14.3.2014

Uradni list Evropske unije

C 75/1

Menjalni tečaji eura (1)

13. marca 2014

2014/C 75/01

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3942
JPY	japonski jen	143,30
DKK	danska krona	7,4635
GBP	funt šterling	0,83545
SEK	švedska krona	8,8495
CHF	švicarski frank	1,2160
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,2575
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,355
HUF	madžarski forint	311,70
LTL	litovski litas	3,4528
PLN	poljski zlot	4,2231
RON	romunski leu	4,5059
TRY	turška lira	3,1030
AUD	avstralski dolar	1,5372
CAD	kanadski dolar	1,5428
HKD	hongkonški dolar	10,8260
NZD	novozelandski dolar	1,6238
SGD	singapurski dolar	1,7627
KRW	južnokorejski won	1 488,44
ZAR	južnoafriški rand	14,9577
CNY	kitajski juan	8,5566
HRK	hrvaška kuna	7,6595
IDR	indonezijska rupija	15 887,41
MYR	malezijski ringit	4,5646
PHP	filipinski peso	62,099
RUB	ruski rubelj	50,8100
THB	tajski bat	45,061
BRL	brazilski real	3,2680
MXN	mehiški peso	18,3895
INR	indijska rupija	85,2972

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

14.3.2014

Uradni list Evropske unije

C 75/3

UPRAVNA KOMISIJA ZA KOORDINACIJO SISTEMOV SOCIALNE VARNOSTI

2014/C 75/03

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2011

(Za Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico uporabljati za leto 2011)

V povprečnih letnih stroških ni upoštevano 20-odstotno znižanje iz členov 94(2) in (95)2 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 (1).

Povprečni mesečni neto stroški so bili znižani za 20 %.

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 2011, kakor je določeno v členu 19(2) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (2), bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Člen 94

Letni

Mesečni neto

Belgija

1 852,35 EUR

123,49 EUR

Bolgarija (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, mlajši od 65 let

295,23 BGN

19,68 BGN

Bolgarija (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, stari 65 let in več

557,55 BGN

37,17 BGN

Grčija

1 449,27 EUR

96,62 EUR

Francija

2 441,38 EUR

162,76 EUR

Ciper

877,17 EUR

58,48 EUR

Luksemburg

2 761,52 EUR

184,10 EUR

Nizozemska (na prebivalca)

—	družinski člani delavca, ne glede na starost

2 213,77 EUR

147,58 EUR

Poljska (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, mlajši od 65 let

1 235,12 PLN

82,34 PLN

Poljska (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, stari 65 let in več

3 891,58 PLN

259,44 PLN

Slovenija (na prebivalca – na družinskega člana delavca)

735,77 EUR

49,05 EUR

Združeno kraljestvo

2 147,56 GBP

143,17 GBP

II. Uporaba člena 95 Uredbe (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2011, v skladu s členom 28 in členom 28a Uredbe (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov (od leta 2002 samo na prebivalca):

Člen 95

Letni

Mesečni neto

Belgija

5 706,22 EUR

380,41 EUR

Bolgarija

—	upokojenci, mlajši od 65 let

—	družinski člani upokojencev, mlajši od 65 let

295,23 BGN

19,68 BGN

Bolgarija

—	upokojenci, stari 65 let in več

—	družinski člani upokojencev, stari 65 let in več

557,55 BGN

37,17 BGN

Grčija

2 839,91 EUR

189,33 EUR

Francija

5 645,06 EUR

376,34 EUR

Ciper

1 165,67 EUR

77,71 EUR

Luksemburg

9 724,46 EUR

648,30 EUR

Nizozemska

—	upokojenci, mlajši od 65 let

—	družinski člani upokojencev, mlajši od 65 let

2 213,77 EUR

147,58 EUR

Nizozemska

—	upokojenci, stari 65 let in več

—	družinski člani upokojencev, stari 65 let in več

10 366,68 EUR

691,11 EUR

Poljska

—	upokojenci, mlajši od 65 let

—	družinski člani upokojencev, mlajši od 65 let

1 235,12 PLN

82,34 PLN

Poljska

—	upokojenci, stari 65 let in več

—	družinski člani upokojencev, stari 65 let in več

PLN 3 891,58

259,44 PLN

Slovenija

1 879,07 EUR

125,27 EUR

Združeno kraljestvo

4 065,74 GBP

271,05 GBP

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2011

(Uporabljati za države članice EU za leto 2011)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 (3)

Za države članice EU bodo zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2011 družinskim članom, ki ne prebivajo stalno v isti državi članici kot zavarovana oseba, kot je določeno v členu 17 Uredbe (ES) št. 883/2004, določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Člen 94

Letni

Mesečni neto

X = 0,20

Združeno kraljestvo

2 147,56 GBP

143,17 GBP

II. Uporaba člena 95 Uredbe (EGS) št. 574/72 (4)

Za države članice EU bodo zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2011, v skladu s členi 24(1), 25 in 26 Uredbe (ES) št. 883/2004, določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov (od leta 2002 samo na prebivalca):

Člen 95

Letni

Mesečni neto

X = 0,20

Mesečni neto

X = 0,15 (5)

Združeno kraljestvo

4 065,74 GBP

271,05 GBP

287,99 GBP

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2012

(Za Švico uporabljati za obdobje med 1. januarjem 2012 in 31. marcem 2012)

(Za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško uporabljati za obdobje med 1. januarjem 2012 in 31. majem 2012)

V povprečnih letnih stroških ni upoštevano 20-odstotno znižanje iz členov 94(2) in (95)2 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72.

Povprečni mesečni neto stroški so bili znižani za 20 %.

