8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/1

---

PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 24. februarja 2014

o organizaciji pripravljalnih ukrepov za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih s strani Evropskega sistema centralnih bank

(ECB/2014/7)

(2014/C 103/01)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1 in tretje alinee člena 34.1 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) in zlasti člena 8(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s Sklepom ECB/2014/6 (2) lahko Evropska centralna banka (ECB) izvede določene pripravljalne ukrepe, da bi vzpostavila dolgoročni okvir za prenos podrobnih podatkov o kreditih znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) za določene statistične namene.

(2)

Uspešna uveljavitev tega dolgoročnega okvira bo odvisna od sodelovanja med vsemi sodelujočimi članicami ESCB in uporabe enakih standardov kakovosti s strani teh članic. Nacionalne centralne banke (NCB) držav članic, katerih valuta ni euro, ki pa se pripravljajo na sodelovanje pri tem okviru, bi morale pri izvajanju pripravljalnih ukrepov v skladu s Sklepom ECB/2014/6 sodelovati med seboj, z NCB držav članic, katerih valuta je euro, in z ECB –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

I.

Opredelitev pojmov

V tem priporočilu ima pojem „podrobni podatki o kreditih“ enak pomen kot v Sklepu ECB/2014/6.

II.

Zagotavljanje statističnih informacij

Naslovniki tega priporočila se zaprošajo, da uporabijo določbe Sklepa ECB/2014/6, ki so naslovljene na NCB.

III.

Končna določba

To priporočilo je naslovljeno na NCB držav članic, katerih valuta ni euro, ki pa se pripravljajo na sodelovanje v dolgoročnem okviru za prenos podrobnih podatkov o kreditih znotraj ESCB.

---

(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  Sklep ECB/2014/6 z dne 24. februarja 2014 o organizaciji pripravljalnih ukrepov za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih s strani Evropskega sistema centralnih bank (še ni objavljen v Uradnem listu).

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/3

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.7205 – Extra Holding/Dolphin/IDBD)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/C 103/02)

Komisija se je 28. marca 2014 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32014M7205. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/4

---

Menjalni tečaji eura (1)

7. aprila 2014

(2014/C 103/03)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3723
JPY	japonski jen	141,65
DKK	danska krona	7,4658
GBP	funt šterling	0,82710
SEK	švedska krona	8,9733
CHF	švicarski frank	1,2202
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,2405
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,444
HUF	madžarski forint	306,50
LTL	litovski litas	3,4528
PLN	poljski zlot	4,1746
RON	romunski leu	4,4655
TRY	turška lira	2,9103
AUD	avstralski dolar	1,4818
CAD	kanadski dolar	1,5084
HKD	hongkonški dolar	10,6427
NZD	novozelandski dolar	1,5983
SGD	singapurski dolar	1,7314
KRW	južnokorejski won	1 449,08
ZAR	južnoafriški rand	14,4744
CNY	kitajski juan	8,5266
HRK	hrvaška kuna	7,6333
IDR	indonezijska rupija	15 510,31
MYR	malezijski ringit	4,4847
PHP	filipinski peso	61,616
RUB	ruski rubelj	48,9978
THB	tajski bat	44,581
BRL	brazilski real	3,0843
MXN	mehiški peso	17,9051
INR	indijska rupija	82,6010

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/5

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 19. avgusta 2013

o priznanju konzorcija Consorzio Servizi Legno-Sughero, Italija, C.F. 97331520151, P.IVA04882880962, kot nadzorne organizacije v skladu z Uredbo (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(2014/C 103/04)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (1) ter zlasti člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska komisija je 5. decembra 2012 prejela prošnjo za priznanje konzorcija Consorzio Servizi Legno-Sughero, Italija, C.F. 97331520151, P.IVA 04882880962, z izjavo, da namerava delovati kot nadzorna organizacija v Italiji.

(2)	Evropska komisija je potrdila prejem prošnje 5. decembra 2012.

(3)

V skladu s členom 2(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 363/2012 z dne 23. februarja 2012 o postopkovnih pravilih za priznanje nadzornih organizacij in njihov preklic iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (2), je Evropska komisija 25. januarja 2013 z namenom posvetovanja prošnjo poslala zadevni državi članici. Prejela ni nobenih pripomb.

(4)	Sestanek usmerjevalne skupine Komisije, ki je bila ustanovljena posebej za ocenjevanje prošenj za priznanje nadzornih organizacij, je potekal 14. marca 2013 v Bruslju, kjer je prosilec osebno predložil svojo vlogo.

(5)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je Komisija v elektronskem sporočilu z dne 5. aprila 2013 od prosilca zahtevala dodatne informacije.

(6)	Prosilec je 3. maja 2013 predložil zahtevane dodatne informacije in ustrezno spremenil prošnjo.

(7)	Na podlagi vseh dokumentov, ki jih je predložil prosilec, je usmerjevalna skupina 20. junija 2013 ugotovila, da prošnja izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 in da Komisija prosilca lahko prizna kot nadzorno organizacijo.

(8)

Evropska komisija je na podlagi vseh predloženih dokumentarnih dokazil ocenila, ali prosilec izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010, in ugotovila, da Consorzio Servizi Legno-Sughero, Italija, C.F. 97331520151, P.IVA 04882880962, izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 –,

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Consorzio Servizi Legno-Sughero, Italija, C.F. 97331520151, P.IVA 04882880962, se prizna kot nadzorna organizacija v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 995/2010.

