalne in kemijske lastnosti: —   Vsebnost maščob: najmanj 39 % m/m —   Nemastne suhe snovi mleka: največ 35 % m/m —   Vsebnost vlage: največ 25 % m/m —   Saharoza: od 20 do 35 % m/m —   Dodatki: betakaroten in/ali karminski barvni izvleček za obarvanje obloge Organoleptične lastnosti: Barva je koščena, razen obloge, ki ima oranžen ali rožnat barvni odtenek. Pri rezanju je podobno peni, mehko ali rahlo odprti, vendar je kompaktno, z nepravilnimi prazninami, velikosti od zrn belega sladkorja do zrn riža. Ima vonj po diacetilu z odtenkom karameliziranega sladkorja. Ima močan sladek okus, ki je rahlo kiselkast. Hitro/precej hitro se stopi v ustih. Je povprečne židkosti. Ima rahlo rastlinsko aromo smetane. V ustih pusti zmeren do močan okus.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Mleko, iz katerega se izdeluje maslo, prihaja iz živinorejskih gospodarstev na opredeljenem geografskem območju v provinci Soria. To je najhladnejši del province, ki leži na najvišji nadmorski višini, s tradicijo proizvodnje mleka in pašniki na trdi, suhi zemlji, z značilnim rastlinstvom, ki daje mleku posebne lastnosti, ki se nato prenesejo na maslo.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Sistem krmljenja, ki ga določajo podnebni dejavniki in razpoložljivost naravnih virov, vključuje pašo v običajnih obdobjih leta, medtem ko preostalo prehrano živali sestavljajo silaža, seno, mleta zrna in/ali krma, ki v največji možni meri izvirajo iz opredeljenega območja,.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja mleka in masla morata potekati znotraj opredeljenega geografskega območja.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

Besedilo ali oznake na embalaži, v kateri je zaščiteno maslo, mora vsebovati izraza „Denominación de Origen Protegida“ in „Mantequilla de Soria“.

Zaščitene vrste masla, ki so namenjene prehrani, morajo imeti oznako skladnosti označbe. To je sekundarna oznaka, ki je ni mogoče ponarediti ali ponovno uporabiti in je pritrjena na embalažo pred odpremo.

Sekundarne oznake morajo vsebovati logotip označbe in črkovno-številčno kodo, ki omogoča sledljivost. Koda pri naravnem maslu je na zlatem traku, pri sladkem na rožnatem in pri slanem na modrem traku.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje, na katerem mora potekati proizvodnja mleka in masla Mantequilla de Soria, obsega naslednjih 169 občin v provinci Soria:

