Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.7103 – USS/Optrust/PGGM/Global Via Infraestructuras/Globalvia)

(Besedilo velja za EGP)

(2014/C 38/01)

Komisija se je 29. januarja 2014 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32014M7103. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

Menjalni tečaji eura (1)

7. februarja 2014

(2014/C 38/02)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3574
JPY	japonski jen	138,79
DKK	danska krona	7,4623
GBP	funt šterling	0,83140
SEK	švedska krona	8,8595
CHF	švicarski frank	1,2237
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,4120
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,503
HUF	madžarski forint	308,81
LTL	litovski litas	3,4528
PLN	poljski zlot	4,1875
RON	romunski leu	4,4825
TRY	turška lira	3,0162
AUD	avstralski dolar	1,5178
CAD	kanadski dolar	1,5025
HKD	hongkonški dolar	10,5532
NZD	novozelandski dolar	1,6462
SGD	singapurski dolar	1,7223
KRW	južnokorejski won	1 459,46
ZAR	južnoafriški rand	15,0675
CNY	kitajski juan	8,2310
HRK	hrvaška kuna	7,6495
IDR	indonezijska rupija	16 507,53
MYR	malezijski ringit	4,5295
PHP	filipinski peso	61,081
RUB	ruski rubelj	47,1200
THB	tajski bat	44,612
BRL	brazilski real	3,2395
MXN	mehiški peso	18,1125
INR	indijska rupija	84,7270

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleškem, francoskem in nemškem jeziku na spletni strani ENVP na naslovu http://www.edps.europa.eu)

(2014/C 38/03)

I.   Uvod

I.1   Okvir mnenja

1.

Komisija je 27. marca 2013 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona in usposabljanja (Europol) in razveljavitvi sklepov 2009/371/PNZ in 2005/681/PNZ (v nadaljnjem besedilu: predlog). Predlog je bil istega dne poslan ENVP v posvetovanje, ki ga je prejel 4. aprila 2013.

2.

ENVP je imel že pred sprejetjem predloga možnost predložiti neuradne pripombe. ENVP pozdravlja dejstvo, da so bile številne od teh pripomb upoštevane.

3.

ENVP veseli, da ga je Komisija zaprosila za mnenje in da je sklic na to mnenje vključen v preambulo predloga.

4.

ENVP je bil tudi zaprošen za mnenje o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o vzpostavitvi evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona, ki je bil sprejet hkrati s predlogom (1). Vendar pa se bo vzdržal izdajanja ločenih pripomb o tem sporočilu, ker ima le nekaj pripomb, ki so vključene v del IV tega mnenja.

I.2   Namen predloga

5.

Predlog temelji na členih 88 in 87(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter ima naslednje cilje (2): — uskladiti Europol z zahtevami Lizbonske pogodbe s sprejetjem pravnega okvira v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, — izpolniti cilje Stockholmskega programa, tako da bi Europol postal središčna točka za izmenjavo informacij med organi pregona držav članic ter da bi se vzpostavili evropski programi usposabljanja in programi izmenjave za vse ustrezne strokovnjake organov pregona, — Europolu dodeliti nove pristojnosti, tako da prevzame trenutne naloge akademije Cepol in zagotovi pravno podlago za Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti, — zagotoviti strog sistem varstva podatkov, zlasti s krepitvijo strukture nadzora, — izboljšati upravljanje Europola s stremljenjem k večji učinkovitosti in z njegovo uskladitvijo z načeli, določenimi v skupnem pristopu za decentralizirane agencije EU. ENVP poudarja, da je predlog zelo pomemben z vidika obdelave osebnih podatkov. Obdelava informacij, vključno z osebnimi podatki, je glavni razlog obstoja Europola. Pri zdajšnjem stanju razvoja v EU operativno policijsko delo ostaja v pristojnosti držav članic. Ker ima ta naloga vse pogostejšo čezmejno naravo, se na ravni EU zagotavlja podpora s predložitvijo, izmenjavo in preučitvijo informacij.

I.3   Namen mnenja

6.

To mnenje bo osredotočeno na najpomembnejše spremembe pravnega okvira za Europol z vidika varstva podatkov. Najprej bodo analizirani pravni okvir, njegov razvoj in posledice za Europol. Nato pa bodo podrobno opredeljene naslednje glavne spremembe: — nova informacijska struktura za Europol, ki pomeni združevanje različnih zbirk podatkov, in njene posledice na načelo omejitve namena, — krepitev nadzora varstva podatkov, — prenos in izmenjava osebnih podatkov in drugih informacij, s poudarkom na izmenjavi osebnih podatkov s tretjimi državami.

7.

Nato bodo v mnenju obravnavane številne posebne določbe predloga, s poudarkom na Poglavju VII tega predloga (členi 34–48) o zaščitnih ukrepih za varstvo podatkov.

V.   Sklepne ugotovitve

Splošno

167.

ENVP poudarja, da je predlog zelo pomemben z vidika obdelave osebnih podatkov. Obdelava informacij, vključno z osebnimi podatki, je glavni razlog obstoja Europola in predlog že vsebuje učinkovito varstvo podatkov. To podrobno mnenje je torej bilo sprejeto za nadaljnjo krepitev predloga.

168.

ENVP ugotavlja, da je v sedanjem Sklepu o ustanovitvi Europola določen strog sistem varstva podatkov, in meni, da se ta raven ne sme zniževati, ne glede na razprave o predlagani direktivi o varstvu podatkov. To naj se določi v uvodni izjavi.

169.

ENVP pozdravlja dejstvo, da predlog usklajuje Europol z zahtevami člena 88(2) PDEU, kar bo zagotovilo, da bodo vse zadevne institucije EU v celoti vključene v dejavnosti Europola.

170.

ENVP pozdravlja člen 48 predloga, ki določa, da se Uredba (ES) št. 45/2001, vključno z določbami o nadzoru, v celoti uporablja za osebje Europola in upravne podatke. Vseeno pa obžaluje, da se Komisija ni odločila uporabiti Uredbo (ES) št. 45/2001 za osnovne dejavnosti Europola ter omejiti predlog na dodatna posebna pravila in odstopanja, v katerih so ustrezno upoštevane posebnosti sektorja kazenskega pregona. Vendar pa ENVP ugotavlja, da je v uvodni izjavi 32 predloga izrecno navedeno, da bi bilo treba pravila o varstvu podatkov v Europolu okrepiti, opirati pa bi se morala na načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 45/2001. Ta načela so tudi pomembna referenčna točka tega mnenja.