Člen 2

Generalni direktor Generalnega direktorata za okolje mora zagotoviti, da so prosilec in pristojni organi v vseh državah članicah obveščeni o tem sklepu in da se ta nemudoma objavi na spletišču Komisije.

---

(1)  UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(2)  UL L 115, 27.4.2012, str. 12.

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/7

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 19. avgusta 2013

o priznanju danske organizacije NEPCon, Danska, kot nadzorne organizacije v skladu z Uredbo (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(2014/C 103/05)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (1) ter zlasti člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska komisija je 22. marca 2012 prejela prošnjo za priznanje danske organizacije NEPCon z izjavo, da namerava delovati kot nadzorna organizacija v vseh državah članicah, razen v Italiji.

(2)	Evropska komisija je potrdila prejem prošnje 22. marca 2012.

(3)

V skladu s členom 2(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 363/2012 z dne 23. februarja 2012 o postopkovnih pravilih za priznanje nadzornih organizacij in njihov preklic iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (2), je Evropska komisija 31. oktobra 2012 z namenom posvetovanja prošnjo poslala zadevnim državam članicam. V zakonitem roku enega meseca je prejela pripombe Nemčije, Francije, Švedske in Nizozemske.

(4)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je Komisija v elektronskem sporočilu z dne 28. januarja 2013 od prosilca zahtevala dodatne informacije.

(5)	Prosilec je 7. februarja 2013 predložil zahtevane dodatne informacije in spremenjeno prošnjo.

(6)	Sestanek usmerjevalne skupine Komisije, ki je bila ustanovljena posebej za ocenjevanje prošenj za priznanje nadzornih organizacij, je potekal 14. marca 2013 v Bruslju, kjer je prosilec osebno predložil svojo vlogo.

(7)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je Komisija v elektronskem sporočilu z dne 26. marca 2013 od prosilca zahtevala dodatne informacije in pojasnila.

(8)	Prosilec je 29. aprila 2013 predložil zahtevane dodatne informacije in pojasnila ter ustrezno spremenil prošnjo.

(9)	Na podlagi dokumentov, ki jih je predložil prosilec, je usmerjevalna skupina 20. junija 2013 ugotovila, da prošnja izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 in da Komisija prosilca lahko prizna kot nadzorno organizacijo.

(10)	Evropska komisija je na podlagi vseh predloženih dokumentarnih dokazil ocenila, ali prosilec izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010, ter ugotovila, da NEPCon, Guldsmedgade 34, 1, 8000 Århus C, Danska, izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

NEPCon, Guldsmedgade 34, 1, 8000 Århus C, Danska, se prizna kot nadzorna organizacija v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 995/2010.

Člen 2

Generalni direktor Generalnega direktorata za okolje mora zagotoviti, da so prosilec in pristojni organi v vseh državah članicah obveščeni o tem sklepu in da se ta nemudoma objavi na spletišču Komisije.

---

(1)  UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(2)  UL L 115, 27.4.2012, str. 12.

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/9

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 27. marca 2014

o priznanju organizacije Bureau Veritas Certification Holding SAS kot nadzorne organizacije v skladu z Uredbo (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(2014/C 103/06)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (1) ter zlasti člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska komisija je 21. decembra 2012 prejela prošnjo za priznanje organizacije Bureau Veritas Certification Holding SAS z izjavo, da namerava v vseh državah članicah delovati kot nadzorna organizacija.

(2)	Prosilec je 22. januarja 2013 predložil dopolnitev prošnje.

(3)

V skladu s členom 2(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 363/2012 z dne 23. februarja 2012 o postopkovnih pravilih za priznanje nadzornih organizacij in njihov preklic iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (2) je Evropska komisija 9. julija 2013 prošnjo poslala zadevnim državam članicam, da bi se o njej posvetovale. Komisija v zakonskem roku enega meseca ni prejela nobenih pripomb.

(4)	Sestanek usmerjevalne skupine Komisije, ki je bila ustanovljena posebej za ocenjevanje prošenj za priznanje nadzornih organizacij, je potekal 12. septembra 2013 v Bruslju, kjer je prosilec osebno predložil svojo prošnjo.

(5)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je Komisija v elektronskem sporočilu z dne 19. oktobra 2013 od prosilca zahtevala dodatne informacije.

(6)	Prosilec je 25. oktobra 2013 predložil zahtevane dodatne informacije in pojasnila.

(7)	Na podlagi dokumentov, ki jih je predložil prosilec, je usmerjevalna skupina 19. decembra 2013 ugotovila, da prošnja izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 in da Komisija prosilca lahko prizna kot nadzorno organizacijo.

(8)

Evropska komisija je na podlagi vseh predloženih dokumentarnih dokazil ocenila, ali prosilec izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010, in ugotovila, da Bureau Veritas Certification Holding SAS, 67-71 Boulevard du Château 92200 Neuilly-sur-Seine, Francija, Id. št: 775 690 621 R.C.S. Nanterre, izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Bureau Veritas Certification Holding SAS, 67-71 Boulevard du Château 92200 Neuilly-sur-Seine, Francija, Id. št: 775 690 621 R.C.S. Nanterre, se prizna kot nadzorna organizacija v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 995/2010.