Abejar, Adradas, Ágreda, Alconaba, Alcubilla de Avellaneda, Aldealafuente, Aldealices, Aldealpozo, Aldealseñor, Aldehuela de Periáñez, Las Aldehuelas, Alentisque, Aliud, Almajano, Almaluez, Almarza, Almazán, Almazul, Almenar de Soria, Arancón, Arcos de Jalón, Arévalo de la Sierra, Ausejo de la Sierra, Barca, Bayubas de Abajo, Bayubas de Arriba, Beratón, Berlanga de Duero, Blacos, Bliecos, Borjabad, Borobia, Buberos, Buitrago, Burgo de Osma-Ciudad de Osma, Cabrejas del Campo, Cabrejas del Pinar, Calatañazor, Caltojar, Candilichera, Cañamaque, Carabantes, Carrascosa de Abajo, Carrascosa de la Sierra, Casarejos, Castilfrío de la Sierra, Castillejo de Robledo, Castilruiz, Centenera de Andaluz, Cerbón, Cidones, Cigudosa, Cihuela, Ciria, Cirujales del Río, Coscurita, Covaleda, Cubilla, Cubo de la Solana, Cueva de Ágreda, Dévanos, Deza, Duruelo de la Sierra, Escobosa de Almazán, Espeja de San Marcelino, Espejón, Estepa de San Juan, Frechilla de Almazán, Fresno de Caracena, Fuentearmegil, Fuentecambrón, Fuentecantos, Fuentelmonge, Fuentelsaz de Soria, Fuentepinilla, Fuentes de Magaña, Fuentestrún, Garray, Golmayo, Gómara, Gormaz, Herrera de Soria, Hinojosa del Campo, Langa de Duero, La Losilla, Magaña, Maján, Matalebreras, Matamala de Almazán, Medinaceli, Miño de San Esteban, Molinos de Duero, Momblona, Monteagudo de las Vicarías, Montenegro de Cameros, Morón de Almazán, Muriel de la Fuente, Muriel Viejo, Nafría de Ucero, Narros, Navaleno, Nepas, Nolay, Noviercas, Ólvega, Oncala, Pinilla del Campo, Portillo de Soria, La Póveda de Soria, Pozalmuro, Quintana Redonda, Quintanas de Gormaz, La Quiñoneria, Los Rábanos, Rebollar, Recuerda, Renieblas, Reznos, Rioseco de Soria, Rollamienta, El Royo, Salduero, San Esteban de Gormaz, San Felices, San Leonardo de Yagüe, San Pedro Manrique, Santa Cruz de Yanguas, Santa María de Huerta, Santa María de las Hoyas, Serón de Nájima, Soliedra, Soria, Sotillo del Rincón, Suellacabras, Tajahuerce, Tajueco, Talveila, Tardelcuende, Taroda, Tejado, Torlengua, Torreblacos, Torrubia de Soria, Trévago, Ucero, Vadillo, Valdeavellano de Tera, Valdegeña, Valdelagua del Cerro, Valdemaluque, Valdenebro, Valdeprado, Valderrodilla, Valtajeros, Velamazán, Velilla de La Sierra, Velilla de los Ajos, Viana de Duero, Villaciervos, Villanueva de Gormaz, Villar del Ala, Villar del Campo, Villar del Río, Los Villares de Soria, Villaseca de Arciel, Vinuesa, Vizmanos, Vozmediano, Yanguas.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Lastnosti masla „Mantequilla de Soria“ so povezane z njegovo izdelavo iz mleka krav, krmljenih s proizvodi, pridobljenimi v posebnih podnebnih razmerah in na določeni nadmorski višini, kar daje maslu njegove tipične lastnosti.

Provinca Soria leži na povprečni nadmorski višini 1 026 m. Je ena izmed najvišje ležečih provinc z najbolj hribovito pokrajino na španski Meseti. To prispeva k izjemno ostrim podnebnim razmeram.

Zajema območja na zelo visoki nadmorski višini, tj. nad 1 500 m, kjer se lahko pašniki uporabljajo za pašo samo poleti, srednje visoka območja z nadmorsko višino od 1 000 do 1 500 m, ki so močno porasla z gozdovi, čeprav so na njih tudi pašniki, ki se lahko uporabljajo za pašo od spomladi do jeseni, prehodna območja na višini od 900 do 1 000 m, ki se, ker niso primerna za uporabo kot obdelovalna zemljišča, uporabljajo za pašo skoraj vse leto, in območja na višini manj kot 900 m, ki se uporabljajo večinoma za gojenje poljščin. Poljščine, ki se najpogosteje gojijo na nenamakanih zemljiščih, so žita in krmne rastline, koruza pa se goji na namakanih zemljiščih v najnižje ležečih dolinah na jugu province. Opredeljeno geografsko območje ne vključuje bolj vročih območij na jugu province, ki ležijo na nižji nadmorski višini ter nimajo tradicije proizvodnje mleka in masla.

Prosta paša živine je tipična značilnost pokrajine v provinci Soria.

Narava na območju pašnikov, kjer je zemlja trda in suha, z značilnim rastlinstvom, daje mleku posebne lastnosti, ki se nato prenesejo na maslo.

Tako pri tradicionalni ročni izdelavi masla v pinji (manzadero) kot pri kontinuirnem stroju, ki se uporablja danes, gre za enak način vezave maščobnih kroglic v smetano. V pinji so se zrna obdelovala ročno na način, ki je podoben metenju, dokler se niso zlepila. Sedanji kontinuirni maslarski stroji z vrtenjem in pritiskom ustvarijo podoben učinek.

