21.5.2014

Uradni list Evropske unije

C 153/2

Menjalni tečaji eura (1)

20. maja 2014

(2014/C 153/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3702
JPY	japonski jen	138,88
DKK	danska krona	7,4646
GBP	funt šterling	0,81400
SEK	švedska krona	9,0294
CHF	švicarski frank	1,2223
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,1360
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,479
HUF	madžarski forint	305,46
LTL	litovski litas	3,4528
PLN	poljski zlot	4,1893
RON	romunski leu	4,4330
TRY	turška lira	2,8934
AUD	avstralski dolar	1,4797
CAD	kanadski dolar	1,4921
HKD	hongkonški dolar	10,6225
NZD	novozelandski dolar	1,5978
SGD	singapurski dolar	1,7160
KRW	južnokorejski won	1 404,75
ZAR	južnoafriški rand	14,3419
CNY	kitajski juan	8,5470
HRK	hrvaška kuna	7,6175
IDR	indonezijska rupija	15 708,55
MYR	malezijski ringit	4,4109
PHP	filipinski peso	59,921
RUB	ruski rubelj	47,3166
THB	tajski bat	44,616
BRL	brazilski real	3,0362
MXN	mehiški peso	17,7229
INR	indijska rupija	80,3485

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

21.5.2014

Uradni list Evropske unije

C 153/3

UMIK ZASTARELIH PREDLOGOV KOMISIJE

(2014/C 153/03)

Seznam umaknjenih predlogov

Dokument	Medinstitucionalni postopek	Naslov

COM(2009) 395	2009/0111/CNS	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 314/2004 o nekaterih omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju

COM(2009) 195	2009/0058/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1717/2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost

COM(2011) 336	2011/0147/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

COM(2003) 624	2003/0246/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah
COM(2006) 232		Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES

COM(2011) 335	2011/0146/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o varnosti pred kriminalom

COM(1973) 1929		Predlog uredbe Sveta o odprtju, razdeljevanju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot Skupnosti za druge tkanine iz bombaža iz tarifne številke 55.09 skupne carinske tarife s poreklom iz Libanonske republike (leto 1974)
COM(1980) 662		Predlog uredbe o izvajanju sklepov svetov za sodelovanje med EGS in Alžirijo, Marokom, Tunizijo, Egiptom, Libanonom, Jordanijo in Sirijo o nadomestitvi obračunskih enot z evropskimi obračunskimi enotami v Protokolu 2 k Sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in navedenimi državami
COM(1983) 303		Predlogi uredb Sveta o ponovni spremembi členov 6 in 17 Protokola glede opredelitve pojma „izdelki s poreklom“ in načinov upravnega sodelovanja za sporazume o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Alžirijo, Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Sirijo in Tunizijo
COM(1985) 534		Predlog uredbe (EGS) Sveta o spremembi uvoznih in izvoznih režimov za nekatere proizvode, kar zadeva operacije z Južno Afriko
COM(1989) 19		Predlog uredbe Sveta o začasni prekinitvi carinskih koncesij in povečanju carinskih stopenj kombinirane nomenklature, ki se uporabljajo za nekatere proizvode s poreklom iz Združenih držav Amerike

COM(2008) 663, spremenjen s COM(2011) 633 in COM(2012) 48	2008/0256/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2001/83/ES o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept
COM(2008) 662, spremenjen s COM(2011) 632 in COM(2012) 49	2008/0255/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila v zvezi z informacijami za širšo javnost o zdravilih na recept za uporabo v humani medicini

COM(2005) 190	2005/0072/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1210/90 o ustanovitvi evropske agencije za okolje in evropskega okoljskega informacijskega in opazovalnega omrežja glede mandata izvršnega direktorja
COM(2005) 190 - 2	2005/0073/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 337/75 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja glede mandata direktorja
COM(2005) 190 - 3	2005/0074/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1365/75 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer glede mandata direktorja in namestnika direktorja
COM(2005) 190 - 4	2005/0075/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 1360/90 o ustanovitvi Evropske ustanove za usposabljanje glede mandata direktorja
COM(2005) 190 - 5	2005/0076/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 302/93 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti glede mandata direktorja
COM(2005) 190 - 6	2005/0077/COD	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 40/94 glede mandata predsednika Urada za harmonizacijo na notranjem trgu
COM (2005) 190 -7	2005/0078/COD	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2100/94 glede mandata predsednika Urada Skupnosti za rastlinske sorte
COM(2005) 190 - 8	2005/0079/COD	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2965/94 o ustanovitvi Prevajalskega centra za organe Evropske unije glede mandata direktorja
COM(2005) 190 - 9	2005/0080/COD	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1035/97 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije glede mandata direktorja
COM(2005) 190 - 10	2005/0081/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost hrane
COM(2005) 190 - 11	2005/0082/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o vzpostavitvi Evropskega centra za preprečevanje in nadziranje bolezni glede mandata direktorja
COM(2005) 190 - 12	2005/0083/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 glede mandata izvršnega direktorja Evropske agencije za zdravila
COM(2005) 190 - 13	2005/0084/COD	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1321/2004 glede mandata izvršnega direktorja Nadzornega organa za evropski GNSS
COM(2005) 190 - 14	2005/0085/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2062/94 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu glede mandata direktorja
COM(2005) 190 - 15	2005/0086/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost glede mandata izvršnega direktorja
COM(2005) 190 - 16	2005/0087/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1592/2002 glede mandata izvršnega direktorja in direktorjev Evropske agencije za varnost v letalstvu
COM(2005) 190 - 17	2005/0088/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet glede mandata izvršnega direktorja
COM(2005) 190 - 18	2005/0089/COD	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 2007/2004 glede mandata izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije

COM(2004) 582	2004/0203/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive 98/71/ES o pravnem varstvu modelov
COM(2010) 350	2010/0198/CNS	Predlog uredbe Sveta (EU) o ureditvi prevajanja za patent Evropske unije
COM(2008) 396	2008/0130/APP	Predlog uredbe Sveta o statutu evropske zasebne družbe

COM(2011) 710	2011/0327/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vozniškimi dovoljenji z vgrajenimi funkcijami voznikove kartice
COM(2007) 497	2007/0183/CNS	Predlog sklepa Sveta o sklenitvi protokola o spremembi sporazuma o nekaterih vidikih zračnega prevoza med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Maroko zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji

COM(2002) 64	2002/0041/CNS	Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS glede posebne ureditve za potovalne agente
COM(2003) 78 - 2	2003/0057/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EGS) št. 218/92 o upravnem sodelovanju na področju posrednega obdavčenja (DDV) v zvezi z dodatnimi ukrepi glede ponudbe potovalnih storitev
COM(2004) 728 - 1	2004/0261/CNS	Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS za poenostavitev obveznosti glede davka na dodano vrednost
COM(2008) 497	2008/0164 (ACC)	Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2112/78 o sklenitvi Carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na podlagi TIR zvezkov (Konvencija TIR) z dne 14. novembra 1975 v Ženevi

COM(2007) 755	2007/0256/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti
COM(2008) 99	2008/0037/COD	Predlog direktive Sveta o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti (kodificirana različica)
COM(2008) 351	2008/0115/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških sedežih na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirana različica)
COM(2008) 697	2008/0204/COD	Predlog direktive Sveta o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (kodificirana različica)
COM(2009) 299	2009/0080/COD	Predlog direktive Sveta …/…/ES o trženju semenskega krompirja
COM(2010) 359	2010/0194/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte
COM(2010) 508	2010/0261/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil (kodificirana različica)
COM(2010) 510	2010/0264/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih (kodificirana različica)
COM(2010) 610	2010/0302/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih (kodificirana različica)
COM(2010) 635	2010/0309/COD	Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz (kodificirana različica)
COM(2010) 717	2010/0348/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vgradnji, legi, delovanju in označevanju upravljal kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica)
COM(2010) 729	2010/0349/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zavornih napravah kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica)
COM(2010) 746	2010/0358/COD	Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o delovnem prostoru, dostopu do vozniškega prostora ter vratih in oknih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica)

21.5.2014

Uradni list Evropske unije

C 153/9

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 153/05)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„PIADINA ROMAGNOLA“/„PIADA ROMAGNOLA“

Št. ES: IT-PGI-0005-01067 – 11.12.2012

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 2.4 Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Ime „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ pomeni pekovski proizvod, za katerega se pripravi testo iz moke, maščobe, soli in različnih neobveznih sestavin, ki se nato speče na ploski ponvi.

Ko se prodaja na trgu, je ovalne oblike, slonokoščeno bele barve ter ima na obeh straneh značilne rumenorjave vzorce različnih velikosti in odtenkov. Proizvod je prijetnega okusa in značilnega vonja, ki spominja na sveže pečen kruh.

Posebne fizične značilnosti proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ so:

oblika: okrogla;

dimenzije:

—	premer med 15 cm in 25 cm, pri različici iz Riminija pa med 23 cm in 30 cm,

—	debelina med 4 mm in 8 mm ter samo do 3 mm pri različici iz Riminija;

zunanji videz: površina je groba in neenakomerna z rumenorjavimi vzorci ali napihnjenimi deli različnih velikosti, odvisno od peke;

organoleptične značilnosti: prijeten okus in značilen vonj, podoben sveže pečenemu kruhu.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Za proizvodnjo proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ se uporabljajo naslednje sestavine:

3.3.1 Obvezne sestavine na 1 000 g moke iz navadne pšenične moke

Navadna pšenična moka;

voda: količina, potrebna za pridobitev enakomernega testa;

sol: 25 g ali manj;

maščoba: svinjska mast in/ali oljčno olje in/ali ekstra deviško oljčno olje do 250 g.

3.3.2 Neobvezne sestavine na 1 000 g moke iz navadne pšenične moke

Sredstva za vzhajanje: soda bikarbona, dinatrijev difosfat, koruzni ali pšenični škrob do 20 g.

Prepovedano je dodajanje konzervansov, aromatičnih snovi in/ali drugih dodatkov.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

–

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse naštete faze proizvodnje morajo potekati znotraj opredeljenega geografskega območja:

priprava testa (mešanje surovin z vodo za pridobitev enakomernega testa);

razdelitev testa (testo se ročno ali strojno razdeli na zvitke ali kroglice);

valjanje testa (postopek sploščitve zvitkov ali kroglic iz testa za oblikovanje proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ se izvaja izključno strojno ali ročno);

peka (peka vključuje toplotno obdelavo obeh strani sploščenega testa; sploščeno testo se lahko obrača ročno ali strojno);

hlajenje.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Proizvodnja in pakiranje se morata izvajati kot neprekinjen postopek, da proizvod po ohladitvi ne bi izgubil svoje teksture. Če je proizvod v stiku z zrakom dlje, kot traja njegovo običajno hlajenje, se oslabijo njegove posebne organoleptične značilnosti, proizvod pa postane suh in postan.

Proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ se pri takojšni postrežbi prodaja v ovojnem papirju ali krpi za živila, če je namenjen poznejši porabi, pa se prodaja v nepredušno zaprtih vrečkah za živila.

Pakiranje proizvoda za poznejšo porabo v nepredušno zaprtih vrečkah za živila zmanjšuje slabšanje organoleptičnih značilnosti in preprečuje izpostavljenost zunanjim virom okužbe, zlasti škodljivim učinkom parazitov v moki (predvsem moknate vešče).

3.7 Posebna pravila za označevanje

Pri pakiranju proizvoda z ZGO „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ morajo biti v jasnem, berljivem, neizbrisljivem in dobro vidnem tisku vključeni naslednji elementi:

—	logotip EU,

—	ime „Piadina Romagnola“ ali „Piada Romagnola“, ki mu sledi naziv „Indicazione Geografica Protetta“ („zaščitena geografska označba“) ali ustrezen akronim „IGP“ („ZGO“),

—

logotip.

Za zagotovitev popolne jasnosti pri potrošnikih morata biti na ovoju različice proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ iz Riminija v jasnem, berljivem, neizbrisljivem in dobro vidnem tisku, ki se sklada s tistim, uporabljenim v imenu „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“, dodatno navedeni besedi „alla Riminese“ („po metodi iz Riminija“).

Uporabi se spodnji logotip.

Uporabljeni sta rjava barva 724 C in bež barva 728 C.

Kadar se proizvod proizvaja in prodaja samo neposredno, sta lahko zgoraj navedeni logotip in besedilo postavljena ob besedni znak trgovine. Znaki, uporabljeni v besedah „Piadina Romagnola“ ali „Piada Romagnola“ IGP in drugem besedilu, določenem s tem dokumentom, morajo biti uporabljeni skupaj, v istem vidnem polju, biti pa morajo jasni, berljivi in neizbrisljivi ter dovolj veliki, da izstopajo od ozadja, na katerem so natisnjeni, ter se razlikujejo od preostalega besedila in/ali slik.

Na nalepki so lahko tudi dodatne informacije za pomoč potrošniku in/ali informacije o prehranski vrednosti ter imena družb in blagovne znamke, pod pogojem, da ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo kupcev. Za proizvode, ki so namenjeni mednarodnim trgom, se lahko besedilo „zaščitena geografska označba“ uporabi v jeziku zadevne države.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Območje, na katerem se lahko proizvaja in pakira proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“, je zgodovinsko območje Romanje, natančneje celotno območje pokrajin Rimini, Forlì-Cesena in Ravena ter naslednjih občin v pokrajini Bologna: Borgo Tossignano, Casalfiumanese, Castel del Rio, Castel Guelfo, Castel San Pietro, Dozza, Fontanelice, Imola in Mordano.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Romanja je skrajni vzhodni del dežele Emilija-Romanja. Sega od jadranske obale na vzhodu do meje s pokrajino Bologna na zahodu ter od meje z deželo Marke na jugu do meje s pokrajino Ferrara na severu. Ima zmerno subkontinentalno podnebje, ki je odvisno od nadmorske višine in razdalje od obale. Medtem ko se podnebje v Romanji ne razlikuje znatno od preostanka severne Italije, ima zaradi postopnega oženja nižine svoje posebnosti.

Zgodovinsko sta se proizvodnja in uživanje proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ po Romanji razširili kot alternativa kruhu, ki je bil na voljo le v omejenih količinah. Takrat je slavni pesnik tega območja Giovanni Pascoli proizvodu dodelil znani opis, tj. „nacionalni kruh prebivalcev Romanje“.

Na podlagi tradicije, ki se je utrjevala več stoletij, in posebnih proizvodnih tehnik se je v 70. letih prejšnjega stoletja oblikovala manjša tržna proizvodnja proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ v trgovinicah (kioskih) za takojšnje streženje proizvoda.

Razširjenost in prepoznavnost kioskov, ki v Romanji proizvajajo in prodajajo „piadine“, namenjene takojšnjemu zaužitju, sta posebni značilnosti tega območja, ki sta dobro znani tako lokalnim prebivalcem kot turistom. Iz tega se je razvila proizvodnja proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“, pakiranega za poznejše uživanje.

Pri pripravi proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ je treba upoštevati tehnike, ki so v Romanji prehajale iz generacije v generacijo ter so proizvodu dale njegove posebne značilnosti. Pri mešanju sestavin je treba natančno slediti določenemu vrstnemu redu. Testa se ne sme mešati predolgo, dobiti pa mora takšno konsistenco, da se ga lahko zvalja. Peči ga je treba pri pravi temperaturi in točno določen čas, pri tem pa ga je treba pravočasno obrniti, da proizvod pridobi lastnosti iz točke 3.2.

Te spretnosti so rezultat znanja in dolgoletnih izkušenj lokalnih proizvajalcev ter dajejo proizvodu „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ njegove razpoznavne značilnosti. Te značilnosti so ostale nespremenjene od začetkov proizvoda, proizvod pa je zaradi njih zgodovinsko ohranjal svoj ugled.