Člen 2

Generalni direktor Generalnega direktorata za okolje mora zagotoviti, da so prosilec in pristojni organi v vseh državah članicah obveščeni o tem sklepu in da se ta nemudoma objavi na spletišču Komisije.

---

(1)  UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(2)  UL L 115, 27.4.2012, str. 12.

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/11

---

SKLEP KOMISIJE

z dne 27. marca 2014

o priznanju nizozemske organizacije Control Union Certification B.V. kot nadzorne organizacije v skladu z Uredbo (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode

(2014/C 103/07)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (1) ter zlasti člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska komisija je 6. junija 2012 prejela prošnjo za priznanje nizozemske organizacije Control Union Certification B.V. z izjavo, da namerava v vseh državah članicah delovati kot nadzorna organizacija.

(2)	Evropska komisija je potrdila prejem prošnje 6. junija 2012.

(3)

V skladu s členom 2(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 363/2012 z dne 23. februarja 2012 o postopkovnih pravilih za priznanje nadzornih organizacij in njihov preklic iz Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (2) je Evropska komisija 31. oktobra 2012 prošnjo poslala zadevnim državam članicam, da bi se o njej posvetovale. V zakonskem roku enega meseca je prejela pripombe Nemčije, Francije, Švedske in Nizozemske.

(4)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je Komisija v elektronskem sporočilu z dne 30. januarja 2013 od prosilca zahtevala dodatne informacije.

(5)	Prosilec je 25. februarja 2013 predložil zahtevane dodatne informacije in spremenjeno prošnjo.

(6)	Sestanek usmerjevalne skupine Komisije, ki je bila ustanovljena posebej za ocenjevanje prošenj za priznanje nadzornih organizacij, je potekal 14. marca 2013 v Bruslju, kjer je prosilec osebno predložil svojo prošnjo.

(7)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je Komisija v elektronskem sporočilu z dne 5. aprila 2013 od prosilca zahtevala dodatne informacije in pojasnila.

(8)	Prosilec je 3. maja 2013 predložil zahtevane dodatne informacije in pojasnila.

(9)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je bil prosilcu v elektronskem sporočilu z dne 18. julija 2013 poslan tretji zahtevek za dodatne informacije in pojasnila.

(10)	Prosilec je odgovoril na vprašanja in v elektronskem sporočilu z dne 3. septembra 2013 predložil zahtevane dodatne informacije.

(11)	V skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 363/2012 je bil prosilcu v elektronskem sporočilu z dne 4. decembra 2013 poslan zadnji zahtevek za dodatne informacije in pojasnila.

(12)	Prosilec je v elektronskem sporočilu z dne 4. decembra 2013 odgovoril na vprašanja in predložil zahtevane informacije.

(13)	Na podlagi dokumentov, ki jih je predložil prosilec, je usmerjevalna skupina 19. decembra 2013 ugotovila, da prošnja izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 in da Komisija prosilca lahko prizna kot nadzorno organizacijo.

(14)

Evropska komisija je na podlagi vseh predloženih dokumentarnih dokazil ocenila, ali prosilec izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010, ter ugotovila, da Control Union Certification B.V., Meeuwenlaan 4–6, 8011 BZ Zwolle, Nizozemska, izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) Uredbe (EU) št. 995/2010 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Control Union Certification B.V., Meeuwenlaan 4–6, 8011 BZ Zwolle, Nizozemska, se prizna kot nadzorna organizacija v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 995/2010.

Člen 2

Generalni direktor Generalnega direktorata za okolje mora zagotoviti, da so prosilec in pristojni organi v vseh državah članicah obveščeni o tem sklepu in da se ta nemudoma objavi na spletišču Komisije.

---

(1)  UL L 295, 12.11.2010, str. 23.

(2)  UL L 115, 27.4.2012, str. 12.

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/13

---

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 103/08)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„PESCABIVONA“

Št. ES: IT-PGI-0005-01139-31.07.2013

ZGO ( X ) ZOP (   )

1.   Ime

„Pescabivona“

2.   Država članica ali tretja država

Italija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Ime proizvoda

Skupina 1.6. Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „Pescabivona“ označuje sadje naslednjih štirih ekotipov breskve, ki izvirajo iz območja pridelave, na katerem so bili tudi razviti:

Murtiddara ali Primizia Bianca, Bianca, Agostina, Settembrina.

Ko se sprosti v prosti promet, mora sadež zaščitene geografske označbe „Pescabivona“ izpolnjevati veljavna pravila o trženju breskev in nektarin ter mora imeti naslednje lastnosti:

—	breskve s čvrstim belim mesom, elipsoidne oblike, z osnovno belo-rumeno-zeleno barvo lupine, prekrito z rdečimi odtenki (sadeži ekotipa Settembrina imajo rdečo progo po stiku obeh polovic sadeža),

—	omejena razširjenost rdeče vrhnje barve, ki zajema največ 50 % lupine,

—	minimalne kemične in fizikalne lastnosti, kot je prikazano v tabeli v nadaljevanju za posamezne ekotipe.