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene družinskim članom v letu 2012 (6), kakor je določeno v členu 19(2) Uredbe (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Člen 94

Letni

Mesečni neto

Češka (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, mlajši od 65 let

15 801,12 CZK

1 053,41 CZK

Češka (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, stari 65 let in več

48 453,08 CZK

3 230,21 CZK

Nemčija (na prebivalca – na družinskega člana delavca)

1 396,91 EUR

93,13 EUR

Estonija (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, mlajši od 63 let

433,47 EUR

28,90 EUR

Estonija (na prebivalca)

—	družinski člani delavcev, stari 63 let in več

1 082,08 EUR

72,14 EUR

Španija

1 163,28 EUR

77,55 EUR

Italija

2 534,21 EUR

168,95 EUR

Lihtenštajn

4 284,33 CHF

285,62 CHF

Švica

2 804,70 CHF

186,98 CHF

II. Uporaba člena 95 Uredbe (EGS) št. 574/72

Zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2012 (7), v skladu s členom 28 in členom 28a Uredbe (EGS) št. 1408/71, bodo določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov (od leta 2002 samo na prebivalca):

Člen 95

Letni

Mesečni neto

Češka

—	upokojenci, mlajši od 65 let

—	družinski člani upokojencev, mlajši od 65 let

15 801,12 CZK

1 053,41 CZK

Češka

—	upokojenci, stari 65 let in več

—	družinski člani upokojencev, stari 65 let in več

48 453,08 CZK

3 230,21 CZK

Nemčija

5 503,77 EUR

366,92 EUR

Estonija

—	upokojenci, mlajši od 63 let

—	družinski člani upokojencev, mlajši od 63 let

433,47 EUR

28,90 EUR

Estonija

—	upokojenci, stari 63 let in več

—	družinski člani upokojencev, stari 63 let in več

1 082,08 EUR

72,14 EUR

Španija

3 706 EUR

247,07 EUR

Italija

2 947,70 EUR

196,51 EUR

Lihtenštajn

9 176,29 CHF

611,75 CHF

Švica

7 255,98 CHF

483,73 CHF

POVPREČNI STROŠKI STORITEV – 2012

(Uporabljati za države članice EU za leto 2012)

(Za Švico uporabljati za obdobje med 1. aprilom 2012 in 31. decembrom 2012)

(Za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško uporabljati za obdobje med 1. junijem 2012 in 31. decembrom 2012)

I. Uporaba člena 94 Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 (8)

Za države članice EU bodo zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2012 (9) družinskim članom, ki ne prebivajo stalno v isti državi članici kot zavarovana oseba, kot je določeno v členu 17 Uredbe (ES) št. 883/2004, določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov:

Člen 94

Letni

Mesečni neto

X = 0,20

Španija

1 163,28 EUR

77,55 EUR

Italija

2 534,21 EUR

168,95 EUR

II. Uporaba člena 95 Uredbe (EGS) št. 574/72 (10)

Za države članice EU bodo zneski, ki se povrnejo za storitve, zagotovljene v letu 2012 (11), v skladu s členi 24(1), 25 in 26 Uredbe (ES) št. 883/2004, določeni na podlagi naslednjih povprečnih stroškov (od leta 2002 samo na prebivalca):

Člen 95

Letni

Mesečni neto

X = 0,20

Mesečni neto

X = 0,15 (12)

Španija

3 706 EUR

247,07 EUR

262,51 EUR

Italija

2 947,70 EUR

196,51 EUR

208,80 EUR

(1) UL L 74, 27.3.1972, str. 1.

(2) UL L 149, 5.7.1971, str. 2.

(3) V skladu s členom 64(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 lahko države članice za izračun pavšalnega zneska do 1. maja 2015 še naprej uporabljajo člena 94 in 95 Uredbe (EGS) št. 574/72.

(4) Isto.

(5) V skladu s členom 64(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 je znižanje, ki se uporabi pri mesečnem pavšalnem znesku, 15 % (x = 0,15) za upokojence in njihove družinske člane, če pristojne države članice ni na seznamu iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 883/2004.

(6) Za Švico se ta znesek uporablja za storitve, zagotovljene med 1. januarjem 2012 in 31. marcem 2012. Za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško se ta znesek uporablja za storitve, zagotovljene med 1. januarjem 2012 in 31. majem 2012.

(7) Isto.

(8) V skladu s členom 64(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 lahko države članice za izračun pavšalnega zneska do 1. maja 2015 še naprej uporabljajo člena 94 in 95 Uredbe (EGS) št. 574/72.

(9) Za Švico se ta znesek uporablja za storitve, zagotovljene med 1. aprilom 2012 in 31. decembrom 2012. Za Islandijo, Lihtenštajn in Norveško se ta znesek uporablja za storitve, zagotovljene med 1. junijem 2012 in 31. decembrom 2012.

(10) Isto.

(11) Isto.

(12) V skladu s členom 64(7) Uredbe (ES) št. 987/2009 je znižanje, ki se uporabi pri mesečnem pavšalnem znesku, 15 % (x = 0,15) za upokojence in njihove družinske člane, če pristojne države članice ni na seznamu iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 883/2004.

14.3.2014

Uradni list Evropske unije

C 75/9

Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2014/C 75/05

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo za spremembo.

VLOGA ZA SPREMEMBO

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2)

VLOGA ZA SPREMEMBO V SKLADU S ČLENOM 9

„ГОРНООРЯХОВСКИ СУДЖУК“ (GORNOORYAHOVSKI SUDZHUK)

ES št.: BG-PGI-0105-01108-15.04.2013

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

—		ime proizvoda
—	☒	opis proizvoda
—		geografsko območje
—		dokazilo o poreklu
—	☒	metoda pridobivanja
—		povezanost
—	☒	označevanje
—		nacionalne zahteve
—		drugo (navedite)

2. Vrsta spremembe

—	☒	sprememba enotnega dokumenta ali povzetka
—		sprememba specifikacije registriranega ZOP ali ZGO, za katerega enotni dokument in povzetek nista bila objavljena
—		sprememba specifikacije, pri kateri objavljenega enotnega dokumenta ni treba spremeniti (člen 9(3) Uredbe (ES) št. 510/2006)
—		začasna sprememba specifikacije zaradi obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov, ki so jih uvedli javni organi (člen 9(4) Uredbe (ES) št. 510/2006)

3. Spremembe

3.1 Opis proizvoda

V točki 3.3 enotnega dokumenta („Surovine“) se opis „Sveža govedina iz zdravih, dobro krmljenih živali, ki so bile ob zakolu stare 18 mesecev“ spremeni: poreklo se razširi na govedo, ki je bilo ob zakolu staro več kot 12 mesecev, druge lastnosti, ki temeljijo na domnevi (iz zdravih, dobro krmljenih živali), pa se črtajo.