5.2 Posebnosti proizvoda

„Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ je najznačilnejša specialiteta Romanje. Kupiti jo je mogoče skoraj na vsaki ulici Romanje, kjer jih v svojih značilnih barvitih kioskih izdelujejo „piadinare“ (ženske, ki pečejo „piadine“), v restavracijah ter v posebnih trgovinah in živilskih obratih. Proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ je tako znan, da ga poznajo tudi v drugih italijanskih deželah.

Proizvod se pridobiva iz testa, narejenega iz moke, vode, soli, maščobe in nekaterih neobveznih sestavin ter obdelanega po starodavni tradiciji. Je slonokoščeno bele barve in ovalne sploščene oblike z značilnimi rumenorjavimi vzorci različnih velikosti in odtenkov na obeh straneh, je prijetnega okusa in značilnega vonja, ki spominja na sveže pečen kruh.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

Sloves proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ je prepleten z lokalno zgodovino in tradicijami ter celo z rekli in prepričanji.

Izraz „piada“ je uradno skoval Giovanni Pascoli, ko je v italijanščino prevedel romanjsko narečno besedo „piè“. V znani kratki pesmi poveličuje „piadino“, tj. hrano, ki je starodavna „skoraj kot sam človeški rod“, in jo v njej opredeli kot „lokalni kruh prebivalcev Romanje“, s čimer neločljivo poveže „piadino“ in Romanjo.

Značilnosti proizvoda „Piadina Romagnola“ so opisane v več pisnih delih, pogosto monografijah. Dela priznavajo njegov izvor z navedbo zgodovinskih virov, prikazujejo razlike med dvema vrstama „piadine“ in krepijo ugled proizvoda s predlogi o tem, kako ga pripraviti in kaj postreči ob njem. Leta 1913 je Antonio Sassi v reviji „Il Plaustro“„piadine“ opredelil kot „okusen tradicionalni ploščati kruh (schiacciate) prebivalcev Romanje.“

V narečnem slovarju Vocabolario Romagnolo-Italiano Adelma Masottija, ki ga je leta 1996 izdala založniška hiša Zanichelli, je „piada“ opredeljena kot „tanka nevzhajana fokača, značilna za Romanjo in spečena na razbeljeni plošči“.

V literaturi obstaja več sklicev na razlike med proizvodom „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ in njegovo različico iz Riminija glede premera in debeline. Primer sta knjigi Graziana Pozzetta „La Piadina Romagnola Tradizionale“ založniške hiše Panozzo Editore iz Riminija, ki je izšla leta 2005, in „Cucina di Romagna“, ki je leta 2004 izšla pri založbi Franco Muzzio Editore, v katerih avtor razlikuje med obema različicama.

Leta 2004 je bil recept za proizvod „Piadina Romagnola“ prvič objavljen tudi v arabskem, francoskem, angleškem, japonskem, kitajskem, ruskem, španskem in nemškem jeziku.

Na proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ se pogosto sklicujejo tudi gastronomske publikacije in vodniki.

V vodniku „Italia a tavola – Guida Gastronomica“ („Italijanske restavracije – Vodnik po gastronomiji“) (stran 30, Touring Club italiano, 1984) je proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ omenjen in opisan v poglavju „Priljubljene jedi včerajšnjega dne spet prihajajo v modo“. Članek vsebuje opis sestavin za njegovo pripravo in načinov, kako ga jesti, prerezati ali napolniti in preganiti, ter predstavitev njegove značilne ploščate oblike.

Turistični vodnik „Gastronomski turizem v Italiji“ (strani 367–368, Touring Club italiano, 2001) v razdelku o deželi Emilija-Romanja po kratki predstavitvi pokrajine Rimini kot najbolj priljubljeno jed te pokrajine omeni proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“, nadevan z mesninami in sirom.

Delo „Romagna – viaggio attraverso le regioni italiane“ („Romanja – popotovanje po italijanskih deželah“) (stran 53, Finintenet S.p.A., 2002) posveti celotno poglavje z naslovom „Rimini, il regno della Piadina“ („Rimini, kjer kraljuje piadina“) opisu proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“, njegovi pripravi in uživanju, tj. s sirom in mesninami.

Proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“ so opisovale celo nacionalne televizijske mreže. Spominjamo se na primer televizijskega programa „Terra e sapori“ („Zemlja in njeni okusi“), ki so ga na televiziji Rai predvajali 18. julija 2008 pod naslovom „Emilija-Romanja: skrivnosti piadine“ ter v katerem so bile dokumentirane surovine, recepti in načini priprave proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“.

V Romanji zadnje čase organizirajo tudi dogodke in gastronomska tekmovanja, v katerih se predstavlja proizvod „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“.

V mestecu Cervia (pokrajina Ravena) od leta 1993 organizirajo tekmovanje „Piadina d’Autore“ („Izdelovalec piadin“). Na njem je nagrajena najboljša piadina, proizvedena v lokalnih kioskih.

V mestecu Santarcangelo di Romagna od leta 1998 organizirajo dogodek „Palio della Piadina“, katerega namen je ohranjati tradicijo, povezano s tem pristnim proizvodom romanjske gastronomije.

V članku, objavljenem 6. julija 2009, je omenjena nagrada za najboljšo piadino („Najboljša piadina: nagrada za najboljši romanjski recept“).

Izdano je bilo tudi sporočilo za javnost za izdajo „Premio Piadina Romagnola, miglior piadina 2010“ („Nagrada Piadina Romagnola za najboljšo piadino za leto 2010“).