171.

ENVP priporoča, naj se v uvodnih izjavah predloga določi, da se bo za Europol uporabljal nov okvir varstva podatkov institucij in organov EU, takoj ko bo sprejet. Poleg tega bi morala biti uporaba sistema varstva podatkov institucij in organov EU za Europol pojasnjena v instrumentu, ki bo nadomestil Uredbo (ES) št. 45/2001, kot je bilo prvič napovedano leta 2010, v okviru pregleda svežnja ukrepov za varstvo podatkov. Glavni novi elementi reforme varstva podatkov (tj. načelo odgovornosti, ocena učinka na varstvo podatkov, vgrajena zasebnost in zasebnosti s privzetimi nastavitvami ter obvestilo o kršitvi varnosti osebnih podatkov) naj se najpozneje od dneva sprejetja novega splošnega okvira uporabljajo tudi za Europol. To naj bo navedeno tudi v uvodnih izjavah.

Nova informacijska struktura Europola

172.

ENVP razume potrebo po prožnosti v povezavi s spreminjajočimi se okoliščinami in tudi z vidika vse pomembnejše vloge Europola. Sedanja informacijska arhitektura ni nujno merilo uspešnosti za prihodnost. Zakonodajalec EU po lastni presoji določi informacijsko strukturo Europola. ENVP se v vlogi svetovalca zakonodajalcu EU osredotoča na vprašanje, koliko je izbira zakonodajalcev omejena z načeli varstva podatkov.

173.

ENVP v povezavi s členom 24 predloga priporoča: — naj se v predlogu opredelijo pojmi strateške, tematske in operativne analize ter črta možnost obdelave osebnih podatkov za strateško ali tematsko analizo, razen če je navedena prepričljiva utemeljitev, — naj se v zvezi s členom 24(1)(c) jasno opredeli poseben namen za posamezni primer operativne analize in zahteva, naj se obdelujejo le pomembni osebni podatki v skladu s posebnim opredeljenim namenom, — naj se v predlog dodajo naslednji elementi: (i) vse navzkrižne operacije analitikov Europola se posebej utemeljijo; (ii) pridobivanje podatkov po posvetovanju se omeji le na nujno potrebne podatke in posebej utemeljeno; (iii) zagotovi se sledljivost vseh operacij, povezanih z navzkrižnimi zadetki, in (iv) te podatke lahko spremeni le pooblaščeno osebje, ki je bilo na začetku zadolženo za namen, za katerega so se podatki prvotno zbirali. To bi bilo v skladu s trenutno prakso v Europolu.

Krepitev nadzora varstva podatkov

174.

Člen 45 predloga priznava, da je nadzor postopkov obdelave, predviden v predlogu, naloga, ki zahteva tudi dejavno sodelovanje nacionalnih organov za varstvo podatkov (3). Sodelovanje med ENVP in nacionalnimi nadzornimi organi je bistveno za učinkovit nadzor na tem področju.

175.

ENVP pozdravlja člen 45 predloga. Ta določa, da je obdelava podatkov nacionalnih organov pod nacionalnim nadzorom, in tako izraža ključno vlogo nacionalnih nadzornih organov. Pozdravlja tudi zahtevo, da morajo nacionalni nadzorni organi ENVP obveščati o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo v zvezi z Europolom.

176.

ENVP pozdravlja: — določbe o nadzoru, ki določajo učinkovito arhitekturo nadzora obdelave podatkov. Upoštevane so pristojnosti na nacionalni ravni in ravni EU ter določen sistem za usklajevanje med vsemi vključenimi organi za varstvo podatkov, — da se v predlogu priznava vloga ENVP kot organa, ustanovljenega za nadzor vseh institucij in organov EU, — člen 47 o sodelovanju in usklajevanju z nacionalnimi nadzornimi organi, vendar predlaga, naj se pojasni, da predvideno sodelovanje vključuje dvostransko in kolektivno sodelovanje. V uvodni izjavi naj se dodatno poudari pomen sodelovanja med različnimi nadzornimi organi in navedejo primeri, kako je mogoče tako sodelovanje najbolje okrepiti.

Prenos

177.

ENVP predlaga, naj se v člen 26(1) predloga vstavi stavek, ki določa, da imajo pristojni organi držav članic dostop ter da iščejo informacije na podlagi potrebe po seznanitvi in v obsegu, potrebnem za zakonito opravljanje nalog. Člen 26(2) naj se spremeni in uskladi s členom 27(2).

178.

ENVP veseli, da je prenos v tretje države in mednarodne organizacije načeloma mogoč le na podlagi ustreznosti ali zavezujočega sporazuma, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe. Zavezujoč sporazum zagotavlja pravno varnost in polno odgovornost Europola za prenos. Zavezujoč sporazum bi moral biti vedno potreben za množične, strukturne in ponavljajoče se prenose. Vseeno pa razume, da v nekaterih primerih takega sporazuma ni mogoče zahtevati. Taki primeri bi morali biti izjemni, temeljiti bi morali na resnični potrebi in biti dovoljeni le za omejene primere, potrebni pa so strogi vsebinski in postopkovni zaščitni ukrepi.

179.

ENVP močno priporoča, naj se črta možnost Europola, da predvideva soglasje držav članic za prenos podatkov. Svetuje tudi, naj se v drugem stavku člena 29(4) doda, da mora biti soglasje dano „pred prenosom“. ENVP poleg tega priporoča, naj se v členu 29 doda odstavek, ki določa, da Europol vodi podrobno evidenco o prenosih osebnih podatkov.

180.

ENVP priporoča, naj se v predlogu doda prehodna določba v zvezi s sedanjimi sporazumi o sodelovanju, ki urejajo Europolove prenose osebnih podatkov. V tej določbi bi moral biti določen pregled teh sporazumov v razumnem roku, da se uskladijo z zahtevami predloga. Ta določba naj se vključi v vsebinske določbe predloga in vsebuje rok največ dve leti od začetka veljavnosti predloga.

181.