Ekotip	Topne trdne snovi	Razmerje med topnimi trdnimi snovmi in titracijsko kislostjo	Skladnost mesa
Murtiddara ali Primizia Bianca	> 10	> 1,20	> 3
Bianca	> 10	> 1,20	> 3
Agostina	> 10	> 1,20	> 3
Settembrina	> 10	> 1,20	> 3,5

Topne trdne snovi, izražene kot Bx; razmerje med topnimi trdnimi snovmi in titracijsko kislostjo, izraženo kot Bx/meq v 100 ml; skladnost mesa, izmerjena s konico dolžine 8 mm in izražena kot kg/0,5 cm2.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

—

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse stopnje proizvodnje, od pridelave do obiranja, morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.7   Posebna pravila za označevanje

Oznaka mora vsebovati napis „indicazione geografica protetta“ (zaščitena geografska označba), simbol EU in logotip z identifikacijo proizvoda kot „Pescabivona“, kakor je prikazano v nadaljevanju, vse v istem vidnem polju.

Sklicevanja na znamke se lahko uporabijo, če so manjša od logotipa „Pescabivona“, ne hvalijo proizvoda in ne zavajajo potrošnika.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Območje pridelave ZGO „Pescabivona“ vključuje dele občine Bivona in sosednjih občin, kot so Alessandria della Rocca, Santo Stefano Quisquinia in Santo Biagio Platani, iz pokrajine Agrigento ter Palazzo Adriano iz pokrajine Palermo.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje je v notranjosti Sicilije, zanj pa je značilen hribovit in gorat teren. Območje je zaščiteno z gorovjem Monti Sicani in spada v povodje reke Magozzolo. Jeseni, pozimi in spomladi je podnebje milo, z najnižjimi zimskimi temperaturami, ki zagotavljajo ravno pravo raven mraza, poletja pa so suha in zelo vroča. Pedološko so za območje značilni regozol, rjave prsti in vertizol. Prsti so srednje do zelo goste, porozne, prepustne in vsebujejo rahlo alkalno do nevtralno organsko snov.

5.2   Posebnosti proizvoda

Posebne lastnosti „Pescabivona“ so omejena razširjenost rdeče vrhnje barve na lupini, ki prekriva manj kot 50 % površine, ter sladkoba in čvrstost mesa, z večjim deležem sladkorjev kot kislin. Obdobje zorenja za štiri ekotipe traja od prve polovice junija do konca oktobra.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Vloga za priznanje ZGO „Pescabivona“ temelji na slovesu tega proizvoda, ki ga potrošniki povezujejo z njegovo barvo, kot je omejena razširjenost rdeče vrhnje barve, ki prekriva manj kot 50 % lupine, z njegovim okusom, ki je glede na sladkobo zaradi večjega deleža sladkorjev kot kisline zelo prijeten, ter z njegovim izredno čvrstim mesom. Razporeditev obdobij zorenja za štiri ekotipe omogoča pridelavo visokokakovostnega sadja tudi v obdobjih, ko je ponudba in kakovost breskev predvsem zaradi vremenskih razmer slabša.

Pridelava breskev na geografskem območju sega v zgodnja petdeseta leta prejšnjega stoletja, prvi specializirani nasadi breskev pa so bile zasajeni na severu regije Bivona, tako da so bile kot razmnoževalni material uporabljene najboljše lokalne sorte, vzgojene iz semena. Med različnimi rastlinami se je ena izkazala za posebej dobro in bila zaradi časa zorenja v avgustu imenovana „Agostina“. Čez čas so kmetje zaradi primernosti geografskega območja za gojenje breskev izbrali ostale tri ekotipe: Murtiddara in Bianca za zorenje sredi sezone ter Settembrina za pozno zorenje.

Tudi kulturni dejavniki pojasnjujejo povezavo med „Pescabivona“ in geografskim območjem. Ugled „Pescabivona“ vpliva na zgodovino, tradicijo in gospodarstvo geografskega območja. Dokaz za to je pozitiven odziv potrošnikov na festivalu, ki od leta 1984 letno poteka v Bivoni, v znanstveni literaturi in drugih publikacijah. Članek „V Bivoni obstaja belomesnata breskev, ki ...“ (objavljen v reviji „Kmetijski opazovalec“ – Verona, XXXVIII (24), 1982) uvršča breskev „Pescabivona“ med glavne belomesnate sicilske breskve, ki lahko zaradi svojih organoleptičnih lastnosti oskrbujejo nišni trg v večjih sicilskih mestih. Pri opisu značilnosti sicilske breskve v primerjavi z mednarodnimi sortami članek „Obnova pridelave breskev na Siciliji s ‚starimi‘ sortami“ (Priloga h Kmetijskemu opazovalcu št. 27/2006) dejansko navaja ekotip „Pescabivona“ in komentira prizadevanja kmetov za spodbujanje domorodnih vrst. Nazadnje članki, objavljeni v ocenah turizma, opisujejo to območje Sicilije kot središče gojenja breskev in pojasnjujejo pomen tega sadeža za celotno območje Bivone, znane kot prestolnica breskev, po kateri je „Pescabivona“ poimenovana in po kateri slovi (Terre del vino – Dežela vina – „Breskev iz Bivone ima okus po jeseni“, str. 80, št. 10, oktober 2007; www.laRepubblica.it – „V Bivono po breskve“ z dne 24. avgusta 2012; http://www.lafrecciaverde.it – „Kmetijsko-živilski del: Pescabivona – tradicija, rojena na bregovih reke Magazolo“, 20. 11. 2010).