Med nedavnimi dogodki pa sta tudi:

„Lo Sposalizio della Piadina“, ki se je začel leta 2002 v Ceseni z namenom nadaljnjega razvijanja tradicije proizvoda „Piadina Romagnola“/„Piada Romagnola“, ter

„Dnevi piadine“, tj. dogodek za spodbujanje proizvoda, ki od leta 2010 poteka kot del Festivala vina in hrane regije Emilije-Romanje. Predstavitev zajema dva dneva dogodkov, predstav, koncertov in pokušnje piadin po vsej Romanji.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006) (3))

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Glej opombo 2.

21.5.2014

Uradni list Evropske unije

C 153/14

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 153/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

„JAMBON DE VENDÉE“

Št. ES: FR-PGI-0005-01135 – 30.7.2013

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Jambon de Vendée“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Pršut „Jambon de Vendée“ se izdeluje izključno iz svežega zadnjega svinjskega stegna brez goleni.

Nerazrezan pršut „Jambon de Vendée“ je brez kosti in ima pravilno jajčasto obliko paralelepipeda. Na površini je svetle kostanjeve barve, saj je prekrit z mešanico začimb.

Razrezan pršut je znotraj rdeče barve in ima maščobne sloje. Barva je svetla in po videzu spominja na surovo meso. Robove rezin obdaja trak kostanjeve barve, ki nastane zaradi začimb.

Pršut „Jambon de Vendée“ ima mehko, nežno in sočno teksturo.

Z vidika aromatičnosti so zanj značilni saden vonj po žganju in začimbe, s katerimi je natrt (cimet, poper, timijan, lovor …). Slan okus pršuta „Jambon de Vendée“ je le rahlo zaznaven. Njegova aroma je kompleksna in pretanjena predvsem zaradi manj izrazitih arom, ki nastanejo zaradi proteolize in oksidacije maščob.

Vlažnost pršuta „Jambon de Vendée“ brez maščobe (VBM) je manjša od 76 %.

Skupna vsebnost sladkorjev je (laktoza, dekstroza, saharoza, glukoza) manjša od 1 %.

Nerazrezan pršut po izdelavi tehta med 4,5 in 7,5 kg.

Pršut „Jambon de Vendée“ se pakira in trži v celem kosu, razrezan na polovico ali četrtino, v kosih, rezinah, kockah ali trakovih.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Meso, uporabljeno kot surovina, izvira izključno iz svežega nezamrznjenega mesa prašičev za meso, katerih ohlajeni trup tehta med 80 in 95 kg.

Čas od zakola in razseka do izkoščevanja svinjskih stegen mora biti čim krajši in lahko traja največ 6 dni.

Svež pršut, ki se uporablja pri izdelavi pršuta „Jambon de Vendée“, ima naslednje značilnosti:

—	svežo maso med 8 in 12 kg,

—	debelino slanine manj kot 25 mm,

—	čvrsto belo maščobo in rožnato meso,

—	pH med 5,5 in 6,2,

—	temperaturo pršuta v sredici med 0 °C in 5 °C.

Druge surovine, ki se uporabljajo pri izdelavi pršuta „Jambon de Vendée“, so:

—	suha zrnata morska sol,

—	vinsko žganje z najmanj 40-odstotnim volumenskim deležem alkohola,

—	začimbe in zelišča z najmanj 60 % cimeta, popra, timijana in lovorja,

—	dovoljeni dodatki: sladkorji (dekstroza, saharoza, laktoza, glukoza), soliter (E 252), natrijev nitrat (E 251), nitritna sol, kalijev nitrit in fermenti.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

–

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Postopki izdelave pršuta „Jambon de Vendée“ od prevzema svežih svinjskih stegen do odpreme končnih proizvodov pred rezanjem in pakiranjem potekajo na navedenem geografskem območju.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.

Pršut „Jambon de Vendée“ se lahko trži v celem kosu, razrezan na polovico ali četrtino, lahko pa se pakira tudi v različno debelih rezinah, kockah ali trakovih.

Pakira se lahko vakuumsko ali v prilagojeni atmosferi.

Temperatura v prostoru, kjer se razreže in/ali zapakira, je največ 12 °C.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Ne glede na zakonodajne določbe, veljavne za mesne delikatese, so na označbi proizvodov navedeni:

—	ime zaščitene geografske označbe: „Jambon de Vendée“,

—	podatki o predelovalcu.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje pršuta „Jambon de Vendée“ obsega zaključeno geografsko celoto, ki izpolnjuje merila, povezana z naravnim okoljem, znanjem in spretnostmi, potrebnimi za izdelavo, običaji glede izdelave in potrošnje ter slovesom njegovega geografskega imena.

Geografsko območje zaščitene geografske označbe „Jambon de Vendée“ sestavljajo:

—	celoten departma Vendée,

—	naslednji kantoni v departmaju Loire-Atlantique: Aigrefeuille-sur-Maine, Bouaye, Bourgneuf-en-Retz, Carquefou, Clisson, Legé, Le Loroux-Bottereau, Machecoul, Nantes (1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. kanton), Rezé, Saint-Philbert-de-Grand-Lieu, Vallet, Vertou in Vertou-Vignoble,

—	naslednji kantoni v departmaju Maine-et-Loire: Cholet (1. in 3. kanton ter delno 2. kanton) in Montfaucon-Montigné.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Naravni dejavniki

Na geografskem območju pršuta „Jambon de Vendée“, ki leži ob Atlantskem oceanu, prevladuje oceansko podnebje. Jesen in zima sta običajno mili in vlažni, letno je v povprečju le 40 dni zmrzali, padavine pa so pogoste, vendar niso močne.