ENVP zaradi večje preglednosti priporoča tudi, naj se na koncu člena 31(1) doda, da Europol javno objavi seznam mednarodnih sporazumov in sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tako da ta seznam, ki se bo redno posodabljal, objavi na svoji spletni strani.

182.

Predlaga, naj se v členu 31(2) izrecno doda, da odstopanj morda ni mogoče uporabljati za pogoste, množične ali strukturne prenose, z drugimi besedami za sklope prenosov (in ne le za občasne prenose).

183.

ENVP priporoča, naj se določi poseben odstavek, namenjen prenosom z dovoljenjem ENVP. V tem odstavku, ki bi logično prišel pred odstavek o odstopanjih, bi bilo določeno, da ENVP lahko dovoli prenos sklopa prenosov, če Europol zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe v zvezi z varstvom zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, in kar zadeva uveljavljanje ustreznih pravic. Poleg tega bi bilo to dovoljenje izdano pred prenosom/sklopom prenosov za obdobje največ enega leta in bi bilo obnovljivo.

Drugo

184.

Mnenje vsebuje veliko drugih priporočil, katerih namen je nadaljnje izboljšanje predloga. Tu je navedenih nekaj pomembnejših priporočil. (a) Črtati možnost Europola, da neposredno dostopa do nacionalnih zbirk podatkov (člen 23). (b) Če dostop zadeva informacijske sisteme EU, se odobri le na podlagi obstoja/neobstoja zadetkov (tj. pozitivnega ali negativnega odgovora). Vse informacije, povezane z zadetkom, je treba sporočiti Europolu, potem ko so prenos izrecno odobrili in dovolili država članica (če dostop zadeva podatke, ki jih je zagotovila država članica), organ EU ali mednarodna organizacija ter so predmet ocene iz člena 35 predloga. ENVP priporoča, naj se ti pogoji določijo v členu 23 predloga. (c) Člen 35 predloga naj se okrepi z določitvijo, da je ocena države članice, ki zagotovi informacije, obvezna. ENVP priporoča, naj se v členu 35(1) in (2) črta besedilo „kolikor je to mogoče“ in ustrezno spremeni člen 36(4). (d) Pregled vseh osebnih podatkov iz člena 36(2) naj se nadomesti s statistiko o teh podatkih za posamezen namen. Ker je treba posebnim vrstam posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki iz člena 36(1), nameniti posebno pozornost, ENVP predlaga, naj se vključijo statistike o teh podatkih. (e) V predlogu naj se vključi določba, da mora imeti Europol pregledno in lahko dostopno politiko v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki je razumljiva ter v jasnem in preprostem jeziku. V določbi naj bo tudi določeno, da mora biti ta politika zlahka dostopna na spletni strani Europola in na spletnih straneh nacionalnih nadzornih organov. (f) Ker člen 41 ne opredeljuje jasno odgovornosti vseh udeleženih strank, naj se v zvezi s členom 41(4) jasno opredeli, da je za skladnost z vsemi veljavnimi načeli varstva podatkov (in ne le za „zakonitost prenosa“) odgovoren pošiljatelj podatkov. ENVP priporoča, naj se člen 41 ustrezno spremeni. (g) V predlogu naj se dodajo naslednje vsebinske določbe: (i) izvede se ocena učinka, ki je podobna oceni, opisani v predlagani uredbi o varstvu podatkov za vse operacije obdelav osebnih podatkov; (ii) načelo vgrajene zasebnosti in zasebnosti s privzetimi nastavitvami se uporablja za vzpostavitev ali izboljšanje sistemov obdelave osebnih podatkov; (iii) upravljavec sprejme politike ter izvaja ustrezne ukrepe za zagotovitev in sposobnost dokazati skladnost s pravili o varstvu podatkov ter zagotovitev, da se učinkovitost ukrepov preveri; in (iv) uradna oseba za varstvo podatkov Europola in po potrebi nadzorni organi se vključijo v razpravo o obdelavi osebnih podatkov. Poleg tega je navedel tudi nekaj predlogov v zvezi s sporočilom, ki je bilo sprejeto hkrati s predlogom.

---

(1)  COM(2013) 172 final.

(2)  Obrazložitveni memorandum, del3.

(3)  Glej tudi sklep št. 4 Spomladanske konference evropskih organov za varstvo podatkov v Lizboni, 16. in 17. maja 2013.

Povzetek mnenja evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za uvedbo avtomobilskega sistema eCall in spremembi Direktive 2007/46/ES

(Celotno besedilo tega mnenja v angleščini, francoščini in nemščini je na voljo na spletnem mestu ENVP http://www.edps.europa.eu)

(2014/C 38/04)

1.   Uvod

1.1   Posvetovanje z ENVP

1.

Komisija je 13. junija 2013 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za uvedbo avtomobilskega sistema eCall in spremembi Direktive 2007/46/ES (v nadaljnjem besedilu: predlog) (1), ki je bila napovedana v sporočilu Komisije z dne 21. avgusta 2009 z naslovom „eCall: čas za uvedbo“ (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2009) (2).

2.

ENVP pozdravlja dejstvo, da ga je Komisija zaprosila za mnenje in da je sklicevanje na to posvetovanje vključeno v preambulo predloga.

3.

Pred sprejetjem predloga je bila ENVP dana možnost, da Komisiji predloži neuradne pripombe. ENVP zelo ceni, da jih je bila večina upoštevanih.

1.2   Cilj in področje uporabe predloga

4.

Ta predlog dopolnjuje druge regulativne ukrepe za podporo uvedbi storitve eCall, kot so Direktiva ITS 2010/40/EU (3), Priporočilo Komisije z dne 8. septembra 2011 o podpori vseevropski storitvi eCall v elektronskih komunikacijskih omrežjih za prenos avtomobilskih klicev v sili prek številke 112 („klici v sili eCall“) (4) in sprejetje specifikacij za nadgradnjo centrov za obveščanje (PSAP) (5), o katerih je potekalo posvetovanje z ENVP in v zvezi s katerimi je podal pripombe (6).

5.