Sprememba je potrebna zaradi načina, na katerega gospodarski subjekti tržijo surovine (goveje meso brez kosti), ki jih uporabljajo, v skladu s spremembami pogojev o identifikaciji, uvrščanju in uporabi prodajnih oznak za meso odraslega goveda.

Člen 113b Uredbe (ES) št. 1234/2007 (kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 361/2008 z dne 14. aprila 2008) je spremenil pravila za identifikacijo mesa, pridobljenega iz goveda, glede na starost ob zakolu: določa obveznost uporabe različnih prodajnih oznak za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev in za meso, pridobljeno iz goveda, starega več kot 12 mesecev.

Člen 6(7) Uredbe Komisije (ES) št. 1249/2008 z dne 10. decembra 2008 od proizvajalcev govejega mesa odraslega goveda ne zahteva, da z oznako, ki vsebuje kategorijo, razred mesnatosti in zamaščenosti, identificirajo trupe, iz katerih pridobijo trženo meso brez kosti.

Izraz „iz dobro krmljenih živali“ je definiran v točki 2 dela IV priloge III k Uredbi (ES) št. 1234/2007: „odraslo govedo“ pomeni „govedo, katerih živa masa znaša več kakor 300 kilogramov“. Dejstvo, da gre za meso „iz zdravih živali“, zagotavlja oznaka iz člena 5 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, ki se uporablja na surovini in je navedena v informacijah iz izvornega gospodarstva.

V skladu z navedeno zakonodajo proizvajalci govejega mesa brez kosti na oznake in v spremno dokumentacijo zapišejo samo prodajno oznako „goveje meso“ brez identifikacije in razreda trupov skupine živali, iz katere je meso prišlo, in brez navedbe starosti živali pri zakolu. Zato so surovine, uporabljene za proizvodnjo klobase „Gornooryahovski Sudzhuk“, opredeljene kot „sveža govedina“, kar pomeni, da so pridobljene iz goveda zdravih, dobro krmljenih živali, ki so bile ob zakolu stare več kot 12 mesecev.

Uporaba mesa, pridobljenega iz odraslega goveda, ki je ob zakolu staro med 12 in 18 mesecev, ne vpliva na posebnosti proizvoda in ne spreminja njegovih organoleptičnih in fizikalno-kemijskih lastnosti, ker se homogenost in kakovost nadeva zagotovita z izbiro mesa ter z odstranitvijo kit in maščobe; posebnosti končnega proizvoda, zlasti njegova barva, čvrstost, struktura in okus izhajajo iz značilne metode priprave (zorenje pri visoki temperaturi in sušenje v razmerah, ki omogočajo razvoj mikroflore, značilne za geografsko okolje).

3.2 Metoda pridobivanja

Točka 3.5 enotnega dokumenta o posebnih proizvodnih postopkih. V odstavku o pripravi surovin se v stavku „Meso se nareže na kose, od katerih vsak tehta 100–150 g.“ črta zahteva glede teže, ker ta parameter vpliva le na čas tajanja; določajo jo tehnične lastnosti obrata in ne vpliva na kakovostne lastnosti končnega proizvoda.

Med drugim je določeno, da je sekljalnik, ki se uporablja za mletje mesa, opremljen z rešetko (v obliki ledvice in druge oblike), ki omogoča proizvodnjo kosov v velikosti približno 4 mm.

V odstavku o polnjenju in oblikovanju klobas v stavkih „Črevo se pod pritiskom napolni z nadevom. Takoj po polnjenju se črevo vsakih 45 cm zvije vzdolž osi.“ se črta zahteva po določeni dolžini klobas pri zvijanju pred rezanjem, ker se ta dolžina nato med oblikovanjem večkrat spremeni, zato je začetno merjenje brez smisla. Zvijanje, rezanje in oblikovanje, med katerim se konca trdno prevežeta in združita z vrvico ter se odstrani odvečni nadev na odrezanih koncih, so postopki, ki se opravijo ročno. Vsaka klobasa se glede na dolžino črevesa razlikuje za ± 2 сm. Tudi če je navedeno, da so klobase zvite „približno vsakih 45 cm“, se zahteva glede velikosti končnega proizvoda po sušenju iz točke 3.2 (dolga je 35–40 cm) ne spremeni.

3.3 Načini pakiranja in označevanja

Besedilo iz točke 3.7 enotnega dokumenta se spremeni – posebna pravila za označevanje

Besedilo „Vsak proizvod je označen takole: besede „,zaščitena geografska označba – Gornooryahovski sudzhuk“ so na nalepki natisnjene z največjimi črkami sledijo pa ime, naslov in osebni logotip proizvajalca, identifikacijska številka izdelka in znak ZGO.“ se spremeni:

—	doda se izraz „ali embalaža“, zato se stavek glasi: „Vsak proizvod ali embalaža je označena takole (…)“ – nalepka na pakiranih proizvodih se nahaja neposredno na embalaži, da so podatki z nalepke združeni v istem vidnem polju,

—	izraz „identifikacijska številka“ se nadomesti s „serijska številka“ zaradi večje natančnosti besedila,

—	obveznost navajanja „osebnega logotipa“ proizvajalca se črta, da se zagotovi prostor za vpis obveznih podatkov.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3)

„ГОРНООРЯХОВСКИ СУДЖУК“ (GORNOORYAHOVSKI SUDZHUK)

ES št.: BG-PGI-0105-01108-15.04.2013

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime

„Горнооряховски суджук” (Gornooryahovski Sudzhuk)

2. Država članica ali tretja država

Bolgarija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Gornooryahovski sudzhuk je stisnjena, trajna, surova, sušena klobasa, izdelana iz naravnega črevesa, polnjenega s strojno mletim govejim mesom. Namenjena je neposredni uporabi.