Tla na navedenem geografskem območju, ki so nastala na trdih in kislih kamninah Armorikanskega masiva, so omogočila razvoj gozdnate kmetijske pokrajine, za katero so značilni valovito površje, splošna razširjenost živih meja, kmetijstvo, usmerjeno v vzrejo v vseh oblikah, in številne majhne izolirane kmetije, ki so se delno primorane preživljati samozadostno.

Človeški dejavniki

Geografsko območje pršuta „Jambon de Vendée“ se razlikuje od okoliških območij po številu in raznolikosti solilnic mesa, ki so posejane po celotnem navedenem območju, zlasti na podeželju, ter so tako v stiku s tradicionalnim podeželskim svetom, v katerem so še vedno žive kmečke spretnosti in veščine. Ker je prašičereja na tem območju trdno zasidrana, poleg tega pa se na njem nahajajo soline, soljeno meso in pršut že dolgo zavzemata pomembno mesto v prehrani prebivalcev območja Vendée.

Posebno znanje in spretnosti

Prvi posebni postopek pri izdelavi pršuta „Jambon de Vendée“, za katerega so potrebni posebno znanje in spretnosti, je izkoščevanje, kar drugače pri pršutih ni razširjena praksa. Pršut „Jambon de Vendée“ se izkoščuje ročno, po tako imenovanem postopku „de l’os coulé“ (zdrs kosti), pri katerem se kost loči od stegnenice, ne da bi se pri tem meso razrezalo. Svinjska stegna se po obrezovanju ročno natrejo s suho soljo. Nato se natrejo z žganjem ter mešanico začimb in zelišč. Zatem se zavijejo v krpo, da bi alkohol in začimbe celotno zorenje ostali v stiku z mesom. Faza zorenja pršuta „Jambon de Vendée“ je prav tako posebna, saj se meso po odcejanju mehanično stiska med dvema deskama, navedena postopka pa trajata najmanj 28 dni. Sledi najmanj 5-dnevno sušenje. Sušenje je kratko, ker je celotno trajanje izdelave omejeno na največ 80 dni. Pršut se ne prekaja.

To znanje in veščine so ostali omejeni na departma Vendée ter okolico mest Nantes in Cholet kljub vpisu proizvoda v kodeks ravnanja za mesne delikatese (Code des Usages de la Charcuterie) konec osemdesetih let preteklega stoletja. Geografsko območje vključuje vse znane gospodarske subjekte, ki v skladu z ustaljenimi pravili izdelave neprekinjeno izdelujejo pršut „Jambon de Vendée“.

5.2 Posebnosti proizvoda

Pršut „Jambon de Vendée“ se od drugih pršutov razlikuje po jajčasti obliki paralelepipeda in enotni kostanjevi barvi, ki jo dajejo začimbe. Razrezan je svetlo rdeče barve, rezine pa obdaja temen trak, ker je pršut natrt z začimbami.

Z organoleptičnega vidika pršut „Jambon de Vendée“ razvije sadno aromo zaradi navzočnosti žganja ter določeno aromatično kompleksnost zaradi natrtosti z mešanico začimb.

Zanj je značilna mehka in nežna tekstura v ustih. Na njegov okus občutno manj vplivajo arome, ki nastanejo s proteolizo in oksidacijo maščob, kot pri večini pršutov. Pršut se za razliko od večine pršutov, ki se kratko sušijo, ne prekaja. Slan okus ni izrazit.

Pršut „Jambon de Vendée“ se je tradicionalno zaradi mehke teksture, ki ni primerna za rezanje na tanke rezine, užival predvsem v debelih popečenih rezinah. Ta način uživanja je v veliki meri razširjen še danes na pretežnem delu navedenega geografskega območja, čeprav se čedalje bolj trži v tankih rezinah.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Povezanost pršuta „Jambon de Vendée“ z navedenim geografskim območjem temelji na posebnih značilnostih proizvoda, ki izhajajo iz znanja in spretnosti solilcev mesa na navedenem geografskem območju, in na utrjenem slovesu.

Posebne značilnosti, povezane z znanjem in spretnostmi, ki izhajajo iz tradicije izdelave, prilagojene okoliščinam

Znanje in spretnosti solilcev mesa so se razvijali v okoliščinah, v katerih so omejitve, ki so neločljivo povezane z navedenim geografskim območjem, odločilno vplivale na izdelavo pršuta, za katero je značilen kratek cikel izdelave, ki omogoča preprečevanje težav pri sušenju in shranjevanju. Blage zime in pogosta deževna obdobja so gospodarske subjekte primorali k razvoju alternativnih pristopov za njegovo shranjevanje.

Ker se lahko s kosti na pršut razširijo mikroorganizmi, ki povzročijo okužbe, so rejci z navedenega območja uporabljali postopek izkoščevanja, običajno pa so tudi natirali pršute z mešanico začimb in žganja. Z istim namenom se pršut izkoščiči, kar omogoča, da sol prodre do njegove sredice.

Ker je treba pršute izdelati v kratkem času, so izdelovalci pršutov uvedli tudi njihovo stiskanje med dvema lesenima deskama, da bi pospešili odtekanje mesnega soka in tako skrajšali sušenje.