Predlog določa obvezno uvedbo vgrajevanja avtomobilskega sistema eCall v nova homologirana vozila v Evropi. V nasprotju s sedanjim sistemom, pri katerem proizvajalci avtomobilov sistem eCall vgrajujejo prostovoljno, predlog določa obvezno vgradnjo naprav eCall v vsa nova vozila, ki bi se 1. oktobra 2015 začela najprej za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila (7). To vključuje več obveznosti za proizvajalce vozil/opreme.

4.   Sklepne ugotovitve

63.

ENVP poudarja, da je obdelava osebnih podatkov ena od osrednjih obveznosti, ki jih uvaja predlog, in pozdravlja dejstvo, da so bila upoštevana številna njegova priporočila v zvezi s posledicami za varstvo podatkov pri klicu na številko 112 s sistemom eCall.

64.

V zvezi s klicem na številko 112 s sistemom eCall priporoča, naj se v predlogu natančneje opredeli naslednje: — s posebno vsebinsko določbo bi bilo treba vstaviti izrecno sklicevanje na veljavno zakonodajo EU o varstvu podatkov, pri čemer bi bilo še zlasti treba omeniti Direktivo 95/46/ES in opredeliti, da se bodo določbe uporabljale v skladu z nacionalnimi predpisi, s katerimi se ta izvaja, — sklicevanje na dokument delovne skupine iz člena 29 je ločeno od sklicevanja na zakonodajo o varstvu podatkov v uvodni izjavi 13, — konkretne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov, ki se uporabljajo za klice na številko 112 s sistemom eCall, bi bilo treba opredeliti v predlogu, ne v delegiranih aktih, še zlasti pa zagotoviti, da člen 6: — določa upravljavca in organ, ki je odgovoren za obravnavanje prošenj za dostop, — določa seznama podatkov, ki se imenujeta minimalni sklop podatkov in popolni sklop podatkov (kar bi morda lahko bilo natančneje določeno v delegiranem ali izvedbenem aktu), — posameznikom, na katere se nanašajo podatki, omogoča, da izključijo zasebne storitve eCall in storitve z dodano vrednostjo, — določa obdobja hranjenja obdelanih podatkov, — določa podrobnosti glede načinov, kako osebe, na katere se nanašajo podatki, uveljavljajo pravice, — člen 6(3) bi bilo treba dopolniti in tako zagotoviti, da so informacije, na katere se nanaša, del tehnične dokumentacije, ki se preda skupaj z vozilom, v predlogu pa bi bilo treba še določiti, da je treba lastnika avtomobila pri nakupu avtomobila v ločenem dokumentu opozoriti na razpoložljivost informacij, — pred sprejetjem delegiranih aktov, ki so predvideni v členu 6(4), bi se bilo treba posvetovati z ENVP.

65.

ENVP v zvezi z zasebnimi storitvami eCall in storitvami z dodano vrednostjo opominja, da jih predlog ureja tako, da izpolnjujejo podobne ali strožje zahteve glede varstva podatkov, kot so predvidene za klice na številko 112 s sistemom eCall. Opominja tudi, naj: — predlog določa, da se v nasprotju s klicem na številko 112 s sistemom eCall zasebne storitve eCall in storitve z dodano vrednostjo vključijo prostovoljno, privzeto pa so izključene, — je zahteva za sklenitev ustrezne in ločene pogodbe med potrošnikom in ponudnikom storitve navedena v posebni določbi predlagane uredbe ter da je v določbi pojasnjeno, da bi morala ta pogodba zajemati vidike varstva podatkov, vključno z zagotavljanjem ustreznih informacij o storitvah potrošnikom ter pridobitvijo njihovega soglasja za obdelavo podatkov v povezavi s temi storitvami z dodano vrednostjo. Predlog zagotavlja, da je posameznikom, na katere se nanašajo podatki, dana možnost, da se odločijo za storitve s posebno pogodbo, ki se ponudi pred obdelavo. Brezpogojne klavzule, ki so del pogodbe o prodaji avtomobila, ali klavzule, ki spadajo med splošne pogoje in jih je treba obvezno sprejeti, te zahteve ne bodo izpolnjevale, — v pogodbi bi moralo biti navedeno tudi, da zavrnitev ponujene storitve ne bo imela negativnih posledic, povezanih s tovrstno zavrnitvijo. Takšna izjava bi lahko bila vključena v izjavo o zasebnosti v pogodbi.

66.

ENVP poleg tega priporoča, naj: — se v predlogu pojasni, da je stalno sledenje prepovedano za storitve z dodano vrednostjo, — se kategorije podatkov, ki se obdelujejo v okviru klicev na številko 112 s sistemom eCall ter zasebnih storitev eCall in storitev z dodano vrednostjo, opredelijo v vsebinski določbi predloga ter naj se v predlogu opredeli pojem „FSD“, — se samo podatki, ki so potrebni za zasebne storitve eCall in storitve z dodano vrednostjo, obdelujejo v skladu z načelom zmanjšanja količine podatkov, — posebna določba opozarja, da je obdelava občutljivih podatkov v okviru zasebnih storitev eCall in storitev z dodano vrednostjo prepovedana, — se obdobje hranjenja podatkov, ki se obdelujejo v okviru klicev na številko 112 s sistemom eCall ter zasebnih storitev eCall in storitev z dodano vrednostjo, opredeli in določi v vsebinski določbi predloga, — se varnost podatkov, ki se obdelujejo v okviru klicev na številko 112 s sistemom eCall, zasebnih storitev eCall in storitev z dodano vrednostjo, zagotovi z nekaterimi opredelitvami v besedilu.

---

(1)  COM(2013) 316 final.

(2)  COM(2009) 434 konč.

(3)  Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L 207, 6.8.2010, str. 1).

(4)  Priporočilo Komisije 2011/750/EU z dne 8. septembra 2011 o podpori vseevropski storitvi eCall v elektronskih komunikacijskih omrežjih za prenos avtomobilskih klicev v sili prek številke 112 („klici v sili eCall“) (UL L 303, 22.11.2011, str. 46).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 305/2013 z dne 26. novembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede usklajenega zagotavljanja medobratovalne vseevropske storitve eCall (Besedilo velja za EGP) (UL L 91, 3.4.2013, str. 1).