Na zunanji strani ima čisto, gladko membrano, brez poškodb, nepravilnosti ali neprimernih hrapavih površin. Membrana se trdno drži nadeva, je brez maščobnega kondenzata in pod seboj nima nobenih vdolbin. Površina je enakomerno pokrita s suho, belo, prašnato klobasno plesnijo, ki ne prodre v notranjost. Klobasa je valjasta, sploščena in zvita v obliko podkve. Njena konca sta zavezana in združena z vrvico. Dolga je 35–40 cm, njen premer pa znaša do 40 mm. Je trdna, prožna in enako čvrsta na koncu in v sredini. Ima elipsast prerez z enakomerno, drobnozrnato strukturo na površini. Mesni nadev nima lukenj, kit ali vezivnega tkiva. Nadev je marmornat, njegova barva pa sega od rdeče do temno rjave, kot je značilno za goveje meso. Maščoba je bele barve. V notranjosti prereza ni temno obarvanega obrobnega obroča ali sivega razbarvanja. Okus je značilen, prijeten, pikanten, rahlo slan in brez kakršnega koli tujega priokusa. Aroma je značilna, z živahnimi toni, ki odražajo posebno mešanico začimb (črnega popra, kumine in šetraja). Fizikalne in kemične lastnosti: vsebnost vode ne presega 45 % skupne mase; vsebnost maščobe v suhi snovi ne presega 65 %; kuhinjska sol ne presega 4,5 % skupne mase, nitriti ne presegajo 50 mg na kg, pH ≤ 6 in ≥ 5,1 in aW ≤ 0,88.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode)

Sveža govedina.

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Ni posebnih zahtev za kakovost krme ali omejitev glede izvora krme.

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Klobase Gornooryahovski sudzhuk proizvajajo v razmerah, ki so značilne za območje Gorne Oryahovitse, ter z uporabo tradicionalnih znanj in spretnosti lokalnega prebivalstva. Koraki izdelave, ki mora potekati na območju Gorne Oryahovitse, so:

pri primarni obdelavi glavne surovine, tj. mesa, za izdelavo klobas Gornooryahovski sudzhuk temperatura ne sme presegati 5 °C. Meso se nareže na kose. Ti se potem strojno zmeljejo skozi rešetko velikosti 4 mm, hkrati pa se odstranijo kite in maščoba, da se v proizvodu ne preseže vrednost 10 % veznega tkiva.

Polnjenje in oblikovanje klobase: naravno črevo se splakne pod tekočo vodo, da se odstrani sol. Potem se namaka v vodi, dokler se mu ne povrne elastičnost. Črevo se pod pritiskom napolni z nadevom. Takoj po polnjenju se črevo približno vsakih 45 cm zvije vzdolž osi. Potem se pri vsakem zavoju odreže z nožem. Tako odrezani kosi se ročno oblikujejo: konca se trdno prevežeta in združita z vrvico. Odvečni nadev na odrezanih koncih se odstrani. Klobase se druga za drugo obesijo za vrvične zanke na lesene drogove, razporejene na vozičkih.

Zorenje: zorenje poteka v sušilnih prostorih, kjer klobase visijo z lesenih drogov, razporejenih na stojalih, pri 22–25 °C in od 100- do 85-odstotni vlažnosti zraka približno 48 ur in ob neprekinjenem zračenju, dokler se mesni nadev ne strdi in postane rdeč.

Sušenje: sušenje poteka v sušilnih prostorih, kjer klobase visijo z lesenih drogov, razporejenih na stojalih, pri 15–18 °C in od 85- do 70-odstotni vlažnosti zraka, od 10 do 20 dni ob neprekinjenem zračenju. Klobase se enkrat ali dvakrat stisnejo s kovinskimi stiskalnicami, nameščenimi na lesenih deskah. Med sušenjem na površini klobas nastane enakomeren sloj plemenite bele klobasne plesni, ki se naravno razvija v prostoru.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

Klobase Gornooryahovski sudzhuk se tržijo v enem kosu, nepakirane ali v posameznih vakuumskih pakiranjih.

3.7 Posebna pravila za označevanje

Vsak proizvod ali embalaža je označena takole: zaščitena geografska označba „Горнооряховски суджук (Gornooryahovski sudzhuk)“ je na nalepki natisnjena z velikimi črkami, sledijo pa ime in naslov proizvajalca, serijska številka proizvoda in znak ZGO.

4. Kratka opredelitev geografskega območja

Geografska lokacija, kjer proizvajajo klobase Gornooryahovski sudzhuk, je upravno opredeljena: mesto Gorna Oryahovitsa.

5. Povezanost z geografskim območjem

5.1 Posebnosti geografskega območja

Geografska lokacija je nižinsko gričevnato območje na 199 m nadmorske višine. To je območje z zmernim celinskim podnebjem, 71-odstotno povprečno vlažnostjo zraka in povprečno letno temperaturo + 11,5 °C. Povprečna hitrost vetra je 2,2 m/s, prevladujeta pa severovzhodni in severozahodni veter. Te podnebne razmere so ugodne za značilno kombinacijo vrst plesni Penicillinum in Aspergillus v značilnih razmerjih. Ta kombinacija plesni prekrije membrano klobas Gornooryahovski sudzhuk kot suh, bel, prašnat ovoj.

5.2 Posebnosti proizvoda

Posebne organoleptične lastnosti proizvoda (okus, aroma, barva in čvrstost) so rezultat kakovosti uporabljenega mesa, izkušenj lokalnega prebivalstva in značilne metode priprave (zorenje pri visoki temperaturi in sušenje v razmerah, ki omogočajo razvoj mikroflore, značilne za geografsko okolje), ki se že leta prenašajo z ene generacije na drugo.