Danes je pršut „Jambon de Vendée“ ohranil nežnost in mehkobo ter svetlo rdečo barvo zaradi kratkega sušenja, kar izhaja iz njegovega tradicionalnega načina izdelave. Od drugih pršutov se razlikuje po značilnem okusu, ki je posledica natiranja pršuta z žganjem in začimbami.

Slan okus pršuta „Jambon de Vendée“ ni izrazit zaradi skrbnega in ustrezno odmerjenega soljenja.

Povpraševanje potrošnikov se je povečalo v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja. Ker so bili ti predani tradiciji, vendar zahtevnejši, je njihovo povpraševanje spodbudilo hiter razvoj obrtnih podjetij, ki so se usmerila v živilsko predelavo, zlasti proizvodnjo mesnih delikates, ter pripomoglo k opredelitvi značilnosti sedanjega proizvoda, ki jo zaznamuje predvsem njegova pretanjena aroma in nizka vsebnost soli.

Sloves, povezan z imenom „Jambon de Vendée“

Pršut se je začel označevati z imenom „Jambon de Vendée“ proti sredini sedemdesetih let preteklega stoletja, to ime pa se je v naslednjih desetletjih še utrdilo.

Nekoč je bil to kmetijski proizvod za domačo porabo ali prodajo na lokalnem trgu. Zato so se prvi zapisi, ki so opisovali značilnosti pršuta „Jambon de Vendée“, pojavili šele v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj je bil v več delih omenjen pršut z območja Vendée, ki se je natiral z morsko soljo, začimbami in žganjem ter se kratko sušil.

V sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja se je razvilo množično trženje proizvoda, ki se je prodajal pod imenom „Jambon de Vendée“. Poleg različnih del o gastronomiji na območju Vendée se je leta 1982 v prvi izdaji enciklopedije mesnih delikates (l’Encyclopédie de la Charcuterie), ki je izšla pri založbi Soussana pod vodstvom Jean-Clauda Frentza, pojavila opredelitev navedenega proizvoda.

Prvo tekmovanje za pravi pršut „Jambon de Vendée“, prirejeno leta 1989 v Pouzaugesu, je bilo medijsko zelo odmevno. Sloves pršuta „Jambon de Vendée“ se je torej hitro razširil onkraj regionalnih meja in je postal nacionalno prepoznaven.

Na podlagi panelnih študij podjetja AC Nielsen iz leta 2003 je bil po količini in vrednosti uvrščen na tretje mesto med pršuti v samopostrežni prodaji v Franciji.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCIGPJambondeVendeeV1.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Glej opombo 2.

21.5.2014

Uradni list Evropske unije

C 153/19

Obvestilo proizvajalcem in uvoznikom fluoriranih ogljikovodikov ter novim podjetjem, ki nameravajo dajati fluorirane ogljikovodike v razsutem stanju na trg Evropske unije v letu 2015

(2014/C 153/07)

To obvestilo je naslovljeno na podjetja, ki jih zajema Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba):

(a)

proizvajalce in uvoznike, ki nameravajo dati najmanj 100 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov na trg Unije v letu 2015 in poznejših letih ter so v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 poročali, da so dali več kot 1 metrično tono fluoriranih ogljikovodikov na trg Unije v obdobju od leta 2009 do leta 2012;

(b)	podjetja, ki nameravajo dati najmanj 100 ton ekvivalenta CO2 fluoriranih ogljikovodikov na trg Unije v letu 2015, vendar v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 niso poročala, da so dala več kot 1 metrično tono fluoriranih ogljikovodikov na trg Unije v obdobju od leta 2009 do leta 2012.

Fluorirani ogljikovodiki pomenijo snovi, navedene v oddelku 1 Priloge I k Uredbi, ali zmesi, ki vsebujejo katero koli od navedenih snovi:

HFC-23, HFC-32, HFC-41, HFC-125, HFC-134, HFC-134a, HFC-143, HFC-143a, HFC-152, HFC-152a, HFC-161, HFC-227ea, HFC-236cb, HFC-236ea, HFC-236fa, HFC-245ca, HFC-245fa, HFC-365mfc, HFC-43-10mee.

3.	Kakršno koli dajanje navedenih snovi na trg, razen za uporabe, navedene v členu 15(2)(a) do (e) Uredbe, mora biti upoštevano v sistemu kvot iz členov 15 in 16 Uredbe.

Poleg tega veljajo za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg s strani posameznega podjetja količinske omejitve.

Komisija dodeli kvote za podjetja, navedena v točki 1(a) in (b) tega obvestila. Dodelitev kvot se določi:

—	v skladu s členom 16(1), (4) in (5) ter prilogama V in VI k Uredbi za proizvajalce in uvoznike iz točke 1(a) tega obvestila,

—	v skladu s členom 16(2) in (5) ter prilogama V in VI k Uredbi za podjetja iz točke 1(b) tega obvestila.

Samo za proizvajalce in uvoznike, ki so poročali, da so dajali fluorirane ogljikovodike na trg v obdobju od leta 2009 do leta 2012, kakor je navedeno v točki 1(a) tega obvestila

5.	Vsako tako podjetje, ki namerava v letu 2015 dajati fluorirane ogljikovodike na trg Unije, mora upoštevati postopek, opisan v točkah 6 do 11 tega obvestila.