(6)  Glej zlasti Mnenje z dne 22. julija 2009 o Direktivi ITS, uradne pripombe z dne 12. decembra 2011 o Priporočilu Komisije o izvajanju usklajene vseevropske storitve eCall ter dopis z dne 19. decembra 2012 o delegirani uredbi Komisije glede usklajenega zagotavljanja medobratovalne vseevropske storitve eCall, ki so vsi objavljeni na spletnem mestu ENVP: http://www.edps.europa.eu (pod razdelkom „Consultation“).

(7)  Glej člen 4 in člen 5(1) predloga.

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih

(Celotno besedilo tega mnenja v angleščini, francoščini in nemščini je na voljo na spletnem mestu ENVP http://www.edps.europa.eu)

(2014/C 38/05)

1.   Uvod

1.

Komisija je 26. junija 2013 sprejela predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: „predlog“) (1). Ta predlog je bil 8. julija 2013 poslan ENVP v posvetovanje.

2.

Cilj predloga je zmanjšati „ovire za dostop do trga pri čezmejnih javnih naročilih, ki so posledica nezadostne interoperabilnosti standardov izdajanja elektronskih računov“ (2). Za doseganje tega bi se „[r]azvil […] nov, skupni evropski standard, ki bi ga lahko uporabljali vsi subjekti na trgu. Vsi javni naročniki bi morali pri javnih naročilih sprejemati elektronske račune, skladne s tem standardom, pri čemer se obstoječe tehnične rešitve ne bi nadomestile“ (3).

3.   Sklepne ugotovitve

28.

ENVP spoštuje dejstvo, da so bila v predlogu upoštevana nekatera vprašanja s področja varstva podatkov. V tem mnenju navaja priporočila o nadaljnjem izboljšanju predloga z vidika varstva podatkov.

29.

ENVP še posebno priporoča, da: — se vključi vsebinska določba, ki bi pojasnila, da namen predloga ni določati splošna odstopanja od načel varstva podatkov in da se ustrezna zakonodaja o varstvu osebnih podatkov (tj. nacionalna pravila za izvajanje Direktive 95/46/ES) še naprej v celoti uporablja v okviru izdajanja elektronskih računov, — se spremeni člen 3(2) predloga, da se zagotovi, da bodo evropski standardi, ki bodo sprejeti, upoštevali pristop vgrajene zasebnosti in zagotavljali upoštevanje zahtev glede varstva podatkov, ter da bodo standardi še posebno spoštovali načela sorazmernosti, zmanjšanja količine podatkov in omejitve namena, — se, če bi bila namera zakonodajalca, da predpiše objavljanje osebnih podatkov za namene preglednosti in odgovornosti, vključijo izrecne vsebinske določbe, ki bi določale, kateri osebni podatki so lahko javno objavljeni in za kateri(-e) namen(-e), ali pa se vključi sklicevanje na zakonodajo EU ali nacionalno zakonodajo, ki bi morala zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe.

---

(1)  COM(2013) 449 final.

(2)  Povzetek ocene učinka (SWD(2013) 223 final), Razdelek 3.1, stran 4.

(3)  Prav tam, Razdelek 5.3.4, stran 7.

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012

(Celotno besedilo tega mnenja v angleščini, francoščini in nemščini je mogoče najti na spletni strani ENVP http://www.edps.europa.eu)

(2014/C 38/06)

1.   Uvod

1.1   Posvetovanje z ENVP

1.

Komisija je 11. septembra 2013 sprejela predlog uredbe o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (v nadaljnjem besedilu: predlog) (1). Komisija je poslala prošnjo za posvetovanje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki jo je ENVP prejel 23. septembra 2013.

2.

ENVP je imel priložnost podati mnenje pred sprejetjem predloga, kar pozdravlja. To mnenje nadgrajuje pripombe, ki so bile podane v okviru tega neformalnega posvetovanja.

1.2   Okvir in cilji predloga

3.

Predlog se navezuje na Evropsko digitalno agendo (2), katere splošni cilj je krepitev gospodarske rasti in družbenega napredka, ki izhaja iz evropskega digitalnega gospodarstva. Cilje predloga je tako doseči enotni trg za elektronske komunikacijske storitve v EU z usklajevanjem različnih pravnih in tehničnih vidikov v zvezi z zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev javnosti.

4.

Kot prvo, predlog lajša zagotavljanje čezmejnih elektronskih komunikacijskih storitev, tako da ponudnikom omogoča, da ponujajo storitve v vsej Uniji na podlagi enotne odobritve EU in tako s čim manj upravnimi ovirami. Poleg tega usklajuje pogoje za dodeljevanje radiofrekvenčnega spektra za storitve brezžičnih omrežnih povezav (WiFi) in značilnosti produktov, ki omogočajo virtualni dostop do fiksnih omrežij.

5.

Predlog poleg tega usklajuje pravice končnih uporabnikov, med drugim tudi tiste v zvezi z odprtim internetom. Usklajuje tudi pravila, kako ponudniki objavljajo informacije o elektronskih komunikacijskih storitvah, ki jih ponujajo, in kako te informacije vključujejo v pogodbe, pa tudi kako zamenjati operaterja in kateri stroški se zaračunajo za storitve gostovanja.

6.

To mnenje se osredotoča na tiste vidike predloga, ki bi verjetno imeli najpomembnejši vpliv na pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov, kakor sta določeni v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ter na zaupnost komunikacije.

2.   Sklepne ugotovitve

43.