Klobase Gornooryahovski sudzhuk se proizvajajo le iz svežega govejega mesa, ki ima pred razgradnjo visoko vsebnost glikogena, zaradi česar so klobase sočne, značilnega okusa in rdečerjave barve. Meso je izbrano in obdelano tako, da vsebuje 10 % veznega tkiva in do 30 % maščob, kar končnemu proizvodu zagotovi značilno blago strukturo in specifično drobnozrnato površino prereza.

Pikanten okus klobas Gornooryahovski sudzhuk je posledica tradicionalne mešanice črnega popra, kumine in šetraja na podlagi recepta, ki že stoletja ostaja nespremenjen.

Praktična znanja in spretnosti izkušenih proizvajalcev so posebej pomembna, da se zagotovijo dober zunanji videz proizvoda, značilna oblika podkve in čvrstost. Elastičnost črevesa glede na njegovo stopnjo nabreklosti in povečanje obsega ugotavlja izkušen tehnik. Po polnjenju se klobase oblikujejo tako, da se črevo zavrti z roko, nadev pa utrdi z zategnitvijo vrvice.

Proces zorenja je posebej pomemben, da se klobasam zagotovijo njihove značilnosti. Z zorenjem njihov nadev postane bolj mehak in sočen, klobase pa dobijo značilno čvrstost, okus in barvo. Dodani soliter se pod vplivom denitrifikacijskih mikroorganizmov, ki se naravno razmnožujejo v proizvodnih razmerah, značilnih za regijo (temperatura od 22 do 25 °C), posledično spremeni v nitrite, nitritno kislino in dušikov oksid, zaradi anaerobnega razkroja glikogena pod vplivom mesnih encimov pa nastane akumulirana mlečna kislina. Ogljikov oksid reagira z mioglobinom iz mišičnega tkiva in hemoglobinom iz krvi ter tako tvori nitrozomioglobin in nitrozohemoglobin, ki dajeta zrelemu mesu značilno rdečo barvo. Sprememba barve proizvoda v rdečerjavo, nabreklost in učvrstitev mesnega nadeva ter značilen vonj kažejo, da je treba anaerobni proces ustaviti. Znanje in spretnost izkušenega proizvajalca sta bistvena za oceno, kdaj je treba proces ustaviti, da bi preprečili nastajanje snovi, zaradi katerih klobase ne bi bile primerne za uživanje. V preteklosti so avtentično metodo zorenja izvajali tako, da so klobase zložili na kup in jih pokrili z odejami, kar je povečalo njihovo temperaturo. Zaradi posodobitve tehnologije se enak učinek, ki je posledica fizikalnih in kemičnih sprememb v proizvodu, doseže s segrevanjem zraka in zagotovitvijo neprekinjenega zračenja, da bi vlažnost zraka v prostoru zmanjšali na 85 %.

V relativno stabilnih razmerah sušenja v prostoru (pri temperaturi od 15 do 18 °C in približno 75-odstotni vlažnosti zraka) se razvije plemenita plesen, ki je značilna za regijo in preprečuje žaltavost maščob in nastanek sivega obroča. Prispeva k enakomernemu sušenju proizvoda in poudarja aromo začimb. Znanje in spretnost izkušenih proizvajalcev sta še posebej pomembna pri stiskanju posameznih klobas. Stiskalnico morajo zategovati postopoma, pritisk pa enakomerno porazdeliti, da preprečijo pokanje in hkrati zagotovijo značilno podkvasto obliko, elipsast prerez in enako debelino klobas. Nanje se med stiskanjem z lesenih desk naseli plesen. Spore se po prostoru razpršijo z blagimi zračnimi tokovi in njihovi miceliji enakomerno prekrijejo celotno površino klobas. Značilne podnebne razmere na območju proizvodnje (suhi, mrzli vetrovi in blagi zračni tokovi) v obdobju od septembra do maja ter značilna mikroflora so osnovni pogoj za vzpostavitev primernih razmer sušenja pri proizvodnji klobas Gornooryahovski sudzhuk. V preteklosti so klobase razporedili na dolge lesene drogove, ki so viseli pod kapnimi robovi streh na severni strani delavnic. Danes se enake podnebne razmere dosegajo vse leto s prezračevalnimi sistemi, ki zagotavljajo in ohranjajo konstantno temperaturo in vlažnost zraka.

Prostori za zorenje in sušenje so opremljeni z napravo, ki beleži temperaturo in vlažnost zraka, kar omogoča stalen nadzor nad proizvodnimi razmerami, da bi lahko dosegli vsebnost vode, ki je 45 % skupne mase.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Pojav in poznejša rast proizvodnje klobas Gornooryahovski sudzhuk sta bila posledica relativno konstantnih podnebnih razmer in blagih zračnih tokov na območju Gorne Oryahovitse ter razmnoževanja specifične kombinacije plemenitih plesni (Penicillinuma in Aspergillusa) po površini klobas, kar je lokalne prebivalce, ki so bili dovolj podjetni, pripeljalo do tega, da so meso konzervirali s soljenjem in zorenjem pri visokih temperaturah ter poznejšim sušenjem.

Recept se je v mnogih družinah prenašal iz generacije v generacijo in proizvodnja klobas je bila njihov glavni vir dohodka. Za opravljanje te obrti so morali proizvajalci pridobiti mojstrsko spričevalo in posebno dovoljenje.

Ta vloga za ZGO temelji predvsem na slovesu klobas Gornooryahovski sudzhuk, ki izhaja še iz časov bolgarskega narodnega preporoda (iz začetka 18. stoletja), in posebnih razmerah, v katerih se te klobase izdeluje.

V Gorni Oryahovitsi so bile že od nekdaj razvite številne obrti, povezane s proizvodnjo mesnih izdelkov: proizvodnja mesa, mesarstvo, proizvodnja sudžuka, sušenje mesa itd. Že v 19. stoletju so oblasti, ki so se zavedale koristi, podprle lokalne trgovce in obrtnike. Tako se je mesto z oblikovanjem mestnih tržnic postopoma uveljavilo kot eno največjih trgovskih središč v takratnem turškem imperiju. Leta 1538 je Sulejman I. Veličastni izdal odlok, po katerem so bili Rustemu Paši dodeljeni zemljišča in davki od proizvodnje sudžuka v mestu Rahoviche-I Gebr (danes Gorni Oryahovitsi).