5.2   Posebnosti proizvoda

Posebnost izdelave tega masla je, da se mlečni fermenti ne dodajo na začetku faze zorenja, ampak po 3 ali 4 urah, da se doseže boljši končni učinek in da maslo dobi posebne lastnosti.

Sirup za sladko vrsto masla se izdeluje po starih receptih in proizvod je predstavljen na tradicionalen način.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Obstajajo številni zgodovinski viri, ki potrjujejo zgodovino masla „Mantequilla de Soria“: pričevanja, članki, informacije itd. od leta 1845 pa do danes, ki kažejo, da ima proizvod nedvomno bogato tradicijo in zgodovino, zato je njegovo ime dobro znano in priznano.

Ker je območje zelo redko poseljeno in mu zato mediji namenjajo le malo pozornosti, so razlog za sloves proizvoda lahko le posebne lastnosti mleka in proizvodnega postopka, katerih rezultat je maslo, ki ga potrošniki zelo cenijo.

Orografija območja prispeva k skrajnim podnebnim razmeram, ki določajo naravo in sestavo pašnikov ter poljščin, s katerimi se hrani živina. Njena prehrana vpliva na sestavo maščobnih kislin mleka in daje mleku posebne lastnosti, ki se prenašajo na maslo.

Poleg tega lokalne tradicije, kot sta uporaba tradicionalne pinje za izdelavo masla (manzadero) in neprekinjen postopek metenja, pomenijo, da se proizvod pridobiva na poseben način, ki vpliva tudi na njegove lastnosti.

Izključno na tem območju obstaja tudi tradicija, da v slaščičarnah iz naravnega masla izdelujejo sladko maslo.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

http://www.itacyl.es/opencms_wf/opencms/informacion_al_ciudadano/calidad_alimentaria/4_condiciones_DOP/index.html

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(4)  Glej opombo 3.

---

20.6.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/24

---

Objava enotnega dokumenta o označbi porekla ali geografski označbi, registrirani z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 v skladu s členom 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92, na podlagi člena 18(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1898/2006

(2014/C 188/08)

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (1)

„PROSCIUTTO DI SAN DANIELE“

Št. ES: IT-PDO-0117-01149 – 19.8.2013

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Prosciutto di San Daniele“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Za pršut „Prosciutto di San Daniele“ je značilna njegova oblika kitare, ki vključuje distalni del (nogico). Cel neizkoščen pršut „Prosciutto di San Daniele“ praviloma tehta med 8 in 10 kg. V nobenem primeru ne sme tehtati manj kot 7,5 kg. Meso je čvrsto, mehko in prožno s pravilnim razmerjem popolnoma belega mastnega dela ter rožnatega in rdečega pustega dela s kakšno maščobno žilico. Okus je sladkoben z izrazitejšim pookusom. Med zorenjem se razvije dišeč in značilen vonj.

Pršut „Prosciutto di San Daniele“ označujejo naslednji kemijski parametri:

—	vsebnost vlage od 57 % do 63 %,

—	količnik razmerja med odstotkom natrijevega klorida in vlago mora znašati od 7,8 do 11,2,

—	količnik razmerja med odstotkom vlage in skupnim deležem beljakovin mora znašati od 1,9 do 2,5,

—	stopnja proteolize (delež dušikovih spojin, topnih v trikloracetatni kislin (TCA), v razmerju do skupnega deleža dušika) ne sme presegati 31.

Navedeni kemijski parametri se nanašajo na odstotno sestavo enega dela dvoglave stegenske mišice in se izmerijo še pred odtisom logotipa.

Pršut „Prosciutto di San Daniele“ se lahko trži tudi izkoščen, v kosih, tj. razrezan na kose različne oblike in teže, ali narezan. Na vseh oblikah proizvoda mora biti logotip.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Žive živali

Za proizvodnjo pršuta „Prosciutto di San Daniele“:

Dovoljene so čistokrvne živali uveljavljenih osnovnih pasem veliki beli prašič (large white) in landrace ali živali, ki izvirajo iz teh pasem, ter izboljšane pasme, ki so vpisane v italijansko rodovniško knjigo (Libro Genealogico Italiano).