ENVP opozarja, da je spoštovanje pravice do zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov ter zaupnosti komunikacij bistveno za pridobivanje zaupanja potrošnikov in povečanje zaupanja v evropski enotni trg elektronskih komunikacij. V zvezi s tem daje naslednja ključna priporočila: — ukrepi za upravljanje prometa pomenijo oviro za omrežno nevtralnost, ki je v predlogu opredeljena kot ključno načelo za uporabo interneta v EU, in posegajo v pravice končnih uporabnikov do zaupnosti komunikacij, zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Ob upoštevanju tega bi bilo treba za takšne ukrepe določiti stroge zahteve glede preglednosti, nujnosti in sorazmernosti. Zlasti: — uporaba upravljanja prometa za namene izvajanja zakonskih določb ali za preprečevanje in oviranje hujših kaznivih dejanj bi lahko vključevalo obsežno, preventivno in sistematično spremljanje vsebine komunikacij, kar bi bilo v nasprotju s členoma 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členom 5(1) Direktive 2002/58/ES in Direktive 95/46/ES. Sklicevanje na te razloge bi bilo treba črtati iz člena 23(5)(a) predloga, — člen 23(5) predloga bi moral vsebovati jasne informacije o tehnikah pregledovanja komunikacij, ki so dovoljene v okviru ukrepov za upravljanje prometa, — člen 23(5) bi moral izrecno določati, da kadar to zadostuje za dosego enega od ciljev, določenih v navedeni določbi, bodo ukrepi za upravljanje prometa vključevali tehnike pregledovanja komunikacij, ki temeljijo samo na analizi glav IP, in ne tehnik, ki vključujejo temeljitejši pregled paketa, — V členih 25(1) in 26 predloga bi bilo treba zahtevati zagotavljanje informacij o ukrepih za upravljanje prometa, uvedenih za vse namene, določene v členu 23(5). V teh določbah bi bilo treba od ponudnikov še posebej zahtevati, naj navedejo tehnike pregledovanja komunikacij, na katerih ti ukrepi za upravljanje prometa temeljijo, ter razložijo učinke takšnih tehnik na pravici končnih uporabnikov do zasebnosti in varstva podatkov, — člen 24(1), ki določa pristojnosti nacionalnih regulativnih organov, da, med drugim, nadzorujejo izvajanje ukrepov za upravljanje prometa, bi moral vključevati možnost, da ti sodelujejo z nacionalnimi organi za varstvo podatkov. Podobno bi tudi člen 25(1) moral omogočati, da nacionalni organi za varstvo podatkov dobijo v pregled informacije o ukrepih za upravljanje prometa pred njihovo objavo, — pojasniti bi bilo treba medsebojno razmerje med členom 7(1) Direktive 2002/58/ES in členom 27(4) predloga, — člena 17(1)(f) in 19(4)(e) predloga bi bilo treba spremeniti, tako da bi vključevala zahtevo, naj evropski virtualni širokopasovni dostopovni izdelek in evropski povezljivostni izdelek (ASQ) izpolnjujeta načelo vgrajenega varstva podatkov.

---

(1)  COM(2013) 627 final.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropska digitalna agenda“, COM(2010) 245 konč./2, 26 avgust 2010.

Povzetek mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2006/48/ES in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES, ter predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije

(Celotno besedilo tega mnenja je na voljo v angleškem, francoskem in nemškem jeziku na spletni strani ENVP na naslovu http://www.edps.europa.eu)

(2014/C 38/07)

1.   Uvod

1.1   Posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (ENVP)

1.

Komisija je 27. julija 2013 sprejela osnutek predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, o spremembah direktiv 2002/65/ES, 2006/48/ES in 2009/110/ES ter o razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva), ter uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (1). Predloga sta bila 28. julija 2013 poslana ENVP v posvetovanje.

2.

ENVP pozdravlja dejstvo, da se Komisija posvetuje z njim in da je sklicevanje na to mnenje vključeno v preambuli predlaganih instrumentov.

3.

ENVP je imel pred sprejetjem predlagane uredbe možnost, da Komisiji posreduje neuradne pripombe. Nekatere pripombe so bile upoštevane, zaradi česar predlagana uredba vsebuje močnejše zaščitne ukrepe na področju varstva podatkov.

4.

Ker predlagana uredba ne vzbuja nobenih pomislekov glede varstva podatkov, bodo pripombe ENVP namenjene samo predlagani direktivi.

1.2   Cilji in obseg predlagane direktive

5.

Cilj predlagane direktive je pomagati pri nadaljnjem razvoju vseevropskega trga elektronskih plačil, ki bo potrošnikom, trgovcem na drobno in drugim udeležencem na trgu omogočil, da v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga EU v skladu s strategijo Evropa 2020 in digitalno agendo. Da bi to dosegli in spodbudili večjo konkurenco, učinkovitost in inovacije na področju elektronskih plačil, je treba po navedbah Komisije vzpostaviti pravno jasnost in enake konkurenčne pogoje, kar prinaša znižanje stroškov in cen za uporabnike plačilnih storitev ter več izbire in preglednosti pri plačilnih storitvah, spodbuja ponujanje inovativnih plačilnih storitev ter zagotavlja varne in pregledne plačilne storitve.

6.

Komisija trdi, da bodo ti cilji doseženi s posodobitvijo in dopolnitvijo sedanjega okvira za plačilne storitve, s čimer se bodo določila pravila za povečanje preglednosti, inovacij in varnosti na področju plačil malih vrednosti in izboljšala skladnost nacionalnih predpisov s poudarkom na legitimnih potrebah potrošnikov.

3.   Sklepne ugotovitve

ENVP pozdravlja dejstvo, da je bila v člen 84 vključena vsebinska določba, v skladu s katero mora kakršna koli obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v skladu s predlagano direktivo, potekati ob doslednem upoštevanju nacionalne zakonodaje, s katero se prenašata Direktiva 95/46/ES in Direktiva 2002/58/ES, ter v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

ENVP pri tem podaja naslednja priporočila:

—	v konkretnih zaščitnih ukrepih, ki se bodo uporabljali v vseh položajih, v katerih se predvideva obdelava osebnih podatkov, je treba navesti sklicevanja na veljavno zakonodajo s področja varstva podatkov,

—	v osnutku direktive je treba jasno navesti, da lahko zagotavljanje plačilnih storitev vključuje obdelavo osebnih podatkov,

—	v predlagani direktivi je treba izrecno pojasniti, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če je to potrebno za izvajanje plačilnih storitev,

—	dodati je treba vsebinsko določbo, v kateri je navedeno, da je treba „vgrajeno zasebnost/samodejno zasebnost“ vključiti v vse sisteme za obdelavo podatkov, ki se razvijajo in uporabljajo v okviru predlagane direktive,

—

v zvezi z izmenjavo informacij je treba: (i) navesti namene, za katere nacionalni pristojni organi, centralna banka EU, nacionalne centralne banke in drugi organi iz člena 25 lahko obdelujejo osebne podatke; (ii) podrobneje opredeliti vrste osebnih podatkov, ki jih je dovoljeno obdelovati v skladu s predlagano direktivo, in (iii) določiti sorazmerno obdobje hrambe podatkov za obdelavo ali vsaj uvesti natančna merila za njegovo opredelitev,