Leta 1861 so klobase sudžuk, ki jih je proizvedel proizvajalec in trgovec iz Gorne Oryahovitse Mihail Nikolov, prejele medaljo na mednarodnem sejmu v Italiji. Med obdobjem bolgarskega narodnega preporoda so klobase, proizvedene v Gorni Oryahovitsi, imenovali „Sara“ in „Smarlama“. Po osvoboditvi so zaslovele pod imenom „Gornooryahovski sudzhuk“ in „suha goveja klobasa“. Avstroogrski narodopisec Felix Phillipp Kanitz je v svojem delu „Podonavska Bolgarija in Balkan“ (1882) opisal običaje ljudi iz Gorne Oryahovitse v zvezi s proizvodnjo mesa in sudžuka. Prvi oglas za proizvodnjo sudžuka je leta 1911 v Bolgarskem almanahu objavila družina Nedev iz Gorne Oryahovitse. Trgovanje s klobasami sudžuk na lokalnem trgu, ki je bilo dobro razvito, je bil eden od razlogov za organizacijo prvega mednarodnega vzorčnega sejma v Gorni Oryahovitsi (ki so ga organizirali od leta 1922 do 1932). Leta 1931 so bili izdani „predpisi notranjega trga Gorne Oryahovitse“. V skladu z njimi je bil državni nadzor nad prodajo sudžuka prenesen na lokalne proizvajalce. Po letu 1940 so se klobase sudžuk zaradi izjemnega in značilnega okusa ter visoke kakovosti uveljavile na bolgarskem trgu in oglaševale pod imenom „Gornooryahovski sudzhuk“.

Lokacija obratov za proizvodnjo sudžuka je izredno pomembna pri zagotavljanju ustreznih razmer za zorenje in sušenje. Zato je bil proces razvoja pri iskanju lokacij z ugodnimi podnebnimi razmerami okoli Gorne Oryahovitse dolgotrajen. Medtem ko so na začetku, v 19. stoletju, klobase Gornooryahovski sudzhuk proizvajali v posebnih delavnicah blizu „Sar marketa“ v jugozahodnem delu Gorne Oryahovitse, so v zadnjem desetletju 19. stoletja in na začetku 20. stoletja delavnice za proizvodnjo sudžuka postopoma selili proti vzhodnemu obrobju mesta. Glavni razlog za to so bili ugodni zračni tokovi, ki so jih odkrili proizvajalci sudžuka, kar se je izkazalo za najpomembnejši dejavnik pri sušenju klobas Gornooryahovski sudzhuk in nastanku značilne plesni, ki prekriva klobase.

Zaradi velikega povpraševanja in ponudbe ter slovesa sudžuka so oblasti izdale posebna pravila za njihovo proizvodnjo, ki so bila objavljena v Tehničnem priročniku iz leta 1975, posebna tehnična navodila za njihovo proizvodnjo in posebne sanitarne zahteve za klobase sudžuk, namenjene javni prodaji, ki so bile objavljene v Priročniku o veterinarskem in sanitarnem poročanju iz leta 1983.

Informacije o dolgi zgodovini klobas Gornooryahovski sudzhuk, ki sega v 19. stoletje, so predvsem ustno prenašali tisti, ki so bili neposredno ali posredno vpleteni v njihovo proizvodnjo, trženje in uživanje. Dober glas klobas Gornooryahovski sudzhuk je spodbudil mnoge avtorje in raziskovalce, da so pisali o njih. Pionirsko delo na tem področju sta opravila znana lokalna raziskovalca, zgodovinarja in publicista Tsani Ginchev in Zvezdelin Tsonev. Leta 2003 je Elza Garabedyan izdala knjigo Gornooryahovski sudzhuk, v kateri piše o zgodovini proizvodnje klobase Gornooryahovski sudzhuk in predstavlja avtentično dokumentarno gradivo, ki se je do danes ohranilo v dveh javnih ustanovah, Državnem arhivu (DA) v Velikem Tarnovem in Zgodovinskem muzeju v Gorni Oryahovitsi.

Leta 2001 so klobase Gornooryahovski sudzhuk, ki jih je proizvedla družba Rodopa 96 EOOD iz Gorne Oryahovitse, prejele zlato medaljo na spomladanskem mednarodnem sejmu v Plovdivu. Leta 2007 je mestni svet Gorne Oryahovitse obudil staro tradicijo sejma klobas Gornooryahovski sudzhuk, ki sovpada z vsakoletnim mestnim praznikom.

V Gorni Oryahovitsi so Gornooryahovski sudzhuk tradicionalno uporabljali kot darilo in specialiteto, s katero so pogostili goste, zaradi česar so te klobase postale značilne za mesto, po katerem so dobile ime. Zaradi edinstvenega recepta, tipičnih proizvodnih razmer, značilne plesni ter znanja in spretnosti lokalnih proizvajalcev so postale standard in jamstvo visoke kakovosti. Sčasoma so se klobase Gornooryahovski sudzhuk uveljavile kot najbolj priljubljeno živilo na bolgarskih mizah ob pogostitvah. Proizvodnja klobas Gornooryahovski sudzhuk je zaradi velikega števila uporabnikov in visoke prodajne cene za Gorno Oryahovitso gospodarsko zelo pomembna.

Sklic na objavo specifikacije

(člen 5(7), Uredbe (ES) št. 510/2006 (4))

http://www.mzh.government.bg/MZH/bg/ShortLinks/ZashiteniNaimenovania/Gornoorahowskisudjuk/Zaqvlenie.aspx

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3) Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(4) Prim. opombo 3.