Podjetje se mora najpozneje do 1. julija 2014 prijaviti v register. Evropska komisija bo poslala kontaktne podatke iz zbirke podatkov BDR Evropske agencije za okolje, v katero so se pošiljala letna poročila podjetij o fluoriranih toplogrednih plinih v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006. Podjetja morajo po potrebi posodobiti svoje kontaktne podatke in ustrezno izpolnjene „obrazce za prijavo“ poslati na naslov [CLIMA-HFC-REGISTRY@ec.europa.eu]. Prazne predloge so na voljo tudi na spletišču Evropske komisije (http://ec.europa.eu/clima/policies/f-gas/reporting/index_en.htm). Pravočasna prijava do navedenega roka je predpogoj za upravičenost do kvote.

Za izračun referenčnih vrednosti na podlagi razpoložljivih podatkov, ki zahteva izključitev količin fluoriranih ogljikovodikov za uporabe iz člena 15(2) Uredbe, so podjetja pozvana, naj Evropsko komisijo obvestijo o fluoriranih ogljikovodikih, ki so jih dala na trg med letoma 2009 in 2012 za uporabe iz člena 15(2)(a) do (e), razčlenjeno po posameznih kategorijah uporabe in snoveh ter za vsako leto v obdobju od leta 2009 do leta 2012.

Te informacije, ki vsebujejo vsaj elemente iz predloge v zvezi z „izvzetimi uporabami“, ki je na voljo na spletišču (http://ec.europa.eu/clima/policies/f-gas/reporting/index_en.htm), je treba pred 1. julijem 2014 poslati Evropski komisiji po elektronski pošti na naslov [CLIMA-HFC-REGISTRY@ec.europa.eu].

Če podjetje namerava dajati dodatne količine fluoriranih ogljikovodikov na trg v skladu s členom 16(4) Uredbe, mora izpolniti in predložiti „izjavo o potrebi po kvotah za leto 2015“, ki je na voljo na spletišču Evropske komisije (http://ec.europa.eu/clima/policies/f-gas/reporting/index_en.htm). Ustrezno izpolnjen obrazec je treba poslati na naslov [CLIMA-HFC-REGISTRY@ec.europa.eu].

9.	Komisija bo za veljavne štela samo ustrezno izpolnjene „izjave o potrebi po kvotah za leto 2015“, ki ne vsebujejo napak in jih bo prejela do 1. julija 2014.

10.	Podjetja so pozvana, naj „obrazce za prijavo“, informacije o dajanju na trg za „izvzete uporabe“ in „izjavo“ pošljejo skupaj in čim prej, da bodo imela na voljo dovolj časa za morebitne popravke in ponovno pošiljanje pred rokom.

11.

Predložitev „obrazcev za prijavo“ ali „izjave o potrebi po kvotah za leto 2015“ sama po sebi ne daje pravice do dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg od leta 2015 dalje.

Samo za podjetja, ki niso poročala, da so dajala fluorirane ogljikovodike na trg v obdobju od leta 2009 do leta 2012, kakor je navedeno v točki 1(b) tega obvestila

12.	Vsako tako podjetje, ki namerava v letu 2015 dajati fluorirane ogljikovodike na trg, mora upoštevati postopek, opisan v točkah 13 do 17 tega obvestila.

13.

Podjetje se mora do 1. julija 2014 prijaviti v register. Prijava se opravi s pošiljanjem ustrezno izpolnjenih obrazcev za prijavo na naslov [CLIMA-HFC-REGISTRY@ec.europa.eu]. Predloge so na voljo na spletišču Evropske komisije (http://ec.europa.eu/clima/policies/f-gas/reporting/index_en.htm). Komisija bo štela za veljavne samo ustrezno izpolnjene obrazce za prijavo, ki ne vsebujejo napak in bodo prejeti do 1. julija 2014.

14.	Poleg tega mora podjetje izpolniti „izjavo o namenu dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg“, ki je na voljo na spletišču Evropske komisije (http://ec.europa.eu/clima/policies/f-gas/reporting/index_en.htm) in jo poslati na naslov [CLIMA-HFC-REGISTRY@ec.europa.eu].

15.	Komisija bo za veljavne štela samo ustrezno izpolnjene „izjave o namenu dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg“, ki ne vsebujejo napak in jih bo prejela do 1. julija 2014.

16.	Podjetja so pozvana, naj „obrazce za prijavo“ in „izjavo o namenu dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg“ pošljejo skupaj in čim prej, da bodo imela na voljo dovolj časa za morebitne popravke in ponovno pošiljanje pred rokom.

17.	Predložitev „obrazcev za prijavo“ ali „izjave o namenu dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg“ sama po sebi ne daje pravice do dajanja fluoriranih ogljikovodikov na trg leta 2015.

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 319.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 153

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 57 21. maj 2014

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2014/C 153/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.7161 – DCC Energy/Qstar Försäljning/Qstar/Card Network Solutions) ( 1 )	1

	Popravki
2014/C 153/08	Popravek Sporočila Komisije v okviru izvajanja Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (preoblikovano) ( UL C 110, 11.4.2014 )	21

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2014/C 153/02	Menjalni tečaji eura	2
2014/C 153/03	Umik zastarelih predlogov Komisije	3

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2014/C 153/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.6968 – Lufthansa/CAE/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	8
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2014/C 153/05	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	9
2014/C 153/06	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	14
2014/C 153/07	Obvestilo proizvajalcem in uvoznikom fluoriranih ogljikovodikov ter novim podjetjem, ki nameravajo dajati fluorirane ogljikovodike v razsutem stanju na trg Evropske unije v letu 2015	19


	(1) Besedilo velja za EGP