—	v člen 22 je treba vključiti zahtevo, da morajo pristojni organi zahtevati dokumentacijo in informacije z uradno odločbo, v kateri se navedejo pravna podlaga in namen zahtevka, katere informacije se zahtevajo in rok, v katerem je treba zagotoviti informacije,

—	v člen 31 je treba vnesti določbo, da se načini, določeni za zagotavljanje informacij uporabnikom, uporabljajo tudi za zagotavljanje informacij o obdelovanju osebnih podatkov v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 95/46/ES,

—	pri izrazu „razpoložljivost zadostnih sredstev“ v členih 58 in 59 je treba jasno navesti, da lahko informacije, ki se prenašajo tretji stranki, pri vprašanju o razpoložljivosti zadostnih sredstev vsebujejo samo preprost odgovor „da“ ali „ne“, in ne na primer izpiska o stanju sredstev na računu,

—	pri izrazu „občutljivi plačilni podatki“ v členu 58 je treba izraz „občutljivi“ izbrisati in uporabiti izraz „plačilni podatki“,

—

v uvodni izjavi je treba pojasniti, da obveznosti poročanja o varnostnih incidentih ne vplivajo na druge obveznosti poročanja o incidentih, ki so določene v drugi zakonodaji, zlasti ne na kršitve zahtev o osebnih podatkih, ki so določene v zakonodaji o varstvu podatkov (v Direktivi 2002/58/ES ter v predlagani splošni direktivi o varstvu podatkov), in zahtev v zvezi z obveščanjem o varnostnih incidentih, ki se načrtujejo v skladu s predlagano direktivo o varnosti omrežij in informacij,

—	treba je zagotoviti, da se pri obdelavi osebnih podatkov ter njihovem pošiljanju med različnimi posredniki upoštevata načeli zaupnosti in varnosti v skladu s členoma 16 in 17 Direktive 95/46/ES,

—	v predlagano direktivo je treba vnesti vsebinsko določbo, ki vključuje obveznost, da se standardi razvijajo na podlagi in po izvedbi ocen vpliva na zasebnost,

—	v predlagano direktivo je treba vključiti sklicevanje na potrebo po posvetovanju z ENVP, če se smernice EBA o najsodobnejših metodah za avtentikacijo strank in vseh izjemah pri uporabi močne avtentikacije strank nanašajo na obdelavo osebnih podatkov.

---

(1)  COM(2013) 547 final in COM(2013) 550 final.

Posodobljene vzorčne izkaznice, ki jih ministrstva za zunanje zadeve držav članic izdajajo akreditiranim članom diplomatskih misij in konzularnih predstavništev ter njihovim družinskim članom, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL C 247, 13.10.2006, str. 85; UL C 153, 6.7.2007, str. 15; UL C 64, 19.3.2009, str. 18; UL C 239, 6.10.2009, str. 7; UL C 304, 10.11.2010, str. 6; UL C 273, 16.9.2011, str. 11; UL C 357, 7.12.2011, str. 3; UL C 88, 24.3.2012, str. 12; UL C 120, 25.4.2012, str. 4; UL C 182, 22.6.2012, str. 10; UL C 214, 20.7.2012, str. 4; UL C 238, 8.8.2012, str. 5; UL C 255, 24.8.2012, str. 2; UL C 242, 23.8.2013, str. 13)

(2014/C 38/08)

Objava vzorčnih izkaznic, ki jih ministrstva za zunanje zadeve držav članic izdajajo akreditiranim članom diplomatskih misij in konzularnih predstavništev ter njihovim družinskim članom, kakor je navedeno v členu 19(2) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah), temelji na podatkih, ki jih Komisiji sporočijo države članice v skladu s členom 34 Zakonika o schengenskih mejah.

Poleg objave v Uradnem listu Evropske unije je na voljo mesečna posodobitev na spletnih straneh Generalnega direktorata za notranje zadeve.

BELGIJA

Zamenjava podatkov, objavljenih v UL C 88, 24.3.2012:

Posebne osebne izkaznice

—	Carte d’identité diplomatique (carte D) Diplomatieke identiteitskaart (D kaart) Diplomatischer Personalausweis (D Karte) Diplomatska osebna izkaznica (izkaznica D) Veljavnost: do datuma izteka veljavnosti Sprednja stran Hrbtna stran Datum izdaje: od 2.12.2013 naprej

—	Carte d’identité consulaire (carte C) Consulaat identiteitskaart (C kaart) Konsularer Personalausweis (C Karte) Konzularna osebna izkaznica (izkaznica C) Veljavnost: do datuma izteka veljavnosti Sprednja stran Hrbtna stran Datum izdaje: od 2.12.2013 naprej

—

Carte d’identité spéciale — couleur bleue (carte P), délivrée avant et après le 1.2.2012 Bijzondere identiteitskaart — blauw (P kaart), uitgereikt vóór en na 1.2.2012 Besonderer Personalausweis — blau (P Karte), ausgestellt vor und nach dem 1.2.2012 Posebna osebna izkaznica – modre barve (izkaznica P), izdana pred in po 1.2.2012 Pred 1.2.2012 Veljavnost: do datuma izteka veljavnosti Sprednja stran Hrbtna stran Po 1.2.2012 Veljavnost: do datuma izteka veljavnosti Sprednja stran Hrbtna stran Datum izdaje: od 2.12.2013 naprej

—	Carte d’identité spéciale — couleur rouge (carte S) Bijzondere identiteitskaart — rood (S kaart) Besonderer Personalausweis — rot (S Karte) Posebna osebna izkaznica – rdeče barve (izkaznica S) Veljavnost: do datuma izteka veljavnosti Sprednja stran Hrbtna stran Datum izdaje: od 2.12.2013 naprej