14.3.2014

Uradni list Evropske unije

C 75/16

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2014/C 75/06

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek

ZAHTEVEK ZA REGISTRACIJO ZAJAMČENE TRADICIONALNE POSEBNOSTI (ZTP)

UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006

o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (2)

„КАЙСЕРОВАН ВРАТ ТРАКИЯ” (KAYSEROVAN VRAT TRAKIYA)

ES št.: BG-TSG-0007-01018-23.07.2012

1. Ime in naslov skupine vložnikov

Ime skupine ali organizacije (če je ustrezno): Sdruzhenie Traditsionni surovo-susheni mesni produkti (Združenje za tradicionalne suhomesne proizvode – STSSMP)

Naslov:

bul. Shipchenski prohod, bl. 240, vh A, ap. 6, et. 3

1111 Sofia

BULGARIA

Tel. +359 29712671

Faks +359 29733069

E-naslov: office@amb-bg.com

2. Država članica ali tretja država

Bolgarija

3. Specifikacija proizvoda

3.1 Ime za registracijo (člen 2 Uredbe (ES) št. 1216/2007)

„Кайсерован врат Тракия“ (Kayserovan vrat Trakiya)

3.2 Gre za ime

☒	ki je samo po sebi specifično,
	ki izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila.

Ime „Kayserovan vrat Trakiya“ je bilo prvič uporabljeno leta 1980 v dokumentu za standardizacijo njegove proizvodnje (industrijski standard 18-71996-80), ki sta ga oblikovala bolgarska znanstvenika Dževizov in Kiševa. Proizvod je hitro pridobival na priljubljenosti in se v Bolgariji pod navedenim imenom proizvaja že več kot 30 let. Ime je specifično samo po sebi, saj vsebuje glavne sestavine proizvoda iz točke 3.6.

3.3 Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006?

☒	Registracija s pridržanjem imena
	Registracija brez pridržanja imena

3.4 Vrsta proizvoda

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.5 Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1 (člen 3(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007)

„Kayserovan vrat Trakia“ je suhomesna specialiteta v kosu. Pripravljena je iz svinjskega vratu brez kosti. Med sušenjem se večkrat stiska in premaže z mešanico naravnih zelišč in belega vina (kayserova smes). Namenjena je za takojšnje uživanje za vse skupine potrošnikov.

Fizične lastnosti – oblika in dimenzije

—	Podolgovat sploščen valj, debel 3–4 cm.

Kemične lastnosti

—	vsebnost vode: največ 40 % skupne teže,

—	kuhinjska sol: največ 5 % skupne teže,

—	nitriti (količina ostanka v končnem proizvodu): največ 50 mg/kg,

—	pH: najmanj 5,4.

Organoleptične značilnosti

Zunanji videz in barva

—	Površino prekriva rjavordeča mešanica začimb (kayserova smes), ki je dovolj suha in ima dobro opazno skorjo.

Prerez

—	Mišično tkivo je živo rdeče barve, maščoba pa svetlo roza in debela največ 1 cm.

Konsistenca: čvrsta in elastična.

Okus in vonj: značilna, prijetna, rahlo slana, z značilno aromo uporabljenih začimb, brez tujih okusov in vonjev.

Proizvod „Kayserovan vrat Trakia“ se lahko prodaja cel, narezan na kose ali rezine, vakuumsko zapakiran, v celofanu ali embalaži z modificirano atmosfero.

3.6 Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1. (člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1216/2007)

Za proizvodnjo proizvoda „Kayserovan vrat Trakia“ so potrebne naslednje sestavine in dodatki:

Meso: svinjski vrat: 100 kg

Mešanica za soljenje za 100 kg svinjskega vratu: 3,35 kg kuhinjske soli; 40 g askorbinske kisline (E 300) (antioksidant); 100 g kalijevega nitrata (E 252) ali 85 g natrijevega nitrata (E 251); 500 g rafiniranega kristalnega sladkorja.

Mešanica kayserova smes za 100 kg svinjskega vratu:

—	4 kg rdeče paprike,

—	3 sabljastega triplata,

—	2 kg česna,

—	12 litra belega vina,

—	dvonitna vrv/preja iz konoplje.

Metoda proizvodnje

Za proizvod „Kayserovan vrat Trakia“ se uporablja svež zorjen svinjski vrat z vrednostjo pH med 5,6 in 6,2. Kosti se previdno odstranijo, da ostanejo mišične skupine nedotaknjene. Sprednji rez poteka med zatilno kostjo in prvim vratnim vretencem, zadnji pa med petim in šestim prsnim vretencem in pod petim medrebrnim prostorom. Spodaj rez poteka horizontalno in seka prvih pet reber. Izkoščeno meso se očisti krvi, oblikuje in obreže. Oblikovani svinjski vratovi se položijo v čisto posodo, primerno za soljenje. Vrat se ročno ali mehansko natre z mešanico kuhinjske soli, askorbinske kisline, kalijevega ali natrijevega nitrata in rafiniranega kristalnega sladkorja. Nasoljeni vratovi se položijo tesno skupaj v posode iz plastike ali nerjavečega jekla in zorijo v hladilnici pri temperaturi zraka med 0 in 4 °C. Po 3 do 4 dneh se kosi prerazporedijo (zamenja se položaj zgornjih in spodnjih kosov) in v enakih pogojih zorijo vsaj še 10 dni, da so enakomerno in v celoti nasoljeni. Na vsak nasoljeni kos se pritrdi zanka, nato se kosi obesijo na lesene in/ali kovinske okvire (palice), nameščene na vozičke iz nerjavečega jekla za sušenje mesa. Kosi se med seboj ne smejo dotikati. Na vozičkih ostanejo obešeni na temperaturi zraka do 12 °С največ 24 ur, da se odcedijo. Nato se namestijo v naravne ali klimatizirane komore za sušenje z možnostjo uravnavanja temperature in vlage. Sušenje poteka pri temperaturi zraka med 12 in 17 °С ter relativni vlažnosti med 70 in 85 %. Med sušenjem in zorenjem se vratovi večkrat stiskajo. Stiskanje traja med 12 in 24 ur. Prvo stiskanje se izvede, ko so vratovi „Kayserovan vrat Trakia“ na otip srednje suhi in imajo rahlo skorjo. Pred stiskanjem morajo biti razporejeni glede na debelino. Sušenje se nadaljuje, dokler meso ne postane čvrsto in elastično, vsebnost vode pa ne presega 40 % skupne mase. Po zadnjem stiskanju se kosi v skladu z receptom premažejo z mešanico kayserova smes iz začimb, vode in belega vina; mešanica se zgladi do debeline 2–3 mm. Kosi se nato obesijo in sušijo toliko časa, da se mešanica posuši in ustvari skorjo. Sabljasti triplat se predhodno previdno zmelje in 24 ur namaka v mlačni vodi.