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletni strani: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità e sicurezza“ (v desnem zgornjem kotu zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Glej opombo 2.

---

8.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/16

---

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2014/C 103/09)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„CROTTIN DE CHAVIGNOL“/„CHAVIGNOL“

ŠT. ES: FR-PDO-0217-01004-15.06.2012

ZGO (   ) ZOP ( X )

1.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša:

—	☐	ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—	☐	geografsko območje
—	☒	dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—	☐	povezanost
—	☒	označevanje
—	☒	nacionalne zahteve
—	☐	drugo (navedite)

2.   Vrsta spremembe:

—	☐	sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—	☒	sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—	☒	sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—	☐	začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3.   Spremembe:

Opis proizvoda

S pojasnili se ohranjajo značilnosti proizvoda in preprečujejo odstopanja:

—	Določeno je, da je sirnina mešana in pretežno mlečna.

—	Določena je oblika sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ (zaobljeni robovi, premer na sredini je večji od premera zgornjega in spodnjega dela). To je posledica obveznega obračanja v kalupu.

—	Suha snov in vsebnost maščobe sta zelo pomembni za organoleptične značilnosti proizvoda. Tako je določena vsebnost celotne suhe snovi (med 37 in 45 g v posameznem siru).

—	Treba je bilo določiti največjo težo sira (90 g), saj teža zaradi razmerja med površino in prostornino vpliva tudi na proces zorenja (in torej na organoleptične značilnosti).

Uvedena je vrsta dvakrat zorjenega sira („repassé“) zaradi upoštevanja praks nekaterih zorilcev in kmetijskih proizvajalcev, ki so se odločili podaljšati trajanje zorenja nekaterih sirov, ne da bi se to zahtevalo v specifikaciji, in uporabiti tradicionalno znanje in izkušnje z zorenjem v zaprtem prostoru. Čeprav to zadeva le majhen delež sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ na trgu, je skupina želela to možnost natančno navesti v specifikaciji zaradi ohranitve te prakse, ki pozitivno vpliva na okus sira. Zato so opisane značilnosti tako pridobljenega sira: barva lahko postane temnejša, celo kostanjevo rjava, testo pa postane mehko.

Dokazilo o poreklu

Ob upoštevanju sprememb nacionalnih zakonov in predpisov je postavka „Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja“ prečiščena ter združuje zlasti deklarativne obveznosti in vodenje registrov v zvezi s sledljivostjo proizvoda in spremljanjem proizvodnih razmer. Nadzor nad specifikacijo označbe porekla je urejen z načrtom nadzora, ki ga pripravi nadzorni organ.

Metoda pridobivanja

Čreda, pasma, razmnoževanje, prehrana

Določeno je, da mora biti čreda najpozneje 1. januarja 2017 sestavljena le iz koz alpske pasme. Navadna koza regije Sancerrois, ki je bila v zgodovini zelo pogosta, je izginila. Alpska pasma ji je najbližje po morfologiji, nizki produktivnosti in prilagojenosti gričevnatemu okolju z grmičastimi območji. Druge večje in produktivnejše pasme koz so prilagojene ravninskemu območju in niso primerne za bolj razgiban relief na območju označbe. Uporaba te pasme ustreza obstoječi rabi na geografskem območju ob priznanju označbe porekla leta 1976, ki pa takrat ni bila uzakonjena.

Za ohranitev ekosistema, ugodnega za naravno mikrofloro v mleku, in za boljše počutje živali so bile opredeljene površine, prekrite s slamo, in minimalne površine za gibanje na kozo. Tako bodo imele od 1. januarja 2017 koze, ki stalno živijo v kozjem hlevu, na voljo najmanj 2 m2 površine, pokrite s slamo, na kozo, koze, ki gredo na pašo, najmanj 1,5 m2 površine, pokrite s slamo, na kozo, koze, ki imajo na voljo površino za gibanje, pa najmanj 1,5 m2 površine, pokrite s slamo, na kozo in najmanj 1,5 m2 površine za gibanje.

Določena so bila pravila o prehrani črede:

—

Osrednje mesto v prehrani čred je dobila voluminozna krma, da bi se s to prehrano z območja okrepila povezanost z geografskim območjem. Krma predstavlja najmanj 50 % suhe snovi v vsakodnevni prehrani, sestavljena pa je iz najmanj 70 % trave, sena ali balirane krme. Silaža v prehrani koz je prepovedana. Za zagotovitev preskrbe kmetijskih gospodarstev s krmo, zlasti v primeru vlažnih pomladi, je dovoljena balirana krma, vendar z omejitvijo na največ 50 % suhe snovi dnevnega obroka krme. Krma se najpozneje 1. januarja 2017 v celoti proizvaja na geografskem območju sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“.

—

Dopolnilne krmne mešanice, ki dopolnjujejo krmo, vsebujejo koncentrirano in/ali sušeno krmo in predstavljajo največ 50 % suhe snovi v dnevnem obroku ter so sestavljene iz surovin, ki se lahko vključijo in so opredeljene na pozitivnem seznamu. Vsaj polovica teh mešanic se proizvede na geografskem območju.