—

Document d’identité E pour les enfants âgés de moins de 5 ans des étrangers privilégiés titulaires d’une carte d’identité diplomatique, d’une carte d’identité consulaire, d’une carte d’identité spéciale — couleur bleue ou d’une carte d’identité spéciale — couleur rouge Identiteitsbewijs E voor kinderen, die de leeftijd van vijf jaar nog niet hebben bereikt, van een bevoorrecht vreemdeling dewelke houder is van een diplomatieke identiteitskaart, consulaire identiteitskaart, bijzondere identiteitskaart, blauw of bijzondere identiteitskaart — rood Identitätsdokument E für Kinder unter fünf Jahren, für privilegierte Ausländer, die Inhaber eines diplomatischen Personalausweises sind, konsalrer Personalausweis, besonderer Personalausweis — rot oder besonderer Personalausweis — blau. (Osebni dokument E za otroke, mlajše od pet let, katerih starši so tujci in imetniki diplomatskih osebnih izkaznic, konzularnih osebnih izkaznic ali posebnih osebnih izkaznic modre ali rdeče barve) Veljavnost: do datuma izteka veljavnosti Sprednja stran Hrbtna stran Datum izdaje: od 2.12.2013 naprej

Obvestilo v skladu z Direktivo 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij

POVZETEK ODLOČBE O IZREDNIH UKREPIH IZREČENIH 18. DECEMBRA 2013 NOVI LJUBLJANSKI BANKI D.D.

(2014/C 38/09)

Banka Slovenije je na podlagi prvega odstavka 31. člena in prvega odstavka 43. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) ter prvega odstavka 217. člena v povezavi z 253. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13-ZS-K in 96/2013; v nadaljevanju ZBan-1) Novi Ljubljanski banki d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana, Slovenija, izdala odločbo o izrednih ukrepih in odločila o prenehanju vseh kvalificiranih obveznosti banke ter o povečanju osnovnega kapitala banke z vplačilom novih vložkov z namenom, da se v banki ponovno vzpostavijo pogoji za doseganje zahtevanih količnikov.

Banka Slovenije je ugotovila, da so v banki podane okoliščine povečanega tveganja, zaradi katerih se lahko odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, saj banka na podlagi ocene finančnega položaja banke po stanju na dan 30. septembra 2013, pripravljene ob predpostavki delujočega podjetja, ki vključuje dodatno potrebne oslabitve, ugotovljene v neodvisnem pregledu kreditnega portfelja, ne izpolnjuje zahtev glede zagotavljanja minimalnega kapitala.

Z izrednim ukrepom prenehanja kvalificiranih obveznosti je Banka Slovenije odločila, da z dnem 18. decembra 2013 v celoti prenehajo vse kvalificirane obveznosti banke, ki predstavljajo osnovni kapital banke in obveznosti banke do upnikov iz naslova podrejenih terjatev, ki bi se v primeru stečaja banke poplačale šele po popolnem poplačilu vseh navadnih terjatev do banke.

Kvalificirane obveznosti banke, ki so prenehale na podlagi odločbe o izrednih ukrepih, so:

(a)

osnovni kapital banke, ki znaša 184 079 267,12 EUR in je razdeljen na 22 056 378 navadnih, imenskih, prosto prenosljivih kosovnih delnic, z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526, ki so izdane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana (v nadaljevanju KDD) in predstavljajo kvalificirano obveznost prvega reda;

(b)

obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov, ki jih je izdala banka in predstavljajo kvalificirano obveznost tretjega reda: — hibridne obveznice „Perpetual Floating Rate Upper Tier Two Subordinated Step-Up Notes“ z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515, ki so bile izdane 17. decembra 2004 in so vodene kot nematerializirani vrednostni papirji na računih klirinških sistemov, ki jih vodita Euroclear Bank, SA/NV Luxemburg in Clearstream Banking, SA Luxemburg, — podrejene obveznice z oznako NLB 26 in ISIN Kodo SI0022103111, ki so bile izdane 14. julija 2010 in so vodene v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD ter so se začele obrestovati 24. maja 2010, — hibridno posojilo „Subordinated floating rate perpetual loan“ vplačano na podlagi pogodbe sklenjene dne 19. junija 2007 s posojilodajalcem Merrill Lynch International Bank Limited, London Branch, — podrejeno posojilo „Subordinated Loan“, ki ga je banka pridobila na podlagi pogodbe, sklenjene dne 31. maja 2006 s KBC Bank NV Dublin Branch.

Na podlagi odločbe o izrednih ukrepih je bil zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti, osnovni kapital banke zmanjšan na nič (0). Zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala je bilo z dnem 18. decembra 2013 z odločbo o izrednih ukrepih razveljavljenih vseh 22 056 378 delnic banke, z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526, ki so izdane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD.

Po prenehanju kvalificiranih obveznosti je bilo na podlagi odločbe o izrednih ukrepih izvedeno povečanje osnovnega kapitala banke z novimi vložki, ki so bili vplačani 18. decembra 2013.

Na podlagi Odločbe o izrednih ukrepih je Republika Slovenije vplačala 20 000 000 novo izdanih delnic banke, v skupnem emisijskem znesku EUR 1 551 000 000 EUR. Osnovni kapital banke po povečanju znaša 200 000 000 EUR in je razdeljen na 20 000 000 novih kosovnih delnic. Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki in so prosto prenosljive ter bodo vpisane v register pri KDD.

Po izvedenem povečanju osnovnega kapitala banka ponovno izpolnjuje zahteve Banke Slovenije glede količnikov kapitalske ustreznosti.

Skladno s tretjim odstavkom 253. člena ZBan-1 izredni ukrepi štejejo za reorganizacijske ukrepe, kot jih določa Direktiva 2001/24/ES.

V skladu s 350.a členom ZBan-1 lahko delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja, kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen. Tožba zoper Banko Slovenije se lahko vloži pri pristojnem sodišču v Ljubljani (Okrajno ali Okrožno sodišče v Ljubljani).

Proti odločbi o izrednih ukrepih lahko banka vloži tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije v roku petnajst dni od dneva, ko je odločba vročena vsem članom uprave. Delničarji banke, katerih skupni deleži dosegajo najmanj desetino osnovnega kapitala banke, lahko zaradi uveljavljanja sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu zahtevajo od uprave banke ali od izredne uprave, če je imenovana, da skliče skupščino delničarjev banke s predlogom, da skupščina razreši osebe, ki so na podlagi drugega odstavka 347. člena ZBan-1 pooblaščene za zastopanje banke, in da imenuje druge osebe, ki v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije zastopajo banko.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.7168 – Lukoil/ISAB/ISAB Energy/ISAB Energy Services)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2014/C 38/10)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).