3.7 Posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila (člen 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007)

Okus in aroma proizvoda

Skrbno izbrani in razvrščeni sveži svinjski vratovi ter mešanica začimb kayserova smes dajejo proizvodu „Kayserovan vrat Trakia“ njegov enkraten okus in aromo.

Pri proizvodnji svinjskega vratu „Kayserovan vrat Trakia“ se ne uporabljajo starter kulture in regulatorji kislosti, zaradi česar se razlikuje od proizvodov, ki se proizvajajo z inovativnimi tehnikami.

Značilna sploščena oblika

Značilna oblika je posledica večkratnega stiskanja med sušenjem.

3.8 Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila (člen 3(4) Uredbe (ES) št. 1216/2007)

„Kayserovan vrat Trakia“ je specialiteta iz surovega, sušenega in stisnjenega mesa v kosu. Je eden izmed številnih mesnih proizvodov, ki se že desetletja proizvajajo v Bolgariji, in sicer tradicionalno že več kot 30 let.

Dokument za standardizacijo o zahtevah proizvoda ON 18-71996-80 Pastrama„Plovdiv“ Pastrama „Rodopa“, „Kayserovan svinski vrat Trakia“, Nacionalen agraro-promišlen sajuz (NAPS), Sofija, 1980, vsebuje zgodovinske podatki o tehnologiji in receptu proizvoda „Kayserovan vrat Trakia“. Tehnika proizvodnje je opisana v tehničnem dokumentu št. 326 z dne 20. oktobra 1980 (Tehnologičeska instruktsija za proizvodstvo na pastarmi„Plovdiv“, „Rodopa“ i „Kayserovan svinski vrat Trakia“, Nacionalen agraro-promišlen sajuz, Sofija, 1980), ki sta ga v Plovdivu oblikovala znanstvenika Dževizov in Kiševa.

Pri tradicionalni proizvodni metodi proizvoda „Kayserovan vrat Trakia“ morajo biti med sušenjem nekateri parametri konstantni (temperatura in vlažnost). Poleg tega se z odstopanjem od člena 10(4) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta uporabljajo stiskalnice z lesenimi površinami. S tem se med sušenjem ustvarijo ugodni pogoji za naravni razvoj primerne mikroflore. S stiskanjem proizvod pridobi značilno sploščeno obliko in poseben tradicionalen okus, ki je do danes ostal nespremenjen.

3.9 Minimalne zahteve in postopek nadzora posebnih lastnosti (člen 4 Uredbe (ES) št. 1216/2007)

Med in po postopku proizvodnje svinjskega vratu „Kayserovan vrat Trakia“ se preverja naslednje:

—	skladnost uporabljenega mesa z zahtevami iz točke 3.6 specifikacije,

—	upoštevanje razmerja med mesom in mešanico za soljenje iz recepta pri odmerjanju mešanice za soljenje in soljenju mesa ter upoštevanje količin surovin in dodatkov iz recepta,

—	pravilna uporaba proizvodnih tehnik soljenja oblikovanih kosov mesa v skladu s točko 3.6,

—	nadzorovanje temperature in vlažnosti med odcejanjem in sušenjem ter vizualni pregled proizvoda,

—	upoštevanje razmerja med mesom in mešanico kayserova smes iz recepta pri odmerjanju in nanašanju mešanice na meso ter upoštevanje količin surovin in začimb iz recepta,

—	nadzor bistrosti in roka uporabnosti uporabljenega belega vina, katerega količina mora biti v skladu z receptom iz točke 3.6,

—	vizualni pregled, da se zagotovi primeren zunanji videz in barva proizvoda ter nadzoruje razvoj skorje iz mešanice kayserova smes na površini,

—	senzorična analiza končnega proizvoda, da se zagotovi primerna konsistenca, aroma in okus pri razrezu,

—	spoštovanje fizikalno-kemičnih parametrov končnega proizvoda iz točke 3.5 specifikacije z uporabo odobrenih laboratorijskih metod.

Navedeni parametri se preverjajo enkrat letno. Če so odkrite nepravilnosti na kateri koli stopnji proizvodnje, se pogostost preverjanja poveča na vsakih šest mesecev.

4. Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda

4.1 Ime in naslov

Ime:

Q Certificazioni S.r.l.

Naslov:

Villa Parigini, loc. Basciano

53035 Monteriggioni SI

ITALIA

Leonardo da Vinci 42a

4000 Plovdiv

BULGARIA

Tel./Faks

+359 32649228

Mobilni telefon:

+359 897901680

E-naslov:

office@qci.bg

 javni

☒ zasebni

4.2 Posebne naloge organov ali teles

Inšpekcijski organ iz točke 4.1 preverja skladnost z vsemi merili iz specifikacije.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2) UL L 93, 31.3.2006, str. 1. Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2014.075.slv
Uradni list Evropske unije		C 75

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 57 14. marec 2014

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2014/C 075/01	Menjalni tečaji eura	1

2014/C 075/02	Novi motivi na nacionalni strani tečajnih eurokovancev	2

2014/C 075/03	Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti	3

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2014/C 075/04	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.7151 – BNP Paribas/Certain Assets of Royal Bank of Scotland) ( 1 )	8

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2014/C 075/05	Objava vloge za spremembo v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	9

2014/C 075/06	Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(b) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	16


1 EUROCENT	2 EUROCENTA	5 EUROCENTOV	10 EUROCENTOV

20 EUROCENTOV	50 EUROCENTOV	1 EURO	2 EURA


	(1) Besedilo velja za EGP