—	Zato bo skupno najmanj 75 % suhe snovi v skupnem dnevnem obroku, ki ga dobi mlečna čreda, najpozneje 1. januarja 2017 proizvedene na geografskem območju.

—

Poleg tega je bila uvedena določba o razpoložljivi krmni površini na ravni kmetijskega gospodarstva: najpozneje 1. januarja 2017 bo minimalna krmna površina, ki se bo vsako leto dejansko uporabljala za prehrano kozje črede, en hektar za 12 koz, nahajala pa se bo na geografskem območju. Travna površina kmetijskega gospodarstva mora biti najmanj en hektar za 24 koz. Za izpolnitev te zahteve je dovoljen nakup krme z geografskega območja. V tem primeru se enakovredna površina določi na podlagi razmerja štiri tone suhe snovi = en hektar krmne površine. Ta enakovrednost je omejena na polovico letne prehrane črede.

Uporabljeno mleko

Določeno je, da se uporablja surovo, polnomastno in nehomogenizirano kozje mleko, ki ni bilo toplotno obdelano. Tako se ohrani naravna mikroflora mleka. Trajanje skladiščenja mleka je omejeno, ker je treba mleko uporabiti v 24 urah po zadnji molži.

Proizvodnja

Usirjenje poteka po določenih pravilih, ohranjena je mešana in pretežno mlečna sirnina. Cilj predhodnega zorenja je povečati floro, ki zagotavlja kisanje mleka. Ker ta tehnika usirjenja zahteva določeno natančnost, se je zdelo potrebno določiti temperaturo in čas.

Predhodno odcejanje na platnu, ki mu sledi odcejanje v prisekanem kalupu z najmanj enim obračanjem, je bistvena faza procesa proizvodnje sira „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“. Vpliva na teksturo in obliko sira.

Odlog z zamrzovanjem sirnine je dovoljen, saj dopolnjuje prizadevanje za porazdelitev proizvodnje in zadovoljuje povpraševanje v obdobju božično-novoletnih praznikov. Predhodno odcejanje na platnu je združljivo z odlogom z zamrzovanjem sirnine. Raziskave so pokazale, da ta odlog z zamrzovanjem sirnine ne vpliva na organoleptične značilnosti sira, če je ponovno vključevanje zamrznjene sirnine omejeno na 50 %. Skladiščenje zamrznjene sirnine je omejeno na 15 mesecev, da se prepreči vsakršno tveganje, da se sirnina med skladiščenjem pokvari. Sir, pridobljen iz zamrznjene sirnine, ne bo mogel biti označen z izrazom „kmečki“ ali katerim koli drugim opisom, ki bi dajal vtis, da gre za kmečki sir. Pojasnilo ustreza sedanjim navadam.

Določeni so bili pogoji za soljenje: za soljenje se uporablja suha sol, ki se vtre v maso ali površino. Ta praksa omogoča dobro prilagajanje uporabljene količine soli glede na razvoj značilnosti sirnine.

Zorenje, pakiranje

Dovoljena je cepitev s kompleksno površinsko floro (kvasovke in plesni). Gre za floro pri zorenju oziroma površinsko floro, ki je sestavljena iz naravne flore, navzoče v surovem mleku, flore, ki nastane v sirotki iz sirarne, in flore, ki nastane pri medsebojnem delovanju družine plesni rodu Geotrichum in Penicillium ter družine kvasovk.

Specifikacija, ki je bila poslana prej, vsebuje napako, ker je v njej omenjeno, da se zorenje začne z odstranitvijo sira iz kalupov, medtem ko je bil v ustreznem nacionalnem besedilu omenjen dan proizvodnje (ki za gospodarske subjekte ustreza dnevu dajanja v kalupe). Za pojasnitev te določbe se predlaga, naj bo natančno določeno, da se zorenje začne z dnem dajanja v kalupe. V nobenem primeru ne gre za skrajšanje trajanja zorenja.

Zorenje ima zelo pomembno vlogo pri razvoju organoleptičnih značilnosti proizvoda. Hitrost in pogoji sušenja (temperatura nad 10 °C in relativna vlažnost nad 70 %) omogočajo uravnavanje navzočnosti površinske flore, ki bo odločilna v nadaljevanju zorenja. Druga faza, o katere parametrih, razen o obvezni pozitivni temperaturi, odloča sirar, omogoča usmerjanje zorenja v proizvodnjo dvakrat zorjenega sira („repassé“). V tem primeru sir po klasičnem zorenju, pri katerem dobi modrikasto skorjo, zori v zaprtem prostoru.

Skladiščenje pri manj kot 10 °C (vendar pri pozitivni temperaturi) je dovoljeno največ 72 ur, da lahko zorilci poberejo nezorjen sir.

Označevanje

Vsak sir ali serija sirov bo morala imeti etiketo, katere obvezne navedbe so opredeljene.

Na etiketi je obvezen simbol ZOP Evropske unije, logotip „INAO“ pa se črta.

Dodana so pojasnila o uporabi imena ter o dovoljenih oznakah na etiketi, v oglasih, na računih in v trgovskih dokumentih.