—	Dovoljene so tudi živali, ki izvirajo iz pasme duroc, in izboljšane vrste, ki so vpisane v italijansko rodovniško knjigo.

—	Dovoljene so tudi živali drugih vrst, križanci in mešanci, če prihajajo iz shem izbora ali križanja, katerih namen ni nezdružljiv z italijansko rodovniško knjigo za proizvodnjo težkega prašiča.

—	Po tradiciji so izključene živali nosilke antitetičnih značilnosti, zlasti kar zadeva občutljivost na stres (prašičji stresni sindrom – PSS).

—	Niso dovoljene čistokrvne živali pasem belgijski landrace, hampshire, pietrain, duroc in spotted poland.

—	Prepovedana je uporaba mesa merjascev in svinj.

—	Pri uporabljenih genotipih je treba zagotoviti veliko težo in dober izkoristek, kot tudi povprečno težo na serijo (živo težo), ki znaša 160 kg z 10-odstotno toleranco.

Sveža stegna

Stegna prašičev, ki se uporabljajo za proizvodnjo pršuta „Prosciutto di San Daniele“, izvirajo iz trupov težkega prašiča, ki sodijo v razrede „U“, „R“ in „O“ lestvice Unije za razvrščanje trupov prašičev, in ne smejo tehtati manj kot 11 kilogramov.

Debelina slanine na zunanji strani svežega obrezanega stegna, merjena navpično glede na stegnenico, pri čemer sta stegno in njegova zunanja stran v vodoravni ravnini, mora biti najmanj 15 milimetrov, vključno s kožo, odvisno od velikosti.

Prepovedana je uporaba stegen, ki izvirajo iz prašičev, ki imajo miopatije (PSE in DFD ter očitne znake vnetij in poškodb).

Ni dovoljena predelava stegen prašičev, če je od zakola minilo manj kot 24 ur ali več kot 120 ur, ali zamrznjenih stegen.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Pri uporabi in sestavi obrokov je treba upoštevati natančna pravila. Krma je po možnosti v tekoči obliki (pomije ali otrobova mešanica), običajno s sirotko.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vsi postopki predelave pršuta „Prosciutto di San Daniele“, od obrezovanja svežih stegen do konca obdobja zorenja, morajo potekati v občini San Daniele del Friuli, v pokrajini Videm.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Postopki pakiranja narezanega proizvoda se izvajajo izključno na geografskem območju predelave pršuta „Prosciutto di San Daniele“.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Za pršut „Prosciutto di San Daniele“ so določena posebna pravila v zvezi z identifikacijo proizvoda, tako v okviru proizvodnje (surovine) kot tudi v fazi priprave končnega proizvoda in trženja.

V okviru proizvodnje pršuta „Prosciutto di San Daniele“ si sledijo naslednje identifikacije oznake proizvoda:

—	žig ali žigi, ki ga oziroma jih odtisne rejec,

—	identifikacijski žig klavnice, ki ga na sveža stegna odtisne klavec,

—	pečat, ki ga na sveža stegna odtisne proizvajalec,

—	oznaka skladnosti – vroči žig –, ki se na odgovornost in v prisotnosti nadzornega organa odtisne na kožo pršuta.

Etiketa celega neizkoščenega pršuta „Prosciutto di San Daniele“ mora vsebovati naslednje obvezne navedbe:

—	ime „Prosciutto di San Daniele“, ki mu sledi „denominazione di origine protetta“ (zaščitena označba porekla),

—	sedež proizvodnega obrata.

Etiketa celega izkoščenega pršuta „Prosciutto di San Daniele“, ali v kosih in narezanega, mora vsebovati naslednje obvezne navedbe:

—	ime „Prosciutto di San Daniele“, ki mu sledi „denominazione di origine protetta“ (zaščitena označba porekla),

—	sedež pakirnice,

—	datum proizvodnje (začetek predelave), če pečat ni več čitljiv.

Pakiranja narezanega pršuta „Prosciutto di San Daniele“ morajo nositi grafično ponazoritev logotipa in numerično identifikacijsko oznako pakirnice.