Nacionalne zahteve

Dodana je preglednica z glavnimi točkami, ki jih je treba preveriti.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (3)

„CROTTIN DE CHAVIGNOL“/„CHAVIGNOL“

ŠT. ES: FR-PDO-0217-01004-15.06.2012

ZGO (   ) ZOP ( X )

1.   Ime

„Crottin de Chavignol“/„Chavignol“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Sir z zaščiteno označbo porekla „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ se pridobiva z mlečno koagulacijo surovega polnomastnega kozjega mleka, z dodajanjem malo sirila. Sirnina se predhodno odcedi na platnu. Zorenje traja najmanj 10 dni od datuma, ko je sir dan v kalupe. Sir ima nežno skorjo slonokoščene barve z belo ali modro plesnijo ali je brez nje, barva pa lahko postane temnejša, celo kostanjevo rjava, pri dvakrat zorjenih sirih („repassé“): ti so prekriti z modro plesnijo rodu Penicillium in zorijo v zaprtem prostoru, zaradi česar je njihovo testo mehko. „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ ima obliko sploščenega, nekoliko izbočenega valja. Robovi so zaobljeni. Premer na sredini je večji od premera zgornjega in spodnjega dela.

Siri „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ imajo naslednje analitske značilnosti:

—	skupna teža suhe snovi je med 37 in 45 g na sir,

—	maščoba predstavlja najmanj 45 % suhe snovi,

—	teža ob izhodu iz podjetja je med 60 in 90 g.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Uporabljeno mleko mora pridelati čreda, ki bo najpozneje 1. januarja 2017 sestavljena le iz koz alpske pasme.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Krma predstavlja najmanj 50 % suhe snovi v vsakodnevni prehrani, sestavljena pa je iz najmanj 70 % trave, sena ali balirane krme.

Balirana krma je omejena na največ 50 % suhe snovi v dnevnem obroku krme. Silaža je prepovedana.

Krma se najpozneje 1. januarja 2017 v celoti proizvaja na geografskem območju.

Dopolnilne krmne mešanice, ki dopolnjujejo krmo, vsebujejo koncentrirano in/ali sušeno krmo in predstavljajo največ 50 % suhe snovi v dnevnem obroku ter so sestavljene iz surovin, ki se lahko vključijo in so opredeljene na pozitivnem seznamu.

Vsaj polovica teh mešanic se proizvede na geografskem območju.

Zato bo najmanj 75 % suhe snovi v skupnem dnevnem obroku, ki ga dobi mlečna čreda, najpozneje 1. januarja 2017 proizvedene na geografskem območju, opredeljenem v točki 4 spodaj.

Poleg tega bo najpozneje 1. januarja 2017 minimalna krmna površina, ki se bo vsako leto dejansko uporabljala za prehrano kozje črede, en hektar za 12 koz, nahajala pa se bo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4 spodaj. Travna površina kmetijskega gospodarstva mora biti najmanj en hektar za 24 koz. Za izpolnitev te zahteve je dovoljen nakup krme z geografskega območja. V tem primeru se enakovredna površina določi na podlagi razmerja štiri tone suhe snovi = en hektar krmne površine. Ta enakovrednost je omejena na polovico letne prehrane črede.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira potekajo na geografskem območju, opredeljenem v točki 4 spodaj.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Jih ni.

3.7   Posebna pravila za označevanje

Etiketa vsakega sira ali serije sirov z označbo porekla „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ vsebuje:

—	ime označbe porekla, napisano s črkami, ki so najmanj enake dvema tretjinama velikosti največjih črk na etiketi,

—	navedbo „appellation d’origine protégée“ (zaščitena označba porekla),

—	znak ZOP Evropske unije.

Ne glede na predpisane zahteve glede označevanja, ki veljajo za vse sire, je prepovedano dodajanje opisov ali drugih navedb tej označbi na etiketah, v oglasih, na računih in v trgovskih dokumentih, razen:

—	posebnih blagovnih ali tovarniških znamk,

—	opisov zorenja.

Na vsakem siru, ki ga proda posrednik, mora biti posamična etiketa.

Ime „Crottin de Chavignol“/„Chavignol“, ki mu sledi navedba „Appellation d'origine protégée“, mora biti obvezno navedeno na računih in v trgovskih dokumentih.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Prireja mleka ter proizvodnja in zorenje sira potekajo na geografskem območju, ki zajema kmetijsko regijo Pays-Fort v pokrajini Sancerrois in sosednja območja, ki jih sestavljajo občine v teh departmajih:

—   Cher:

kantoni: Aix-d'Angillon, Baugy, La Chapelle-d'Angillon, Henrichemont, Léré, Levet, Mehun-sur-Yèvre, Nérondes, Saint-Doulchard, Saint-Martin-d'Auxigny, Sancergues, Sancerre, Vailly-sur-Sauldre: vse občine;

in naslednje občine: Argent-sur-Sauldre, Aubigny-sur-Nère, Blancafort, Bourges, Bussy, Cerbois, Civray, Corquoy, Lantan, Lazenay, Limeux, Lunery, Mareuil-sur-Arnon, Morthomiers, Nançay, Neuvy-sur-Barangeon, Oizon, Osmery, Plou, Poisieux, Preuilly, Primelles, Quincy, Raymond, Saint-Denis-de-Palin, Saint-Florent-sur-Cher, Saint-Germain-des-Bois, Saint-Laurent, Serruelles, Le Subdray, Villeneuve-sur-Cher, Vouzeron;

—   Loiret:

kanton Châtillon-sur-Loire: vse občine;

in naslednje občine: Bonny-sur-Loire, Cerdon, Coullons, Faverelles, Ousson-sur-Loire, Poilly-lès-Gien, Saint-Brisson-sur-Loire, Saint-Martin-sur-Ocre, Thou;

—   Nièvre:

kantoni: Cosne-Cours sur Loire Nord in Cosne-Cours sur Loire Sud: vse občine;

in naslednje občine: Arquian, Bulcy, Donzy, Garchy, La Charité-sur-Loire, Mesves-sur-Loire, Narcy, Pouilly-sur-Loire, Raveau, Saint-Andelain, Saint-Laurent-l'Abbaye, Saint-Martin-sur-Nohain, Saint-Quentin-sur-Nohain, Suilly-la-Tour, Saint-Vérain, Tracy-sur-Loire, Varennes-lès-Narcy.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje leži v kmetijski regiji Pays-Fort v pokrajini Sancerrois in zajema tudi sosednje regije: Champagne berrichonne, Coteaux de la Loire in Sologne, za katere so značilni travniki na ilovnatih in ilovnato-apnenčastih tleh, primernih za krmo koz.

To območje je bilo nekoč revna kmetijska regija, kjer so kmetijska gospodarstva, ki so se ukvarjala z mešano pridelavo, krmo, vinogradi, sadovnjaki in vzrejo malih kmečkih prežvekovalcev, zaradi preživetja razvila kozjerejo. Na teh gospodarstvih so za kozjerejo in predelavo mleka v sir skrbele ženske. Predhodno odcejanje je bil eden od načinov, s katerim so se ženske v regiji Berry osvobodile obveznega dajanja v kalupe, tako da so to nalogo odložile, da bi čim bolje poskrbele za številne druge domače in poklicne prednostne naloge na kmetijskih gospodarstvih, ki so se ukvarjala z mešanim poljedelstvom in mešano živinorejo.

Izraz „crottin“ (majhen okrogel kozji sir) izvira iz besede „crot“, ki v regiji Berry pomeni luknja in označuje predvsem bregove rek, kamor so ženske hodile prat perilo. Kmeti so ilovnato zemljo okoli teh „crots“ uporabljali za lončarstvo in iz nje najprej izdelovali majhne oljne svetilke, nato pa kalupe za majhne sire.

Kozjereja in uporaba kozjega mleka za proizvodnjo sira sta bila torej vsaj od 16. stoletja dodaten vir prihodka kmetov na geografskem območju. Na kmetijskih in vinogradniških območjih regije Berry so bili ti mali siri pogosto namenjeni za prehrano delavcev ali dninarjev na poljih ali v vinogradih. Glede na letni čas in količino mleka je sir „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ imel belo ali modro plesen, pozimi pa so ga dvakrat zorili.

Današnje proizvodne tehnike izhajajo iz tehnik, ki so jih uporabljali v preteklosti. Sir se pridobiva z mlečno koagulacijo surovega polnomastnega kozjega mleka, z dodajanjem malo sirila. Med proizvodnjo se sirnina obvezno predhodno odceja na platnu. Sirnina se nato da v prisekane kalupe opredeljene velikosti in se v kalupu vsaj enkrat obrne. Zorenje traja najmanj 10 dni pri nadzorovani temperaturi in vlažnosti. Faza v zaprtem prostoru za proizvodnjo dvakrat zorjenega sira („repassé“) dopolnjuje minimalno trajanje zorenja.

5.2   Posebnosti proizvoda

„Crottin de Chavignol“/„Chavignol“ je majhen sir iz surovega polnomastnega kozjega mleka v obliki ploščatega valja, ki je v srednjem delu nekoliko izbočen. Ima nežno skorjo z belo ali modro plesnijo ali je brez nje.

Dvakrat zorjen sir („repassé“) je prekrit z modro plesnijo rodu Penicillium in ima mehko testo.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Uporaba prisekanega kalupa opredeljene velikosti daje siru „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ značilno obliko, ki jo še poudarja obračanje v kalupu sredi faze odcejanja. Oblika sira „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ je poleg tega povezana s postopkom proizvodnje, ki zahteva predhodno odcejanje sirnine.

Faza predhodnega odcejanja, ki daje mlademu siru pričakovano stopnjo vlažnosti pri odstranjevanju iz kalupov, in oblika (razmerje med težo in prostornino) usmerjata floro pri zorenju, ki siru „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ zagotavlja njegove značilnosti. Oblika je povezana tudi z uporabo kalupa, katerega lokalni izvor je dokazan.

Za sir „Crottin de Chavignol„/“Chavignol“ je značilen tudi raznolik videz (nežna skorja z belo ali modro plesnijo ali brez nje, tudi kostanjeve barve z modro plesnijo pri dvakrat zorjenem siru („repassé“)).

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

https://www.inao.gouv.fr/fichier/CDCChavignol.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(4)  Glej opombo 3.

---