Zgoraj navedeni logotip je enak tistemu, ki je odtisnjen na kožo zrelega pršuta, in je naslednji:

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Predelava pršuta „Prosciutto di San Daniele“ mora potekati v občini San Daniele del Friuli, v pokrajini Videm.

Geografsko območje vzreje in zakola prašičev, namenjenih za proizvodnjo pršuta „Prosciutto di San Daniele“, zajema naslednje dežele: Furlanijo - Julijsko krajino, Benečijo, Lombardijo, Piemont, Emilijo-Romanjo, Umbrijo, Toskano, Marke, Abruce in Lacij.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje proizvodnje pršuta „Prosciutto di San Daniele“ se nahaja v osrednjem delu Furlanije in zajema občino San Daniele del Friuli. To območje se razteza vzdolž reke Tagliamento, onstran katere se dvigajo prvi vrhovi Karnijskega predgorja.

Relief območja opredeljuje posebno sestavo tal, ki so zaradi tipično gramozne narave in morenskega izvora zelo higroskopična in zato stalno odvaja vlago.

Ta fenomen deluje skupaj s toplimi jadranskimi sapami, ki pihajo v nasprotni smeri toka reke Tagliamento in se postopoma hladijo ter prihajajo v stik s hladnejšimi sapami, ki se spuščajo z Alp nad reko, prav v višini Canale del Ferro del Tarvisano. To ustvarja stalno mikroklimo, za katero so značilni prijetni vetrovi, ki neprenehoma pihajo na območju in skupaj z odvajanjem vode iz tal zagotavljajo ozračje z zelo nizko stopnjo vlažnosti, idealno za zorenje pršuta. Torej ni naključje, da so se zaradi te mikroklime proizvodne dejavnosti pršuta „Prosciutto di San Daniele“ sčasoma osredotočile samo v občini, po kateri je pršut dobil ime, obenem pa se je razvila specializirana delovna sila za predelavo stegen, ki tradicionalno prihajajo z gospodarstev, ki se nahajajo na območjih, posvečenih vzreji prašičev. Ena od glavnih dejavnosti te specializirane delovne sile je obrezovanje stegen. S tem se s svežih stegen odstranijo odvečni deli slanine in mišičnine, sveže stegno pa po prešanju prevzame končno značilno obliko kitare. Poleg tega prešanje stegen po njihovem obrezovanju in soljenju pospeši proces osmoze, ki omogoči optimalno zorenja mesa.

5.2   Posebnosti proizvoda

Za pršut „Prosciutto di San Daniele“ je značilna „nogica“, tj. distalni dela stegna, ki za razliko od večine pršutov na trgu ni odstranjena. Ohranitev „nogice“ med predelavo omogoči potrošniku, da zlahka prepozna cel pršut „Prosciutto di San Daniele“. Poleg tega so posebna oblika „kitare“, blag okus in dišeč vonj značilni za pršut „Prosciutto di San Daniele“ ter povezani s posebnimi postopki priprave, kot so obrezovanje in prešanje stegna, izrecna uporaba morske soli, dodane na začetku predelave, in dolgo naravno zorenje mesa.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Pršut „Prosciutto di San Daniele“ izvira iz geografskega območja San Daniele del Friuli, njegove značilnosti pa so bistveno povezane z geografskim območjem proizvodnje ter njegovimi okoljskimi in človeškimi lastnostmi.

Prisotnost posebne mikroklime, določene z orografskimi in podološkimi značilnosti geografskega območja proizvodnje, na splošno zagotavlja nizko vlažnost in dobro zračnost, ki sta idealni za proces zorenja pršuta in odločilni za okus in vonj pršuta „Prosciutto di San Daniele“.

Pomembne so izkušnje zorilcev, ki v zorilnicah s številnimi okni prečno razvrščajo pršute glede na dovod zraka, da dosežejo postopno zorenje pršuta „Prosciutto di San Daniele“ in njegovega značilnega vonja.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (2))

Celotno besedilo proizvodne specifikacije je na voljo na spletni strani: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3339

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione prodotti DOP, IGP e STG“.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(2)  Glej opombo 1.

---